SE
Naalor — Addrees;
“NOVA DOBA”
fill? St. Ciair Aw.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
Naše geslo v tem letu mora biti:	dvajset tiso*5 članov do
konvencije!
ezDe j J Kg »e®
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTK — OFFICIAL ORGAN OP THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
Aa Second Claaa Matter April 15Ul, 1926, at The Po*t Office at CUreland. O, Under Tka Act ot Marek 3rd. 1S7I. — Actaptnne« fot nailing at apeeial rate of poataga, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1959.
10- — ŠTEV. 10.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 7TH, 1928. — SREDA, 7. MARCA, 1928.
VOLUME IV.
LETNIK IV.
,(Nt
]®TI IZ CLEVELANDA
SLOVENSKI NARODNI ČITALNICI
Ti
lsti, ki
!< -< 5 ielei
kiti*'
kif,J
v
Ul *.
v *i ljubijo Slovensko čitalnico v Clevelan-Ven^° zakaj jo ljubijo. Slo-' jj| SKa Narodna čitalnica ni, vmv nikdar smela biti za-Pri)1^6 8*rankarstva, kajti ta j.,.' 0r J« svetišče narodove Iej. ' biva duh naših pisa-
Jcv in pesnikov, stotere knji-Da V»
jj|.‘ Ranijo njih besede in |L C| ki so kot bliski, kateri ; 1) ' ^vetljujejo preteklost in naroda. Lepa slo-Ika ■ kjijiga, go^ka sloven-
ok
id C"bcsod
fi® Je ta
1 beseda, neprisiljena do-C°8t, to bi bila kratka oz-jt a Naše čitalnice. Kdor jo jaj^°Znal in vzljubil, priha-0 Pogosto k temu viru iz-z^e in razvedrila, k do-nemu zakladu. tjn >•« zaklad, ker je zapu-bj.^Sih dedov, in ni se nam teiik!eba sramovati niti pred ^ narodi. Primerno spo-^ smo dolžni temu be-L. zakladu, kajti s po-^j0 istega smo dobili, če ne j I precejšen del naše izlili^!/ j Ji ^ e> in tisti je večinoma tu-^ 1JGs solnce našega dušev-
viml
DA
i°veS *
V3* ]
*W
100*
je*
0
šili
o t' )0\
&
zivljenj
a.
°VeHska Narodna čitalni-I V'U‘Gja »d časa do časa po-
^"il'6j
^ Fi
Min vanja za svo-'e
v /ll(^i za druge rojake, ki jjj6 ake reči zanimajo-. Zad-SL ecl|vanje se je vršilo na lojj ^ marca in je bilo do-obiskano. Predaval ‘ s' znani ameriški pesnik s^enik Mr. Ivan Zorman
IGRE IN KOPIJE NARAVE
m
h,možeh’
V*
ki zavzemajo našem slovst-
fiesta v clrr>reč o Prešernu, Can-
%
Ij j n Župančiču. Predava-% . u^al pokazati, kako 'I J^Ni trije geniji oboga-Jezik in nas s svojimi Hi *111 i in pevskimi umo-
narodov. Dasi
[ n &
m ,flM,io vpeljali v vrsto ve S ^»Itur
dJhni in mladi, poznajo *(|6]!'ai°di v prevodih mno-\rt.Prešerna> Cankarja in
Clča
Si je bil med sloven-j^ki prva svetla zvez-% '^ obvladal je vse pes-lt|, ike in je znal zdru-
dobo s sodobnimi £ nii in slovensko vsebi-?'h. k‘m^Vo je, ker je pel v ° Slovenci nismo imeli 6{?a pravega pesniške-
*(S>
2 L
■S ko
so bila vsa me-. hqvs Cena in je v javno-lf-ti4 Gospodovala vsemo-
« ^d^^eina. Prešeren
o- d (V s
■/.n J
. S' I
. i' v I
il«t0
pa
i \t verova^ v boljšo bo-6jifai)^v°iega zatiranega in Vefga naroda in izražal vHl j 0 v svojih poezijah;
bodo milejše p	da	se	mu	bodo
glasile in da bo
*' ver0 ^a’ ^er si sam
,.Sok ^ 1:)ostave- Pesniko-k °lhii °vanje se je deloma ’ ^asi gele več kot pol .Negovi smrti., u ^Bnkarju je de-^jih j ^a^eij, da je bil do ^ Velik problem. Ve-J4 : 1 razumela in neka-
S'*4*"
>C>van
<k 'leviv,
\ Sov • splsih ne govore W°' Mi„0lICe- ampak pisate-l . govi karakterji so °?rafije Cankar j e-
Narava ima polno skrivnosti in ‘muh,” ki opravičeno zaslužijo, da bi se jim čudili. Navadno pa gremo brezbrižno mimo njih, ker smo jim pač navajeni in ker se nam zdi, da drugače pač ne bi moglo biti. Najkrasnejše in najdražje cvetlice so orhideje. In te kraljičine cvetličnega sveta rasto divje v močvirjih, med razpadajočim in gnilim lesom. Ambergris, iz katerega se izdelujejo najbolj dišeči in najdražji parfumi, se dobiva iz želodca morskega kita.
Ako pogledamo snežinko pod povečalnim steklom, videli bomo, da sestoji iz več krasnih ledenih zvezdic. Idrijske čipke so svetovno znane, toda nobena čipkarica ne zna izdelati tako lepih in simetričnih zvezdic, kot jih plete narava iz ledenih iglic v zračnih višavah. ,
V nekaterih naravnih vročih vrelcih včasi šv-igajo resnični plameni iz vode. Kemičnim potom je mogoče ogenj napraviti s tem, da se različne tekočine skupaj zmešajo.
V podzemeljskih jamah najdemo kapnike, ki so zelo podobni živalim, drevesom ali drugim predmetom. Masikdo je na lastne oči videl čudovito zagrinjalo vPostonjski jami. Pa tudi zunaj na prostem včasi izdela narava čudovite igrače. Živim skalam da človeške obraze, oblike živali itd. V znanem “Vrtu bogov” (Garden of £jodfc>) v Coloradu se, vidijo ka-menite tvorbe, ki spominjajo na različne predmete. Najbolj zanimive so velike kamenite jobe, ki ‘rastejo” po omenjenem parku. Te ogromne kamenite gobe so tako podobne pravim gobam, da bi jih noben umetnik ne mogel bolj natan čno izklesati.
V naravi najdemo cvetlice, katerih cvetje je podobno žuželkam, metuljem in ptičem. Neka žuželka tropičnih krajev ima natančno tak obraz kot neke vrste opica; seveda je ta obrazek mnogo manjši. V južni Evropi in tudi v Sloveniji živi velika zelena kobilica, katere glava je skoro natančno podobna konjski. Gotovo je vsled te podobnosti dobila ime po kobili.
Jedrce navadnega oreha je čudovito podobno možganom Človeka aii višje razvitih opic. Ti orehovi “možgani” se tudi skrivajo v trdi lobanji kot človeški. In čim debelejša je lupina, tem manjše je jedrce. Kdo ve, če ne izhaja iz te podobnosti med človeškimi možgani in orehovim jedrcem izraz “nut,” s katerim označujejo Američani oreh in bedaka!
TEDENSKI PREGLED
V JADRNICI OKOLI SVETA
es ne. V domo-splošnem že do-Karakterji v
» "Vit
V*vJep' . „
V W;16, 0značbe, ampak v2eti ■ kakor da so ti iz-
Jezik njegov je Njegovi izrazi
[/j duše slovenskega
aije
na 2. strani)
OBISK
V Clevelandu se je začetkom tega tedna mudil odlični jugoslovanski operni pevec Mr. Mate čulič-Dragoni, katerega božanskemu glasu smo se imeli Clevelandčani priliko diviti lansko leto pri dveh koncertih. Oglasil se je tudi v uredništvu Nove Dobe in povedal, da bo zopet letos nastopil v Slovenskem Narodnem Domu in sicer v nedeljo 20. maja. še preje pa obišče Jugoslovane v St. Louisu, kjer nastopi 11. marca, in potem v Milwaukee, Wis., kjer bo nastopil 18. marca. V Pittsburghu je nastopil 29. februarja v Masonic Hall. 2. marca pa v Carnegie Hall. obakrat pri veliki udeležbi.
Slovenci, oziroma Jugoslovani v St. Louisu, Mo., in v
SENATNI pododsek, ki je preiskoval razmere v okrožjih mehkega premoga v Pennsyl-vaniji, kjer traja premogarski štrajk že skoro eno leto, se je vrnil v Washington 28. februarja. Pred senatnim odsekom
i
meddržavne trgovine je pododsek že oddal svoje poročilo ustmeno. Zaslišanje pred celotnim odsekom se bodo pričela v dobrem tednu. Eden senatorjev se je izrazil, da so -azmere v stavkarskih okrožjih madež na ameriški civilizaciji, in da je nezaslišano, da se dovoli taka zanikrnost, revščina in trpljenje. Senatorji so bili tudi zelo ogorčeni zaradi sodnijskih prepovedi in zanikanjem najnavadnejših ustavnih pravic napram stavkarjem. Senator Wheeler iz Montane je dejal, da tako postopanje rodi anarhijo. Senator Gooding iz Idaho sodi, da potrebuje premogovna industrija vladne regulacije in da mora kongres takoj podvzeti resne korake v zadevi te stavke, sicer se bo industrijelni boj raznesel po vsej deželi in prizadel vse industrije.
PREMOGARSKA stavka v Coloradu, katero je vodila 1 W. W. organizacija in ki se je pričela 18. oktobra 1927, je prenehala 19. februarja 1928. Tega dne so namreč stavkarji odglasovali, da gredo nazaj delat. Državna industrijska komisija, ki je pričela s preiskavo .Je, 19. dec. 1927 že zdaj ni podala svojega poročila in odloka. Poroča se, da so bile plače premogarjev že zdaj zvišane za en dolar do $1.27 dnevno. Premogorovi pa zelo slabo obratujejo, delo je skoro nemogoče dobiti in skoro polovica štrajkarjev je nezaposlje-na. To naj rojaki vpoštevajo in naj za enkrat ne hodijo iskat dela v coloradske premogove rove.
PLAČEVANJE dohodninskega davka je v polnem teku, kajti prvi obrok mora biti plačan do 15. marca. Samske osebe, ki imajo $1500 čistega letnega dohodka in oženjeni s $3500 letnih dohodkov, morajo izpolniti listine, tikajoče se dohodninskega davka. Vsaka oseba, ki ima surovih dohodkov $5000, mora istotako izpolniti tozadevne listine. S tem seveda ni rečeno, da morajo plačati davek, ker se dovoli od skupnih dohodkov odšteti različne izdatke. Tako se za vzdrževanje vsakega otroka do 18. leta dovoli $400 davka prosto. Isto velja za vzdrževanje odraslih oseb, ki se ne morejo same preživljati.
Računa se, da bo izpolnilo listine, tikajoče se dohodninskega davka približno 4,500. 000 oseb. Dohodninski davek pa bo plačalo kakih 2,500,000 oseb in 250,000 korporacij. Prvi obrok dohodninskega davka bo prinesel zvezni vladi okoli 480 miljionov dolarjev. Celotnega dohodninskega davka se v letošnjem letu pričakuje okoli dva tisoč milijonov dolarjev. O, Amerika je bogata, le škoda, da je to bogastvo tako čudno razdeljeno.
Milwaukee, Wis., naj ne zamudijo izrednega užitka, ki jim ga bo nudil Mate čuličev koncert. Mi Clevelandčani se bomo pa tudi nabrusili za njegov poset v maju.
--------o-------
Jugoslovanska Kat. Jednota, ki je dobra za vas, je dobra tudi za vase prijatelje.
Kakor plod mijbujnejše domišljije se čita opis potovanja okoli sveta v mali jadrnici, ki ga prinaša ugledni ameriški mesečnik The National Geographic Magazin«« v letošnji februarski številki! To potovanje je brez vseh \|ečjih nezgod in v malo manj kot štirih le-iih napravil kajitan Harry Pidgeon. Opis te^-a potovanja je obširen, oprenajen s krasnimi slikami in pnepleten s pisanimi doživljaji, 1 y.ato ga je mogoče na tem mestu navesti le v kratkih izčrpkih.
Harry Pidgeon jfc bil rojen v državi Iovva in je prvič videl morje s californijske obali, ko je bil osemnajst let star. V Californiji je delal nekaj časa na nekem renču. Od tarn se je podal v Alasko, kjer se je naučil žagati deske iz dreves in izdelovati male jadrnice za vožnjo po rekah in jezerih. Vr-nivši se v Californijo se je Pidgeon nekaj časa ukvarjal s fotografiranjem ogromnih dreves v Sierra gorovju.
Mlademu in drznemu možu pa se je zahotele«, razburljivih doživljajev in sklenil je, da si sam zgradi jadrnico, s katero se poda na odprto morje. Po lastnem načrtu je torej v pristanišču v Los Angelesu skoro lastnoročno izdelal malo jadrnico, katero je kistil na ime “Islander.” Delo | je trajalo več mesecev, kajti jadrnica je morala biti močna, da se bo mogla upirati Vhl ,vom odprtega morja. Končno je bila gotova in splavljena v morje. Izdelana je bila iz močnega lesa in na robovih okrepljena z jeklom. Dolga je bila 34 čevljev, široka malo malo manj kot 11 čevljev in je prazna odrinila pet čevljev vode. V notranjosti je bila kabina 12 čevljev dolga, opremljena z dvema posteljama, raznimi predal’ in pečjo, ki se je kurila z le-s6m. Na razpolago je bilo tudi par kompasov in drugih mornarskih instrumentov, dalje mornarske mape, z označbami otokov in drugimi podatki, ki služijo mornarju. V jasnih dneh pa' se je za določitev smeri kapitan zanašal največ na solnce.
V jadrnici je bilo dovolj prostora za jestvine, ki bi zadostovale za več mesecev. V teh shrambah je bil spravljen fižol, grah, rjavi riž, posušeno sadje, sladkor, slanina, salatno olje, škatlje prezerviranih rib, mleka, paradižnikov, breskev in fig. Mesto moke je bilo v shrambah zrnje pšenice in koruze, katero je kapitan mlel v malem kavinem mlinčku, kadar je potreboval moko. Posoda za sladko vodo je držala 100 ga Ion, kar je zadostovalo za 20C dni.
Kapitan Pidgeon se je z novozgrajeno jadrnico najprej podal iz Los Angelesa na Havaj. Na potu tja in nazaj si je nabral mnogih izkušenj, ki so mu na poznejših potovanjih dobro služile.
Dne 18. septembra 1921 se je kapitan Harry Pidgeon podal s svojo jadrnico na pot okoli sveta. Potoval je popolnoma sam torej je predstavljal kapitana, krmarja in vso posadko. Odplul je ob ugodnem vetru preko Pacifika, proti otokom Južnega morja. Ustavil se je na otočju Marquesas, Tahiti, Samoa, Fidži, New Hebrides in številnih drugih otoških skupinah. Od tam je med Novo Gvinejo in Avstralijo odplul v In-(Dalje na 2. strani)
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Piše dr. Jok. V. Grahek, vrhov> iii zdravnik ,1. S. K. J.J
Krvni pritisk.
Šele v zadnjih letih so se za ta pojav začeli zanimati zdravniki in družbe, ki se bavijo z življenskim zavarovanjem. Krvni pritisk, bodisi previsok ali prenizek, pomaga k pravi diagnozi, in pogostokrat predstavlja svarilo, česa je mogoče pričakovati v bližnji bodočnosti. Krvni pritisk je tisti pritisk na kri, ki se javlja v notranjosti žil. Kadar se srce skrči, je krvni pritisk visok ali najvišji, kadar se srce razširi, je krvni pritisk nižji. Zato lahko sodimo moč srca po opazovanju krvnega pritiska.
Po proučevanju tisočerih slučajev krvnega pritiska se je sestavila neka lestvica. Potom te se je pronašlo, da kjer je krvni pritisk višji kot bi moral biti glasom lestvice, more to imeti gotove posledice, in če je nižji, kot bi moral biti normalno, more to imeti zopet drugačne posledice. Krvni pritisk more predstavljati tudi svarilo, kaj se lahko zgodi, če se ta srčna nenormalnost ne popravi.
Sledeče kolone kažejo, prvič (A) najnižji v utripanju žile izraženi krvni pritisk za navedeno starost; v koloni (B) normalni krvni pritisk; v tretji koloni (C) najvišji v utripanju izraženi krvni pritisk; v četrti koloni (D) krvni pritisk, ki je nevaren, ako je trajen.
Starost	A	B	C	D
15-20	105	120	132	150
21-25	108	123	135	153
26-30	109	124	136	154
81-35	110	125	137	155
36-40	112	127	139	157
41-45	114	129	141	159
46-50	116	131	143	161
51-55	117	132	144	162
56-60	120	135	147		
61-65	121	136	148		
Najvažnejši		vzroki	visokega	
GLASOVI Z RODNE
krvnega pritiska so:	preveliki
duševni ali fizični napori, preveč jedi, razuzdanost in preveč tobaka ali alkohola. Po takih vzrokih povzročeni visok krvni pritisk je navadno začasen in se ga more spraviti na normalno stanje z odpravo vzrokov.
Otrditev žil je zelo navaden Vzrok visokega krvnega pritiska.
Gotove bolezni srca in ledvic tudi povzročajo visok krvni pritisk.
Otrditev žil je nevarno stanje, ker se zamore razviti v srčno napako, ledvično bolezen ali mrtvoud.
Takozvana Brightova bolezen (Bright Disease), ki je en način ledvičnih neprilik, lahko povzroči otrditev žil, lahko pa tudi otrditev žil povzroči Bright-ovo bolezen.
Ljubljana še daleč ni milijonsko mesto in o visoko razviti industriji se tam še ne more govoriti. Kljub temu pa je videti med proletarskimi sloji mnogo socijalne bede, posebno ob robu mesta. Tako poroča neki ljubljanski dnevnik o revnih ženicah in sključenih starcih, ki ob mrzlih zimskih dneh nabirajo ogorke premoga na velikem smetišču, ki se nahaja zadaj za kurilnico glavnega kolodvora, kamor odkladajo že več let tleči premogov pepel ali premogove ogorke. Tleči pepel razkopavajo ti reveži z malimi kopuljicami in ga nabirajo v vreče, da imajo s čim zakuriti svoja borna stanovanja. Pri tem vdihavajo dušeče pline, ki se razvijajo iz tlečih premogovih ogorkov.
Tem nabiralcem premoga se v mrzlih dneh pridružijo še mnogoštevilni nesrečniki, ki iščejo tam na tlečem pepelu vsaj topel kotiček. Izkopljejo si v njem jamo in se vanjo vse-dejo. Tako prebijejo celo dopoldne in tudi popoldne. Samo glad jih prisili, da zapuste svoje “peči” in gredo v mesto iskat po gostilnah kakih ostankov jedi.
Ko nastane noč, pričenjajo prihajati na smetišče temne postave, zavite v razne krpe in si poiščejo na tlečem pepelu primerno gorak prostorček. Nekateri prineso seboj kako desko, da jim ni prevroče, ker včasi je nevarnost, da jim zgori obleka. Drugi se na nekoliko ohlajenih mestih zarijejo kar v pepel in tako prespe mrzle zimske noči. Nedavno si je neki brezposelni dninar močno ožgal roko, ko je zaspal v tem pepelu in v spanju položil roko na prevroče mesto. Iskati je moral pomoči v bolnišnici.
Mnogi brezposelni prenočujejo tudi po hlevih, kjer imajo znanstvo s hlapci in hlevarji. Te tovariši zavidajo. Hlapci so pa tudi tako previdni, da ne vzamejo vsakega pod streho.
Dolg sprevod brezposelnih se tudi vsak večer pomika v Mestni log, kjer imajo v raznih šupah odtrgane deske, skozi katere zlezejo notri na seno. Tam vlada često prava idila. Pomešani so moški in ženske.
Navedeno je kratek izčrpek obširnega poročila, priobčenega v nekem ljubljanskem dnevniku, o bedi in brezposelnosti v glavnem mestu Slovenije. Iz tega je razvidno, da beda in brezposelnost ni omejena samoi na velika mesta in na dežele z | visoko razvito industrijo.
-----
Iz Nove Štifte v Savinjski lolini poročajo o nesreči, ki se je pripetila ob priliki svatbe nekega tamkajšnega posestnika. Sin posestnika Anton En-zi, ki jt^ bil izbran za starešino, je pripravljal svojo pištolo, s katero je nameraval streljati pri svatbi. Pištola je eksplodirala in naboj je Enziju prodrl v glavo. Enzi je podlegel težk' poškodbi.
Slovenske knjige sežigajo na Krasu. Na ljudskih šolah je ostalo polno slovenskih knjig. Italijanski učitelji jih odstranjujejo. V Skopnem na Krasu je italijanska učiteljica sežgala vse slovenske knjige, ki jih je našla v šolski knjižnici. Ravnala se je po vzgledu, ki ga je dal pred par leti v Cerovi j ah katehet Monti.
VSAK PO SVOJE
Madania Rubinstein v Chicagu prerokuje, da čez trideset let ne bo nobene grde ženske več na svetu. Kam jih bodo poslali, to je madama pozabila povedati, in končno ni zelo važno. Važnejše je, če nam bodo po tridesetih letih še oči dobro služile.
Zlata cesta.
V Coloradu so nedavno tlakovali cesto s konkretom, v katerega so mešali pesek, navo-žen iz zlatih rudnikov. V tem pesku se sicer nahaja gotova količina zlata, vendar ne toliko, da bi se pridobivanje izplačalo. Izračunali pa so, da je na vsakih pet milj novotlakovane ceste za $20.000 zlata v pesku.
Izmed prohibicijskih agentov, ki so se nahajali v zvezni službi, jih je zelo zmerno inteligenčno izkušnjo prestalo le 25 procentov. Iz tega se vidi v kakšni časti imajo službo prohibicijskih špicelnov v resnici inteligentni ljudje.
*
Zvezni department, v katerega področje spada vsiljevanje prohibicije, naznanja, da bo po vsej deželi razposlal špijone, ki bodo nadzirali delo prohibicijskih agentov. Za temi špijoni bo potreba nemara poslati nad-špijone, za njimi še bolj zviše-ne nadšpijone in tako naprej, dokler ne bo zmanjkalo titel-nov, pijače, denarja in ljudske potrpežljivosti.
*
Nedavno sem čital o mestu Rock Springs, Wyoming, v katerem biva tudi mnogo Slovencev, posebno iz Poljanske doline, sledeče:	“Town has 43
races, but no Contagion.” To bi se prosto poslovenjeno glasilo, da je v Rockspringsu 43 različnih narodnosti, toda nobene nalezljive bolezni. Še tistega tu bilo treba! Sicer aS pa tudi od nalezljivih bolezni ne more zahtevati, da bi znale toliko jezikov.
♦
V mestu Santa Cruz, Cal., je neka Narcissa Arais, ki se je pred osemdesetimi leti priselila iz Mehike, doživela 120 let. Pa trdijo nekatbri, da prebivalci južnih krajev prehitro žive in prezgodaj dozore.
*
O našem prvem predsedniku George Washingtonu se trdi, da se ni nikdar zlagal. To je verjetno, ker v njegovih časih še ni bilo podpornih organizacij, zavarovalnih družb, dohodninskega davka in prohibicije.
*
t
Časopisi poročajo, da se je v Tokiju poročila hčerka japonskega poslanika v Washingtonu in da je pri tisti priliki nosila svilene hlače. Ce se je kaj navzela ameriškega duha, bo jih nedvomno hotela nositi tudi po poroki.
♦
Znano je, da se v Ameriki vršijo vsako leto tekme krasotic in da se zmagovalke imenujejo po domovinskem mestu ali deželi. Tako smo imeli na primer Miss Miami, Miss Chicago, Miss Cleveland, Miss New York, Miss California itd. Kot sem čital v ljubljanskih listih se je ta bolezen zanesla tudi v Jugoslavijo. Tako so v Zagorju imenovali najlepšo deklico Miss Zagorje, v Novem mestu so zmagovalko v tekmi domačih krasotic imenovali Miss Novo Mesto itd. Radoveden sem, kako bodo imenovali zmagovalke v tekmah krasotic v krajih, ki nosijo imena kot Spodnja Hudinja, Razdrto, Žabja vas, Britof, Pasja dolina, Suha reber, Mokronog, Bučka, Lukovica, Mirna peč, Kropa, Sv. Urh, Polhov gradeč, Črni vrh, Mišji dol itd.
*
Francoski maršal Joffre, kateremu se ima Francija v pre-(Dalje na 2. strani)
SVEŽA GOMILA
lz Canonsburga se poroča, da je našemu agilnemu tajniku društva Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote, sobratu Martinu Žagarju plučnica pobrala edinega sinčka v starosti sedmih mesecev. Prizadeti družini iskreno sožalje!
‘ *Nox)a Doba
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
______________IZHAJA VSAKO SREDO.________________________
Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.  	OFFICIAL	ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
IZ URADA GL. TAJNIKA
VII. IZKAZ DAROV ZA ŠTRAJKARJE
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
Volume IV.
83
NO. 10.
IZPREMEMBE IN IZBOLJŠAVE
Vse na svetu je podvrženo izpremembam in nobeno delo človeka, noben izum ni tako dovršen, da bi bila na-daljna izboljšanja izključena. Celo v vesoljstvu se vrše iz-premembe, kot nam pripovedujejo zvezdogledi. Pojavi se novo svetovno telo, kakšen svet v vsemirju zadene neznana katastrofa, da zažari v nenavadni svetlobi, na našo zemlja padajo meteorji, o katerih trde znanstveniki, da so deli razbitih svetov itd. Planet, na katerem živimo, je tudi podvržen najrazličnejšim izpremembam. Marsikje je suha zemlja, kjer je bilo pred stotisoei ali milijoni let morje, drugod sp se kontinenti pogreznili v morje. Bili so časi, ko je sedanje polarne, z večnim ledom pokrite kraje dičilo bujno tropično rastlinstvo, in bili so časi, ko je huda zima s snegom in ledom segala daleč na jug. Vse to in še mnogo dru-zega čitajo znanstveniki v zemeljskih tvorbah in izkopaninah. Celo v teh par tisočletjih, o katerih imamo nekaj pisane zgodovine, nam ista beleži mnoge izpremembe v vremenu in drugih klimatičnih razmerah. Izpremembe nam prinašajo seveda tudi posamezni letni časi, meseci in dnevi.
Dalje, kako pisana je zgodovina človeštva, že tista, ki nam je vsaj deloma znana. Vstajali so narodi, gradili civilizacijo in mogočne države, pa so zopet propadli in na njih mesta so stopili drugi. V Centralni in Južni Ameriki na primer je pred tisočletji cvetela precej visoka civilizacija, danes pa razvaline ponosnih mest in templjev zaraščajo tro-pične džungle. Pred petsto leti so krajem, kjer so danes Zedinjene države, gospodovali Indijanci, vozili se v primitivnih čolnih po rekah, ob katerih danes hrume najrazličnejše industrije in lovili bivole po prostranih prerijah, kjer se danes širijo milijonska rnesta. In tako bi se lahko napisale debele knjige o neštevilnih izpremembah, ki so se vršile v preteklosti, ki se vršijo sedaj in se bodo nedvomno tudi v bodoče. Nič ni stalnega niti v vesoljstvu, niti na našem malem planetu.
Vedno in na vseh poljih se vršijo tudi izboljšave. Že narava sama je vedno zaposljena z izboljšavanji. Bitja, tako v živalskem kot v rastlinskem svetu, katera se ne morejo prilagoditi razmeram, narava sama odstrani in jih nadomesti z drugimi. Kar je bolnega, gnijočega in slabega, mora propasti in napraviti prostor boljšemu in zdravemu.
Ako pogledamo ves ustroj naše takozvane civilizacije, opazili bomo tisočere izpremembe in izboljšave v teku desetletij, let, mesecev in dni. Kakšna izboljšava je med lo-jevo svečo in petrolejsko svetilko in električno žarnico! Kolika izboljšava leži med poštnim vozom pa med današni-mi vlaki, aeroplani, telegrafom in brežičnim brzojavom! Stanovanja, transportacija in medsebojna občevalna sredstva nam nudijo danes neprimerno več ugodnosti kot pred desetletji. Stari način življenja, obdelovanja zemlje, trgovine in tisočerih drugih življenjskih aktivnosti se mora prilagoditi novim razmeram. Kar neče ali ne more z duhom časa, mora zaostati in propasti. Napredovati more le tisto, kar se ne upira trdovratno pametnim modernim izpremembam. Nesmiselno bi bilo sicer zavreči vse, kar je starega, dokler nimamo kaj boljšega v nadomestilo, a prav tako nesmiselno je upirati se vsem novostim samo iz vzroka, ker je bilo nekdaj dobro tako, kakor je. Novi časi stavijo nam v mnogih ozirih nove zahteve, katerim moramo ugoditi, če hočemo uspevati.
Zdaj je čas za razprave o izboljšanju pravil J. S. K. jednote. Iz sugestij članov, ki so raztreseni širom te velike 'dežele, bo bodoča konvencija skušala izbrati in uveljaviti tiste izboljšave, ki jih zahtevajo razmere in duh časa. Prav velikih izprememb najbrže ne bo, ker je organizacija v splošnem na dobrem stališču, toda nekatere točke pravil bo nedvomno treba izboljšati. Katere točke in kako jih bo treba izboljšati, to bo delo prihodnje konvencije. Zato so na mestu in dobrodošli zdaj nasveti vseh tistih, ki jim je pri srcu obstoj in napredek J. S. K. Jednote. Mi se ne smemo zadovoljili s tem, da je organizacija dobra, ampak delati moramo nato, da bo najboljša!
V POMOČ STAVKARJEM
Velika stavka ptemogarjev v državah Pennsylvania, Ohio in West Virginia, traja že ukora leto dni. Koliko časa bo še trajala, ne more za enkrat nihče povedati. Bodočnost je negotova. Gotovo pa je, da je večina štrajkarjev v potrebi in da je med temi tudi precejšno število naših rojakov in sobratov. Naša dolžnost kot rojakov, sobratov in sotrpinov je, da jim po možnosti pomagamo. Mnoga društva so se že odzvala s prostovoljnimi kolektami, s prispevki iz lastnih blagajn ali z dobičkom v ta namen prirejenih veselic, čast jim zato, v plačilo pa naj bo darovalcem zavest, da so s svojimi prispevki pomagali obdržati v J. S. K. Jednoti sobrate, ki se h&rijo za delavske in človeške pravice.
Ni Lahko zbirati prispevke v teh časih,, ko je. mnogo brezposelnosti tudi v krajih, kjer ni štrajka, zato zaslužijo. toliko večje priznanje tisti, ki, skušajo tozadevno storiti toliko, kolikor je v danih razmerah mogoče. Pomnite bratje in sestre, ki niste prizadeti po štrajku in brezposelnosti, da premogarski štrajk še traja in da so, naši sobrati potrebni pomoči. Vsi prispevki naj se pošiljajo na glavni u%ad J. S. K. Jednote.
Društvo sv. Alojzija, št.
6, Lorain, Ohio .......$25.00
Društvo Rožmarin št. 143
Slickville, Pa.........'	10.00
Društvo sv. Jerneja št.
81, Aurora, 111. ... .... 10.00
Društvo sv. Alojzija št.
31, Braddock, Pa......... 44.44
Društvo sv. Barbare št.
47, Aspen, Colo.......... 10.00
Društvo sv. Jožefa, št. 12; sv. Štefana št. 26 in dr. Marije Vnebovzete št.
18*2, Pittsburgh, Pa., prebitek od skupne veselice ..................500.00
Društvo sv. Frančiška št.
122, Homer City, Pa. 25.00 Društvo sv. Mihaela Ar hangela št. 27, Dia-mondville, Wyo-~..... 50.00 člani društva sv. Štefana št. 26: Alex Kovačič, $2.00; Anton Tomsich $1.25; Frank Eržen,
$1.00 in Louis Ogrizek
50c. Skupno .............. 4.75
člani društva sv. Srca Jezusovega št. 159: John ček $1.00; John Jaklo-vich $1.00; Mihael Fra-col $1.00 in John Ja-klovich II. 50c. Skupaj 3.25 Društvo sv. Jožefa št. 20,
Gilbert, Minn............ 10.00
Društvo sv. Alojzija št.
36, Conemaugh, Pa. 50.00
Skupaj	$742.44
Poprej izkazano ......... 711.55
Skup. do sed. prej. $1,453.99 Z bratskim pozdravom
Joseph Pishler, gl. tajnik.
POPRAVEK V izkazu št. 5, darov za štrajkarje se je glasilo: “Društvo sv. Ane št. 133, Rock Springs, Wyoming $20.00”. Glasiti bi se moralo: “Društvo sv. Ane št. 134, Rock Springs, Wyoming”.
PROŠNJA!
Da nam bo mogoče proste darove kolikor mogoče jedna-komerno razdeliti, si usojam prositi odbornike krajevnih društev, da v vsakem slučaju sporoče. koliko članov je pri njihovem društvu vsled štrajka prizadetih.
Prošnje za izredno pomoč imajo biti podpisane po predsedniku, tajniku in blagajniku društva ter opremljene s pečatom društva.
Joseph Pishler, gl. tajnik.
--------O-------
VESTI IZ CLEVELANDA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
naroda, skozi katero so se vlekli kot zlata nit iz davne naše zgodovine do današnjih dni. Cankar je bil plodovit pisatelj in je obogatil naše slovstvo z deli, katerih mnoga so prevedena v jezike velikih narodov. Marsikaj je pisal v duhu sarkazma in ironije. Včasi je neusmiljeno bičal takozvane narodne delavce, ki so delali za svoje žepe, bičal je hlapčevstvo, hinavščino, nevo-šljivost in mnoge druge napake naroda, katerega je ljubil. Govoril je najrajši v primerah. Lep je njegov izraz, da je bilo treba velikega petka, pred-no je zazvonila Velikanoč. Mislil je na vstajenje svojega naroda. Zanimiv je njegov izraz, da kdor se ponižuje, bo še bolj ponižan. S čudovito ljubeznijo opisuje svojo rodno Vrhniko. Pripravljal je novo veliko delo, ki bi se bilo imelo zvati “Ženitnina v Kani Galilejski”, in na kateri bi Krist govoril napitnico o bodočnosti. Mesec dni po osvobo-jenju Jugoslavije pa ga je nenadoma pobrala smrt, ko je bil za svojo zadnjo knjigo napisal samo par vrstic.
Pesnik Oton Župančič je meseca januarja letos praznoval petdesetletnico svojega rojstva in je še zelo aktiven. Kot pesnik se je od vseh počet-kov odlikoval po globini izrazov in čudoviti pestrosti. V svo-
ji ‘‘Dumi” je v krasni obliki razodel bol, ki jo je leta nosil v srcu. Boli ga, ker morajo najboljši sinovi naroda v tujino in se tujina diči z deli njihovih rok. Župančič je tudi zelo izrazit glasnik mladine in včasi prave fantovske razigranosti. Jezik Župančičev je izredno bogat in lep. Vodnikove popevke pred sto leti so bile podobne jecljanju otroka. Petdeset let pozneje je Prešeren že pel umetne pesmi in zvil krasen sonetni venec svoji Juliji, dasi je bil jezik še siromašen v izrazih. In danes, petdeset let po Prešernu, je naš jezik pester in krasno oblikovan in to ne malo po zaslugi Otona Župančiča.
Predavatelj je posegel nekoliko v življenjepis Prešerna, Cankarja in Župančiča, navedel nekatera znamenitejša dela in citiral iz istih več značilnih odstavkov, oziroma verzov. Mr. Ivan Zorman je izboren govornik, ki ljubi našo knjigo in našo pesem in ki pozna in zna izraziti lepoto slovenske besede. Udeleženci so pazno in z zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja in ga ob sklepu nagradili z burnim ploskanjem. Marsikateri, ki je slišal to predavanje, bo \ bodoče z večjim zanimanjem, užitkom in razumevanjem či-tal Prešernova, Cankarjeva in Župančičeva dela. Ako se tem spisom divijo veliki narodi celo v prevodih, je gotovo vredno, da jih mi občudujemo v originalu, kajti tudi najboljši prevod ne more nikdar v polni meri pokazati Vseh krasot originala.
Ko se je predsednik S. N. Čitalnice Mr. Janko N. Rogelj v gorkih besedah zahvalil predavatelju za lepa izvajanja^ udeležencem pa za poset in pazljivost, povabil je vse navzoče, katerim se ne mudi domov, da se še nekoliko pomudijo v dvorani in se poslužijo domače družabne zabave. Povabilu se je odzvalo lepo število navzočih in razvila se je prijetna zabava po “odsekih’ , ki so se grupirali po prilikah, poznanstvu, okusih in razpoloženju. Naše vrle čitalničarke so prijazno stregle gostom z okusnimi okrepčili raznih oblik. Razhajali smo se šele po polnoči, hvaležni za lep užitek in z željo, da bi se kmalu zopet sešli v taki prijetni družbi. Naj bo še omenjeno, da se je pri tej priliki nabralo $23 prostovoljnih prispevkov za Slovensko Narodno Čitalnico. Vsi ki so na en ali drugi način pripomogli k tako lepemu uspehu večera, zaslužijo priznanje in pohvalo. A.J.T.
  o---------------
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1- strani)
cejšni meri zahvaliti, da je za časa svetovne vojne niso pohodili oholi Nemci,- išče stanovanje. Na številki 115 na Rue Pompe v Parizu mu je bilo odpovedano, ker mož ne more plačati silno povišane stanarine. Maršal JofTre ni bogataš in skromno živi od pokojnine, katero . mu plačuje država. \ Ameriki trpi pomanjkanje vsled brezposelnosti več tisoč bivših vojakov, ki so se bojevali za domovino in demokracijo, v Franciji pa gonijo iz stanovanj celo odlične vojskovodje, ki so posvetili vse moči obrambi domovine. Res, nehvaležno je delo za narod in domovino.
*
Znanstveniki so nedavno stehtali možgane morskega kita in pronašli, da tehtajo 52 unč, to je le za spoznanje več kot možgani človeka. Potemtakem so kiti škorci prav tako neumni kot ljudje.	<
Bogatega butlegarja Remusa, ki je ustrelil svojo ženo, skušajo zagovorniki rešiti električnega stola s teni. da ga hočejo napraviti za blaznega, oziroma malo prismuknjenega. ' Kot dokaz tega navajaj°> da je Re-
mus ves neumen na svilnato spodnjo obleko. Če bi hoteli vtakniti v norišnice vse, ki so neumni na svilene spodnje obleke, bile bi prenapolnjene tekom enega tedna.
s*
Američani smo opravičeno ponosni na gej ser j e v Yellowstone parku, ki v gotovih presledkih bruhajo vročo vodo in blato visoko v zrak. Nedavno je začel bruhati nov gejser v Niederbreisigu ob Renu v Nemčiji; bruha vročo vodo, pomešano z ogljenčevo kislino. Nemci se hvalijo, da je ta novi gejser največji v Nemčiji in sploh na svetu. Pa se motijo. V Italiji imajo gejser, ki bruha ogenj in žveplo, ricinovo in hudičevo olje, in je nedvomno največji na svetu. Ta gejser je Mussolini.	A.J.T.
---------o--------
POT OKOLI SVETA (Nadaljevanje iz 1. strani) dijski ocean. Ustavil se je na Koepang, Cocos, Rodriguez in mnogih drugih otokih, predno je dospel do velikega otoka Madagaskar in potem do obali ■Tužne Afrike. Mimo rta Dobre Nade je nato odplul v Atlantski ocean. Ustavil se je na otokih St. Helena, Fernando Noronha, Trinidad in še nekaterih drugih, nato pa je zakr-maril k vhodu v panamski prekop. Skozi prekop je vlekel jadrnico motorni čoln, od Balboe na pacifični strani pa je jadrnica zopet plula z vetrom mimo Centralne Amerike do Califor-nije. V pristanišče v Los Angelesu je drzni kapitan dospel konci oktobra 1925. Vsega skupaj je bil na potovanju tri leta, 11 mesecev in 13 dni. V tem času je sam, v lastnoročno izdelani jadrnici objadral ves svet.
Na odprtem morju je bil večkrat, ne da bi videl suho zemljo po več tednov, enkrat celo 42 dni in nekoč celih 85 dni. Na otokih, ob katerih se je ustavljal se je večkrat zamudil po cele tedne in celo po' mesec dni. V vsakem pristanišču se je seveda založil z novimi potrebščinami. Ogledal si je življenje domačinov, užival gostoljubnost belih naselnikov in zbiral podatke o sadežih, rastlinstvu, živalstvu in zgodovini do-tičnih krajev. Gori omenjeni magazin prinaša tudi čudovito zanimive fotografije iz krajev, katere je drzni kapitan Pidgeon obiskal. Nekateri kraji so mu tako ugajali, da ga je mikalo kar tam ostati, 'toda strast potovanja in želja po novih doživljajih ga je gnala naprej.
Skoro iz vsakega kraja, ki ga je drzni potnik obiskal, ve povedati kakšno zanimivost. O vožnji skozi panamski prekop pripoveduje, da je moral plačati $3.75 kanalske pristojbine in $5 za mero. Njegova ladjica je bila tam označena kot petton-ska in po tem se je ravnala pristojbina. Ob Cocos otočju si je ogledal kraj, kjer je za časa svetovne vojne zasačila piratsko nemško križarko Em-den, ki je povzročila zaveznikom toliko sivih las, avstralska vojna ladja in jo razdejala. Del nemške posadke se je bil podal na otok, da uniči tamkaj šno kabelsko postajo in ko so drzni nemški mornarji videli, kaj se je zgodilo s križarko Emden, so ukradli malo gover-nerjevo ladjico in ušli. Gover-ner se je odškodoval za izgubo s plenom na križarki Emden. Samoa otočje, ki spada pod ameriško upravo, smatra Pidgeon za eno naj lepših. Tamkaj šni domačini tudi ne izumirajo, kakor po drugih otočjih, ampak se množijo. Mnogo le pega ve povedati kapitan Pidgeon o rajsko lepih krajih otočja Tahiti in mnogih drugih.
Trdo, naporno in s tisočerimi nevarnostmi združeno je bilo potovanje kapitana Pidgeona, toda nedvomno je on prvi, ki je sam v mali jadrnici obkrožil svet. Pri tem je vidci in doživel v štirih letih več, kot bi
Jugoslovanska J*#’! Katol. Jednota
Ustanovljena 1. 1898
Inkorporirana 1.
1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn.	F
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave.j Duluth, Minnesota.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ban* Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo-
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošil)a^® naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Pf® sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolni® spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	.	e.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izP membe naslovov naj se pošiljajo 'na: Nova Doba, 6117 St. Clair A •> Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan . za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani članicami.
DOPISI.
Pittsburgh, Pa.
Cenjeno uredništvo :-
Pittsburška društva spadajoča k Jugoslovanski katoliški jednoti in sicer društvo sv. Jožefa št. 12, društvo sv. Štefana št. 26 in društvo Marije Vnebovzete št. 182 so priredila dne 15. februarja t. 1. v Slovenskem domu na 57. cesti skupno veselico, katere čisti dobiček je bil namenjen tistim članom JSKJ., ki vsled premogarske stavke niso v stanu plačevati svojih mesečnih asesmentov. Dasi smo imeli samo približno deset dni za predpriprave, je prireditev kljub temu nad vse sijajno uspela, kajti čisti prebitek znaša nič manj kot 525 dolarjev. Račun sledi:
Dohodki:
Vstopnice ...............$J221.00
jedilni listki ali “lunch
tickets” ............
mali pujsek prinesel .
garderoba ..............
preostale klobase in
jeziki  .............
za preostalo pijačo (mehko, seveda) . Darovali v gotovini:
Slovenski dom...........
Anton Zbašnik .........
John Zbašnik ...........
John Balkovec ..........
John Trem p us .........
Joseph Kobe
njega računa je
razvid^0’
d*
Pfa1
9»t
i«iii Jlts iti vi
Sva
Vi
i».]
Nii
V;
feret
S:
N,
ter
in
■&0|
s
'Hit
.h,
H
h
203.20 71.38 5.80
6.35
11.00
25.00
10.00 5.50
5.00
5.00
5.00
Frank Struna -—i-	4.00
Mr. in Mrs. Vrečko ....
Mrs. Frank Iludak ....
Mrs. Frank Alič nabrala
John Fabec ...............
Louis Iskra ..............
Joseph Balkovec ..........
Joseph Pogačar ...........
Anton Tomsich ............
Nepoznani ................
3.00
2.00 2.50 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00
.37
ni bilo nobenih izdatkov j,j
dila in druge slične s^va^jjCi,
so potrebne pri vsaki ve^\e.
izvzemši najemnine ( od .
re smo pa prejeli 25 dol8
nazaj), tiskovine in dru£e^i-
katere malenkostne p°^re
ne. To pomeni, da so
jedila, oziroma groceriJ3’ ^ ^
so, klobase in druge P°
ščine darovane od naših \
cev, oziroma zasebnl
Uprav liberalno so d*1*0^
bodisi že eno ali drugo
sledeči prijatelji in pWs
vednega delavstva: ^ $
Mesnak, Frank Alič, p-
Pecman, Louis Komp31^’^
kob Saver, Martin A^ ^
Frank Trempus, palllp0#
John Mesnak, Nick \t
Klobučar in Rogina, j^tli
Gruber, Frank Gašpe>’’ ^
Pavlakovič, F. Gaslevic’
Jaketič, Frank Arh,
burgh Provision Co..
Provision Co., Louis ^ gjr
Frances Nečimer,
brian, Math Rogini ^
Straus, Anton Baznik’
Colarich, Mr. in Mrs- 1 ^
Martin Krall, Vince«c ^
Louis Sikovšek, Antofl ^
sich, Štefan Cvetkovi0 ' y
ton Kambich, Mike Op pol'
seph Dolmovich, AnJ'0^.^1
movich, Dominik ‘a P
John Borštnar, G e °*
well, Louis BoškoveCi■	^
M1*1 .J
s;
%
x
%
h
ie
<*iti
s,
N
%
h
\
S
pl
:
%
Skupaj
Izdatki:
Najem. Slov. doma
Tiskovine ............
Razni drugi izdatki
$591.10
...$40.00 ... 17.10 0.00
Murovič, Kristine
Frank černad, Matij*1 Terezija Sikovšek in ¥ R >'
v ■% P«
'ir
D
izvrstnega pečenega f ^
rup. Sobrat Jordan
.)e
katerega so dobili	^
ma John Smerdel ^
Frank Eržen in naš ; ^ v
Johnnie Devine, a	f	^
zopet darovali naza!> i(px V
. • , nam ie prinesel cis^0
marsikdo tisoč let.
drugi ne, če bi živel
Skupaj	$	66.10
Cisti dobiček torej znaša $525.00. Od tega denarja smo nakazali na Miners Relief ko-mitej, katerejga upravitelj je Frank Hughes, 25 dolarjev, preostanek v znesku 500 dolarjev je bil pa poslan na glavni urad JSKJ v Ely, Minn.
Dolžnost nas veže, da se v imenu tistih revežev, ki bodo te, sicer malenkostne svote, toda velikodušnega daru pitts-burških Slovencev deležni, najtoplejše zahvaljujemo vsem tistim našim rojakom in tudi drugim, ki so bili za ta prvovrstni uspeh odgovorni. Iz gor-
ka $71.38.
Zahvaljujemo se
p$i
sebno našemu rojak11 gp:
-	 ,	(	j^j*i
ki nam je pr
Pavlešiču, po domače
ni orkester, na igral on sam ter n']Ct \ tovariša, Mr. Walter t1 J E Albert
Mr. Eugene Albert ^ .
I • 'A
so umjski sviralci,	i	■
čer svirali zastonj	v
nekoliko nrinomog1 ~d
A
pripom°»^eItioifj
unijskim I ^ jem. Dolžnost naša .1 ’ bodoče, kadar bom jn0 ^ ^ ^
plačali, obrnemo ve domači Poštarjev
Zahvaljujemo se
n a
orK«V
d^V
kajšnjima pevskm1^^ jti ^ ma Prešeren >n \eP^f
se korporativno uCl 0 $ zapela večje število ^
(Dalje na 3.
0(1
X
n!
S
%
(j>
«tj
K
l>0
%
DOPISI
včihadalievanje iz 2- strani)
Prav slovenskih pesmi, (lij. P°8ebna zahvala gre tu-t]a as'Itl slovenskim ženskam, 2ba?im JSKJ- Tereziji teli \	Sneler, Magda-
[ilrs ^ina, Katarini Rogina, f- ' anjar, Mrs. Louis Fabec
itve
■ed-
JR*
?re-
ve-i
10U>
lasi
P?
ali
li!tren! drugim, ki so pomaga-,eci na ta večer. V resnici, liva]e So se izvrstno izkazale. |iaVc a našim moškim de-i5, J, bratu Josipu Pogačar-Itajjii,,Je tako izvrstno vodil
j Pravi,-! posle skuPne^a Pri’ jtj ne£a odbora, blagajniki0.^11 Nick Povše, ki je ^ a^aJno, sobratu Vincenc bal 'i . ;*e vsestransko poma-I f8nk	Franku	Aliču
fc‘“ st
S 1%
«11	p-.
Bolariču, Louis Kom-
Antonu Hrvatinu, Tomšiču, sobratoma Cu 'n Frankoviču in so-John Antlogar, John
IL ^®»C'
SNelu
m '^osePl1 Smerdelu; dva člana mladinske-0tldelka
Iti
Celk* JSKJ. Zahvaljuj e-|i»pit ‘So^ratu John Rogina, Hrt^nu Pittsburgh fire de-j»n a’ ki nam je brezplačno grPe°s'0val licenco in konč-^ v Za^v&la tudi vsem ti-C ,erih imena smo med.
c*
K
h
ali delavci mogoče H0Va v čemur pa ni dopis-^ a ^rivda, in sploh vsem ** so nas omenjeni ve-
p°setili.
d>
]l0>
'ali' esclicl’ j nat«; 0larte'
ki K
k
. ^elP*L
*iev Je *3‘la večja, kot % * sPl°šnem pričakovalo, vlUdi Pri nas v Pittsbur-:Herad?j° * slabe delavske :5o ® ln poleg tega so bile
ta
%
cas veselice raznih
ig« tret iila
i»4
, trt*'
b«i “9
cst'1 tsft f
Jj ‘
dnevnem redu. Po-I\ a srno pa imeli, kot re-H«? deset dni, za pri-Potrebne stvari, torej j0 Mislite kako veliko in (^Je bilo naše presenečenih,., bil rezultat prireditvi s°v*-ien- Naši pittsburški t([0^'0 v tem slučaju ponov-^ 8n	da	kri ni voda,
j<k borili ob času velikih
n'e’ ,
j K
po'5
'■eniu
fiCP' *	bio	venskem, in da
svojemu lastnemu -j - položaju vedno V ;eni P°masati svojim iqv. °disi tukaj ali v stari
l Vi; .
JuJoč se še enkrat v
že izpade kakor hoče, mojemu narodu bom vedno na uslugo, kadar bo le prilika in v ponos si bom štel biti član in uradnik društva sv. Petra in Pavla, št 66 J. S. K. Jednote.
Kadar se gre za kaj naprednega, je to društvo vedno med prvimi. Pred dvemi leti so stopila v nekako zvezo društva: št. 66 J. S. K. Jednote, št. 115 S. N. P. Jednote in eno hrvat-sko društvo. Povabljena so bila tudi druga jolietska društva, pa ni bilo nikakega odziva. Ta trojica pa je šla naprej in nakupila vse potrebščine, ki se rabijo pri prirejanju piknikov, nakar jih je oddajala drugim društvom v najem, kadar jih sama ni rabila. To nam prinese vsako leto dobiček. Dober vzgled začetne trojice je privabil druga društva, in danes šteje ta zveza 15 društev.
Društvo št. 66 J. S. K. Jednote je bilo prvo, ki je na svoji letni seji organiziralo “aktivni odsek;” druga društva že posnemajo. To je prav, kajti vsaka dobra ideja, ki se razširi v naselbini ali med narodom, rodi korist za vse. Poročano je že bilo, kako izborno je tudi v finančnem oziru izpadla nedavno prirejena “Card Party” našega društva, dasi niso bili člani prisiljeni kupiti vstopnic, in dasi šteje društvo le okoli 200 odraslih članov. Moramo že biti prave vrste ljudje skupaj. Saj privoščimo kar najboljše uspehe tudi prireditvam drugih društev, toda nihče nam ne more zameriti, če smo najbolj ponosni na uspehe našega društva, to je št. 66 J. S. K. Jednote. Saj je farmer ju prav všeč, da je vsa pokrajina v fcuj-ni rasti in zelenju, toda najbolj ponosen je pa vendar na svoje lastno polje. In taki smo mi pri št. 66 J. S. K. Jednote.
To naj bo vse za danes, saj mislim, da zadostuje za bolnika!	John	L. Živezt, Jr.
NI"
Si
1L’ Fittr ’ tf/ Var^!'
* ^ '>*!!! * v
jC*1’ J(f
*riV
23vllV
orgej4 pecV
^ J
n d3!-.**
v
^oseph bolnišnici tu-pd]	fiesta, ker sem se
•l>k*)odvreči operaciji za h 1 Vrt>em
<“vth-
\	66	JSKJ	kljub
prT/
’■rt° J'
o® o & 9
ta»V ' &<P
<1
ateI
;ferOV'3 i?
Vs» V
50
c'
"° !>i ofK ^ „ $ A . K‘i
.le?'1 il‘r el .v, C1
^Hi^Pravljalnega odbora
»ih
društev JSKJ. v Pitts-kakor tudi v imenu
l^emogar jev, vsem ti-So pripomogli h gor-. sPehu, se beležim
“driski
'»to
im pozdravom
11 Zbašnik,
8l- Predsednik JSKJ.
*<!
20.
Joliet, 111.
februarja se naha-
se pa domov že
Hotnosti tajnika do-^ M6duJe in se priprav-
^^J^nosti bodoče sezo redna seja, ki je jk^o V n°vega, je nepriča-(f»rI! ji*	se l Jr° izpadla. Kot se
intis'	dve	drugi	društvi
SIJ?* da
'Cp,., 8kh
preskrbi za par vrstic prostora v Novi Dobi. Kar se tiče dela v tem kraju, se za enkrat ne moremo pohvaliti. Delamo po dva dni na teden že leto dni. Razume ae, da je v takih razmerah zaslužek pičel. Rojakom torej nikakor ne svetujem sem hoditi za delom, ker ga sploh ni za dobiti.
Kljub neugodnim razmeram pa se društva zanimajo za trpine štrajkarje in skušajo po najboljših močeh pomagati, kot vidim iz poročil v listih. Med drugimi je tudi naše društvo sv. Alojzija, št. 36 J. S. K. Jednote darovalo $50 v ta namen, in mislim, da še ni zaključeno, če bo potreba.
Pred mesecem dni je v pre-mogorovu močno poškodovalo sobrata Louisa Strel. Vtrgala se je nad njim skala in ga pokopala pod seboj. Zlomilo mu je eno roko, poškodovalo mu hrbtenico, eno nogo pa mu je zlomilo dvakrat. Nahaja se v bolnišnici. — Pozdrav vsemu članstvu. Frank Škufca,
član društva št. 36 J. S. K. J.
!V':‘lceta seJe
po našem oče-ma-Gotovo je bil
„ V|je poveljstvo in mnogo
% n'Rin '
(Ja
•v4 Dne So se odločili dru-* C Hemati- Dobra ideja d«? ■*en vpliv povsod,
kV^kne.
‘‘cNti;-ank Zupancich, ki veliki seji” b 3Vo-
'do],,, ta
J;il i. ,Hrske harmonike” iz-
2?" .mcl0,lijc; f
^	^	februarja	tud)
P}
jSiS.1*
%ati
u. Njegov nevarnejši kot Je operacijo srečno
je: dH se kma' V 1,1 d- 0Z(h’avl.jen vtne
^VsVnaS ‘^e mno^()'
^ t»el0(j<;.Jeval s svojo vseh se k, *.) polno harmoniko.
tiče,
i)
sem ze ome-v	v	kratkem popol-
L^el haVe^ ’ri potem bom v.*s°ko javno služ-
l!<»i h^!ere se govori, da doseči. Pa naj
l5rilik0
Omaha, Neb.
Teni polom poživljam člane
in članice društva sv. Štefana,
št. 11 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 18. marca v navadnih prostorih. Začetek seje bo točno ob deveti uri dopoldne. Na omenjani seji se bo volil tudi delegat za 13. glavno zborovanje, J. S. K. Jednote, ki se bo vršilo meseca julija v Ely, Minnesota. Važno je, da se te seje udeležijo po možnosti vsi člani in članice in izvolijo delegatom sobrata, kateremu je pri si’cu dobrobit društva in skupne organizacije in ki bo na konvenciji deloval po navodilu svojega društva.
Dalje apeliram na tiste, ki imajo odrasle sinove in hčere, da jih pripeljejo v naše društvo, saj je znano, da je J. S. K. Jednota ena najboljših slovenskih podpornih organizacij v Ameriki, točna v izplačilih in nepristranska. Člani naj pripeljejo tudi svoje nedorasle otroke in jih vpišejo v mladinski oddelek naše organizacije, ker baš mladina je najboljša garancija za rast in napredek bodočnosti. Poprimimo se dela s podvojeno močjo, da bomo tudi pri našem društvu dosegli “kvoto,” to je, da dobimo primerno število novih članov za oba oddelka in s tem pomoremo spraviti število članstva na 20,000 do konvencije.
Nedavno priobčeni uradni računi kažejo, da je' tudi premoženje naše Jednote preseglo milijon dolarjev, na kar vsi člani zremo z opravičenim ponosom. Slovenska podporna organizacija z milijon dolarji premoženja je že vpoštovanja vredna. Delajmo vsak po svoji moči, da bo naša J. S. K. Jednota rastla na članstvu in financah tudi v bodoče.
Pričakujoč, da članstvo v velikem številu poseti našo prihodnjo sejo, beležim z bratskim pozdravom
John Černelič, tajnik.
Conemaugh, Pa.
Naj sobrat urednik še meni
Ringo, Kans.
Članom in članicam društva Sunflower, št. 152 J. S. K. Jednote naznanjam, da je bilo np seji 19. februarja sklenjeno, da plača v mesecu marcu vsaki enakopravni član ali članica 25 centov društvene naklade. Članice in člani, ki so zavarovani samo za smrtnino, plačajo le 10 centov društvene naklade, kakor prej.
Dalje opozarjam tiste člane društva Sunflower, ki ne prejemajo našega uradnega glasila Nova Doba, naj mi sporoče svoje natančne naslove, da jih pošljem upravniku Nove Dobe.
Končno poživljam članstvo na,šega društva, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje dne 18. marca. Pri tisti priliki bomo odločili ali pošljemo na prihodnjo konvencijo delegata ali ne. Delegat mora biti namreč izvoljen v marcu ali aprilu, sicer je prepozno. Torej pridite vsi na sejo, da bomo vse pravilno ukrenili.
Sestrski pozdrav vsemu član stvu J. S. K. Jednote!
Mary Bernick, tajnica društva Sunflower, št 152, J. S. K. Jednote.
vih članov za odrasli oddelek, je opravičen do $7.50 izredne nagrade, poleg običajne. Kolikor več članov kdo pridobi, toliko večja bo tudi nagrada. Društveni odbor se obrača do vseh članov, kajti vsak član je organizator, da naj se vsak skuša kar najbolje izkazati glede aktivnosti in dela za organizacijo. Upam, da se jih bo večje število potrudilo in si prislužilo razpisane nagrade.
Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Joseph Merhar, tajnik društva št. 15 J. S. K. J
Morley, Colo.
Na zadnji redni seji društva sv. Jožefa, št. 140 J. S. K. Jednote je bilo sklenjeno, da se bodo v bodoče vršile naše seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob deseti uri dopoldne. Prihodnja redna seja se bo vršila v nedeljo 11. marca in tem potom so prošeni vsi člani, da se je gotovo udeležijo. Izvoliti moramo- delegata za prihodnjo konvencijo J. S. K. Jednote in ob enem rešiti več drugih važnih zadev.
Dalje opozarjam člane, na posebne nagrade, ki jih je razpisal glavni odbor za tiste člane, ki pridobe do konca junija go tovo število novih članov. Poživljam tudi člane, naj ne pozabijo pravočasno plačati svoje društvene prispevke. In ne pozabite: vsi na sejo 11. marca ob desetih dopoldne v prostore so brata Johna Jenica!
Z bratskim pozdravom
Joseph Kos, tajnik.
Rockingham, Pa,
Članom društva Ilirija, št. 145 J. S. K. Jednote sporočam, da je bilo na februarski seji sklenjeno, da tisti, ki niso plačali tri dolarje v društveno blagajno, to nemudoma store. Kdor ne bo plačal do meseca aprila, bo suspendiran. Tako je bilo sklenjeno na seji dne 19. februarja 1928. (Zadnjič je bilo pomotoma označeno:	13
februarja 1928).
Prosim člane, da vpoštevajo ta opomin. — Z bratskim pozdravom	John Zalar,
tajnik društva št. 145 J. S. K. J
Pittsburgh, I’a.
Tem potom poživljam članstvo društva sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jednote v Pittsburghu da se polnoštevilno udeleži redne seje, ki se bo vršila 18. marca t. 1. v Slovenskem domu, ob dveh popoldne. Na dnevnem redu bo volitev delegatov za 13. redno konvencijo J. S. K. Jednote, katera se prične zadnji pondeljek v juliju, to je 30. ju lija 1928 v Ely, Minnesota.
Na isti seji, to je 18. marca, se bo tudi volilo za predsednika nadzornega odbora. Član? bodo mogli izbirati med tremi kandidati, kateri pridejo pri tej volitvi vpoštev in ti so sledeči: Rudolpl\ Perdan, član društva št. 37, William B. Laurich, člar društva št. 70 in Mihael Rovanšek, član društva , št. 36. Glasovnice se bodo dobile na seji. .
Na redni seji 19. februarja je bilo sklenjeno, da se mora vsak član (članica), ki je bil bolan in je ozdravil, udeležiti tiste društvene seje, na kateri se ukrepa o odobritvi podpore. Kdor tega ne bo storil, istega bolniška nakaznica se bo preložila na prihodnjo sejo.
Za društvo sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jednote:
Joseph Pogačar, tajnik.
njih osem ali deset mesecev. Vendar z dobro voljo in vztrajnostjo se dajo še doseči uspehi. Za večje naselbine bi bilo priporočljivo, da sobrati posnemajo na primer naše agilne člane, glavnega porotnika Frank Kačarja, Rudolf Perdana, Frank Zoricha in nekatere druge, ki so se trudili z ustanavljanjem angleško poslujočih, to je mladinskih društev, in dosegli v Clevelandu in okolici zelo lepe uspehe. Le v mladini je bodočnost za vse naše ustanove. Torej, kjer so razmere ugodne, naj se ne odlaša z ustanovitvijo mladinskih, angleško poslujočih društev.
Naj še omenim, da smo dne 1. marca položili k večnemu počitku članico in soustanoviteljico društva št. 37 J. S. K. Jednote, sosestro Mary Saje; pokojnica je dosegla starost okoli 58 let. Pogreb se je vršil civilno ob mnogoštevilni udeležbi. Blag ji spomin!
Z bratskim pozdravom
John Zalar, predsednik dr. št. 37 J. S. K. J.
Canonsburg, Pa.
Poživljam člane društva Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje redne mesečne seje. ki se vrši 11. marca v navadnih prostorih.
Kot je bilo v našem uradnem glasilu že poročano, je bil sprejet iniciativni predlog društva št. 1, in vsled tega se bo vršila prihodnja konvencija v mestu Ely, Minn., meseca julija. Torej bo treba pričeti z razpravami o pravilih in izvoliti delegate, ki nas bodo zastopali na konvenciji.
Ako kateri član ne prejema glasila, ali želi spremeniti svoj naslov, naj se mi javi na prihodnji seji. Dobil sem od upravnika odtis imenika članov našega društva, da pregledam, če je kaj za popraviti. Torej kdor želi boljši naslov za list, naj pove to na prihodnji seji, ker bo s tem prihranil delo sebi, tajniku in'upravniku.
Z bratskim pozdravom
Martin Žagar, tajnik.
dite na seje in izberite si dobro zastopnico za prihodnjo konvencijo, da bo glasovala za predloge po vašem naročilu, da ne bo pozneje kakšnega nesporazuma ali prepira. Torej, prihajajte na seje, ker posebno te seje v marcu in aprilu in na-daljne pred konvencijo, so velikega pomena.
Potrudite se tudi za nove članice, kajti ugodnosti imate vsestranske. Od strani Jednote je prosta pristopnina, od društva tudi in celo zdravniške preiskave ne bo treba plačati novi članici. Od vsake nove članice dobite, kot veste, dva dolarja nagrade, poleg tega so pa do konca junija razpisane še posebne nagrade za gotovo število novih članov ali članic. Tudi na naš mladinski oddelek ne pozabite in ne odlašajte z vpisanjem vaših otrok. Mesečni asesment znaša samo 15 centov in pristopnina je prosta. Pomagajmo po naših močeh, da bo J. S. K. Jednota štela ob času konvencije nad 20,000 članov v obeh oddelkih.
S sestrskim pozdravom
Mary Bradach, tajnica dr. št. 137 JSKJ.
Cleveland, O.
Kot je članicam društva Marije Vnebovzete, št. 103 J. S. K. Jednote večinoma znano, je bilo na letni seji sklenjeno, da vsaka članica plača en dolar v društveno blagajno za pokritje stroškov. Sklenjeno je bilo dalje da mora biti tisti dolar vplačan tekom prvih treh mesecev leta. Torej članice, ki še niso plačale, naj vpoštevajo, da je marc zadnji mesec za plačati.
Dalje obveščam članice, da imamo 15 centov naklade, in sicer v pokritje stroškov za venec, ki smo ga kupile za pokojno sestro Mary Logar, katera je umrla 26. februarja. Ona je bila ena izmed prvih članic našega društva, kajti bila je pri društvu nepretrgoma 17 let.
Zahvalim se članicam, ki so 3e tako mnogoštevilno udeležile pogreba in izkazale sestri Mary Logar zadnjo čast.
Še enkrat, da ne boste pozabile: ta mesec je zadnji čas, da plačate tisti dolar naklade, katera še ni tega storila in posebej je še 15 centov naklade za nabavo venca.
S sestrskim pozdravom
Anna Kovach, tajnica društva št. 103 K.S.K.J.
Chicago, 111.
Poživljam člane društva Jugoslovan, št. 104 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje redne seje, ki se bo vršila 20. marca ob osmi uri zvečer v Narodnem Hrvatskem Sokolskem Domu na 1903 So. Racine Ave. Na omenjeni seji bomo volili delegata za bodočo konvencijo, ob enem pa imamo z» rešiti več drugih važnih zadev. Takrat bomo tudi volili predsednika glavnega nadzornega odbora. Torej pridite vsi!
Prosim tudi tiste sobrate, ki še niso plačali ali poslali nazaj tiketov, da to store v najkrajšem času, da mi bo mogoče urediti knjige in poročati o finančnem stanju društva.
Pozdrav vsem društvenim članom in na svidenje 20. marca!	Ignac Janc, tajnik.
vprašanje, kako namreč bomo pomagali našim ostarelim in obubožanim članom in članicam. Teh bo vsak dan več in kdo jih bo podpiral, če ne mi delavci in sobrati! Bliža se konvencija in moje priporočilo bi bilo, da bi se razpravljalo o kakšnem fondu v podporo ostarelih sobratov in sosester.
Moje mnenje je tudi, da naj bi se razred za tri dolarje dnevne bolniške podpore popolnoma odpravil. Dvadolarska bolniška podpora bi morala zadostovati vsakemu članu.
Pozdrav vsemu članstvu J. S K. Jednote!
Jacob Vertin, član društva št. 58 J. S. K. J.
Reading, Pa-
Članstvo društva sv. Jurija, št. 61 JSKJ poživljam tem potom, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 10. marca. Na dnevnem redu bo volitev delegata ali delegatov, ker pravila določajo, da društvo, ki šteje nad ste članov odraslega oddelka, lahko pošlje dva delegata na konvencijo. Naše društvo šteje nad 100 članov, torej je opra vičeno do dveh delegatov.
Člani naj tudi nekoliko razmišljajo o pravilih in o točkah, katere bi bilo umestno izpre-meniti ali popraviti. Na društvenih sejah pa naj se potem razpravlja o tem, da bosta delegata poučena o željah članstva, predno odideta na konvencijo. Vsak, kdor ima kak-mo dobro idejo za izboljšanje naših pravil, naj pride z njo na dan na društveni seji. članstvo pa je prošeno, da številno poseča seje in stvarno razmo-triva o nasvetih in priporočilih. Na ta način bomo mogli priti do najboljših zaključkov. — 7 bratskim pozdravom
Anton Jaklič, tajnik dr. št. 61 JSKJ
Chisholm, Minn.
člani društva sv. Jožefa, št. 30 J. S. K. Jednote so prošeni, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v Mahnetovi dvorani dne 18. marca ob dveh popoldne. Na tej seji se bo namreč volilo delegate za prihodnjo konvencijo, ki se prične 30. julija t. 1. v mestu Ely, Minnesota. Priporočljivo je torej, da se omenjene seje udeležijo vsi člani odraslega oddelka, da ne bo potem kakšnega prerekanja in kritiziranja. Pridite vsi od prvega do zadnjega na sejo 18. marca in izvolite si delegate, v katerih zmožnosti in značai imate največ zaupanja.
Vas bratsko pozdravljam vdani John Lamuth.
tajnik društva št. 30. JSKJ.
Pueblo, Colo.
Vsem tistim članom društva sv. Petra in Pavla, št. 15 J. S. K. Jednote, ki niso bili navzoči na seji dne 12. februarja, naznanjam tem potom, da bo društvo plačalo stroške zdravniške preiskave za vse nove člane, ki pristopijo v mesecih marc, april in maj. Tako je bilo sklenjeno na zadnji redni seji. Na delo torej, bratje in sestre, kajti vsaki, ki pridobi pet no-
Cleveland, O.
Ker vem, da je naš urednik vajen vsakovrstne pisave, sem se tudi jaz odločil napisati par vrstic, četudi kot delavec nisem posebno zmožen pisateljske umetnosti.
Cital sem zapisnik letno seje glavnega odbora J. S. K. Jednote in v istem izraženo željo, tla Jednota doseže število 20,-000 članov do konvencije. Sicer je jako teško agitirati in pridobivati novo članstvo v današnjih časih. Precejšna zapreka jc brezposelnost, ki se trdo občuti med nami že zad-
Cleveland, O.
članice društva Jutranja Zvezda, št. 137 JSKJ ste gotovo že čitale v našem glasilu, da se prihodnja konvencija vrši konci meseca julija tega leta, v mestu Ely, Minnesota. Mesec julij se bo hitro približal, zato ste vse članice naprošene, da se udeležite mesečnih sej v marcu in aprilu. Na teh dveh sejah bomo čitale pravila in ukrepale glede katere točke bi bilo po našem mnenju umestno: da jo prihodnja konvencija spremeni. V marcu in aprilu volijo društva tudi delegate, oziroma delegatinje za konvencijo. Tudi me imamo za izvoliti delegatinjo. Torej pri-
Pittsburgh, Pa
člane društva sv. Jožefa, št. 12 J. S. K. Jednote se poživlja, da se polnoštevilno udeleže seje dne 11. marca. Na dotični seji bo treba voliti delegata za bodočo konvencijo, in razpravljati bo treba tudi o pravilih, kaj in kako bi bilo boljše za članstvo in Jednoto. Moja želja jc. da bi se člani udeleževali polnoštevilno vseh sej vsaj pred konvencijo, in da bi na vsaki seji razpravljali o mogočih izboljšanjih pravil, tako, da bo imel delegat vsa potrebna navodila, ko bo odhajal na konvencijo. — Z bralskim pozdravom
Frank Alie, tajnik.
RAZPRAVE O PRAVILIH
Hear Creek. Mont.
Cital som zapisnik letne seje glavnega odbora J. S. K. Jednote in v Istem veliko število prošenj naših starih so-bratov in sosester, da se zanje j plača asesment ali da kakšna pomoč iz sklada onemoglih. I Glavni odbor je po možnosti te prošnje vpošteval. Jaz mislim, da pred nami je veliko
Pittsburgh, Pa.
Približuje se trinajsta konvencija naše slavne J. S. K. Jednote, na kateri se bo delovalo za izboljšanje naše dobre organizacije. Zavoljo tega tudi jaz hočem podati svoje priporočilo za izboljšanje napredka naše slavne Jednote.
Znano mi je, kot večkratnemu delegatu in kot bivšemu glavnemu uradniku, da se je že na več konvencijah razpravljalo o spremembi sedanjega imena. Ravno tako bo zopet na letošnji konvenciji prišla na razpravo sprememba imena. Zavoljo tega priporočam vsem delegatom na trinajsti konvenciji, da storijo nekaj, da bo enkrat ta razprava končana. Ali spremenite ime, ali pa vsa pravila, ker ime ne odgovarja pravilom in pravila zopet ne odgovarjajo imenu. S tem se naši slavni Jednoti marsikaj podtika, bodisi od ene ali druge stranke. To podtikanje ovira napredek naše slavne Jednote.
Kar se tiče naših pravil, moram se izraziti, da spadajo med 'najbolj demokratska pravila slovenskih podpornih organizacij. Naša pravila določajo popolno prostost vsakemu članu v njegovem prepričanju. Zavoljo tega bi pa bilo nezaželjeno, da bi ae jih spremenilo v tem oziru. Prostost Članstva več Jednoti koristi, kot pa kaka prisi-ljenost.
Zavoljo tega, bi priporočal, da bi se ime spremenilo naši jednoti, da bi odgovarjalo našim pravilom. Najprimernejše ime bi bilo za našo jednoto, ako bi se ga spremenilo, da bi se imenovala Jugoslovanska-Ameriška Jednota (South Slo-vonic. American Union). To ime bi tudi veliko bolj vplivalo na ameriško javnost. Prav za prav bi to ime morali imeti, ker skoro vsi člani smo ameriški državljani, zavoljo tega imejmo še ime nove domovine. Kar se pa stroškov tiče, bi pa rekel, da jih ne bo skoro nič, ker vse sedanje tiskovine, kar jih je na rokah, bodi si pri Jednoti ali pri društvih, se lahko rabi. dokler jih je kaj. Certifikati ostanejo veljavni kot so bili. Iz tega razvidite, da bi ne bilo tako velikanskih stroškov, kot pa si jih nekateri predstavljajo.
Da je to istina, vam hočem temu podati dokaz:	Jaz sem
pri eni angleški podporni organizaciji, ki se imenuje Owls, katera ima več članov, kot pa vse slovenske podporne organizacije. Pa je letošno leto spremenila svoje ime iz Owls na Otters in vse tiskovine so še nadalje v rabi, dokler se jih ne bo porabilo. Ravno taka naj bi sc ravnalo pri naši Jednoti, ako bi se spremenilo ime.
Ne bom nadalje razpravljal o tem, ker upam, da sem dovolj svoje mišljenje pojasnil. Priporočal pa bi, da bi se ukrenilo nekaj, da ne bo drugim na razpolago za orožje ta naš nesrečni “K.” ki jih bolj bode, kot pa nas same, pa naj smo ene ali druge stranke.
Toliko za danes in v drugič o kaki drugi zadevi, ki bo v prid in korist naši slavni Jednoti.
S sobratskim pozdravom
Ivan Varoga, član društva št. 26 J. S. K. J.
(Dalje na 4. strani)
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
(Nadaljevanje)
Nekako v mraku sva pri gostilni pri “Kralju Juriju” na dobravi stopila v poštni voz. Potisnili so me med Redrutha in nekega krepkega starega gospoda, in kljub hitremu gibanju in mrzlemu nočnemu zraku sem moral zadremati že prav od prvega početka in pozneje spati kot ubit po klancih gor in dol, od postaje do postaje; vzbudil sem se vsled sunka pod rebra, odprl oči ter spoznal, da smo stali pred velikim poslopjem v neki mestni ulici in da je solnce že dolgo sijalo.
“Kje pa smo sedaj?” sem vprašal.
“Bristol,” je rekel Tom. “Stopi dol!”
Mr. Trelawney se je nastanil v neki krčmi daleč dol na nabrežju, da nadzoruje delo na ladji. Tja smo se morali sedaj napotiti in naša pot nas je peljala v veliko moje veselje mimo množice ladij vsake vrste, vsake velikosti in vseh narodov. Na enih so mornarji pri delu prepevali, na drugih so bili možje v zraku, visoko gor nad mojo glavo, in so viseli na vrveh, ki se mi niso zdele debelejše od pajčevine. Akoravno sem vhc svoje življenje živel ob morskem obrežju, se mi je zdelo, sem čutil, sedaj, da v resnici nikdar nisem bil ob morju. Vonj smole in soli mi je bil nekaj novega. Videl sem najbolj čudovite ladjine glave, ki so bile vse daleč od onstran oceana. Vrhu tega sem videl mnogo starih mornarjev, z uhani v ušesih, z okroglo zavitimi brki in smolnatimi lasuljami, ponosne, okorne, mornarske hoje, in ako bi bil videl ravno toliko kraljev, ne bi mogel biti bolj vesel.
In jaz pojdem na morje, na morje, v skunerju, z žvižgajočim krmarjem in lasuljastimi, pevajočimi mornarji; na morje, namenjen na nekak neznan otok, iskat zakopanih zakladov.
Zatopljen še vedno v te radostne sanje, smo naenkrat dospeli pred neko veliko gostilno in našli sodnika Trelawneya, ki je bil oblečen kakor pomorski častnik v modro obleko; prišel je skoz vrata s smehljajem na obrazu in z imenitnim posnemanjem mornarske hoje.
“Tukaj ste torej,” je klical, “in zdravnik je sinoči prišel iz Londona. Dobro! Ladjina družba je popolna!”
“Oh, gospod,” sem vzkliknil, “kedaj pa odrinemo?” “Odrinemo?” je dejal. “Odrinemo jutri!”
VIII. POGLAVJE V gostilni pri “Daljnogledu.”
Ko sem pozajutrkoval, mi je izročil mirovni sodnik pismo, naslovljeno na Johna Silverja v gostilni pri “Daljnogledu, ter mi je povedal, da bom lahko našel ta kraj, ako pojdem po nabrežju navzgor ter pozorno pazil na majhno gostilno, ki ima velik pločevinast daljnogled za svoje znamenje. Odšel sem, nad vse vesel priložnosti, da bom videl še več ladij in mornarjev; hodil sem skozi veliko množico ljudi, voz in blaga, kajti sedaj je vladalo najbolj živahno življenje v dokih, in končno našel svojo gostilno.
Bil je dovolj prijazen, majhen kraj za zabavo. Znamenje je bilo pred kratkim na novo pobarvano, okna so imela lične ru-deče zavese, tla so bila posuta s- čistim peskom. Na vsaki strani se je nahajala pna ulica in v obeh odprta vrata, tako da sem mogel dobro videti v veliko, nizko sobo kljub oblakom tobakove-ga dima.
Gostje so bili večinoma mornarji in so govorili tako glasno, da sem obstal pri vratih ter sem se bal vstopiti.
Ko sem tako čakal, se je pokazal iz stranske sobe nek mož m na prvi pogled sem bil prepričan, da mora biti to Dolgi John. Leyo nogo je imel odrezano v kolku, in opiral se je ob bergli, ki jih je \ porabljal s čudovito spretnostjo in skakal ž njima kot ptič. Bil je zelo velik in močan, širokega obraza, nelep in bled, vendar razumen in smehljajoč. In v resnici se mi je zdelo, da je pri najboljši volji, ko se je žvižgaje gibal med mizami ter delil vesele besede ali rahle udarce na rame priljubljenejšim gostom.
No. da vam povem resnico, od prve omenitve Dolgega Johna v pismu mirovnega sodnika Trelawneya se me je polastila bojazen, da utegne biti to oni enonogi mornar, na katerega serri pri starem “Admiralu Benbow-u” toliko časa pazil; pa en pogled na moža je zadostoval. Videl sem bil kapitana in Črnega psa in slepca Pewa, in mislil sem, da vem, kakšni so morski tolovaji •— to se pravi, čisto drugačni ljudje, kakor ta snažni in veseli krčmar.
Takoj sem se opogumil, stopil čez prag in korakal naravnost proti možu, kjer je stal oprt na svoje berglje in govoril z nekim gostom.
“Ali ste vi gospod Silver?” sem ga vprašal ter mu pomolil pismo.
“Da, fante,” je dejal, “to je moje ime, gotovo. I11 kedo si pa ti?” In potem, ko je videl sodnikovo pismo, se mi je zdelo, da se je skoro nekako stresel.
“Oh!” je rekel čisto glasno ter mi podal svojo roko. “Sedaj vidim. To je naš novi kabinski deček; zelo me veseli, da te poznam.”
In s svojo veliko, močno roko je prijel mojo.
Ravno tedaj je eden izmed gostov na desni strani hipoma vstal in se obrnil proti vratom. Bil sem blizu njega in on je bil v trenutku zunaj na ulici. Toda njegova naglica je vzbudila mojo pozornost in na prvi pogled sem ga spoznal. Bil je mož z rumenkastim obrazom, brez dveh prstov na roki, ki je prvi prišel k “Admiralu Benbow-u.”
“Oj!” sem zakričal, “vstavite ga! To je Crni pes!”
“Meni ni prav nič mar, kdo je,” je rekel Silver. ‘Pa on ni plačal svoje cehe. Harry, teci za,njim ter ga vjemi!”
Eden izmed onih, ki so bili najbližje vrat, je skočil pokonci in jo udaril za njim.
“In tudi ako bi bil sam admiral Hawke, mora plačati svojo ceho!” je vpil Silver; potem pa je izpustil mojo roko ter vprašal: “Kedo, si rekel, da je? Črni pes?”
“Pes, gospod,” sem dejal. “Ali vam Mr. Trelawney ni ničesar povedal o morskih razbojnikih? Ta je bil eden izmed njih.” “Tako?” je vzkliknil Silver. “V moji hiši! Ben, teci in pomagaj Harriju. Eden teh lopovov je bil! Ali si ti pil ž njim, Morgan? Pridi sem!”
(Dalje prihodnjič)
RAZPRAVE O PRAVILIH
(Nadaljevanje iz .1 strani)
CoIIinwood, O.
Na zadnji seji meseca februarja je članstvo društva sv Janeza Krstnika, št. 71*J. S. K. Jednote razpravljalo o pravilih, in sicer o členu XXXIV, 2 točka bolniške podpore, da naj bi se plačevalo bolniško podporo s prvim dnevom, ne oziraje se če bolezen traja osem dni ali manj.
Razlogi so bili navedeni, da nekateri bolniki so morebiti samo za par dni nezmožni za delo; ker pa vsak Ve, da za manj kot osem dni ne prejme nič, skuša zadostiti pravilom, da dobi polno podporo od prvega dne svoje bolezni, čeravno je bil zadnje dneve že sposoben za delo. To so seveda samo tisti člani, ki so zavarovani za primerno svoto. da se jim izplača doma ostati, in pa oni, ki se jim neljubi pošteno delo.
O tej točki pa bi seveda najlažje dala številke na razpolago sobrata vrhovni zdravnik ali sobrat glavni tajnik, namreč koliko bolniških nakaznic se glasi od osem do 12 dni bolezni, to je onih nakaznic, ki so po dva in tri dolarje podpore. Kot je sobrat vrhovni zdravnik omenil v zadnjem letnem poročilu, da kar se tiče pravil, namerava prihraniti do konvenci-. je svoja poročila. Bilo bi pa bolj zaželjeno. da izrazi svoje mnenje v glasilu, da razmotri-va o tem članstvo v splošnem ter poda svoje zaključke svojim delegatom. Ravno tako sobrat glavni tajnik naj bi podal svoje mnenje glede te kočljive točke “bolniške podpore,” na kakšen način bi se rešili teh posebnih doklad, ne da bi se asesment povišal. Brez dvoma bo treba kje striči, pa naj se kjerkoli. V glasilu o takih stvareh razpravljati je najbolj poceni ter tako napraviti pred-pripravne zaključke, da ne čaka vse na konvencijo, kajti konvencija je “drag špas.”
Na isti seji se je razmotri-valo tudi o členu IX. točka 1, da bi popolnoma zadostovalo za vsako društvo, katero šteje več kot 50 članov en delegat, kajti vsak član ali članica, ki temeljito prevdari stališče podpornih organizacij, bo prišel do za-
se je na zadnji seji. Vsak ima kaj za priporočati, in če tega ne, pa naj bo vsaj navzoč, da poda svojo oceno o tem, kar drugi razpravljajo. Naj nikdo ne zamudi, komur čas dopušča, seje dne 18. marca ob 9:30 do poldne.
Z bratskim pozdravom
Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71 J. S. K. J.
PRVI AMERTškI NASTOP ANTONA ŠUBELJA
Bishop, Pa.
V Novi Dobi se zdaj objavlja razprave o pravilih J. S. K. Jednote in pri tej priliki se hočem tudi jaz nekoliko oglasiti. Glede izpremembe jednotinega imena se strinjam s tistimi, ki priporočajo, da se spremeni. Sedanje ime nikakor ne odgovarja pomenu in pravilom organizacije. Ona je ustanovljena, da deli pomoč svojim članom ki so slovanskega rodu, oziroma so vsaj. zmožni kakega slovanskega jezika, brez ozira na versko prepričanje. Ona ni ustanovljena, da bi delala dobičke in razlike med člani, kot na primer premogarske družbe, ki pritrgujejo plače nekaterim neljubim in jih povišuje prili zovalcem. Pri naši organizaciji dobi vsak, kar mu gre po pravilih.
Kar se tiče bolniške podpore je moje mnenje, da bi se vzelo štiri dni proč. To je za prve tri dni bolezni naj bi nihče ne dobil podpore, istotako tudi ne za zadnji dan, to je tisti dan ko se bolnik javi zdravim. Zdaj se da podpora za sedem dni in skoro vsaki bolnik, naj bo si mulant ali ne, če je štiri dni bolan, se bo še za tri dni po tuhnil, da bo dobil za teden podpore. Moje mnenje je, če bi se delitev bolniške podpor izpremenila na gori omenjeni način, ne bi imeli toliko izred ni h asesmentov.
Z bratskim pozdravom
Anton Maslo,
tajnik dr. št. 161 J. S. Iv.
NEKOLIKO NASVETOV K RAZPRAVAM O PRAVILU1
Vsi dopisniki, ki se odločijG javno razpravljati o izpremem bi ali izboljšanju naših pravi naj bi v prvi vrsti vpoštevali, da ima pisana beseda lahko vse drugačne posledice lcot izgovor-
ključka, da vse, kar je več kot en delegat, je sto odstotna izguba. Mar nimamo vsi člani, oziroma članstvo enakih želja, da bi se organizacija množila po številu, večala v gospodarstvu, upravljala pošteno in varčno, brez nepotrebnih stroškov? Vse druge malenkosti, katere privedejo včasih do burnih razprav, so tako brezpomembne, da se bomo kar čudili čez čas, kako kratkovidni smo bili, da smo se kavsali za — takorekoč — oslovsko senco. (In tukaj pride v poštev tudi ime, ko polagajo nekateri nanj toliko važnosti v svoji domišljiji, ko v resnici ime je le ime, pa naj bo Janez ali Jože, ampak dejanja bole!)
Torej ali ni mogoče enemu članu zastopati petsto članov po številu prav tako dobro kot petdesetih! Saj jih ne nosi v nahrbtniku. Nekateri člani ne moreji, nikakor pojmiti, da bi bil samo en zastopnik zadosten. V resnici pa nas zastopa po duhu ne naš delegat, katerega smo mi volili, ampak oni, ki je bil poslan kdo ve od kod — od vzhoda ali zapada, kateri je po prepričanju nam najbližji, čeprav ga nismo še nikdar videli, kot 011 ne nas. Za takšne reči pa bi se morali včasih oni člani zavzemati, ki imajo pri večini več odmeva, več ugleda, ako se nam hočejo dejansko pokazati, da jim je dobrobit organizacije več kot lastni jaz. Nam navadnim zemljanom se večina le pomilovalno nasmiha, čeravno se želi vsem dobro.
Končno opominjam.člane, da se prihodnje seje udeležijo še v večjem številu kot zadnjič, ker imamo na dnevnem redu volitve delegatov in presednika nadzornega odbora. Nadaljevanje razprave o pravilih se bo vršilo z isto živahnostjo, kot
jena. Marsika j se včasi lahko reče, kar ne bi bilo priporočljivo zapisati.
Dobro bi bilo dalje, da vsak dopisnik upošteva sledeče: —
Z lepo besedo se da mnogo več povedati in dosti več doseči kol z robatostjo, zmerjanjem ali zasmehovanjem.
Dostojna razprava, opremljena s stvarnimi argumenti, im-ponira tudi, nasprotniku.
O vseh dopisnikih, ki posežejo v razpravo, bi morali soditi, da jim je pri srcu dobrobit in napredek Jednote; četudi se naša ■mnenja križajo, s tem še ni rečeno, da imajo naši oponenti slabe namene.
Osebnosti ne spadajo v noben dostojen list, najmanj pa v glasilo bratske podporne organizacije in v razprave o pravilih.
Pri razjrravah o pravilih organizacije, v kateri smo vsi bratje in sestre, naj bi se polagalo večjo važnost na to kaj je pisano, kot kdo je pisal.
Glasom obstoječih pravil se ne more niti priporočati in hvaliti, niti napadati ali zasmehovati nobene politične ali verske skupine.
Dopisniki naj izvolijo tudi vpoštevati določbo glavnega odbora, katera, je bila sprejeta na polletni seji meseca julija 1927, in glaso7n katere sme vsak član v glasilu razpravljati o eni in isti točki pravil samo dvakrat. Ta sklep je glavni odbor osvojil zato, da bodo mogli priti do besede vsi člani, ki bodo želeli razpravljati o pravilih.
 —o-------------
Avtomobilske nesreče.
Glasom neke statistike je ba-je dokazano, da so avtomobilske nesreče v mnogih slučajih odvisne od krvnega pritiska voznika. Cim višji krvni pritisk ima avtomobilist- tem lažje zavozi v kolizijo.
Bariton kr. opere v Ljubljani, Anton Šubelj, se je minulo nedeljo predstavil slovenski ioloniji v New Yorku z nastopom, ki je pomemben v marsi-<aterem pogledu. Najprej zato, ker je to prvi slučaj, da je resničen slovenski pevec-umet-nik nastopil v Ameriki sploh, razun če ne posegamo nazaj k ranju Navalu, in ta sploh ni nastopil ni za Slovence, ni kol Slovenec, niti ni bilo v njegovi umetnosti nič izrecno slovenskega, dočim Šubelj v njegovem mehkem čuvstvovanju, v njegovem instiktivnem pojmovanju slovenske narodne pesni in—last not least—v njegovi divni in pravilni izgovarjavi slovenščine je vseskozi plod slovenske zemlje. To so menda čutili njegovi jako mnogoštevilni poslušalci, ki jim je šu-beljevo petje, zlasti njegovo predavanje slovenskih pesni, odjeknilo na tajinstveni žici prav doli v srcu in ki so zato dajali izraz svojemu zadoščenju z navdušenim aplavzom.
Rekel sem, da je bilo občinstvo mnogoštevilno; rajši bi rekel presenetljivo mnogoštevilno. Tolikokrat slišimo očitanja na račun apatije našega občinstva za umetniški vžitek, da se človeku dobro zdi, ako se za enkrat more pohvaliti občinstvo. Pomislite, nedelja popoldne z rekordnim mrazom v tej zimi in dvorana nabito polna; ne le vsi sedeži zasedeni, marveč tudi ves stoječi prostor nabito poln in prebitek poslušalstva v veži pred dvorano. Ko g. šubelj obišče druge kolonije, upamo, da se bo občinstvo odzvalo enakomerno. Razun izrednega užitka bodo vsaj enkrat slišali pravilno zapeto slovenščino.
Anton Šubelj je mlad. ali za njim so leta trdnega učenja. Učil se je v ljubljanskem konservatoriju pod mojstrom Hubadom, na Dunaju in v Berlinu. Sedaj je član ljubljanske opere. V svojem programu nam je podal nekoliko opernih komadov iz mednarodnega repertoarja, nekoliko večkrat poslušanih slovenskih balad, nekoliko slovenskih narodnih pesni, moderno aranžiranih, in eno novo slovensko kompozicijo, Adamičevo “Uspavanko”, pravcat biser. Dodal je tudi eno angleško kompozicijo v dobro izgovorjeni angleščini.
Glas in nežnost pevčevega čuvstvovanja podajata se najbolj za pesni liričnega značaja. Njegova izvrstna dikcija in dramatična nadarjenost, podprta po inteligenci in finem čutu, pa ga izredno vzposablja-ta tudi za epično recitativo. šubelj je to pokazal zlasti s pesmimi, ki jih je zapel še za nameček. Baje je specijalisl za otroške pesni; to je redka nadarjenost in vtis, ki smo ga dobili na nedeljskem koncertu, potrjuje ta sloves.
Glas mu ni izredno voluminozen, ali enakomerno lep v vsem obsegu, izšolan skozi in skozi, najmilejši v srednjih legah.
Upravičeno smemo pričakovati, da ima Anton šubelj lepo bodočnost pred seboj. Pričakovati smemo tudi, da bodo naši rojaki tukaj in zunaj New Yorka imeli še več prilik vživa-ti njegovo umetnost. Po skromnem mnenju tega pisca slovenski stariši bi morali k bodočim Šubljevim nastopom pripeljati sVoje bolj odrasle otroke. Narodne pesni, kakor jih Šubelj poje, vzbudile bodo v njih več simpatij in razumevanja za narod, iz katerega izvirajo, kot marsikatera druga sredstva, po katerih obupno segamo, da zabranimo popolno odtujitev svoje mladine.
R. F. H. (Posl. I. Hude) ---------o-------
Najboljša luč.
Raziskovanja so dokazala, da je umetna višnjeva luč najboljša pri delu na predmetih, katere je treba gledati od blizu. Za opazovanje oddaljenih predmetov je najboljša rdeča luč, za navadno delo pa bela.
Trajnost avtomobilov.
Profesor Griffin na michiganski univerzi je preiskoval “življenjsko” zgodovino 100,000 avtomobilov, in je prišel do zaključka, da povprečen avtomobil traja sedem let. Polovica jih gre v pokoj po sedmih letih, 5,000 tisoč pa jih vzdrži 12 let ali več.
Odtisi prstov.
Eksperti pravijo, da Je če po odtisih prstov raz . ^ ti zapadne Evropejce, O Indijance, Japonce in Man j re.
SKUPNA
POTOVANJA
Ako ste namenjeni v stari kraj, boste najbolje potovali, ako se pridružite enemu izmed naših skupnih potovanj, ki se bodo vršila kot sledi:
Imam na zalogi že __
WB¥oVEHARMONlfi
vseh vrst in modelov, ^ J
ške, kranjske in —	,v8,,
štirivrstne. J
StirikH
in
chrora*
ne; tri in krat, trikrat uglašene.	k0?.i
Imam na zalogi tud | čeke, glasove, nove 8, mehove in druge P°sa ^ dele. Cene harmonika® znatno znižal.
Pišite po cenik ALOIS SKIJIJ st jgrooklW’ &
323 Epsilon Pl.,
Edini zastopnik
LUBASOVIH HARMONIK * Državah
1. Velikonočno potovanje —
17. marca — na najnovejšem in najhitrejšem parniku Francoske linije — Ile de France.
2. Majniško potovanje — 28. aprila — tudi na največjem in IE najmodernejšem parniku Fran- 5 coske linije — lie de France. [5
Tržaško potovanje — 6. maja — na novem in hitrem parniku Saturnia. ki rabi samo 12 dni do Trsta.	jE
4. Poletno ali glavno potova-lE nje — 9. junija — zopet na j E slavnem Ile de France.
I Lepe I tiskovine
trg"’
ca vaša društva, *“	$
posameznike, M v3elfl ne prireditve dobite
| po nizkih cenah
E	u	ii»'
▼ »rvi slovenski nnU9 tjd Urni v Zjed. drsanj, „ dobite ob vsakem nesljivo in
Poznejša skupna potovanja bodo pravočasno naznanjena.
Lahko potujete tudi po kaki drugi E liniji ali z drugim parnikom. Mi za- j ~ stopamo vse važne linije in vam lah- S ko pfstrežemo v vsakem slučaju.
V vašo korist je, da se čim prej pri- | E javite ter si tako zagotovite dober prostor in nam omogočite pravočasno preskrbo potrebnih pravic itd.
Za cene, vozni red in druga pojas nila se obrnite na
| točno postrežbo
Se priporočam dru§* # pr|' jakom, trgovcem ;,•(£)
like. Prevzamem0
kot najmanjša dela-
» s	«	.
■ 1 Ameriška Doino''111
S
So.
K
J.
s % na • Je
°Ve
K
'ko.
s
%
No
k
V11
•te
%
s.
\
Jv
S
He ' 19;
H
‘»tii
s
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 12d St. New York. N.Y.
6117 St. Clair CLEVELAND;
^imiuiiiiimiiiiimiumiiiii1
IZŠEL JE Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1928
Cena s poštnino vred
5<ty
Naročite ga pri:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y.
IH"
GLAS NA!#
gjlJ I
NAJSTARE.TŠI SLOVENSKI DNBVJN
V AMERIKI- ^ Ji
Je najbolj razširjen	j
list v Ameriki; dona»a poli « nje svetovne novosti, izvirna poročila iz s®vod* vine; mnogo šale in P; .jev, manov najboljših pisat
P
%
Pošljite $1.0t 15
in pričeli ga bomo P0^ ^ Vs* pisma naslovi'6 .
GLAS MAROfjV
82 Cortlandt St., New Y«r
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
Pittsburg*’
I*
4905 Butler Street,
toV !|l
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oP®fjfc0 vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za a stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
"fr
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
o*°
l stf1
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko
spadajoče posle.	nhiO'
933 E. 185th St.	Cleveli*"'1
»»,
K
j0
gtud-
Največja in najatarejša slovenska zlatarska trgovina v A® ’ v«etl Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in raa> in Izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland- 0
HRANITE
PO NAČRTU—TO SE NAJBOLJ IZPLAČA Mož, ki dela redno vsak delovni dan, leto za letom,
Listnica uredništva.
Radi pomanjkanja prostora je bilo treba nekaj dopisov, ki niso nujni, odložiti za prihodnjo izdajo.
iin»
d«**
denarja za potrebe svoje družine i‘n za udobnosti '®,ejoVOij d®11
Mož, ki hrani redno, teden za tednom, bo pa za potrebe v svojem poznejšem življenju.
Kdor redno dela, hoče biti tudi redno plačan
Ako redno hrani, hoče da donašajo njegovi prihranki ref va\» Pri nas lahko vložite vsak delovni dan ter se bo obrest za vsak mesec.
Lahko vlagate tudi potom pošte.
■s":
,'-a
vf
'o
■'-i
%
r
s
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New	York,
HHWWWWWragMBBBBaB
......	.	-	.	U-