Dolenjske Novice
Izhajajo 1. in 16, vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Nai očnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 13 kr., trikrat 16 kr.
Gospodarske stvari.
Na kiij se iiiorii paziti pri pokladauji klajex^QïUlââi?
Kakor hitro spomladi trava nekoliko odraste, zafne se že senitertje od dneva do dneva kositi in živini podajati namesto aulie klaje, katero je po zimi vHvala. Ako se pa ta izprememba hitro zgodi, živali zbole večkrat zaradi prebavanja in po tej bolezni ne dajo nekaj iasa navadno mero mleka, ali pa se celo še kaka hujŠa bolezen iz tega razvije! Marsîkak živinorejec si je s tako neprevidnostjo že mnogo Škodoval, a bolezen je pripisoval vse drugim okoliiostim, le nje pravega vzroka ni pogodil.
Kdor ima kak pašnik ali travnik, stori naj-boye, da dan na dan nekoliko trave odkosi in friano ali svežo pomeia med réranico ; se bolje pa je, ako jo a slamo ali s senom vred razreže. Sprva naj ge primeša le malo zelene trave, potem pa od dne do dne zmerom ve5, dokler se želodec živine ne privadi in se jej more pokladati le friSiia
Legenda o desnem razbojniku.
I.
NocS je bila èrna, ni je bilo zvezdice na nebu. V pušiavi Sur med Arabijo in Egiptom je razgrajal grozen vihar, bati se je bilo, da kar odnese koiico, ki je dalei od ljudskih bivališž samevala v pustej planjavi. V tej hišici je bivala poštama ženica z nagrbančenim osornim obrazom ter ee grela ob ognjišéu, pogledovaje na zibelko, v kojej je bilo bolno dete.
Pa kedo prihaja v lem groznem viharju z luijo proti koči, v viharju, ki je straSan celo za divjo zver?
Prieli so do bivališča, „Odprite za bo^o Toljo, odprite! Prenočite mojega soproga in moje dete I "
Tako se je glasilo milo iz ust utrujene mlade ^ene, ki je bila sicer jako preprosto oblečena, ali ^deti vendar le čudovito mila in veličastna. Takovi
ali sveža trava sama, Vsaj U dni je treba subo in frisno travo mešati. Trava naj se nakosi ob gorkih dnevih najbolje zjutraj ali pa zvečer. Ohrani ee potem dalj časa svežo in zato jo živina raje je, nego če je že zvenela. Trava se vozi navadno na vozeh za jeden dan skupaj. Doma se mora trava razložiti v senčnat kraj in ne preveS na debelo, ker se sicer zgreje in je živina noče več rada jesti ali jo pa celo napihuje. Ob deževnih dnevih pa je najbolje, da se trava nekaj časa pusti na vozu ležati, da se odteče, in šele potem ee razmeČe na svoje mesto.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
18. t m. se bo vraila volitev novega dunajskega župana. Izvoljen bo brez dvoma zopet dr Lueger. Bo-li potrjen, to je drugo vprašanje. Nekateri upajo, da se bo Badeni sedaj udal, drugi pa pričakujejo, da bo mestni odbor zopet raz-puščen in jeseni nove občinske volitve. Židje sku-
morajo paČ biti angelji, ako pridejo v Človeákej podobi na zemljo.
„Bodite kdor koli" odgovori starka ne da bi se dala kaj motiti, „idite dalje; ta hiša ni gostilna."
„v imenu Boga Abrahamovega, Izakovega in Jakopovega, odprite nam!" se zvonko razlegne prejšni glas.
Sedaj je vstala starka: „Gorjé potniku, ki tu notri stopi!" Tako je govorila, ko je odpirala vrata. Vendar jo pogled na veličastno ženo tako přesune, da kar za korak nazaj stopi. Pred njo je, dasi tega ne vé, sveta družina, bežeča v Egipt. Mileje govori: „Ko Vas usliěira, Vas pahnem v pogubo; jaz sem žena razupitega roparja, ako se on vrne, ne uidete smrti."
Med tem je vrata odprla. Jožef, privezavŠi osla, stopi v kočo z Marijo in božjim detetom.
Gospodinja vrže nekoliko subljadi na ogenj, ki vzplapola v tako ljubkem plamenu, da je borna koča naenkrat nekako čudovito razsvetljena. Deta v zibelji, pozabivái svoje trpljenje, se smehlja Jezufičeku.
âajo na vsak oaiiia preprečiti, da dunajskega Su-paiiskeg« Btoia ne zasede kik mož kréČausko-iocijalne stranke, najmanj p» Lueger, pred katerim imajo relik Btrah. — Čeprav pa vlada potrdi Luegeija kot župana, vendar njeg'ova služba ne bo prijetna, ker antiliberalua stranka na Dunaji 86 je razcepila v dva dela; y krčansko'socijalno in nemâko-nacijonalno lo^xino. Neméki nacijoiiaici, katerih je veliko, se od pravih liberalcev ne razločujejo v drugem, nego po strastnem sovraŘtva do Židov; v ostalem pa stoji njih krščanstvo na jako slabih nogah. Pred ysem pa imajo to napako, da o narodili jednakopravnosti nočejo ničesar slišati, temveč hočejo le nemsLvu vse podjarmiti. Pravi krňčansko socijalni del Luegerjeve stranke pa hoče podreti židovsko nadvlado in moč ter po krščanskih načelih pomagati delavskemu stanu in Bploh zboljsati sedanje žalostne socijalne ali družabne razmere. Ker židoyski liberalci spoznavajo, da je njih moč potrta, skušajo nernske nacijonalce za-se pridobiti. A le-ti zavračajo odločno priliznjeno prijateljstvo Židov, s katerimi nočejo nič skupnega imeti, najmanj pa v gospodarskih stvareh. Če Lueger res postane dunajski župan, vladal bo težko s tako raličnimi možmi, katere bo imel okoli sebe.
Pogodba z Ogersko se še ni sklenila in se najbrže se ne bo v kratkem, ker se Mažarji nikakor nočejo udmi pravičnim zahtevam, katere stavi avstrij'ika državna polovica. Kakor se čuje, sklenila se bo pogodba provizoriČno le za jedno leto in Šele potem za nadalje. Mažarji namreč upajo, da bo nov državni zbor, ki se med tem letom snide, raje odjenjal njim v korist ; a se
„Ne vem, od kod ste", odvrne na to starka, „ali od kar ste pod našo streho, mi je nekako tako dobro pri srcu, in moj deček je z menoj vred srečen."
II.
Tema zunaj ie po.stala še bolj nna, vihar ne neha besneti. Pa čuj, nekdo zopet trka. „Žena, odpri I hitro I " Tako kriči zapovedujoč osoren možk glas. Prestrašena se zgane klicana. „Hog pomagaj I To je moj mož. Kam naj Vas skrijem?" Med tem vstane Marija, dá jej Jezusa ter gre roparju odpret.
Ropar vstopi od dežja premočen ter obložen z naropanimi reČmi Zagledavši Marijo, jezno pogleda svojo ženo, kakor bi hotel reČi: od kod pa ti nepovabljeni gosti?
„Ubogi popotniki I" mu razlaga žena, „katere je ujel vihar. Sprejela sem jih ter mislim, da nam bodo srečo prinesli."
(Konec prihûdiyiË.)
zelo motijo, ker brez dvoma bo novi zbor se mnogo odločneje zastopal domaČe avstrijske koristi, nego jih brani in varuje dosedanji.
Volilna preosnova se bo, kakor se kaže, vendar-le v kratkem izvršila. Dobro je da ni prodrl predlog grofa Badenija, da bi bili posli, zlasti kmečki hlapci, izključeni od voline pravice. Badeni se je uda), ko se je baron Dipauli tako odločno potegnil za volilno pravico poslov. Badeni presoja najbrže razmere cele Avstrije po galiških razmerah in zato ne ve, da v alpskih deželah kmečki hlapci drže s svojimi gospodarji in bodo večinoma tako volili, kakor uni.
Socijalni demokrati so imeli o veliki noči shod v Pragi, katerega se je udeležilo okoli 150 odposlancev z raznih krajev. Kdor ftozna te vrste ljudi, ugane lahko, kaj in kako se je govorilo na shodu. Po njih mislih bo delavski stan in sptoh Človeštvo takrat rešeno, kadar bo vera s sveta spravljena. Čudni, osodepolni nazori ! Poročevalec je na tem shodu poročal, kako je socijalno demokratska stranka v Avstriji razširjena in orga-nizovana. Ima 14 nemřkih, 13 čeékih in 3 poljske okrožne organizacije. Nemške organizacije so razdeljene zopet v 110 okrajnih organizacij ; medte se prištevajo najbrSte tudi slovenski socijalni demokrati. Njih moč silovito raste. L. 1994, je imela ta stranka 21 političnih ča.snikov, sedaj jih ima že 28; pred par leti so se t'skali v 72 000 izvodih, sedaj pa že v 95.000 izvodih. Imajo tudi jeden dnevnik na Dunaju. Poleg tega so imeli 29 strokovnih listov v 95.000 izvodih. Primeroma v isti meri je razširjen socijalizem med Čehi. Tudi med Slovenci se razširja zlasti med delavci, ki rajši verujejo dobro plaraiiim govornikom, ki trosijo svoje zmote in brezverske nauke po slovenski zemlji, nego pa pametnim domaČim možem. Žalostno je najbolj to, da naši liberalci z veseljem zagovarjajo in negujejo socijalistično gibanje med našim narodom. Iz tega se vidi, da naši absolutno uarodni liberalci niso v srcu narodnjaki, temveč le na jeziku, ker njih varovanci socijalni demokrati naravnost trdijo, da njim je narodnost deveta briga. Kmalu bo naša slovenska liberalna stranka še slabejša, nego je takozvana „madžaronska" stranka na Hrvaškem.
Kaj je uovcga po âîrokcm STotu?
Nemci se kaj radi bahajo, da so „kultoro-nosci" ali da razširjajo omiko po svetu. Pred nekaj leti so Šli nekateri tudi v Afriko razširjat svojo omiko. A kakšna je ta omika, pokazalo se je nedavno. Črni afrikanski divjaki, ki skušajo trinoško drzovitost in nesramnost teh „kulturo-noscev", pač lahko pravijo; „Mi divjaki smo vendar-le še boljši ljudje, nego so til" Nekateri izmed uradnikov nemške naselbine v Afriki, n. pr.
Peters, Leist, WehUu, so sedaj v preiskavi. Groztte reči BO že prišle na dan. Hladnokrvni uboji in umori zamorcev se morajo imenovati àe nedolžni čini v primeri z drugimi neSloveiškimi hudodelstvi. Žalostno znamenje pa je to, da nekateri izmed teli nečloveških naselbinskih uradnikov za mnoge uboje niso bili z drugim kaznovani, nego da so bili prestavljeni na druga mesta. Tako postopanje mora omajati zaupanje podložnikov. Pa6 žalostno bi bilo 8 prosveto narodov na svetu, ko bi katoliški misijonarji z divjaki tako poieli, kakor počenjajo nemèki uradiiiki! Ravno ti, ki se bahajo s svojo omiko, pokoučiyejo med divjimi narodi s svojim trinostvom in s surovostjo to, kar so katoliški misijonarji med njimi lepega in blažega vcepili. Taki 80 uspehi omike brez Boga I
Nemški cesar je bil te dni na Laškem, Spremljal ga je tudi njegov brat Henrik s soprogo. V Neapolju se je cesar dolgo časa pogovarja! s tamošnjim nadškofom kardinalom Sanfelice. Princ Henrik pa je obiskal papeža v Rimu. Med papežem in nemškim cesarjem so najboljše razmere, kar je v prid katoliški cerkvi na Nemškem.
Lahi, popolnoma potolčeni po Abesincih, sklepajo mir 8 icraljem Menelikom. Pogodba pa bo za Lahe huda Ne le, da bodo morali plačati ogromno svoto zmagalcu, temveč bodo morali tudi opustiti pokroviteljstvo čez Ahesinyo in provincijo Tigre^ popolno zapustiti. Ministerski predsednik Kudini pa je tirja na posodo iz nova celih 140 milijonov lir za pokritje vojnih troěkov in za druge potrebščine. Kje naj vzame ubogo laško ljudstvo tako velikansko svoto denarja? Saj šteje Italija 200,000 prebivalcev, ki nimajo niti zadostnega človeškega stanovanja. V 1700 občinah pa prebivajo večinoma take druïine, ki skoro ne uživajo druzega, nego kruh iz polentne in kostanjeve moke. Beda v Italiji je nepopisna, pa se le še vedno nakladajo novi davki, nova bremena. Kam bo to priilo? Razven tega je v zadnjih tednih na tisoče mladih Lahov izkrvavelo na yroČih afrikauskih tleh. Kdo ne vidi v vseh teh nezgodah prst božji, ti tepe božjeropno laŠko vlado?
Bolgarski knez, odpadnik od svoje vere, se pogreza čim dalje globlje. Sedaj hodi okoli kakor kak ponižen sluga roke poljubovat svojim gospodom, liil je Že pri sultanu v Carjem gradu in pri raz-Icolnem patrijarhu. Sedaj se je podal v Petrograd ruskemu botru se zahvalit iu morda ga prosit, da bo tudi njemu birmo zavezal, kadar se bo še on dal „prekrstiti". Potem pojde v Pariz in odtod na Dunaj, Revež je mislil, da bo „svoboden gospod" postal, ako žrtvuje svojega sinčka Borisa. Sedaj pa lahko spozna in čuti, da je uprav s tem postal vseh sluga. In nazadnje pa se mu bo Se najbrže pripetilo, da ga bodo kot ponižnega služabnika odstavili od vlade. Da se prikupi ruskemu
carju, moral bo v Bolgarijo sprejeti vse izgnance, ki pa so njegovi osebni neprijatelji; vvrstiti jih bo moral celo v svojo armado. To gotovo ne bo dobro za-nj. Razven tega bodo Bolgari v cerkvenem oziru zopet prišli v odvisnost od Rusije. S tem pa knez Ferdinand prav gotovo ne bo ustregel Bolgarom, ki želé neodvisnost od Rusije varovati. On si je paČ mislil, da si je z Borisovim prekrstora z rožicami postlal, a nazadnje bo spoznal, da se je v trnje vlegel.
Na Turškem se poboji se vedno nadaljujejo. Na tisoče Armencev je bilo pomorjenih v ?;adnjih mesecih, mnogo jih je tudi zatajilo svojo vero in se pomobamedanilo, a evropske vJade se ne brigajo za to. Le navidezno so storile par korakov pri sultanu; sedaj je pa zopet vse tiho. Kri krsčanska pa se Še vedno pretaka. Čuje se celo, da bo sultan prepodil iz Turčije vse krščanske misijonarje. Turška krvoločnost ne omaga.
Iz Rusije se malokdaj kaj zve o katoličanih, ker so vjeti kakor ptic v kletki, tíedaj so raz-kolniki priàli tako daleČ, da so jeli podirati ob cestah križe, katere so katoličani postavili. Mnogo so jih že izruvali in razbili na kosce, čeprav so bili Železni. Navadno izvršujejo taka bogoskrunstva ruski policaji. V nekem kraju pa so prisilili k temu razkolne kmete. Ko so jih pripeljali pred križ in jim veleli križ izruvati in razdrobiti, so se kmetje odkrili in pokrižali ter se ustavljali storiti ta bogoskruiiski zločin. Se le, ko so jih policaji oklofutali, izvršili so, kar se je od njih tirjalo.
Piše se nam:
Iz Novega mesta. — Že zadnje „Novice" so na kratko poročale o misijonu, ki se je obhajal v našem mestu v 400 letni apomin, odkar so bili prvi kanoniki vmelćeni v tukajsn i kapitelj. Vodili so ga častiti 00. jezuitje Fr, Dol ak, Jakob Vrbovec in Rudolf Sen-felder. Ziiôela se je pobožnost na veier 24. marca a tem, đa so mil. g. prost pojasnili, kaj jih je naklonilo, da 80 misijon priredili; lotem soizroiili duhovno vodstvo za te dni v roke m sijonarjev. Sklep se je vršil veliko sredo (1. aprila) đopohidne. Vsak dan so bile po tri slovenske pridige, le cvetno nedeljo so bile samo dve; zveier ob 6. pa je bila vsak diin nemška j?ridiga. Udeležba je bila ogi'omna in iz domače iare in iz soaednili farâ. Tudi k nemškim pridigam je prihajalo vsak dan obilno poslušalcev iz omikanih kx'ogov ; nemški govornik je imel poseben govornišk talent, da je takoj pri svojem prvem nastopu za-se pridobil area vseh. Spovedovalo je v kapitelju vedno po 11 spovednikov, pa tudi v samostanu jih je mnogo spoved opravilo. Obhajanih je bilo skupno v teh dneh nad 4000 vernikov. Najprej so imeli nauk in spoved dijaki, potem žene, možje, mladeniii in slediyifi dekleta vsak po jeden dan. Zadnji dan je bil še vsem odmenjen. Da 80 besede miayonarjev padale na rodovitna tla, pridale so mnoge solse, ki ao ae pretočile v tistih dneh. Zlasti zadnji slovesni gôvor je do cela preaunil srca
vseh posluíalcey. Bog, ki je v misijonsliili dneh podelil tako obilen blagoslov, naj dodeli, da se sklepi misijonski izpremené v dejanjal Čaatitim očetom mi-■ijoQarjetn, katerih dva sta že prvi teden po veliki noči zopet misijon vodila v Doleb nad Litijo, poplačaj dobrotni Bog vse njih velike trude in žrtve v zve-ličanje duSl
Iz Črnomlja. — [Nesreča, slovo,] 15. marca — i. postno nedeljo se j« dogodila tukaj velika nesreča. Talski župan Majerle iz Otovca je imel neko kupčijo in potem šel a svojimi prijatelji v krčmo Jan. Skubica Že se je nra polunoči bližala, in začeli so se možje, vsi malo vinjeni, privzdigovati in kazati, kdo je močnejši. Eden prime župana, ga vzdigne ter pade ž njim tako nesrečno, da si je župan vlomil tilnik in malo pozneje nepreviden izdihnil svojo dušo. Pač bi bilo boJjSe svetke posvečevati in o pravem času domu k počitku iti.
Dva dni pozneje se je neki mož na Desincu opekel, ko je mejo požigal. Moral je hitro previden biti, kajti umrl je kmalu potem za strašnimi opeklinami. Bog nas varuj take, posebno pa nagle io ne-previdene smrtil
26. marca nas je zapustil občespoštovani okrožui zdravnik gospod dr. Pauaer ter odpotoval na novo službo v Sandl na Gorenje Avstrijsko. Nastopil je tukaj svojo službo lansko leto, ko je prišel od c. kr. mornarice, kjer je bil ťregatni zdravnik, Le malo časa je bival med nami, pa njegovo prijazno obnašanje, po-strežljivost in spretnost mu je naklonila kmalo srca vsega občinstva, tako da ga bomo prav težko pogrešali. V politiko se ni mešal, vendar kakšnega mišljenja da je bil, priča to, da je laui, ko so liberalni kolovodje vprizorili shod, in se vsa tukajšnja liberalna tako imenovana inteligenca gnetla okoli njih, j« on edini liberalnemu shodu očevidno obrnil hrbet iu se rajši med shodom s svojo gospo soprogo sprehajal. Vredno je tudi, da se objavi, kako .se je od nas poslovil. Ker se ni mogel od vseh osebno posloviti, zato je poslal na tukajšnji župni urad in menda tudi drugam pisanje z uljudno prošnjo, da bi blagovolili s prižnice njegovo slovilo ljudstvu oznaniti. Glasi se tako: „Dr. Karol Pauser, deželni okrožni zdravnik, zapusti v četrtek t. j. 26. marca t. 1. Črnomelj in Kranjsko. Pri tej priliki si šteje v dolžnost, prebivalstvu za njemu izkazano zaupanje se najtoplejše zahvaliti." Prepričal se je, da je ljudstvo, raeđ kterim je živel in deloval, dobro, in da mu ni bilo nikdar težavno, liodisi revnemu kakor preinožiiemu, na enak način pc -^voji dobri vesti in vednosti vsak čas pomagati. Čut. spolnjene dolžnosti in prepričanje, da se bo spomin nanj pri ljudeh, kteriui je kedaj kaj pomagal, dalj časa obranil, ga bode spremljevalo na njegovo novo službo. Želi prebivalstvu; Bog Vsemogočni naj jih obvaruje slehrne hude bolezni, ki bi otrokom očeta ali mater, starišem pa njih ponos — otroke ugrabiti mogla. H tem vzame slovo od ljubih, dobrih Belokranjcev, in jim kliče srčni in zadnji „z Bogom!" — Tudi mi želimo gospodu doktorju zdravja in obilnosti blagoslova Božjega.
Iz Bu&ke. — Dné 15. marca t, 1, popoldne po litanijah počastila sta nalo župnijo gg. Pire, tajnik kmetiške družbe, in dr, Romih, ter nas poučevala v svojih zanimivih govorih o vinoreji in živinoreji. Kdo ne vé, kako žalostne razmere so pri nas zadnja leta. Dokler smo pridelovali vsako leto toliko vina, da smo labko plačevali davke in druge stroške tako rekoč brez velikega^ truda, opuščali smo lahko živinorejo in se ž njo pečali le toliko, da smo obdelovali
svoja polja, bedaj pa, ko so naši vinogradi prazni in hrami zapuščeni in na pol podrti, ostali smo brez vsacih dohodkov, da še skoro davkov ne moremo plačevati. Zato pa nam je dr. Eomih toplo priporočal, zopet resno poprijeti se vinoreje in opuščene vinograde zasajati z aiuerikanakimi trtami, ter nas vspodbujal, prositi podpore, katere nam izvestiio ne bodo odrekli.
Nato pa je začel g. Pire pojasujevati, kolikega pomena je zlasti sedaj za nas živinoreja. Ako hočemo imeti lepo govejo živino, skrbeti nam je pred vsem za dobre krave in dobre bike. Zato naj bi bila skrb občine, da si kmetovalci skupno kupijo bika dobrega plemena, potem bomo imeli gotovo tudi lepša teleta in boljšo živino. V drugi vrsti pa moramo paziti tudi na snago v naših hlevih, da ne bo živina blatna, kakor je biU pri nas navada do sedaj.
Živinoreja pa je velicega pomena tudi gledé na vinorejo, zakaj vinogradi ne morajo vspevati brez gnoja. Vsak vinograd se mora gnojiti s pravim gnojem, zlasti pa se oni, ki je zasajen z amerikanskinii trtami.
Ker pa je za nas velicega pomena tudi svinje-reja, priporočal je g. Pire našim gospodinjam, naj redé zlasti svinje angleškega plemena, ki ni izbirčno v hrani ter hitro raste in se debeli.
Vsi poslušalci, katerih je bilo mnogo, poslušali so predavanje pazljivo in z živim zanimanjem, ter glasno odobravali nauke gospodov govornikov. Upamo, da bodo nauki, katere smo slišali, obrodili svoj sad, in izrekamo obema gospodoma najprisrčnejšo zahvalo za njiju trud in požrtvovalnost.
BoiIUlČC TCSti.
(Odlikovan) je bil g. Jožef Erker, nad-učitelj v Stari Cerkvi na Koftavskem s .srebrnim križcem za zasluge s krono. Služboval je iia istem mestu 52 let; naslednik v tem poslu mu je njegov lastni sin.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.)
V	mesecu marcu 1896 je 106 strank vložilo 21.149 gld, 42Va kr., 46 strank vzdignilo 6.547 gld. 35 kr., se je toraj več vložilo 14.002 gld. OTVs kr; 25 posojil se je izplačalo 13,920 gld., stanje vlog 238.281 gld. 07 kr.; denarni promet 54.129 gld. 731/2
(V bolnišnici „Usmiljenih bratov" v Kandiji) se je meseca susca sprejelo 45 bolnikov, koncem svečana jih je ostalo 33, skupaj 75. Od teh je zapustilo tekom preteklega meseca bolnišnico ozdravljenih 32; bolezen olajšala se je desetim; umrli so trije, in sicer eden za ostarelostjo, eden za jetiko, iu eden bil je že umirajoč pripeljan. -- Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom sušca ÍJ7B. — Prostori bili so skorej vsak dan do zadnjega napolnjeni,
(Nesreča pri velikonočnem streljanju.)
V	Mokronogu izvrtavali so na veliko soboto trije fantje že več mesecev nabit topiČ. Ta se sproži in rani vse tri. Najhuje poškodoval se je 201etni mlinar Janez Lokar. Zdrobilo in raztrgalo mu je polovico dlanu in dva prsta. Zapeljali so ga takoj v bolnišnico „Usmiljenih bratov" v Kandiji pri Novem mestu.
(Potres.) 14. t. m. ob 3 uri 39 minut zjutraj se Je Čutil v Novem mestu in okolici močan potres, ki je trajal dve sekundi. Stresla so se vrata in okna. Sunljaj je spremljevalo podzemeljsko gromenje. V Ljubljani ni bilo nič čutiti.
(V Loki pri Črnomlju) je našel g. šolski ravnatelj Š e t i na prazgodovinske grobe, katere bo te dni začel znani stariuoalovec g. Jernej P e čni k preiskovati.
(Narodna čitalnica novomeška) imela bo občni zbor v soboto 25. aprila ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je volitev novega odbora.
(Dolenjsko pevako društvo) v Novem mestu priredi običajni pomladanski koncert v soboto dné 18. aprila 1.1. v prostorih „Narodnega doma" z jako zanimivim vaporedom. Po koncertu ples.
(Na smrt obsojen) je bil Pavel Ferme, ki je lani koncem novembra na kranjsko - štajerski meji pri Trojanah umoril štiri osebe.
(Kranjska hranilnica) je imela koncem 1. 1895. skupnega upravnega premoženja 37,286.092 gl. 13 kr., katero se je tekom preteklega leta povišalo za 914,895 gl. 70 kr. Čistega dobička je imela 236.066 gl. 70 kr. Za dobrodelne namene se je dovolilo 74.795 gl. 23 kr.
(V Vodicah in na Črnučah) podir^o farne cerkve po potresu poškodovane. Črnuška farna cerkev je stala le IB let, pa bo zop^-t treba novo zidati.
(Občina Velike Lipljenje) pri Turjaku je izvolila častnim občanom župnika-zlatomasnika Antona Cibašek in gospo Josipino Hočevar v Krškem.
(Preraovaoje konj) bo 1. septembra v Lescah, 2, sept, v Kranju, 3. sept, v Kamniku, 4. sept, na Vrhniki, 6, sept v Ribnici, 12. sept, v Trebnjem, 14. sept v Št. Jei-neju.
(Velikanska procesija), obljubljena zaradi lanskega potresa se je vršila v Ljubljani velikonočno nedeljo popoludne. V vseh farnih cerkvah so se sešli verniki iz dotične fai-e in so šli potem skupno li kapelici Matere Božje blizo cerkve sv. Petra. Na tisoče Ijndij se je udeležilo te pobožnosti, katero so vodili prevzv. knezoákoť aami. Pri kapelici so se pele lav-ratanske litanije in potem se je dal blagoslov z Najsvetejšim. Po litanijah se je vrnila vsaka procesija v svojo farno cerkev, kjer je bil Se enkrat blagoslov in potem so se razšli.
(Nove Šmarnice), z naslovom „Marija Podoba Pravice" so ravnokar izšle. Spisal jih je župnik Jožef KerČon, v zahvalo, da mu je Bog dal dočakati zlato mašo, katero bo letos obhajal. Pisatelj nam opisuje Marijino življenje po nauku sv. pisma in po nekaterih razodetvah. Lepe Marijine zglede obraća na krščansko življenje in naše potrebe. Za vsak dan nam podaje lep zgled in nas uči srčno častiti Marijo. Knjiga se dobiva v Katoliški Bukvarni v Ljubljani in tudi v J. Krajčevi bukvami v Novem mestu. Cena jej je v pol usnju po 90 kr., v usnju po 1 gld., v usnju z zlato obrezo 1 gld. 20 kr, — Knjigo že ime pisateljevo najbolj priporoča.
(Zabavna knjižnica zaslovensko mladino.) V. zvezek. Tudi ta mladinska knjižica je že dobro znana in priljubljena. Pričujoči 5. zvezek pri-občuje životopis učitelja - pesnika Freuensfelda (a sliko) in nekatere pesmice, basni iu povesti. Knjižica stane 15 kr, in se naroča pri gosp. pisatelju Anthnu Kosi-ju, učitelju v Središču. Prav toplo jo priporočamo.
(„Pomladni glasi.") VL zvezek. Knjižic», ki nosi ta naslov, je med Slovenci že prav dobro znana in priljubljena. Izdajejo te zvezke ljubljanski bogo-alovci, Pričujoči zvezek sta spisala samo dva gospoda, a vendar se po vsebini odlikuje do malega od vseh dosedanjih. V nevezani besedi popisuje g, E. Lampe jako zanimivo, a ob jednem tuđi poučno, svoje potovanje v Benetke in nazaj. Ta potopis bodo z velikim zanimanjem čitali ne le mladi, temveč i odrasli čitatelji. G, M. Prelesnik je priobčil nekaj jako lepih
pesmic, med drugim dolenjsko poTeit „Slavna zmaga Gojnika vojnika" v vezani besedi. Tudi ta spis bodo vsi z zanimanjem čitali, ker aam popisuje zgodbe iz dobe pokrsčevanja Slovencev. Taka pripovedne pesmi, kakor je ta, slovenska mladina doslej ni áe imela. Knjigo krasi tudi osem lepih slik. Velja broširana 30 kr,, vezana v pol platno 55 kr. ; po polti 6 kr. več. Dobiva se ta zvezek, kakor tudi prejSnji zvezki razven prvega, pri g. Evgenn Lampetu, bogosloven v Ljnbljani in v nekaterih knjigarnah. Kiyižica se sama dovolj priporoča. Upamo, da ta zvezek ni Še zadnji „Pomladnih glasov".
Razno vesti.
(židovska tovarna na Dunaju) „bratja Kafka in Grunberger" je falirala s 600.000 gld. Pa ni treba misliti, da tem žtdom slabo gra zaradi tega. Nasprotno, kedarkoli kak žid konkurz napove, vselej pri tem obogati,
•) (Katoliških rokodelskih društev) je skupno 974 v 243 hišah.
(V Pragi) sta vstopili v benediktinski samostan kot nuni hči kneza Alojzija Liecbtensteina in hči grofa Rechberga. Ta samostan Šteje sedaj dvanajst plemenitih nun iz najboljđih rodovin.
(Papež) je v preteklem letu razdelil med uboga 449.434 lir.
(Potres) se še vedno oglaša na raznih krajih. Meseca marca se je treslo močno v Ameriki v provinciji Chile in v juiĚui Italiji. V noči od velikonočne nedelje do ponedeljka, torej ravno v obletnici lanskega strašnega potresa, so čutili močan potres na Primorskem, zlasti okoli Kobarida.
Ustnica uredništva.
Gosp, L. V. v P, Dopis Brno pa6 prejeli, a ne priobSili, ker v tej obliki ni /a javnost.
Poslano-*)
v „Rodoljubu" Št. 5. z dné 7. marca 1896 Čita se v pravdi g. kaplana Jaueza Pristova z županom Janezom Bohte, da je 12. priča, katera je v osebi Jakoba I veo, nekdanjega župana naše občine izpovedala, da sumniči naji, namreč Štefana Stukelj iz Ručetne vasi št. 9. in Jakoba Jerman, vulgo Šusa, da preskrbijujeva Članke v „Dol. Novice", odnosno da jih prepisujeva. Dalje pravi nas nekdanji župan Jakob Ivec, (ta je njemu znano, da sva ravno midva v tistem času, ko je izšel v „Dol. Novicah" dotični članek, prav mnogokrat hodila v župniače skoro gotovo k Janeza Pri sto vu.
To je grda laž od našega nekdanjega župana, kateri je užival vsestransko zaupanje od nas občanov v naši občini. Zares žalostno, da amo se tako daleč motili nad tem človekom! — Midva sva pripravljena vsaki Čas s prisego potrditi, da nisva ne poprej, ne pozneje, toliko manj taisti čas okoli farovža pohajala, ali pa našega kaplana Pristova obiskovala. Midva nisva nobenih dopisov preskrbljevala ali prepisovala, torej se nama jako čudno vidi, da se mora nekdanji župan Jakob Ivec tako ilaleč motiti in naji za take reči sumničiti.
*) Za dopise pod t«in uaalovom nrednifitv» ni odgovoino
Kêr 8Ta midv» po tem snmmčenjii jako razžaljena, toraj jahtefava reano od Jakoba Ivec, da «Tojo zmoto jnvno v kakem sloTenskem Usta prekliče, ker drngaSe sva siljena proti njeoiu sodniško postopati.
Ručetna vas, dné 6. aprila 1896.
àtefan Stnkelj, Jakob Jerman.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
Dr. Martin Traynar, o. k r. pravd ni uaniMtoik 6 gld.; Slav. řniomaljgka poeojilnica 20 glđ. ; g. J. Kineky 2 glđ.; g. prof, H. Skopal 6glđ,; g. Jan. ZupaučiĚ, župnik Sîgld,; g. J, QerdeàiË, predsednik c. kr. okroiSn snrliSfia meaecuiiio 2 gld. ; ilritgi dobrotniki iz Novega meata 30 gld. 76 kr. ; gosp drđ, Vilko Maurer je n&bral na Raki 12 gld, 50 kr. od Bleđeiih darovalcev : gospe Alb, Scbííner 2 gld„ M, Vehoyc 1 gld,, M. Pfeifer 3 g)J., NoiiueMovana 1 gld. in goipodje: Ivau Otoiiičar Iglil., F. Lun der 1 gW., K. Kieđl 1 gld,, A. Hrastnik 50 kr., J. J. 1 gld.
Loterijske étevílke.
Gradec 4. aprila	5 2 63 77 37
Trst 11. „	5 69 76 66 73
Raznoyrstna doinaea vína
kakor tudi najboljâe vrste (93-1)
krompir (oneidovec)
ima na prodaj
grajščina T Biynofli pri Novom mestu
(99-1)
WW

fV* je ceno na prodaj. Več pové oskrbnisívo kopeli v Toplicah,

a prodaj je zidana hiša j^tS"^
svinjakom blizo cerkve na Dol. Straži. Vež pove Martin Vidgaj, posestnik na Dolenji Straži št. 52.
Sedemnajst Marijinih pesmi za meňan zbnr, samospeve in spremljavo orgelj zložil Ignacij Hladnik op. 25. cena 70 kr. Pange lingua In štiri Himne za procesijo o presv. Rešnjem Telesu, za meáaii zbor, op. 24. cena 30 kr., obedva zvezka ob enem s poštnino 85 kr. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani pri J. Krajcu v Novemmestu ali pa pri skladatelju,
obro ohranjen glasovir iStutzflùgel)
št mi.	Oklic.	IV-!5-
C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem daje oa zuaiye, da se je na prošnjo Josipine Liszka, Marije Rozina, Florijana Skaberne, Avgusta Skaberne in Viktorije Skaberue kot matere utd. Franceta Skaberne-tovib otrok dovolila prostovoljna sodna dražba sledečih posestev ;
1.	Vložna ât. 4 kat. obě. Trebnje;
a)	Stavbena parcela št. 4 3 liišo àt. 11 za izklicno ceno........... 1400 gld.
b)	Vrt pare. st. 15, s na tej parceli stoječim poslopjem za izklicno ceno , 650 „
2.	VIož. št. 106 kat. obi. sv. Štefan:
a) Travnik pare. št, ^24 v površjn 66 ar
96m2 „pri srangi" za izklicno ceno 200 gld. h) Njiva pare. št. 244 s kozolcem za
izklicno ceno........ 200 gld.
3.	Vlož. št. 107 kat. obč. sv. Štefan, ob-
stoječa iz pare. It. 251 njiva za izklicno ceno • . . . . . . 150 glđ-
4.	Vlož. át, 108 kat. obč, sv. Štefan ob-
stoječa iz parc. št. 928 travnik „pri brezji" za izklicno ceno .... 300 glđ. ter se v to svrho odredi dan na
27. nprUa 18««
ob tO, uri dopoldne pri tem sodišfiu soba št. i. s pri-stavkom, da ae imenovana posestva pod izklicno ceno ne bodo oddala.
Dražbeni pogoji, vsled katerih mora vsak draž-benik pred ponudbo 10% varščin« položiti, kakor zemljeknjižni izpisek ležita v tusodni registraturi na vpogled.
C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem,
dné 7. aprila 1896.	(95)
Oklic.
iz Semiča
daje v najem IIOVO kOTaČllicO z vsim novim orodjem in sicer za 6 ali 10 let. Opravila je vedno xa tri ljudi dosti.
Išče tudi za svojo prodajalno s špecerijskim blagom in usnjem za to sposobnega mladega Človeka ali uÉanca.	(63-3)
C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem daje na znanje, da se je na prošnjo Josefine Liszka, Avgusta Skaberne, Štev. 177 Florijana Skaberne, Marije Kozina in ned. Franceta, Viktorja, Panla in Minke Skaberne, dedičev po zamrli Mariji Marocntti, dovolila prostovoljna sodna dražba v zapuščino imenovane zapustniee slišajoče posestvo vi, št. 125 in 126 kat. obč. Ůešnovk obstoječe iz pare. št. 1113 gozd v površju 2 oralov 999Q sež., in pare. štev, 1112 pašnik v površju 1198Q sežnjev, ter cenjene na 450 flld. in se v to avrho priredil narok na
Wr „Hiša" -91
na prodaj v Kandiji št. 68. tik Novega mesta, obstoječa iz dveb sob kuhinje Čumnate ali shrambe za jedila in zdolaj je obokana klet in hlev, poleg hiše je lep ▼rt, v obaegn meri 330 kvadrat sežnjev. Hiša je pri glavni cesti proti Zagrebu, katera je pripravna za gostilno in maraikateri drugi obrt. Hiša je zidana, popolnoma nova, ter z opeko krita. Proda se takoj po najnižji ceni. — Već se izve pri lastniku v Kandiji tik Novega mesta.	<101-1)
©t^ diió 37. aprila ISíWi
ob 10. uri dopoldne pri tem sodišču št. I, a pristavkom, da se bode imenovano posestvo prodalo le za ali nad sodno ceno 450 gld. in da mora vsak dražbenik pred ponudbo 10% varšfiino na roke licitacijskega komisarja položiti.
Dražbeni pogoji ao vsaki dan med uradnimi uj-a-mi na vpogled.
C. kr. okrajno sodisce v Trebnjem,
dné 7. aprila 1896,
Oklic
prostovoljne dražbe zemljišč.
C. kr, okrajno sodiš&e v Mokronogu naznauja: Velealavno c. kr. okrožno sodiáče v NoTem mesta je s sklepom z dné 24. marca 1896, št. 405, prostovoljno prodajo posestev radi zapravljivosti preklicanega Janeza Pirmana iz Dobruško vasi, vlož. ât. 33, kat. obč. Dobrava íd vložná ât. 8, kat. ob(. Meràecna vas, vsled prošnje lastnikovega skrbnika odobrilo, in se bode
javna prostovoljna dražba imenovanili posestev
dné 25. aprila 1896 od 10. ure naprej, na lici zemljišč v Dobruški vasi, vršila.
Zidana hiša s ztdaniin živinskim hlevom, kozolcem, kovačnico in vrtom v Dobruski
vasi iiklicala se bode za..... 800 gld.
travnik parcela št. 360 s površjem 1020 s držećim se gozdom pare Št. 361 s površjem 616 .........60 „
vinograda parcele št, 1217 in 1218 s površjem 831	.........70 „
njiva pare. št. 786 a površjem 774 • 180 " njiva pare. št. 889 s površjem 728 □<> . 130 „
gozdna pare. št. 801 . . .....20 „
njiva pare. št. 671 a povi'šjem 623 . 126 „
gozdna parcela št. 549.......60 „
Zemljišča, katera so vsakega zemljiškega bremena prosta, oddala ae bodo le za vzklicano ceno, oziroma proti najvišji ponudbi.
Vsaki dražitel] ima polovico skupila pri dražbi, drugo polovico pa po preteku pol leta po dražbi plaÉati.
Nadskrbstvena oblast [iridržiije si pravico, dražbo v osmih diieli fidobriti ali ovreči.
r>aljni dražbeni nveti se bodo pri dražbi objavili (SB)	Mokronog, dné 31. marca 1896.
Orjiščinsko onltrbiiiàtvo v Pleterjali
prodalo bode

v saboto dné 18, t. m.
letošnjo košnjo,
-m
poleg okrožnega sodišča v Novem mestu
priporočata slav. občinstvu v mestu in okolici špecerijsko blago kakor: moko, kavo, sladkor, olje, riž Itd.; vsakovn^itno blago za obleke, Izgotovljene srajce in lepe kravate. Železnin-sko blago: žage, ključavnice, verige, žeblje, lopate, sekire ild.
Kupujeva tudi vse deželne pridelke n. pr. : konoplje, klmel, jajca, maslo, tudi staro železo, kufer, mesing, svínc In kosti.
Jajca za valenje
od pr&rih Brahma kekoSI po 15 kr. Od Smih holandskih kokoši e veliko, Ijeb iopo po 26 kr. Od Houdatiftkih po 26 kr. 0(1 pmvili Itajarskih kokoti po 10 kr. Od srebrno-pailovanskib po 30 kr. Od Langshans-ovlfi po 3U kr. Ud purjih pi> kr. Od irebrna-Wyandattea-sklh po 30 kr. Od Italijanskih po 30 kr. Od malih po 30 kr. Od kitajskih po kr. Od sedmog rajskih, goiovratnih po 20 kr. Od Đorkings-avih po 25 kr. Ođ Vokohamakih po 50 kr. Od Emdenskih velikanskih gosi} po 1 gld. Od Pekinikih rac
po >20 kr. Od velikih »ajarskih rao po 20 kr. Jajca, ki jih razpošiljam, so vsa í^istega plemena, bila bo uže večkrat premovana, in popolDoma jatuíim Ka pravo in čisto pteoie.
Max Pauly,
(86-1) RoflrtCli (Siajarsko).
kateri je vsaj prvo gimnazijo dovršil, se sprejme v neko manufakturno prodajalno v Novem mestu t
poduk. — Na natinena vprašanja poyé opravništvo „Dol. Novic".	(32)
kateri mora biti pošten in dobro izurjea ter
dva hlapca k konjem
Yâpréjme proti dobrem plačilu Janez Zurc na Dvoru pri Žužemperku.
ia sicer na travnikih v Pleterjah ob 9. url zjutraj, na travnikih na Golem pa ob 2'/^ uri popoludne. K tej
dražbi ae kupoželjni uljudno vabijo.	(as)
ijhrdnS!^
HgmPlmsupm}'
ie kot	G- '
primes k bobovi kavi
edino 2drava kavina pijača.
Dobi poTlod, pol kiU rn
SVAril^i Zarinlt niSvrednih po-lUtrejaiLih lïdaUtp^ je tr«bi^ p&cLti nn iiTirne ektujo i imenom:
Kathreiner
Xa/naiiilo.
[tf Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da U Bern prevzel poleg Drgančeve gostilne v Kandijt C
tudi tako zvano
Drakslcrjevo gostilno
v Novem mestu poleg Narodnega doma. V obeh gostilnah točil bom več vrst îstrij'anska in tudi najbolja domača vina. Tudi z dobro kuhinjo bom
si, občinstvu fino postregel ter a« priporočam v obilni obisk.
(08-2)	Anton, Jahač.
BIL.AN-CA
posojilnice v Crnomlji, registroTane zadruge z neomejeno zavezo,
za ednajsto upravno leto 1 895.
Aktiťa
InrentM.......
Dina posojila......
ZooKule olreiti.....
Se nepoTmeni prehodni ineski Vrednoit ti»koTÍB (.knjižic, menjic Gotovin« 81. docembr» 1895 .
dolžnilt pisem)
Skupuj . .
gld.
kr.
269 224514 2121 254 19 1893
229073
81 44
82 m
Pasiva
28
Zadružnikom 1773 deležev po 2 gld. Hranilne vloge .... 2120^8 gld- 76 kr Kapitalizovsne obresti . 6533 „ 10 Predplačane obresti za 1896 ....
Nevzdignene dividend«......
Še nevzdi^iena podpora za cerkev sv. Dnlia
Čniomiji..........■
Vstopnina za rezervni zaklad .... Čisti dobiček..........
Skupaj
gld.
3546
220631
2146 664
100 164 1821
229073
kr.
8«
71
38
33
28
(90)
0Dh«dk1: 129784 e'd. 69 kr. Izdatki: 129637 gld 58 kr. Skupni promet: 259422 gld. 27 kr. Rezervni zaklad Ima 10610 gld. 23 kr.
Račun zadružnikov.
Koncem 1894 bilo je aadmžnikov . Leta 1896 jih je pristopilo . .
Skopaj , .
teU 1896 jih je iistopilo . . . _
Koncem 1895 bilo je zadružnikov .
974 _
106(> 13 1043"
Račun deležev.
1646 deležev po 2 gld.
1043 zadružnikov ima 13 1. 1895 izstopivSih zadminikov ima 108 15 v prejšnjih letih izstop, zadružnikov ima 19
Skupaj .
Anton Jersinovfć 1. r.,
ravnatelj.
n n »
t> >1 H
3292 gld. 21G , 38 „
1773 deležev po 2 gld. , 3646 gld.
Karol MGIIer 1, r,,
odbornik.
Ivan Puhek 1. r.,
računskega pregledovaloa namestnik.
August Kunc I r.,
odbornik.
Franc Setina ). r.,
raSunski pregled «valeč.
Martin Malnerič 1. r.,
odbornik.
Mif^ NA2ÎNAKÏI.0. m
Podpisani vsojam ai slavnemu obSinatvu naznaniti, da sprejemam vsa k
mizarstiBiDii ůM spadajoča lala, H
katera dobrB in točno ter po najnižji ceni izvršujem, za kar tudi eno leto jamčim.
Jernej Sitar.
(83—3)	T Šmibelu pri Novem meatn 5t 18.
V vsakem delu dobro izurjenega
kovaškega pomočnika in ucenca,
kateri ima vesele do kovaškega posla, vsprejme
Peter GorjupiČ, <97—2)	kovač v Kandiji pri Novem mestu.
Psdiam Mšb
v Črnomlji z lepimi vrti in vodnjakom. — Ponudbe
sprejemam vsaki ćas. ^ ^ r
(74-3)	Anton Joršinovié.
sta v Novem mestu pri kapiteljnu hiš. št. 154 takoj za oddati.	(84-2)

I Na prodaj je
po prav nizki ceni
pri Fr. Kastelicu v Kandiji pri Nov. mestu:

c«-i)
Železna limuh vrata,
okno
8 kamnitimi bangerji in
DfltraBja vrata s steiloi
p=u I—'
Cajeaste Mače p 1 ilL 10 h i. t. i
krojaški mojster, zaloga manufakturnega blaga in storjenih oblek v Novem mestu,
se priporoča si. občinstvu, sosebno preč. duhovščini in gg, uradnikom v izdelovanje oblek in uniform, katere vestno po najnovejšem kroju in nizki ceni izdeliye. Nadalje priporoča svojo bogato zalogo posebno lepega suknja (štofov) in storjenih oblek po prav nizki ceni. Gg, dijakom izdeluje obleke ano ter jim âaje popust. 76-3)
Cajeaste Mače oo 1 ůi 10 Ir. L 1.1
MotmuMo: OdfoTonu nndaik iHlp BnkovU. - Isdajato^, «Joiuik in tiiku |. Kra]ao.
S 1=^