KRANJ, petek, 18.11.1983
CENA 14 din
Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek
35-tetnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
LETO XXXVI
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
i Slovenski knjižni sejem
Veličastna manifestacija ustvarjalnosti slovenskih pesnikov in pisateljev, znanja in usposobljenosti naših grafičnih delavcev ter woke programske politike časopisne in založniške dejavnosti v
m
predsednik Komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl, ki je na kratko orisal pot slovenske knjige od prvega prevoda Biblije (l. 1584) v času razmaha protestantizma na Slovenskem pa do današnjih dni. Ves ta čas je bila slovenska tiskana beseda sredi boja za svobodo, podžigala je samozaupa-nje, krepila vztrajnost in moč naroda.
Ljubljana, 15.11. 83 — V Cankarjem domu v Ljubljani je bila da-m svečana otvoritev 6. Slovenske-;3knjižnega sejma, kateri so priso-Jtwvali številni ugledni družbenopo-iaeni delavci, pesniki in pisatelji, fclfMri v kulturi ter ljubitelji knjig -velikem številu predvsem mladi.
Slavnostni nagovor je imel član Iz-'-.r.ega sveta  Skupščine SRS in
Ivan Cankar leta 1908:
Sologo boja za osvobojenje izpod vsakega duševnega in jtlesnega jarma je prevzelo že zdavnaj ljudstvo samo. Uonoje dedič in zvesti varuh vseh naših revolucionarnih 7Qdkij, le v njem živi vroča želja, mogočna volja po mbOdi. Drugačen bo v prihodnosti ljudstva boj za svobodo; vijiin daljši bodo cilji tega boja, nego so bili pred štiristo rti Ampak naši bojevniki iz davnih časov bodo gledali ta wj,tpoznali bodo v borilcih svoje sinove in dediče. Rominjajmo se preteklosti, mislimo na prihodnost...«
Premrli vrabčki — Zebe jih, zebe . .. toda skrbi z drago kurjavo in pomanjkanjem elektrike vendarle nimajo! Foto: I. Kokalj
r
Skrajno varčujte z elektriko!
Oskrba z električno energijo je te dni tudi v Sloveniji skrajno za ostrena. Zaradi okvare so morali ustaviti jedrsko elektrarno v Krškem, vodne elektrarne pa zaradi suše lahko delajo le s 30 odstotno nazivno močjo.
Distributerji so morali poseči po skrajnem ukrepu — izmenoma so odklapljali posamezna področja. Na Gorenjskem so včeraj dopoldne za šest ur izklopili trinajst odvodov, porabo so morali reducirati tudi popoldne, od 15. do 21. ure.
Pričakujejo, da se bo oskrba z električno energijo izboljšala prihodnji teden, saj računajo, da bo okvara v jedrski elektrarni odpravljena do nedelje.
Skrajno resno vzemite poziv k varčevanju z električno energijo, saj sleherna privarčevana kilovatna ura lahko pomaga, da bodo redukcije milejše ali da jih ne bo, če bomo vsi za 10 odstotkov zmanjšali porabo elektrike.
M. V.
OMEJITVE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Zaradi izpada NE Krško in nizkih dotokov vode je prišlo do pomanjkanja električne energije v elektroenergetskem sistemu Slovenije. Zato je skladno z odlokom o začasnih ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije (Ur. 1. SRS, št. 30/83) uvedeno omejevanje električne energije po členu 2 točka 3—6 odloka, kar pomeni, da morajo vsi odjemalci na distribucijskem omrežju (tako gospodinjstva kot tudi delovne organizacije) zmanjšati porabo za 10 odstotkov. V primeru ne-spoštovanja in nedoseganja zahtevane višine omejitev električne energije bomo prisiljeni izklapljati potrošnike.
Omejitve veljajo do ponovnega obratovanja NE Krško, to je predvidoma do 20. 11. 1983.
DO Elektro Gorenjska Kranj
1
»Od takrat je tiskana beseda, knjiga, usodno spremljala naš boj za svobodo in enakopravnost. Slovenski narodnoosvobodilni boj je bil v osnovi tudi kulturni boj, kot je dejal Kidrič — tako sta ga nujno spremljala tisk in knjiga. 1942. je bila natisnjena prva ilegalna pesniška zbirka v okupirani Evropi, Borova Previ harimo viharje, 1944. je v ilegali in na osvobojenem ozemlju izhajalo že 300 različnih glasil, tiskarne so delovale na najbolj nepričakovanih krajih, na dvorišču okupatorjeve policije in na Goteniškem Snežniku, 1300 m visoko, kjer je bila največja, s 100 tiskarji, tiskarna Slovenija v odročnem skalovju nad Kanomljico je poslala med Slovence milijon izvodov edinega ilegalnega dnevnika v Evropi in se že pripravljala na ofse-tni tisk, iz zakotnih grap so prihajale bibliofilske, lepotno opremljene knjige; v boju za svobodo je padlo 26 slovenskih pisateljev in dolga vrsta tiskarjev — krvavi davek, kakršnega ne pozna noben drug narod v Evropi. Beseda ustvarjalnost se je razcvetela podolgem in počez — kot mogočno orožje potomcev davnega protestantskega, puntarskega duha izpred 400 let.«
In ko je ocenjeval delo založnikov, je dr. Kmecel med drugim dejal: »Sejemski blišč izraža odnos do knjige, požrtvovalnost založnikov knjigar-jev in knjižničarjev, prizadevnost in iznajdljivost prirediteljev. Velja jim pohvala za opravljeno delo — kajti • če je količkaj res, da je naša knjiga zrcalo naše usode, potem je ta prireditev podoba kulturno trdnega, ustvarjalnega, vsem dobronamernim prijateljem in bratom na stežaj odprtega, soustvarj.S.Inega naroda" — toda hkrati tudi naroda, ki je do skrajnosti občutljiv do svoje lastne in do vsakršne druge samobitnosti.«
Na sejmu si je možno ogledati knjige in publikacije vseh slovenskih časopisnih in založniških hiš (32) ter založb iz AP Vojvodine (9) in mnogo tega je možno tudi kupiti z 20 odstotnim popustom. Predstavili smo se tudi štirje pokrajinski če sopi-si: Vestnik iz Murske Sobote, Dolenjski list iz Novega mesta, Primorske novice iz Kopra ter naš Gorenj ski Glas.
Pevski zbor Srednje glasbene šole iz Kranja je v otvoritvenem programu prispeval k ustreznemu vzdušju ob sami otvoritvi sejma, katerega nadaljevanje pa je bila še slavnostna akademija s pretresljivim recitalom »neznano slovensko pesništvo upora«, ki ga je pripravil naš rojak prof. dr. Boris Paternu. Žal pa je bila ob tem osrednja dvorana CD napol prazna, kar ni ravno v čast kulturnemu srediču Slovenije.
I. S.
V SREDIŠČU POZORNOST/
Neodgovorno podcenjevanje odgovornosti!
Napaka in povzročeni samoupravna in družbenopolitična škoda sta veliki inju tudi sicer odkrito povedano priznanje strokovne službe Domplana, da so pogrešili, ker niso pravočasno in vnaprej obvestili stanovalcev v stanovanjih s centralnim ogrevanjem o nastalem položaju, kaj prida ne ublaži. Kljub nekaterim sprejemljivim in objektivnim razlogom za to zdaj zardevanje in kakršnokoli posipanje s pepelom malo rešujeta.
Morda je še največ vredna izkušnja, da se kaj takega ne sme več zgoditi, da se tako ne dela in da nas neodgovorno podcenjevanje odgovornosti lahko veliko stane. Če namreč nek problem, na katerega sicer bistveno v določenem trenutku ne moremo vplivati, prizadene kar 20 odstotkov vseh prebivalcev v občini, potem je najbrž osnovno in nujno, da jih z njim vsaj pravočasno, podrobno in utemeljeno seznanimo in se skušamo z njimi pogovoriti ter prisluhniti predlogom, kako morda celotno zadevo vendarle ublažiti.
Včeraj (17. novembra) zjutraj se je s problemom glede stroškov ogrevanja, kije povzročil pravo ogorčenje pri stanovalcih s centralnim ogrevanjem (predvsem na Planini in v Vodovodnem stolpu) v kranjski občini seznanilo tudi ožje občinsko družbenopolitično in skupščinsko vodstvo. Ocena je bila kritična in ostra z ugotovitvijo, da je obveščanje, za katerega so bili odgovorni dolžni poskrbeti, zatajilo in prav zato povzročilo veliko škodo.
Vse. toykar so v minulih dneh razlagali, pojasnjevali, preverjali in utemeljevali na vročih sestankih, bi morali ljudem povedati še preden smo jih obvestili na način, kot je bil v zadnjih letih več ali manj v navadi. Upoštevati bi morali, da so različne že tako občutne podražitve precej načele standard prebivalcev in da je sedanja podražitev ogrevanja tolikšna, da v tem trenutku (brez dodatnega pojasnila) presega vse razumljive meje.
Morda še bolj kot to pa je boleča ugotovitev, da se glede številk, s katerimi se danes soočajo stanovalci s centralnim ogrevanjem stanovanj, ne da ta hip pravzaprav nič spremeniti. Celo več. Stališča, da ponekod ne bodo plačali akontacije (npr.: na Planini) prav nič ne rešujejo, ampak problem samo še zaostrujejo. Če namreč stanovalci ne bodo plačali akontacij, ni moč od nikoder računati na kakršnakoli dodatna sredstva, da bi z njimi sproti in nemoteno nabavljali gorivo. Skratka, kakršnokoli odlašanje plačila lahko povzroči, da bo . zmanjkalo goriva oziroma da bodo sedanje akontacije še večje.
S podrobnimi obrazložitimmi in utemeljitvami, s podatki in izračuni, s primerjavami z minulim in sedanjim obdobjem je treba v prihodnjih dneh seznaniti stanovalce, hišne svete, krajevne konference SZDL. Še vedno bodo očitki in kritike, vendar naj bo to šola za naprej, da si takšnih požarov ne moremo in ne smemo privoščiti; sploh pa ne, da jih bomo na tak način z velikimi napori gasili in popravljali škodo kot sedaj. To pa naj bo tudi izkušnja v zvezi s stališčem na včerajšnjem sestanku, da je treba v prihodnje sproti slediti podražitvam goriva in popravljati obračune in sproti tudi obveščati stanovalce oziroma njihove organe. S tem bomo vsaj delno blažili težave, hkrati pa se izognili tudi zapisom, kakršni so danes na 8. stra-
A. Žalar
V.
Večino jeseniška Železarna
Gorenjsko gospodarstvo bo letos prispevalo za nerazvite približno milijardo dinarjev — Toliko denarja so v treh letih združili za skupna vlaganja z delovnimi organizacijami iz manj razvitih republik - Primanjkuje primernih programov
Zakonodaja določa, da lahko delo- du v Djakovici. Veliko je investirala vne organizacije polovico denarja, ki ga prispevajo za nerazvita območja v Jugoslaviji, združijo z gospodarstvom nerazvitih republik za skupna vlaganja. Vendar hitrejše združevanje denarja in investiranje ovira pomanjkanje programov. To velja zlasti za Kosovo, kjer je na razpolago največ denarja in sorazmerno malo programov. Nekaj boljše je v Makedoniji in Črni gori, a se denar še vedno namesto v investicije pretaka v
proračune.
Na Gorenjskem je lani, predlani in letos — največ sredstev združila Železarna Jesenice z Rudarsko-me-talurškim kombinatom Zenica v višini 600 milijonov dinarjev. Razen tega je prispevala še 250 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Za proizvodnjo ognjeodporne opeke pri Silikar-ju v Gostivaru je združila 110 milijonov dinarjev. Enako vsoto je združila kranjska Sava in sicer za proizvodnjo protektiranja gum pri Rekor-
Mavčiče do konca prihodnjega leta
Izgradnja vodne elektrarne v Mavčičah zaradi pomanjkanja naložbenega denarja poteka po polževo, saj je že sedaj za dve leti zamujen rok dograditve. Nedavno sprejeti dodatek k investicijskemu programu je rok za dograditev elektrarne postavil h koncu prihodnjega leta. Zaradi nove denarne injekcije se torej obeta, da bo nova vodna elektrarna začela čez dobro leto dni vendarle dajati prepotrebno električno energijo.
Z zadnjim dodatkom k naložbenemu programu je investicijska vrednost vodne elektrarne v Mavčičah povečana na 5.550 milijonov dinarjev. Do konca minulega leta so porabili že 446 milijonov dinarjev, letos jih bodo 995 milijonov dinarjev. Ra-
čunajo, da bodo prihodnje leto porabili 2.266 milijonov dinarjev in v zadnjem letu izgradnje — leta 1985 torej _ še 1.843 milijonov dinarjev.
Spočetka je naložbena vrednost za elektrarno znašala 1.684 milijonov dinarjev, kar nazorno kaže, kako poteka investiranje v inflacijskih razmerah. Vsaka prepičlo odmerjena letna transa in vsaka zamuda rokov se maščuje z novo prekoračitvijo zneska po investicijskem programu.
Na podražitev izgradnje vodne elektrarne v Mavčičah pa so vplivala tudi dodatna dela zaradi povečanja potresne varnosti, strožji pogoji, da bo objekt tehnično varnejši, in tudi znatno večji stroški za geološka dela, kot so jih sprva pričakovali.
tudi Termika, ki je vložila v proizvodnjo perlitne rude pri Geobiroju v Bitoli 24 milijonov dinarjev in prispevala še 45 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Na Kosovu pa je združila za izgradnjo montažnega obrata 77,7 milijona dinarjev in vložila tudi 20 milijonov dinarjev lastnih sredstev.
Tekstilindus je v okviru vlaganj Tekstilne industrije Slovenije združil za proizvodnjo tekstilnih vlaken pri Intexu Skopje 41 milijonov dinarjev. Jelovica za predelavo lesa v Vr-banja Varošu 20 milijonov dinarjev in še 50 milijonov lastnih sredstev.
Sredstva za nerazvite so v obliki združevanja prispevale še Zvezda iz Kranja, Peko Tržič in Elan Begunje. Za skupno naložbo se pripravljajo tudi vse tri gorenjske obutvene tovarne in sicer naj bi združevale denar pri Bargala Stip za proizvodnjo copat.
Skupno je gorenjsko združeno delo v letih 1981, 1982 in letos združilo dobro milijardo dinarjev. Ta vlaganja predstavljajo približno desetino vseh vlaganj v nerazvita območja z združevanjem sredstev v Sloveniji, kar ne bi bilo slabo, če ne bi kar 70 odstotkov denarja prispevala le jeseniška Železarna. Tako pa se vidi, da se gorenjsko združeno delo še zelo malo poslužuje možnosti pokrivanja svojih obveznosti do nerazvitih prek sovlaganj.
Lani je gorenjsko gospodarstvo prispevalo za nerazvite 824 milijonov dinarjev, letos pa se bo ta številka sukala okoli milijarde dinarjev.
L. Bogataj
MBMTggftĐUSKI SKJ1M 17-20 NOVEMBlfc
^^^prodaja rabljene in nove"zimsico 'opreme
O LAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO
PETEK. 18. NOVEMBRA 1 Hi
PO JUGOSLAVIJI
J  DELO MERILO ZA OSEBNE DOHODKE
Rast osebnih dohodkov naj bo odvisna od doseganja boljših rezultatov poslovanja, boljšega dela in poslovanja. To naj bi bilo osnovno vodilo dogovora o usmerjanju in razporejanju dohodka v letu 1984. Delovni osnutek tega dokumenta, ki naj bi veljal, dokler ne bodo sprejeti panožni sporazumi, je obravnaval komite za delo in menil, da je zrel za javno obravnavo.
Osnutek dogovora za prihodnje leto se bistveno razlikuje od sedanjih podobnih dokumentov, ki so veljali prejšnja leta in letos. Predvsem so sestavljalci upoštevali bistvene pripombe združenega dela in ugotovitve ustavnega sodišča SFRJ, da rast osebnih dohodkov ne sme biti odvisna le od rasti dohodka in čistega dohodka. Novi dokument omogoča takšno nagrajevanje, da bodo razlike med osebnimi dohodki temeljile na delu, ne pa kot pogosto doslej, ko je bil dohodek odvisen od startne osnove, povečanih cen in tega kje kdo dela.
PRAVO IZGUBLJA UGLED
Pozitivno pravo v naši državi ne ščiti uspešno družbene lastnine. Pri snovanju prava je čutiti željo državnih organov, da bi prekoračili svoja ustavna pooblastila, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori kot svojevrstni instituti sarno upravnega prava pa so mrtvi dokumenti brez vpliva. Zato pravo izgublja ugled in avtoriteto v očeh delavskega razreda.
11 TON KORUZE NA HEKTAR
Kmetijsko-industrijski kombinat Belje je pri pridelavi mer-kantilne koruze spet dosegel izredne rezultate. Na 2627 hektarih je dosegel povprečni hektarski donos 9,4 tone suhega zrnja. Posebno spodbuden je dosežek delovne organizacije Kneževo, v kateri so na 1104 hektarih povprečno pridelali II ton suhega zrnja na ha. To je tudi v svetovnem merilu zelo dober rezultat.
Za zdravstvo še ni boljših obetov
Gorenjsko zdravstvo se letos niti z valorizacijo dogovorjenih sredstev ne bo izkopalo iz nezavidljivega finančnega položaja — Zato vsi varčevalni ukrepi, sprejeti pred kratkim, ostajajo še naprej — Le s polovično obračunano amortizacijo bo težko obnavljati izrabljeno opremo
Ali bodo zdravstvene delovne organizacije na Gorenjskem to leto zaključile z rdečimi številkami v poslovnih knjigah ali ne, je sicer še malo preuranjeno napovedati, ni pa daleč od pričakovanja napoved, da bo večina vendarle pristala na pozitivni ničli. To pa seveda obenem tudi pomeni, da ne bo denarja za sklade; predvsem gre za sklad skupne porabe, iz katerega že letos šest zdravstvenih tozdov na Gorenjskem ni moglo svojim zaposlenim izplačati regresa za dopust. Če pa vemo, da so zdravstveni delavci že vseskozi v dokaj slabšem položaju kot delavci v gospodarstvu, potem tudi to ne more biti zanemarljiv podatek. Takšno poslovanje se zdravstvenim delovnim organizacijam obeta tudi zaradi tega, ker so se v vseh gorenjskih občinah razen v kranjski odločili za pet-desetodstotno obračunavanje amortizacije. Zato tudi zdravstveni delavci ne skrivajo skrbi, kako bo z obnavljanjem iztrošene opreme, saj polovično amortizacijo obračunavajo zdaj že drugo leto. Kako bodo prihodnje leto obnavljali aparature v zdravstvenih domovih, laboratorijsko opremo in drugo le s polovično zbrano amortizacijo, si je že sedaj težko predstavljati, verjetno pa se bo to drastično križalo tudi z usmeritvijo zdravstvenega varstva, predvsem z osnovnim zdravstvenim varstvom.
Finančni položaj zdravstvenih delovnih organizacij se ne spreminja
niti s sedaj obetavno valorizacijo za letos dogovorjenih sredstev ta /vi janje zdravstvenega varstva. Valorizacija naj bi dovolila za 19 odstotkov višje osebne dohodke in 40 odstotkov več za materialne stroške ob polovični amortizaciji seveda v vseh zdravstvenih skupnostih, razen kranjski. To, da se zdravstvu letos prizna za izvajanje zdravstvenega varstva več sredstev, nikakor ne spreminja realnega finančnega položaja, saj bo zdravstvo, kot tudi druge družbene dejavnosti, lahko z zamudo naredilo korak za inflacijo, ki ji je gospodarstvo s cenami in osebnimi dohodki še dosti bližje.
Več sredstev za zdravstveno varstvo na Gorenjskem, ki jih prinaša zdaj 18 odstotkov dovoljenih sredstev na lanska porabljena sredstva, bo v sedanji situaciji spremenilo le absolutne številke, ne pa tudi položaja zdravstvenih delavcev. Zato na Gorenjskem niti ne razmišljajo, da bi lahko kmalu opustili pred kratkim sprejete varčevalne ukrepe tako za uporabnike kot za izvajalce zdravstvenega varstva. Slednjim zato ostaja še naprej odgovornost za izvajanje dogovorjene delitve dela med osnovnim in bolnišničnim zdravstvenim varstvom. Da se da z racionalnim delom in organizacijo tudi v sedanjih pogojih vendarle kaj prihraniti, so letos še posebej dokazali zdravstveni delavci tako na Jesenicah kot v Škofji Loki.     l M.
Objave
v Uradnem vestniku Gorenjske
J
Kranj — Z datumom 28. oktobra je izšla 23. številka Uradnega vestni-ka Gorenjske. V njej objavljata predpise Medobčinska zdravstvena skupnost Kranj in Ustavno sodišče SR Slovenije.
Medobčinska zdravstvena skupnost Gorenjske objavlja v tej številki celotni paket predpisov, ki zadevajo samoupravne akte oziroma samo-
upravno
V samou-uresničeva-
organiziranje, pravnem sporazumu o nju zdravstvenega varstva je rečeno, da uporabniki in izvajalci z njim določajo individualne pravice in obveznosti glede zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki temeljijo na sprejetih dokumentih skupnosti. V posebnih poglavjih so potem opredeljene zdravstvene storitve, ki si jih delavci zagotavljajo v organizacijah združenega dela, v zdravstveni skupnosti, med bivanjem in zdravljenjem v tujini, nadalje glede zagotavljanja socialne varnosti v zvezi z zdravstve-
V škofjeloških sindikatih so      \ n'm varstvom- z zneski so opredelje-
izkoriščanja delovnem n««JSe doKovori,i z« enotna stališča do   na d°plačila k ceni zdravstvenih sto •anja realnega dohodka i^n• proi*vodnih zmogljivosti, poveče-   ritev Kot dodatek Je objavljena tudi nja po delu      aonodka' vsiljevanj v reproverigi in nagrajevalo ni ugojio moiS/o r
uravnilovke kot sedaj. Po drugi stra-
Enotna stališča do ključnih vprašanj
ritev. is-ot aoaaLe«. jc ----podrobnejša opredelitev ortopedskih ¥2 j____:u__i„nmnMfnu standardnih
storitve
Škofja Loka — Ko so obravnavali dolgoročni program gospodarske stabilizacije, so v škofjeloških sindikatih ugotovili, da sindikalni aktivisti in delavci pogosto preslabo poznajo program in njegove zahteve in zato težko zagovarjajo njegovo uresničevanje ter se preozko opredeljujejo, čeprav program v celoti podpirajo. Prav zaradi tega so se pri občinskem svetu Zveze sindikatov odločil za skupno obravnavo določenih vprašanj, ki so v škofjeloški občini potrebna temeljite analize in zahtevajo aktivnost v najširših množicah.
Na prvo mesto so postavili izkoriščanje delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti. Pri tem ne gre za to, da bi napenjali norme na tekočih trakovih in na drugih normiranih delovnih mestih, temveč za doseganje večje produktivnosti z boljšo organizacijo in pripravo dela z usklajenim delom vseh služb, ki so za to odgovorne. Boljše izkoriščanje zmogljivosti naj bi dosegli z uvajanjem druge izmene, kjer imajo možnosti za prodajo, predvsem pa za izvoz. Zaposlovali pa naj bi predvsem delavce, ki prihajajo iz šol, vendar ne od drugod, ker je izkušnja pokazala, da je preveliko doseljevanje v preteklih letih izredno drago.
Druga ključna naloga je povečevanje realnega dohodka, ki naj bi naraščal predvsem zaradi večje produktivnosti, izvoza in večje storilnosti, ne pa le na račun višjih cen, ki imajo vedno povraten učinek. Skupna stališča bodo zavzeli tudi do izsiljevanj v reproverigi, ki kljub zagotovilom in ukrepom za njegovo odpravo cvete naprej in povzroča motnje v proizvodnji in poslovanju.
Izredno pomembno je, da se kenčno knj premakne pri nagrajevanju pc 'lu. Čeprav že dobrih deset let r. ivljamo o pravilnejšem nagrajev J dela, o boljšem nagrajevanju uzvodnih in ustvarjalnih delava    . še  nismo  imeli takšne
ni pa veliko delavcev zasluži komaj za preživljanje.
Hkrati s programom dolgoročnega uresničevanja gospodarske stabilizacije sta v razpravi še dva ioku-menta. To sta zvezna in republiška resolucija, ki sta dovolj zgovoren dokaz za to, da se še kar naprej nesta-bilizacijsko obnašamo. Zvezni in republiški proračun namreč nista prav nič stabilizacijska in zanikata določila o rasti splošne porabe.
Važna naloga sindikatov je v tem trenutku tudi v tem, da seznanijo delavce z dvema novima zakonoma, ki bosta v kratkem sprejeta in bosta imela že drugo leto velik vpliv na delo vsake organizacije združenega dela. To je zakon o zavarovanju plačil, ki določa za delovni kolektiv, ki ni poravnal vseh finančnih obveznosti, zajamčene osebne dohodke in zakon o minulem delu, ki to področje ureja drugače, kot smo ga do sedaj in zahteva sprejem novih samoupravnih sporazumov. L Bogataj
Praznik v Podnartu
Podnart — Podnart praznuje krajevni praznik novembra. Takrat se spomnijo prvih volitev v krajevne vaške odbore leta 1944. Tudi letos bodo krajevni praznik združili s praznovanjem dneva republike. V soboto, 26. novembra, bodo v krajevnem domu pripravili svečanost, na kateri bodo sodelovali: domači moški pevski zbor, pionirski odred Alojza Rakovca, recitatorska skupina osnovne organizacije ZSMS; slavnostni govornik bo predsednik občinske konference SZDL Miro Birk. Cicibane bodo sprejeli v pionirsko organizacijo, moškemu pevskemu zboru pa bodo podelili krajevno priznanje. V počastitev krajevnega praznika so v tem mesecu pripravili več športnih prireditev: nogometni turnir, namiznoteniško in strelsko tekmovanje. Ciril^ Rozman
in drugih pripomočkov, materialov za zdravstvene in njihove dobe trajanja. ' V Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Medobčinske Zdravstvene skupnosti Kranj je rečeno, da si delavci in drugi delovni ljudje in občani, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, z ustanovitvijo Medobčinske zdravstvene skupnosti na temelju vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo izvajanje pravic do zdravstvenega varstva in zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju posamezne občinske zdravstvene skupnosti ... V nadaljevanju so našteti organi Medobčinske skupnosti.
Objavljeni Statut Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj podrobneje določa naloge skupnosti in njeno organizacijo, organe upravljanja in njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihovih funkcij, nadzor nad delom organov upravljanja itd.
V sklepu o določitvi višine združevanja sredstev za poravnavo obveznosti iz svobodne menjave dela z bolnišničnimi zdravstvenimi organizacijami in socialno medicino dela je določen odstotek združevanih sredstev glede na celotne stroške posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti za leto 1983. Ti odstotki so naslednji: Jesenice 50, Kranj 48, Radovljica 52, Škofja Loka 50 in Tržič 49.
Ustavno sodišče SR Slovenije je z
odločbo, objavljeno v Uradnem vestniku Gorenjske, razveljavilo dva odloka Skupščine občine Radovljica. To sta: Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Zasip SD-12 (cona SZ-6, UN Bleda) — Uradni vestnik Gorenjske, št. 29/81 — in Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju ZN Zasip v Zasipu — Uradni vestnik Gorenjske, št. 36/82. Objavljena je tudi podrobna obrazložitev. ^ £
NAŠ SOGOVORNIK
Gorenjci se malo zdravijo na tujem
Tudi letos je bilo na odborih za varstvo pravic največ pritožb zaradi neodobrenega zdraviliškega zdravljenja in nepriznanega bolniškega staleža — Za zdravila, kupljena v tujini, je bilo treba izdati kar trikrat več denarja kot za samo zdravljenje v tujini
Kranj — Odbori za varstvo pravic pri občinskih zdravstvenih skupnostih na Gorenjskem so tudi letos reševali največ vlog občanov, ki so zahtevali predvsem varstvo svojih pravic glede zdraviliškega zdravljenja, pravice do odsotnosti z dela in s tem tudi nadomestila osebnega dohodka ter za povrnitev stroškov za ortopedske pripomočke in zdravila. V prvih šestih mesecih letos je prispelo na odbore za varstvo pravic 264 vlog občanov, od tega je skoraj četrtina uveljavljala pravico do zdravniškega zdravljenja. O tem smo se pogovarjali z Natašo Kus, strokovno svetovalko odborov pri Medobčinski zdravstven: skupnosti za Gorenjsko.
»Sredstva za zdraviliško zdravljenje so zaradi slabega finančnega položaja zdravstvenih skupnosti tudi letos zelo zmanjšana, tako da je do novembra lahko z Gorenjske odšlo na zdraviliško zdravljenje le 473 bolnikov, sem pa je treba prišteti še 32 bolnikov, ki so jim odbori naknadno odobrili zdravljenje v zdravilišču. To je v primerjavi z lam dosti manjša številka, saj je lani bilo z Gorenjske na zdravljenju v zdraviliščih okoli 670 bolnikov.«
Najbolj neverjetne zgodbe pa člani odborov prebirajo v zvezi s priznavanjem bolniškega staleža. Gorenjske zdravstvene skupnosti so že pred leti izredno zaostrile kriterije do te pravice, kljub temu pa se še vedno dogajajo poskusi izigravanja. Največkrat gre za delavce iz drugih republik, ki skušajo dopust v svojem kraju podaljšati še z bolniškim staležem. Vse je v redu, če delavec prinese s seboj medicinske dokumentacijo, zaplete pa se seveda, če je nima ali pa se dejansko sta nje ne ujema s tistim, kar je navedeno v dokumentaciji. Letos so odbori več kot polovico vlog za priznanje bolniškega staleža zavrnili, s č: mer pa se seveda možnosti za uveljavljanje pravice do staleža še ne končajo, saj se nekateri odločajo tudi za razčiščevanje na sodišču.
V prvi polovici leta je v lekarnah primanjkovalo nekaterih vrv zdravil, zato so odbori potrdili tudi vse zahtevke tako za zdravila kot za ortopedske pripomočke, ki so jih občani kupili v tujini. Na Gorenjskem so problem trenutnega pomanjkanja zdravil rešili dokaj enosta vno, tako da je Gorenjska lekarna v sodelovanju s celovško zagotovila vsa zdravila, ki jih trenutno ni bilo na naših lekarniških policah, bolniki pa so jih nujno potrebovali. Seveda so bila to devizna vplačila občanov, dinarsko protivrednost pa je povrnila zdravstvena skupnost
»Nekateri so hoteli seveda nakup zdravil v tujini izkoristiti za oprostitev plačila depozita ne glede na to, da smo zaradi omenjenega dobrega sodelovanja zdravilo iz tujine lahko prejeli že v nekaj dneh.i pravi Kusova. »Med ortopedskimi pripomočki pa je bilo treba v tujini kupovati predvsem kontaktne leče, prsne proteze, invalidske otroške vozičke in drugo.«
Čeprav na splošno velja, da je zdravljenje v tujini neprimerno dražje kot doma, to za nekatere klinike in nekatere storitve ne velja Tako je na primer zdravljenje na očesni kliniki v Gradcu cenejše, kot če bi se naši bolniki zdravili doma. Vendar takih primerov res ni veh-, ko, v prvih šestih mesecih letos se je zdravilo le pet bolnikov z Gorenjske v tujini. Tako sta bila uspešno operirana na sluhu dva otroka m sicer na otološki kliniki v St. Poltenu, delavec iz Iskre in invalidska upokojenka sta bila operirana na očesni kliniki v Gradcu, delavka iz Centrala pa je bila v zdravilišču na Koroškem. Zdravljenje oziroma nujno zdravniško pomoč je bilo treba povrniti še štirim občanom, ki so se med bivanjem na tujem ponesrečili v prometni nesreči ali kako drugače. Vsega skupaj so v prvem polletju zdravstvene skupnosti na Gorenjskem odštele za zdravljenje v tujini ter za zdravila in ortopedske pripomočke okoli 1,6 milijona novih din.
L. M
Razmere v Gorenji vasi se urejajo
Gorenja vas — Z veliko manj hrupa kot so se zapletle, se zadeve v Gorenji vasi počasi urejajo. Pred dobrim letom je zaradi spora zaradi Blat odstopila krajevna samouprava in od tedaj je aktivna le skupina komunistov, ki je ob pomoči občinskih družbenopolitičnih organizacij in drugih občinskih funkcionarjev uspela zadeve urediti do takšne mere, da bodo lahko v kratkem izvolili krajevno konferenco SZDL, skupščino in svet krajevne skupnosti ter vodilne krajevne funkcionarje.
Hkrati urejajo zadeve tudi v osnovni organizaciji. Po nekaterih podatkih živi na območju krajevne skupnosti Gorenja vas okoli 60 komunistov. V osnovno organizacijo ZKS Gorenja vas jih je bilo povezanih 24, na sestanke pa jih je hodilo komaj 10.
Zato so predlagali reorganizacije osnovne organizacije in sicer beo; nekaj neaktivnih članov prevezaliv osnovne organizacije, kjer so zapc sleni, zaradi dolgoletne neak bodo spregovorili o odgovornost dveh članov, od drugod pa bodo \ svojo osnovno organizacijo prevešal dva Člana. Navezali bodo stike tudi: drugimi komunisti v krajevni skup-nosti. Osnovna organizacija bo tako imela 16 članov, izvolili pa so tudi novega sekretarja osnovne organizacije.
Da bi zagotovili čimvečje tktj nost in, da se sedanje razmere ne> ponovile, bodo v osnovni organiiaoii redno spremljali delo vseh člane\ 5 problematiko v krajevni skupno*; pa bodo redno seznanjali tudi obi» ski komite ZKS.
Zamenjanih slaba polovica osebnih izkaznic
Kranj — Imate že novo osebno izkaznico? Res je treba stare zamenjati za nove do oktobra prihodnjega leta, vendar v kranjski občini ugotavljajo, da zamenjava-nje poteka vse prepočasi, kljub temu da so se za to dobro pripravili. V večjih delovnih organizacijah, kjer so doslej delavci sekretariata za notranje zadeve zamenjavali osebne izkaznice, da bi delavcem prihranili pot do upravnih pisarn, kaj večjega zanima-
nja za take ugodnosti niso pokazali. Le približno polovica zaposlenih je na ta način zamenjala izkaznice. V dveh letih, kolikor časa se osebne izkaznice že :.v menjujejo, je bilo opravljenih 19.000 zamenjav, nove izkaznicv pa mora dobiti še 25.000 občano\ V prihodnjih mesecih bodo obit ni lahko zamenjavali osebne izkaznice tudi na krajevnih uradih
L M.
18. NOVEMBRA 1983
Proizvodnja brez zastojev
Kranjsko gospodarstvo še naprej povečuje proizvodnjo — Devetmesečni rezultati gospodarjenja so ugodni — Povprečni osebni johodek je 17.919 din
pokritje uvoza z izvozom 87-odstot-no. Vendar ti rezultati še ne pomenijo, da kranjsko gospodarstvo ne bi moglo do konca leta doseči zastavljenih ciljev, še posebej zato, ker je založeno 3 potrebnimi surovinami in repromaterialom iz uvoza. Ugodnejše pa je gibanje deviznega priliva, kar je posledica usmeritve nekaterih delovnih organizacij v kompenzacijske posle.
Čeprav je večina delovnih organizacij v kranjski občini tudi v tako slabih gospodarskih razmerah uspešno poslovala, pa se je v nekaterih delovnih organizacijah gospodarjenje v devetih mesecih zaključilo z izgubo. Najslabša situacija je prav gotovo v Mlekarni, kjer je izguba narasla na 53 milijonov din, medtem ko je sicer dosti višji negativni rezultat v Savi posledica še neplačanih izvoznih spodbud.
V devetih mesecih letos so osebni dohodki v kranjski občini porasli za 25 odstotkov, tako da je čisti osebni dohodek znašal 17.919 din na delavca. Ob tem pa je treba dodati, da se je realna vrednost osebnih dohodkov v tem obdobju znižala kar za 11 odstotkov.
L. M.
GOSPODARSTVO
3. STRAN G LAS
Kranj —  Visoka  rast dohodka, Jnžbenega proizvoda, skok indu-tkpfee proizvodnje (celo na 6,8 odlitka v desetih mesecih) je le nekaj ugodnega tričetrtletnega _r.darskega stanja v kranjski obli, ki se po rezultatih ne razlikuje Ifeti od polletnega stanja. Takšna Isst industrijske proizvodnje, ki je resolucijsko  začrtanimi tremi ki, je še enkrat večja od indu-e rasti v republiki. Proizvodnje v zadnjih mesecih še pose--jvečevala v Planiki, Savi, Iko-|b.Iskrinih delovnih organizacijah, in Mlekarni. To obenem poda so se delovne organizacije prilagoditi pomanjkanju suro-{ r. in reprodukcijskega materiala.
pogoji gospodarjenja pa so se ' ižjbolj odrazili v gradbeništvu, vod-gospodarstvu, kar je posledica ega upadanja investicij, to pa I je odrazilo tudi v projektivni delavnosti.
rav je izvoz ena glavnih nalog ';ega gospodarstva, slika po mesecih ni najbolj ugodna, izvoz narastel le za 7 odstopna konvertibilno tržišče, uvoz s i področja pa jo *»U še za dva od-višji  Zato ie turu planirano
'red ukrepom družbenega varstva
ori skupščine občine Kranj bodo v sredo sprejemali sklep o sdbi družbenega varstva v Servisu osebnih vozil in mehaniza-: na Laborah
Kranj — Prihodnji teden bo kranj-r/.nska skupščina na svoji seji tla o začasnem ukrepu družbe-h varstva samoupravnih pravic ne lastnine v Tozdu Servis ih vozil in mehanizacije. Pred-P i katerim soglaša tudi kranjski et, je za skupščinske zbore Jnpravil družbeni pravobranilec sanjanja.   Le-ta   v predlogu >hi drugimi vzroki, ki zahtevajo ■iiino ukrepanj'e, navaja neuresni-ir/anje sanacijskega programa v tozdu. Servis osebnih vozil na rat je namreč preteklo leto za-. / izgubo 1,5 milijona din, v pr-•  ../! tega leta pa je izguba sko-tnkrat večja. Očitno je bilo, da se ijski program, ki je bil pripra-ne izvaja, družbeni pravobra-,^ pa obenem tudi ugotavlja, da ved vzroki, ki so jih v tem Vodu navajali kot krivce za slabo /lilovanje, preveč v ospredju splo-■I gospodarske razmere, manj pa •//janji vzroki.
'/sanacijskem programu, ki so ga iprejeli v tozdu Servis osebnih vozil
Laborah za odpravo izgube v tem sicer natančneje opredelili M subjektivne vzroke slabega go-i^/iarjenja, predvsem nizko izko-
riščenost zmogljivosti, slabo storilnost, nedisciplino in slabo organizacijo dela, vendar pa kaj več od ukrepov na papirju ni bilo narejenega. Delavci so tudi sami pogosto opozarjali na neizvrševanje nalog, na nedisciplino, vendar pa so se take pripombe najpogosteje končale le z zmanjšano osebno osebno oceno delavca, slabo gospodarjenje pa se je nadaljevalo.
V delovni organizaciji Creina so zato ocenili, da bi ob takšnem gospodarjenju z družbenimi sredstvi izguba v tem letu lahko narasla še na več kot 7 milijonov din, kolikor je bila v tričetrtletju. Da bi to preprečili, so dali pobudo za ukrep družbenega varstva. Družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga, naj bi tak ukrep veljal do konca junija prihodnjega leta, ker meni, da bodo kasneje delavci sposobni sami uresničevati zastavljene cilje. S pravkar obnovljenimi prostori, boljšim delom in boljšo organizacijo to ne bi smelo biti pretežko. Na tak način so se izvajanja sanacijskega programa lotili že v njihovi enoti kmetijske mehanizacije v Cerkljah, kjer uspehi niso izostali.
L. M.
Nad Kranjem ne bo več saj. —
Napovedi Tekstilindusa se uresničujejo. Težko pričakovani plinovod je položen, nova kotlovnica bo zagotovo začela obratovati februarja. Kranj bo spet čist, vsaj kar se Tekstilindusa tiče. Kaj pa drugi^ - foto: D. Dolenc
Prodali plemenske ovce
Tržič — Rezultati načrtnega organiziranega ovčarjenja v tržiški občini so že vidni. V tropih zasebnih rejcev je to jesen že okrog 1200 ovc, ki so se s planinske paše preselile v dolinsko, kolikor je na posameznih območjih spričo nenavadno ugodnega vremena še mogoča, oziroma v hleve. Med velik uspeh pa tržiški ovče-rejci štejejo tudi prodajo 120 plemenskih ovc v Ilirsko Bistrico; posredovala je kmetijska zadruga Križe.
H. J.
KOP se ne bo priključil Iskri
V ponedeljek so imeli v Iskri ERO in KOP-u referendum. Odločali so o priključitvi delovne organizacije KOP k Iskri ERO. V obeh delovnih organizacijah je bil izid negativen. V KOP-u je za priključitev k Iskri glasovalo 39 odstotkov delavcev, na referendum pa so prišli vsi. V Iskri pa je bilo za priključitev 42 odstotkov delavcev ob 92-odstotni udeležbi.
Pobudo za priključitev KOP-a k Iskri je dal občinski svet Zveze sindikatov, ker je zaradi nizkega dohodka in pomanjkanja dela že ogrožen socialni položaj delavcev v tej delovni organizaciji. Vendar delavci očitno mislijo drugače in menijo, da lahko boljši proizvodni program dosežejo sami. Podobnega mišljenja so bili tudi delavci Iskre ERO, ki so rekli ne za skupno reševanje problema proizvodnega programa v KOP-u.
L. B.
I
Na
V4 DELOVNEM MESTU
Škofja Loka — Pojdi naprej v šok), pa ti ne bo treba delati, so Btt podučile mame, ko smo neha-;ti osnovnošolske klopi. Ni-I /.ar za mehanika, boš vedno uma-tU prašen, od olja. Za kaj bolj •f.r.e^a« se šolaj, je pribil oče ...
vsi poslušali (skrbne) starih, bi bile danes pisarne še bolj ppfoe, kot so. Le kdo bi nam poči-mesto, pometel tovarniška ca, ometel dimnike, popravil avtomobile, kdo bi kidal gnoj, hml rudo, rezkal kovino ... Le Iflb bi danes v škofjeloški klavnici, tam v bližini Sore, prekladal
Kožarja iz škofjeloške
Vsako delo je
okrvavljene prašičje, goveje in ovčje kože, če bi tako kot mnogi mislila tudi Zdravko Stucin iz Sv. Duha in Alojz Kocet s Suhe. Večkrat so se za njuno delo v kožami zanimali mladi, toda ob pogledu na zamazano delovno obleko, na kri, ki se zliva po podu, ob vonju, ki se širi po prostoru, zamahnejo z roko, češ za tako plači- -lo (okrog 13 tisočakov zaslužita) grem raje drugam. Zdravko in Alojz vztrajata, prvi dela v kožar-ni dvanajst let, drugi devet. Nisva taka, da bi vsak mesec menjala službo, pravita. Zdaj tudi razme-
klavnice
častno
"S
re niso take, da bi si bilo mogoče pbdajati kljuke podjetij in izbirati.
Delo jima narekujejo mesarji. Kolikor živine zakoljejo, toliko kož morata obrezati, nasoliti in jih zložiti na kup, kjer počakajo kupca, ljubljanski Ko-To. Po 40 do 50 kož obdelata dnevno; letos poleti, ko je živina imelo ceno in so jo kmetje celo sami vozili v klavnico, sta morala potegniti tudi preko delovnika. Desetkrat preložita eno kožo, preden je na kamionu odkupovalca. Za veliko napornega dela ju je olajšal viličar. Brez njega bi danes težko zmogla. Želita si novega in večjega, da ne bi bila stalno v skrbeh, kdaj bo odpovedal. Po končanem delovniku ne premišljujeta, da bi poprijela še za popoldanski »fuš«, dovolj imata kož in mesarskega noža na dopoldanskem »šihtu«. Vonj iz kožarne, če se še tako skrbno umijeta in preoblečeta, zaneseta tudi v svoje domove. Ženi sta se na to že nekako navadili.
Zdravko in Alojz nerada govorita o sebi, bolj jima teče beseda, ko pogovor nanese na delo, delovne razmere, na zaslužek, ki ni najboljši. Ne dasta se za dolgo zmotiti. Kup naloženih kož ju čaka. Kaj bi dolgovezili, pravita. Delo je takšno, kot ga vidite.
Častno kot vsako, ne tako lepo, kot denimo v pisarni, kabinetu... C. Zaplotnik
Visoke cene naredile dohodek
Gorenjsko gospodarstvo je v devetih mesecih sorazmerno ugodno poslovalo, vendar je visoka rast celotnega prihodka in dohodka predvsem posledica visokih podražitev — Spodbudna pa je večja proizvodnja v Kranju in Škofji Loki
Gorenjsko gospodarstvo je prve tri četrtine leta delalo in poslovalo razmeroma dobro, saj se je industrijska proizvodnja povečala za 2,3 odstotka, dohodek je porasel za 41 odstotkov in akumulacija za polovico. Tudi izvozne rezultate ter pokritje uvoza z izvozom ocenjujejo ugodno, čeprav je primerjava zaradi prikaza v dinarjih težja, ker večje številke lahko omogoči že drseči tečaj dinarja.
Največ so proizvodnjo povečali v Kranju in sicer za dobrih 6 odstotkov, v Škof ji Loki pa za 2,4 odstotka. Na Jesenicah so naredili le za 0,4 odstotka več kot lani, medtem ko so bili v Tržiču.za 0,8 odstotka pod lansko ravnijo ter v radovljiški občini kar za 5,6 odstotka. Celotni prihodek je porastel za 42 odstotkov, za enak odstotek tudi stroški, dohodek pa za 41 odstotkov, kar kaže, da so visoke številke predvsem posledica višjih cen in bolj malo večje produktivnosti in ekonomičnosti gospodarjenja. Akumulacija, ki je večja za polovico, pa je v največji meri narasla zaradi varčevanja pri osebnih dohodkih, ki so porasli za 28 odstotkov.
Amortizacije je gorenjsko združeno delo obračunalo 6,2 milijarde dinarjev, vendar so za investicije namenili komaj 4,8 milijarde dinarjev, kar pomeni, da industrija ne zagotavlja več niti enostavne reprodukcije oziroma ne vzdržuje več strojev in opreme. Vzrok za to je tudi v prepovedi uvoza opreme, saj jo je letos vse gorenjsko gospodarstvo uvozilo komaj za 760 milijonov dinarjev, kar je zelo malo, saj predstavlja komaj dobrih 7 odstotkov vsega uvoza na Gorenjskem.
Oskrbljenost z uvoženimi surovinami je bila letos za petino boljša kot lani in podobno tudi z domačimi, tako da večjih zastojev, z izjemo železarne, ki ima težave zaradi koksa, ni bilo.
Izgube so bile v devetih mesecih za desetino manjše kot v polletju in so znašale 520 milijonov dinarjev, od tega je 200 milijonov dinarjev neplačanih izvoznih spodbud. Najvišjo izgubo ima to pot kranjska Sava in sicer 210 milijonov dinarjev, od tega 170 milijonov zaradi neplačanih izvoznih spodbud. Jeseniška Železarna ima nekaj manj kot 100 milijonov dinarjev, Elektro Gorenjske 82 milijonov in kranjska Mlekarna 52 milijonov dinarjev izgube. Večje izgube so še v Iskri Re-teče in sicer 19 milijonov dinarjev, v RTC Krvavec, ki je ima 27 milijonov din in hotelih v Martuljku s 13 milijonov dinarjev.
Izguba v Savi je skoraj v celoti pokrita znotraj delovne organizacije, enako tudi izguba v jeseniški železarni in Iskri. Elektro bo moralo iskati rešitev za pokritje izgube v okviru elektrogospodarstva Slovenije. Problematična je izguba na Krvavcu, kjer praktično niso imeli dohodka.
V kranjski Mlekarni pa je glavni vzrok izgube odplačevanje deviznih anuitet in računajo, da bo izguba do konca leta še narasla. Niti s cenami, ki so sedaj primerne in pokrivajo stroške, niti z večjim izkoriščanjem zmogljivosti in večjo produktivnostjo ne morejo ustvariti dovolj dohodka, da bi lahko kupili potrebne devize. Pol milijona dolarjev, ki jih mora Mlekarna plačati vsako leto, so prevelik strošek. Zato računajo, da bo izguba konec leta znašala že okoli 70 milijonov dinarjev.
Gradbeniki sicer niso zaključili tretjega tromesečja z izgubo, vendar so na skrajni meji rentabilnosti. Celotni prihodek so povečali le za 13 odstotkov, kar pomeni, da so ralno daleč zaostali. Izvažajo ne, doma pa ni pričakovati večjih gradbenih del.
HI n  |g|iHMMlll '      m: . L- Bogataj
Podpora dolgoročnemu programu stabilizacije
Na seji občinskega komiteja ZKS Škofja Loka so podprli občinski program dolgoročnega uresničevanja stabilizacije — Komunisti si morajo vsak v svojem okolju in delovnem mestu prizadevati, da se bo uresničeval — Osnovno izhodišče programa je boljše delo in ustvarjanje dohodka, ki bo zadostoval za ohranitev vsaj sedanje ravni osebnega in družbenega standarda
Škofja Loka — Dolgoročni program gospodarske stabilizacije občine Škofja Loka je usklajen s stališči 8. seje CK ZKS in mu komite izreka popolno podporo, so poudarili na torkovi seji občinskega komiteja Zveze komunistov Škofja Loka, ko so obravnavali program, ki ga bo prihodnji teden sprejemala občinska skupščina. Komunisti, vodilni delavci in drugi funkcionarji si morajo prizadevati, da se bo uresničeval, osnovne organizacije in občinska organizacija Zveze komunistov pa bodo poklicale na odgovornost vse člane ZK, ki se bodo obnašali drugače ali celo zavirali njegovo izvajanje.
Osnovno izhodišče škofjeloškega stabilizacijskega programa je boljše delo in ustvarjanje dohodka, ki bo omogočal družbeni in osebni standard vsaj na sedanji ravni. Pogoj za dosego tega cilja je večji izvoz in večji devizni priliv. V kmetijstvu bo dan poudarek živinoreji, za katero ima škofjeloška občina dobre pogoje. Investirali bodo v opremo zaradi večje konkurenčnosti na domačih in tujih trgih.
Na področju infrastrukture so opredeljene tri ključne naloge in sicer izgradnja telefonije, plinovoda in uresničitev referendumskega programa.
Omenjene naloge izhajajo iz sedanjih gospodarskih razmer. Industrija v škofjeloški občini je namreč še vedno preveč delovno, surovinsko in energetsko intezivna in še vedno veliko premalo vlaga v znanje. Veliko izgublja z odlivom akumulacije k su-rovinarjem, kar se pozna pri padcu
osebnega in družbenega standarda. Padanje osebnih dohodkov že zmanjšuje motiviranost za delo.
Čeprav škofjeloško združeno delo podpisuje najrazličnejše sporazume in dogovore in drago plačuje surovine, je oskrba slaba. Zato je sprememba sestave proizvodnje v bolj zahtevno, kjer bo manj materiala in več znanja, eden od ključnih pogojev nadaljnjega razvoja. Tudi trgovina in oskrba sta razdrobljeni, kar vpliva na eni strani na oskrbo prebivalstva, po drugi pa slabša socialni položaj delavcev, ki delajo v trgovini.
V kmetijstvu plana ne dosegajo v celoti, vzrok pa so izredno draga krmila, gnojila in zaščitna sredstva, ki dražijo prirejo in manjšajo tržne viške.
Iz sedanjih težav bomo izšli le z večjim izkoriščanjem zmogljivosti in polno zaposlenostjo. Vendar ne tako, da bi ponovno zaposlovali delavce od drugod, temveč da bi bil delovni čas bolje izkoriščen. Ker pa je celotna država odgovorna za zmanjševanje nezaposlenosti, je treba zlasti intezi-vne delovne programe preseliti v manj razvite kraje in v domačih tovarnah ohraniti predvsem zahtevnejšo proizvodnjo, kar je tudi v skladu s ciljem, da se uvaja več znanja in s tem zahtevnejša tehnologija.
Na seji komiteja so poudarili, da je stabilizacijski program obvezen za vse, da morajo povsod pogledati, kaj lahko naredijo in pri tem ni treba čakati na ukrepe in zahteve ter program od zgoraj. Vsak lahko računa le na svoje moči.
L. Bogataj
TEHNIKA MENGEŠ
material za graditelje in obrtnike
kovinotehna i
O LAS 4. STRAN
Ivana Primožič:
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 18. NOVEMBRA
Veliko berem in potujem
Žiri — Triinsedemdeset krajanov, starejših od 80 let, se je od sto desetih vabljenih odzvalo ob žirovskem prazniku vabilu krajevne skupnosti na pogostitev. Ivana Primožičeva, Brckova iz Nove vasi,.sicer ni bila najstarejša med njimi, pravzaprav bi lahko rekli, da je bila med najmlajšimi, vendar se je v njenem življenju nabralo toliko zanimivosti, hudih preizkušenj in tudi lepega, da ji velja prislulmiti.
Rojena je bila pred 80 leti pri Županu na Dobračevi, kjer je bila že tedaj in je še danes znana gostilna in kamor hodi delat žlikrofe. Poročila se je z Brckovim edincem, ki je bil carinik, in sta potem živela v Virovitici na madžarski meji. Kasneje, ko je bil mož odpuščen iz carinske služ-
■ be, sta se vrnila domov, obdelovala domače posestvo, mož pa je bil pri žirovskih čevljarskih zadrugah knjigovodja. Tako kot številni druTfr Zi-rovci sta se tudi Brckova že kmalu po okupaciji pridružila naprednja-
t kom, ki so pripravljali odpor. L. 1943 sta mož in edini sin odšla v partizane.
»Sedemnajstega novembra 1943,« pripoveduje, »je bil mož, ki je bil borec XXXI. divizije, v borbah na Robidnici ranjen. Prenesli so ga v eno od hiš v vasi, vendar je bil izdan. Nemci so vdrli v hišo, ga ubili in hišo zažgali. Kot naključje usode je pogorela vsa hiša, le soba, kjer je ležal mož, je ostala cela. Prav tiste dni je bila tudi moževa mama na smrtni postelji in me je prosila, naj ostanem pri njej, zato sem lahko šla šele čez nekaj dni pogledat, kje je pokopan.«
Tudi Ivana je bila vsa leta vojne organizirana in je delala na terenu. Vsa leta je bila članica odbora Osvobodilne fronte. Vedno je skrivala »sumljive« ljudi. Dobro je namreč znala nemški in se je s preiskovalcem vedno uspela pogovoriti in tako nekako brez večjih preiskav in preganjanj dočakala svobodo.
Vendar je kmalu ostala povsem sama. Za posledicami bolezni, ki jo je dobil v partizanih, je umrl tudi sin.
»Toda v tistih časih ni bilo časa za žalovanje. Opeko smo delali, pri zadrugi smo pomagali na polju, želi smo in mlatili. Z veliko zagnanostjo smo obnavljali porušeno in dela zlepa ni zmanjkalo, ker je bilo skoraj vse treba začeti znova.«
Zraven je obdelovala še svoje posestvo. Kar precej let je imela živino, potem je zemljo dala v najem in sedaj nečakom. Le hišo je še obdržala.
Ima pa zato sedaj dovolj časa. Veliko bere, včasih gre pomagat v domačo gostilno, predvsem pa ji ostane veliko časa za potovanja.
»Po stricih v Ameriki sem podedovala precej denarja. Zdelo se mi je, da je še najbolj pametno, če ga izrabim za to, da bom še kaj zanimivega in lepega videla. Tako sem bila v Italiji, na Nizozemskem, v Turčiji, Španiji, Sovjetski zvezi in drugod. Šla sem tudi na potovanje okoli sveta. Veliko lepega sem videla, boga-
stvo in veliko revščino. Najlepše pa menim, da je v Jugoslaviji in še lepše prav v Žireh. Pri nas kar lepo in v miru živimo in sem zato jezna, kadar kdo na vse pretege hvali življenje in razmere drugod.«
L. Bogataj
Uspešno leto v KS Gorice
Metod Zaplotnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Gorice: »Do dneva republike bomo rešili dva osnovna problema v krajevni skupnosti — vodovod in telefon.«
Gorice — »Letošnje leto je bilo za našo krajevno skupnost zelo uspešno. Bližajoči se dan republike bomo proslavili slovesno, saj smo uresničili izredno zahteven delovni program. Do praznika bomo namreč rešili dva osnovna problema — vodovod in telefon,« je v soboto na prostovoljni delovni akciji razlagal predsednik sveta krajevne skupnosti Gorice v kranjski občini Metod Zaplotnik.
Poleg rednih, lahko bi rekli tekočih vzdrževalnihh del v krajevni skupnosti, so se letos krajani lotili še dveh pomembnih akcij: položitve 2200 metrov dolgega primarnega cevovoda in telefonskega kabla do naselja Letence, kjer je 18 stanovanjskih hiš. Za gradnjo cevovoda, za katerega je znašala predračunska vrednost 3,3 milijona dinarjev, so dobili okrog 700 tisoč dinarjev iz združenih sredstev, vse ostalo pa so krajani opravili s prostovoljnim delom, prispevali denar in material.
»Akcije za položitev telefonskega kabla od Goric do Letenc smo se lotili avgusta letes. Organizirali smo veselico in tako zbrali začetna sredstva. Z razumevanjem Podjetja za PTT in krajevne skupnosti smo tako zbrali nekako 20 odstotkov potrebnih sredstev za celotno investicijo, ki je bila ovrednotena na 1,7 milijona dinarjev. Uspelo nam je dobiti tele-bonski kabel in tako smo se v petek, 4. novembra, lotili prostovoljne delovne akcije. V dobrem tednu dni smo izkopali jarek, položili 1200 metrov zemeljskega kabla in teren spet zravnali. Zdaj postavljamo še drogo-
Konec minulega tedna so krajani položili telefonski kabel in postavljcli drogove.
ve za okrog 550 metrov začasnega zračnega kabla. V Letencah smo razen tega v tem času položili tudi okrog 300 metrov sekundarnega raz-vodnega kabla med hišami.«
Za dan republike bodo tako v Letencah dobili javno telefonsko govorilnico. V začetku prihodnjega srednjeročnega obdobja, ko naj bi Gorice dobile novo telefonsko centralo, pa bo v Letencah vsaka hiša imela tudi
svoj telefon. _
A. Žalar
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč
(42. zapis)
Od sinov Štefana Šubica sta največ prispevala v zakladnico slovenske umetnosti najstarejši Janez in drugorojenec Jurij. Slejkoprej, še za življenja, sta veljala za slikarja evropskega formata. Skoraj bolj priznana v tujini, kot v domovini. Tudi njun poslednji dom jima je bil dodeljen v tuji zemlji, daleč od domačih Poljan . . .
OČETOVA ŠOLA
Resen možak, kakršen je bil stari podobar Štefan Subic, je svoja najstarejša, k slikarstvu nagnjena sinova trdo vzel v svojo »šolo«. In tako je dosegel nenavaden uspeh: še preden sta kratkohlačnika spoznala vse črke abecede, sta znala že kar dobro figuralno risati. Ohranjena sličica petletnega Jurija to prav dobro izpričuje (na risbi je datum 21. februar 1860 in okoren podpis Juri Šubic).
Oče Štefan je bil izobražen samouk in brž ko sta fantiča malo porasla, ju je drugega za drugim poslal v uk h cerkvenemu slikarju — naza-rencu Janezu Wolfu. Očitno je ta fanta dobro izučil, saj sta drug za drugim bila sprejeta na akademijo. Prvi, Janez Šubic, v Benetkah, drugi, Jurij, pa na dunajsko akademijo. Zdaj sta imela pot k zvezdam odprto .. .
JANEZ ŠUBIC
Tako je naključje naneslo, da je bilo umetnostno šolanje Janeza klasično, rimsko, mediteransko — šolanje Jurija pa avstrijsko, nemško, pozneje še francosko — smelo rečeno, bolj srednje evropsko.
Pozneje se je Janez Šubic ustalil v Pragi in na Dunaju in imel kar precej naročil vseh vrst. Končno je moža zvabila ponudba bavarske vlade, naj prevzame profesuro v umetno-obrtnem muzeju v Kaiserslauternu. Kako so oblasti delo našega rojaka cenile, je razvidno iz sprejetih sli-karjevih pogojev, ko je službo nastopil: poleg dostojne plače še posebna umetniška doklada, tri mesece počitnic (dopusta) na leto in le dvajset let službovanja, potrebnih za dosego pokojnine. No, iz vsega tega pa zanj ni bilo kaj prida haska: na nekem izletu v okolico mesta, se je občutljivi slikar prehladil in 25. aprila 1889 umrl; star še ne štirideset let...
Kljub kratkotrajnemu življenju je Janez Šubic ustvaril številna dela, ki bodo ostala njegov trajen spomin. Pač po reku: »Tvoja dela — so tvoj spomin!«
Poleg številnih nabožnih podob, ki jih hranijo notranjščine naših cerkva, obstaja še cela vrsta posvetnih podob in portretov. Naj naštejem le portrete Terpinčevih, portrete staršev in sorodnikov, slovito Pismo in še druge.
Pred lovom — Slovita oljna shktjr |
rija Šubica
Delo Janeza Šubica sodi v neslovenskega realističnega slikarstvi Njegove kompozicije so klasična^ držane in očiščene. Vseskoz: s Janezu Šubicu poznala \V. vzgoja; mož je pojmoval un_ poklic kot nekaj vzvišenega, mantični ideal je ohranil sli_ zadnjih dni svojega življenja.! čevega spoštovanega imena m j deževal nikoli. Morda je prav vir njegove nadvse vdane si ljubezni do očeta. Čim je kd. del, da z očetovim zdravjem _ prav, je prihitel domov pa naj ji | vel še tako daleč od Poljan
JURIJ ŠUBIC
Brat Janezov — a pet letnr^ Jurij, je bil prav tako sprva* jenec pri očetu Štefanu, po*f pa učenec pri ljubljanskem slika.*?* Janezu Wolfu. Ko pa je v septen^ 1872 pripotoval na svetovno ra na Dunaju, je brž prodal povraV železniško vozovnico in zapr?>. i sprejem na Akademijo upodobr^/ čih umetnosti! Na temelju preu^j» znanja, je bil šestnajstletni ~-sprejet. Preživljal se je s kopira-/ slik v galerijah in muzejih, karjtP v onih časih kar splošen nač.r. ?v vijanja študentov na ume: šolah.
Jurij Šubic se je brž po kor*V študijah izkazal kot izvrsten pett/1 tist in ilustrator. Najpomerarjroc-jJr* Jurijevem slikarskem zorenju jttf njegovo potovanje (in poznejša bi ša bivanja) v Normandiji, tu m šele prav odločil, da bo slikal tudiar ravo v njeni svetlobni min. stalnih barvnih spremembah. TW je postal do neke mere predhoekt) naših impresionistov.
Ml PA NISMO SE UKLONILI
Janko Valant-Grom
Vedno v izvidnici
S Črnivca pri Brezjah je doma Janko. Bog-man;w. Bajta, dvanajst otrok. Oče je okrog zi-daril. Revščino so tolkli. Otroci so zgodaj odhajali z doma. Janko že z osmimi leti. Najprej za pastirja od kmeta do kmeta, potem pa se je šel v Mengeš učit za kamnoseka. Težak, trd, poklic, a če vzljubiš kamen, ga imaš rad. Janko je lani praznoval že 50-letnico v svojem poklicu. In ne bo nehal, dokler bo roka še obvladala kladivo in dleto.
Že od leta 1942 jo Janko sodeloval z Joha-nom Bertoneljem, ki j<> bil aktivist na tem te
renu. Fante, ki so bili mobilizirani v nemško vojsko, je bilo treba spraviti k partizanom. Pa je bilo težko. Kot nalašč ravno takrat ni bilo zveze. Vedno so bili razbiti. Najnar, gestapovce z Bleda, ki je bil na Brezjah pri »tastrga-nih«, je vohljal povsod in spravljal fante v svojo postojanko, da bi jih partizani ne vzeli še preden bi jih vlak odpeljal na nemško fronto. Tudi Janko je imel težave, da mu je ušel. l.maja 1P43 je šel v partizane in kot so mu potem pripovedovali domači, ni bilo deset minut, ko se je na vratih s sve jo patrolo pojavil Najner.
Janko je prišel v Kokrški bataljon Gorenjskega odreda. Kakšnih deset borcev je tedaj štel. Pod Storžičem so se največ držali. Konec maja, ko je prišla še ena četa z Jelovice, so začeli z mobilizacijo po vaseh pod Storžičem in Krvavcem. Ko je v začetku avgusta 1943 cel bataljon odšel na Jelovico zaradi formiranja Prešernove brigade, ga je že Bertoncelj hotel poslati na domači teren za političnega delavca. Janko bi bil raje ostal med borci. Ko pa je prišel nalog od Oblastnega komiteja, je moral z bratom Francetom na teren Brezje. Do spomladi 1944 je delal kot terenec na domačem področju, potem je bil premeščen na Okrožni odbor O F Kranj, v gospodarsko komisijo. Decembra 1944 je postal intendant Kokrškega odreda in za prehrano in obleko borcev skrbel vse do marca 1945, takrat pa je moral spet nazaj na okrožja. Imenovan je bil za sekretarja rajonskega odbora OF Šenčur-Naklo in tam ostal do osvoboditve.
Najtežje je bilo delati na terenu prve dni, pripoveduje Janko, ker ti tudi domači ljudje niso zaupali. Nihče ni hotel dati hrane sam. »Vzemite!;; je bilo največkrat slišati. Ko se je organizacija razpredla, je bilo bolje. Odbori OF, ki so jih ustanavljali, so zelo aktivno delali. Izjemno delovni so bili ljudje na Otoku, se spominja Janko. Tu so odbor OF postavili septembra 1943, pa se je obdržal do konca vojne. V izredno dobrem spominu ima tudi ljudi iz
vasi pod gorami, od Begunj do Tržiča. In čeprav so imele Brezje, Begunje in Poljče močne sovražne postojanke, ni bilo težko priti na sestanek v same Begunje.
Dobro poznavanje ljudi in terenov mu je veliko pomagalo tudi pozneje, ko je bil intendant Kokrškega odreda. Takrat so se največ držali na območju Jelendol— Medvodje. Prav na Kokrico v Kranj so od tu prišli po moko. Čez Lom, Poljano in vasmi pod Storžičem mimo Trstenika, Čadovelj, Srakovelj do mlina na Kokrici. Dvaintrideset mož je takrat vodil. Vsak si je naložil moko v nahrbtnik. Le to so morali paziti, da so prišli do dne čez Poljano, da jih niso iz doline opazili.
Dober intendant je bil, se ga spominjajo borci. Kako se je zavihal nos štabnim, ko je iz usnja, ki so ga zaplenili v Tržiču, dal najprej delati škornje vsem mitraljezcem in borcem na položajih, šele potem naj bi prišli na vrsto drugi. Tudi on sam.
Česa se najbolj spomni? Dolgih samotnih poti vse noči, ko je bil terenec. Ničkolikokrat je prehodil vso Gorenjsko od Jesenic do Kamnika. Vedno napet, vedno v izvidnici. Ni zdržal kje zadaj. Ko so se nekoč na Davovcu ustavili pri grobovih šestih padlih borcev, cele izvidnice, ki je padla tu ob prehodu II. grupe odredov, jim je o padlih borcih spregovoril komandant bataljona Stane Merhar. Tako bom enkrat sam končal, si je po tihem mislil Janko. Dostikrat je le za las manjkalo.
Najbolj je zapelo takrat, ko so šli po prašiče v Moše pri Brezjah. Prašiča so zaklali, razkosali, spravili v nahrbtnike. Janko je nosil v rokah še velik lonec slanine, plašč pa je imel vržen čez roko. Pet borcev je bilo tedaj z njim. Nenadoma se prikaže pred njimi na stezi pet žandarjev z Brezij. Če bi imel Janko tako na strel pripravljeno brzostrelko kot Rindlar, bi zagotovo vsi popadali. Za trenutek se je Rindlar zmedel. Z Jankom sta se spogledala in že isti trenutek je Janko zavpil, skočil pod pot, njegovi pa za njim. Nihče njegovih takrat ni bil ranjen. Janko je jzgubil samo klobuk. Ve-
lik svetel klobuk je nosil tedaj m tec-. tem Rindlar kazal po Brezjah: »Enega 6f
manovega smo že, drugega bomo pa -
A Janko se raje spominja lepih dogodi Kot je bil tisti, ko je spremljal anglešk; jo. Od jeseniških terencev je pre\ zel šl gleže in jih vodil do Kokre. Ko so se us Zadnji vasi pod gorami in se na> od hiš, so Angleži hiteli vzpostavljati radx\y dajno postajo. Že so vlekli antene na ko je za ovinkom zapokalo. Fra Lenart je že dva dni v zasedi čakal Nema so hoteli cesto od Begunj do Tržiča, i., tenstrasse«, spet zase. Angleži so hiteli y^ antene s smreke, Janko pa je skočil pogie^; kaj se dogaja. Lenart je imel že oba karoiotj pod cesto in štirinajst Nemcev p> toKea eden jim je ušel. Ko je Janko Angk ročil novico, so vsi navdušeni pohiteli h b mionom, fotografirali vsevprek, ko pa s, v,\ navlekli antene na smreko, so v Londonatr koj izvedeli, za nov partizanski podve Veliko žrtev je padlo za našo svobod nekdanji borci ne morejo razumeti d:. >• danes tako zavozili naše gospodarstvi ogrozili našo neodvisnost. Janko je bilpoKtj ni direktor Marmorja v Ljubljani in skus v povojne gospodarske težave.
»Velikokrat sem že rekel, da smo tat* vodilni delavci z majhno šolsko izobrazbo i veliko zavestjo in moralno odgovorne^ premagovali težave, ki niso .bile majhne, ^ smo ustvarjali tako rekoč iz nič. Danes sv w tu ljudje s fakultetno izobrazbo, a vsak dela y za svojo korist. Nič čudnega, da ni zavesti v delavcu, če je ni pri vodilnih ljudeh. Toliko^ • stankov! Samo govorijo, pa naj bo to sociafc stična zveza ali partija, nihče pa nikoli ni^ gar ne vpraša, kaj je narejeno. Takole da^ smo se zadolžili! Poglejte, pri Marmorju stv imeli prvi diamantni gater v Jugoslaviji. U v brez kreditov, z lastnimi sredstvi smogak^-li. Stiskali smo pri plačah, a pri vseh, ne lete delavcu. Danes je pa le delavec udarjen. ]> rreii.ru prav!« D.
TRK, 18. NOVEMBRA 1983
KULTURA
5. STRAN GLAS
Pevsko srečanje v Pliberku
/nabito polni Schivarzlovi dvora-
■ :Pliberku so se v soboto, 29. okto-
■ I toplem vzdušju srečali na 'uncertnem odru trije profilirani %i mešani pevski zbor Podjuna-fyerk pod vodstvom Toneta Ivar-*hakot prireditelj srečanja, z njim \atiki mešani pevski zbor Pliberk fttmuchter Shor Bleiburg), ki ga *6 glavnošolski  učitelj Siegfried
mer, in mešani študentski zbor Kamnik iz.Slovenije, ki taktirko mladega dirigenta ■neza Klobučarja prispeval levji Ud k sijajnemu uspehu kulturne-Uttiera, saj mu je bila odmerjena 'trpolomca celotnega sporeda. H trije zbori so se predstavili z fcfcc pevsko kulturo in kvaliteto, *br;th je hvaležno občinstvo na-Hiilo z navdušenim aplavzom, krnska in nemška pesem sta v le-tiagi praznično zadoneli na odru mmuz skupnega hotenja obeh plimah zborov, kot dokaz prizadevajte harmonično sožitje obeh na-V/rtv deželi in hkrati kot poziv, da yi prav pesem s toplino melodije ^harmonije pomagala raztapljati <*dne ttene, ki oinrajo pot od člo-bJbj do človeka, od soseda do sose-k od naroda do naroda. Proč i to željo je prišel na Koroško MHVf tudi mešani študentski >tki zbor iz Kamnika. Da bi pe-»m čimbolj združevala, so mladi baje za svoje prvo srečanje s Koro-k pripravili izrazito koroški spo->L Od dvanajstih pesmi, ki so jih ifek jih je bilo devet koroških, M njimi osem skladb koroškega krnskega skladatelja Hanzija Ar-Va, ubrani/i na besedilo koroške krnske pesnice Milke Hartmano-> študentski ansambel samih mla-tkpevk in pevcev iz Kamnika se je tod nedavnim tesno povezal s pes-z Libuškega polja in s skladate-
(ULTURNI KOLEDAR
RIBNO — V Ftibnem bo v soboto, 19. novembra ob 19.30 go-itovalo amatersko gledališče •Tone Čufar« z Jesenic z dramo A. Leskovca: KRALJIČNA GA-
RADOVLJICA - V petek, % novembra ob 18. uri bo v Šiv-fevi hiši v Radovljici otvoritev razstave 7 tirolskih slikarjev in kiparjev. Razstava bo odprta do 4. decembra.
TRŽlC — V tržiškem paviljonu NOB si lahko ogledate ?>. gorenjsko razstavo fotografij si 7. gorenjsko razstavo diapo-ritivov.Razstava bo odprta do fi. novembra.
KRANJ — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-Zflodovinska zbirka ter stalna {»stava del slovenskega kipar-
Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ite stalno razstavo Ljud-ifca umetnost na Gorenjskem.
V Prešernovi hiši sta odprta
rnov spominski muzej in Jenkova soba. V galarijskih pro-tarih Prešernove hiše je na ogled razstava mojstra fotografije EF1AP in dobitnika letošnje nagrade Foto zveze Jugoslavije Janeza Marenčiča.
V galerijskih prostorih Medne hiše v Kranju je odprta razstava Lov na divjad na podo-
j ■,-/. celjskega muzeja, ki jo je /pravil in posredoval Pokrajinski muzej v Celju.
V baročni stavbi v Tavčarjevi a na ogled stalna zbirka
Vjrodnoosvobodilna borba na V,renjskem in republiška stal-,:rka Slovenka v revoluciji. Na prehodu med Titovim triom in Tavčarjevo ulico je na Ogled stalna zbirka Kulturnozgodovinski spomenik Kranja.
V Prešernovem gledališču v Y.:-iri]\i bodo v petek, 18. novembra in soboto, 19. novembra ob 19.30 uprizorili dramo B. Pekiča
K NOREM BELEM KAM M, V ponedeljek, 21. novembra, torek, 22. novembra, sredo, 24. novembra in četrtek, 25.no-/embra ob 19.30 prav tako upri-7/>nli dramo B. Pekiča — NA NOREM BELEM KAMNU.
SKOPJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja v Škof j i Loki bo
•/,rek, 22. novembra ob 17. uri Ura pravljic (Ana Florjančič — ''.KTIZANSKA BOLNIČAR-V sredo, 23. novembra ob
I tri bo Večer z diapozitivi
K ivo Šemrov — PO AFRIKI KILIMANDŽARO). V četrtek, 24. novembra ob 18. uri pa y, Literarni večer (M. Črtalič in ,. Kaluža — DEDIŠČINA AV-I NOJA).
k----■-
Ijem izpod Obtrja v svojevrstno mu-zično trojico, ki si vneto utira svojo posebno pot k bogatitvi slovenske glasbeno-pevske kulture.
Znano je, da Milka Hartmanova že desetletja bogato zalaga slovensko glasbeno-pevsko kulturo s svojimi lahko pevnimi pesmimi. Že v mladih letih je kot gospodinjska učiteljica razodevala svoj pesniški, pevski in »vižarski« talent. Med obema vojnama je blizu petdesetim pesmim svoje prve pesniške zbirke »Med cvetjem in v soncu« kot »vižar-ka« dala tudi ustrezne melodije. Mnogo pevnih pesmi vsebujejo njene poznejše zbirke (»Moje grede« 1952, »Lipov cvet« 1972, »Pesmi iz Libuškega puela« 1977), kakor tudi bogati zbornik v treh knjigah, ki je izšel lani ob 80-letnem življenjskem jubileju še vedno neutrudne pesnice in obsežno prikazuje tudi njeno poezijo in melodije. Po njenih pesmih in melodijah so radi segali in še segajo slovenski skladatelji in harmo-nizatorji, med njimi Marko Bajuk, Luka Kramolc, Matija Tome, Radovan Gobec, France Czigan, Pavle Kernjak, Silvo Mihelčič, Jože Ropitz, Janez Petjak, Hanzi Gabriel, Hanzi Artač in drugi. Nekatere njene pesmi so že ponarodele. Zvezni predsednik avstrijske republike dr. Rudolf Kirchschldger je umetnici za njene velike kulturne zasluge v javno priznanje podelil častni naziv profesor.
Mlademu skladatelju Hanziju Ar-taču z Obirskega pa je muza umetnosti že v zibelko položila talent za petje in glasbo. Kot samorastnik je pri svojem delu nabiral melodije, ki na se mu porajale na dolgi, zveneči
struni. Za marsikateri napev, ki je zvenel v njegovi duši, je našel ustrezni besedni izraz v pesmih Milke Hartmanove. V kratkem bo izšla prva zbirka Artačevih skladb s 25 pesmimi, od katerih jih je 23 ubranih na besedilo Milke Hartmanove. Zbirki so z nasveti botrovali znameniti skladatelji in profesorji glasbene akademije v Ljubljani, Artačevi učitelji; Samo Vremšak, Uroš Krek in Jurca. Prof. Vremšak je dal zbirki laskavo oceno in ji želi vse dobro na poti med naše zbore. Tej želji se pridružujemo tudi mi. Hkrati nadarjenemu skladatelju iskreno čestitamo, da mu je koroški deželni glavar Leopold Wagner kot zaslužnemu kulturnemu delavcu v priznanje podelil posebno nagrado in povrhu še delovno štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v študiju harmonije in kompozicije.
Precejšnje število Artačevih pesmi je že in bo še posnel celovški radio. Dve Artačevi skladbi na besedilo Milke Hartmanove sta posneti na samostojni plošči in sicer pesem »Ob reki Dravci«, s katero je skladatelj na festivalu v Števerjanu leta 1979 odnesel prvo nagrado za najlepšo melodijo in druga, prav tako priljubljena »Ostanimo prijatelji«.
Mešani študentski pevski zbor iz Kamnika je s svojim odločnim nastopom še na poseben način osvetlil vrednost in mesto Artačeve glasbene in Milkine pesniške umetnosti v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Naj bi prav ta zbor njuno pesem s Koroške ponesel še na koncertne odre onstran Karavank vsem Slovencem v bratski pozdrav!
dr. Pavle Zablatnik
Prizor iz nove uprizoritve B. Pekiča »Na norem belem kamnu« v Prešernovem gledališču v Kranju
Druga premiera
v Prešernovem gledališču
Prvič v Sloveniji bosta uprizorjeni burki Borislava Pekiča — Študij predstav za otroke v polnem teku
Drevi bo kranjsko Prešernovo gledališče uprizorilo svojo drugo pre-miero tekoče sezone ter istočasno četrto premiero v letošnjem letu. Tokrat bo v kranjskem gledališču doživelo svojo slovensko praizvedbo delo Borislava Pekiča NA NOREM BELEM KAMNU. Pod skupnim naslovom je avtor (rojen leta 1930 v Pod-gorici v Črni gori, že od leta 1971 pa živi kot svobodni književnik v Londonu) združil dve enodejanki, burki kot jih sam ppdnaslavlja. V prvi z naslovom »V raju, na vzhodu« z elementi groteske in črnega humorja »zapisuje« situacijo dveh človeških bitij znotraj zidov psihiatrične bolnišnice, v drugi »Generali ali sorodstvo po orožju« pa s komedijskimi elementi nabitimi z ironijo ter obe-šnjaškim humorjem »oriše« tragični pojavi dveh vojščakov, ki v zaledju bojujeta svoji izmišljeni borbi ter se igrata vojno ...
Borislav Pekić kranjskemu občinstvu ni neznano ime. Pred tremi leti je kranjsko gledališče uprizorilo njegovo komedijo »Odločna zahteva«. Vsekakor je Pekić eden naših naj-plodovitejših pisateljev. Med romani lahko naštejemo vsaj Čas čudežev, Kako povampiriti vampirja ter Zlato runo, med dramatiko pa Uničenje govora, Kdo je ubil mojo nesrečno dušo?, Mojstrovina ali usoda umetnika, Čarobni kovček gospe X. .. Ob uprizoritvi Borislava Pekiča pa sta v študiju še dve predstavi, ki sta namenjeni predvsem najmlajši publiki. Najprej je tu »poetična komedija« Androkles in Lev A. Harrisa, pripravlja pa se tudi lutkovna uprizoritev »Trije rokomavhi« L. Martinkove. Vse to je namenjeno praznovanju dedka Mraza.
»Na norem belem kamnu« je tako že druga abonmajska predstava le-
tošnjega ciklusa abonmajskih pred stav za odrasle. Uprizoritev so pripravili igralci Silvo Božič, Jože Vun-šek, Jože Mohorič, Tine Oman, Biba Uršič in Miran Kenda. Prevod je ob lektoriranju oskrbel Franci Zagori-čnik, režiser uprizoritve je Iztok To-ry, scenograf Niko Matul, kostumo-grafinja Milena Kumar, zvočna oprema Oliver Telban, oblikovanje plakata Jože Logar.
Predstavo Borislava Pekiča »Na norem belem kamnu« bo Prešernovo gledališče za vse abonente ter za t. i. izven gledalce ponavljalo vsak večer (razen nedelje) do vključno 25. tega meseca. M. L.
Festival Revolucija in glasba
Večer pihalnih orkestrov
Jesenice — Drevi ob 19.30 bo v dvorani delavskega doma na Javor-niku večer pihalnih orkestrov, ki spada v okvir letošnjega festivala Revolucija in glasba.
Pihalni orkester jeseniških žele-zarjev pod vodstvom dirigenta Ivana Knifica bo izvedel »Bilečanko« Filipa Bernarda v priredbi Stjepana Dle-ska in »Jubilejno pesnitev« za dva recitatorja in pihalni orkester Vinka Savnika. Kot recitatorja bosta nastopila Vera Smukavec in Franc Pogačnik.
Godba Milice iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Franca Gornika pa bo izvedla »Slavnostno predigro« Pavla Šivica, »Polko« Bojana Adamiča, »Partizanko« Antona Lavrina, »Pod svobodnim soncem« Čende Šedlbauerja in »Jubilejno uverturo« Vilima Markoviča.
Peta obletnica loških umetniških utripov
Sam jubilej ni nikakršna prelomnica, pomeni le zdržno ponudbo sodobnega umetniškega izziva ljubiteljem lepih umetnosti. Združenje umetnikov Škofja Loka, svojstvena asociacija ustvarjalcev treh področij: upodabljajočega, glasbenega in literarnega si je ob nastanku zadalo nalogo, da poleg individualnega ustvarjanja goji še ustrezne oblike komuniciranja z ljubitelji. Ena izmed njih teče pod omenjenim naslovom že peto leto. Koncerti s sočasnimi predstavitvami likovnih stvaritev snujočih ustvarjalcev različnih generacij in umetniških usmeritev so se vsidrali v loški vsakdan. Ne kot atraktivna, množična konsuma-cija, kar že po naravi zvrsti in drugih pogojev (prostor) ne morejo biti, niti postati, temveč kot žlahtna shajanja, vredna pozornosti.
Seznam in veličina dosedaj nastopajočih in predstavljenih del bi bil preobsežen. O njem le toliko, da se je že zapisal v višjo kategorijo kakor o njem še morebiti sodi okolica. Letošnjo sezono, ki teče koledarsko in ne kakor sorodne ali podobne prireditve drugod, so izpolnila zanimiva imena iz glasbene in likovne srenje. Umetniki izvajalci so tokrat bili: pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova, violinist Rok Klopčič s pianistom Andrejem Jarcem, flavtist Fedja Rupel in violinistka Alenka Meier-Popov s pianistko Palačorovo, violinist Gorjan Košuta, violončelist Miloš Mlejnik s pianistom Reinerjem Geppom, violončelistka Jelka Grafenauer in kitarist, brat Andrej, ter na zaključku violinist Dejan Bravničar s pianistko Lidijo Stankovič.
Likovna dela so predstavili slikarji: Milan Rijavec, Milan Butina, Mirna Pavlovec, Ivan Seljak-Čopič, Franc Novine in Gorazd Sotler.
Že iz navedbe ustvarjalcev si lahko predstavljamo, da so bili na ponedeljkovih večerih obiskovalci deležni mnogih umetniških videnj. Tistim, ki so obiskali več letošnjih koncertov, morebiti kar vseh pet letnih ciklov, se je utrdilo prepričanje o vidnem pomenu in nujni prisotnosti podobnih shodov. Bodisi mladi, bodisi glasbeno neizkušeni ali likovno nevešči obiskovalci so se vsakokrat posebej, vedno na novo ogreli in vselej drugače srečali z muzami umetnosti.
Glasbeni programi so temeljili na predstavitvi krajših skladb. Prisotna je bila domača glasbena ustvarjalnost ter svetovna pretekla in sodobna. Spored del je segel od začetkov evropske instrumentalne glasbe do novih zvočnih iskanj. Podoben spekter izraznih razsežnosti smo srečali na likovnem področju, tu seveda manjši že zaradi drugačnega koncepta razstav. Predstavljeni so bili le domači in sicer še živeči slikarji. Vendar se, ne glede na tehnološko in estetsko orientacijo, podoba in zvok srečujeta v osnovnih parametrih takrat, ko gre za dejansko jasno izpoved umetnika.
Marijan Gabrijelčič
Srečanje v Podnartu
V soboto 19. novembra 1983 bo v Domu kulture v Podnartu ob 18.30 celovečerni koncert zborovske pesmi.
Nastopila bosta dva moška pevska zbora: Moški zbor France Bevk iz Šmarij pri Kopru in domačin, Moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart. Poleg zborov pa se bodo sešli tudi predstavniki obeh krajevnih skupnosti, Šmarij in Podnarta.
Med omenjenima krajema poteka že večletno sodelovanje in prijateljstvo. Leta 1977 je zbor iz Podnarta prvič gostoval v Primorju pri tamkajšnjem zboru, katerega je takrat vodil znani dirigent Mirko Sloser, za katerega vemo, da z mešanim zborom Obala dosega zlate plakete v tekmovanju slovenske pesmi v Mariboru. Obisk so Šmarjani tudi vrnili.
Oba zbora sta menjala dirigente in sodelovanje se je pretrgalo. V Podnartu zbor prepeva s sedanjim dirigentom četrto sezono, delo se je uteklo v letne načrtovane programe in nastope, zato je zbor spet pomislil na izmenjave z drugimi zbori. Preteklo leto je gostoval v Šmarjah. Mnogo pevcev je stike samo obnovilo.
Evropa pleše Tekmovanje v standardnih plesih
Kranj - V soboto, 19. novembra ob 20. uri bo dvorani na Planini privlačno plesno tekmovanje, poimenovano »Evropa pleše«. Prireja ga Studentski plesni klub Kazina iz Ljubljane že peto leto zapored.
Plesni pari iz Evrope bodo tekmovali v standardnih plesih. Kakovostna raven bo visoka, saj se ga bodo udeležili resnični specialisti za standardne plese. Istočasno namreč poteka evropsko tekmovanje v latinsko ameriških plesih. Najavljenih je 14 plesnih parov iz evropskih dežel, med njimi evropski prvak iz Norveške. Nastopilo bo pet domačih plesnih parov.
Tekmovanje bo privlačno popestrila nemška disco skupina iz Wies-badna ki bo nastopila kot gost, saj jo s Študentskim plesnim klubom Kazina iz Ljubljane veže prijateljsko sodelovanje. V skupini je osem plesnih parov, ki plešejo tako imenovane formacijske plese, v katerih so nemški prvaki. Formacijski plesi so pri nas malo znani, skupina bo predstavila več plesov, ki jih pri nas še ne plešejo.
Plesna prireditev »Evropa pleše« je prvič v Kranju. Prireditelji jo bodo predstavili še občinstvu v Novem mestu, Celju, Ljubljani in Velenju. Napotek, da so se odločili tudi za Kranj, jim je dala septembra razprodana dvorana na Planini, ko so pripravili tekmovanje v sodobnih plesih. Vstopnice za sobotno prireditev lahko dobite v turistični agenciji Al-petour v Kranju, velja pa 250 dinarjev.
Večer je ob predstavnikih obeh krajevnih skupnosti in Zvezi kulturnih organizacij Koper minil ob koncertu obeh zborov, dveh skupnih pesmi in pestri vezni besedi.
Tudi v soboto bosta zbora zapela po polovico koncerta in zaključila kulturni del srečanja s skupnima pesmima, Zdravljica in Triglav.
Za mizo pa bo stekel še pogovor med krajevnima skupnostima in obema občinskima zvezama kulturnih organizacij o drugih oblikah sodelovanja.
Moški komorni zbor DPD Svoboda iz Podnarta vabi krajane in vse, ki radi poslušate slovensko zborovsko pesem, na večer prijetnega kulturnega užitka v Dom kulture Podnart. Stane Mihelič
V nedeljah tudi od 18. do 20. ure
Kranj — Zaradi velikega zanimanja občanov za rekreacijo na kranjskem drsališču uvaja Poslovno-pri-reditveni center Gorenjski sejem v nedeljah poleg dopoldanskega in zgodnjepopoldanskega drsanja (od H), do 12. ure in od 15. do 17. ure) še večerno drsanje od 18. do 20. ure.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
19. novembra bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila Kranj na področju
KRANJA in okolice:
TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri Peterčku Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba Kranj, Begunjska 4, SP Planina Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina Kranj, SP Planina-Center, Kranj, PC Britof od 7. do 19. ure, SP Šenčur in PC Bitnje od 7. do 17. ure in SP Preddvor od 7. do
18. ure.
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Kočna Jezersko od 7. do
19. ure.
V nedeljo
20. novembra pa bodo dežurne naslednje prodajalne:
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure.
TOZD maloprodaja Kranj: Gorenj-ka Cerklje od 7. do 11. ure.
ŠKOFJA LOKA
NAMA Škofja Loka TRŽIČ
Mercator, Bistrica 14, Mercator, Trg svobode 27 in KŽK, Trg svobode 16
O LA8 6 STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 18. NOVEMBRA
—
za lepše praznike
Praznik ni praznik, če ni tudi kaj dobrega na mizi. Pa recite, če ni res tako. Tokrat nam je pri izbiri receptov priskočila na pomoč Darka Au-dič iz Kranja, kuharica in slaščičar-ka. Iz prve roke nam je natresla kup receptov za praznične dobrote. Kot boste prebrali, je povsod poudarila uporabo ETA gorčice. Te dni namreč kamniška ETA praznuje 60-letnico obstoja, pa je prav, da se je spomnimo tudi mi, saj nam njene gorčice, vkuhane zelenjave in vse drugo dnevno pomagajo pri pripravi okusnih jedi.
Puranovi rezanci z balkansko omako
Za 4 osebe potrebujemo 60 dkg pu-ranovih prsi, sol, moko, jajca za paniranje, nariban sir
Puranova prsa narežemo kot pomirit, solimo, povaljamo v moki in v stepenih jajcih, ki smo jim dodali nariban sir (ni nujno, da je parmezan) in zlatorumeno ocvremo na olju.
Posebej pripravimo omako iz pol kozarčka kisle smetane, pol kozarčka ETA ajvarja in pol kozarčka ETA gorčice. Vse skupaj dobro premešamo in omaka je gotova. Omaka lahko tudi nekaj dni stoji v hladilniku.
Puranove rezance z balkansko omako lahko ponudimo kot predjed, če pa dodamo še pire krompir s solato, bo to odlična glavna jed za kosilo, bo pa tudi odlična večerja, če bomo rezancem in omaki dodali le še krompirjevo solato.
Jetrca z gorčico
60 dkg zmrznjenih svinjskih ali mladih govejih jetrc narežemo na tanke lističe. Na vročem olju zarumenimo čebulo, dodamo jetra in mešamo tako dolgo, da spremenijo barvo. Jetrca potem zalijemo z 1 del belega vina, dodamo 1 čajno žličko ETA gorčice, za oreh margarine ali masla, pol čajne žličke paradižnikove mezge in po okusu poper in sol. Malo premešamo, da nastane fina žametna omaka in ponudimo. Če hočemo popestriti obrok, dodamo krompir v koščkih, pire, polento ali riž.
Rostbeef s fino omako
1,5 kg rostbeef a namažemo z ETA gorčico že dan pred uporabo, zavijemo v alu-folijo in damo v hladilnik.
Naslednji dan ga tik pred pečenjem posolimo in popopramo, da meso pri pečenju ne spusti vode. Pečemo ga počasi v pečici tako dolgo, da je zunaj lepo rjavo zapečen, v sredini pa rožnat. Uro do uro in pol traja peka, odvisno od debeline kosa in starosti mesa.
Po pečenju ga ohladimo in skoraj mrzlega narežemo na tanke rezine, zložimo na krožnik ter prelijemo z omako.
Omaka: zanjo potrebujemo 4 del goste sladke smetane, 100 g ETA
gorčice, sol, poper in sok polovice limone.
Gorčico denemo v skledo, jo začinimo s soljo, poprom in limoninim sokom, temu počasi med nenehnim hitrim mešanjem z metlico dodajamo smetano. Mešamo tako dolgo, da porabimo vso smetano in da postane omaka gosta in lepo voljna. Dekoriramo jo z ETA kumaricami.
Kdor ima le eno žensko, ima vse ženske. Kdor ima vse ženske, nima niti ene.
Španski pregovor
Brušenje daje sijaj ženi in diamantu
Indijski pregovor
iz domače lekarne
Tiščanje v prsih odpravljamo z mešanico nastrganega hrena in enake količine medu; jemljemo po eno polno žlico pred spanjem.
Pri prsni vodenici zaužijemo 4 do 5-krat na dan po pol čajne žličke zdrobljenih plodov korenja, zmešanih Z enako količino medu. Pomagalo pa bo tudi, če drobno zrezano čebulo pomešamo z medom in pustimo 1 uro stati. Na dan jemljemo po 2 do 3 čajne žličke.
Protin zdravimo tako, da ogrejemo po 20 g čebeljega voska in borove smole toliko, da se dobro zlijeta, dodamo 30 kapljic kroto-novega olja (dobimo ga v lekarni) in končno vmešamo še med. Še toplo namažemo na laneno krpo in denemo na bolno mesto.
prav je, da vemo
SOBNA SMREČICA
Sobna smrečica se enakomerno razvija, če jo redno obračamo. Obračati pa jo moramo vse leto, nekako v tedenskih presledkih. Tako delamo tudi pri mnogih drugih sobnih rastlinam Za primer naj navedemo tudi difenbahijo in kraljevsko begonijo. In še na nekaj pazite: sobna smrečica mora rasti v hladnem prostoru, kvečjemu zmerno toplem, ker je to v njeni naravi.
KAMELIJA
Kdor ima kamelijo, ki je obložena s popki, naj jo nikakor ne postavlja v toplo sobo. V močno kurjeni sobi je zrak večinoma zelo suh. V takem popki kaj hitro odpadejo. Najbolje za kamelijo je, če je temperatura nekaj stopinj nad ničlo. V hladnem prostoru cveto sicer pozneje, zato pa gotovo. Važno je, da se koreninska gruda nikoli popolnoma ne presuši.
HIJACINTE IN TULIPANI
Konec novembra postavimo na toplo prve hijacinte in tulipane. Pri tem pa je potrebno, da so cvetni poganjki že vidni, da so iz čebule dovolj pognali. Mesto mora biti še vedno temno ali pa posamezne lonce pokrijemo s klobučkom. V tem času je potrebno redno zalivati, sicer se rado zgodi, da poženejo samo listi, cvetja pa ne dočakamo. GOMOLJI GLADIOL
Gomolje gladiol shranjujemo v suhem zračnem prostoru pri 8 do 12 stopinjah C. Najbolje jih je naložiti v plitve platoje, kakršni so na primer za paradižnik. V vsak plato damo največ dve plasti gladiol. Platoje potem zložimo drugega na drugega in tako porabimo malo prostora. Vsake štiri tedne platoje preložimo in pregledamo tudi gomolje. Pri uskladiš-čenju gomoljev moramo paziti, da so povsem suhi in očiščeni. Gomolji so dovolj suhi takrat, ko lahko stare z lahkoto odtrgamo od novih, luskoli-sti pa pri premikanju gomoljev lepo šelestijo. Z gomoljev odstranimo še tiste dele stebel, ki smo jih na njih prvotno pustili.
Če nimamo platojev, lahko gomolje gladiol shranimo tudi v plastičnih vrečkah. Uporabljamo preluknjane vrečke. V celih vrečkah se nabira vlaga in neugodno deluje na gomolje. Vrečke obesimo v zračnem prostoru in označimo z imeni sort, ki so v njih.
Barbara Kregar, dipl. kemik,
kozmetičarka in pedikerka
nega kože v mrzlih zimskih dneh
Nega kože v zimskih mesecih ima drugačno težnjo kot v poletu*-Pozimi potrebuje koža več maščobe, kajti mastne kreme dajejo k* toploto in jo varujejo pred mrazom in ledenimi vetrovi. Posebnost* moramo posvetiti dnevni negi obraza. Uporabljati moramo t alkohola, razen pri zelo mastni in nečisti koži. Če se večino dneu;; držujemo v toplih prostorih zadostuje hidratantna krema, kater, i nesemo na obraz večkrat na dan. Kdor se izpostavlja mrazu, r.a m rablja mastno kremo oziroma nočno kremo v tankem sloju.
Lahko pa uporabimo tudi tonirano kremo. Maščoba in vlagaosir neta pod make-upom dalj časa. Tudi puder nudi dodatno zaščito:-* extremnimi zimskimi pogoji.
V mrazu je zelo občutljiv tudi nos in zelo rad pordeči. Obravn«r mo ga lahko kot cuperoso in rdeča mesta prekrijemo s tonirano er:* zijo. Ker je pri rdečem nosu ponavadi tudi preslaba prekrva, v priporočljivo, da si zvečer masiramo nos z mehko otroško krta.-namažemo s cinkovo kremo. Pri ozeblinah pomaga krema, ki vsebuj* kafro.
Pomisliti moramo tudi na občutljivo kožo ustnic. Kdor ne upor*
blja rdečila, naj jih namaže s posebnim mazilom za ustnice.
Prav tako kot pri ustnicah, moramo paziti tudi na nego rok.kipf zimi kaj hitro postanejo raskave in rade razpokajo. Od časa do it? namažemo roke na debelo s hranilno kremo, oblečemo bombažne te kavice in jo pustimo učinkovati čez noč.
Pri izbiri make-upa se izogibajmo močnih kontrastov. Pozimi or sebno lepo učinkujejo senčila v mehkih tonih in rdečila za ustnice svetlo rdečih do rjavih tonov. Vsi modri ali vijolični toni pouda rdečico in zato niso priporočljivi za mrzle dni.
GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75
prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva:
večje število elektromotorjev   in ventilatorjev moči od 0.3 do 30 KW, izklicna cena je 150 din zaKW
večje število fluorescenčnih svetilk,
izklicna cena je 50 din za kos
večje število ročnih gasilnih aparatov, izklicna cena je 200 din za kos
— večje število gasilnih tl». čnih cevi,
izklicna cena je 200 din za kos
Licitacija bo v sredo, 23. novembra 1983 ob 12. uri v Gorenjski predilnici. Škof« Loka, Kidričeva 75.
Ogled je možen uro pred pn. četkom licitacije.
Krvna skupina
AB
Kri nadomesti samo kri. Ta izrek je veljal že v stari Grčiji. Že pred našim štetjem so torej poznali krvodajalstvo. Danes, ko je na voljo že toliko zdravil, ko v medicini že presajajo organe, jih nadomeščajo z umetnimi, pa še vedno ne poznamo zdravila, ki bi nadomestilo kri. Krvodajalstvo mora torej živeti z nami in v nas. S svojo krvjo pomagajmo tistim, ki jo izgubljajo, ki jo potrebujejo.
Čeprav je krvodajalstvo med Slovenci zelo razširjeno, pogosto slišimo po radiu obvestila, da potrebujejo kri določene krvne skupine. Letos mo tako kot v vsako leto imeli v naši vasi krvodajalsko akcijo. Moj oče je reden udeleženec te akcije. Zjutraj so se krvodajalci z avtobusom odpeljali v Kranj. Po laboratorijskem izvidu je nekdo s krvno skupino AB izvedel, da bo moral takoj v Ljubljano v klinični center, ker tam potrebujejo njegovo kri. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali proti Ljubljani. Takoj po prihodu so ga pripravili za odvzem krvi. Obleči je moral posebno haljo, ker je kri daroval neposredno iz žile v žilo kar v operacijski dvorani, kjer se je odvijala operacija. Pred odvzemom ni vedel niti tega, za kakšno operacijo sploh gre in komu daje kri. Šele po opravljenem posegu je zvedel, da je s svojo krvjo pomagal štirime-sečnemu dojenčku. Vesel je bil, da je lahko koristil nekomu, ki brez njegove AB krvi ne bi živel.
Ko mi je oče pripovedoval ta dogodek, sem v srcu tiho sklenila, da bom tudi sama redna krvodajalka. Želim, da geslo »Človek človeku kri za življenje« ne bi bilo le geslo, ampak da bi živelo v nas in nas opominjalo, da je naša prva dolžnost pomagati.
Magda Vehovec, 7. c r. OŠ Staneta Žagarja Kranj
Jesenska slika
.Septembra jesen je v qoste prišla, s .sabo prinesla ni prav nič slabega. Sadovnjake s sadjem je napolnila in naravo spat je napodila.
Črni oblaki so sonce zakrili, slabo nam voljo so v glave ulili. Drevju jesen je bogastvo vzela, v pusto in hladno ga obleko odela.
Cvetlice pod zemljo so se poskrile, da lahko spomladi bodo spet vzklile.
Veter piska, pleše, se vrti, listje s tal pobirati hiti.
Tam, kjer so razpete žice, tam se zbirajo mnoge ptice, čez zimo nas bodo zapustile, spomladi spet se bodo vrnile.
Kmetje jeseni so njive zorali, . zlato pšenico so vanje posejali. Mlado bo rastje spomladi vzkalilo in lačno bo ljudstvo nahranilo.
Andrej Orel, 7. a r.
COS Bratstvo in enotnost Kranj
Obisk
pri slikarju
V četrtek smo se s tovarišico odpravili na obisk k znanemu slikarju Vinku Hlebšu.
Stanuje v .Bistrici pri Tržiču. Ima lepo hišo, obdano z vrtom. Sprejel nas je z nasmejanim obrazom. Povabil nas je v svoj atelje, v katerem prebije veliko prostega časa. Pokazal nam je, kako naredi sliko. Najprej se zamisli, kaj naj slika predstavlja. Ko ima to zamisel v glavi, pritrdi platno na poseben okvir. V roke vzame čiste čopiče, si pripravi barve in začne slikati. Pri svojem delu mora biti zelo natančen in pazljiv. Ogledali smo si tudi njegove dokončane slike. Povedal nam je, da je imel že dvajset razstav. Svoje slike razstavlja največ v Tržiču in tudi v drugih krajih.
Obisk pri slikarju Vinku Hlebšu mi je ostal v lepem spominu. Namenila sem se, da bom šla gledat vse njegove razstave v Tržiču. Mojca Šmid, 4. a r.
OŠ heroja Grajzerja Tržič
Med rojaki v Porabju
Preddvorska folklorna kolonija ima že kar dolgo tradicijo. Devet let so k nam prihajali le otroci s slovenske Koroške, zadnji dve leti pa so se kolonije udeležili tudi mladi folkloristi iz Italije in Madžarske.
Spomladi je tudi naša folklorna skupina gostovala v Italiji, pred kratkim pa so nas povabili na Madžarsko. Tega povabila smo bili vsi zelo veseli. Radi bi spet videli prijatelje iz Porabja in spoznali vsaj košček Madžarske, dežele, za katero bi lahko rekli, da jo od vseh slovenskih sosed najmanj poznamo.
Na pot smo se odpravili v petek, 28. oktobra. Po nekaj zapletih s potnimi listi pa med veselim klepetom in petjem smo pozno dopoldne prispeli na slovensko-madžarsko mejo. Na carini smo čakali kar debelo uro, zato se nam je zazdelo, da na madžarski meji kar malo preveč komplicirajo. A strogost carinikov je bila kmalu pozabljena — ob toplem pozdravu dveh tovarišic in naše vrstnice v madžarski pionirski noši. S šopkom čudovitega cvetja so nam pokazale, da so nas resnično vesele. Mi pa smo bili seveda neučakani, kdaj bomo končno videli naše prijatelje. A smo morali na to še malo počakati.
Najprej smo se ustavili v malem madžarskem mestu Monoštru. Vse je bilo tako novo in zanimivo; od značilne madžarske arhitekture do njihovega denarja, forintov. Nenavadno je bilo tudi to, da smo se vozili po Madžarski, tik ob
nas je bila Avstrija, le nekaj kilometrov za nami pa je ostala Slovenija.
Ko smo končno le prispeli na cilj, v slovensko vasico Gornji Senik, je bilo že vse pripravljeno za naše srečanje. Topli stiski rok in prijazni nasmehi naših gostiteljev so nam dali občutek domačnosti. Po dobrem in obilnem kosilu smo se morali kar hitro pripraviti za nastop. Po prireditvi pa je bilo vzdušje še prijetnejše. Gostitelji so pohvalili naš nastop, mi pa kar nismo mogli verjeti, da so se oni v tako kratkem času naučili toliko plesov.
Potem so nas prijatelji odpeljali na svoje domove, kjer smo še bolj občutili slovensko gostoljubnost. Njihovi starši, čeprav so nas videli prvič, so nas prijazno sprejeli in se pogovarjali z nami, kot bi se že dolgo poznali.
Na veliko našo in njihovo žalost nam je bil za obisk na Madžarskem odmerjen le en sam samcat dan, pa še tega smo polovico preživeli na vožnji. Tako je slovo prišlo mnogo mnogo prezgodaj. Tuintam solze v očeh, topli stiski rok in pa obljube, da se prihodnje leto zagotovo spet vidimo v Preddvoru, vse to je pričalo, da se zares ne bomo pozabili.
Obisk v Gornjem Seniku nam bo za vedno ostal v lepem spominu predvsem zaradi odkritosrčnih in gostoljubnih ljudi, ki tam živijo.
Tanja Polajnar in Nataša Roblek, 8. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Nataša, nehaj že!
Ta stavek velikokrat rečem neki vrtavki, ki hodi v četrti razred, navadno nosi hlače in ima do ramen segajoče lase. No, ta vrtavka je moja sestra, Nataša, če hočete še enkrat njeno že v naslovu omenjeno ime.
Kot ste že v začetku slišali, mi dosti nagaja. A le občasno. Ponavadi rečem, da je dobila napad sitnitisa in še kaj. Zelo rada se šali in mi zastavlja uganke. Če takrat ravno pišem nalogo, me s tem spravlja ob živce. V šoli ima odličen uspeh. Ne vem, kako ji uspe, ko se nič ne uči. Zaradi površnosti je dobila že marsikatero slabo oceno. Večkrat jo popiha na potep in jo moram potem iskati za kosilo ali večerjo.
Navadno sva skupaj kot najboljši prijateljici. Ne bom lagala, če povem, da mi pri marsikaterem spisu kakšna njena domislica pride prav. Torej se spodobi, da ji tudi sama pomagam. Zadnjič sem ji povedala, kako naj sestavi spis. Upam, da njena tovarišica ni ničesar opazila. V njenem zvezku se najde kakšna pravopisna napaka, ona pa, ko pišem, sloni na moji pisalni mizi in me opozarja na izpuščene strešice in pike.
No, pa kaj bi ostali samo pri nalogi. Včasih vzameva pot pod noge pa, hajd, v gozd po kostanj ali kaj drugega. Še večkrat sedeva na kolo in uide-va na drugi konec vasi k eni sošolki ali pa na Studeno k drugi. Včasih greva, nekaj po svoji volji, nekaj pa po maminem naročilu, v Knape k sorodnikom. Tam imava bratranca in sestrično najinih let.
Nekoč sva vzeli pamet v roke in izračunali, da je Nataša mlajša od mene za dve leti, dva meseca, dva tedna in dva dneva. Če sem rojena 20. junija 1971, izračunajte, kdaj je ona.
Marija Benedik, 6. c r.
OŠ Prešernove brigade Železniki
UGANKA
V puberteti se pojan. vsakdo si priraderc. odpravi.
S kremo mamičino st M saj te grdobe rad nt hw
Andreja Potočnik, 6. b. r. OŠ bratov Žvan Gorje
Moj
domači
kraj
Moj domači kraj je $«# Tja se peljemo vsake t-dopust. V tem kraju se je la moja mama. Blizu Ser-teče reka Črmošnjica V\-., je Vinica. Tam se je rodil ,f ki slovenski pesnik in dt^ tik Oton Župančič. HribS^ je tudi blizu nas. Visci * 547 metrov. Dosti ljudi s,*"1 sem na izlet.
V Semiču nas vedno p»V* kujejo sorodniki in domačV ša. Vsakič se veselim o: m-domovini.
Klavdija Lipnik. 5. r. si* dopolnilne šole KeutkW
Kmalu bi me povozil avto
Včeraj sva šli z mam\\-mesto. Hodili sva po pky- • in prečkali cesto na prv.y za pešce. Ko sva bili »s;v na drugi strani ceste v doma zacvilile zavore je padla, ker je voznik *r* bila odprl vrata, če bi bu na njeni strani, bi mebilpc* zil. Nesramni voznik M opravičil, ampak je oo.\ dalje.
Nuša Ekar. 2. b r.
OŠ Simona Jenka Kranj
DE Center
PETEK, 18. NOVEMBRA 1983
OBVESTILA OGLASI OBJAVE
7. STRAN GLAS
ALPETOUR
DAN REPUBLIKE — še nekaj prostih mest MIMARA — MEŠTROVIČ, obisk razstave v Zagrebu, odhod 17. 12. 1983, cena 750 din NOVO LETO — v Izoli, Puli in Medulinu SREČANJE UPOKOJENCEV, marec 1984 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE »SARAJEVO 84< tekmovanj od 7. —19. februarja 1984 POSEBNI PROGRAMI ZA DELOVNE KOLEKTIVE IN ZAKLJUČNE SKUPINE!
Prodaja letalskih vozovnic na domačih in mednarodnih prograh. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
— ogled športnih
Yugotours
Ljubljana, Titova 36/IX, tel. 321-794, 321-795
PRILOŽNOST!
Petdnevno potovanje v LONDON s posebnim letalom direktno iz Ljubljane. Odhod 26.11. zjutraj, prihod 30.11. proti večeru. Cena aranžmaja samo 19.880 din! Prijave in informacije pri vaši potovalni agenciji ali na gornji naslov.
IZBRAN JE BIL NAJBOLJ UREJEN KRAJ V SLOVENIJI V LETU 1983
V letošnjem, petnajstem po vrsti, tekmovanju za najbolj urejen kraj v Sloveniji je na vseh ravneh sodelovalo preko 200 slovenskih turističnih krajev Pobudniki In koordinatorji celotne akcije, kakor tudi posameznih akcij v krajih so bila turistična društva, katerim so se zvečine pridružila še druga društva, šole in OZD. V finale se je uvrstilo 25 krajev: Artiče. Bled, Bohinj, Bovec, Celje, Črna na Koroškem, Dolenjske toplice. Gradišće, Izola, Kobarid. Lendava, Lesce, Luče Muta, Nova Gorica, Ormož. Otočec. Postojna, Ptuj, Radovljica, Rogaška Slatina, Ruše, Šentvid pri Stični, Šmarješke toplice in Veržej
Prvo mesto in enako število točk sta dosegla Črna na Koroškem in Postojna Drugo mesto v letošnji ocenjevalni akciji si delita Bled in Veržej Komaj dobri dve točki pod maksimumom so pristali trije kraji. Bohinj. Celje in Nova Gorica Tudi letos je bil osnovni namen tekmovanja v skrbi, da je turistični kraj čim bolj privlačen, hortikulturno urejen, čist, gostoljuben, prometno varen, ponudbeno pester, prireditveno bogat, homogen in popularen Pohvale vredna je uvrstitev štirih gorenjskih krajev med finaliste in visoki uvrstitvi Bleda in Bohinja
ms KOMPAS
\Ml JUGOSLAVIJA
• ZAGREB — razstava I. Meštrovića in A. Topič — Mimara, 1 dan 29. 11., v novembru in decembru za skupine po želji
• NOVI' VINODOLSKI — KOMPASOVO SREČANJE, 3 dni, 26. 11., 28. 11., in 5 dni, 26. 11.
• BEOGRAD - BAR - DUBROVNIK, 5 dni, 26. 11.
• PREKMURJE — 3 dni, 28. 11.
• DUNAJ - PRAGA, 4 dni, 26. 11.
• CIPER - 8 dni, 24. 11. in 29. 12. - SILVESTROVANJE in tedenski paketi, januar, februar, marec
NA VOLJO JE BOGAT PROGRAM .»SMUČANJE 1983/84«.
KOMPASOVO SREČANJE ZA PRAZNIK REPUBLIKE V NOVEM VINODOLSKEM
Kompasovo srečanje v Novem Vino-dolskem vzbuja veliko zanimanje predvsem zaradi bogatega programa In dokaj ugodne cene. Posebnosti srečanja so: vsak udeleženec dobi majico, vsak večer bo poseben Kompasov video TV dnevnik, posebno žrebanje nagrad s prijavnico revije Stop, izkaznice »Kompasovo srečanje« (ugodnosti), stalna informativna služba, otroški vrtec in poseben program za otroke, vsak udeleženec sodeluje na velikem Kompaso-vem nagradnem žrebanju, v zabavnem programu sodelujejo: znani humoristi, »12. nadstropje«, skupine Vivak in Izgubljeno vreme, plesna skupina KRIK, omenimo pa naj še izlete z barko v Vrbnik na Krk, avtobusni izlet po Vinodolski dolini in izlet v Gorski kotar — v vse izlete so vključene vinske in kulinarične dobrote. Pohitite v najbližjo turistično poslovalnico, kjer so vam na voljo podrobnejše informacije in natisnjen program.
GOZDARSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KRANJ, o.sub.o.
Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 a
Razpisuje kredite za razvoj zasebnega kmetijstva v letu 1984
Kredite bomo odobravali za naslednje namene:
— preureditev hlevov s pripadajočimi napravami za krave in mlado živino,
— nakup plemenske živine,
— nakup kmetijskih strojev
Kreditni pogoji bodo glede na namene kreditiranja različni. Določil jih bo izvršilni odbor na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana kmetijstva, ribištva in živilske industrije za obdobje 1981 — 1985 ter sklepov Konzorcija za zagotovitev sredstev za proizvodnjo in preskrbo s hrano za potrebe SR Slovenije in sklepov LB — TBG Kranj.
Pogoji za pridobitev kredita so:
— da je prosilec lastnik gozda — kmet in da je vsaj 1 leto vlagatelj pri GKS Kranj,
— da trajno gospodarsko sodeluje z Gozdnim gospodarstvom Kranj,
— da ima S področno TZO sklenjeno pogodbo o proizvodnem sodelovanju v skladu z zakonom o združevanju kmetov,
— da je preusmeritev oziroma pospeševanje kmečkega gospodarstva v skladu z načrtom razvoja kmetijstva in gozdarstva,
— da ima v primeru koriščenja kreditov za gradnjo veljavno gradbeno dokumentacijo,
— da je kreditno sposoben
Ob enakih pogojih imajo vsi združeni kmetje enake pravice za najemanje kreditov; v primeru pomanjkanja sredstev, pa imajo člani ustanoviteljice GHKS prednost pred ostalimi vlagatelji.
Prošnje za kredite bodo do 31. januarja 1984 sprejemali blagajniki GHKS na poslovnih enotah v Skofji Loki, Tržiču in Preddvoru. Istočasno obveščamo, da vse vloge in dvige denarja, kakor tudi vse kreditne zadeve, lahko opravite na naših poslovnih enotah v Škof-ji I oki, Tržiču, Preddvoru ter v Kranju vsak delavnik razen sobote od 7. do 12. ure.
ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠKOFJA LOKA
Na podlagi sklepa izvršnega odbora z dne 20. 10. 1983 razpisuje
natečaj za zbiranje prošenj za investicijske kredite za leto 1984, ki jih bo ZHKS odobravala proizvodnim skupnostim in združenim kmetom, z namenom usmeriti, modernizirati in povečati kmetijsko proizvodnjo.
Natečaj velja tudi za zbiranje prošenj za kredite za investi cijsko vlaganje v kmečki turizem.
Pojasnila lahko dobite pri vodju posamezne zadružne enote, ter pri pospeševalni in hranilno kreditni službi.
Prošnje s prilogami sprejema Kmetijska pospeševalna služba K7 Škofja Loka do 15.12. 1983.
Kekec jeseniške Zarje na olimpijskih igrah
Zarja je jeseniška trgovska organizacija, ki se vedno bolj uveljavlja tudi izven Gorenjske in Slovenije — Nov program in vključevanje v malo gospodarstvo — Dogovori o zunanjetrgovinskem poslovanju
Jesenice — Temeljna organizacija Zarja sodi v okvir delovne organizacije Golica in se je v zadnjih letih razvila v pomembno jeseniško trgovsko orga-n zacijo. Najprej je dejavnost obsega-a maloprodajno mrežo in le del grosi-stične. zaradi težkih razmer na maloprodajnem področju pa so si že več let prizadevali, da bi razširili grosisti-ćno dejavnost in se vzporedno vključevali v malo gospodarstvo občine.
Na področju malega gospodarstva so lani napravili prve korake in danes združujejo okoli 50 kooperantov črne metalurgije, barv, plastike in lesa. Dosegli so, da so določena področja že razvita in kompletna, kot npr predela-
va žice, nekaj manj pa predelava pločevine in jekel. Vzporedno s tem so pri Zarji vodili akcije vključevanja v trgovsko mrežo izven občine in Gorenjske in našli eno izmed najuspešnejših oblik sodelovanja s SKI Poolom v smislu pomoči in večje uspešnosti prodaje na širšem območju.
Zarja je idejni nosilec izdelkov SKI POOLa in že so postali edini prodajalci vseh izdelkov s tem znakom — izdelkov tekstila, maskot, med katerimi je idejno najbolj posrečena maskota Kekca, ki je obenem maskota jugoslovanske reprezentance za olimpijske igre v Sarajevu. Asortiman je postal širok in že nastopajo
na vseh prireditvah, ki so v interesu in v pomoč našim smučarjem.
V Zarji so se odločili, da je ena izmed najbolj perspektivnih smeri nadaljnjega razvoja v malem gospodarstvu, tako družbenega kot zasebnega sektorja. Zavedajo se, da je od temeljite raziskave tržišča odvisen njihov uspeh in nadaljnje uspešno delo. Temeljna organizacija Zarja, katere osnovna dejavnost je trgovina z neživil-skim blagom v grosistični prodaji in maloprodaji, trgovina, ki je z vso resnostjo začela razvijati kooperantske odnose, se želi aktivno vključevati tudi v zunanjetrgovinsko menjavo s posebnim poudarkom na maloobmejnem prometu. Glede na to, da maloprodajna dejavnost životari, je ta usmeritev nujnost, ki se je vsi zaposleni prav dobro zavedajo, saj bi z novim programom poskušali sanirati maloprodajno mrežo in jo v prihodnosti povezali.
Ob celo manj zaposlenih so v zadnjih mesecih zabeležili izreden porast prometa, čeprav se v maloprodaji srečujejo s številnimi problemi. Kot vemo, primanjkuje precej blaga, pozna se manjša kupna moč še posebej za artikle, ki jih ponuja Zarja, kreditni pogoji potrošnikov so bistveno slabši. Pri nadaljnjem razvoju imajo težave z zagotavljanjem obratnih sredstev, saj banke nimajo posluha. Naslednji problem so Zarjine skladiščne kapacitete, saj jih nimajo na enem mestu, različne lokacije pa niso racionalne. Problem bodo poskušali rešiti z najemnimi odnosi za nove skladiščne kapacitete.
Pri zagotavljanju nujnega reproma-teriala se srečujejo s precejšnjimi pri-
tiski proizvodnje za avanse m y<> zagotavljanju deviz, ki pa jih trgovina ne ustvarja.
Kljub številnim problemom in težavam, s katerimi se srečuje kolektiv jeseniške Zarje, jim uspeva, da se z dobrim delom in solidnimi poslovnimi odnosi uveljavljajo na domačem tržišču. Nadvse pohvalno je tudi, da se trgovina poskuša tako dohodkovno in poslovno povezati, da bi se usmerjala tudi v izvoz. Zarjinim delavcem, ki so že do zdaj dokazali kvaliteto in katerih trgovine so vedno dobro obiskane, bo tudi v novem poslovnem in razvojnem programu uspel smeli prodor, ki je v tem gospodarskem položaju nujen.
O LAS 8. STRAN    PETEK, 18. NOVEMBRA 1983
REPORTAŽA
Vročina okrog stroškov za ogrevanje v
Kranj — Okoli 30 odstotkov občanov v kranjski občini živi v družbenih stanovanjih, okrog 20 odstotkov pa v takšnih, kjer je centralno ogrevanje. Ob vsesplošnem naraščanju cen, ko smo postali nekako neprizadeti za 10, 20-od-stotne podražitve, so stanovalci s centralnim ogrevanjem nekako s strahom pričakovali trenutek, ko se bodo morali seznaniti z novo ceno.
Ko je odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj na podlagi izračunov in predlaganih stroškov za obračunsko leto 83/84 v kurilni sezoni 83/84, lahko zgolj nemočno ugotovil, da pravzaprav ne more nič, so bile objavljene tudi predlagane podražitve akontacij. Ljudje so se seveda preračunali in čakali trenutka, ko bo stvar stekla po novem.
Položnica z učinkom vžigalice
Glede na stališče odbora za prenovo in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, da se nove akontacije začno obračunavati s 1. novembrom, so v začetku prejšnjega tedna stanovalci v stanovanjih s centralnim ogrevanjem v občini dobili položnice za plačilo novih akontacij. V tem trenutku pa je začelo naraščati nezadovoljstvo in ogorčenje zaradi dveh vzrokov:
K položnicam za plačilo nove akontacije ni bila priložena nobena obrazložitev o izračunu novih stroškov in morebitnem obračunu za minulo obračunsko leto in kurilno sezono. Razen tega pa so bili zneski . na položnicah tudi precej večji
od objavljenih odstotkov o povečanju stroškov v novi kurilni in obračunski sezoni. Prišlo je do spontane (in najbrž bi se morali zavedati že pred tem) tudi do pričakovane reakcije. Gole položnice (brez obrazložitve) so v že tako razgretem razpoloženju dobile učinek vžigalic.
Najprej se je sredi minulega tedna sestal potrošniški svet v krajevni skupnosti Vodovodni stolp in zahteval obrazložitev, zakaj so nove cene akontacije občutno večje od objavljenih odstotkov za povečanje stroškov. Hkrati je bil izražen dvom v pravilnost izračuna stroškov za ogrevanje za novo kurilno sezono. Postavljeno pa je bilo tudi vprašanje, zakaj še vedno ni obračuna za obračunsko leto 1982/83.
V ponedeljek zvečer je bil nato sestanek na Planini, kjer so bile pripombe podobne, kjer so prav tako obsodili način, da stanovalci niso dobili obrazložitve o izračunu stroškov za novo akontacijo in obračuna za minulo obračunsko leto. Tu so tudi sklenili, da je najprej treba razčistiti, kdo je pristojen za določitev nove cene oziroma akontacije. Dokler ne bodo dobili obračuna za minulo leto in dokler se ne razjasni, kako je bila izračunana akontacija za stroške v novi sezoni pa sedanjih akontacij ne bodo plačali. Zahtevali so, da se sedanje položnice prekličejo in izstavijo nove s starimi akontacijami.
Podoben sestanek je bil v sredo popoldne tudi s predsedniki hišnih svetov naselja Vodovodni stolp, kjer imajo prav tako centralno ogrevanje. Tudi na tem sestanku so obsodili način in odnos, da niso bili pravočasno obveščeni in seznanjeni, kaj vse je pripeljalo
do tolikšnega povečanja. Menili pa so tudi, da naj bi bile nove akontacije izračunane na podlagi obračuna za minulo kurilno sezono oziroma da bi bile za 10 odstotkov nižje. In nenazadnje so na tem sestanku tudi imenovali petčlanski kurilniški odbor, ki bo poslej spremljal in obravnaval vsa vprašanja v zvezi z ogrevanjem, stroški, varčevanjem, in podobno.
Odbor delavske kontrole potrdil izračune
V sredo zjutraj se je sestal odbor samoupravne delavske kontrole pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Sestanka pa so se udeležili tudi člani kolegijskega organa samoupravne stanovanjske skupnosti in strokovne službe Dom-plana.
Odbor je ocenil, da so izračunani stroški za akontacije v novi obračunski oziroma kurilniški sezoni pravilni. Obravnaval pa je tudi obračun za sezono 82/83 in o njem ni imel pripomb. Razen tega pa je odbor razpravljal tudi o pristojnosti, kdo je pooblaščen za določanje cen oziroma akontacije na stroške ogrevanja. Na sestanku na Planini je bilo namreč poudarjeno, da bi o tem morala razpravljati in dati soglasje tudi skupnost za cene.
Ugotovili so, da je v kranjski občini organizacija glede ogrevanja drugačna kot v drugih občinah v Sloveniji. Tam, kjer je ogrevanje organizirano v okviru komunalne dejavnosti, so pristojne za potrjevanje stroškov samoupravne komunalne skupnosti in občinske skupnosti za cene. V kranjski občini, kjer je ogrevanje ure-
DARKO Torkar, inovator leta I: ^
Na trgu se bomo obdržali le z inovacijo
Kdaj je začel z ustvarjalnim delom, je težko reči, kajti ustvarjalno žilico čuti v sebi že dolgo. Morda je bila prva bolj otipljiva po-gruntacija prevozni molzni stroj. Ko je leta 1967 kot živinorejec začel delati na mlečni farmi na Bledu, sta ga naredila s sodelavcem traktoristom Karlom Pivcem. Na staro traktorsko prikolico sta montirala rezervoar za vodo za napajanje živine, kontejner za krmila, ki so jih krave dobivale ob paši, in še molzni stroj skupaj z agregatom. Odlično je delal, se spominja Darko: ko so živino spuščali v nov čredilnik, so jo prestregli z molznim strojem, jo napojili, ji dali krmila in jo še pomolzli. Dobro se je obnesel, če si pametno delal z njim. Kakšni dve leti je delal. Škoda, da naprave niso uporabljali naprej. To je bil menda prvi prevozni mlečni stroj v Jugoslaviji.
V kmetijski srednji šoli v Mariboru ga je najbolj privlačila kmetijska mehanizacija. Profesor Novak, s katerim Agromehanika Kmetijsko-Živilskega kombinata Kranj še danes sodeluje, mu je dal osnove. Dodobra se je tu spoznal s sadjarstvom, vinogradništvom. Šola je imela veliko plantažo sadja, svoje vinograde. Gojenci so vse sami obdelovali. Od tod tudi njegovo dobro poznavanje strojev, ki jih potrebuje ena ali druga zvrst kmetijstva. Svoje znanje, ki gaje prinesel iz šole, je izpolnjeval pri delu. Leta 1969 je pri KŽK prodajal kmetijske stroje in rezervne dele, servisiral in vzdrževal molzne naprave pri kmetih. 1975., ko je Agromehanika postala poseben tozd, je Darko postal vodja proizvodnje na Zlatem polju in kasneje v Hrastju. Direktor Lazar ga je s polno mero zaupanja vključil v svoje delo. Zamisli so se povezovale druga z drugo in danes je včasih težko ločiti, kaj je inovacija enega, kaj drugega.
Sprva je bilo težko. V podjetju niso imeli svoje delavnice, hodila sta k obrtnikom, razvijali so, delali, včasih vse skupaj razrezali, pa spet naredili na novo. Vedela sta, kaj hočeta, in na koncu je moralo uspeti. Poslušala sta kmete, njihove pripombe, želje, si ogledovala dosežke drugih na sejmih. Vedno pa sta hotela vse narediti doma in iz domačih materialov. Danes se je izkazalo, da je to edino pravilno.
Lani je bil Darko Torkar imenovan za inovatorja leta II. Pršilnik za traktor Tomo Vinkovič za obdelavo vinogradov je izumil in še nekaj drobnarij. Letos si je pridobil naslov inovatorja leta I za model pršilnika 3001/S, model ventila z dvema prekatoma in patenta ventila z dvema komorama.
»Vse tri inovacije, ki so prijavljene za patentno zaščito, je visoko ocenila tudi Višja
agronomska šola v Mariboru, kajti vse tri omogočajo razširitev asortimana proizvodov. Najpomembnejši je pršilnik, ker je prilagojen optimalnemu izkoriščanju pogonske moči traktorjev, ki jih uporabljajo predvsem individualni kmetovalci. Nova linija pršilni-kov pomeni večjo možnost izbire optimalnega proizvoda glede na velikost posestva in specifičnost kulture,« piše v obrazložitvi. Vse novosti je trg tudi izredno lepo sprejel.
Letos se v glavnem ukvarja z izboljšavami, kjer bi se dalo prihraniti čim več materiala, kajti materiali so danes dragi. Z rekonstrukcijo kompletnega razpršilca bo treba tretjino manj materiala, osnovni namen pa se bo še izboljšal. V delu imajo tudi večje škropilne agregate, namenjene za družbeni sektor. Veliko stvari je še v razvoju. Obdržali se bodo le z močnim razvojem, z uresničevanjem idej, z izdelovanjem specializiranih strojev za ozke kulture, kot je na primer tobak. Razmišljajo o strojih za zaščito sadovnjakov in vinogradov v terasah. Ideje nastajajo ob delu, sproti. Darko pravi, da ne more razumeti, kako je nekdo lahko vnaprej plačan, da bo nekaj izumil. Cele množice inženirjev posedajo po razvojnih oddelkih, nad-poprečne osebne dohodke vlečejo, od njih pa le malo pade ali sploh nič. Nasprotno pa ljudje iz proizvodnje pridejo s svojimi idejami, a niso nič vredni. Prav te bi morali nagraditi! Na zahodu dajo veliko na razvoj. Vendar tam določijo programske naloge, izberejo štab ljudi, ki na tem dela določen čas, ko pa je stvar gotova, se razidejo in vsak dela svoje osnovno delo naprej. Naši razvojni oddel ki so predragi. Prav bi bilo, da bi delovne organizacije imele svoje prototipne delavnice, kjer bi zamisli sproti uresničevali. Pri Agro-mehaniki jo imajo in zdaj stvari vse lažje stečejo. Nič več ni treba letati okrog obrtnikov. Zamisli se sproti uresničujejo doma.
D. Dolenc
jeno v okviru strokovne službe DO Domplan, ki ima v svojem sestavu tudi energetski oddelek, pa je za potrjevanje stroškov cene ogrevanja pooblaščen odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, za potrditev obračuna stroškov v kurilni sezoni pa zbor uporabnikov skupščine samoupravne
stanovanjske skupnosti. Po mnenju predstavnikov republiške skupnosti za cene pa bi tudi v Kranju praviloma veljalo, da bi stroške morala poleg omenjenih obravnavati tudi občinska skupnost za cene.
Odbor samoupravne delavske kontrole je menil, da tudi tokrat postopek potrditve stroškov ni bil nepravilen glede na
Ironija nekega problema
Kar zadeva ogrevanje danes marsikje (ne le v Kranju) vse bolj prihaja v ospredje ironija nekega drugega problema. Vse več bo namreč tistih, ki se bodo počutili, da so pravzaprav »po kazni« deležni številnih ugodnosti v komfortno urejenih stanovanjih. Možnostim za izbiranje med cenejšim ali dražjim načinom ogrevanja v kotlovnicah v kranjski občini se namreč vedno in v vsakem primeru reče: nafta. Kakšne pa so možnosti pri nas glede nafte kot energije, najbrž ni potrebno posebej razlagati.
Na sestankih v teh dneh je bilo večkrat poudarjeno, da ima gorivo oziroma njegova cena v stroških ogrevanja več kot 85 odstotni delež. Možnosti za prehod na drugo vrsto goriva praktično ni. S tem v zvezi so morda v preteklosti (ko je bilo še čas) žal prevladale drugačne odločitve. Na Planini se na primer (ko je bil čas za to) niso odločili (v občini) za priključek kotlarne; na plin. Danes so razmere glede plina takšne, da Petrol dopušča možnost dobave plina na Planini le za ogrevanje tople vode. Razen tega pa tudi plin postaja vse dražji vir energije.
Kar zadeva trda goriva, je bila še nedavno tega naša naravnanost takšna, da v večjih stanovanjskih naseljih ogrevanje s tem načinom ni bilo dovoljeno zaradi onesnaževanja. Danes so razmere in tudi stališča ravno obratna. To pa seveda še ne pomeni, da je pložaj povsem brezizhoden. V Kranju že obstajajo študije o tako imenovani toplarni oziroma toplifikaciji mesta Kranja. S tem v zvezi je že bilo precej razmišljanj o možnostih uporabe energije Save, o posebni organizaciji, ki se bo ukvarjala s tem problemom. Programi s tem v zvezi so izdelani tako, da bi zadevo uredili tam okrog leta 2000 ali malo preje. Nedvomno pa so že današnje razmere takšne, da se je čas za razmišljanje, kako v Kranju organizacijsko, tehnično in tehnološko (in vse kar je v zvezi s tem) urediti in rešiti ogrevanje (četudi morda prehitro) že iztekel. Programe do leta 1990 ali 2000 bo najbrž treba precej približati.
Res je, da se ta hip na področju ogrevanja z mazutom lahko še marsikaj prihrani; vendar sorazmerno z glavnim stroškom, ki je v tem primeru mazut in predstavlja 85 odstotkov vseh stroškov, sorazmerno malo. Nekdo je na razpravah v minulih dneh rekel: Na vsakem koraku bi nas moral zbosti napis Varčujmo z energijo.
Res je tako, da kotlarne lahko veliko prihranijo. Marsikje se stanovalci pritožujejo, da jim je v stanovanjih prevroče, ker so temperature tudi 26 ali celo več stopinj; da je topla voda na Planini precej bolj vroča od 60 stopinj. Nenehno bdenje nad napravami, bi se prav gotovo obrestovalo, kajti po nekaterih podatkih vsaka stopinja Celzija manj prihrani okrog 6 odstotkov pri porabi goriva.
Prav tako upravičena je najbrž pripomba, da bi tudi energijo, ki jo porabimo za ogrevanje, morali meriti. Če bi stanovalci lahko odčitali na števcu, koliko energije porabijo, bi prav gotovo bolj varčevali. Takšni instrumenti danes v svetu niso nikakršna posebnost. Pri nas pa imamo z njimi še vedno velike težave, ker jih uvoziti ni mogoče, domači pa so nezanesljivi in še premalo jih je. Vendar na Planini III
načrtujejo tudi ugraditev tako imenovanih kalorimetrov.
Veliko se lahko prihrani tudi z občasnim izklapljanjem kotlovnic. V naselju Vodovodni stolp, ko zvečer obratovanje zmanjšajo na minimum in ponovno vključijo kotlovnico v polno obratovanje zjutraj, precej prihranijo. Na Planini, kjer je več kot 40 toplotnih postaj, pa takšno časovno izklapljanje žal ni mogoče. Tam je moč prihraniti le v stanovanjih z zapiranjem ventilov na radiatorjih, s skrbno porabo tople vode, katere poraba zdaj znaša na leto že en kubični meter na vsak kvadratni meter stanovanjske površine.
Največji prihranek pa v večjih kotlovnicah prav gotovo pomeni redno vzdrževanje naprav. V Domplanu ugotavljajo, da imajo s tem v zvezi premalo ljudi. Vendar pa jih novi zakon obvezuje, da se bodo morali kadrovsko okrepiti, kar sicer po eni strani pomeni strošek, nedvomno pa bi to morali pokazati tudi kot prihranek.
Ugotovitev torej, da imata predvsem vsestransko dobra organizacija glede delovanja naprav in kotlovnic in vsestransko, skrbno varčevanje pri slehernem porabniku, lahko pomemben učinek pri zmanjšanju stroškov in omilitvi za marsikoga zelo težkega stanja pa najbrž tudi opravičuje večkrat poudarjen predlog, da je treba čimprej ustanoviti kurilniške odbore, poživiti delo hišnih svetov in zborov stanovalcev.
A. Žalar
dosedanjo, utečeno T-'T"' Strinjal pa se je, dahiH^*^ radi občutnih podrač^Jj*1? va veljalo bolj terne.;.-;^^ piti k temu in predvse** časno in primemo . stanovalce in hišne stalem stanju. Zato t* prihodnje odbor za gospodarjenje pri vni stanovanjski konca leta temeljito vprašanja, ki se vzdrževanje toplarn kotlovnic ter naprav stanovanjih), in opre in kdaj je dolžan to vati in kakšne so aaM ter pristojnosti glede i* vanja.
Kot nevzdržen je o0r moupravne delavske)^ ocenil sklep na Planot.f danih akontacij a ne plačajo. Odlaganje lahko ob končnem privede do nevzdržnega mogočega stanja, saj stroški oziroma zneski, bo treba plačati v pt«"* mesecih še občutno vi*' je odbor menil, danaj<*. vprašanja obravnavajo * družbenopolitičnih oq^ j ah v občini.
Prah in ogoi brez potrebe
Čeprav vsa vprašanji^ še niso razčiščena in bt'j razpravljalo tudi še r stvo občinske konfen^j cialistične zveze (m bodo tudi v organih i. vne stanovanjske sk\i hišnih svetih, zborih i cev oziroma krajevmk1 nostih), pa je v tem: vsekakor jasno, da jej ki je nastal zaradi stanovanj čisto po nem dvignil toliko povzročil upravičeno ~ volj stvo in ogorčenje. C«*J stanovalci pravočasno, j ktivno, podrobno in Mč^f, obveščeni, bi bilo bolj jasno.
V Domplanu bi \> morali poskrbeti, da £ i valci in hišni svet najpfC bili podrobnejše pojas^ obrazložitvijo o izračun * škov v novi kurilni obračunski sezoni. Pm1
Rekli so
Stane Pimat, občinski komite ZK nc u
ku na Planini:
»V družbenopolitičnih organizacijah v občini št »S mo stališča glede nastalega problema, ker smo bili Dn\"S kot vsi stanovalci o novi akontaciji obveščeni zgolj s cami. Mislim, da takšen način obveščanja zasluži S' nezaupnico odgovorni službi. Prav tako na primer ii5 svet občinske skupščine ni dobil odgovorov Dom-nu* * i posredovane pripombe. Zato bo o vsem tem nuniW predsedstvo občinske konference SZDL ...«
Milan Bajželj, predsednik skupščine sqh^ pravne stanovanjske skupnosti občine K ran
»Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanji/ hišami v družbeni lastnini skupščine stanovanjske sinu«/ je potrdil predvidene stroške ogrevanja v kurilni m/ 1983/84. Predlog je obravnaval tudi odbor za planina«' razvoj, v sredo pa je zadeva na dnevnem redu odbora a/ moupravni delavski nadzor.
Indeks povečanja v novi sezoni v primerjavi s »j/1 82/83 je 186. Največja postavka pri tem je cena goriva. PnV je indeks povečan na 194. V skupnih stroških pa n>m/* predstavlja 85,28 odstotka in je zato povsem jasno, da j* v& di tega tudi porast stroškov.
Cene goriva, ki se zdaj uporablja na Planini in tudi\*< gih stanovanjskih naseljih, so takšne in bodo verjetnosti* je. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da zmanjšamo pw»K Tu gre po eni strani za splošno varčevanje, kjer lahko nt/ naredijo stanovalci sami in hišni sveti. Po drugi strani p« f za tehnične rešitve, ki jih morajo zagotoviti izvajalske «tf nizacije.
Mislim, da se je treba čimprej opredeliti v rešitvat' enoten povezan sistem energetske oskrbe mesta Kranja. IV spektivne rešitve so verjetno sprejemljive le v smeri, it * med- seboj povežejo že obstoječe in morebitne nov* kod**" ce v enotni sistem in da se zagotovi možnost uporabe i čnih vrst goriv. Pomembno je tudi, da se zagotovi porabe energije čim bolj natančno po porabnikih.
Pomembno je tudi, da se na Planini in tudi v dnipa/ seljih uporabniki bolje organizirajo, da bodo lahko tak»č/ bolj neposredno sodelovali z izvajalci pri reševanju te atalK
matike.«
Ivan Torkar, predsednik občinskega
zveze sindikatov:
»Ljudje brez temeljitega in objektivnega informiran.' ne sprejemajo takšnih ukrepov. Tisti, ki so bili s tem v n** dolžni pravočasno obvestiti stanovalce in družbenopoiiuc^ organizacije, so popolnoma zatajili. Nesprejemljivo je. cialistična zveza in druge družbenopolitične orjjaniiaciK s smo bili obveščeni, kakšne cene se pripravljajo. Zato i smo mogli pravočasno reagirati. Prav zato se mi tudi danja reakcija ljudi ob nenehnem padanju standarda malna. V prihodnje je treba vse tovrstne postopke speljati1 delegatski skupščini, hkrati pa razčistiti pristojnosti občinske skupnosti za cene s tem v zvezi...«       \ |
REPORTAŽA
PETEK, 18. NOVEMBRA 1983    9. STRAN O LAS
PETKOV PORTRET
ju
k i izstavitvijo položne akontacije predlo-iravo obračun stro-NriW sezoni 82/83.
:eli v Dompla-teave pri sestavi kon-ilpopolnega obračuna, i';septembru (tik pred i obračuna) ponovno
■ gorivo in so takrat
■ pnhajali računi za p gorivo v prejšnjih Itendar pa se je hkra-m, da so zdaj vseeno mkaj dneh (do sestan-
.pravne delav-hek)pripravili končni f
laik skupščine samo-janovanjske skupno-fKranj je na seji od-jBMpravne delavske Stanovanjske skup-Vedeti je treba, ia stanovanjska na-jereuh in nerešenih bhko tudi velik Zato v takšnih prilaščanje ne sme za-,-ir.a za naprej naj f ia ob kakršnihkoli i is&ah na področju sta-% dejavnosti in pro-lt predhodno temelji-fcrazpravljamo v hišnih !>/euh krajevne skupki., stični zvezi in v ' samoupravne stano-! skupnosti. V zvezi z i>". pa „e treba nare-prej ustano-►iditiki odbori v nasedajo centralno ogre-
^Bijem občutnem po-
■ groškov za ogrevanje -dja zastaviti še eno V. Podatki kažejo, da Mvo (mazut in kurilno I februarja letos do no-I pražilo od 9,30 di-^kik/gram na 33,50 di-1» kilogram. Tako veli-lažitev (do katere je aotfopoma) je najbrž
fl^vala, da bi se v Donita prej odločili za more-v^V/vetanje akontacij in tj deloma lovili korak s podoben način je lepo kar zadeva porabo , obračunavanje stro-Utektrični energiji. Ne W za to, da bi s tem y»iwvi stroškov kaj pri-' »ji plačali manj, ven-1K bil prehod iz ene v lVzrtno manj boleč.
A. Žalar
Večina je prihranila
Obračun stroškov ogrevanja za kurilno sezono 82/83 (od 1. julija 1982 do 30. junija 1983, ki je vsekakor prišel prepozno) je pokazal, da so v večini kotlovnic pri stroških ogrevanja tudi prihranili. Izjemi sta le kotlovnica Planina in Zlato polje 3b in 3c, kjer bodo stanovalci morali še nekaj doplačati.
Za kotlovnico Planino je obračun pokazal, da bodo morali stanovalci doplačati za minulo kurilno sezono še 10,15 d inarja na kvadratni meter. V kotlovnici Vodovodni stolp pa znaša prihranek 46,92 dinarja na kvadratni meter, na Cesti JLA 6 bodo uporabnikom stanovanj vrnili po 27,49 dinarja za kvadratni meter, v kotlovnici Cerklje 187,74 din na kvadratni meter, v Preddvoru 134,08 dinarja za kvadratni meter, v H 8 57,25 dinarja za kvadratni meter in v Kanarčku 38,35 dinarja za kvadratni meter. V kotlovnici Zlato polje pa bo treba doplačati še 93,19 dinarja za kvadratni meter.
Razlike niso upoštevane na sedanjih položnicah za akontacije za november. -
A. Z.
Pripombe
izvršnega sveta
Eft .VAS VSAKDANJI
Izvršni svet je na izračunane stroške v obračunskem letu 1983/84 dal 18. oktobra naslednje pripombe:
• Ali je realno planirati povsod več kot 10-odstotno povečanje porabe goriva?
• Ali je pri izračunu goriva za kurilno sezono 83/84 vrednostno upoštevano tudi gorivo, ki je na zalogi po nižjih cenah?
• Ali so planirani osebni dohodki z 38 odstotnim porastom realni?
• Podrobno bi bilo treba preučiti postavko vzdrževanje in njeno rast oziroma ali ta ne vsebuje tudi del osebnih dohodkov.
• Kazalo bi obravnavati predvidene stroške kurjenja v kurilni sezoni 83/84 skupaj z obračunom kurilne sezone 82/83, saj bi na ta način lažje ocenjevali predvidene stroške za kurilno sezono 83/84.
Na te pripombe so iz Domplanu posredovali odgovore na seji odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami, ki je bila 21. oktobra, pismeno pa so odgovorili izvršnemu svetu 15. novembra.
Vsebina povzetih odgovorov je naslednja:
• Planiranje kuriva za sezono 83/84 je realno glede na lansko manjšo porabo zaradi mile zime in racionalnega obratovanja.
• Pri izračunu ogrevanja na kurilno sezono 83/84 je bilo vrednostno upoštevano tudi gorivo na zalogi: Planina 800.000 kg mazuta po 18,50 din, Vodovodni stolp 180.000 kg mazuta po 18.50 din, JLA 6 25.000 kg mazuta po 18,50 din H8 90.000 litrov kurilnega olja po 25,70 din, Zlato polje 3 b in 3 c 25.000 litrov po 25,70 din, Cerklje 15.000 litrov po 25,70 din in Preddvor 15.000 litrov po 25,70 din.
• Porast planiranih osebnih dohodkov je posledica planiranih novih delavcev za nemoteno obratovanje naprav in sicer: Toplarna Planina trije delavci za vzdrževanje in en delavec (strojnik) za nadziranje kotlovnic H8, JLA 6, Zlato polje 3 b in 3 c.
• Pri stroških vzdrževanja niso upoštevani prihodki, vendar je potrebno glede na naprave, ki so v upravljanju vlagati sredstva za vzdrževanje, v katerih so zajeti materialni stroški zunanjih organizacij ki opravljajo vzdrževalna dela'
• Nemogoče je obravnavati istočasno plan za novo kurilno sezono in ocenjevati redne stroške za preteklo leto. Izračun stroškov ogrevanja je letos namreč v zamudi zaradi podražitve goriva 10. septembra in je bilo treba ponovno preračunati stroške glede na površine ogrevanja.
A. Ž.
Gregor Klančnik
Po njegovi zunanjosti mu človek ne bi prisodil, da je pred dnevi praznoval 70-le-tnico. Spoštljivih let skoraj ne občuti. O njih pravi: »Če sklepam po sebi, vam rečem, da se nikar ne bojte takšne starosti. Prvič zato, ker se človeku piše taisto, kot se mu govori oh grobu; slišal sem vse najlepše in dobil resnično zadoščenje za svoje delo. Drugič zato, ker se človek lahko še vedno ponaša z življenjsko močjo; štiri dni pred rojstnim dnem in štiri dni po njem sem se z lahkoto sprehodil na Triglav.«
Tod, v nedrih triglavskega pogorja, mu je tekla zibka. Vanjo so ga položili 7. novembra 1913. leta kot sedmega otroka na Klančnikovi kmetiji v Mojstrani. Čeprav so s postržkom v družini milo ravnali, je bilo Gregorjevo otroštvo trdo. Bosopet je pet mesecev v letu tekal na pašo in pozneje v šolo na Dovjem. Potem ko je šest let drgnil domače klopi, so ga sprejeli v meščansko šolo na Jesenicah. Potlej se je vpisal v srednjo tehniško šolo v Ljubljani, kjer je 1934. leta končal šolanje v oddelku za elektriko.
»Uk, za katerega sem se od malega zanimal, sem z lahkoto opravil,« se spominja Gregor Klančnik, in nadaljuje: »Težje je bilo dobiti delo. Zato sem po vrnitvi iz šole za rezervne oficirje ob svojem 23. rojstnem dnevu z veseljem sprejel službo v takratni Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Od takrat sem ostal zvest železarstvu vse do svoje upokojitve 1080. leta.«
Vsa leta vmes je marsikatera vijuga otežila Gregorjevo delovno pot, ki pa se je vseeno vztrajno vzpenjala. Po začetnem delu v jeseniški cevarni se je v konstrukcijskem biroju železarne specializiral za izdelavo načrtov jeklenih konstrukcij. Posebno veliko nalogo je kot konstruktor imel pri predvojni izgradnji visokih peči, nove martinarne in valjam. Tudi po osvoboditvi domovine se je vrnil v železarno na Jesenicah, kjer je skupaj z Mihom Potočnikom in Viktorjem Kotnikom delal v vodstvu. Pri opravilih v splošnem sektorju ga je dodobra
spoznal tedanji minister Franc Leskošek-Luka, ki ga je 1946. leta določil za upravnika tedanje jeklaine na Ravnah.
»To je bila,« naglasa sogovornik, »velika prelomnica v mojem življenju. Prišel sem v zastarelo tovarno, kjer so na leto lahko proizvedli le 7 tisoč ton jekla. Od družine sem se moral ločiti ob rojstvu tretjega sina in živeti namesto z domačimi s prebivalci, katerim je bilo treba priskočiti na pomoč ali pri izgradnji vodovoda, košnji in sekanju drv ali pri organiziranju društvenega življenja.«
Težko bi bilo opisati vsa Klančnikoova prizadevanja na Ravnah, dovolj zgovorni pa so že nekateri mejniki z njegove življenjske in delovne poti. Ob Gregorjevi 40-letnici so ravenski železarji prvič proizvedli prek 50 tisoč ton surovega jekla. Deset let pozneje so z izgradnjo nove valjarne proizvodne zmogljivosti podvojili in to je bil ključ za nadaljnjo izgradnjo in usmeritev v proizvodnjo ter predelavo žlahtnega jekla. Ob koncu šestdesetih let so se na njegovo pobudo odločili za organizacijske spremembe in povezavo z jeseniškimi ter štorskimi železarji. Tako je 1969. leta Klančnik postal generalni direktor združenega podjetja Slovenske železarne in to nalogo opravljal celo desetletje, leto pozneje pa so ga upokojili.
Enako kot z delom v železarstvu je vse življenje povezan tudi s športom. Od rane mladosti je poleti zahajal v gore; po poti se je prvič povzpel na Triglav 1926. leta, pet let pozneje pa prek Severne stene. S hojo in plezanjem v gorah, največ Julijcih, se je pripravljal za zimo, ko se je predajal smučarskim tekom. V letih 1936-1938 se je povzpel s prvega mesta v gorenjski podzvezi do prvaka Jugoslavije v smučarskem teku in klasični kombinaciji. Po vojni se je posvetil organizacijskemu delu v Smučarski zvezi Slovenije in Jugoslavije; bil je kapetan tekaškega moštva, predsednik tehnične komisije, podpredsednik SZJ in član komiteja FIS za smučarske teke.
»Kazen izpolnjevanju teh pa političnih dolžnosti v republiških in zveznih telesih,« dodaja Gregor Klančnik, »sem se z veliko volje loteval dela v lokalnih športnih ali planinskih organizacijah. Na Ravnah sem bil ,krstni boter' športnega kluba Fužinar in postal častni član tamkajšnjega planinskega društva. Planinskemu društvu Ljubljana-Matica sem na pobudo gorniških prijateljev pred leti priskočil na pomoč pri prenovi Triglavskega doma na Kredarici. Naloga vodje projekta, katerega skrb je bilo vse od zbiranja denarja do spremljanja izgradnje, ni bila lahka. Toda ob rezultatu, ki je velika pridobitev za vse gor-ništvo, čutim veliko zadovoljstvo; verjetno tudi zato, ker sem bil ob odpiranju doma in pozneje deležen pozornosti mnogih ljudi.
Če me vprašate, katera stran osebnih uspehov mi je ljubša, vam najlaže odgovorim z besedami Metoda Ro-tarja. V voščilu oh 70. rojstnem dnevu mi je med drugim dejal, da sem na Ravnah opravil svoje življenjsko delo, v zgodovino pa bom zapisan zaradi Triglavskega doma.«
Gregor Klančnik, ki se tudi danes razdaja gorništvu in smučarskemu športu, ima še nekaj neizpolnjenih načrtov na tem področju. Najprej namerava dokončati nekatera dopolnitvena dela na Kredarici in zatem sodelovati pri uresničitvi projekta za smučarski center na Peci. Najgloblje želje pa ga vodijo nazaj v rodni kraj, kjer hoče pomagati sinovi družini pri urejanju domačije, da se bo tod ohranilo i/.ročilo prejšnjih Klančnikovih rodov. Besedilo in slika: Stojan Saje
tmrmmmmmmmm
a peke se spomnimo, kadar zmanjka kruha
Mili smo se, da nam ob jutranjem vstopu v trgovino zadiši s polic n se rahlo topel kruh. Ne pomislimo na ceno, ne obotavljamo se ttupu, ker brez kruha ni zajtrka, kosila, večerje, malice ... Ne iamo se, kdo nam je spekel kruh, kdo je ponoči prenašal moko, i testo, bedel ob peči...
koncu  imela natančno kilo
S - Večina je posedla Azijske ekrane, se na nočni spanec pravila na večerno po-fcajfc ko smo družno s 'mili v temno noč. Ura devet zvečer. V kranj-<#ni je spet postajalo Med prihajajočimi so Maji moški; žensk je H/, za matere je delo M preveč naporno. Pri-fjl bov delovnik, za ne-//; za druge pettiso-Wli so si bela pekov-in se porazgubili, k priganjalo,   ura bo 'r.n zjutraj in takrat bo Mlofiti prvi kamion. Sfalaskija smo našli v kjer je prelagal vre-Aanal moko na strojno Ji njem so ostajali drob-^ifci moke, vse, kar je kr/zi sito mlinarjem, ^ije više je Peter Rika-V/Jih pripravljal testo, >/iajal kvas in sol ter '   je bila zmes prav-
V preveč gosta ali rediva je, ker se vrste mo-'•razlikujejo med seboj;
rpijejo več vode, dru-Komaj se Peter na-ft pride druga in IfM pošiljka, kom na hidravlično je kotel nagnil in
V f. prevrnila na tehni-Mflgram in 12 dekagra-Wrria, da bo štruca na
gram.
»Komaj čakamo nove pekarne, čeprav se delavci tega tudi malce bojimo,« poudarja Janez Malovrh iz Spodnjih Du-pelj, vodja izmene. »Vse se bo pričelo znova, treba se bo naučiti dela na novih, sodobnejših napravah. Sedanje so dotrajane in zastarele, tudi stavba ni grajena tako, da bi omogočala boljše delovne razmere. Vrata so neprestano odprta, piha, vleče in dviguje moko, poleti se kopamo v znoju .. . Kako malo je cenjen pekovski poklic, pove že podatek da smo šele po 23 letih spet dobili vajenca, pa še ta je, ko se je izučil, odšel. Prevladujejo delavci iz drugih republik. Pe-
kov s končano šolo je le še sedem, ostali so pridobili kvalifikacijo ob delu, veliko je še nekvalificiranih delavcev. Obrazi v pekarni se menjavajo, mladi ne zdržijo dolgo. Veliko izuče-nih pekov je danes v Savi, Iskri in po ostalih tovarnah, ker so tam pač našli lepše delo.«
»Razumem mlade,« dodaja Anton Dolenc iz Tržiča, delavec z najdaljšim stažem v pekarski stroki. »Namesto da bi zvečer odšli s punco na ples ali v kino, morajo na delo v pekarno. To je težak poklic, delo ponoči, v nedeljah in praznikih. 36 let sem zaposlen v pekarstvu in polovico delovne dobe sem doslej prebil na nočnem šihtu. Večina pekov od-
haja v pokoj invalidsko — dajejo jih revma, okvara hrbtenice ali obolenje dihal. Pred leti smo se borili za uvedbo beneficiranega staža, vendar v tem nismo uspeli. Najbrže tudi ne bomo, ker se razmere v sodobnejših pekarnah izboljšujejo in je vse manj nočnega dela. V letih, ko je primanjkovalo kruha, smo bili peki zelo cenjeni. Častno je bilo nositi belo obleko. Odkar je kruha v izobilju, se nas ljudje spomnijo le takrat, kadar kruha zmanjka v trgovinah ali kadar po nesreči zapečemo v kruh delec lesa, cigaretni ogorek. Pogosto so očitku povsem neupravičeni. Pridite pogledat po končanem prazniku republike. Naši šoferji bodo iz nekaterih trgovin pripeljali po več sto kilogramov kruha, od drugod pa nas bodo obvestili, da jim je kruha zmanjkalo. Več občanov bo tako kot ponavadi trkalo tudi na vrata pekarne, češ dajte nam kruha, premalo ste ga spekli. Trgovine se bodo morale bolje povezati med seboj in si poma-
gati. Kruh, ki ga dobimo nazaj, sicer ni vržen proč. Večino ga zmeljemo v drobtine, medtem ko neuporabnega prodamo kmetom, da ga pokrmijo živini.«
Tekoči trak je medtem kose testa odpeljal na počitek, odtod v napravo za oblikovanje štruc, pa spet na vzhajanje in nazadnje v peč — v dobre pol ure je iz testa nastal kruh. Nekaj metrov proč so nanj že čakale pridne roke delavcev in delavk in ga hitele zlagati v zaboje. Med njimi se sukal Anton Gorjanc in opravljal vsakdanje delo — kontrolo gotovih izdelkov. »Celoten kolektiv si prizadeva, da bi spekli čimbolj okusen kruh,« pravi »To nam tudi uspe, če je moka dovolj kakovostna. V velike težave zaidemo, če zmanjka električne energije. Pekarna namreč nima svojega agregata in četudi nam gre Elektro zelo na roko, se je že zgodilo, da smo testo vrgli proč. Dovolj je, da je električni mrk dolg od 20 do 30 minut.«
Janez Malovrh, vodja izmene.
Anton Dolenc pekarstvu.
36 let dela v   Jože Pucko — s kruhom na pot v zgodnjih jutranjih urah.
\
Milan Zadravec, vodje odpreme.
pomočnik
Težave in težavice imajo tudi pri odpremi kruha.
»Potrebe po kruhu v kranjski občini se prerasle zmogljivosti sedanje pekarne. Zgrajena je bila za devet ton kruha dnevno, pred prazniki ga običajno odpremimo tudi trikrat več. Če bi hoteli do osme ure vsem dostaviti kruh, bi potrebovali toliko kamionov, kolikor je trgovin, šol in tovarniških menz. Na voljo imamo šest kamionov, ki pričnejo raz-važati kruh ob štirih zjutraj in končajo z delom ob pol dvanajsti. Probleme imamo z embalažo, izgublja se ali prihaja nazaj močno poškodovana. Vsak tak zaboj pa stane 450 dinarjev,« razlaga Milan Zadravec, pomočnik vodje odpreme.
Jože Pucko iz Kranja se je
tistega dne, ko smo se mudili v pekarni odpravil s tovornjakom proti Brniku, se ustavil na vseh kranjskih šolah in se nazadnje odpeljal še proti Bit-njam.
»Občani so navajeni na določeno uro in če kasniš, so že v skrbeh,« pripoveduje med delom. »Od večine trgovin imamo ključe, medtem ko so v šolah in tovarnah kuharice običajno že na nogah. Ne, nikdar ne pustimo kruha na prostem, da bi ga dosegla žival.«
Za tisti dan je bilo delo opravljeno. Kruh je bil pri porabnikih, v pekarni pa so se že pričeli pripravljati na nov delavnik, ko bo spet treba poslati na trg novih 14 ton kruha in drobnega peciva ...
C. Zaplotnik
GLAS 10. STRAN
ŠPORT, REKREACIJA
PETEK, 18. NOVEMBRI t*1
L
POKAL VITRANC RS '83/84 SVETOVNI POKAL
KRANJSKA GORA JttGOSLAVttfA
L
V Podkorenu bodo s snežnimi topovi pripravili slalomišče
V torek »zapadel« prvi umetni sneg
V torek zvečer sta sposojena snežna topova avstrijske tvrdke bruhnila prve kubične metre snega na novo slalomsko progo v Podkorenu, kjer bo v četrtek, 1. decembra, ženska tekma za svetovni pokal, dan zatem pa še moška preskušnja. Prirediteljem jo lahko zagode le toplo vreme.
Kranjska gora — Organizacijski odbor »Pokala Vitranc« — vodi ga predsednik jeseniške občine Franc Brelih — se je odločil, da letošnji tekmi za svetovni pokal izvede na novi slalom-ski progi, imenovani Podkoren III. Kranjskogorski prireditelji, ki so doslej že večkrat imeli težave s snegom (ne glede na to, ali je bila tekma v začetku ali ob koncu zime) bodo slalomišče zanesljivo pripravili, četudi do tedaj ne bi zapadlo niti za centimeter snega. Že v torek zvečer sta snežna topova tipa Suiag avstrijske tvrdke bruhnila po slalomišču prve kubične metre snega, pri pripravi izteka pa jim bo priskočila na pomo" še Elanova naprava za sneženje. Za ureditev proge bosta morala snežna topova izdelati okrog devet tisoč kubičnih metrov snega, kar bi zadostovalo za 30 centimetrov debelo snežno odejo. Organizatorji so si topova sposodili pri avstrijski tvrdki — razstavljala jih je tudi na smučarskem sejmu v Ljubljani — in če se bosta obnesla, ju bodo odkupili in namestili na načrtovani snežni poligon v Podkorenu. Njuna zmogljivost pri temperaturi pod ničlo je 25 do 30 kubičnih metrov snega v eni uri, pri hujšem mrazu pa še precej več. Prireditelji so izračunali, da bi topovi (Elanov in avstrijska) prekrili progo s snegom v desetih nočeh; takrat so temperature najnižje in izkoristek naprav največji. Zaenkrat gre vreme organizatorjem zelo na roko, saj iz Kranjske gore poročajo o pravem zimskem mrazu, o temperaturah okrog deset pod ničlo. Prizadevnim smučarskim delavcem jo lahko zagode le otoplitev, še najmanj pa bi bilo skrbi (in izdatkov), če bi dovolj snega še pravočasno nasula narava.
Nova slalomska proga Podkoren III se zaradi razgibanega smučišča, po katerem poteka, uvršča med najbolj zahtevne na svetu. V povprečju ima 36-od-stoten nagib, na zadnjem delu pred ci-
ljem pa strmina dosega tudi 49-odsto-ten naklon. Na tem smučišču bodo do prihodnje zime postavili še dve vlečnici in uredili smučarski poligon, na katerem bodo lahko naši in tuji alpski smučarji in smučarke trenirali, še preden bo zapadel naravni sneg.
Tekmovalci bodo na prvo tekmo svetovnega pokala v Kranjsko goro prišli šele 30. novembra; prej so namreč hoteli polni gostov, ki bodo tam preživljali praznične dni. V četrtek, 1. decembra, bo ženski slalom za svetovni pokal; prvo vožnja se bo pričela ob 10. uri in druga dve uri kasneje. V petek, 2. decembra, bo na podkorenskem slalo-miošču še moška preskušnja. Start prve vožnje bo ob 10. uri in pričetek druge ob 12.30, Prvikrat na tekmi svetovnega pokala v Kranjski gori bo čase merila ekipa iz Mojstrane, rezultate pa obdelovala in računalniško posredovala Iskra Delta iz Ljubljane.
Prireditelji pričakujejo glede na to, da gre za prvi tekmi svetovnega pokala v olimpijski sezoni, rekordno število obiskovalcev — v obeh dneh okrog 40 tisoč. Vstopnina bo enaka kot na prejšnji tekmi za »Pokal Vitranc« — za odrasle 100 dinarjev, za otroke 50, v predprodaji pa bo še za 10 odstotkov nižja. Za prireditev vlada tudi drugod po svetu precejšnje zanimanje. Poleg naše televizijske mreže jo bodo prenašale še Avstrija, Italija, Švedska, Švica, ZRN in Monte Carlo, posredno pa tudi Avstralija in ZDA.
Organizacijski komite »Pokal Vitranc« je že izdal zanimivo publikacijo, v kateri govori o pomenu tekmovanj za turistično uveljavitev Kranjske gore, predstavlja novo progo in dosežke Bojana Križaja, Ingemarja Stenmarka in Phila Mahra — treh odličnih slalomi-stov, ki bodo bržčas tudi na letošnji tekmi v Podkorenu imeli glavno besedo.
C. Zaplotnik
Na Gorenjskem malo poznana
Varpa — kaj je to?
... šport, rekreacija, pri kateri skušajo tekmovalci vreči varpo iz aluminijaste zlitine čim bližje cilju. S Švedske, kjer tamkajšnji zgodovinski viri dokazujejo, da so jo metali že pred tisoč in več leti, so jo zanesli tudi na Gorenjsko, kjer je zdaj že 50 metalcev varpe.
Jesenice — Zaman smo obračali liste v Leksikonu športnih panog, v Ver-binčevem slovarju tujk, v Leksikonu Cankarjeve in Državne založbe. Pod črko V prav nikjer nismo našli besede varpa in ob njej navedene razlage. Le kakšna športna panoga je to, smo se spraševali, ko smo v časniku prebirali vest, da na Blejski Dobravi ustanavljajo varpa klub in prirejajo tekmovanje, na katerem bodo nastopili še ostali gorenjski metalci varpe.
Dolfe Kosmač iz Gozd Martuljka, sicer zaposlen v Železniškem gospodarstvu Ljubljana na Jesenicah, nam je razširil obzorje. Pa ne le nam, pred nedavnim je »abecedo« varpe učil tudi fakultetnega profesorja, ki se poklicno ukvarja s proučevanjem zgodovine športov. Zanimivo, skoraj neverjetno — o varpi ni vedel prav ničesar . .. Potešimo končno radovednost.
»Varpa je šport ali rekreacija, ki izvira s Švedske,« razlaga Dolfe, ki je prvič prijel varpo v roke pred sedmimi leti, v zbirki priznanj pa ima tudi bronasto medaljo s švedskega državnega prvenstva. »Zgodovinski viri dokazujejo, da so varpo metali že pred tisoč in več leti. Takrat so v ta namen uporabljali primerno oklesan in izoblikovan kamen. Ker pa so se kamni preveč drobili, so uvedli današnjo, iz aluminijaste zlitine narejeno varpo, ki po specifični teži ustreza teži kamna. Namen tekmovanja ali rekreacije je vreči varpo čim bližje cilju, h količku, ki je oddaljen za pionirke 12 metrov, za pionirje, mladinke, članice, veterane in veteranke 15 metrov ter za mladince in člane 20 metrov. Zanimivi so zlasti ekipni dvoboji, kjer tekmovalci, ki mečejo težje varpe, zbijajo lažje in podobno.«
»Gre za najcenejši šport ali rekreacijo,« poudarja Dolfe Kosmač. »Potrebujemo le primerno velik travnik, varpo za vsakega metalca in dva količka, s katerima označimo tekmovališče. Mečemo lahko različno težko varpo, 20-de-k.igramsko ali čez pet kilogramov težko, če to zmoremo, tako kot to zmore na svetu edinole Šved Hansson. Pri metanju je pomembno, da dosežemo vrtenje varpe, ker le v tem primeru obstane na mestu, kjer pade na tla. Za varpo ne veljajo stroga pravila. Okvirno se držimo švedskih, o vsem ostalem se lahko tekmovalci, prijatelji ali sodelavci dogovorijo pred pričetkom metanja. Tovrstna športna in rekreacijska panoga je primerna za moške in ženske, za otroke kot za starejše; ob na-
šem obisku na Švedskem, v domovini varpe, pa smo se prepričali, da se s tem veliko ukvarjajo tudi invalidi.«
Na Gorenjskem je varpa zaenkrat še malo poznana, nekaj več vedo o njej le v zgornjesavski dolini. Metalci, ki so več let nastopali neorganizirano, so letos ustanovili prve klube. Pred petimi meseci je bil osnovan v Hotelsko turistični delovni organizaciji Gorenjka v Kranjski gori, oktobra na Blejski Dobravi, na ustanovitev se pripravljajo še v Integralu — tozd Gostinstvo Gozd Martuljk in pri TVD Partizan Gorje. Nekaj klubov obstaja še v Ljubljani in na Primorskem, nekdaj so bili delavni tudi v Novem mestu. Klubi nameravajo ustanoviti slovensko varpa zvezo, potem bodo pričeli razmišljati tudi o li-gaškem tekmovanju, o kategorizaciji tekmovalcev, o organiziranem izdelovanju varp, o publikaciji, v kateri bi natančneje predstavili varpo. Šport, ki so ga nekdaj že skušali uvrstiti na olimpijske igre, vendar v tem niso uspeli
Ob nedavnem obisku švedskih metalcev pri nas so bili jugoslovanski tekmovalci deležni laskavih pohval. »Učitelji« iz domovine varpe so jim priznali, da so edini v Evropi, ki mečejo v njihovem slogu. Metalci z Gorenjske (okrog 50 jih je) so tudi že dojeli, da je mogoče le z redno vadbo poseči po težji varpi in doseči dobre rezultate. Dolfe Kosmač, član Gorenjke in Varpa kluba Ljubljana, je več let metal najtežjo v Sloveniji, trikilogramsko, letos je to mesto prepustil Vitu Modricu iz kranjskogorske Gorenjke, ki meče še 35 de-kagramov težjo.
C. Zaplotnik
ŠPORT OB KONCU TEDNA
Košarka — V tekmi četrtega kola slovenske lige se bodo košarkarji kranjskega Triglava v nedeljo, 20. novembra, ob 19. uri pomerili v športni dvorani na Planini z ekipo Kraškega zidarja.
Hokej — Hokejisti kranjskega Triglava bodo v tretjem kolu medrepubliške slovensko-hrvatske lige igrali v soboto, 19. novembra, ob 17.30 na drsališču gorenjskega sejma z ekipo Tivolija iz Ljubljane.
Sedmi šahovski festival »Iskra 83« — V počastitev dneva republike in 40-letnice drugega zasedanja Av-noja prireja sindikalna konferenca Iskre Telematika Kranj v nedeljo, 20. novembra, v delavski restavraciji na Laborah sedrrii šahovski festival »Iskra 83«. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. Sodelujejo lahko štiričlanske moške ekipe (z dvema rezervama) in dvečlanske ženske ekipe, ki bodo razporejene v deset kakovostnih skupin. Vsaka ekipa mora prinesti na turnir, na katerem se bo igralo po splošnem pravilniku hitropoteznega šaha, dve šahovski uri, kompleta šahovskih figor in šahovski deski. Prijave sprejema organizator še uro pred pričetkom tekmovanja, prijavnina pa znaša za moške ekipe 500 dinarjev in za ženske ter mladinske 300 dinarjev. Najboljše ekipe bodo prejele pokale in denarne nagrade (od 500 do 3000 dinarjev).
SPOROČILI STE NAM
Presenečenje na Bledu — Po desetih kolih gorenjskega nogometnega članskega prvenstva so v vodstvu nogometaši Lesc z 18 točkami pred LTH s 16 in Poletom s 13 točkami. V zadnjem kolu so za največje presenečenje poskrbeli ralci Alpine iz Žirov, ki so v gosteh Bledu premagali domačo enajsteri-Izidi — Bled : Alpina 1:2, Lesce : Po-
Ig
na
co
CU. 1/.1U1 — uh.- .---r.
let 3:1, Reteče : LTH 2:7, Tržič : Kondor 4:0, Jelovica : Alples 1:4. — P. Novak
Vatrostalna slovenski prvak  — V
dvorani pod Mežakljo na Jesenicah se je končalo slovensko ekipno prvenstvo v kegljanju na ledu. Naslov prvaka je osvojila Vatrostalna z Jesenic v postavi Milenko Peric, Ante Bazo, Rudi Šapek, Ivan in Srečo Železnikar. Ekipa se je uvrstila na svetovno prvenstvo, ki bo od 24. do 27. novembra v Frankfurtu. Prvih pet ekip s slovenskega prvenstva
— Vatrostalna, Murka in Krivec (vse Jesenice) ter Piber (Bled) in Kranjska gora — bo na kvalifikacijah odločilo, katera tri moštva bodo nastopila marca na evropskem prvenstvu v Avstriji.
— J. Rabič
Člansko prvenstvo Kranja v šahu —
V prostorih Šahovskega društva Kranj poteka letošnje občinsko člansko prvenstvo v šahu. Sodeluje 18 igralcev, med njimi kar pet mojstrskih kandidatov. Po petem kolu sta v vodstvu M. in C. Logar s po štirimi točkami, pol točke manj so zbrali Jokovič, Krek in Mrvar, točko manj kot vodeča igralca pa Deželak in Jeraj. — D. Jokovič
Zakotnik zmagovalec četrtega turnirja — Na četrtem turnirju Go kluba Kranj je s točko prednosti zmagal Milan Zakotnik (II. dan) pred Matjažem Chvatalom (I. dan). Tretje mesto je osvojil Zvone Francelj (1. kyu) z zmago nad Radom Pintarjem (I. dan). Janez Rogelj (4. kyu) si je s petim mestom zagotovil nastop na mojstrskem turnirju za republiško prvenstvo, ki se danes pričenja v blejskem hotelu Golf. V spremljevalni skupini je zmagal Go-razd Francelj (7. kyu) pred Mirom Mrakom (14. kyu) in Juretom Pintarjem (14. kyu). — M. C.
/-
Tekmovanja za praznik republike
Tržič — Komisija za šport in rekreacijo pri tržiškem sindikalnem svetu bo v počastitev dneva republike pripravila s pomočjo klubov in društev več športnih tekmovanj. Že v sredo je bilo na strelišču na Cim-pru ekipno prvenstvo osnovnih sindikalnih organizacij za moške in ženske v streljanju z vojaško puško; tekmovanje je izvedla strelska družina Štefe Anton-Kostja. Danes, 18. novembra, se bo na kegljišču v Tržiču pričelo kegljaško tekmovanje, ki se bo sklenilo naslednji petek, 25. novembra. Kegljanje pripravlja kegljaška sekcija in bo po tekalo vsak dan od 16. do 20. uze. Člani Šahovskega društva Tržič bo do v torek, 22. novembra, ob 17. uri priredili v Domu Petra Uzarja hi-tropotezni turnir. Člani namiznote niške sekcije pri TVD Partizan Križe bodo v četrtek, 24. novembra, ob 16. uri izvedli v osnovni šoli Kokrškega odreda turnir za ženske ekipe in naslednji dan ob enakem času še za moške ekipe. Prijave sprejemajo organizatorji posameznih tekmovanj na prireditvenem prostoru. Najboljše čakajo pokali in diplome.
J. Kikel
v_,
Končan jesenski del nogometnega prvenstf
Sava, Britof, Naklo in Primskovo prvaki
Kranj — Končal se je jesenski del nogometnega prvenstva občine Kranj. V članski A ligi je bila za razred boljša od ostalih ekipa kranjske Save, ki je v desetih srečanjih šestkrat zmagala, štirikrat igrala neodločeno in zbrala 16 točk. Na drugem mestu so s štirimi točkami zaostanka nogometaši Podbre-zij. Igralci Triglava B in Šenčurja so zbrali po deset točk, Naklo in Kokrica še točko manj. Na sedmem mestu so Trboje z osmimi in na zadnjem, osmem mestu Primskovo s šestimi točkami. Moštvo Nakla se lahko pohvali t najučinkovitejšim napadom v jesenskem delu prvenstva. Njihovi strelci so zabili nasprotnikom 24 golov. Manj spretnosti so pokazali nogometaši Primskovega, ki so v desetih tekmah dali le deset golov. Največkrat sta žogo pobrala i/, gola vratarja Trboj in Nakla, najbolj zanesljivo obrambo pa sta imeli enajsterici Save in Podbrezij.
V članski B ligi so v zgornjem delu razpredelnice Britof, Zarica in Preddvor. Med ekipami je le za točko razlike, zato imajo še vse možnosti, da si v spomladanskem delu priigrajo naslov prvaka. Po jesenskem delu so v vodstvu nogometaši Britofa, ki so v desetih srečanjih le enkrat izgubili in prejeli vsega sedem golov. Druga je Zarica s točko zaostanka za prvouvrščenim Britofom, toda z najboljšo razliko v go-
lih. Tretji so nogometaši Prt^jJ edini v ligi, ki niso noter- | igrali neodločeno. V drugem yA nem razredu so štiri ena> j sovo in Visoko sta zbrala po ae^ J Bitnje osem in Hrastje še&flfl njem mestu so nogometaši iz Olševka. Z neučinkovita "drm in »redko« obrambno vrsto vsega tri točke.
V mladinski ligi so nogoat^V kla dokazali, da v občiniluaajt^B šega nasprotnika. Vse svojti)^ ;.o premagali in zbrali 16 točkuj k šno so prikazali v jesenska*" duje upanje tudi na kontni «»4 d. ugem mestu so s šestimi ostanka mladinci Kokri«, skovo pa zaostaja že za ose«, , drugi polovici lestvice so Trto***! mi točkami ter Preddvor in po štirimi.
Večja je izenačenost ek.p ligi. Po prvem delu tekmov.... točkami v vodstvu mladi M||™ Primskovega. tik za petami pt* točko manj igralci Nakla in Ki Četrti je Britof z osmimi tockaa«^ ta Sava s štirimi. Na ;adnjei*^ sta enajsterici Šenčurja in **»™ sedmih tekmah nista o! zmage.
D. Jošt - C.
»11
Po prvih nastopih v slovenski košarkarsk j
Mladost — up kranjske košarke
Kranj — Pred dvema tednoma se je pričelo tekmovanje v slovenski košarkarski ligi. Edini gorenjski predstavnik kranjski Triglav je v prvem kolu prijetno presenetil in na gostovanju na Jožici po podaljšku ugnal domačine, nekdanje drugoligaše. V prvi tekmi na domačem igrišču in pred svojim občinstvom je presenečenju dodal še razočaranje — s točko razlike je izgubil z moštvom Cometa iz Slovenskih Konjic, ki sicer velja za enega favoritov prvenstva.
Trener kranjskih košarkarjev Martin Gorenc je prvič poklical igralce na priprave že poleti — 12. avgusta, ko so odšli v Premanturo. Po vrnitvi domov so trenirali petkrat tedensko na štadionu in v športni dvorani na Planini. Do pričetka prvenstva so odigrali 23 tekem, na katerih so uigravali peterko, med drugim so se udeležili tudi turnirjev v Salzburgu, Cerknici in na Jesenicah. Ekipa, s katero se bo letos Triglav zoperstavljal svojim tekmecem, je po kakovosti enaka lanski, če ni celo za malenkost slabša. Iz Jezice se je vrnil
T*
Vabilo
Vabimo vse cicibane, ki jih veseli hokejska igra, da se javijo v soboto, dne 19. novembra 1983 ob 8.30 na drsališču v Kranju. Vpisovali bomo v hokejsko šolo, ki bo vsako soboto do konca letošnje sezone 1983/84. Ravno tako vabimo tudi mladince, ki znajo dobro drsati letnik 1967/68 in mlajše, da se javijo zaradi vključitve v mladinsko-pionirsko ekipo.
H K Triglav
Namiznoteniške novice
Prvi Kondor, tfruga Iskra Železniki
— Odbor za namizni tenis pri ZTKO Škofja Loka je pripravil prvi namizno-teniški turnir za članske ekipe iz škofjeloške občine. Med 13 moštvi je zmagal Kondor iz Godešiča, drugi so bili igralci Iskre Železniki, tretji LTH in četrti Polet.
Po treh kolih vodi Triglav — Namiz-noteniški klub Mošnje je v telovadnici osnovne šole v Begunjah pripravil prvi del tekmovanja v gorenjski ligi. Po treh kolih so v vodstvu namiznoteniški igralci Triglava pred lanskim zmagovalcem stražiško Savo in moštvom Jesenic. Na četrtem mestu je ekipa iz Mošenj, ki sta jo okrepili igralki Save, pete so Križe, šesti Kondor sedmi Gumar in osma Murova. Zanimivo je, da je med najmlajšim in najstarejšim igralcem v ligi kar 30 let razlike. Naslednji turnir bo 26. novembra v Straži šču.
24 ekip na občinskem prvenstvu —
Za tekmovanje v občinski namiznoteniški ligi Škofje Loke se je letos prijavilo 24 ekip, ob tem da se bodo nekatera moštva iz Poljanske doline udeležila tekmovanja, ki ga prirejajo v Žireh. Prvenstvo bo potekalo v treh kakovostnih skupinah. Naslov prvaka brani ekipa Kondorja, ki bo letos nastopala oslabljena. Njen najboljši igralec Jano Rant je namreč prestopil k LTH. Po prijavah sodeč se v škofjeloški občini organizirano ukvarja z namiznim tenisom 300 občanov. Šepa delo z mladimi igralci, ker primanjkuje strokovnjakov, nekoliko bolje delajo le v Škofji Loki, Sv. Duhu in na Godešiču.
J. Starman
Darko Omahen. S služenja<afB roka sta že prišla Andrej 9aWjP Miloš Košir, v decembru prdfl še Mareta Bidovca in Radi M ter v februarju Dušana MeteM dovljiškega košarkarskega Triglavu prestopil Roman D«j*j je pred leti že igral v Kranj* poškodb sta prenehala z vadbo njem Viktor Benčan in Marju JLA pa odhajata lani najbo' ekipe Robi Horvat in Božo \ gem delu prvenstva bo ekipe Iztok Zupan.
Up kranjske košarke je igralcev. Ekipa je v povprgJL najmlajšimi v slovenski ti^LfT šest mladincev in deset članih, 3 od teh pa ni starejši od 25 'm'lj karj i so si za letošnjo tekmovanj no zadali za cilj uvrstitev v 2*jf razpredelnice, med prvih $e$i?.» nje leto, ko bo ekipa pop. ' najo na mesto pri vrhu, ceboc^ sedanjem tekmovalnem lifta*" čas pa bi tudi gorenjska košari večje uspehe, če bi zaživeli yifm sklepi in način prehajanja -jajf nižjih v višje selekcije. V \ts5SR vljice. Jesenic in LokainvttH nastopajo v drugi slovenski« »skrivajo« košarkarji, ki hiyaM sti sodili tudi v ekipo Tngia.i ,
Odbojkarice TrigM še brez poraza
Kranj — Igralke kranjskeflH va so po nepopolnem petem kij movanja v zahodni skupim tofj venske odbojkarske lige še vel*' poraza in so z osmimi točkami* mo manj na drugem mestu Črnuč. Kranjske odbojkar.cv * >' oddale svojim nasprotnica- naj nize. V prvem kolu so paijrA Kamniku in prepričljivo premij* mačo vrsto s 3:1, tekmo drugajU^ Partizanom Belt so preložile :n v ? odigrale 26. novembra. V nastifr kolu so slavile v gosteh \ kjer so s 3:0 ugnale lstoiraeaskjjl štvo. Doslej najtežje je bitosN^r* igralkami iz Gorij, kjer jeselea^j odločil zmagovalca. Igralke Tnj*' bile pri zaključnih udarcih bo in so zasluženo osvojile nov para' stvenih točk. V petem kolusoatj čem igrišču s 3:0 premagale*; Kopra. Drugi gorenjski pred« ekipa Gorij je z eno zmago m* mestu.
Uspešno igrajo v enakem aui tekmovanju tudi odbojkani V petih kolih so trikrat zmagaaa krat izgubili. Na domačem • premagali Železničarja s X2 it' kronog s 3:1 ter v gosteh s M*i Bleda, praznih rok pa so osui. čevju in v srečanju z odbojkar-A nega doma.
Sejem smučarske opreme
Škofja Ix>ka — S
Alpetour prireja v telovadaki^ I re osnovne šole v škofji Loki/I jem rabljene smučarske opr^l Odprt bo v soboto, od 15. do 19. ure in \ :uv. I novembra od 8. do 12. ure V I ljo bo tudi nekaj nove optt^fl svetovali pa bodo smučarskega kluba Alpetour
PETEK, 18. NOVEMBRA 1983
KRIŽANKA, BANKA SPOROČA, KINO, NOVO V KINU
11. STRAN GLAS
V petek so se v prostorih Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske v Kranju na vsakoletnem srečanju zbrali mentorji pionirskih in mladinskih šolskih hranilnic z Gorenjske. Mentorji so spregovorili o kvalitativni bogatitvi varčevalne dejavnosti na šolah, zlasti pa o možnostih za izboljšanje denarnega servisa za potrebe pionirskega odreda in o verifikaciji te dejavnosti v samoupravnih organih šole in v vodstvih šol. Ob tej priložnosti so tudi razglasili rezultate oktobrskega tekmovanja za najboljšo hranilnico. Med pionirskimi hranilnicami je bila najuspešnejša hranilnica na osnovni šoli Peter Kavčič v Škofji Loki, na drugo mesto se je uvrstila hranilnica na osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah, tretja pa je hranilnica na osnovni šoli Heroja Bračiča Tržič. Med mladinskimi hranilnicami je bila najuspešnejša hranilnica v Šolskem centru v Radovljici..
/O   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
J
NOVO V KINU
1
Zgodba ameriške kriminalke Policaj iz Bronxa se od-W v policijski postaji v zlo-iji/mnem neurgorškem pred-wMyx Bronx. Policaj Murphu v.kakor ne uspe napredovati, ter ima »premehko« srce. Med teke akcijo vidi, kako njegov Ukga ubije nedolžno žrtev. Murphy zapade v moralno kri-", ne ve, ali naj zločin prijavi. / vlogi naslovnega junaka je Uigral Paul Netvman.
Tudi drugi premicrski film. je iz policijskega življenja. Policajkino kariero so na humoren način, začinjen s seksi prizori, posneli Italijani. Govori o dekletu, ki hoče postati policajka. Prebrisanost ji pri tem pomaga, a kaj, ko je punca preveč dosledna in prvo kazen za nepravilnoj parkiran avto prilepi samemu šefu policije .. .
Francoski erotični film Nemoralna prikazuje Carol po prometni nenreči, v kateri izgubi spomin. S pomočjo magnetofonskega traku za-(ne obnavljati svoje življenje. Odkrije, da je bila uspešna prostitutka, .dokler se ni zaljubila v Chrisa. Prijateljica in »Madame« sta želeli pre-ti njeno namero, da zapusti ta poklic in zaživi s Chrisom, kar je izzvalo tudi prometno nesrečo.
>-. ,_______________ - i ■ i  '-——
DEŽURNI VETERINARJI
od 18.-25.11.83
za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel.:23-518
SOKLlC DRAGO, dipl. vet., Strahinj 116, tel.:47-192
za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380
za občino Radovljica in Jesenice
URH JANEZ, dipl. vet., tel: 23-716 ali 25-779
Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
NAGRADNA KRIŽANKA
OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE TRŽIČ
Objavlja prosta dela in naloge
FINANČNO-TEHNICNE ADMINISTRATORKE
Pogoji:
— 4-letna administrativna ali ekonomska srednja šola z enim letom delovnih izkušenj,
— 2-letna administrativna šola z najmanj 2 leti delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Občinska konferenca ZSMS Tržič, Trg svobode 18. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8 dneh po izteku prijavnega roka.
Delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
Poskusno delo traja 30 dni.
CELINA HA J U 7 ZEMELJ POLU
PALEOLIT SKO NAJDI SĆF PRI DUSSEL DORFU
IT MESTO, ZNANO PO PENEČIH VINIH
SPOSOB NOST KO KOSI, DA NESEJO JAJCA
PREBIVA LEC EVRO AZUSKE DRŽAVE
TURIST RAZVIT JADRANS
KI OTOK
IT OBALNO MESTECE V APULIJI
OROŽJE ZA SAB UANJE
RADIO V ZAHODNEM BERI INU JUNAŠKA" PESEM
USTAN SV PRVENSTVA /NOGOMETU
SREDO/I M RASTLINA, KATANEC
RIM FlAr.r LINOSLO VEC
SRB PISA TELJICA RIBNIKAR
PLITKO SLANO JE ZERO V
DOBA TREH LET. TRILETJE
NAJVAZ CINOVA RUDA
OONJEVIT CIGANSKI PLES
Rešitev nagradne križanke z dne 11. novembra: Dolsko, Ataman, rotor, igralec, avla, Ani, slak, terca, Tel Aviv, AN, Okinava, SC, kor, Ja, Osla, Andreis, id< .', B,
les, jastog, arno, Ilija, Astrahan, trep, Na.
Prejeli smo 141 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Pavlina Bi-ček Reteče 14 Škofja Loka, 2. nagrado (120 din) prejme Danijel Kovačič, Moste 8 a, 'Žirovnica in 3. nagrado (100 din) prejme Simona Kus, Titova 87, Jesenice. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev pošljite do 23. novembra do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pija-deja 1, 640O0 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din.
KINO
KINO CENTER
18. novembra amer. barv. pust. film LOV DO SMRTI ob 16., 18. in 20. uri
19. novembra amer. barv. pust. film LOV DO SMRTI ob 16., 18. in 20. uri. premiera franc. barv. erot. filma NEMORALNA ob 22. uri
20. novembra amer. barv. risani film Sneguljčica in 7 PALČKOV ob 10. uri, amer. barv. pust. film LOV DO SMRTI ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. filma  POLICAJ IZ BRONXA ob
21. uri
21.. 22. in 23. novembra franc. barv. erot. film NEMORALNA ob 16., 18. in 20. uri
24. novembra amer. barv. krim. film POLICAJ IZ DRONXA ob 16. uri, amer. barv. akcij, film TV MREŽA ob 18. in 20. uri
KRANJ STORŽlC
18. novembra amer. barv. pust. film POBEG IZ ALCATRAZA ob 16., 18. in 20. uri
19. novembra hongk. barv. film ZEN KWUN DO V PARIZU ob 16. in 18. uri, amer. barv. erot. komedija UČNE URE ob 20. uri
20. novembra hongk. barv. film ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 14. in 18. uri, amer. barv. erot. film UČNE URE ob 16. uri, ju-gosl. barv. film ZBIRALCI PERJA ob 20. uri
21. novembra jugosl. barv. film ZBIRALCI PERJA ob 16., 18. in 20. un
22. novembru hongk. barv. film MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 16., 18. in 20. uri
23. novembra amer. barv. srhljivka 'ŽRELO ob 16., 18. in 20. uri
24. novembra hongk. barv. film PETORICA MOČNIH ob 16.; 18. in 20. uri
TRŽIČ
19. novembra amer. barv. risani film SNEGUUČICA IN 7 PALČKOV ob 16. uri, hongk. barv. film OROŽJE PROTI UGRABITELJEM ob 18. in 20. uri, premiera ital. barv. filma POLICISTKINA KARIERA ob
22. uri
20. novembra hongk. barv. film OROŽJE PROTI UGRABITELJEM ob 15. in 17. uri, amer. barv. pust. film POBEG IZ ALCATRAZA ob 19. uri, premiera amer. barv. filma PODZEM1JE MONTREALA ob 21. uri
21. novembra amer. barv. akcij, film TV MREŽA ob 17. in 19. uri
22. novembra amer. barv. film PODZEMLJE MONTREAIA ob 17. in 19. uri
23. novembra madiar. barv. drama ČAS SEJE USTAVIL ob 17. in 19. uri
24. novembra hongk. barv. film ZEN KWUN DO V PARIZU ob 17. in 19. uri
KAMNIK DOM
19. novembra hongk. barv. film BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA ob 16. uri, amer. barv. vojni film NA ZAHODU NIČ NOVE-l.G/1 ob 18. in 20. uri, premiera, amer. burv.
krim. filma POLICAJ IZ BRONXA ob
20novembra hongk. barv. film PETORICA MOČNIH ob 15. uri, amer. barv. vojni film NA ZAHODU NIČ NOVEGA ob 17. in
19. uri, premiera franc. erot. filma NEMORALNA ob 21. uri .
21 in 22. novembra amer. barv. krim. film'POLICAJ IZ BRONXA ob 18. in 20. uri
23. novembra amer. barv. akcij, drama TV MREŽA ob 18. in 20. uri
24 novembra madiar. barv. ljub. drama ČAS SE JE USTAVIL ob 18. in 20. uri DUPLICA
19. novembra amer. barv. krim. film POLICAJ IZ BRONXA ob 20. uri
20 novembra amer. barv. risani film SNEGUUČICA IN 7 PALČKOV ob 15. uri, franc. barv. erot. komedija NEMORALNA ob 17. in 19. uri
23 novembra franc. barv. erot. komedija POLICISTKINA KARIERA ob 20. uri
24. novembra amer. barv. srhljivka ZRELO ob 20. uri
JESENICE RADIO
18 novembra amer. barv. komedija VSE, KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma POLICAJ IZ BRONXA ob 21. un
19 novembra franc. barv. risani film SREČNI LUKEC IN BRATJE DALTON ob 15 uri madiar. barv. ljub. drama CAS SE JE USTAVIL ob 17. in 19. uri
•>() in 21 novembra ital. barv. erot. komedija POLICISTKINA KARIERA ob 17.
in 19. uri ,
22 novembra hongk. barv. karate film ZEN KWUN DO V PARIZU ob 17. in 19. un
23 novembra hongk. ban), pust. film SMRTONOSNI ANGELI ob 17. in 19. un
JESENICE PLAVŽ
18. novembra amer. barv. film COCO CHANEL ob 18. in 20. uri
19. novembra hongk. bari', film MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 16. uri, amer. barv. srhljivka ŽRELO ob 18. in
20. uri
20. novembra franc. barv. erot. film POLICISTKINA KARIERA ob 17. in 19. uri
21 in 22. novembra hongk. bani karate film ZEN KWUN DO V PARIZU ob 17. in 19. uri
24. novembra  amer.   barv.   erot. film UČNE URE ob 18. in 20. uri DOVJE
20. novembra franc. barv. risani film SREČNI LUKEC IN BRATJE DALTON ob 17. uri, hongk. barv. film SMRTONOSTN1 ANGELI ob 19. uri
24. novembra ital. barv. erot. komedija POLICISTKINA KARIERA ob 19. uri
KRANJSKA GORA
18. novembra amer. risani film SNE G VUČICA IN 7 PALČKOV ob 17. uri
19. novembru ital. bani. akcij, film lll.K KVL ZMAGUJE ob 19. uri
22. novembra amer. barv. krim. film PODZEMLJE MONTREALA ob 20. uri
24. novembra ital. bani akcij, film JAZ IN NILSKI KONII ob 19. uri
ŠKOFJA LOKA SORA
18. novembra ital. komedija JASTOG ZA ZAJTRK ob 18. in 20. uri
19. in 20. novembra avstr. akcij, film POBESNELI MAX ob 18. in 20. uri
22. in 23. novembra fin. drama MOŠKE NE MOREŠ POSILITI ob 18. in 20. uri
24. novembra amer. triler GOUUFIVA IGRA ob 20. uri
Železniki obzorje
18. novembra akcij, film POBESNELI MAX ob 20.uri
19. novembra ital. komedija JASTOG ZA ZAJTRK ob 20. uri
20. novembra amer. komedija SEDEČE RAČKE ob 18. in 20. uri
23. novembra hongk. film ZMAJ IZ ARIZONE ob 20. uri
POLJANE
18. novembra amer. komedija SEDEČE RAČKE ob 19. uri
20. novembra hongk. ban\ film ZMAJ IZ ARIZONE ob 17. uri
22. novembra amer. triler GOUUFIVA IGRA ob 19. uri
RADOVIJICA
18. novembra nem. barv. film RESNIČNE ZGODBE 6. del ob 20. uri
19. novembra angl. barv film RAZBOJNIK ZA VSE ČASE ob 18. uri, jap. barv. film KATAKLIZMA ob 15.30 URI ob 20. uri
20. novembra angl. barv. film RAZBOJNIK ZA VSE ČASE ob 16. uri, jap. ban\ film KATAKLIZMA ob 15.30 URI ob 18. uri, nem. ban\ film RESNIČNE ZGODBE 6. del ob 20. uri
21. novembra angl. bari', film RAZBOJNIK ZA VSE ČASE ob 20. uri
22. novembra hongk. ban\ film KAČA V ORLOVI SENCI ob 20. uri
23. novembra nem. bare. film RESNIČNE ZGODBE 6. del ob 20. uri
24. novembra amer. bani. film PRIHAJA NINDŽA ob 20. uri
BLED
18. novembra franc. bani. film POLICIJSKA VOJNA ob 20. uri
19. novembra franc. barv. krim. film POLICIJSKA VOJNA ob 18. uri, amer. barv. film KASKADER ob 20. uri
20. novembra špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 16. un, nem. barv. film KJE SE BOMO LJUBILI ob 18. uri, amer. barv. film BOKSAR ZA DOLARJE ob 20. uri
21. in 24. novembra jap. ban\ film KATAKLIZMA OB 15.30 URI ob 20. uri
22. novembra angl. barv. film RAZBOJNIK ZA VSE ČASE ob 20. uri
23. novembra KAČA V ORLOVI SENCI ob 20. uri
BOHINJ
19. novembra špan. bam film PRODAJALKA VIJOLIC ob 18. uri, amer. barv film BOKSAR ZA DOLARJE ob 20. uri
20. novembra franc. bam film POLICIJSKA VOJNA ob 18. uri, amer. bani. film KASKADER ob 20. uri
24. novembra nem. bam. film RESNIČNE ZGODBE 6. de1! ob 20. uri
O LAS 12. STRAN
TELEVIZIJA, OBJAVE
PETEK, 18. NOVEMBRA i
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 18.12.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, Angleščina, Odmor, TV gledališče - M. Krleža: Kraljevo, Poročila, (do 10.35) 17.15 Poročila - 17.20 Pihalni orkestri: Vedre melodije z Godbo milice - 17.55 Modro poletje, španska otroška nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja -18.40 Zdravilne vode, izobraževalna serija - 20.00 Slovenski muzeji in galerije: Pokrajinski muzej Celje, dokumentarna serija 20.45 Ne prezrite - 21.00 TV kviz - 22.10 TV dnevnik II -22.25 Neuničljivi mini mor-ris, novozelandski film
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe iz Nepri-čave, otroška serija, - 18.15 Svet računalnikov: Daljinska obravnava in računalniška mreža - 18.45 S pesmijo na ustnicah: »Druže Tito. mi ti se kunemo ...« dnevi J RT TV Priština -19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Skrita kamera - 20.10 A. Pashku: Sanjarilo dekle, TV novela - 20.40 Glasbeni trenutek - 20.45 V Novem in okrog njega, potopisna oddaja - 21.15 Glasbeni trenutek - 21.20 Ansambel Shota - 21.45 Zabavni trenutek -21.50 Jasar Kemall o jugoslovanski književnosti, dokumentarna oddaja - 22.20 Glasbeni trenutek - 22.25 Svatba, dokumentarna oddaja - 22.55 Glasbeni trenutek - 23.00 Dežela mavričnih barv, dokumentarna oddaja - 23.25 Glasbeni trenutek - 23.30 Prištinoskopi-ja, dokumentarni film
TV Zagreb I. program
16.30 Videostrani - 16.40 TV' v šoli: Angleščina, TV gledališče - M. Krleža: Kraljevo - 17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe iz Nepričave - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Obramba in samozaščita - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Andro-sove tarče, ameriška nanizanka - 20.50 Narodna glasba - 21.40 TV dnevnik -22.00 Lov, ameriški film -23.20 Poročila
SOBOTA, 19. 11.
8.00 Poročila - 8.05 Pedenj-žep - 8.35 Z besedo in sliko: Kapa nevidnica - 8.55 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 9.25 Mali svet: Pes, moj prijatelj, otroška oddaja - 9.55 I. Otrin: Pesem giba - Začetki baleta - 10.15 Pred izbiro poklica: Poklici v geologiji in rudarstvu - 10.40 Zemljepisne posebnosti: Živali, ki jih ni nihče ljubil - 11.30 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Prečuden cvet, dokumentarna serija -12.10 Poročila - 16.55 Poročila - 17.00 Niš: PJ v rokometu Železničar : Željezničar, prenos Beograd, Lj. v odmoru Propagandna oddaja - 18.25 Planet opic, ameriška nadaljevanka - 20.00 Vrnitev rožnatega Panterja, ameriški film - 21.50 Zrcalo tedna - 22.10 TV teka -Leto 1950 (Zabavno glasbena oddaja) - 23.05 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Otroška predstava -18.00 Retrospektiva Jovana Konjoviča - 19.00 Narodna glasba, Dnevi J RT TV Novi Sad - 19.30 TV dnevnik v madžarščini - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Pano-
rama, politični magazin -20.50 Lutkovni pogovori -21.00 Željoteka, zabavna oddaja - 22.00 Lutkovni pogovori - 22.05 TV dnevnik (sh) - 22.20 Lutkovni pogovori - 22.25 Zakaj je poljska vrana postala škodljiva, dokumentarna oddaja - 22.55 Lutkovni pogovori - 23.00 Glasbena oddaja - 23.35 Športna sobota (do 23.55)
TV Zagreb I. program:
8.50 TV v šoli: TV koledar, Pipo, Šolski okoliš, TV gledališče - M. Krleža: Kraljevo, Ptice selivke - 2. del poljudnoznanstvenega filma, Poročila - 14.45 Sedem TV dni - 15.15 Poročila - 15.20 TV koledar - 15.30 Igrani film - 17.00 Rokomet Železničar : Željezničar (Sa) -18.30 Živeti z naravo, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Premiera: Italijanski posel, angleški film - 21.35 TV dnevnik -21.50 Za konec tedna - 23.20 Poročila
NEDELJA, 20. 11.
9.25 Poročila - 9.30 Živ žav, otroška matineja - 10.20 Modro poletje, ponovitev španske otroške nanizanke
- 10.50 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizanka - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja .
- 13.00 Poročila (do 13.05) -14.45 Noro morje, zabavno glasbena oddaja Mikija Je-vremoviča - oddaja TV Beograd - 15.30 Spopad v je-tnišnici (najdaljši jard), ameriški film - 17.35 Poročila - 17.40 Naš kraj: Avber na Krasu - 17.55 Športna poročila - 18.10 Sestanek v Slonu - 20.00 M. Vučetič: Avnojski dnevi, nadaljevanka TV Sarajevo - 20.55 Športni pregled - 21.25 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo - 22.10 Poročila
USLUGA
podjetje obrtnih storitev P 0 Komisija za volitve in imenovanja razpisuje imenovanje
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA OZD
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da ima višjo izobrazbo tehnične, pravne ali ekonomske smeri s triletnimi delovnimi izkušnjami pri opravljanju vodilnih ali vodstvenih del in nalog,
— da ima srednješolsko izobrazbo tehnične, pravne ali ekonomske smeri s pet let delovnimi izkušnjami pri opravljanju vodilnih ali vodstvenih del in opravil,
— da je moralno-politično neoporečen,
— za razpisana dela velja 4-letna mandatna doba
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Usluga Kranj, Delavska cesta 2b, razpisna komisija.
Izbrani kandidat bo obveščen v 15 dneh po izbiri, v istem roku pa tudi kandidati, ki ne bodo izbrani.
BLED
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Hotel JELOVICA BLED
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. NAMESTNIKA VODJE STREŽNE SLUŽBE - vodja strežbe v bistroju (1 delavec)
Pogoji: — tehnik strežbe, 3 leta delovnih izkušenj,
— pogovorno znanje dveh tujih jezikov (angleški, nemški, francoski, italijanski),
— poskusni rok traja 3 mesece
2. NATAKARJA (2 delavca)
Pogoji: — 3-letna poklicna gostinska šola — smer strežba,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— znanje dveh tujih jezikov (angleški, nemški, francoski, italijanski),
— poskusni rok traja 2 meseca
3. TOČAJA v hotelu (2 delavca)
Pogoji: — 2-letna poklicna gostinska šola — smer strežba,
— 1 leto delovnih izkušenj,
\ — pogovorno znanje enega tujega jezika (angleški,
nemški),
— poskusni rok traja en mesec
4. KUHARJA (4 delavci)
Pogoji: — 3-letna poklicna gostinska šola — smer kuharstvo,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusni rok traja 2 meseca
5. SOBARICE (en delavec)
Pogoji: — 2-letna poklicna gostinska šola — smer turistična dela ali druga ustrezna usmeritev,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusni rok traja 1 mesec
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili sprejema komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi na naslov DO HTP Bled, TOZD hotel Jelovica Bled, Cesta svobode 5.
Oddajniki II. TV mreže:
8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA (do 10.30) - 15.00 Glasbeno popoldne - 17.00 Umetnostno drsanje - »Zlata pirueta«, prenos (slov. kom.) - 18.40 Izviri: Osvajanje morja - 19.10 Turistični vodič, Dnevi J RT TV Skopje - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Naj živi ljubezen, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Srečanja; Erica Jong - 21.00 Risanka - 21.10 Zapisnik, TV drama - 22.10 Risanka -22.15 Varovanci, dokumentarna oddaja - 22.45 Pesem, ki jo imam rad - 23.00 Risanka - 23.05 Hit parada (do 23.35)
TV Zagreb I. program
10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Mnogo glasov, en svet, oddaja TV Skopje - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Pot čez Atlantik, dokumentarna serija -15.05 Dvojnica, ameriški film - 16.30 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Vučetič: Avnojski dnevi, TV nadaljevanka - 20.55 Športni pregled - 21.25 Karavana: Samostan v Cetinju -21.55 TV dnevnik
PONEDELJEK, 21.11.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Dom, Italijanščina, Češči-na, Koš za košem, Najlepši klasični miti, Poročila -17.15 Poročila - 17.20 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 17.50 Mogočni mikro: Zgodovina mikroprocesorja - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Mladi za mlade - 20.00 A. P. Čehov: Tri leta, 2. del sovjetske drame - 21.15 Mednarodna obzorja: Trije eseji o Kitajski - 22.10 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Lutkomedija, otroška serija - 18.00 Skladatelji za otroke - 18.15 Živeti v družini: Postaviti se na svoje noge - 18.45 Proslava, kratek film (samo za LJ 2) - 19.00 Telesport -19.30 TV dnevnik, Dnevi J RT - 20.00 Sklepna oddaja festivala »Dnevi J RT« -22.30 Hit meseca (do 23.15)
TV Zagreb I. program:
16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Italijanščina, Češči-na, Najlepši klasični miti -17.40 Poročila - 17.45 Lutkomedija - 18.00 Skladatelji za otroke - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Mladi za mlade -19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Cihlar-Nihajev-S. Šešelj: Beg, 2. del TV drame - 21.25 Izbrani trenutek - 21.30 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 22.00 En avtor, en film - 22.25 TV dnevnik
TOREK, 22.11.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Dečji domovi in šole v NOB, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, Japonska - dežela vzhajajočega sonca, Zanimivo potovanje. Poročila (do 10.35) - 16.35 Šolska TV: Pekel in nebesa - oddaja iz niza Vesolje - 17.35 Poročila - 17.40 Z besedo in sliko. Mavrica pisana - 17.55 Slovenski ljudski plesi: Zahodna Štajerska - 18.25 Gorenjski obzornik - 18.40 Kratek film: Metulj - 18.50 Knjiga -20.00 Skupno: Poti stabilizacije, oddaja TV Zagreb -20.50 J. Austen: Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka - 21.50 TV dnevnik II - 22.10 I. Otrin: Pesem giba - Jazz balet in Jerome Robbins
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Glasba za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer za tamburico - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 AVNOJ, l.del dokumentarne oddaje 21.35 Zagrebška panorama (do 21.150)
TV Zagreb I. program:
16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Dečji domovi in šole v NOB, Japonska - dežela vzhajajočega sonca, Zanimivo potovanje - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Glasba za mlade -19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno: Poti stabilizacije -20.45 Žrebanje lota - 20.55 Prej zbogom, portugalski film - 22.15 TV dnevnik
SREDA, 23.11.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Postal bom pionir, Povzročitelji nalezljivih bolezni, Odmor, Mi smo Titovi - Tito je naš: Dan republike, Preživeti v močvirju, Poročila (do 10.35) - 17.40 Poročila -17.45 Ciciban, dober dan: Skokica in Nogica - 17.55 Glasba za kitaro - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Mostovi - 20.00 Film tedna: Krik ranjenih, indijski film - 22.20 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Grom, otroška serija - 18.15 Zakaj hitite v mesto: Tovarne poleg njiv, izobraževalna oddaja 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.05 TV dnevnik
TV Zagreb I. program:
14.15 Hokej Medveščak : CZ - 17.30 Videostrani -
17.40 Poročila • 17«a - 18.15 TV koledar Kronika občine Karimi 18.45 Danes v skueS-19.30 TV dnevniki Športna sreda - ajj 1 dnevnik
ČETRTEK, 24.11
8.50 TV v šoli: TV Moja  sestra, brat Zemljine preteklost mor, Razmnoževanji i bitij. Misli s svojo Poročila (do 10.35) Šolska TV: Pekel in i
- oddaja iz niza Ve 17.25 Poročila - 1U ljepisne posebnosti: nje na dno sveta, a, poljudnoznanstvena
- 18.25 Dolenjski ob«, 18.40 Na sedmi sten-Tednik - 21.05 Za' čo . . (Dr. J. Mile koholu v prometu) Tarče Mikea And riška nanizanka dnevnik II
Odajniki II. TV
17.10 Test - 17.25 nik - 17.45 Trinaj otroška serija -18.15 ski običaji: men j - 18.45 glejte, poučno zal daja - 19.30 TV 20.00 A. Rivemale. reč, predstava steh - 21.55 Zagrebški norama - 22.10 -Povj| sledi, oddaja iz kuhinj
TV Zagreb I. progna:
16.45 Videostrani -) v šoli: Moja sestra. Misli s svojo glavo ■ Poročila - 17.45 niki - 18.15 TV _ 18.25 Kronika občin« 18.45 Želeli ste • 19.30 TV dnevnik « litični magazin - 21.B dober večer, kvo dnevnik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZA BOGATAJA st.
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz ZD Žiri, pevcem, govorniku, GD Trebija in praporščakom za lepo spremstvo na njegovi zadnji poti ter g. župniku za pogrebni obred.
ŽALUJOČI: žena Ana, sinova Lojze in Janez z družinama, hčerki Jožica in Ivanka z družinama, brat Tone in sestra Albina z družinama, sestra Marjana, družine Gladek iz Fužin, Šentvida in Kamnika
Fužine, 12. november 1983
Sporočamo žalostno vest <» nas je zapustil naš sodekvg iz TOZD gumeno-tehn:č:.. delki, DE valjarna
FRANC BITENC
roj. 1941
Od njega se bomo poslovi} petek, 18. 11. 1983 ob 15.« na pokopališču v Kranju
Sindikalna organizacija Sava Kranj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nenadomestljivega moža, brata in strica
ALOJZA GRASICA
iz Strahinja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvo-vali z nami, nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo vsem lovcem za častno stražo, spremstvo m govor. Prav tako se zahvaljujemo govorniku v imenu vaščanov, govorniku Krajevne skupnosti in Kmetijske zadruge Naklo. Zahvalo smo dolžni g. župniku, pevcem iz Naklega in članom Gasilskega društva. Iskrena hvala vsem, ki so nam stali ob strani in pomagali v težkih zadnjih dneh.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Strahinj, 2. novembra 1983
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 52. letu starosti zapustil naš dobri in skrbni mož, ata, stari ata, brat in stric
FRANC JAKLIČ
iz Zg. Bitenj 128 pri Kranju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in drugim znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu s tem izkazali poslednje spoštovanje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so nam hitro in nesebično pomagali v težkih trenutkih Iskrena hvala tudi pevcem za tako čustvene pesmi, govorniku za poslovilne besede kakor
tudi duhovniku za opravljen obred.
VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Francka, sin Bojan, hčerka Sanda z družino in vsi, ki so ga imeli radi.
PETEK, 18. NOVEMBRA 1983
OBVESTILA — OGLASI
13. STRAN GLAS
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
G€0
Kotaki tofaua In zbiralnic« kmetijskih zadrug
KRANJ
35 LET
VSE VENI HIŠI
— NOVI MODELI
— VELIKA IZBIRA
— KONFEKCIJA
— ŠPORTNA OPREMA
l
!
s-
r
KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBČINE RADOVLJICA
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VOZNIKA — STROJNIKA
za kar se zahteva opravljen izpit za KV voznike ali poklicna šola ustrezne smeri z opravljenim strokovnim izpitom, ter izpitom za TGM.
Leto delovnih izkušenj in poskusna doba 1 mesec. Rsmene prijave z dokazili pošljite na naslov Komunalno gospodarstvo občine Radovljica, Kadrovska služba, Ljubljanska 13, v roku 10 dni.
DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Delovna skupnost strokovnih služb Likozarjeva 1
Objavlja prosta dela in naloge pogodbenega dela
TOČAJKE V BIFEJU
zaprtega tipa za dobo 6 mesecev.
Pogoji: — dokončana šola gostinske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gostinstvu
Wovni čas v bifeju po dogovoru. Z interesenti se sklene pogodba [o delu.
[Nastop dela takoj oziroma po dogovoru.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba Delovne skupnosti Društva obrtnikov občine Kranj, Likozarjeva 1, do petka 25 11 198.1
ISKRA
Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti administrativno tehničnih služb Kranj razpisuje dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE SLUŽBE ZA PLAN
IN KRMIUENJE PROIZVODNJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje Spasebne pogoje:
- visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
- S-letne ustrezne delovne izkušnje,
pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj
Za razpisana dela velja 4-letna mandatna doba.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-■tjo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Iskra Kibernetika, Ka-Hrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Kandidati bodo obveščeni o pbiri v roku 30 dni, po sklepu delavskega sveta DS ATS.
VELEBLAGOVNICA KRANJ
TEHNIČNI BIRO JESENICE
Delavski svet DO na podlagi sklepa z dne 30.9.1983 za šolsko leto 1983/84 razpisuje:
1 štipendijo na Fakulteti za ftrojoištvo — visokošolski studij, konstrukterska smer 1 štipendijo na Fakulteti za strojništvo — visokošolski študij, energetska smer
Kandidati naj svoje prijave z dokazilom o vpisu oziroma študiju pošljejo v 14 dneh po objavi na naslov:
Tehnični biro Jesenice, Kidričevi 41.
KOKRA Trgovska DO Kranj, n. sol. o. K KANJ   Poštna ulica 1
VniuuL
Objavlja za potrebe TOZD Engro - Kranj, n.sub.o., prosta dela in naloge
ČISTILKE V PRODAJNEM SKLADIŠČU
Posebni pogoj:
— priučena delavka
Vloge oddajte v 8 dneh po objavi.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
oj
Išče za strokovne sodelavce
SAMSKE SOBE
ali
ENOSOBNA STANOVANJA za določen čas.
Ponudbe pošljite na naslov
SAVA Kranj, Škofjeloška 6, Kadrovski sektor, ali na tel.: 25-461 int. 319.
PRIPRAVILI SMO VAM BOGATO IZBIRO RAZLIČNIH ZIMSKIH TKANIN V ŠIROKI BARVNI PALETI.
Informativno prodajni center Tekstilindus
v hotelu Creina v Kranju, tel.: 25-168.
TEKSTILINDUS KRANJ
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA
Objavlja prosta dela in naloge
- VZGOJITELJICE
za poln delovni čas, za določen čas, v otroškem vrtcu v Kropi
- PERICE - LIKARICE
s polovičnim delovnim časom, za določen čas, v otroškem vrtcu v Radovljici
Pogoji:
pod 1. — srednja ali višja strokovna izobrazba vzgojiteljske smeri,
— ustrezne moralno politične lastnosti, strokovni izpit pod 2. — po možnosti dokončana osnovna šola,
— opravljen tečaj za snažilke
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav.
Kovinarsko podjetje ŽELEZNIKI
Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 9. novembra 1983 razpisujemo javno licitacijo za prodajo objekta ERMA z zemljiščem v Železnikih na Racovniku.
1. Objekt ima klet, pritličje in ostrešje v izmeri 139 m2
2. Stoji na parceli št. 320/del, k.o. Železniki v izmeri 153 m3 talne površine
3. Izklicna cena znaša 125.791 din
Pravico udeležbe na dražbi imajo vse fizične in pravne osebe. Dražitelj mora pred pristopom k dražbi položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Fizične osebe položijo varščino v gotovini, pravne osebe pa bančni ček.
Kupec mora plačati celotno kupnino v 15 dneh po končani dražbi, ob plačilu kupnine pa prejme ustrezne listine za prenos lastništva. Prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec*
Ogled objekta bo možen 22. novembra 1983 od 10. do 14. ure. Javna licitacija bo 25. novembra 1983 s pričetkom ob 12. uri.
ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD Gorenjske Kranj, Iva Slavca 1
Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja dela in naloge
EKONOMSKEGA ALI ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA ZA DELO V TAJNIŠTVU
Pogoji: — končana ekonomska srednja šola ah upravno-admini-strativna šola,
— obvladanje strojepisja,
— poskusno delo 3 mesece
Delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta, od 15. decembra 1983 dalje. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v H dneh po objavi. Odbor bo upošteval prijave, ki bodo prispele pravočasno in bodo opremljene z dokazili.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izbiri.
PETR0L
PETROL
DO GOSTINSTVO Ljubljana TOZD Gostinski obrati Ljubljana
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VODJE KUHINJE
1 delavec za nedoločen čas
Pogoji: -- gostinska srednja šola ali poklicna gostinska šola,
— 2 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih,
— 2-mesečno poskusoo delo,
— izpit iz higienskega minimuma.
za Restavracijo Tržič
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Petrol, TOZD Gostinski obrati Ljubljana, Titova 66, Ljubljana.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbira -nju prijav.
GLAS U STRAN. MALI
OGLASI tel.: 27-960 PRODAM_
Ugodno prodam večjo količino OPAŽA za napušč ali obloge. Informacije po tel. 70-059 12084
Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 10036
Prodam ZELJE v glavah in kitajsko ZELJE. Škofjeloška 33, Kranj 11865
Zbiratelji unikatov, umetniških slik, prodam. Robert Pisek, Valjavčeva 4, Kranj 11869
Za    nosečnice    prodam ZIMSKI PIAŠČ in OBLEKE. Telefon 26-564
11870
Ugodno prodam malo rabljen črno-bel TELEVIZOR. Golniška 63, Kranj, tel.23-369 11913
Prodam staro OSTREŠJE »štuc tra-me«, primerno za centralno, žganje apna ali opeke. Naslov v oglasnem oddelku 11914
Poceni prodam dve in triletne SADIKE za živo mejo — zimzeleni liguster. Naslov v oglasnem oddelku 11915
Ugodno prodam 900 kosov STREŠNE OPEKE folc. Franc Galjot, Tro-jarjeva 14/A, Kranj 11916
Prodam 10 tednov starega BIKCA. Jezerska c. 93, Kranj 11917
Prodam zimski sivo-bel, »preštepan« PLAŠČ, št. 40-42 ter prehodni turkizno zelen KOSTIM, št. 40-42. Nada Mrvar, Ul. Gorenjskega odreda 16, Kranj, tel. 27-911 zvečer 11918
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO, oker barve. Brezar-Zaplotnik, Janežičeva 11, Tržič 11919
Prodam KRAVO s teletom. Sp. Bes-nica 2, Medvode 11920
Prodam 250 NUTRIJ (krznaric), poceni. Ljubomir Novak, Ive Lola Ribar 125, 21466 Kucura pri Titovem Vrbasu
11921
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Hudo 2, Tržič 11922
Prodam dve rabljeni zastekleni OKNI z roletami in kuhinjske elemente, dolžine 2,10 m, jesen barve. Telefon 50-913 11923
Prodam 175-litrski HIjADILNIK gorenje ter PLINSKO PEČ. Tone Plev-nik, Valjavčeva 3, Kranj, tel. 26-938
11924
Prodam 2 BIKCA simentalca, stara po 14 dni. Zg. Bitnje 30, Žabnica   11925
Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Golnik 48 (Bajar) 11926
Zelo ugodno prodam črnobel TELEVIZOR. Breg 6, Križe 11927
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel. 26-992 11928
M^do KRAVO s teletom in lepega KlKCA, starega 4 tedne, prodam ali n '.iMiti za jalovo. Močnik, na Klancu, Medvode 11929
Ugodno prodam dvoja leva balkonska VRATA thermoton, 80x220. Avgust Pogačnik, Pševska 3, Kranj 11930
Prodam DIRKALNO KOLO z 12 prestavami, rog special. Tone Škulj, Planina 19, Kranj 11931
Prodam 250 kosov STREŠNIKOV, rjavih, s posipom in približno 50 kg LE-SOLA. Zanova 36, Kranj 11932
Prodam mesnate PRAŠIČE, težke od 100 do 170 kg. Zalog 17, Cerklje
11933
Prodam suha DRVA (8 prm), jermena za »poljaka« in jermena za obračalnik »sip 220«, ventilator, premera 40 cm, telico, staro 1 leto in 350 kg cve-tnika — semenskega. Pipanova 18, Šenčur 11934
Prodam 14 mesecev staro TELICO, 3 tone bele MIVKE in 160 kosov OPEKE za oblaganje — porolit 40 x 25 x 8 cm. Bergant, Kokra 4, Zg. Jezersko    11935
Poceni prodam STREŠNO KRITINO bobrovec. Telefon 25-055 11936
Prodam nov nerabljen ŠIVALNI STROJ bagat danica automatic in nove KOTALKE št. 39. Ogled od 15. do 20. ure. Branislav Janičijevič, Kidričeva 38, Kranj 11937
Prodam dve mladi KRAVI simental-ki. Zg. Brnik 26, Cerklje 11938
Prodam barvni TELEVIZOR grun-dig super color. Golniška c. 64, Mlaka, tel.25-989 11939
Prodam 25 kg težkega PUJSKA in otroško KOLO, od 6 do 8 let. Mežnarc, Selo 22, Žirovnica 11940
Prodam PRAŠIČE za zakol, težke od 170 do 200 kg. Virmaše 42, Škofja Loka
11941
Prodam SNEŽNE VERIGE 165-175 x 13-14. Telefon 064-61-439     11942
Prodam dve leti in pol starega KONJA ali menjam za starejšega ali goved. Šenčur Pipanova 40 11943
Prodam ŠIVALNI STROJ pfaf. Britof 100, Kranj 11944
Prodam DESKE za ladijski pod, športne obroče za golfa ali Z-101 ter
1 ha obdelovalne ZEMLJE od Kranja do Cerkelj. Kličite po tel. 43-025 11945
Prodam plemenske OVCE. Zasip, Muže 3, Bled, tel. 77-629 11946
Prodam PRAŠIČA od 150 do 160 kg težkega. Telefon 43-108 11947
Prodam 9 TUIJAV za dimnik in VLOŽEK, velikost 20. Zorč, Betonova 22, Kokrica, tel. 25-047 11948
Prodam TELETA. Žabnica 15 11949
FOTOAPARAT zenit ES z normalnim in teleobjektivom, prodam, cena
2 SM. Telefon 25-797 11950 Prodam KOMPRESOR TIP EK 500.
Telefon 22-783 11951 Ugodno prodam kompletno OPREMO iz temnega hrasta, primerno za različne vrste prodajaln (stalaže, pult, viseče vitrine). Janez Okršlar, Usnjena galanterija, Prešernova 15, tel. 24-430
MALI OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE
PETEK, 18. NOVEMBRA i!
Prodam  skoraj  novo trajnožarečo peč EMO - Kamin Celje. Tel.: 50-532
Prodam 11 gramov ZLATA za zobe. Gruden, Zlato polje 17, Kranj       11953
Prodam   BOROV  opaž  in športni otroš ki VOZIČEK. Zalog 11, Cerklje
11954
Prodam 3 leta star 175-litrski HLADILNIK. Ogled od 16. do 18. ure. Posto-lov, Zlato polje 2/B, Kranj 11955
Zaradi bolezni ugodno prodam 4-me-sečnega PSA — PUDLA. Kranj, Man-deljčeva3/A 11956
Prodam ohranjen KAVČ, za 2.000 din. Mišic, Oldhamska 1, Kranj    11957
Večje število MOŠKIH OBLEK za manjšo postavo, št. 50 in ČEVIJEV, št. 40, ugodno prodam. Telefon 28-237 dopoldan 11958
Prodam HOKEJSKE DRSALKE št. 42, malo rabljene. Janez Vidmar, Zg. Bitnje 203, Žabnica 11959
Prodam težko KRAVO, po prvem teletu. Rezar, Vrbnje 11, Radovljica
11960
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Franc Čebulj, Olševek 51, Preddvor 11961
Prodam 2 kub. m suhih smrekovih DESK. Telefon 41-027 11962
Prodam suha bukova DRVA, 2 meseca starega BIKCA in FIAT 850, celega ali po delih. Lotrič, Dražgoše 60, Železniki 11963
Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. Zakovšek, Posavec 145, Podnart 11964
Prodam 3 leta staro KOBILO. Franc Plemelj, Brezje 14 11965
Prodam 3 kW električni RADIATOR. Ciril Kušar, Sv. Duh 158, Škofja Loka
11966
Zaradi selitve ugodno prodam barvni TELEVIZOR gorenje in 300-litrsko SKRINJO LTH. Informacije po tel. 064-61-961 - int. 25 od 8. do 12. ure
11967
Prodam BOBNE amati, cena 2 SM. C. 1. julija 25, Tržič 11968
Prodam SINTESAYZER - CASEO in Z-101, po delih. Franc Kranjec, Pristava 10, Tržič 11969
Prodam 20 kg težkega PRAŠIČA. Cilka Prešeren, Ledina 10, Zasip — Bled 11970
Prodam dva OVNA jezersko-solčav-ske pasme, za pleme ali zakol. Naslov v oglasnem oddelku. 11971
Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje. Telefon 22-933 11972
Prodam komplet ELEMENTE in sedežno garnituro za v dnevno sobo. Metod Novak, Loka 75, Tržič 11973
Ugodno prodam rabljene KUHINJSKE ELEMENTE (bele) in ŠTEDILNIK na trdo gorivo (50 x 50). Kalan, Stara Loka 109, Škofja Loka       11974
Prodam OGLJE in 40 morskih PRAŠIČKOV ter 10 ton SENA in stekla za AMI 8. Primož Benedičič, Martin j vrh 43/A, Železniki 11975
Prodam 10 kub. m suhih bukovih DRV. Potočnik, Dražgoše 34, Železniki
11976
PRALNI STROJ, brezhiben, rabljen 1 leto, prodam. Telefon 60-343 12085
Prodam ženski »HANTER« — plašč (črn št. 40), telečja napa. Z zadrgo je možno odstraniti notranjo zimsko podlogo in ovratnik iz ovce. Vrhovnik, Sv. Duh 86, Škofja Loka 12086
Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, italijanski, znamke PEG, prodam. Telefon 62-918 12087
Nerjaveče dvojno POMIVALNO KORITO z odcejalnikom (levo), dolžine 120 cm in BOJLER tiki, 80-litrski, malo rabljen, prodam. Telefon 61-389 12088
Ugodno prodam kombiniran stroj »MLIN — HOBI 77« mio standard. Stane Jarc, Podlubnik 78, Škofja Loka, tel.61-443 12089
Prodam barvni TELEVIZOR philips. Telefon 60-014 12090
Prodam KRAVO za zakol in brejo TELICO ter PUNTE in BANKINE. Hafner, Binkelj 7, Škofja Loka 12091
Prodam SADIKE MARELIC. Gostilna na vasi, Grad 14, Cerklje 12092
Prodam drobni KROMPIR za krmo. Lahovče 60, Cerklje 12093
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Lahovče 33, Cerklje 12094
Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Zalog 62, Cerklje 12095
Prodam 10 mesecev starega BIKCA in 400 kosov strešne OPEKE kikinda. Trata 4, Cerklje 12096
Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka 200 kg. Janko Peric, Šenčur, Mlakarjeva 40 12097
Prodam suha bukova DRVA. Zapoge 30, Vodice 12098
Prodam PONY KOLO, dve leseni KADI, hrastov les za izdelavo oken ali stopnic, moped, letnik 1978. Visoko 41, Šenčur (Zormanov mlin) 12099
Prodam REPO za krmo in KORUZO v zrnu. Ivan Bolka, Cerklje 279 pri črpalki, tel. 42-274 12100
Prodam dobro ohranjen OTROŠKI PLAŠČ, rdeče barve, št. 13. Bitenc, Huje 3/A, Kranj, tel. 25-222 12101
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Žabnica 37 12102
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO, raztegljiv kavč, dva fotelja in miza. Milena Krek, Trojarjeva 7, Kranj " 12103
Prodam 7 mesecev starega ŽREBE-TA. Arh, Bitnje 3, Bohinj 12104
Prodam KOBILO, staro 4 leta, brejo 6 mesecev, 6 mesecev staro ŽREBICO, nekaj hlevskega GNOJA, vprežni PLUG, OBRAČALNIK, zadnji sedež od zapravljivčka, delovni komat, 23 col, vprego kšira, nova z zvoncema. Informacije popoldan. Voklo 100 12105
Prodam mlado KRAVO, po prvi teli-tvi in 12 mesecev staro TELICO. Aha-čič, Češnjevek 30, Cerklje 12106
i
FOTOGRAF Janez Žumer
Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH
KRANJ. Partizanska 4. 23-893 (pri Prešernovem gaju)
Prodam KRAVO po tretjem TELETU za zakol ali menjam za bikca; čisto TELICO simentalko, staro 8 mesecev. Šenčur, IVeingerlova 18 12107
Prodam KRAVO, v 9 mesecu brejo-sti, po izbiri. Sveti Duh 15 12108
Prodam večjo količino DOMAČEGA ŽGANJA. Telefon 064-47-613 12109
Prodam novo tekmovalno KOLO, znamke »Bottechia«. Informacije po tel.47-364 12110
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel. 47-364 12111
Prodam hrastove, smrekove, borove PLOHE in COLARICE ter macesen. Franc Kuhar, Zg. Duplje 34 12112
Prodam večjo količino lepega rdečega KORENČKA. Tončka Ropret, Štefe-tova 18, Šenčur 12113
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK z majhnimi kolesi. Zaplotnik, Žeje 9, Duplje 12114
Prodam    električno GRADBENO DVIGALO, Šenčur, Beleharjeva 24
12115
Ugodno prodam barvni TELEVIZOR iskra. Telefon 22-150 popoldan 12116
Prodam PRAŠIČA za zakol in KUPIM pograd, ležišče, omaro, termoaku-mulacijsko peč, hladilnik in kuhinjske elemente. Telefon 27-329 popoldan in 28-861 — int. 23-28 dopoldan 12134
Ugodno prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Koselj, Sp. Lip-nica 12, Kamna gorica, tel. 74-748 12135
Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva. Telefon 21-410 12136
Prodam 20-110 kg težke PRAŠIČE za rejo ali zakol. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12137
Prodam TELICO ali KRAVO po izbiri. Podbrezje 75, tel. 70-188 12138
Prodam 35 kg težke PRAŠIČE in OSLA. Grajska 19, Bled 12139
Prodam nov PUHALNIK »Grič«. Per-dan, Šenčur, Beleharjeva 4 12140
CIRKULAR standard MIO, enofazni, prodam. Gregorčičeva 29, Radovljica . u12141 ' Prodam približno 200 kg drobnega KROMPIRJA. Kranj, ^Jublia"^^ c. 36, tel. 27-931                 a 12142
Prodam bukova DRVA. Telefon 70-104 - Češnjica 26, Podnart 12143
Prodam barvni televizor ISKRA PANORAMA 74. Rotarjeva 5, Kranj, tel. 21-512 od 18. do 20. ure
KUPIM
Kupim suhe hrastove DESKE, 50 in 25 mm. Novak. C. 1. maja 71, KranJ 4Q
Kupim otroški športni VOZIČEK. Telefon 61-766 - int. 22 dopoldan
12041
Kupim dobro ohranjen TRAKTOR od 20 do 30 KM. Kratek opis s ceno pošljite na naslov: Poklukar, Sp. Gorje 124 12042
VOZILA _
Prodam DIANO, letnik 1980, 50.000 km. Tel.: 74-238, kliči popoldne
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, prevoženih 55.000 km. Dušan Lahaj-nar, Šutna 38, Žabnica, tel. 44-580
12117
Prodam nov desni PRAG za citroen GS. Telefon 26-091 !2118
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do novembra 1984. Informacije po tel.27-287 dopoldan 12119
Prodam MOTOR za NSU, PRIKOLICO 190x110 in MOTOR automatic 3. Telefon 28-639 12120
Prodam FORD 15 M, starejši letnik. Srečo Žibert, Britof 173, Kranj 12121
Prodam R-4 TL, letnik 1978. Preddvor 134, tel. 064-45-134 12122
VW GOLF, letnik 1979, prodam. Baj-želj, Jezerska c. 42, Kranj 12123
Prodam dele za ZASTAVO 1500 karavan. Telefon 27-498 12124
Prodam AUDI 90, po delih. Vsi deli so uporabni tudi za audi 60. Rade Di-mitrov, Hrastje 50, Kranj 12125
Prodam osebni avto BMW 318. Franc Ravnikar, Zg. Duplje 4 12126
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do novembra 1984. Informacije po tel. 064-47-626 12127
Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, neregistrirano, vozno ali po delih. Šefik Dulić, Mrakova 1, Kranj 12128
Prodam GOLF J, letnik 1978. Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Radonjič, Zlato polje 3/F, Kranj 12129
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano celo leto, 3 SM. Kranj, Lojzeta Hrovata 8, stanovanje 12 12130
Prodam VW 1200 J, letnik 1976. Vi-dic, Preddvor 32 12131
Prodam R-8, vozen. Rajko Zagore, Vidmarjeva 5, Kranj 12132
APN-4, nov ali malo rabljen, KUPIM. Telefon 25-258 12133
Prodam R-4, letnik 1975. Informacije po tel. 064-47-269 11715
Poceni prodam VVARTBURG cara-van, vozen, celega ali po delih ter ZASTAVO 430 TK, po delih. Ptiček, Lesce, Alpska 55, tel. 74-130 11825
Ugodno prodam AMI 8 break, letnik 1972. Zadraga 15, Duplje 11885
Prodam 126-P, letnik 1978. Marija Brence, Ul. Matije Čopa 4, Bled od 9. do 11. ure 11977
Prodam ŠKODO 100 L, z obnovljeno pločevino, prevoženih 57.000 km, letnik 1972, ali zamenjam za »fičota«. Kranj, C. Talcev 25 1 11)78
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do julija 1984. Ferjan, Luže 16, Šenčur 11979
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976 in 5 kg dvokomponentnega LAKA za parket. Velesovo 47       11980
Prodam brako PRIKOLICO, ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in pregradni BLOK 40x25 x 8. Ferlan, C. Talcev 14, Kranj 11981
Prodam MENJALNIK za Z-750 in leva vrata za R-5. T. Koselj, Moste 39, tel.80-122 11982
Ugodno prodam dva avtomobila AUDI 60, letnik 1971, eden karamboliran, drugi vozen, neregistriran. Janez Meglic, Zvirče 32, Tržič 11983
Prodam karambolirano ZASTAVO 101 M, letnik 1980, prevoženih 36.000 km, cena 6 SM. Telefon 27-717 popoldan 11984
BMW 320 s prevoženih 6.500 km, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
11985
Prodam avto VVARTBURG caravan, letnik 1978, registriran do septembra 1984. Senično 19, tel. 57-089 11986
SPAČKA, registriranega, prodam, ltibnikar, Kranj, Lojzeta Hrovata 7 od 16 ure dalje 11987
Dve ZIMSKI GUMI 6,40x13, prodam. Telefon 27-271 - int. 212 11988
FIAT 126-P, garažiran, ugodno prodam. Telefon 21-588 11989
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980, registrirano do marca 1984. Štern, C. JLA 6, Kranj (nebotičnik)        11990
126-P, letnik 1979, 40.000 km, prodam. Oražen, Ručigajeva 44, Kranj, tel.26-146 11991
Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978, temno zelene barve. Miro Franko, Radovljica, Jelovška 20, tel. 77-562
11992
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971, vozno, neregistrirano, za 1,5 SM. Možen kredit. Informacije po tel. 064-28-111 po 15. uri 11993
Poceni prodam ZASTAVO 101, registrirano do 18. 7. 1984, prva registracija 1976; dve zimski GUMI za Z-750 in 3 kVV termoakumulacijsko PEČ. Lahovče 31, Sp. Brnik 11994
DIANO, letnik 1976-77, prodam. Telefon 25-635 11995
Prodam dobro ohranjen VW PASAT, letnik 1975. Miha Koselj, Bevkova 23, Radovljica 11996
Prodam FORD CAPRI 1300 XL, letnik 1970, obnovljen. Boštjan Kalan, Poljšica 6 pri Podnartu 11997
Prodam 126-P, letnik 1983. Tenetiše 13, Golnik 11998
Prodam 4 rabljene ZIMSKE PLAŠČE MICHELIN z obroči 135x13, za golfa. Drago Zupan, Zgoša 59, Begunje
11999
Prodam ZASTAVO 101, medi teran, letnik 1980. Mali, Delavska 34, Kranj
12000
Prodam DKV F 12. 15.000 km, po generalni, registriran do julija 1984, ni bil karamboliran. Ljubno 21 12001
Prodam ZASTAVO 101 po delih. Boro Kondić, Valjavčeva 10 12002
Prodam okrasno MASKO za Z-101 in plinsko napravo Bedini. Informacije po tel. 26-992 12003
Dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik november 1975, registrirano do novembra 1984, prodam. Klajnčar Milan, C. 1. maja 59 (Dom upokojencev — hišnik) 12004
Prodam GOLFA JGL, letnik 1981. Telefon 22-783 12005
SAAB 99, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 064/26-023 12006
Prodam FORD CAPRI in dele za NSU. Telefon 40-034 12007
FIAT 125-P, letnik 1980, 23.000 km, prodam v Kranju. Telefon 25-413 12008
Prodam osebni avto OPEL RE-CORD, letnik 1973. Telefon 064/23-143
12009
Prodam MOTOR in MENJALNIK za Z-750. Poljanska c. 10, Škofja Loka
12010
Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1978. Arhar, Papirnica 8, Škofja Loka 12011
Prodam ZASTAVO 750-S, letnik 1977, prevoženih 45.000 km. Buh, Poljane 2 12012
Prodam VOLKSVVAGEN 1200, celega ali po delih. Janez Krek, Sv. Barbara 15, Škofja Loka 12013
Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1977, dobro ohranjeno, registrirano do novembra 1984 Žagar, Gorenja vas — Reteče 36, Škofja Loka, popoldan
12014
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do 18.4. 1984. Po desni strani delno karambolirano, motor deluje, vozno. Ogled v soboto in nedeljo. Snedic, Sr. Bela 25, Preddvor 12015
Prodam FIAT 128 sport. Telefon 22-933 12016
Prodam ohranjen 126-P, prevoženih 25.000 km. Čadovlje 7, Golnik 12017
Prodam FIAT 126-P, letnik 1979, prevoženih 21.000 km. Telefon 064-82-339
Ugodno prodam DIANO, letnik 1977, garažirano, 52.000 km. Telefon 22-775 od 16. do 18. ure 12019
Prodam VVV 1300. Ogled popoldan. Viktor Domitrovič, Tavčarjeva 9, Jesenice 12020
Prodam VW KOMBI, letnik 1963, prva registracija 1974, dobro ohranjen, obnovljen, prodam. Babic, Zelenica 6, Bistrica — Tržič . 12021
mladinski servis kranj m.
DIJAKI, ŠTUDENTJE!
VAS ZANIMA
PRILOŽNOSTNO
DELO?
VČLANITE SE
V MLADINSKI SERVIS
KRANJ.
Zahtevamo samo:
potrdilo o šolanju in it deks
Vse informacije M po telefonu 26-398.
Poceni prodam FIAT 89 zen,  registriran  in BRUSILNIK traktorsko kosilnico. Dušan V. -bljanska 28, Bled
126-P, letnik 1977 . 54.000 km. prodam. Telefon 25-446 popoldan |
Prodam FORD EXCORT a letnik 1970, registriran do 4 :. Dražgoška 4, Kranj
Prodam R-4, letnik 1981 pre\\\-21.000 km in OVCO. Jerman Pr*j 126, Kranj
DAF 55 automatic, registrirat zen, ugodno prodam celega ali ta lih. Telefon 061/611-513
Prodam FIAT 126-P. letnik 19* lefon 60-295
Prodam R-4 TL specia! fetal prevoženih 18.000 km. Te e po 16. uri
R-4, letnik 1976, dobro ohn* ugodno prodam, registriran do a/ 1984. Telefon 061/832-236 od t f 11. ure
Prodam 125-P, letnik 1976, i ran do oktobra 1984. Kozjek Zi
ca 70
Prodam MINI 1000, registrim' oktobra 1984. Telefon 78-060 30
Prodam dve novi ZIMSKI GM platiščih, za Z-101. Telefon CK-
Ugodno prodam ZASTAVO T* . tnik 1976. Telefon 76-419
Prodam dve ZIMSKI GUMI :j f no. Česnik, Cankarjeva 42 1 R*a.v
ca
Decembra prodam novo ZASTi^ 750 LE. Informacije po tel. 50-691 do 14. ure
Prodam ohranjen AUSTIN 13H' 3,8 SM. Dane Plahuta. Retljevai »V — Kranj
Prodam VVARTBURG. letnik # registriran do avgusta 1964. tok? Škofja Loka, Tavčarjeva lT.teLIM^
Prodam MOTORNO KOLO registrirano do junija. Nikolaj Dri^ Ljubno 17, Podnart
Prodam R-10, po delih. Jure (.V Ribenska 20, Bled
STANOVANJA
Mlajši samski moški, išče GAji NJERO ali SOBO s kopalnico v Kraf" ali bližnji okolici. Šifra: Velikoodso*
Starejša zakonca, vzameta v ali kupita STANOVANJE v starrš* ši na relaciji Kranj—Trhč pod: Dogovor
31. letnik, išče SOBO. lahko opremljeno, s souporabo sanitarij. 1 nudbe po tel. 25-661 od 8. do 15. ure
Oddam KUHINJO in SOBO. Najr* v oglasnem oddelku.
Delavca iščeta v Kranju SOBO ali manjše STANOVANJI šifro: Redna plačnika
Miren delavec išče v Kranju op., no SOBO. Pod šifro: Možno predpMP
Dve uslužbenki iščeta SOBO z wf nostjo kuhanja v Kranju. PtiondK pod: Težko pričakujeva
Zaradi oddaljenosti od slu:fcv v preko zime ogrevano SOBO v Kr*rs> pri urejeni starejši ženski. postw* samska uslužbenka. Šifra: Porc,\ družba :.\V
l!W,
18. NOVEMBRA 1983
MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE
.15. STRAN OL 18
M fant, v stiski, išče SOHO ali 1 pONJERO v okolici Kranja ali fcLoke. Plaćam za pol leta v na-■bnudbe pod: Kadi lec 12049 fcn GARSONJERO v Radovljici. E pod: Predplačilo - R 12050 En dvosobno STANOVANJE tm) Medvode — Preska, vseljivo jjtu 1984 Informacije po ■/«12-038 po 16. uri 12051 kl^mcah ali okolici, najame in-iidružino STANOVANJE ali sta-'onudbe pod: December
12052
\& družina brez otrok, išče SO I nanjse STANOVANJE v Kra-okolici. Šifra: Soliden plačnik
12053
faoijah ali Naklem, vzamem v na-2 leti SOBO ali manjše 1GVANJE. Ponudbe pod šifro: Do-llfaik 12081 JipB novejše enosobno STANO-si v Kranju, oziroma na Planini, nmao. Šifra: Planina 12082 Ifen lastniško dvosobno STANO-v bloku na Planini v Kranju w.m), najboljšemu ponudniku, za •kso Pismene ponudbe oddajte v wrr. oddelku pod šifro: Takoj vse-12083
usti
^BiGARAŽO na Zlatem polju, za Sm, lahko tudi devize. Stirn, _./.-.va 4, Kranj 12054 IZIDLJIVO PARCELO, najraje z tentacijo, ali starejšo HIŠO z ne-- »mije, kupi zdomec. Naslov v yn oddelku. 12055 W.jam staro HIŠO z vrtom, pri-\ za obrt, v manjšem mestu na ^$kem za manjšo staro HIŠO z mije, najraje v okolici Škofje ImIoV v oglasnem oddelku.
12056
tjsr. opremljeno stanovanjsko Ug. Brnik 12. Cerklje 12057 ^DARSKO POSLOPJE, ku-fV okolici Kranja. Ponudbe pod: 12058
ke. GARAŽO, za zimski čas. Pla fcIJ» din mesečno. Telefon 21-924 be dalje 12059 Wi nedograjen VIKEND v bliži-**ja. Naslov v oglasnem oddelku.
12060
kmc kupi manjšo HIŠO (80 — ' r.] I /rtom (600 —1500 kv. m), mM Kranj —Bled. Šifra: Goto-12061
imetju občine Kranj, kupim Wj PARCELO z lokacijsko dođi manjšo starejšo HIŠO sv. Naslov v oglasnem oddelku.
12062
MpOSLITVE
»siim NATAKARJA ali NATA-i za redni delovni čas in SNA-10, honorarno za 2. uri dnevno, v j lokalu v Tržiču. Informacije po Ptt2f-110 zvečer i 1904
pibm REZKALCA ali ročnega MHJA z delovnim znanjem na umi stroju. Naslov v oglasnem 12063
IKO z znanjem ženske in po i moške stroke, sprejmem. Sa-L10FLER. C. XXXI. divizije 80, Ži-IU/49-281 12064
i mSTILA
metrska DRVA na domu. Te-4-715
*XAGAM vseh vrst toplih podov, tapisonov, obloge stopnic in > oriporoća Ivan BOGUT, Bled, tel. 78-060 11589 SfTNIK sprejme vsa notranja ZI-IJKADELA - Šifra: Kvaliteta
11906
iH. 11. dalje prevzamem izdelavo OMETOV, v zaprtih prosto-gobmočju Kranja. Sem zidar — W i izkušeno skupino. V zim-j/aju delam 30 % ceneje od cen, tffatjO v gradbeništvu. Ponudbe Ifcceneje 12065 »Jjtetooin poceni IZOLIRAM cevi ijm kurjave z mineralno volno v ( aluminijaste pločevine. Telefon jf-771 12066 i|| vse vrste ZIDARSKIH i Keramičnih; in kamnite obloge. -/.74 7% 12067 4tm vsa SLIKOPLESKARSKA J r. polagam tapete, tople pode in Jtoe fasade Telefon 21-734 od 18. itn ob delavnikih 12068 V..V'.7A in POPRAVILO kamion-**rad'. popravilo baldahinov in I Izdelava sedežnih prevlek za •//...<• AVTOTAPETNIŠTVO, n, Lesce, Rožna dolina 12. /H 12069 BERKA iz Ribnega, obvešča JHi, da ima frizerski salon odprt tod 15. do 20. ure razen pone-hhdbsobotah od 8. do 13. ure
12070
•V'-: TEČAJ KROJENJA IN ŠI-,'. . Kranju, obvešča, da začne z B v nov začetni in nadaljevalni ; T, r.ovembra 1983, ob 15. uri in . a ob 8. uri. DELAVSKI *< - VHOD VI. ali prijave po t7-2f/5 12144
UREDITVE
»-.>*. sib1la vabi v PETEK, ob • M MLADINSKO VESELICO v / Ki in vsako NEDELJO, ob M PRIMSKOVO 12080
m, SOBOTO, ob 20. uri PLES v •. Kffl . PREDDVORU. Igra sku-»ftCOVa 12134
IZGUBLJENO
Prosim poštenega najditelja zlate ZAPESTNICE, izgubljene v petek, 11. 11 na poti od ceste Moše Pijadeja do avtobusne postaje, da jo vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku.
12072
V nedeljo, 13. 11. sem na Jo.štu izgubila rdečo VETROVKO. Najditelja prosim, naj sporoči po tel. 064-22-316 12073
VOJAŠKI PULOVER (SMB) sem izgubil 11. 11. približno ob 14.30 med domom JLA in M. Pijadeja 15. Najditelja prosim, da ga vrne. Vižintin, Moše Pijadeja 15, Kranj 12074
PLESNI KLUB prireja v DELAVSKEM DOMU v Kranju - vhod VI. PLESNE TEČAJE: PONEDELJEK 21.11., ob 19.30 - NADALJEVALNI, ob 21. uri - IZPOPOLNJEVALNI, SREDO - 23. 11., ob 19.30 - AKROBATSKI ROCK'N'ROLL začetni, ob 20.30 - AKROBATSKI ROCK'N'ROLL NADALJEVALNI; ČETRTEK - 24. 11., ob 19.30 - ZAČETNI ZA MI.ADINO, ob 21. uri ZAČETNI ZA STAREJŠE
AEROBIKA: SREDA 23.11., ob 19. uri ZAČETNI, ob 20. uri NADALJEVALNI, ob 21. uri — začetni za moške in ženske; ČETRTEK, 24. 11., ob 19. uri začetni, ob 20. uri nadaljevalni. Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure zjutraj. Vpis dve uri pred pričetkom vsakega tečaja v prostorih PLESNEGA KLUBA. VABLJENI! 11817
DISCO BAR ZBILJE, vabi ljubitelje disco glasbe vsak petek in soboto od
21. do 02. ure, v nedeljo pa od 17. do
22. ure. Vsak petek nagrajujemo obiskovalce. 18. 11. je za prvo nagrado 1 kg KAVE 12071
NAJDENO
Našla sem ŽENSKO ROČNO URO. Dobi se pri Žnidaršič, St. Žagarja 26 KranJ 12075
Zahvala
Zahvaljujemo se sosedom, prostovoljnim in poklicnim gasilcem ter drugim krajanom JEZERSKEGA za njihovo pomoč pri gašenju požara 1. novembra na Sp. Jezerskem 16. Jože in Ana ROGELJ 12076
OSTALO_
INSTRUIRAM matematiko za srednje šole. Rant, Juleta Gabrovška 30, Kranj - Planina II. 12077
Mlada družina išče dopoldansko VARSTVO za 7-mesečnega otroka v Preddvoru (novi blok), od 1. 12. 1983 dalje. Ponudbe po tel. 26-177 od 7. do 14. ure (Puhar) 12078
Prosim oba voznika, ki sta videla 27. 10. prometno nezgodo med 126-P in kamionom na Savski c, ob 8. uri, naj se javi po tel. 24-892 12079
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga žena in mama
MARIJA PRETNAR
roj. KOVAČ Gogalnikova mama s Poljšice pri Gorjah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih, gorjanski godbi in župniku za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČLI VSI NJENI
Poljšica, Zg. Gorje, Sebenje, Jesenice, Kranj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, dedka, pradedka, brata in
strica
MIHA PORENTA
Femanov ata z Brega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo gasilcem za lepo organizirano zadnje slovo in številno spremstvo ter Jakobu Kalanu za ganljive besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se pevcem za lepe žalostinke, dr. Stenšakovi za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Posebno zahvalo dolgujemo g kaplanu g. župniku iz Smartna in g. župniku z Brega za lepe poslovilne besede in pogrebni obred.
ŽALUJOČI: sin Miha, hčerke Mari, Štefka, Pavla z družinami, sestra Frančiška in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega nepozabnega moža, očeta, sina in brata
LOJZETA LIKARJA
sc najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam lajšali bolečine in našega Lojzeta tako množično pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku iz Preddvora za pogrebne slovesnosti in bodrilne besede, cerkvenim pevcem in zvonarjem. Ganila nas je tudi nesebična pomoč kolektiva Jelovice iz Preddvora, poslovilne besede njenega predstavnika. Hvala njenim pevcem in gasilski enoti. Najlepša hvala tudi zdravnici iz Jelovice in zdravniškemu osebju z Golnika, ki je z nami upalo do
konca.
VSI NJEGOVI
Potoče, Preddvor, Škofja Loka, Ljubljana, Sevnica, 13. novembra 1983
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste spremili našega brata
JOŽETA RANTA
na njegovi poslednji poti v Lipici. Posebna zahvala še g. župniku za lepo opravljen verski obred, pevcem za žalostinke in Ivanu Bogataju za lep poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi Anici Jazbec za tako požrtvovalno strežbo ob njegovi bolezni in vsem sosedom za tolikšno pomoč med boleznijo in ob pogrebu.
VSEM, ZA VSE NAJLEPŠA HVALA! MATIČKOVI Reteče, 10. novembra 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre
in tete
VIDE VALANCIC
Grogove mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Lepo se zahvaljujemo zdravnici dr. Pegam za skrbno nego. Zahvaljujemo se ZB NOV Vodovodni stolp za venec in besede slovesa. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepe pesmi ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem, tudi tistim, ki niso posebej omenjeni.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Kranj, 10. novembra 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete
ANE MEDVEŠČEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom znancem in prijateljem ki so sočustvovali Z nami, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli drugače pomagali. Posebna zahvala sosedom, sode avcem LTH AMD Železniki, sodelavcem Inex Adrie in Emone, sodelavcem Astre ter Domu upokojencev Kranj. Zahvala praporščakom in pevcem za žalostinke.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Kranj, Železniki, Šenčur, 11. novembra 1983
V SPOMIN
18. novembra mineva 10 let, odkar je prenehalo biti utrujeno srce našega ljubega moža, očeta, tasta in starega očeta
FRANCA JAKOPIČA
Praznina, ki je ostala, ko si za vedno odšel, je nenadomestljiva!
Za njim žalujejo in se ga nenehno spominjajo njegovi Planina pod Golico, novembra 1983
ZAHVAIA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, babice in sestre
MARIJE MIHELIČ
roj. MARKOVIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično poiroč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za lep obred in pevcem za žalostinke ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
VSI NJENI
Kranj, 15. novembra 1983
GLASOVA ANKETA
Pripravljeni za reševanje v gorah
Zbor gorskih reševalcev v kranjski vojašnici so združili z ogledom novega plezalnega vadišča in praktično vajo v reševanju — Pozitivne ocene udeležencev o koristnosti akeije
Kranj — Pripadniki enote armade, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, so v rednem delu povezani tudi s postajami Gorske reševalne službe na gorenjskem in primorskem območju. Z njimi sodelujejo posamič pri urjenju, ali se srečajo na večjih reševalnih akcijah. Tokrat so prvič organizirali v kranjski vojašnici zbor članov gorenjskih postaj GRS, delavcev milice in Gasilsko reševalne službe iz Kranja ter predstavnikov Zveze rezervnih vojaških starešin iz kranjske občine s pripadniki enote. Na srečanju minulo soboto dopoldan v vojašnici Stane Žagar v Kranju se je zbralo kar okrog sto udeležencev.
»S takimi stiki kot je današnji,« je v pozdravu gostom med drugim na-glasil poveljnik enote Špiro Nikovič, »se tudi spoznavamo med seboj, kar je pomembno za uspešnost skupnih reševalnih akcij. Izmenjujemo si izkušnje in predstavljamo svoje dosežke; od naših naj omenim plezalno vadišče v Kranju, ki smo ga začeli graditi lani in smo ga dokončno opremili letos. Sedaj je pripravljeno, da ga bomo skupaj z vadišči na Bohinjski Beli in v Skofji Loki uporabljali za urjenje vseh, ki so kakorkoli zadolženi za reševanje v gorah. Želim vam uspešno delo v današnjem preizkusu in plodno sodelovanje za bodoče!«
Po uvodni seznanitvi s programom zbora in ogledu filmov o obisku tovariša Tita v kranjski vojašnici, alpinističnem pouku v armadi ter možnostih alpske enote pri reševanju ponesrečenih v gorah so udeležencem predstavili novo vadišče. Številni vojaki so na ovirah, ki so delo konstruktorskih prizadevanj starešin v enoti, prikazali vrsto veščin iz programa rednega usposabljanja vojakov planincev. Z njimi lahko opravijo še tako zahtevne vojaške naloge ali reševalne akcije v gorskem svetu. Da ne znajo plezati samo v gorah, ampak tudi na vadišču z umetnimi ovirami, so prav tako dokazali gorski reševalci iz Kranjske gore, Mojstrane, z Jesenic, iz Bohinja, Radovljice, Kranja, Tržiča. Škofje Loke in Kamnika. Vajo so nadaljevali pripadniki Letalske enote milice in vojaškega letalstva armade, ki so skupaj z reševalci-letalci prikazali uporabo helikopterjev pri prenosu ponesrečencev in tovorov. Piloti JLA so se z vojaškim helikopterjem prvič urili za možno sodelovanje pri reševanju v gorah. Vajo so sklenili poklicni gasilci, ki so predstavili možnost uporabe tehnične opreme pri gaše-
nju požarov v težko dostopnih krajih, kamor bi jo prepeljali s pomočjo helikopterjev.
Izjave udeležencev
Po vaji so udeleženci v sklepnem pogovoru ocenili njeno uspešnost. Enotno so ugotovili, da so takšna urjenja potrebna in koristna, kar so
armadi. Le tako bodo naše reševalne akcije hitrejše, lažje in uspešnejše.«
Vodja operative v Gasilsko reševalni službi Kranj Jože Kastelic je dodal: »Čeprav potreba po gašenju požarov v gorah ni pogosta, moramo biti zanjo pripravljeni. Uigranosti ekipe si ni moč zamisliti brez urjenja. Sploh je to potrebno, kadar v akciji sodelujejo člani različnih organizacij. Današnje srečanje je bilo pomembno za spoznavanje možnosti o skupnem sodelovanju in obenem za dogovor o usklajevanju naših programov.« s. Saje
Novo vadišče za plezanje so preizkusili vsi udeleženci vaje
potrdila tudi mnenja nekaterih posa- Gorski reševalci meznikov. . -JI
Starešina armade Budimir Lon- O SVOjem delil
čar je povedal: »Zbor smo organizi-
rali za konec letne sezone in kot pripravo na zimsko dejavnost v gorah. Čeprav smo se prvič zbrali v tolikšnem številu in iz raznih vrst, je bilo naše delo plodno. Obiskovalci so ugodno ocenili naše vadišče in nam dali nekaj predlogov za njegovo dopolnitev. Izmenjavo izkušenj lahko zagotavljamo le s praktičnim usposabljanjem, ob katerem poglabljamo naše stike z gorskimi reševalci in se dogovarjamo za bodoče sodelovanje.«
Načelnik postaje GRS v Mojstrani Janez Brojan — mlajši je kot izkušen gorski reševalec ocenil: »Čim večkrat se reševalci urimo, bolj smo pripravljeni za zahtevne naloge. Koristno je, da se sestajamo tudi z drugimi, ki lahko pomagajo pri reševanju v gorah. Danes smo prvič videli možnost uporabe vojaškega helikopterja za te namene. Mislim, da bo nujno treba razvijati sodelovanje GRS s piloti helikopterjev v milici in
Ljubljana — Komisija za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije sklicuje v soboto, 19. novembra letos, ob 9. uri v prostorih občinske skupščine v Skofji Loki zbor svojega članstva. Na rednem srečanju gorskih reševalcev bodo razpravljali o delu komisiije m njenih podkomisij v letih 1981-1983, predvsem pa o letošnji dejavnosti. Po izvolitvi novega vodstva komisije bodo obravnavali in sprejeli nacrt dela za obdobje 1984/85. Med drugim bodo članom podelili tudi častne znake Gorske reševalne službe za dolgoletno sodelovanje v njej.
(S)
Svečanost kamniških planincev
Kamnik — Med planinskimi društvi, ki delujejo od ustanovitve slovenske planinske organizacije, je tudi kamniška podružnica. Letošnji jubilej 90. obletnico ustanovitve svojega društva in celotne planinske organizacije, so v Kamniku proslavili poleti s slavnostnim plenumom planinskega društva in odprtjem nove koče na Kamniškem sedlu. Praznovanje končujejo ta mesec; v petek, 18. novembra, ob 19. uri bodo v kamniškem kinu pripravili svečano akademijo. Slovesnost bo združena z bogatim kulturnim sporedom, zato nanio vabijo čimveč obiskovalcev.
J (S)
Sejem je živ
Škofja Loka — Na prvem povojnem sejmu obrti v Skofji Loki kaže, da bo vse dni silno živahno. Zanimanja je veliko, obiskovalcev vsak dan več. Pa je tudi kaj videti. Že ob vhodu vas pozdravijo stari cehovski primerki iz stare loške zgodovine, pa Mici Tavčarjeva, ki pridno kleklja na svojem punklju, Jelenčeva Marija zvija okraske po dražgoškem kruhku, vrsta obrtnikov prodaja svoje izdelke, oči si napaseš na prelepih in domiselnih pogrinjkih gostincev. Vrsto zanimivih izdelkov obrtnikov iz Škofje Loke in obeh dolin so razstavili, da človek skoraj ne more verjeti, da vse to res izdelujejo obrtniki.
Tu so izdelki, ki se jih še bolj zahtevna industrija ne bi sramovala. Izdelki, ki jih naša industrija vsak dan bolj išče, saj jim mnogokje prav zaradi njih ni treba več uvažati delov za drage devize. Vsi so tu, od starih loških obrtnikov, sodarjev, čevljarjev, krojačev, pa do najnovejših pla-stičarjev. Največ zanimanja pa ne dvomno pritegnejo živahne loške frizerke, ki ves dan neutrudno frizirajo obiskovalke in obiskovalce. Do nedelje zvečer bo še odprta razstava na Podnu, vsak dan pa se bo kaj dogajalo. Vsekakor pa ne zamudite ogleda filma o loških obrtnikih. Zares je vreden Ogleda. — Foto: D. Dolenc
Dražje poroke
Kranj — Po prvem decembru bo v kranjski občini treba bodoči-rpa zakoncema ob sklenitvi zakonske zveze za poročni obred odšteti 600 din. Prejšnji prispevek ob poroki je bil res samo simboličen — 200 din, še posebej, ker je bil nespremenjen že od leta 1976. Kljub trikratnemu povečanju prispevka pa je to še vedno le drobtinica v primerjavi s ceno, za katero ženin odkupi nevesto ob »šranganju«. Ob tako velikih stroških za poroko je le upati, da bodo zakonske zveze tudi kaj trajnejše, saj je doslej veljalo, da se v kranjski občini razveže že skoraj vsak tretji zakon.
Tekmovanje psov v Lescah
Lesce — Kinološko društvo Bled prireja v soboto, 19. novembra, od 8. do 16. ure na nogometnem igrišču v Lescah tekmovanje službenih psov iz Avstrije, Italije in Jugoslavije.
Gostinci so pripravljeni
Bila so leta, ko nas za dan republike niti sneg ali slabo vreme nista zadržala doma. Hoteli ob morju in v vseh turističnih krajih so bili polni, drug za drugim so se z Brnikov dvigali avioni proti Moskvi, Parizu, Londonu ... Pa so se časi spremenili. Denarnice so vse tanjše, ni bencina, le malokdo si bo za praznike še privoščil daljše potovanje, cel teden bivanja v hotelu. Največ nas bo takih, ki bomo praznovali doma ali si privoščili krajše izlete pa morda kakšno boljše družinsko kosilo v gostilni, hotelu. Gostinci in gorenjski turistični delavci so se na praznike dobro pripravili. Ne bo treba daleč na zabavo. Če pa nas bo le vleklo k morju, se bo tudi za plitev žep našel prijeten izlet.
hotelih v Bohinju, na Poh. Krvavcu. Pripravljamo tudi; miv 2-dnevni avtobusni Krk za 1990 dinarjev, viren aranžma se mi zdi i upokojencev v Poreču. Za bodo odšteli 8000 dinarjev, voz, polne penzione v hoteli kategorije Pical v Poreču, tega bo vsak dan organiz dnevni ogled ali izlet, všteto v ceno. Tako si bodo dali Pazin, Motovun, Limski nal, Rovinj, Pulo, Novigrad m izlet v neznano jim bomo ] vili.«
Niko Čenčič, Alpetour, vodja tozda Hoteli Škofja Loka: »V naših hotelih bo za praznike zelo zanimivo. V gosteh bomo imeli gostinske delavce iz pobratene Smederevske Palanke s celotno njihovo kuhinjo, glasbo in folkloro. Za naše goste bomo skupaj s prijatelji iz Smederevske Palanke pripravili prave večere šuma-dijske kuhinje in glasbe. 25. novembra bodo nastopili za naš kolektiv na Podnu, 26. novembra bodo s celotnim programom gostovali v enem od naših hotelov v Bohinju, v Zlatorogu ali Jezeru, 27. novembra v hotelu Creina v Kranju, 28. novembra pa v Trans-turistu v Skofji Loki. Razen tega bomo v Transturistu med prazniki dva večera organizirali ples. Pri nas zagotovo ne bo dolgčas.«
Hojka Knific, Turistična poslovalnica Alpetour Kranj: »Za vse tiste, ki si žele malo spremembe za praznike in se morda še enkrat letos nadihati morskega zraka, smo pripravili mini počitnice v Izoli, Portorožu, Poreču, v Puli in Medulinu. Štiri polne penzione bo mogoče dobiti že od 2.200 dinarjev naprej. Mora pa za te aranžmaje vsak sam poskrbeti za prevoz. Prostor je tudi še v naših
Vlado Kobe, vodja hotela Bon
Preddvoru: »Za praznike £g naš hotel zapolnili največ gostje iz drugih repub'. kakšna postelja zagotovo osfek tudi za Gorenjce, če si bodoaj^ leli našega gostoljubja. Za go* bomo podobno kot poleti ;a;.,> organizirali živo glasbo, folklor večer, peljali jih bomo nakmedi turizem na Breg, obiskali \w Jezersko. Za sladokusce bo« pripravili novo specialiteto pM na z mlinci. Dovolj je bo mg vse tiste goste, ki si bodo pr: zaželeli le dobrega kosila v gnil Hrib ali sladice, kot si ali kasata. Prepričan sem. dabe do naši gostje s praznovanj«*|i nas zadovoljni.«
D. Potenc
NESREČE
TOVORNJAK TRČIL V AVTOBUS
Škofja Loka — V ponedeljek, 14. novembra, ob 14.25 se je na regionalni cesti v bližini Todraža pripetila prometna nezgoda, v kateri sta trčila tovornjak in avtobus. Voznik tovornjaka Franc Ločniškar iz Smlednika je peljal proti Gorenji vasi, v nepreglednem ovinku pa se je srečeval z Alpetourovim avtobusom. Avtobus je že poprej ustavil, voznik tovornjaka pa tega pred srečanjem ni mogel pravočasno ustaviti, zato je trčil v avtobus. Nihče od 57 potnikov v avtobusu ni bil ranjen, škode na vozilih pa je za 120.000 din.
PREHITRO V OVINEK
Tržič — V ponedeljek, 14. novembra, ob 19.30 se je na regionalni cesti v Retnjah pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Jože Škorc (roj. 1940) z Golnika je peljal proti Križam, ko ga je v ovinku zaneslo v desno s ceste, da se je prevrnil po travnatem pobočju. V nesreči je bil ranjen sopotnik v njegovem avtomobilu Franc Mali z Golnika in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Škode na avtomobilu je u U din.
AVTO S CESTE
Radovljica — V torek 15 r..\r bra, nekaj pred 14. uro se jentkjkj ni cesti v Radovljici pripetili $ metna nezgoda. Voznik osebne^ tomobila Franc Zupan (roj. 1SN Radovljice je v križišču ceste Rti vljica—-Lesce zapeljal v (tesat ste, trčil v prometni znak ia m gđ nil. V nesreči je bil voznik a;; 1 njen, škode na vozilu pa jt j 160.000 din.
II
Našli mrtvega
Kranj — V torek, 15. novnfel nekaj pred 15. uro so v Koknu mrtvega Jožeta Črnivca iz Km Pokojnega so svojci pogrešali novembra, ko je odšel od dom V znano kam, zato so ga že ?rv. dni iskali. V torek so pri iskanji ličnikom pomagali tudi gasikttf| ci. Ugotovljeno je bilo, da je pok^l nik pri Roleti zdrsnil po strmem lir gu kakih 30 metrov proti Kok: •* pri tem tako poškodoval po $ je zaradi ran umrl.
vabim
vse ljubitelje drsanja na rekreacijsko drsanje od 5. novembra dalje v večnamensko dvorano v Savskem logu
torek sreda četrtek
od 16.—18. ure od 16.—18. ure od 16.—18. ure
petek od 16.—18. ure, 19.—21. ure sobota od 10.—12. ure, 14.—16. ure nedelja   od 10.—12. ure, 15.—17. ure
vstopnina: odrasli 50,— din otroci do 7 let 25,
din
poslovno
prireditveni
center
gorenjski sejem kranj