Victor Garcia Robles
Naj ve, kaj se dogaja z živo solzo in z grdimi besedami
Včeraj, ko sem pisal neko drugo pesem, so se mi utrnile solze, solze jeze, veste,
poslušal sem v svoji glavi udarce žog na dvorišču, krike gorečih navijačev,
medtem sem pisal neko pesem, roke sem tiščal v žepu, iskal sem zadnji belič,
utrinjale so se mi solze in so zbujale usmiljenje,
medtem sem mislil na stavko železničarjev, na mobilizacijo, na rast dolarja,
pisal sem neko drugo pesem, ne tega pamfleta, nekaj drugega, v čemer je moj pesniški poklic pripovedoval slavcu o mavrici in nemirni zvezdi o lepoti,
vsekakor sem mislil na drage stvari, roke so se mi tresle in mislil sem na vojno, na H bombo v Buenos Airesu, ki bi lahko padla na te ljubljene ulice, kjer je toliko božanske mladosti, trgovin, gostišč, dreves, drhtečih vogalov za ljubezenska srečanja, Od vsega tega ne bi ostalo nič...
Jokal sem, da meje vse bolelo, medtem so nastajali moji verzi in se smejali, kajti ljudje imajo radi to, kar jim daje upanje, potrebujejo zadovoljstvo, ki jim nekoliko pomaga, vsaj z enim zabavnim verzom...
ITERATURA	55
prav, stari, jokal sem kot obupanec, pisal kartice po zlatem pravilu,
medtem sem slišal radio, ki je govoril o demokraciji, žoge so zares pretiravale,
po radiu niso rekli: - Pomilostitev za stavkajoče -po radiu niso rekli: - Vojska se ukvarja s tihotapstvom -,
po radiu niso rekli: - Predsednik laže,
zaslišujejo ga,
zavrgel je program,
naj pove ljudem, kaj se dogaja,
gospod predsednik, zagotavljam vam,
ljudstvo se vda, če je treba,
gospod predsednik, brez demagogije,
od vas je odvisnih toliko stvari,
a po radiu rečejo: - Pristal je na agrarno
reformo -,
po radiu ne povedo, kdo je ubil Satanowskega in Ingalinella,
po radiu ne povedo nobenega sranja, samo kegljaške rezultate in kviz,
časopisi so prav taki, le kateremu kurcu služijo časopisi, pitajo nas z vzhodnjaškimi Tintami, pitajo nas z zahodnjaškimi fintami, revije nas rajcajo s kakšnimi napol nagimi kurbami;
včeraj so mi tekle solze, ko sem pisal;
stari, sramota je, sem mislil z veliko ihto, toliko je nas, ki smo siti teh večnih bedarij, prodajalec časopisov mi je govoril:
-	Ta dežela je eno samo sranje!
Zavrnil sem ga:
-	Ni res, ta dežela
ni nič slabša od katerekoli druge dežele! Potem mi je rekel:
-	Ljudje niso vredni počenega groša!
hi sem ga spet brcnil:
-	Imamo ljudstvo,
ki ni nič slabše od kateregakoli drugega ljudstva! 56	LITERATURA
Nekoliko zajeban, meje prodajalec časopisov vprašal:
-	Torej, kateri vrag naj vse to razume?
-	Dobro veste, kaj se dogaja - sem mu odgovoril in potem so me oblile solze,
-	dobro veste, kaj se dogaja - sem mu odgovoril in potem sem čutil, da so me verzi
suvali v roko
in so mi možgani trzali kot streli iz puške
in so me dajali strašni krči v krvi,
spoprijel sem se z vsemi butci, ki so nam jih dali,
nisem mogel več prenašati starih bridkosti
in potem sem slišal, daje radio govoril neumnosti
in da je cena časopisa v neumnosti
in sem se spomnil udarca Uribura, tistega tragičnega tedna,
spomnil sem se Castilla in Perona in električnega sunka in Revolucion Libertade, spomnil sem se Operation Masacre in strelov in mrtvih v Cordobi in sem se spomnil ustreljenih na Plaza Mayo,
in vsakič so tekle vse večje solze,
medtem sem se spomnil konservativizma in volilne kampanje in splošnih volitev in vzpona predsednika, ki je bil edino upanje, boril seje skoraj vse življenje,
in potem sem se spomnil, kaj se je zgodilo z družbo Cade
in Ansec in Grupo Bemberg
in sem se spomnil nakupa letalonosilk,
in osemindvajsetega člena,
manifestacije za Ensenanca Laica,
bomb s solzilcem
in sem se spomnil vsega, medtem ko so se ti verzi pojavili med mojimi solzami, spomnil sem se velikih posesti Republike (na primer latifundij, ki zatirajo ljudi iz Tccka, tam doli na jugu),
spomnil sem se vsega, tudi Villa Miseria je Amerika, pekel v nasadih
(govorili so, daje Tigre Milan: - Pretepač in pijanec, razcapani črnec), spomnil sem se vsega,
I T E R A T U R A	57
pogodb z Loebom,
stavke trgovcev z nafto iz Mendoze,
koncesij Shellu in Standard Oilu...
-	Kurba! - sem si rekel,
-	lepo nas bodo pojahali! -
Kakšne solze so to bile, brat,
medtem sem včeraj pisal to pesem za rešetkami,
vsaka solza je zbujala strah.
-	Veste, kaj se dogaja, veste, kaj se dogaja, -
sem rekel, - vidimo, kaj se dogaja, pomislile, - sem rekel -,
prodajalec časopisov ni videl solza,
-	veste, kaj se dogaja, - sem zakričal -,
(prodajalec časopisov sije zatisnil ušesa, dva ali trije butci so se zasmejali);
-	veste, kaj se dogaja, veste, veste, kaj se dogaja, -
(proti meni je tekel razjarjen policist),
-	veste, kaj se dogaja v tej deželi, -
(policist meje zgrabil za roko),
DA KOLJEJO
DA JIH NA TISOČE BEŽI
DA JIM JE FIGO MAR ZA NAS,
ve, kaj se dogaja,
DA NAS MISLIJO IZŽETI DO ZADNJE KAPLJE, DA NAS MISLIJO VARATI DO ZADNJEGA TRENUTKA, DA NAS MISLIJO LOČITI Z BEDARIJAMI,
ve, kaj se dogaja, ve, kaj se dogaja, ve,
(policist meje udaril po glavi), ve, kaj se dogaja,
JE NEKAJ SINOV NEKE VELIKE KURBE KI SE NORČUJEJO IZ SONCA IN ZEMLJE
LITERATUR
IZ LJUBEZNI IZ VESELJA
iz črne globine preoranih njiv, iz potrebnih trnjev, kruha in pečenke, ni jim mar za roke žensk in dečkov,
DEČKOV, VRAGA!
ne za roke, temne od dela,
TO SO MORILCI,
TO SO NORCI,
TO SO IMBECILI,
so kreteni, ki poslujejo v bankah,
ki so dobro prikriti,
ve, kaj se dogaja, ve, kaj se dogaja,
SO ZVERINE, KI NE LJUBIJO NIČESAR, KI NIMAJO KRVI,
KI BODO NEKEGA DNE ZA TO PLAČALE,
ve, kaj se dogaja, ve, kaj se dogaja...
in kar naprej padajo moje solze in brišejo na papirju črnilo teh besed.
Argentinski pesnik Victor Garcia Rubles seje rodil leta 1933 v Buenos Airesu, kjer živi kot učitelj. Izdaja reviji F.l grillo (Čriček) in FJ cscarabajo de oro (Zlati skarabej). Njegova poezija je družbenokritična. V reportažnem slogu razkriva argentinske socialne stiske in politične manipulacije vodilnih struktur in severnoameriškega kapitala. Njegova Poezija je kritična analiza velikih nemirov in zločinov, ki so pretresali Argentino. Za Pesniško zbirko Slišite, smrtniki (1965) je prejel znamenito nagrado Časa de las Americas, ki jo podeljuje ta kubanska revija najbolj vidnim mladim pesnikom španske Amerike.
Literatura	59