LETO XXXI.. ŠT. 4 Ptuj, 26. januar 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Davek na osebni dohodek (stran 3) Prometna bilanca 1977 (stran 4) Čebelji panji za maršala Tita (stran 5) Moj oče je bil en korpopletar (stran 6) Ob 100 letnici Zupančičevega rojstva (stran 7) OB ZAKLJUČKU XVI. SREČANJ BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA Domačin letošnjih srečanj občina Slovensica Bistrica Na slavnostnem zasedanju med- občinsko-medrepubliških odborov občinskih svetov Zveze sindikatov Hrvatske in Slovenije, dveh braticih socialističnih republik, so jredstavniki vseh osmih sode- ujočih občin: Cakovca, Vaiaž- dina. Koprivnice, Ormoža, Slo- Delegati osmih občin iz dveh bratskih socialističnih republik na sobotni ^epni slovesnosti. foto: M. Ozmec venske Bistrice, Krapine, Maribora in Ptuja, ob zaključku šestnajstih srečanj bratstva in prijateljstva Koprivnica 77, ponovno ugotoviU, da je bilo tudi v lanskem letu uspešno sodelovanje na vseh področjih. Razen številnih kultur- nih in športnih srečanj so v lanskem jubilejnem letu uspešno izvedli številne proslave in svečanosti, posvečene tovarišu Titu in partijskim jubilejem. Velik korak najn-ej pa je osem sodelujočih bratskih občin nare- dilo pri proizvodnem sodelovanju v kmetijstvu. Deset in deset tisoč delavcev je v minulih letih, odkar obstajajo med občinami bratske vezi, izmenjalo izkušnje v gospodar- skem, samoupravnem in poli- tičnem živl^nju. V številnih kulturnih in sPortnih srečanjih so krepili svoje telo. Deset in deset tisoč delavcev, kmetov, borcev, mladih in pionirjev se je srečevalo ob skupnih proslavah, praznikih in pomembnejših obletnicah. Srečanja bratstva in prijateljstva pa vsako leto znova dokazujejo kako spoštujemo drug drugega, kako se veselimo uspehov po- sameznika in vseh nas. Toliko bolj svečana je bila sklepna slovesnost, na kateri so preteklo soboto delegati vseh osmih sodelujočih občin izrekli domačinu XVI. srečanj - Koprivnici, vso pri- znanje in pohvalo. Za aktivno in uspešno sode- lovanje v programih bratskih srečanj, so številnim društvom, družbenopolitičnim organizacijam in posamzenikom podelili 33 plaket bratstva in prijateljstva. Iz ptujske občine so ta pomembna priznanja prejeli: - občinska konferenca ZSMS Ptuj, - folklorna skupina „Vinko Korže" Cilk ovce, - ansambel domače zabavne ^sbe Toneta Kmetca in - Franc Hribemik. Vrhunec sobotne svečanosti pa je bila gotovo pedaja doma- činstva srečanj. Tako so delegati s ptoskanjem potrdili predlog, naj bo domačin 17. srečanj bratstva in prijateljstva občine Slovenska Bistrica. Enoglasno so izvolili Jožeta Logarja iz Slovenske Bistrice za novega predsednika medobčinskega odbora. S slovesnosti so poslali pozdrav- ni telegram predsedniku republike tovarišu TITU, ter republiškima svetoma Zveze sindikatov Hrvat- ske in Slovenije. 8-č lanska delegacija pa je za tem še položila venec k spomeniku padlim v NOB, v ^edišču Koprivnice. ^ Simbolična predaja domačinstva občini Slovenska Bistrica. Jože Logar, novi predsednik sprejema stol „bratstva m prijateljstva", na katerem je izredjan grb srečanj. foto: M. Ozmec Iz seje komiteja OK ZKS Ptuj ŽE LETOS USMERJENO IZOBRAŽEVANJE? Le malo časa ostaja za to, da bi i^otovili, katere poklicne usme- ritve v ptujdd občini potrebuje združeno delo. Da bi lahko pričeli z usmerjenim izobraževanjem že v šolskem letu 1978/79 bi morali poznati potrebe združenega dela vsaj za nasleditjih pet let - pa jih ne poznamo, ker združeno delo nima izdelanih niti kadrovddh programov, kaj šele, da bi lazmiš^ali o ostalih programih, na primer o štipendiranju in po- dobno. Vprašanje je tudi, ali je šolska mreža, ki jo trenutno imamo v občini, ustrezna in potrebna. Pa tudi vprašanje, koliko mladine bomo izobraževali ali samo toliko, kolikor je evidentiranih potreb v združenem delu? Še dosti je vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti n^ pozneje do junija letos. Prve težave se bodo namreč pojavile ob vpisu, ko bo, kot že nekaj let nazaj, več absolventov osnovnih šol kot je prostora zanje v srednjih in poklicmh šolah. Rešitev je najti v tem, kot je bilo poudarjeno na seji komiteja, ki je bila pretekli teden, da bomo v občini ustanovili tiste izobraževalne centre, ki jih bo potrebovalo združeno delo, ostala mladina pa naj bi se šolala v centrih v Mariboru. Torej je potreben dogovor o usmeritvah ptujskih in maribordcih šoL Vse večji je poudarek na praksi v šolah. Dijaki bodo v času šolanja morali spoznati delovni proces m samouprav^anje ne le teoretično temveč predvsem praktično. Tu pa je druga stična točka med šolstvom in združenim delom. Prva je vsekakor skupno načrto- vanje usmeritve. Seveda se bodo v takem procesu izobraževaiga pojavljale težave, saj je težko v današnjih prizadevanjih za čim boljšo produktivnost izločiti do- ločenega strokovnjaka iz delov- nega procesa, da se bo lahko posvetil mladim, ki bodo oprav- ljali prakso v delovni organizaciji. K^ub temu pa bo do tega nujno moralo priti, če bomo hoteli združeno delo vključiti v proiz- vodno-tehnični pouk. Ugotovitev, da je srednješolski zavod Ptig slabo orginiziran, ni nova. Sok so se povezale zato, da bi premagali neenotno socialno strukturo mladine na šolah, uspeha v tej smeri pa še nI Vpraš^iva je tudi kadrovska sposobnost tega šolstva, saj se pojavlja koncentracga kadrov na nekaterih pedagoških enotah, kar pa slabi kvaliteto dela ostalih enot Še in še je problemov, ki jih do pričetka novega šolskega leta ne bo moč rešiti Kljub temu pa morata šolstvo in združeno delo z roko v roki dobro in hitro najti icupni jezik, če hočemo res kvalitetno in pretehtano usmer- jeno šolstvo v občini. O vseh teh vprašanjih in i^otovitvah bodo na seji občinske konference ZKS Ptuj razpravljali člani 1. februarja. Gotovo bodo nakazali še druga nerešena vprašanja, poskušali pa bodo najti tudi odgovore. Naloga vsen družbenopolitičnih organizacij, vseh delovnih ljudi in občanov pa je, sodelovati pri reševanju šolske pioblematike aktivno, prizadevno in predvsem konkretno! N. D. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL ORMOŽ RAZPISUJE ZA LETO 1978 DESET PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte - 27. aprila 1978. Priznanja so namenjena posameznikom, družbeno- političnim in drugim organizacijam ter skupnostim za posebne dosežke na področju: — družbenopolitičnega dela med občani in delovnimi ljudmi, ki je pomembno za uveljavljanje sociali- stičnih odnosov na raznih področjih in oblikah družbenega življenja; — razvoj socialističnega družbenopolitičnega si- stema; — razvijanje in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov; — uveljavljanje demokratičnih in humanih socialistič- nih odnosov. Predloge za Priznanje OF lahko pošljejo žiriji za podeljevanje |B priznanj OF krajevne organizacije SZDL, delovne in druge orga- |l f^izacije, samoupravne skupnosti, družbenopolitične organiza- || ci)e, društva in občani, do vključno 15. marca 1978. Kasnejših : predlogov žirija ne bo upoštevala. Poleg kratkih življenjepisnih ' podatkov in točnih naslovov predlaganih, morajo imeti predlogi ludi čim popolnejšo utemeljitev, zaradi katere naj bi predlagani aobili Priznanje OF. Predloge pošljite na naslov: Občinska konferenca SZDL - '^"■'ja za podeljevanje priznanj OF - Ormož. Pred sejo zborov skupščine občine Ptuj Dva pomembna dokumenta V torek, zadnjega januarja se bodo na ločenih sejah sestali vsi trije zbori skupščine občine Ptuj. Med 13 točkami dnevnega reda bo prav gotovo izstopal osnutek družbenega dogovora o temeljih prostorskega načrta občine Ptuj za obdobje do leta DVA TISOC, za vse delovne ljudi in občane pa ne bo nič manj zanimiva razprava o študiji razvoja malega gospo- darstva v ptujski občini, za kmeto- valce in za vse druge lastnike zem- ljišč pa bo zanimiv odlok o novih lestvicah katastrskega dohodka za katastrske okraje Ptuj, Maribor in Rogatec za območje ptujske obči- ne. O tem smo našim bralcem že posredovali obširnejšo informacijo v Tedniku od 15. decembra lani. O osnutku družbenega dogovora o temeljih prostorskega načrta občine Ptuj za obdobje do leta 2000 teče na območju ptujske občine zelo živahna javna razpra- va. Čeprav je prostorski načrt za dobrih 20 let naprej zelo po- membna in zanimiva tema, lahko mirno zapišemo, da je živahno razpravo spodbudil predvsem vse- binsko močno pomanjkljiv in teh- nično površen osnutek dogovora. O tem smo obširneje že poročali, zato o tem ni potrebno več izgubljati besed. Dejstvo pa je, da bo na podlagi osnutka in številnih pripomb, dopolnitev in razširitev treba pripraviti kar najpopolnejši načrt dolgoročnega prostorskega razvoja. V tem načrtu mora vsaka dejav- nost v občini, vsaka krajevna skupnost in končno vsak občan, delavec in delovni človek najti svo- je mesto, videti smer nadaljnjega razvoja. Zato bo javna razprava o tem pomembnem dokumentu morala organizirano teči naprej. V zvezi s študijo razvoja malega gospodarstva pa izvršni svet predlaga zborom skupščine občine Ptuj, da študijo sprejmejo kot planski dokument s tem, da se pristopi k sklenitvi družbenega dogovora o pospeševanju malega gospodarstva v občini, da se izdela in sprejme akcijski program za izvajanje družbenega dogovora, s posebnim poudarkom na izobraže- vanju kadrov in da se razvoj male- ga gospodarstva vključi v občinski plan in v druge samoupravne planske dokumente. FF Aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev v središču dogajanj v soboto, 21. januarja je bil v sindikalnem domu delovnega kolektiva IMPOL Slov. Bistrica, enodnevni seminar za člane aktiva ZK neposrednih proizvajalcev, ki delujejo v okvirih OK ZKS. Seminar je bil namenjen predvsem pridobivanju širšega znanja s področja družbenopolitične aktiv- nosti komunistov neposrednih proizvajalcev iz celotne občine Sov. Bistrica in ga je organiziral komite OK ZKS Slov. Bistrica. Na seminarju, ki se ga je udeležilo nad 50 komunistov so posvetili posebno pozornost te- nama iz Kardeljeve študije „Smeri razvoja političnega sistema socia- lističnega samoupravljanja". Do- govorili so se tudi, da se bo ta aktiv sestajal pred vsako sejo OK ZKS in proučil gradivo za sejo. Gradivo bodo kritično oceruli, dajali tudi predloge in dopolnitve ter jih postavljali v sredine nalog, pred katerimi stojijo komunisti v ■j^ihodnjem obdobju. Sobotni seminar je bil prva takšna priložnost, kjer so ocenili gradivo za bližnjo sejo OK ZKS. Ob tem so širše obravnavali socialno strukttiro članstva ZK in programsko zasnovo nadaljnjega dela komiteja in OK ZKS Stov. Bistrica. Viktor Horvat DomaČa rast — literarna priloga Tednika! Danes prvič nova priloga z dvema nadaljevankama; izšla bo vsak mesec; naročniki Tednika jo dobijo brezplačno. Preberite jo in jo priporočite svojim znancem, da tudi oni naročijo TEDNIK! Zamujena življenja — biografski roman petih rodov, prvenec Franja Brumna, odslej redno v DOMAČI RASTI, literarni prilogi Tednika! Naročite in berite Tednik! • 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 26. januar 1978 — TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Kadrovska „banka" ,, Uresničevanje načel in meril kadrovske politike narekuje potrebo po stalnih kadrovskih pripravah na volitve v temeljnih organizacijah zdruienega dela, v krajevnih in druibeno-političnih skupnostih, v druibeno-političnih in družbenih organizacijah, v društvih in drugod"smo zapisali v naših dokumentih. Ob tem je treba predvsem podčrtati, da mora kadrovska politika sluiiti delovnemu človeku, ki v našem sistemu socialistične samoupravne demokracije prevzema celotno odgovornost za družbeni razvoj. Za učinkovito uresničevanje teh izhodišč kadrovske politike, se delovni ljudje in občani zavzemajo v SZDL, ki je najširša oblika političnega organiziranja delovnih ljudi in občanov kot fronta vseh organiziranih socialističnih sil. To obenem pomeni tudi podruibljanje kadrovske politike, ki jo uresničujemo z organiziranim vplivanjem na izbiro takih ljudi, ki so svoje sposobnosti ie pokazali z delom, preizkušenim v praksi, s svojo odločnostjo pri uresničevanju ciljev naše socialistične samoupravne demokracije in interesov delavskega razreda. V dokumentih smo tudi zapisali, da morajo druibeno-politične organizacije vzpodbujati tako aktivnost, ki bo zagotavljala evidentiranje čim večjega števila motnih kandidatov iz vrst delavcev iz proizvodnje, iensk in mladih tako, da bo njihov delei ustrezal njihovemu ustvarjalnemu prispevku v zdruienem delu, da mora evidentiranje zajeti vse tiste delovne ljudi in občane, ki imajo ugled in zaupanje v svojem okolju in da ie samo evidentiranje pomeni delovnemu človeku in občanu druibeno priznanje za njegovo dosedanje delo. Z uresničevanjem zapisanih načel in iz njih izhajajočih nalog smo si v obdobju evidentiranja ustvarili pravo kadrovsko ,,banko" ali bolje povedano — zakladnico evidentiranih moinih kandidatov za najrazličnejše druibene funkcije. Predvsem velja to zja evidentiranje moinih kandidatov za člane delegacij, ki delegirajo delegate v skupščine druibenopolitičnih skupnosti in v skupščine oziroma zbore uporabnikov samoupravnih interesnih skupnosti, ki so sestavni del skupščinskeg sistema. Toda sedaj, ko je treba v predkandidacijskih postopkih ie konkretno oblikovati predlog moinih kandidatov za člane delegacij, marsikje ugotavljajo, da je njihova kadrovska ,,banka" še preskromna, saj ne daje dovolj imen za kandidate v posamezne delegacije. Naj to ilustriram s konkretnim primerom za območje prejšnje KS Ptuj, kjer so v fazi evidentiranja izpolnili popisnice za 577 občanov in delovnih ljudi, toda, če bomo v vsaki od 11 novih krajevnih skupnosti, poleg temeljne delegacije, imeli tudi po 10 posebnih delegacij, za vsako SIS posebej bi naj delegacija štela po 7 članov, zakon o volitvah določa najmanj 5, bomo na območju prejšnje KS Ptuj potrebovali samo za skupščinski sistem čez 800 članov delegacij. Krajevne konference SZDL so prav te dni v ustanavljanju, pri katerih bo delovala še vrsta svetov in komisij, izvoliti bo treba še skupščino krajevne skupnosti s svetom in raznimi odbori, tu so še vodstva drugih druibeno-političnih organizacij in podobno. Tako bo v vsaki- novi krajevni skupnosti potrebno okrog 200 druibeno angažiranih ljudi, če ielimo, da posamezniki ne bi bili preveč obremenjeni. Prav ta primer dovolj zgovorno kaie, kako nujno je, da je evidentiranje naša stalna naloga in da je ni moč ,,zaključiti" v fazi evidentiranja, temveč je to nenehen proces stalnih priprav na volitve. Te priprave se ne končujejo samo v okviru temeljnih samoupravnih enot, v krajevnih skupnostih, v temeljnih in drugih organizacijah zdruienega dela, temveč gredo naprej, saj morajo moini kandidati za vodilne funkcije v občini, v republiki in federaciji prav tako dobiti podporo svoje baze, morajo biti evidentirani v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah. V obdobju predkandicacijskih postopkov Je še čas, da izpopolnjujemo našo kadrovsko ,,banko", ki mora biti vedno polna, v njej morajo biti zajeti vsi občani, ki se z delom zavestno opredeljujejo za socialistično samoupravljanje. Če bomo izpolnjevali to nalogo, potem nam ne bo zmanjkalo predlogov za možne kandidate za to ali ono funkcijo, še več. možna bo tudi večja selektivnost s primerjanjem kvaliter več moinih kandidatov za posamezne odgovorne funkcije, obenem pa tudi večja motnost zagotovitve potrebne strukture v posameznih organih. Organizacije SZDL v krajevnih skupnostih in organizacije sindikatov v temeljnih organizacijah zdruienega dela in v drugih samoupravnih skupnostih imajo še posebno odgovorno nalogo, saj praktično vodijo kadrovsko evidenco, ki mora biti vedno aiurna. Posebej pa še velja poudariti vlogo vsakega komunista in ZK kot celote v SZDL kot fronti organiziranih socialističnih sil, prav tako pa tudi v sindikatih in v drugih druibeno-političnih organizacijah, ki so zdruiene v SZDL. Franc FiderSek TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK ZAJAMČENI OSEBNI DOHODEK - ALI NE? v treh TOZD IGA Kidričevo V TGA „Boris Kidrič" v Kidričevem bi morali po pro- gramu sprejeti samoupravni spo- razum o skupnih osnovah in naiilih za delitev osebnih dohodkov na referendumu že 12. decembra 1977, vsaka TOZD pa bi naj sprejela svoj pravilnik o osnovah in merilih za dehtev sredstev za osebne dohodke, osebne prejemke, skupno porabo in inovacije že 20. decembra 1977. Na organih, ki so usklajevali tipična dela in naloge za medsebojno primerjanje rela- tivnega vrednotenja, ni prišlo do soglasja, zato je bila izvedba referenduma prelagana na začetek leta 1978. Delavski svet TGA j e na seji 6. januarja 1978 ugotovil, da je potrebno delavce še dodatno mformirati o celotni problematiki pred sprejemom omenjenih aktov na referendumu. Sklenil je preložiti referendum, ki je bil razpisan za 12., za en teden, to je na četrtek, 19. januarja 1978. Na tej seji je delavski svet TGA sprejel tudi program, končne uskladitve cKebnih dohodkov v delovni organizaciji, do začetka aprila, ko bi naj bUa uveljav^ena za relativno vrednotenje del in nalog takoime- novana PMS metoda. V TGA zagotavljajo, da so poslovodni organi, samoupravni organi in družbenopolitične orga- nizacije v vsej delovni or^izaciji vložile vse napore v ureditev tega dela dohodkovnih odnosov, vern dar po rezultatih referenduma sodeč, v tem niso uspele. V četrtek, 19. januarja je bil v TGA referendum za sprejem pedloga samoupravnega spora- zuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb. Naj navedemo le nekatere podatke iz poročila komisije za izvedbo referenduma. V TOZD Glinica je bilo za sprejem omenjenega sporazuma 50,28 odstotka glasovalcev, v TOZD Proizvodnja aluminija je bilo za le 42,16 odstotka ^sovalcev, v TOZD Pjredelava aluminija 58,69 odstotka, v TOZD Livarna lahkih kovin TrbovKe 81,2 odstotka, v TOZD Vzdr&- vanje 39,16 odstotka, v TOZD Piomet 45,45 odstotka, v TOZD Kontrola kvalitete je bilo za kar 85,5 odstotka, medtem ko ie v delovni skupnosti skupnih ^užb obkrožilo ZA le 57,09 odstotka Vasovalcev. Kar v treh TOZD referendum ni uspel, v ostalih TOZD pa so rezultati komjg zadovoljivi. Takoj se pojavi vprašanje. Ali bodo v TOZD: Promet. Vzdrže- vanje in Proizvodnja aluminija v skladu z zakonom o združenem delu minimalni osebni dohodki zaposlenih? M. Ozmec Priznanja zveze kulturnih organizacij občine Ptuj Izvršni odbor Zveze kuzhurnih organizacij občine Ptuj je na eni od svojih sej sprejel sklep o podeHtvi priznanj kuhurnim entuzijastom za njihovo neprecenljivo vlogo pri ohranjanju ljudskega blaga. Pred- log za podelitev priznanj je dal upravni odbor folklornega društva Ptuj. Svečana podelitev priznanj je bila 20. januarja. V imenu Zveze je priznanja podelil Stane Stanič. Pri- znanja so prejeli: Kari Sepec, Adal- bert Slekovec, Jože Strafela, Anton Purg, Anton Brglez, Franc Kolarič, Mirko Vaupotič, Ivan Mihalec, Janko Gajšek, Ivan Sodeč in Stane Stanič. MG LENART V SLOVENSKIH GORICAH Priprave na volitve Poleg družbeno političnih organizac« v občini, je tudi aktivnost občinske skupščine usmerjena v priprave na volitve, s^j je v zvezi s tem treba sprejeti več normativnih aktov. TaKo se bodo v torek, 31. januarja sestali na skupni seji vsi trije zbori skupščine občiiie Lenart in med drugim sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega statuta, odlok o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Lenart, sprejeli bodo sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije m obravnavali druga aktualna vprašanja s področja dela občinske skupščine. - Pred skupščino skupnosti socialnega skrbstva Na 1000 prebivalcev ISpodpirancev Prav gotovo sodi socialno skrbstvo med zelo občutljive samoupravne interesne skupnosti. Položaj, v katerem se socialno skrbstvo nahaja, je problematičen in težaven. O teh in še nekaterih drugih vprašanjih bo beseda na jutiSnji seji skupščine socialnega skrbstva občine Ptuj. Prav bi bilo, če bi se seje skupščine udeležih delegati iz krajevnih skupnosti, da bi tako skupščina lažje reševala nekatera pereča vprašanja in analizirala trenutno stanje te skupnosti. Občina Ptuj sodi med najbolj agrarne občine v republiki. V zadnjem času pa se opaža, da se občina spreminja v industrijsko občino. Zakaj? Vedno več yudi odhaja iz kmetij, odhajajo predvsem mladi, ki tako doma zapuščajo starejše, ki pa niso več sposobni obdelovati zemljo. Sta- rejši občani tako ostajajo prepuščeni sebi in drugim. Med drugim je ugotovljeno, da je število občanov, ki potrebujejo denarno pomoč dosti večje kot do vensko povprečje, ki znaša na primer v letu 1974 na 1000 prebivalcev 8,7 podpirancev, za občino Ptuj pa je na 1000 prebivalcev kar 13,2 podpirancev. V občini Ptuj socialna podpora znaša 301 dinar na prebivalca. Prav tako je zanimiv podatek, da je v občini Ptuj na 1000 prebivalcev 5,4 občanov v zavodih (podatek je izleta 1973). Osnovni namen pa ni operirati samo s podatki, potrebno se je osredoto- čiti na nekatere druge probleme. Poseben problem skupnosti social- nega skrbstva pa predstavna pomanjkanje socialnih delavcev ter pomanjkanje denarnih sred- stev. Prav gotovo bo v prihodnosti za reševanje teh problemov potrebno najti rešitve. Ena izmed pomemb- nih rešitev je skrb za družino, urejanje medčloveških odnosov in vzgoja otrok. Naloge so kompleks- ne in jih bo zato potrebno reševati celovito. V pomoč bo šola, teme]yna organizacija združenega dela, krajevna skupnost in vse družbene interesne dejavnosti. zk Ml TAKO, KAKO PA Vi? RTV Ljubljana pripravlja televizijsko oddajo „V živo" iz Ptuja. Oddjga bo imela delovm naslov ,J\li tako, kako pa vi? " V oddaji bo šlo za to, da Ptujčani vsej slovenski in širši javnosti povemo, v čem so bili razlogi, da smo prešli iz ene na enajst faajevnih skupnosti, v čem je to dobro, katere probleme prinaša preoblikovanje krajevne skupnosti, liako bomo zagotavljali skladen razvoj vseh KS, usklajevali različnost interesov, kako bomo delegatsko organizirani, zagotovili delegatski odnos, k^o bomo načrtovali nada^nji razvoj, kako bomo v krajevnih skupnostih samoupravno organizirani, delo družbenopolitičnih organizacij, kako bo s strokovnimi službami in še vrsta drugih vprašanj. Na vsa ta vprašanja iščemo Ptujčani prav sedaj, ko oblikujemo samoupravne in driižbeno-politične or^ne v novih krajevnih skupnostih, izvirne odgovore in rešitve, seveda v skladu z ustavo in zakoni, te rešitve pa bodo prav gotovo zanimive za širšo slovensko javnost. Oddaja bo posneta v dvorani narodnega doma v Ptuju, v sredo 1. februarja 1978, z začetkom ob 18. uri. Pobudnik in organizator oddaje mestna konferenca SZDL, skupno z občinsko konferenco SZDL Ptuj, vabi krajane z obmofia vseh novih krajevnih skupnosti, (b se oddaje „Mi tako, kako pa vi? udeležijo v kar največjem številu in da s svojim vprašanji tudi neposredno sodelujejo in tako prispevajo k pestrosti in živahnosti oddaje, ki mora dati odgovore na številna vprašanja na sedanji stopnji razvoja socialističn^a samoupravljanja. PRVA KONFERENCA ČLANIC POSLOVNE ENOTE KREDITNE BANKE MARIBOR V PTUJU 20. januarja so se v prostorih narodnega doma v Ptuju na prvi seji sešli delegati konference članic poslovne enote KB Maribor Ptuju. Od 78 organizacij, ki so sprejele sklep o ustanovitvi Foslovne enote KB Maribor v tuju, se je prve seje konference članic udeležbo 55 delegatov. Najprej so se delegati seznanili z vsebino sklepa o ustanovitvi poslovne enote v Ptuju, nato pa je vodja poslovne enote v Ptuju Anton Purg poročal o nalogah poslovne enote. Med drugim je povedal, da se je bilančna vsota v obdobju, od pripojitve ptujske banke k mariborski banki za trikrat povečala; enako povečanje so beležili tudi pri hranilmb vlogah. V tem času je podružnica namenila 626 mil^onov dinarjev investicgskih sredstev za osnovna in obratna sredstva; 150 milijonov dinarjev namenskih in bančnih sredstev pa je bUo usmerjeno v stanovanjsko gradnjo. Dotaknil se je tudi politike oblikovanja in delitve dohodka, ki vse bo^ stremi za razbremenitev gospodarstva, gospodarstva zasledimo: znižanje Med ukrepi za razbremerutev splošne aktivne obrestne mere, ristorno vračila dela obresti in podobno. Bilančna vsota poslovne enote v Ptigu je na dan 1. januarja 1978 izkazovala stanje 1,4 milijarde dinarjev. Delegati so v nadaljevanju seje jlasovali za poslovnik o delu fonference članic poslovne enote Ptuj. V zaključnem delu pa so izvolili predsednika in člane poslovnega odbora, kreditnega odbora in komisge samoupravne delavske kontrole. Za predsednico poslovnega odbora je bila izvolje- na Marija Magdalene, za pred- sednika kreditnega odbora Martin Berden in za predsednika komisija samoupravne delavske kontrole Alojz Cafuta. v preobrazbi bančnega sistema ne gre bolj za formaimopravno prilagajanje bančn^a sistema določilom ustave, zakona o združenem delu in zakona o temenih kreditnega in bančn^ sistema. Gre torej za tak bančni sistem, ki bo zagotavljal vpliv združenega dela na celotno aktivnost v bančnem poslovaigu. Naloge so obsežne, predvsem pa bo potiebno odpraviti dosedanji kreditni odnos med banko in združenim delom ter ga postaviti v okvire resničnih dohodkovnih odnosov. MG Pohvale in priznanja OOS ptujske opekarne Bralcem želimo posredovati vtise, ki smo jih dobih v petek na občnem zboru sindikalne organi- zacije v Opekarni Ptuj. Iz obširnega poročila predsednika OOS in poznejših dopolnitev v razpravi, bi lahko zapisali mnogo, vendar je dovolj, če povemo, da so se o delu omenjene osnovne organizacge in njenih komisij pohvalno izrekli vodilni delavci TOZD Ptujska opekama, generalni direktor 00 opekarniško podjetje MAP Maribor, predstavniki kra- jevne skupnosti in DPO v KS Rogoznica. Mnogo pove tudi priznanje, ki ga je opekarjem izročil Feliks Bagar v imenu komisije za kulturo pri občinskem svetu ZSS Ptuj. To priznanje so si zaslužUi predvsem zaradi uresničevanja gesla ,,Kul- turo delavcu.". Znano je namreč, da so eden redkih ah morda celo edini kolektiv, ki si je imel možnost Ogledati vse gledahške predstave v ptujskem gledališču. Poleg ocene preteklega leta so na petkovem občnem zboru delovni ljudje Ptujske opekarne Evoini tucfi novo sindikalno vodstvo in si zastavili velike načrte za naslednje mandatno obdobje. Povedati ie potrebno še to, da so podelili nagrade svojim delavcem za 10, 20 in 30-letno delo v podjetju. Pozabili pa niso niti na svoje upokojence, tudi oni so bih namreč med povabljenci V imenu celega kolektiva se jim je direktor TOZD Anton Hlupič zahvalil za vse, kar so prispevali k rasti TOZD Ptujska opdcarna. Prav tako jim je povedal, da mlajša generacga zelo uspešno nadaljuje njihovo delo, o čemer pričajo ugodni poslovni rezultati v zadnjem obdobju. Nekdanji delavci opekarne so prejeli lepa darUa in v mnocih očeh smo opazili solze, Kar pomeni, da takšne pozornosti niso pričakovali Po uradnem delu občnega zbora so se ptujski opekarji in njihovi gostje veselili še pozno v noč. JB Trgovsko podjetje Izbira Ruj, Povečani prodajni prostori Da bi kar najTjolje ustregli svojim kupcem so se v TP Izbira Ptuj odločih že v začetku letošnjega leta povečati prodajne prostore. Razširih bodo samopostrežno trgovino Živila na Potrčevi cesti, trgovino Potrošnik na Bregu, obe za še enkrat glede na sedanji prostor in pesehh trgovino Ciciban iz Prešernove uUce v dosedanjo trgovino Zlatorog. Obnovili bodo tudi nekdanje garaže in jih preurediU v proizvodne prostore za krojaštvo Moda. Dosedanje centralno skladišče so že pretirediU v prodajalno stavbnega jx)hištva, kjer so prodajne artikle funkcionahio razstavili. Povečati bodo tudi parkirno površino v skladišču v Slovenji vasi. Tako bodo imeU poleg 8000 kv. m pokritih parkirnih površin še 7000 kv. m odkritih asfaltiranih parkirnih površin. OdpovedaU pa so se širitvi upravnih prostorov, ki so sicer premali, vendar so skleniU, da bodo problem pomanjkanja prostora rešiU tako, da bodo po reorganizacgi skupnih služb namenili prostore za nekatere službe tam, kjer bodo sedeži temeljnih organizacg. Vsa obnovitvena dela bodo veljala 700 miUjonov, dela v Slovenji vasi 350 milijonov starih dinarjev. Ko bodo ustrezni vremenski poecgi pa bodo pričeti tudi z gradnjo sampostrežne trgovine na Ziherlovi ploščadi. V stavbi, ki bo montažnega tipa, bodo imeli svoje prostore tudi banka, pošta in lekarna. Investitorji bodo štirje in bodo za gradnjo omenjene stavbe prispevati skupno okrog 10 mihjonov novih dinarjev. " . 'nsjfjfisoi N. D. Vključevanje banke v razvoj malega gospodarstva Pomembne naloge pri razvoju malega gospodarstva nosi ugodna kreditna politika. Kreditiranju de- javnosti malega gospodarstva po- sveča potrebno pozornost tudi po- slovna enota KB Maribor v Ptuju. O tem, kako je doslej potekalo kre- ditiranje in kako bo potekalo v pri- hodnje smo se zanimali v poslovni enoti Kreditne banke v Ptuju. Martina Korczova, strokovna delavka poslovne enote nam je povedala, da poteka vlaganje v raz- voj malega gospodarstva po poseb- nih pravilnikih, ki so enotni za vso banko. Pri tem pa upoštevajo spe- cifičnosti in potrebe v razvoju dolo- čenega območja oziroma občine. Kredite za razvoj malega gospodar- stva dodeljujejo tudi na podlagi programa razvoja prioritetnih de- javnosti v občini, ki ga žal ptujska občina še nima. Potrebne pozorno- sti razvoju malega gospodarstva v občini Ptuj nismo dali tudi v osnut- ku resolucije o uresničevanju sred- njeročnega družbenega plana obči- ne Ptuj za obdobje 1976—80 v letu 1978. Na podlagi pravilnika o krediti- ranju malega gospodarstva s po- dročja osebnega dela dodeljujejo sredstva za nakup osnovnih sred- stev; na podlagi pravilnika o krat- koročnem kreditiranju obratnih sredstev samostojnih obrtnikov pa dodeljujejo kredite za obratna sredstva. Kreditiranje kmetov — kooperantov se odvija prek hra- nilno-kreditne službe kmetijskega kombinata in Perutnine, v skladu s pravilnikom o kreditiranju gospo- darske dejavnosti kmetov — koo- perantov in samoupravnim spora- zumom o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijske in živilske industrije za obdobje 1976—80 ter družbenim dogovorom o pospeše- vanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji. V letu 1977 so na podlagi ome- njenih dokumentov v poslovni enoti KB Maribor v Ptuju odobrili skupno kreditov v višini 6.086.000 dinarjev in to 69 koristnikom. Viri kreditov za razvoj malega gospodarstva pa so zajeti v sred- stvih zasebnikov, zbranih na ŽR, namensko oročenih sredstvih zava- rovalnice in v ostalih bančnih sred- stvih. Ob koncu leta 1977 so znašali krediti, ki jih koristijo zasebni pro- izvajalci 8.280.561 dinarjev. Prek hranilno-kreditne službe kombina- ta in Perutnine je bilo v letu 1977 odobrenih skupno približno 28,000.000 dinarjev. Skupaj je bilo v razvoj gospodarske dejavnosti kmetov-kooperantov v letu 1977 vloženih 72 milijonov dinarjev, od tega znašajo sredstva kredita blizu 30 odstotkov. V poslovni enoti KB Maribor v Ptuju zaenkrat še nimajo predloga programa za hitrejša vlaganja za razvoj malega gospodarstva. Zve- deli pa smo, da so v pripravi novi pravilniki za kreditiranje dejavno- sti s področja malega gospodar- stva. MG TEDNIK -26. januar 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 25 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA PTUJ O dejavnosti ptujskih planincev f smo že precej pisali, vendar prema- lo, da bi občani lahko spremljali hiter razvoj in bogato aktivnost čla- nov Planinskega društva Ptuj. V letošnjem letu bodo zato posvetili informiranju občanov o aktivnosti PD Ptuj posebno pozornost, saj ptujski planinci slavijo 25 let dela društva. Poleg srebrnega jubileja društva se vključujejo v proslave ob 200-letnici prvega vzpona na vrh Triglava, 85. obletnici Planinske zveze Slovenije in v proslave ob obletnicah pomembnih dogodkov naše revolucije. Posnetek iz lanskega planin^ega tabora na Pungartu Foto: L. Cq'nko O jubilejnem občnem zboru PD Ptuj, ki je bil 16. januarja smo pisali v prejšnji številki. Tokrat vas želimo seznaniti s pomembnejšimi akcijami iz programa dela ptujskih planincev. Osrednja, jubilejna pro- slava ob 25. obletnici obstoja in dela društva in 200-letnici prvega vzpona na Triglav bo (predvido- ma) 28. maja na Donački gori. S to manifestacijo se bodo ptujski pla- ninci vključili v praznovanje mese- ca mladosti in rojstnega dneva tovariša Tita. Poleg te osrednje pri- reditve, pohodov in izletov v planinski in visokogorski sklani svet poleti in pozimi se bodo udele- ževali družbeno političnih manife- stacij kot so: spominski (zim- ski) pohod na Stol, ,,Po poteh revolucije" v Mostju, jubilejna proslava ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav, množični mani- festativni pohodi k spominskim obeležjem iz NOB in zbor planin- cev na dan slovenskih planincev. Vključili se bodo v akcijo ,,Slo- venci hodimo — tečemo — smu- čamo — kolesarimo". V tej akciji bodo sodelovale planinske skupine na enajstih šolah v naši občini ter v petih delovnih kolektivih. Del tega programa t. j. smučanje se že reali- zira. — Vodstvo Planinskega društva Ptuj že vrsto let posveča posebno skrb izobraževanju članstva, zato tudi v tem letu načrtujejo vrsto strokovnih predavanj. Organizirali bodo planinsko šolo. Udeleževali se bodo tečajev za mladinske vodnike, mentorje planinskih skupin in za inštruktorje planinske vzgoje. Pridobljeno znanje pa bodo v praksi utrjevali na zimskih in letnih planinskih taborih. — Posebno skrb bodo posvečali varstvu okolja in SLO. Priprave na SLO bodo izvajali predvsem z orientacijsko dejavnostjo — organizacijo tekmovanj in z udelež- bo na tekmovanjih za slovensko orientacijsko ligo, kakor tudi s strokovnimi predavanji in praktič- nimi vajami na terenu. — Vse bolj krepijo ptujski pla- ninci tudi informativno-propa- gandno dejavnost. V letošnjem jubilejnem letu načrtujejo izdati pregled družbene dejavnosti v 25 letih (almanah). O akcijah bodo sprotno obveščali članstvo in jav- nost v Tedniku in Radiu Ptuj, Planinskem Vestniku in drugih informativnih sredstvih. Ob proslavi maja pa nameravajo izdati jubilejno značko in spominski žig. — Sodelovali bodo s PD Kidri- čevo in Majšperk. Vse akcije pa bodo koordinirali v klubu vodnikov in mentorjev planinskih skupin. Seveda so to le najpomembnejše akcije. Člani Planinskega društva Ptuj načrtujejo še mnogo drugih akcij, poleg tega pa imajo vse planinske skupine na šolah svoje programe dela, kakor tudi zelo aktivna skupina starejših planin- cev, pod vodstvom Lipeja Izlakarja in skupine v delovnih kolektivih. Naj poudarimo, da je med delavci vedno večje zanimanje za planin- sko dejavnost, tako se porajata novi planinski skupini pri Komunalnem podjetju Ptuj in pri Perutnini. Tudi del programa je že realizi- ran, saj se je pohoda na prizorišče poslednjega boja POHORSKEGA BATALJONA na Osankarici udeležilo čez 360 članov PD Ptuj. Prav ta teden pa tabori 40 mladih planincev pod strokovnim vod- stvom kvalificiranih vodnikov na Lisci nad Sevnico. Mnoge organi- zirane skupine ptujskih planincev pa najdemo na domačih pa tudi tujih smučiščih. Ob zaključku naj povemo, da bomo v nekaj nadaljevanjih, ki se bodo začela v februarju predstavili Planinsko društvo Ptuj. Seznanili vas bomo z razvojem in dosežki društva in članov, kakor tudi s težavami, ki so skozi 25 let sprem- ljali društvo. Prispevke boste zato našli pod naslovom ,,25 LET PLANINSKEGA DRUSTVA PTUJ". LC Razgovor z Jožetom Gohibpm Štipendist Titovega sklada Ce bi prelistali kroniko njegove poti, bi najbrže ne mogli obiti vr- ste aktivnosti, s katerimi je zapol- njen njegov delavnik. Razpet je med aktivnostjo v osnovni orga- nizaciji ZSMS Polenšak, je sekre- tar OO ZKS, član upravnega od- bora sklada za dopolnilno izobra- ževanje delavcev pri zasebnih delo- dajalcih občine Ptuj, član komisije za izobraževanje pri skladu itd. Po svojem osnovnem poklicu je sliko- pleskar. Zaposlen je pri zasebnem delodajalcu. 2e v času vajeniške dobe, je raz- mišljal o nadaljnjem izobraževa- nju. Zato tudi odločitev za zapo- slitev pri zasebnem delodajalcu, ker bi zaposlitev pri edinem sliko- pleskarskem podjetju v Ptuju ter- jala tudi terensko delo, kar bi mu onemogočilo nadaljnje izobraže- vanje. V letu 1975 je zaprosil za štipen- dijo Titovega sklada. Štipendija je namenjena mladim delavcem v starosti od 20 do 30 let, ki so zaposleni v neposredni proizvod- nji. Kriteriji za dodelitev štipendije Titovega sklada so izredno strogi. Jože je mnenja, da je to tudi vzrok, da imamo v Sloveniji tako malo štipendistov Titovega sklada v primerjavi z ostalimi jugoslovan- Jože Golub Foto: zk skimi republikami. Štipendijo iz Titovega sklada dobivata v ptujski občini le dva delavca. Jože študira v oddelku za odra- sle gradbeno-tehnične šole na gradbenem šolskem centru ,,Boris Kraigher" v Mariboru in obiskuje 3. letnik. Krivdo za tako stanje štipendij Titovega sklada nosijo tudi delov- ne organizacije, ki se vse preveč izgovarjajo, da izobražujejo delav- ce iz sredstev lastnih skladov za izobraževanje. Nekaj pa tudi delavci sami, ker premalo zaupajo v lastne sposobnosti in se nočejo vezati na pogoje Titove štipendije, ki med drugim zahtevajo nadpo- prečni učni uspeh in nadaljnjo družbenopolitično aktivnost. Med svojim šolanjem dobiva Jože štipendijo v poprečnem znesku mesečnega osebnega dohodka za preteklo leto; teče pa mu tudi delovna doba. Zanimivo je tudi to, da je Jože Golub edini štipendist Titovega sklada v Sloveniji, ki je zaposlen pri zasebnem delodajalcu. MG Skrb za bralno in jezikovno kulturo našega delovnega človeka in občana Okvirni program akcijskega pododbora Komunista „DRUŽBA IN KNJIGA" načrtuje, da bi do VEL kongresa ZKS v naši republiki na novo ustanovili okrog 1000 novih knjižnic v združenem delu, krajevnih skupnostih in raznih izobra- ževalnih ustanovah. Tako se pomenu knjige, v času intenzivnega razvoja našega samoupravnega sistema, d^e vse večji poudarek, s tem pa tudi izobražuje neposrednega proizvajalca in skrbi za bralno in jezikovno kulturo našega delovnega človeka in občana. Ko govorimo o knjigi moramo poudariti, da je dobra slovenska knjiga so- razmerno draga in da ji cena nenehno narašča, zato se v naših kioskih pojavlja vse več tako imenovane plažne lite- rature. Na osnovi teh ugo- tovitev pa morajo biti knjižnice tiste, ki bodo bralcu posredovale dobro literaturo in z vsemi svojimi oblikami delovanja popularizirale do- bro knjigo. Tudi v ptujski občini opažamo, da število bralcev narašča, vendar je še vedno nizek odstotek delavcev, ki bi segali po kvalitetni literaturi. Talo učenci in dijaki bero predvsem leposlovne knjige, študentje segajo po štu- dijskem gradivu v katerem prevladujejo družbene vede in marksistična Uteratura prek katere se lahko bralec živo in ustvarjalno seznanja z marksi- stično mislijo doma in v svetu. Večina knjižnic pri pro- svetnih društvih le životari zaradi prostorskih problemov, zastarelega knjižnega fonda, pomanjkanja denarja in dru- gih vzrokov. Nekoliko boljše so razmere v delu šolskih knjižnic, zelo redke pa so OZD, ki imajo lastno knjiž- nico. Nesporno je dejstvo, da moramo bodočega bralca začeti vzgajati že v otroški dobi, v vrtcu pri pravljičnih urah, v šoli z literarnimi glasili in krožki, prav tako v združenem delu in dmgod. Z ozirom na vso to problematiko je akcijski pododobr „DRUŽBA IN KNJIGA" sprejel program nalog, ki jih bo v tem okviru potrebno realizirati. V zvezi s to problematiko je predsednik tega akcijskega pododobra Drago ŠULIGOJ med drugim dejal: „ V ptujski občini moramo oceniti stanje v knjižnem fondu v šolah in pri prosvetnih društvih in pred- vsem obogatiti te knjižnice z novimi kvalitetnimi deli s čimer bi lahko tudi lažje razvijali bralne navade pri doraščajoči mladini s tekmo- vanjem za bralno značko. Zaživeti morajo literarni krožki, izdajanje šolskih glasil in pogovori z literati, v večjih OZD pa lastne knjižnice, da bi lahko delavci zadovoljevali osnovno potrebo po knjigi že v svoji delovni organizaciji. Da bi lahko rešiH vprašanje knjige in njene dostopnosti do bralca bi morali razmisliti tudi o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za knjigo, ki bi delovala v okviru kulturne skupnosti. V ta program bi morali zajeti še razne knjižne razstave, večjo skrb za organiziranje kulturnega živ- ljenja med delavci in izdajanje literarnih glasil delovnih orga- nizacij ter razširiti mrežo zauprukov Prešernove družbe. Pred VIII. kongresom ZKS bomo morali v Ptuju pri- praviti literarni večer s književniki, ki so neposredno pred tem izdali kakšno svoje delo, v letošnjem letu pa bo izšel tudi informativni bilten o kulturnem življenju v naši sredini za katerega bodo potrebno gradivo pripravili izvajalci akcijskega pro- grama." mš Davek na osebni dohodek splošno znane so težave, s katerimi se iz leta v leto bolj srečuje splošna ali proračunska poraba v občinah, enako pa tudi v republiki. Tu so razni očitki na račun zveznega proračuna, ki zase zagotavlja potrebna sredstva, ob- veznosti pa prenaša na republike. Podobno je tudi v občinah, ki so na manj razvitih območjih in zato delno do tirane iz republiškega proračuna. Tu so prav tako očitki, da republiški proračun ne zago- tavlja sredstev iz solidarnosti in podobno. Vendar s takimi očitki ni moč rešiti problemov, rešitev je lahko samo v dodatnem viru priliva sredstev v proračun. Najustreznejša m verjetno edina realna rešitev je v novem davku na osebni dohodek. V okviru ptujske občine je šlo razmeroma lahko in po hitrem postopku. Delegati vseh treh zborov skupščine občine Ptuj so na seji 28. decembra 1977 soglasno sprejeli odok o spre me mah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj. Ebpolnitev je v tem, da je bilo dodano novo poglavje, z novim členom, ki se glasi: „Občinski davek od osebn^a dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 0,5 % od bruto osebne^ dohodka." Delegati so potrebo razumeli in se odločili za odlok, ki posega v žep delavca v združenem delu, ker pač druge realne možnosti ni bilo. V težji situaciji pa se je znašel repubUški proračun. Za zmanjša- nje ogromnih lukenj v proračimu, je izvršni svet SRS predlagal republiški skupščini uvedbo nove- g9 davka na osebni dohodek v višini 1 %. S čemer bi v letošnjem letu zbrah okrog 702 milijona dinarjev in bi z njimi poravnaU obveznosti, ki jih ima republika do zveze pri premijah, regresih in kompenzacijah v kmetijstvu in tisto, kar bo treba v letošnjem letu dodati za dopohiilno financiranje občin. Kot je znano, delegati v republiški skupščmi niso sprejeli zakona o novem davku. Zaradi tega so v repubUškem proračunu morali zmanjšati vse postavke za 13,7 odstotka, vendar je to le začasen ukrep ker vrzeli ni moč zapolniti. Zato ni druge rešitve kot v tem, daje za sejo republiške skupščine, ki bo v februarju, znova predlog zakona o novem davku na osebni dohodek v višini i enega odstotka, s sprejetjem tega i zakona pa bi tudi zvišali proračun ' na prejšnje predvidene zneske. \ Ni naš namen razčlenjevati vseh vzrokov, ki so do tega privedli, o upravičenosti ali neupravičenosti obveznosti do zvezne admini- stracije, dejstvo je, da je za izpolnitev starih in novih obvez- nosti bilo treba najeti posojilo, vsako posojilo pa je treba tudi vrniti, sredstva za to pa lahko zberemo le z uvedbo enoodstotne- ta davka na dohodek občanov, ar obenem pomeni seči globlje v žep. FF . Samoupravna Stanovanjska skupnost občine Ptuj SKUPŠČINA BO ODSLEJ DVODOMNA V preteklem tednu je bila seja skupščine samo- upravne stanovanjske skupnosti Ptuj skupno z zbori enot, ki delujejo pri skupnosti. Delegati so sprejeli poročilo o delu samoupravnih organov skupnosti v •drugem polletju lanskega leta in poročilo o izvajanju stanovanjske graditve za lansko leto. Ko so delegati obravnavali izhodišča za izdelavo programa stanovanjske skupnosti v letošnjem letu so menili, da Je potrebno program uskladiti s programom komu- ''•alne skupnosti in da je treba v program zapisati tudi ^0. koliko se bo gradilo v ostalih krajevnih skupno- stih, ne pa samo v Ptuju, Kidričevem in Majšperku. Osnutek finančnega plana samoupravne stano- vanjske skupnosti bo obravnavalo združeno delo, dokončno pa bo sprejet na skupščini skupnosti, ki bo ^ marcu. Prav tako bodo sprejeli tudi finančne plane posameznih enot, to je enote za graditev stanovanj in enot za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ter osnutek programa investicijsko vzdrževalnih del, •'evitalizacije in amortizacije. Ko so delegati obravnavali poročilo o arheoloških ■■aziskavah v lanskem letu so sprejeli naslednje sklepe: , 7~ služba družbenega knjigovodstva Ptuj naj pre- K^eda finančno poslovanje Pokrajinskega muzeja Ptuj sk so se sredstva samoupravne stanovanj- arh , P"°sti v preteklem letu res uporabljala samo za eološke raziskave v zvezi s stanovanjsko gradnjo; Pt ~^ "komisija za družbeni nadzor skupščine občine gle^d pregleda poslovanje pokrajinskega muzeja do i"^ upravičenost izdatkov za osebne dohodke za .^P , "'Ino in pogodbeno delo za posamezne zunanje sodelavce in delavce; p( • P"Poročilo družbenopolitičnim organizacijam turrh naj prično z akcijo za združitev kul- iih organizacij v občini v eno delovno organizacijo in poskrbijo za ustrezne kadrovske rešitve enotne delovne organizacije (uresničitev tega priporočila je lahko rešljiva le v skladu z določili zakona o združe- nem delu op. p.): — da je potrebno s problematiko financiranja arheoloških raziskav v občini Ptuj v zvezi z nadaljnjo stanovanjsko gradnjo seznaniti izvršni svet skupščine občine Ptuj, izvršni svet SRS, Kulturno skupnost občine Ptuj, Kulturno skupnost SRS, Raziskovalno skupnost občine Ptuj in Raziskovalno skupnost SRS ter Zvezo stanovanjskih skupnosti SRS s predlogom, da naj tudi te interesne skupnosti oziroma organi obravnavajo to problematiko in za ta namen zagoto- vijo sredstva v svojih finančnih programih; — ptujski arheologi naj za dela na objektu B-3 predložijo do naslednje skupščine samoupravne stano- vanjske skupnosti tako dokumentirano poročilo kot je to storila skupina arheologov iz Beograda, izvršnemu svetu SO Ptuj pa predlagajo, da naj posredujejo pri izvršnem svetu SRS, da pospeši akcijo za spremembe in dopolnitve zakona o varstvu kulturnih spomenikov. Delegati so sprejeli tudi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti, komunalne skupnosti in lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj, posebna komisija bo uskladila pripombe delegatovin predlog sporazuma dela v javno razpravo v združeno delo. Sporazum bo sprejet v dokončnem besedilu na prihodnji seji skupščine. Izvršni odbor skupnosti pa bo opravil vse potrebno za volitve v novo, dvodomno skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer bodo zastopani izvajalci, med uporabniki pa delegati krajevnih skupnosti in združenega dela. N. D. Svečana izjava družbenega pravobranilca samoupravljanja Jože Kalinger (desno) simbolično predaja naloge Francu Tetičkoviču (levo) ob navzočnosti Branka Goijupa, predsednika SO Ptuj Foto: S. Kosi V sredo, 18. januarja je pred predsednikom skupščine občine Ptuj, Brankom Goijupom in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine dal svečano izjavo novi družbeni pravobranilec samoupravljanja, Franc TeUčkovic. Predsednik skupščine občine pa se je na tej slovesnosti zahvalil dosedanjemu družbenemu pravobranilcu za ptujdco občino, Jožetu Kahngeiju in mu v spomin na dobro sodelovanje izročil monografijo Ptuja in majoliko ter krožnik z motivom Mihehčevih kurentov. N.D. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 26. januar 1978 — TEDNIK Prometna bilanca 1977 Obisk na postaji milice v Ptuju Smo v dneh, ko v delovnih orga- nizacijah in drugod ugotavljajo us- peSnost ali neuspešnost v lanskem letu. Tudi na postaji milice v Ptuju so potegnili črto skozi spisek depeš o prometnih nezgodah, prekrških in kaznivih dejanjih. V imenu vas, dragi bralci, smo bili hudo radove- dni, pa smo zaprosili za razgovor Franca Kozela, pomočnika koman- dirja postaje milice v Ptuju. Kako bi v grobem pojasnili pro- metno bilanco 1977? ,,Moram reči, da smo v letu 1977 zabeležili nekaj manj prometnih nezgod, kot v letu 1976. Vendar smo ugotovili, da dejansko ni bilo manj prometnih nezgod, vzrok te- mu je le nov način obravnavanja prometnih nezgod, ki je veljal od 1. julija 1977. Miličniki od takrat niso več opravljali ogledov krajev pro- metnih nezgod z materialno škodo, manjšo od 20.000 dinarjev." Kljub temu ste zabeležili lani le- po število nezgod, koliko? ,,Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so si v letu 1977 ogledali 675 krajev prometnih ne- zgod. Od tega 318 nezgod kot kazniva dejanja, 304 prometne ne- zgode kot prekršek in 53 prometnih nezgod kot dogodek." In kakšne so bile posledice? ,,Zal so bile precej hude posledi- ce. Življenje je izgubilo 15 oseb. Od tega le en otrok. 100 oseb je bilo hudo telesno poškodovanih, 270 /a zmanjšanje prometnih nezgod ima veliko zaslug tudi preventivna dejavnost miličnikov oseb pa lažje." Kaj pa materialna škoda na vo- zilih? ,,Da, tudi na objektih in vozilih je bilo ogromno škode. Po ocenit- vah na kraju nezgode za okoli 6 milijonov 453 tisoč dinarjev." To pa gotovo niso vse nesreče na območju ptujske občine? ,,Res je. Na odsekih ceste od Zla- toličja do Hajdine in magistralne ceste Hajdina Macelj, miličniki po- staje milice Ptuj niso opravljali ogledov nezgod, ker tam kontroli- rajo promet miličniki PM Maribor, zato zaenkrat še nimamo podat- kov, koliko je bilo nezgod na tem delu cest." Miličniki postaje milice Ptuj pa so v letu 1977 izvedli tudi več akcij v cestnem prometu, kjer so odvzeli tudi več vozniških dovoljenj. Koli- ko takšnih akcij ste izvedli in kakš- ne so bile posledice? ,,Trenutno ne bi mogel povedati točnega števila vseh akcij, ker sedaj nimam pregleda. Vem pa, da smo v letu 1977 odvzeli zaradi vožnje pod vplivom alkohola 228 vozniških do- voljenj. Kar 1140 voznikov koles z motorjem smo predlagali sodniku za prekrške, zaradi tega, ker niso imeli potrdil o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa, oziro- ma vozniškega dovoljenja. Predla- gali smo tudi več ostalih voznikov, ki so storili tak ali drugačen prekr- šek. Vseh predlogov je bilo lani 4.885." Kakšni pa so bili glavni vzroki nesreč? ,,Ze prej sem hotel povdariti, da je na prvem mestu vzrokov pro- metnim nesrečam hitrost neprimer- na seveda. Na drugem mestu je iz- siljevanje prednosti in kar je naj- bolj boleče, na tretjem mestu vzro- kov je prisotnost alkohola, kar nam nazorno priča podatek v koli- kih primerih smo lani odvzeli voz- niška dovoljenja, predvsem zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Ni- mam pa podatkov koliko zadev smo odstopili javnemu tožilstvu, zaradi težjih oblik kršitev. Vem pa, da je bilo lani teh primerov več, kot leto poprej." In kaj naj zapišemo, kot zaklju- ček? Menim, da bo dovolj, če si za- želimo in si k temu tudi prizadeva- mo, da bo v letošnjem letu veliko manj prometnih nesreč, manj mrt- vih, manj materialne škode, skrat- ka, da bi bila letošnja ,,prometna bilanca" za vse bolj uspešna. M. Ozmec Vsak dan tako Nenehna skrb za ptice Snežna odeja je v letošnjem letu precej debela. Sneg je domala povsod zi^)adel. Otroci Dravskega m Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric so se ga zelo razveselili. Se posebno sedaj, ko so počitnice. Če ne bo odjuge, bo sneg na hribih in v dolinaJi kar pecej časa obležal. No, ker je čas počitnic, je to tudi čas počitka, radosti, veselega razpoloženja. Skratka otroci so brezskrbni Vsaj takšen videz dajejo. Pa le ni tako. V Leskovcu smo na primer zvedeli, da so v osnovni šoli prek zimskih počitnic organizirali „de- žurne" peterke, ki redno skrbijo za ptice. Pripravljajo jim hrano m jo kasneje. nasujejo v ptičje krmihiice. Mnogo je takšnih hišic. Krmičnice so postavljene okrog šole, so tudi v sadovnjakih in vinogradih. Skrb za ptice je torej leskovških otrok nenehna. Nataša Zagoranski, ki obiskuje 2. razred OS Leskovec nam jg takole pripovedovala: „V šoli smo se pri krožku domenili, da bomo prek počitnic skrbeli za ptice, hrano smo dobih od kmetov m od Gozdnega go^odarstva. Ptičje krmilnice smo si sami napravit. Upam, da moji sošolci ne bodo pozabili na prezeble in lačne ptice. Jaz jih hranim kar naprej. Našla sem si že tudi namestnika, ko bom odšla na Pohorje na smučarski tečaj," Tudi Robi Bračko je eden izmed tistih, ki resno skrbijo za ptice. Robi je star 5 let in je ob krmljenju ptic dejal: „Nataši Polaganje hrane za drobne prebivalce gozda. pomagam pri krmljenju ptičk tudi Dejan, Jernej, Mojca in Andreja pomagajo krmiti. Skoraj vsako jutro jim damo hrano v krmihiice. Zberemo se pred blokom in potem hrano raznosi- mo po hišicah. Uboge ptičke ...' zk 15. januar - zvezni praznik šoferjev in avtomehanikov Zveza šoferjev in avtomeha- nikov Jugoslavije obstaja že dobrih 55 let. 15. januar pa je rgihov praznik zaradi tega, ker je na ta dan pred 17 leti stopil v to organizacijo kot redni član sam Josip Broz - TITO. Od tega dne, praznujejo na že^o članstva, vsako leto svoj dan. Tudi v ptujski občini so se šoferji in avtomehaniki vključili v letošnje praznovanje. V soboto so v počastitev svojega dneva organizirali humano krvodajalsko akcijo. Svojo dragoceno življei^- dco tekočino je darovalo okoU 20 šoferjev in avtomehanikov. Akcga je potekala v bolnišnici dr. Jožeta Potrča v Ptuju in je lepo uspela. V nedeljo, na sam prazničen dan dopoldne pa so se zbrali številni člani v prostorih združenja na slavnostni seji, ki jo je vodil predsednik Viktor Srebrnjak. O pomenu praznovanja je govoril Edvard Kozel, član predsedstva repubUškega odbora Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. M. Ozmec Na podlagi prvega odstavka 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, stev. 23/77), 1., 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, stev. 3-8/73) ter 110. in 111. člena statuta Krajevne skupnosti Zavrč, je zbor delegatov Krajevne skupnosti Zavrč na seji dne 15.1. 1978 sprejel: SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje modemizacge občinskih in kr^evnih cest na območju Kr^evne ^upnosti Zavrč. l.člen Razpisuje se referendum (glasovanje) o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciratije modernizacije občinskih in kr^evnih cest v krajevni skupnosti Zavrč. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 19. februarja 1978 od 7. do 15. ure na glasovalnih mestih v SrSTma^zIS^č ' " ' ^ ' g'oSu v p^Joslorih 3. člen Zbrana sredstva se uporabno za modernizacijo občinskih in kr^evnih cest po programu: 1, Asfaltiranje občinske ceste Hrastovec-Tur3ci vrh-Pestike, po programu v letu 1978; po predračunu v znesku din 4,400.000. 2. Asfaltiranje občinske ceste Goričak—Drenovec po dopohijenem programu v letu 1978, po predračunu v znedcu dne 2,200.000. S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 1,989.000 dm. Preostala sredstva do predračundcega zneska bo zagotovila Lokalna skupnost za ceste občine Ptuj. 4. člen Kr^evni samoprispevek bodo plačevaU občani, ki im^o stalno prebivahšče na območju kr^evne skupnosti Zavrč, od nasledrgih osnov: 1. Občani, ki posedujejo kmetgska zemjišča po stopili 6% od katastrskega dohodka po novem izračunu iz leta 1978, od negozdnih površin in od vrednosti lesa odkazanega za posek. 2. Občani, ki im^o osebni dohodek iz delovnega razmerja oz. nadomestil po stopnji 2 % od neto osebnera dohodka oz. nadomestila. 3. Upokojenci vseh kategorij, ki prejemao pokojnino ali invalidnino po stopnji 2 % od pokojnine ah invalidnine,kije vi|a od pokojnine ah invalidnine z varstvenim dodatkom. 4. Občani, ki so začasno na delu v tigini, njihovi družinski člani in oni pa im^o stahio bivališče na območju kr^evne skupnosti Zavrč prispevajo po 2.000 din letno po posebni pogodbi. 5. Občani, ki opravlj^o obrtno dejavnost, drugo gospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in so obdavčeni po dgandcem dohodku po stopnji 4 % od osnove, od katere se odmerjajo prispevki in davki. Obrtniki in ostah zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, plačajo samoprispevek v pavšalnem letnem znesku 1.000 dinarjev. 6. Lastniki osebnih avtomobilov plačajo po 300 din letno po posebni pogodbi. 7. Lastniki traktorjev plačajo 1.000 din letno po posebni pogodbi. 8. Lastniki tovornih avtomobilov do nosilnosti treh ton plač^o 500 din letno, za vsako nada]yno tono nosilnosti nad tri tone pa še 500 din letno, po posebni pogodbi. 9. Lastniki počitniScih hišic (vikendov), ki im^o stalno bivaUšče izven območja krajevne skupnosti Zavrč plačajo 1.000 din letno, po posebni pogodbi. 10. Družjeni sektor, to je delovne organizacge, njihove poslovalnice in ustanove bodo prispevale po samoupravnem sporazumu. 5. člen Kraevnega samoprispevka so oproščeni občani od socialnih podpor, ter drugih dohodkov, za katere ve|a oprostitev po zakonu. 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku krajevne skupnosti Zavrč in tisti občani krajevne skupnosti Zavrč, ki še nimajo volilne pravice za volitve v ^upščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa redno zaposleni. Za postopek glasovanja se smiselno uporab^ajo določbe zakona o voUtvah delegacij in o delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. 7. člen Za izvedbo referenduma je pristojna volihia komisija krajevne skupnosti Zavrč. 8. člen Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST ZAVRC »GLASOVNICA" za referendum, dne 19. februarja 1978 glasujem ,/A" ,J'ROTI" uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanchanje modernizacije občinskih in krajevnih cest v krajevni skupnosti Zavrč za obdobje od 1. aprila 1978 do 1. aprila 1983. Volilec izpolni glasovahiico tako, da obkroži besedo ,/A", če se strinja z uvedbo samoprispe\4ca, besedo „PROTI" pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. Vse glasovnice so overjene z štampiljko: Krajevne skupnost Zavrč. 9. člen Samoprispevek, ki se bo plačeval od osebnega dohodka iz delovnega razmaja oziroma nadomestila in pokojnin bo obračunaval in odtegoval izplačevalec osebnega dohodka oziroma nadomestila ter pokojnin. Samoprispevek od drugih dohodkov bo obračunaval in odtegoval za davčne zadeve pristojen upravni občinski organ. Občani, ki so zaposleni v tujini, lastniki počitniških hišic, lastniki osebnih in tovornih avtomobibv, lastniki traktorjev in motornih koles bodo plačevaU prispevek po posebej sklenjeni pogodbi na žiro račun Krajevne skupnosti Zavrč. 10. člen Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme na podlagi poročila voUlne komisije zbor delegatov Krajevne skupnosti Zavre. 11. člen ^ S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporab^ala le za financiranje programa del, navedenega v 3. členu tega sklepa. 12. člen Denarna sredstva samoprispevka se nakazujejo na poseben žiro račun Krajevne skupnosti Zavrč pri Službi družbenega knjigovodstva Ptuj. 13. člen Za zbiranje in nadzor nad zbranimi sredstvi samoprispevka po tem sklepu je odgovoren Svet Krajevne skupnosti Zavrč. 14. člen Zavezanci, ki izglasovanega prispevka ne plačajo v določenem roku so podvrženi sankcijam in se ta izterja po predpisih, ki večajo za izterjavo davkov. 15. člen Svet Krajevne skupnosti Zavrč je enkrat letno dolžan zboru delegatov Krajevne skupnosti Zavrč poročati o višini zbranih sredstev in njihovi porabi. Po preteku obdobja za katerega je uveden krajevni samoprispevek, sestavi zaključni račun o zbranih in porabljenih sredstvih ter ga predloži v sprejem in potrcUtev zboru delegatov Krajevne skupnosti Zavrč. 16. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Krajevna skupnost Zavrč. 17. člen Ta sklep začne vezati naslednji dan po objavi v TEDNIKU. Zavrč 16. januarja 1978 Predsednik zbora delegatov: _STANKO MAJCENOVIČ l.r. MISLITI NA JUTRI Predvolilna aktivnost je v vsaki krajevni skupnosti ena izmed najpomembnejših nalog. Krajevne konference socialistične zveze so doslej evidentirale zadovoljivo šte- vilo možnih kandidatov. So pa tu- di krajevne skupnosti, kjer eviden- tiranje ni bilo zadovoljivo. O predvolilnih aktivnostih smo se pogovarjali s predsednikom kra- jevne konference SZDL Cirkovce, Cirilom Skamličem. Do volitev nas loči še dober me- sec in pol, kako ste opravili evidentiranje, in ali ste z evidenti- ranjem v krajevni skupnosti kon- čali? ,,Najprej moram reči, da bodo volitve v marcu in imamo do takrat še precej časa, da popravimo za- mujeno in se pripravimo na samo izvedbo volitev. Prvo fazo eviden- tiranja smo opravili že v novem- bru, vendar moram pripomniti, da ta faza ni bila zadovoljiva. Evidentirali smo premalo možnih kandidatov. Zato smo se odločili, da evidentiranje ponovimo in v krajevni skupnosti Cirkovce pred- lagamo še več možnih kandidatov za delegacije in druge vodilne funkcije. Koliko možnih kandidatov ste evidentirali? ,,Evidentirali smo 81 občanov in delovnih ljudi. Ostalo strukturo lahko preberemo v drugem volil- nem biltenu, ki je izšel v zadnji številki TEDNIKA. Ce že govorim o volilnem biltenu, naj povem, da je le-ta dobro in skrbno priprav- ljen in je dober pripomoček vsem krajevnim konferencam SZDL. Ko smo v krajevni skupnosti pregleda- li popisnice, smo ugotovili, da je za vsa samoupravna telesa v krajevni skupnosti socialistični zvezi in vaških odborih SZDL premalo evidentiranih. Zato v tem mesecu nadaljujemo z evidentira- njem." Kje so vzroki za manjše število evidentiranih? ,,Že pri evidentiranju smo hoteli vključiti ljudi, ki so pripravljeni delati in sodelovati v organih krajevne skupnosti in socialistični zvezi. V tem mandatnem obdobju so namreč naše sile dostikrat zasta- le. Na osnovi takšnega razmišlja- Ciril Skamlič | nja smo število evidentiranih omejili in evidentirali občane, ki so družbeno ali kako drugače dovolj aktivni. Nekatera telesa bomo raz- širili in zato bo potrebno evidenti- rati večje število možnih kandida- tov. S tem hočemo k delu pritegni- ti čim več občanov. Upam, da nam bo to v novem mandatnem obdob- ju uspelo." Katere delegacije nameravate v krajevni skupnosti številčno raz- širiti? ,,Predvsem delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Predvidevamo, da bodo tri pose- bne delegacije za SIS. Te bi naj imele najmanj pet delegatov. Dele- gati bodo med seboj povezani po interesih. Tako bomo na primer oblikovali skupno delegacijo za izobraževanje, kulturo in telesno kulturo, potem za socialno skrb- stvo, zdravstveno varstvo, pokoj- ninsko mvalidsko zavarovanje itd. Svet krajevne skupnosti pa bi ,,zadolžili" da skrbi za gospodar- ske dejavnosti oziroma interesne skupnosti v občini in regiji." Še beseda o delu KK SZDL Cir- kovce v tem mandatnem obdobju? ,,Po organizacijski plati smo dobro organizirani. Tudi program in vsebina sta jasna. Nastaja pa problem pri izvajanju nekaterih programov v okviru akcijskega programa socialistične zveze. Ni nam popolnoma uspelo aktivirati članstva in zato tudi nismo izpol- nili nekaterih akcij socialistične zveze kot frontne organizacije naše samoupravne družbe. Znotraj KK SZDL je premalo aktivistov. So posamezniki, ki naloge jemljejo resno. Mnogo premalo pa se svoje vloge v socialistični zvezi zavedajo člani ZK. Ne morem reči, da niso sodelovali in delali, so, vendar premalo. Sodelovanje s krajevno samoupravo, društvi in drugimi organizacijami je dobro." I In želje pred volitvami? ' ,,V socialistični zvezi si moramo prizadevati, da imamo čim ve£ sposobnih ljudi, čim več aktivi- stov. Prizadeval sem si, da sem v SZDL deloval aktivistično, skratka delal sem po svojih močeh, upam. da bo od marca dalje delo steklo bolje in konkretneje. Socialistična zveza mora tudi na vasi dobiti dru- go vsebino. Prav gotovo nas v krajevni skupnosti čaka veliko or- ganizacijskega dela, socialistično zvezo pa moramo približati delov- nemu človeku in občanu. V veliko pomoč nam bo tudi občinska kon- ferenca SZDL." TEDNIK -26. januar 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Odlikovanja ob 20 letnici združenja računovodskih in finančnih delavcev Slovenije Pretekli četrtek se je sestal na i svoji prvi seji v letošnjem letu upravni in nadzorni odbor društva računovodskih in finančnih delav- cev Ptuj-Ormož. Pogovor je najprej stekel o pripravah na letošnji bilančni ples, kije sicer že njihova tradicionalna prireditev. Letošnji bilančni ples ne bo pomemben zgolj zaradi razvedrila, prijateljskega srečanja čJanov in zaslužka, kije društvu se kako potreben, temveč vehka manifestacija in prispevek prazno- vanju 20 letnega plodnega dela združenja računovodskih in fi- nančnih delavcev Slovenije. V nadaljevanju je predsednik Franc Lukman podal obširno informacijo s proslave ob 20-letni- ci združenja, ki je potekala pod pokroviteljstvom Mitje Ribičiča. Tov. Lukman je povedal, da je bilo na tej proslavi izrečeno mnogo pohvalnih besed o po- membnem delu združenja v preteklih dvajsetih letih. Največje priznanje pa je prejelo združenje od tovariša Tita, ki je združenje odlikoval z redom dela z zlatim vencem. Združenje računovodskih in finančnih delavcev Slovenije pa je DRFD Ptuj-Ormož odlikovalo z zlato plaketo, predvsem za uspe- he, ki so jih dosegh v zadnjih desetih letih. Združenje je odliko- valo tudi sedemnajst članov ptujskega društva z devetimi zlatimi, štirimi srebrnimi in štirimi bronastimi medaljami. Sedem članov društva pa je predlaganih za zvezna priznanja. Pbgovor je stekel o organizi- ranju 1. letnika srednje ekonom- ske šole za zaposlene. V zadnjem času so se na tem področju dogajale razne nepravilnosti. Kot je povedal predstavnik srednje- šolskega zavoda, so priprave v tej smeri v polnem teku. V informaci- jo vsem zainteresiranim naj povemo, da bo potekal študij ob delu na seminarski način, kar pomeni, da bodo lahko marljivi slušatelji končali šolanje v krat- kem času. JB Čebelji panji za maršala Tita „Dober glas seže v deveto vas," pravi stari pregovor. In veliko resnice je v tem. Janez Pislak, 43-letni čebelar in mizar iz Apač 303 se že dobrih 30 let ukvarja s Jcriiati farmacevti". S tem votlim panjem je Janez začel Vanj je položil svoj prvi roj, od ted^ mu čebele vsako leto pridelajo v njem do 10 kg medu. Posnetek: M. Ozmec Spominja se, ko je kot deček, doma v Doklecah začel čebelariti. (3 čebelarja s Ptujske gore je kupu svoj prvi roj, ki ga je naselil v votlo drevo - panj. Čebele so od takrat njegov vsakdan. Kot mladenič se je izučil v Ptuju za mizarja. Danes ima svojo mizarsko delavnico z obrtjo, pa pravi, da r^e dcrbi za svoje čebele družine, ki so na prezimovanju po haloškem predelu. Slamnate koše z nepremičnim satjem je že pred leti zamenjal z lesenimi panji, ki jih je večina izdelal sam. Navsezadnje si ne sme dovohti, „da bi bila kovačeva kobila bosa." Tako je iz navadnega čebelarja počasi rasel v pravega mojstra. Sam se je popolnoma posvetil čebelam, proučeval je njihove navade in lastnosti in jim kmalu postal gospodar. Sloves dobrega gospodarja in odličnega čebelarja se je naprej razširil po Dravskem in Ptujskem polju, ko pa je postal dovo^ velik proizv^alec medu je Janez Pislak postal kooperant Medeksa. Danes je med njimi na vrhu lestvice. Ne samo njegov med, r^egovi gotovi izdelki: matični mleček, cvetni prah in propolis so pripomogli, da ga pozna vso slovensko in jugoslovansko čebelarstvo. Po njem se vzgledujgo številni čebelarji od blizu in daleč, pa ni še nobenemu uspelo to, kar je uspelo Janezu. Zaslovel je tudi kot riEar - izdelovalec čebc^ih panjev, ki jih je sam skonstruiral po svojem okusu. Na njegov dom v Apačah pride vsako leto kakšen novinar, njegove čebelje družine so snemali že z ljubljandce televizije. Pred kratkim smo lahko gledali tudi televiz^dco serijo ,4crilati farmacevti", katere del so posneli sodelavci sarqevske televizge pravi pri Janezu Pislaku v Apačah. Sicer pa sam nerad govori o tem, raje reče: ,JMq vsak podcusi ta kšeft, nag dela od zore do mraka tako kot jaz. Naj pozabi na nedeje in praznike in nai se psveti čebelam. Potem bo lahko vsak tisti čutil, k£9 pomeni biti srečen in zadovo^en." V teh dneh pa je v Janezovih delavnicah še posebej živahno. Z vso skrbjo in natančnostjo izdeluje panje za rezidenco inaršala Tita na Brdu pri Kranju. Čeprav je to delo se posebej naporno, je Janez zelo ponosen nanj, kjub vsej svoji dcrorrmosti. & bo5 pa bo ponosen, ko bodo panji končani. Takrat se bodo izkazali na njih še številni ^ubljanski likovni umetniki, ki bodo solidno opremili še panjske končnice. Potem bodo pariji pepeljani na Brdo pri Kranju. To je Janezu v n^ večje vesele. Sicer je res, da bi za čebele Janez naredil skor^ vse, ampak pri tem nikoli ne zanemarja svoje družine. Žena in dve hčerki mu seveda večkrat priskočgo na pomoč. Sam pa se vsak prosti trenutek posveti hčerkama in njuni vzgoji. Je že tako, očka je lač očka, čebelar pa je nek^ Največ pozornosti in skibi posveča Janez Pislak v teh dndi izdelovanju lesenih panjev za rezidenco maršala Tita. čisto drugega. In Janez Pislak opra\^a vse po svoji nqbo|ši presoji. Lahko bi rekel, da mu to zares lepo uspeva. M. Ozmec Letos obvezno radiof otograf iranje v prizadevanjih, da bi pravočasno odkrivali in s tem jreprečevali ter zatirali tuber- culozo, pljučnega raka in druga obolenja prsnega koša, bo v času od 19. septembra do 23. oktobra 1978, na celotnem območju ptujske občine opravljeno obvezno radijsko slikanje ali kot smo navajeni izraza flurografiraiije. To nalqgo bo tako kot že večkrat prej opravil institut za )ljučne bolezni in tuberku- ozo Golnik v sodelovargu s samoupravno zdravstveno skupnostjo občine Ptuj. V zvezi s tem je izvršni svet skupščine občine Ptuj pri- pravil osnutek odloka, o katerem so že razpravljali zbori in k osnutku niso imeli bistvenih pripomb, zato je za sejo zborov, ki bo 31, januarja že predložen predlog odloka o obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Ptuj. Odlok bo obvezoval vse občane, stare nad 29 let, to je rojene pred 19. julijem 1949, da obvezno pridejo na radiofotografiranje, v skladu z vabilom, ki ga bodo prejeli Za vse tiste, ki se vabilu ne bi odzvali pa odlok predvideva tudi sankcijo, denarno kazen do 1.000 dinarjev. Radijsko slikanje bo v ptujski občini zajelo okrog 33.500 prebivalcev, stalo pa bo predvidoma nekaj nad 370.000 dinarjev, kar bo treba zagotoviti v finančnem načrtu samoupravne zdravst- vene skupnosti občine Ptuj, ff Problem zdravstva rešujmo enotno v dokaj zanimivi razpravi o samoupravnem spo- razumu o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SRS, povezano z obveznostmi in pravicami pri občinski zdravstveni skupnosti Ptuj in Ormož, je bilo na zboru občanov v Kidričevem v konkretni in kritični razpravi povedano precej pikrih na račun odnosov v zdravstvu. Zbor delovnih ljudi in občanov KS Kidričevo se ni strinjal s predloženo participacijo zdravstvenih uslug, kot je predlagano v osnutku sporazuma, predlagali pa so zvišanje prispevne stopnje od osebnega dohod- ka (neto iz bruto). Nadalje so na zboru predlagali, da se problem zdravstva rešuje enotno na območju celotne Slovenije, saj mora biti to v nacionalnem interesu. Predlagali so tudi, da se dosledno uveljavi načelo solidarnostnega prelivanja sredstev iz republi- ke na manj razvita območja. Zbor občanov je tudi podprl predlog splošne delegacije TGA ,,Bons Kid- rič" ter odločitve zborov delavcev v po temeljnih organizacijah, da se enotno zviša prispevna stopnja za storitve zdravstvenih uslug. Iz sklepov je dovolj razvidna vsebina razprave na zboru. Občani so z razumevanjem gledali na proble- me v zdravstvu, vendar so menili, da bi morali sestavljalci samoupravnega sporazuma nekoliko bolj imeti v vidu žepe delavcev in občanov. Občani so tudi kritično ocenili določene odnose v zdravstvu in meni- li, da je zaenkrat še premalo vidna pripravljenost tis- tih, ki delajo v zdravstvu, da bi tudi sami nekoliko več prispevali k ublažitvi problemov financiranja zdravstva. France Meško Dr. Fran Brumen KAJ JE BOLEČINA? (Nadaljevanje in konec) Pogostokrat zdravnik — pa tudi laik — lahko ugotovita, kako npr. neko razvedrilo, prisrčen pristop, različni pozitivni vmesni dogodki bolečino omilijo, ali pa jo celo uki- nejo in nasprotno, kako neugodni negativni dogodki, med drugimi bojazen ter druge duševne stiske, dalje z bolečino podzavestno pove- zano doživljanje (kazen, neugodna sprava, žrtvovanje i. p.) bolečino Pojačajo, ali pa celo sprožijo. Iz navedenega logično zaključi- mo, da lahko tisti, ki bi naj na pod- lagi navajanih bolečin ovrednotil neko bolezensko stanje, oziroma prizadetost, zapade v ZMOTNO UGOTOVITEV SUBJEKTIV- NEGA DOŽIVLJANJA. Med različnimi bolečinami zav- ^majo posebno mesto tako ime- novane posttraumatične bolečine, •^i nastajajo predvsem po ranitvah nekaterih živcev. Skoraj izključno po ranitvah s strelnimi poškodbami nastaja zna- čilno stanje z zelo pekočimi boleči- nami in izredno pojačano kožno občutljivostjo, ki se izraža v mak- simalnem pojačanju bolečin, spro- tnih zgolj po samem dotiku kože. !" nekaterih primerih se pojavi ■sto tudi pod vplivom senzoričnih doživetij, predvsem prek sluha in Pn duševnih doživljanjih, ki ranje- nega močneje prizadevajo. Ta fe- nomen je dobro poznan v vojnem zdravstvu. Pri lajšanju teh težav je posebno efektno ovlaženje kože z obkladki, ki tako rekoč izklopijo bolečine. Ko pa bolečine med nočnim počit- kom popustijo, je spontano izbolj- šanje že na vidiku. Posebno poglavje so tako ime- novane ZivCno BRAZGOTIN- SKE BOLEČINE, ki, kakor pove že njihova označba, nastopajo pov- sod tam, kjer po ranitvi nastane po- škodba na živcu, ki se včasih tudi nepravilno zabrazgotini (nekateri- kraf tudi po običajnih operaci- jah). Kvaliteta teh bolečin je trgajo- ča, vrtajoča, ali natezujoča, za raz- liko od prejšnje, ko prevladuje zvi- šana preobčutljivost na podražaje. Še ena je njihova značilnost. Podo- bno kot pri reumatičnih težavah, so namreč pod vplivom vremenskih sprememb, ko pa so sicer neodvisne od ostalih zunanjih vplivov. Glavna posebnost živčno-brazgo- tinskih bolečin pa je, da se kaj rade pojavljajo v nočnem času, tudi med spanjem. Splošno znane so FANTOMSKE BOLEČINE, ki sicer tudi spadajo v vrsto posttraumatskih tež^v, torej takih, ki nastajajo po poškodbah. Te bolečine so za marsikoga nera- zumljive, ker vzbujajo včasih zelo nadležne občutke v delu nekega od- rezanega (amputiranega) uda. Na primer v prstih odrezane noge. Te težave imenujemo tudi projekcijske bolečine, ker so postavljene nekam, kjer jih v resnici ni. Bolečine lahko lajšamo na razli- čne načine, pri čemer se v glavnem služimo s konzervativnimi metoda- mi. To je z najrazličnejšimi sred- stvi. Med tozadevnimi zdravili so najefektnejša tista, ki slonijo na opijatih (snovi pridobljene iz ma- kovih glavic — morfij in podobno). Ta zdravila pa niso primerna za da- lje časa trajajočo uporabo, ker vo- dijo sčasoma v privajanje s potrebo stopnjujočega zviševanja posamez- nih doz in končno v posebne vrste zastrupljenje. Posvariti je treba pred NARKOMANIJO, kateri pri takem zdravljenju lahko mimogre- de, nenamenoma zapademo — za- plet, iz katerega se je včasih težko izmotati. Včasih so bolečinske težave tako neznosne in nedostopne za konzer- vativno zdravljenje, da se mora bolnik zateči k operativnemu nači- nu utišanja bolečin — k tako ime- novanim palativnim kirurškim po- segom, ki imajo svoj cilj v prekini- tvi občutnih živcev. Med neurokir- urškimi metodami takih olajšujo- čih operacij poznamo več različnih stopenj, katerih nekatere so zelo komplicirane in mnogokrat tudi tvegane. Tudi pri preganjanju bolečin ve- lja opozoriti, da je treba vodstvo takega zdravljenja prepustiti zdrav- niku, ki bo bolečine najzanesljiveje pravilno prepoznal in ovrednotil ter uvedel najprikladnejši način lajša- nja. ŽEUE TAKŠNE IN DRUGAČNE Pred kurentovanjem Kurent je že zazvonil in tako zimi napovedal svoj veličasten prihod. Tudi ptujskega kurento- vanja se bo udeležil. Kurentovanje je tradicionalna prireditev, ki vsako leto v stari očak ob Dravi privabi mnojo obiskovalčevi in Darinka Bezjak množico nastopajočih. Tudi letos se nam obeta pisan, bogat in pester program. Vsaka takšna velika prireditev ima svoje senčne in sončne strani. Zato smo občane povprašali kakšno kurentovanje si zehjo,kaj jimje všeč in kaj ne. Karel Sepec iz Ptuja: „Kurento- vanje postaja stereotipno. Ljudje Kari Šepec sicer še vedno prihajajo in gledajo različne nastope. Stereotipnost bo minila, če bomo v Ptuj privabili več neznanih skupin. Tako na primer si zelo želim videti nastop folklorne skupine iz Bolgarije, bilo bi prav, če bi se kurentovanja udeležili tudi Korošci, Madžari in še kdo. Nove skupine prav gotovo privabljajo ljudi in dajejo priredit- vi novo vsebino. Prireditev ni pceni, materialnega zadoščenja organizatorji sicer nimajo, imajo pa vsaj morahiega in to je najvažnejše. Zares si želim novih imen, novih skupin." Franc PoUč iz Ptuja: ,,Kurento- vanje dobro poznam. Ce je lepo vreme, je tudi prireditev lepa. Sam še nisem sodeloval na tej Viktor Majcen tradicionalni prireditvi. Reči mo- ram, da bi organizatorji morah več skrbeti za red, kajti dopoldanski del prireditve si hoče vsak ogledati. Žal pa ni tako, marsikdo od nas Je prikrajšan za kakšen prizor. Ce nisi v prvi vrsti nič ne vidiš. V Ptuju bi morali imeti zvišan prostor, da bi tako ljudje v celoti videh prireditev. Karneval ceiroma kurentovanje pa se mora ohraniti." Darinka Bezjak iz Ptuja: „S šolo sem že večkrat nastopila v karncvaliiccm delu kurentovanja. Všeč mi je ta prireditev. Všeč so mi kurenti, orači, ruse in druge pustne šeme. Bojim se le tistih „hudičekov", ki spremljajo kuren- te. Preveč nasilni so in zato ljudem zoprni. Nekdo bi moral to reči in „hudičekom" prepovedati divjanje. Kurentovanje naj poteka tudi letos po ptujskin ulicah. Bilo bi prav, če bi v Ptuj privabili še druge neznane folklorne skupine." Viktor Majcen iz Podgorc: „Zelo dobro poznam ptujsko pustno prireditev. Povorka je dobra zamisel, kajti tako imajo gledalci priložnost, da vidijo čim več pustnih in drugih obrazov. Organizatorji bi morali k sodelo- vanju privabiti čim več ljudi, tudi cfclovne organizatorje iz šole. Te skupine bi naj prikazovale prob- leme našega vsakdana. Na kuien- tovanju sem že dostikrat sodeloval in tudi letos bom. Prav gotovo bo skupina z gimnazije presenetila obiskovalce letošnjega kurentova- nja. Prvi sem zato, da se kurentija Franc Polič v Ptuju nadaljuje in postane ne samo kvantitativna, temveč tudi kvalitetna prireditev," Zora Švajger iz Ptuja: »Kurento- vanje dobro poznam, vendar moram reči, da ga iz leta v leto manj vidim, toda ne zato, ker se ga ne bi udeleževala, temveč zato ker ga ne vidim. Prav bi bilo, če bi aganizatorji v prihodnje pripraviU nekakšen oder za nastopajoče in Zora Švajger tako gledalcem omogočili gleda- nje. Zame je kurent najzanimivejši Uk ptujskega kurentovanja. Popol- danska maskerada mi ni toUko pri srcu kot prireditev v dopol- dandcem času. Vesela bi bila, če bi se kurentovanje v prihodnjih letih še nadaljevalo." 6- IZNASIHKRAJEV 26.januar1978- f Jll^l^ll^ Leskovec 50 let gasilskega društva Letošnje leto je leto jubilejev krajevne skupnosti Leskovec. K jubilejnim prireditvam prav gotovo sodi tudi praznovanje 50. obletnice gasilskega društva Ledcovec. Društvo je bilo osnovano 1928, ko se je nekaj zanesenjakov odločilo, da ustanovijo gasilsko društvo in tako občanom pomagajo pri požarih ali drugih nesrečah. Med ustanovite^i tega društva so tudi Jože Bračič, Franc Korošec in Jože Stopajnik.ki so še vedno med živimi in so tudi staroste sedanjega gasilskega društva. Na občnem zboru, ki je bil 50 po vrsti so leskovški gasilci pregledali delo v minulem letu ter si zadali nov program dela. Prizadevali si bodo, da uspešno praznujejo 50-letnico obstoja, v članstvo vključijo več mladih, se povezovati z OS ter nabaviti novo cisterno za vodo. V GD Leskovec je skupno 74 članov, od teh je 24 aktivnih. Občnega zbora so se udeležili vsi vidni predstavniki občinske gasilske zveze, predstavniki gasilskih društev iz Ptuja, Vidma, Tržca, Podlehnika in predstavniki pobratenima gasilskega društva iz Bednje na Hrvaškem. Gasildto društvo je eno izmed najaktivnejših društev v krajevni dcupnosti. Že mnogo let se v društvu družijo ^udje, ki so že in bodo marsikateremu občanu poskušaU v nesreči pomagati Na občnem zboru so gasilci izvolili še novo vodstvo, nov upravni in nadzorni odbor. zk] Ormož Prva stanovanjska zgradba od več načrtovanih v drugi fazi Radio Ptuj - danes ob 16.45 - kvartet iz Juršincev „Mojoče je bil en korpopletar" Znano je, da v okolici in v sa- mih Juršincih radi prepevajo. Tako je ekipa naše radijske postaje ob snemanju oddaje Iz vasi v vas ,,odkrila" s pomočjo domačinov tudi štiri fante, pravzaprav že može, ki jih povezuje veselje do petja, do ljudskih pesmi, ki jih najraje prepevajo. Poznajo se pravzaprav že dolgo, ker so doma- čini, ki pa jih je življenjska pot ločila, saj stanujejo sedaj kar lepo število kilometrov narazen. Kljub temu, da vsi radi pojejo, posebno ob priložnostih, ki jih na vasi ne manjka, so ob snemanju oddaje prvič zapeli v kvartetu. Njihovo ubrano, čisto petje je na- šo ekipo tako prevzelo, da se je odločila z njimi posneti še samo- stojno oddajo, ki bo na sporedu danes ob 16. uri in 45 minut. To bo tudi njihov prvi javni nastop, saj so se, kot sami zatrjujejo, v ta namen tudi zbrali, ker se običajno srečajo le enkrat do dvakrat na leto. Izbirajo izključno ljudske pe- smi, ki so jih slišali iz ustnega izro- čila. O tem se boste lahko danes popoldan sami prepričali. Ljudje so te pesmi peli ob raznih priložnostih, pri delu v vinogradu, na polju, na paši, ob porokah, veselicah, skratka povsod. V kvartetu se vam bodo predsta- vili: Danilo Bec (1. tenor), Vinko Brunen (2. tenor), Anton Bec (bariton) in Franc Toplak (2. bas). Danilo sedaj stanuje v Radoslavcih pri Ljutomeru, zaposlen pa je v Marlesu. Vinko je doma v Sakuša- ku, dela kot kolar in priložnostni mesar ob domačih praznikih. An- ton je privatni tesar, stanuje pa v Mezgovcih pri Tomažu v ormoški občini. Franc je prav tako tesar, priložnostno igra na bariton^stanu- je v Juršincih in je eden od že red- kih prekrivalcev slamnatih streh. Če vsaj malo poznate kraje v naši ožji in širši okolici, lahko ugotovite, zakaj se ne srečajo večkrat. Želijo, da bi postali kvali- teten kvartet ter se priključili kate- remu od domačih ansamblov. Manjka jim časa in strokovni vod- ja, saj imajo vse glasovne možno- sti in lahko z več vaje postanejo odličen kvartet pevcev ljudskih pe- smi. Torej, danes popoldan ob 16.45 se vam bo v rubriki Ljudski pevci pred mikrofonom predstavil kvartet iz Juršinc. Prijetno poslu- šanje! 1. kotar Od leve proti desni: Franc, Vinko, Anton in Danilo Foto: rI 41 novih stanovanj Včeraj so v SkoUbrovi ulici v Ormožu s krajšo slovesnostjo predali ključe 41 stanovalcem. Vsa nova stanovanja so namenjena tržišču. Stanovanjska dcupnost občine si je za potrebe solidar- nosti pridobila 24 stanovanj, 7 stanovanj je za upokojence, za delavce sladkorne tovarne so 4 stanovanja, za delavce kombinata Jeruzalem 3, Komunalna skupnost je odkupila eno stanovanje, prav tako železniško gospodarstvo in osnovna šola Ormož. Izvajalec del je bila delovna organizacija OGRAD iz Ormoža. Pri gradnji so sodelovali tudi kooperanti ormoškega Ograda, ki so opraviU nekatera obrtniška dela. Celotna investicija stano vanjskega objekta je znašala 16,5 milijona dinarjev. To je bila prva faza gradnje, z drugo lazo bodo nadaljevah že v letošnjem letu. Ve^a omeniti še to, da je bil odgovorni projektant stanovanj arhitekt Dušan Moškon, ki si še vedno prizadeva, da arhitekturo približa obstoječi situaciji mesta Ormož. Predvidena prodajna cena kva- dratnega metra stanovanjske po- vršine v Skolibrovi ulici znaša okoli 8900 dinarjev. zk foto: zk „ Tri-li-li, zaj pa le na sani. Sneg je zapadna no razveselijo počitniško razpoloženo deco no pobela vse tisto kaj je črnega v našen iivleji. Moren se van pohvolti, da so zaj tudi v naših krajih vse jamaste ceste s snegon na ledom doj zaasfaltirane. Kak lepo bi bilo, če bi tokšne tudi ostale. Malo je resen led na njih, pa kaj zato, saj smo na našen Suhen bregi, kije med nerazvite zapisani, itak navajeni, da nadrsamo poleti no pozimi. Pa kaj bi se zato sikirali, saj je iivleje itak ena samo pospelovalnica. Enkrat gref pokunčno kak sveča, telebneš na ri. {ringa-ringa raja), drgoč gor vstonei no greš skoz iivleje, dokič si enkrat za vse večne cajte doj ne vleieš. To ovi den sen v cajtngah šteja, da ta se meso no elektrika podroiila, Prmoj-prmekni, če de šlo tak dale naprej, te ma si mija z mojo Mico drgoč začela s petroljomon svetiti ali pa s kurami spot hoditi. Pralnega stroja tak nemrema meti, saj do nojne kočure šene je vodovod segna no moja Mica zato še fort naprej s tistin superavtomatskin pralnin strojen pere, ki mu po domačen ribei provimo. Saj vete to j<. tista sprova, ki je na ročni pogon. Podražitev svinjskega mesa naji nede prizadela, saj sma nojnega čunkeca že notri v tunko balzamirala, pač pa, nama hčer iz mesta piše, da de si lehko svinjsko živleje samo za ta vejše svetke privošila. Eh, vete, navsezodjo pa niti neje tak hujdo. Boj jomramo, bojše se nan godi. Nove hiše rosejo kak glbaje po deži, avtov je več kak peciklov, televizija je skoro pri vsoki hiši, resn pa je, da majo eni samo vizijo, drugi pa še teleta nemajo. Taleta no kuje so pojeli traktori, ki so tudi na naših bregačah dobli domovinsko pravico. Skoro pri vsoki vejkši kmetiji majo ži štirikolesnega žrebca, ki seveda namesto krme, ovsa no vode — nafte pije. Pa še štriglati ga neje treba. Nerodno je samo to, da nič gnoja m dobimo od njega. Da je gnoj kmetovo zlato, pa mislin, da že vete, Provijo, da je slab kmet tisti, ki na leto enega voza gnoja ne poje. Tej ko te ali za gnes no srečno do našega drugega srečanja. Nova asfaltna cesta v Pobrežju Vaščani Pobrežja so se pred meseci na referendumu odločili za posebno obliko samoprispevka. S tako zbranimi sredstvi bodo mo- dernizirali 5800 metrov krajevne ceste v Pobrežju. Seveda sta znatna sredstva prispevali tudi kra- jevna skupnost Videm in lokalna skupnost za ceste Ptuj. Konec novembra lanskega leta so že pričeli z zemeljskimi deli, ki so skoraj v celoti končana. Pri navozu gramoza so sodelovali tudi krajani z lastnimi prevoznimi sredstvi in z delom, kar bo znatno pocenilo modernizacijo omenjene ceste. Delo trenutno zaradi zimskega vremena ni mogoče, na- daljevali pa ba bodo takoj, ko bo glede na vreme možno. Združevanje sredstev krajanov poteka v redu, saj je po podatkih zbranih že okoli 50 odstotkov sredstev. Pripomniti je treba, da je pogodba s Komunalnim podjetjem Ptuj kljub trenutnemu zastoju pri modernizaciji ceste ostala nespre- menjena, kar pomeni, da mora biti denar zbran do določenega roka. Akcijski odbor, ki spremlja po- tek modernizacije predvideva, da bo tudi v bodoče potekalo vse po načrtu, zato upamo, da bomo že čez dva ali tri mesece poročali o slovesnosti pri odprtju nove as- faltne ceste v Pobrežju. USPEL REFERENDUM NAPOLENŠAKU Občani krajevne skupnosti Polenšak so se minulo nedeljo znovič solidarnostno odločali, da prispevajo svoj delež pri asfaltira- nju občinskih cest. Dokončna ureditev ceste Hlaponci—Polen- šak—Bratislavci, ki bo končana že letos in ceste Žamenci—Lasigovci do občinske meje, ne bo mogoča brez dodatnih sredstev in tega so se delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Polenšak tudi tokrat v polni meri zavedali. Na petih glasovalnih mestih je od skupno 1067 vpisanih volivnih upravičencev glasovalo 871 obča- nov ali 61,7 %. Ce od skupnega števila odštejemo še upravičeno odsotne, ki jih je bilo 113, po tem je volilna udeležba 69,07 odstotna. Za uvedbo novega samonrispevka se je izreklo 659 ali 69,07 % glaso- valcev. Najboljši so bili tokrat v Prera du Lasigovcih, kjer je kar 81,76 "It občanov menilo, da brez teg de- narja ne bo prepotrebnega asfalta in boljše ceste, najslabši rezultal pa beležijo v Bratislavcih in sicer le 33,53 % ZA, kar menijo, da je precejšnje razočaranje ob dejstvu, da so že prispevali na račun as- faltirane ceste več kot polovico da je bil asfalt pred leti že speljan v ta predel krajevne skupnosti. Sicer pa na Polenšaku ocenjuje- jo rezultate nedeljskega referendu- ma kot zelo ugodne ob upošteva- nju razmer, ki v tej krajevni skup nosti niso najboljše. m? POT IZ NERAZVITOSTI Studenice Krajevna skupnost Studenice se uvršča skupno s KS Makole in Laporje med tri nerazvite KS na območju občine Slovenska Bistri- ca. Prizadevanja, da bi se iz gospodarske zaostalosti kar najhi- treje rešili, postajajo prav zadnja leta posebno pospešena in vse- stranska. O njih je spregovoril predsednik KS Studenice Janko Kidrič, ki je bil pred letom še predsednik mladinske organizacije v tem kraju. KJE SO VZROKI NERAZVITO- STI? ,,KS Studenice meji na KS Polj- čane in KS Makole in zavzema ob- močje siromašne dravinjske doli- ne. Skupno šteje 1040 prebivalcev, ki se združujejo v 217 gospodinj- stvih. Med njimi je 100 delavskih. 49 kmečkih in 48 mešanih. Skoraj vse delavske družine se preživljajo pretežno iz zaslužka, ki ga prina- šajo iz oddaljenih krajev, največ časa porabijo za odhod na delo in vrnitev domov, zato jim ne ostaja časa, da bi kaj več lahko postorili tudi doma. Največ jih hodi na delo v Slovensko Bistrico, Maribor pa tudi v Slovenske Konjice." Ekonomsko in socialno stanje KS je dokaj zaskrbljujoče. Se do prednedavnim v tej KS kar 75 gospodinjstev ni imelo potrebne dovozne ceste, blizu 60 gospodinj- stev nima priključkov na vodovod, nekatere pa imajo kar lastne vodo- vode, v katerih je kvaliteta in tudi količina vode vprašljiva. V krajev- ni skupnosti so še gospodinjstva brez elektrike. Neuresničene so ostale tudi želje po priključkih na telefonsko mrežo. Ze več kot dve leti je, ko so za- radi premajhnega števila otrok ukinili osnovno šolo v Studenicah. Ostalo je še nerešeno vprašanje prepotrebnih prostorov za družbe- nopolitične in druge organizacije v KS. Lani je bilo iz KS Studenice redno zaposlenih okoli 230 kraja- nov, od tega komaj okoli 15 v domači KS. Po nedavno izvedeni anketi je v tej KS še blizu 100 pre- bivalcev, ki bi se želeli redno zapo- sliti, ker jim domače okolje ne daje potrebnih sredstev za preži- vljanje. ,,Ob vsem tem prizadevanja vodstva KS Studenice niso ostajala samo na papirju. Mnoge od začr- tanih akcij smo uspešno izpeljali, kljub skromnim finančnim sred- stvom, zato pa z veliko pripravlje- nostjo krajanov, predvsem še čla- nov mladinske organizacije. Tako smo v lanskem letu uspeli napeljati v kraju novo vodovodno omrežje, v drugi polovici leta pa še asfalti- rati nekaj kilometrov cest v kraju in okolici. Družbenopolitične or- ganizacije so, povezane z orga- nizacijo ZSMS, sklenile zgraditi prepotrebne prostore za sestajanje in nemoteno delovanje. V pretek- lem letu smo že prešli od besed k dejanjem, zato so temelji prizidka k domu kuhure že zabetonirani. Ob pomembnih nalogah v pretek- lem obdobju pa nismo pozabili na razvoj kulturnega življenja v KS, kjer so bili najuspešnejši zopet mladinci, saj so organizirali sveča- nosti ob vseh državnih, republiških pa tudi krajevnih praznikih." S KAKŠNIMI NAČRTI STOPA- TE V LETO 1978? ,,Med najpomembnejšimi je prav gotovo razširitev proizvodne- ga procesa v obratu za proizvod- njo poliesterskih podstavkov za strešna okna, spuščenih stropov iz pleksi stekla in še nekaterih drugih proizvodov. Obrat je pričel delo- vati pred dvema letoma v učilnicah zapuščene osnovne šole v Studeni- cah v okviru lesno-industrijskega podjetja Litija in trenutno zapo- sluje okoli 20 domačinov. Ze v le- tošnjem letu pa načrtujemo grad- njo nove proizvodne hale, s tem pa tudi razširitev proizvodnje in zaposlitev okoli 50 domačinov. To je tudi najpomembnejši korak v smeri industrializacije kraja. Veli- ke načrte imamo tudi z gradnjo enotnega vodovodnega omrežja, želimo zgraditi novo mrliško vežo, urediti ceste v KS. zgraditi prosto- re za družbenopolitične organiza- cije in še nekatere druge akcije, ki bodo pripomogle, da bo KS Stude- nice uresničila prizadevanja na poti iz nerazvitosti." Ze sam začetek letošnjega leta je pokazal, da so poti iz nerazvitosti za KS Studenice, kot tudi sosednjo KS Makole, tokrat odprte bolj kot vsa prejšnja leta. V okviru prazno- vanj občinskega praznika Sloven- ska Bistrica so prav v Studenicah Janko Kidrič, predsednik KS Studenice. med prvimi pričeli s svečanostmi. Svojemu namenu so predali asfal- tirano cesto od Studenic do Makol. Prav ta objekt pa bo pri- nesel nov in hitrejši gospodarski napredek krajev ob njej. Ob tem bodo uspešnejše kot doslej posku- šali izkoristiti možnosti v razvoju turizma za kar imajo tako v Stude- nicah kot v Makolah vse možnosti. Besedilo in p>osnetka: Viktor Horvat Studenice pod Bočem, središče krajevne skupnosti. Kidričevo Zakaj ne boljša udeležba v jedilnici restavracije v Kidri- čevem je bil prejšnji torek zvečer zbor občanov oziroma javna razprava, ki sta se je kot gosta udeležila tudi Franc Zadravec, predsednik OK SZDL Ptuj, za samoupravne interesne skupnosti pa Dušan Kožar. Treba je poveda- ti, da je na javno razpravo bilo povabljenih čez 200 občanov, udeležilo pa se je je le okrog 70 občanov. Čeprav tudi to ni malo, vendar se postavlja vprašanje, kaj sploh zanima krajane Kidričevega, da bi jih na razpravo pritegnilo, če niso to vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. V javni razpravi je bilo govora o programih samoupravnih intere- snih skupnosti, o osnutku statuta občine Ptuj, o temeljih prostorske ga načrta občine Ptuj za obdobja do leta 2000, o nalogah in vlogi odbora za ljudsko obrambo i" družbeno samozaščito, o ustavnei" preoblikovanju krajevnih skupno; sti in o zelo aktualni ter vroči tern' o samoupravnem sporazumu " pravicah zdravstvenega varstvi občinske skupnosti. Razprava o teh vprašanjih trajala skoraj štiri ure, njena vsf bina pa je dokazala, da so problf^ mi na teh področjih zelo pereči.) marsičem trenutno tudi nerešljiv'' zato bo veljalo o njih še spf^' govoriti. F. MeŠk^j TEPNIK — 26. januar 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Deset let zborovskega petja v Markovcih Pred desetimi leti so pri prosvetnem društvu Alcjz Strafela v Maricovcih ustanovili moški pevski zbor, ki ga je tamkajšnji ^itelj Štefan VUGRINEC vodil vse do leta 1976. V tem času seje stalno menjavalo število pevcev, nekateri so odhajali, drugi spet na novo spoznavali delo v zboru, kije danes zelo pomlajen in ga vodi domačin Janez BEZJAK. Sicer pravijo, da je devetnajst pevcev nekoliko premalo in da bodo morali zastaviti vse sile, da )ridobyo nekaj novih, zlasti še, cer jim je minulo leto vzelo kar šest vodilnih glasov. Minulo leto je bilo za markovške pevce zelo delovno po številu nastopov, jpredstavili pa so se tudi na občinski reviji v Ptuju, 16. decembra. V krajevni skup- nosti ni proslave v katero se ne bi vključili tudi s svojim petjem, je med drugim dejal predsednik zbora Franc GOLOB. Vsakemu vabilu se radi odzovejo saj jih druži ljubezen do petja, njihovo skupno prepričanje, da je ravno petje tisto v kataem najdejo sprostitev po napornem delu, zadovoljstvo v trenutkih, ko spoznajo, da trud ni bil vložen zaman in da jih je občinstvo s hvaležnostjo sprejelo, da so dodobra segreli dlani vseh, ki imajo radi domačo pesem. Petje je združilo skorajda vse vasi v krajevni skupnosti in zato je dvorana v Maikovcih včasih premajhna, da bi sprejela vse in to jimje tudi v največje zadovoljstvo. Ko smo jih povprašali po vajah in prostoru za pevske vaje, so rekli, da se morajo predvsem zahvaliti kolektivu osnovne šole, ki jim nudi topel šolski razred dvakrat tedensko po dveh uri. Veliko razumevanja ima tudi Zveza kulturnih organizacij v Ptuju, ki zagotovi sredstva za Moški pevski zbor KPD Alojz Štrafela Maricovci pod vodstvom Janeza Bezjaka (prvi z leve). Foto: R umetniško vodstvo zbora; vse to jim daje tudi v tej sezoni novih moči ob načrtovanju svojega dela in samostojnega koncerta, ki ga bodo pripravili skupaj s tambu- raškim orkestrom iz Ptuja. V programu radia Ptuj pa se bodo predstavili v nedeljo 29. januarja ob 12. uri in 15. minut. mš SPOMINJAMO SE PESNIKA OTONA ŽUPANČIČA V torek, 23. januarja je minilo natanko sto let, ko se je v Vinici v Beli Krajini rodil naš veliki pesnik in mojster lepe slovenske besede OTON ZUPANCiC. Pred 29. leti, leta 1949 je umrl v Ljubljani. Oton Zupančič je bil v svojem času ena osrednjih osebnosti na Sloven- skem, prevajalec in dramatik, spoštovanja vreden sogovornik o katerem je bilo v zadnjih dneh veliko napisanega in povedanega. Kdorkoli je Zupančiča osebno poznal, ga še posebej ceni kot izredno skromnega moža, prijetne- ga sogovornika, ki je vse svoje življenje posvetil čistosti sloven- skega jezika, pel je o svoji domači zemlji, o nje prelestih in o nje bolestih — kot je zapisal Matej Bor. Ni moj namen ponavljati že znanega. Akademik Josip Vidmar nam je našega velikega poeta do- volj zgovorno predstavil, o njem so veliko napisaU tudi literarni zgodovinarji in drugi poznavalci Zupančiča in njegovega časa. Iz obdobja, ko je bil upravnik ljubljanskega gledališča, se ga ptujski režiser Peter Malec takole spominja: ,,Oton Zupančiča sem osebno poznal, bil je upravnik v ljubljanskem gledališču, v času, ko sem bil v ljubljanski Drami angažiran. Z njim pa sem se spoz- nal že pravzaprav pred vojno, ko sem v tej gledališki hiši debitiral 1935 leta kot režiser v dramskem delu IZDAJA PRI NO VARI. Nekaj let za tem sem tudi kot član mariborske drame gostoval v Ljubljani z delom KOVARSTVO IN LJUBEZEN v novem prevodu in takrat sem Zupančiča spoznal še po drugi plati. Prvič me je povabil po generalki tega, dela nad kate- rim je bil izredno navdušen, v svo- jo pisarno in mi dejal naj se v mesecu februarju 1941 leta oglasim pri njem, da se dogovoriva o stal- nem sodelovanju in podpisu ustrezne pogodbe. Seveda je za tem nastala vojna in se ta najin dogovor ni uresničil. Nekajkrat sem bil tudi na Bledu v vili Keslerjevih, kjer je po navadi preživljal počitnice skupaj z Albrehtom, ki je bil njegov svak. Z njim pa sem se spoznal že prej, ker je študiral v Kranju in o mo- jem rojstnem kraju sva se veliko- krat pogovarjala in tako postala tudi dobra prijatelja. Albreht me je tudi nekako uvedel v njegovo bližino, predvsem pa še Josip Vid- mar, ki je bil takrat v Ljubljani dramaturg in sva veliko sodelovala v zvezi z dramaturgijo in režijo. Kolikor se danes spominjam, sem bil menda dvakrat tudi na do- mu Otona Zupančiča, kjer mi je izredno padla v oči njegova skromnost in velika ljubezen do njegove matere, ki je takrat živela z njim. če bi hotel povedati svoje vtise o Zupančiču moram reči, da je bil takrat nedvomno ena največjih slovenskih osebnosti, največja avtoriteta. Vsi smo ga izredno spoštovali in v tistem času je bila za vse prava čast, če si lahko z njim govoril. Moram še enkrat povdariti, da je bil zelo skromen, malo je govoril... Razgovoril se je šele v trenutkih, ko si zašel z njim v litetaturo in če je stekla beseda o jeziku. V svoji pisarni v gledališču je imel vedno na eni strani uradne dokumente na drugi pa Shakespeara, ki ki ga je prevajal iz originalov. Zal pa se je takrat moral ukvarjati s številnimi problemi v gledališču, z denarjem in drugim, namesto, da bi se ves predal svojemu umetniškemu ustvarjanju. Dobro se spomnim, da je bilo takrat /a njega edino merilo kako je bilo delo upravlje- no, ne glede na to kdaj si ga začel opravljati. Zupančič nikoli ni mo- gel biti uradnik, bil je umetnik... Spomnim se tudi tega, da je nastal pravi preplah med igralci, če je katerega klical v pisarno. Vsak je najprej pomislil, kako bo pred njim govoril, ker je ravno na pravilno govorjenje zelo veliko dal. Tu je bil neizprosen in je za njega veliko več pomenilo, če je igralec dobro govoril kot pa, če je dobro igral. Od tega je takrat bila odvisna tudi višina osebnega dohodka. Dostikrat se je zgodilo, če si je predstavo ogledal, da vas je drugi dan poklical v pisarno in vsakemu je bilo takoj jasno — zakaj gre. Ni imel navade, da bi govoril na splošno, recimo o celem odlomku, ampak mu je velikokrat šlo samo za eno besedo. V ljubljanski Drami so imeli igralci strahotno tremo in postali nervozni, če je dramaturg povedal, da pride Zupančič na vajo. Spom- nim se vaje, ki je bila pred vojno za Kovarstvo in ljubezen, ko je tovariš Vidmar, ki je bil takrat dramaturg povedal, da pride poslušat vajo Zupančič. V trenut- ku je postala med igralci taka nervoza, ki je tudi na premieri ni- sem nikoli videl. Po navadi se je zapičil v neko besedo, včasih tudi pol ure in več govoril o njej tako, da igralec ni vedel ali misli na njega ali na kole- ga, ki je nastopil pred njim. Takrat sta ravno nastopila Stane Sever in Ančka Levarjeva. V odmoru pa je bil zelo preprost in je lepo razlagal kar koli smo ga vprašali. Mislim, da je šlo takrat za besede PiS ME V UH in da je Levarjeva rekla: ,,Piš me v uho." Zupančič je takoj dejal, da naš preprosti človek ne bo nikoli rekel ,,piš me v uho." Vse igralci in režiserji smo imeli takrat veliko spoštovanje do njega in nihče razen redkih, mislim da sta to bila samo tajnik Karel Mahkota in Levar, ga ni tikal. Poleg svojega dela v gledališču je Zupančič zvečer rad zahajal h Kolovratu, kjer se je sestajal s svo- jimi prijatelji — pisatelji in drugi- mi intimnimi prijatelji. Vem, da mi je Zupančič pravil tudi o tem, da zelo trpi, če mu kdo izmed njegovih intimnih prijateljev umi- ra. Umrli so mu vsi: Kette, Murn, Cankar. On je edini od moderne preživel. Se danes hranim nekaj njegovih stvari, ki mi jih je popravljal. Spomnim se Vie Male, ki sem jo nameraval režirati v Ljubljani leta 1939 pri kateri mi je Župančič popravil tekst in so zelo zanimive njegove pripombe. Človek se je lahko od njega ogromno naučil. Nikoli pa ni pristal na to, da bi prevajali prevode, temveč je vedno zahteval, da so vse stvari prevede- ne iz originalov. V tem je bil nenadkriljiv. Takrat je resnično veljal za prvega slovenskega člove- ka in njegova beseda je veliko zalegla." Jo čujete? Ta njen razkošni zven: zdaj plat zvona, zdaj vzdih, zdaj šum prediva, zdaj slap, ki pada tam s samotnih sten — pesem minljivosti, ki ni minljiva. (A/. Bor) M. Šneberger Mladi ob 100-letnici Župančičevega rojstva Tudi mladi v ptujskih osnovnih šolah se bodo z vr- sto aktivnosti vključili v program praznovanja ob 100-letnici Zupančičevega rojstva. Poleg tega, da bodo pripravili priložnostne proslave, bodo v letošnji program bralne značke vključili tudi Zupančičeva dela. Tekmovali bodo za IngoHčevo in Zupančičevo bralno značko. Učenci v prvem in drugem razredu bodo tekmovali za cicibanovo bralno značko, v tret- jih razredih za bronasto značko, v petih razredih za srebrno značko in v sedmih razredih za zlato bralno značko. To so stopnje Ingoličeve bralne značke. Zupančičeva bralna značka obsega tri stopnje: bro- nasto, za katero bodo tekmovali učenci četrtih razre- dov osnovne šole, srebrno, za katero bodo tekmovali učenci šestih razredov in zlato bralno značko, za ka- tero bodo tekmovali učenci osmih razredov. V akciji bralne značke letos sodeluje okrog 4000 učencev. Znanje učencev preverjajo mentorji — sla- visti. Zaključek bralne značke je predviden za mesec maj. MG Občni zbor folklornega društva Ptui Organizirana skrb za ohranitev ljudskega blaga Predstavniki sekcij, ki delujejo v sestavi folklornega društva Ptuj, so na občnem zboru društva, ki je bil 20. januarja, predvsem govorili o vlogi svojega poslanstva. Nič nove- ga ne bomo zapisali, če povemo, da v svojih hotenjih ohranjanja ljud- skega blaga vseh vrst pozabe, dnevno hodijo po trnovi poti. Vse preveč je še mišljenja, da je skrb za ohranitev izročila preteklosti .,last" le peščice navdušencev. Kako navdušiti tudi ostale, da spre- jemajo del obveze? Na občnem zboru društva so člani društva skupno ugotavljali uspeh minulega dveletnega obdob- ja. Člani posameznih sekcij so na številnih prireditvah doma in tudi v tujini želi veliko uspehov. Največja težava, s katero se posamezne folklorne skupine pogosto sreču- jejo, je vprašanje opreme. Številni rekviziti skupin so dotrajali, potrebno bo kupiti nove in skupine na novo opremiti. Denarja pa za to ni na pretek. Zato je mnenje, da se skupine opremljajo po določenem programu. Občni zbor je tudi sprejel pro- gram dela za tekoče leto. Posebno pozornost v programu dela zavze- ma folklorna revija ob proslavi 40- letnice delovanja folklore v Markovcih, sodelovanje ptujskih folklornih skupin na proslavi 40- letnice skupine Beltinci, gostovanje skupin pri zamejskih Slovencih in drugi nastopi folklornih skupin. Tudi v finančnem programu za letošnje leto se predvideva 20.000 dinarjev za nakup potrebnih rekvizitov za folklorne skupine. Ob tej priložnosti so udeleženci občnega zbora izvolili nove člane izvršnega odbora društva, nadzor- nega odbora in častnega razsodi- šča. Folklorno društvo Ptuj bo tudi v prihodnje vodil Jože Štrafela. MG Le ustrezno znanje je porok za pravočasno pomoč Velik del dejavnosti občinskega odbora Rdečega križa v Ptuju se odvija tudi v raznih komisijah, kjer si njihovi člani vsak po svoje prizadevajo za dosledno izpolnje- vanje sprejetih letnih programov dela. Tako v okviru občmskega odbora delujejo komisije za varstvo pred elementarnimi in drugimi nesrečami, za socialno dejavnost, zdravstveno vzgojo, krvodajalstvo, za mlade člane in mladino Rdečega križa ter za propagandno dejavnost. v okviru programa dela komisije za varstvo pred elemen- tarnimi in drugimi nesrečami, se je včer^ začel 80-urni tečaj prve pomoči za organizacije združe- nega dela Mesokombinat Perut- nina, Merkur, Komunalno pod- jetje in Kmetijski konjbinat. Tečaj vodi dr. Jadranka SOLMAN v sodelovanju z učiteljicama prve pomoči—medicinskima sestrama Slavico Pincl in Anico Kozoderc. V to obliko usposabljanja občanov za nudenje prve pomoči pa se uspešno vklučujejo tudi na območjih posameznih krajevnih skupnosti Tako se bo 31. januarja začel 80-urni tečaj prve pomoči za območje krajevne skupnosti Rjgoznica, kjer se bodo kandidati zbrali ob 1^. uri v prostorih opekarne v Zabjaku.^ To pot bo tečaj vodil dr. Aljoša Planinšek skupaj z učiteljicama prve pomoči — medicinskima sestrama Vido LIPOVSEK in Mar«o GNILŠEK- Ze 1. februarja pa bo tečaj prve pomoči stekel tudi na Vidmu pri Ruju. Prostore za pouk jim^ do odstopila tamkajšnja osnovna šola, vodstvo tečaja pa je prevzel dr. Janez MRSEK skupaj z učiteljem prve pomoči Jankom KOR- PARJEM. Glavni cilj pri organiziranju teh tečajev je usposabljanje ekip za prvo pomoč za potrebe civilne zaščite za katere notrebuiemo resnično dobro pripravljene in izurjene delovne ljudi in občane. Vzporedno s tem pa občindci odbor Rdečega kriza v^ Ptuju usposablja v prvi pomoči tudi bodoče voznike motornih vozil, ki si pridobivajo potrebno znanje v 13-urnih tečajih v Ptuju in Mdričevem. Do sedaj ?e je prijavilo že tolikšno število kandidatov, da so vsa razpoložljiva n*sta izpolnjena kar za šest takih tečajev in preverjanj pridobljenega znanja. Vse to dovolj zgovorno priča o veliki zavzetosti same občinske organizacije RK in zdravstvenih delavcev, ki se vsi skup^ zavedajo pomembnosti svojega dela v pripravi prebivalstva za potrebe civilne zaščite in nudenje prve pomoči v njej, saj se znanje nenehno prevena na ustreznih občinskUij regionalnih republiških tekmovanjih, kjer smo Ptujčani že dosegi pomembnejše uspehe, mš . VIDA ROJIC. UPORNE SLOVENSKE GORICE 32. nadaljevanje Iz Slovenckih goric so zapornike, namenjene za selitev, poslah v ka«f^ taborišča za izseljence: na grad Bori, v mariborsko meljsko hj-^"^i°' ^^^^i pa še na grad Rajhenburg ob Savi. Od 6. junija pa do 26. 30n^- se je iz Maribora odpeljalo z vlaki 26 transportov po okrog ^ .izseljencev, iz Rajhenburga pa sedem. Od teh so bili iz ptujskega "^raja štirje, dva v Srbijo in dva na Hrvatsko. niim ^^°Y?"skih goric je okupator izselil okrog 1200 prebivalcev. Med 9 mi so bih učitelji, duhovniki, uradniki, zdravniki, odvetniki, sodniki, delo^'^r ^^^.^^i^^^i iri še nekateri drugi obrtniki pa tudi posestniki, ki so zav tSokolu aU v drugih organizacijah, ki so krepile narodno m pripadnost Jugoslaviji. Vse jn ^ ^"^^^^ odnesti s seboj le 50 kg imovine in 500 dinarjev, Poved^°^'"' je zaplenil okupator. Kaj je tedaj pomenilo 500 din, nam •^sečno^^^^' ^'^ ^ i^^itelj po strokovnem izpitu zaslužil 1200 dinarjev lase ^Y^^*^941 so rasne komisije pregledovale prebivalce, če so arijske ži(jQ* ,so kazali znake nearijskih ras, so določiU za selitev. Redke Srgjj:?!^^ družine, ki so živele po večjih krajih Slovenskih goric: v Ptuju, zajg.r"' Ljutomeru in še ponekod, so se izseUle že pred nemško pre„r?9-.Ostalo pa je nekaj mešanih družin, ki pa so jih Nemci seveda Pred i ^^^^ ^ hitlerjevci po Slovenskih goricah pripraviU že oizda^e J° sezname, zato so lahko nemške oblasti takoj po prihodu ohranie ^^^^^'^P^s naloge zanje. V ptujskem zgodovinskem arhivu je ter Ma ptujske židovske družine: Ignaca in Hinka Sonnenscheina 5?° Oskar, ki so bih vsi trgovci s poljskimi pridelki, zapjij? 'J^inškem napadu na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941, so Nemci ^ Udi ruske emigrante, ki so se tu naselih po prvi svetovni vojni PRISILNO DELO j Nemci so na sedežih okrožij usianovili delovne urade ,,arbajtsamte", { da bi pridobivali ljudi za delo v Nemčiji in Avstriji. Tam so spričo j vojaške mobihzacge svojih ljudi potrebovaU ogromno delovne sile v tovarnah, rudnikih, železnici in drugod. Zato so uvedli obvezno delo za vse, ki niso bili nujno potrebni na kmetiji. Na delo v Nemčiji in Avstriji so se javljah tudi prostovoljno. Doma so ljudi prisilno zaposlili največ pri cestnih delih, saj so morali stare jugoslvoanske ceste modernizirati za vojaški promet. DELOVANJE HELMATBUNDA Steirischer Heimatbud (HB) - domovinska zveza je bila ustanovljena maja 1941. Vanjo so vabiU letaki po sedežih občin. Zaradi strahu pred selitvijo se je v Slovenskih goricah vpisalo v zvezo kar 96 odstotkov prebivalcev. (Befelblatt der Bundesfiierung des. St. Heimatbund, Juh 1941). Po nalogu nacionalsocialistične stranke je Heimatbund razdelil prebivalce po politični in rasni pripadnosti v tri skupine, ki so prejeh Ugirimacge v treh barvah. Člani kulturbunda so dobili rdeče izkaznice. Ti so lahko stopiU v nack)nalsocialistično stranko. Zelene so dobili oni, ki so jih smatrah Nemci za germanizacijsko sposobne. Do preklica so dobili tudi nemško državljanstvo. Bele izkaznice pa so prisodili ,,varovancem nemške države" (Schutzahngehoerige des Deutschen Reiches). To so bih politično nezanesljivi. Kdor se je potegoval za rdečo ali zeleno izkaznico, je moral pred upravnim uradnikom Heimatbunda podati natančen opis svojega življenja in prepričljivo dokazati privzenost nemštvu. Izven teh treh ^upin so bih ljudje brez državljanstva. To so bili inozemci in razni delavci, ki niso prosih za sprejem v HB ali za priznanje kakšnega drugega državljanstva, n. pr. hrvatskega. Pečat krajevnega urada HB je imel v sredini polja štajerski grb, to je stoječega leva, nad njim pa kljukasti križ. Prebivalci Slovenskih goric so imeU največ zelenih in belih izkaznic. Lastniki rdečih in zelenih so se morali udeleževati zborov - apelov, ki so jih oblastniki sklicevali najmanj enkrat mesečno. Plačevati so morali tudi članarino. Lahko so nemoteno potovah po vsem nemškem ozem^u, medtem ko so morah drugi prositi za potna dovoljenja. Lastniki rdečih in zelenih izkaznic so imeli še druge ugodnosti predvsem dodatne karte za hrano in drugo blago. Heimatbund je bila politična organizacija pod vodstvom NSDP, ki je skrbela za hitro ponemcenje prebivalstva. Zato je takoj po ustanovitvi silila ^'udi v jezikovne tečaje. Ljudje so v Slovenskih goricah sprva poslušno obiskovaU tečaje, toda že leta 1942 je diciplina popustila. V okviru domovinske zveze sta delovali organizaciji Wehrmannschaft (vermani) in Hitlerjugend (Hitlerjeva mladina). Heimatbund je uredil na gradu Vurberku šolo za voditelje te organizacije za Sp. Štajersko. Na Mestnem vrhu pri Ptuju pa je vadilo v Sirčevi hiši okro gl 20 vermanov. VERMANI Slovenske gorice so bile razdeljena v več vermanskih okolišev. Zajemali so po dve do tri občine. Na krajevnih sedežih Heimatbunda so sklicevaU pripadnike ,,vermanšafta" na vojaške vaje, ki so bile navadno ob nedeljah. V vermane so vpisali mlajše letnike moških. Vermanskim oddelkom so pove^evah zagrizeni hitlerjevci, medtem ko je bito med moštvom veliko zavednih Slovencev. Vermanske vaje so bile strogo obvezne, vendar so se domačini tem vajam že leta 1942 na razne načine izmikaU. Namen te oborožene organizacije je bil, da bi pomagala dušiti osvobodilni boj. Vermani iz Slovenskih goric so se udeleževali bojev s partizani predvsem na partizansko močnejših območjih, kakor sta bili Pohorje in Gomja Savinjska dolina. Ker so bUe Slovenske gorice tudi med nemško zasedbo razde^ene med tri nemška okrožja, so spadali tudi vermanski oddelki pod tri okrožna poveljstva: mariborsko, ptujsko in Ijutomersko-radgonsko. OROŽNIŠKE POSTAJE so bile raztresene po vsem slovenskogoriškem ozemlju in so bile podrejene, kot vermani, trem okrožnim poveljstvom. Poveljnik orožniške postaje in navadno še eden do dva orožnika so bili Nemci Pomagali pa so jim po eden bivši slovenski orožniki aU pomožni policisti Šolo za pomožne policiste so Nemci uredih v predvojni gostilni v ljudskem vrtu v Ptuju, ki jo je obiskovalo okrog 60 gojencev. Orožniške postaje so zajemale po več občia Njihova naloga pa je bila, čuvati red in mir na svojem ozemlju in zatirati os-vobodihii boj. Postaje so morale javljati kar so zvedele o gibanju partizanov okrožnim orožniškim poveljstvom. Nadaljevanje prihodnjič 8-NASl DOPISNIKI 26. januar 1978- TEDNIK mladi dopisniki mladi dopisniki mladi dopisniki mladi dopisniki mladi dopisniki MOJ DOMAČI KRAJ Moj domači kraj se imenuje Kukava. Šteje štiriinsedemdeset hiš. Je gričevnat, po njem pa se vi- je ozka cesta. Posajen je z vinogradi in sadovnjaki. Nekaj je tudi travnikov, gozdov in polj. Ljudje tukaj živijo od kmetij- stva. Nekaj pa jih je tudi zaposle- nih v raznih tovarnah. Med njimi so to največ očetje. Hiše v mojem domačem kraju so zelo raztresene, saj se moj kraj vleče celo štiri kilometre — od Mostja pa do Juršinc. Marta Kovačec, 3/a, OS Juršinci NA ZDRAVNIŠKEM PREGLE- DU V petek smo imeli pregled. Morali smo se sleči do pasu. Pregledovala nas je zdravnica. Najprej so bile na vrsti deklice, potem mi. Pregledala nas je v zbornici. Meni je rekla, naj grem k zobozdravniku. Vsi smo bili lepo oblečeni in umiti. Jaz nisem imel zdravstvene knjižice, ker jo imajo v Kidriče- vem. Tudi Zdravko je ni imel. Vsak je odšel, ko je bil gotov. V razredu nas je čakala tovarišica in nadaljevali smo pouk. Bojan Stern, 2. razred, OS Majšperk NAŠA POMOČ VRSTNIKOM V novembru letos smo na naši šoli zvedeli, da bomo sodelovali v solidarnostni akciji z geslom: ,,5000 torbic za vrstnike v Južni Afriki in Palestini". Vsaka razred- na skupnost bi naj zbrala sredstva za vsaj eno šolsko torbico. Izraču- nali smo, da bi vsak učenec prispe- val 5 din. Nekateri učenci so prispevali več, drugi pa manj. Tako smo učenci naše šole zbrali 5000 din. Pomagali smo mladim v Palestini, Mozambiku, Gvineji Bisao, Namibiji, Zimbabvi in Angoli. Eva Jurkovič, 3/b, OS Toneta Znidariča, Ptuj SOSEDOV KONJIČEK Sosedovi so dobili žrebička. Vsak dan sem bila pri njem. Dala sem mu ime Linda. Imel je veliko belo liso. Ko se je skotil, je stal na tankih nogah. Ubogal me je vse. Ko je slišal moje korake, je začel rezgetati. Bil je zelo pameten žrebiček. Ko so ga prodali, sem bi- la žalostna. Zelo sem ga imela ra- da. Želim si še tako pametnega žrebička. Brigita Krajnc, 4. r., OS Lovrenc na Dr. polju NAŠ PSIČEK Imamo velikega psa. Star je se- dem let. Je črn. Zelo je hud. Imam ga zelo rada. Ko pridem iz šole se me vedno razveseli. Nekega dne, ko sem prišla iz Ptuja, sem se preoblekla in šla k njemu. Nesla sem mu hrano. Ugriznil me je v obraz. Mamica in atek sta me hitro nesla k zdravni- ku. Tega ne bom nikoli pozabila. Brigita Kolnik, 4/a, OS Juršinci MOJE NOVOLETNO PRAZNOVANJE Letos smo tudi v šoli praznovali Novo leto. Všeč mi je bilo. Ko je prišel dedek Mraz, sem mislila, da je že novo leto. Z darili, ki nam jih je dal dedek Mraz, sem bila zadovoljna. Tudi doma smo praznovali. Ma- mi sem v soboto zjutraj pomagala speči potico. Ko sva spekli, sembi- la zadovoljna, da se nama je posrečilo. Nastopila je ura 19. Z mamo sva pripravili mizo, da sva lahko povabili domače na pričakovanje prestopa v novo leto. Večer se je vlekel in vlekel, da sem že za mizo spala, a zaspati nisem smela, ker sem hotela dočakati polnoč. Vsi smo si čestitali. V letu 1978 si želim, da ne bi bi- lo vojne, potresov, poplav, da ne bi bilo letalskih nesreč... Vsemu svetu pa želim mir. Nada Horvat, OS Vinko Jurančič, Vitomaci MOJ MAČEK MEDO Sem ljubitelj domačih živali. Moja n^jubša žival je dveletni maček Medo. Je sivo progaste barve, podbradek in tačke pa ime bele. Zelo rad se i^a. Zaradi razigranosti je že večkrat razbil mami kakšen lonček z rožami Včasili, ko ima priložnost, ga r^c^ov mačji nagon zavede v krajo kakšnega koščka mesa. N^raje ima pečeno in že hladno meso, vročega ne mara, ker se je že nekajkrat z njim opekel, kadar pa ni tega, velja tudi surovo meso. Vendar sem pri vseh teh kr^gah mesa opazil nekaj čudnega. Medo ni nikdj kradel brez razloga- Nekega jutra sem ga opazoval, kako je čakal pred mi^o luknjo na svoj „jutranji obrok'. Ko se je čakanja naveUčal, je odšel. Nekaj trenutkov za tem sem se odpravil v kuhinjo. Pred vrati sem presenečen obstal. Ker Medo ni imel pri mišji luknji srečo, je pač moral začeti diugj|e. To jutro sije privlekel iz kuhinje namesto miši kos kurjega mesa. Ko me je opazil, me je nedolžno pogledal, češ: „Tudi jaz si moram včasih privoščit boljši zajtrk." Potem sva se nekaj časa gledala in maček, ki se je že začel bati za svoj zaj trie, se mi je izmuznil med nogami ter pobegniL Kmalu za tem sva postala zopet prijatelja. Kadar dremlje v kotu, me spominja na sfingo, ki sem jo videl v Splitu. Gre^r Horvat, 6/a, OS AnicaCemej, Makole pogoji V naSi Soli v naši šoli so pogoji zelo slabi. Nimamo centralne kurjave, še manj pa vodovoda. Dobro bi bilo, če bi imeli centralno kurjavo, kajti , to bi bilo v velik prid učiteljem, še : bolj pa čistilkam; čistilke morajo vedno hoditi iz prvega nadstropja ali pa iz pritličja v klet. V kleti j imamo premog in druge shrambe. Mislim, da ni treba utemeljevati, : kako potrebujemo centralno kur- ] javo, pa tudi vodovod nam je zelo i potreben. Upajmo, da bo naša šola še vse to dobila, ko nas več v njej ne bo. Tudi telovadnice nimamo. Prihod- njim rodovom želim, da bi imeli vse to, kar mi pogrešamo. Justika Kozel, 8/r., OS Leskovec V CIRKOVCAH SMO PRAZNO- VALI Bolj se je bližal konec leta, hitreje so minevali dnevi. Ti dnevi so bili sončni in lepi. Človek bi mislil, da je pomlad, ne pa zima. Tako je dedek Mraz s svojim spremstvom moral priti peš v našo šolo in ne s sanmi, kot je to njego- va navada. V četrtek so ga pričakali v novi dvorani predšolski otroci. Učenci osnovne šole so jim uprizorili pravljični program. Ob koncu predstave pa je prišel mednje težko pričakovani dedek Mraz in malčke obdaroval z darili, ki jih je prinesel zanje. 30. decembra smo pa imeli učenci naše šole skupno novoletno proslavo. Kulturni program je bil enak kot že prejšnji dan. Seveda je tudi nas obiskal dedek Mraz. Posebno so ga pa bili veseli prvošolčki. Najbolj so jim zažarele oči in lica ko je pričel deliti med nas skromna darila. Naše veselje in proslavljanje novoletnih praznikov se je nadaljevalo še v razredih vse do 14. ure. Letos nismo tudi pozabili na na- še najstarejše občaue. Sprejeli smo jih ravno tako v naši novi dvorani. V kulturnem prograinu, ki je bil prirejen zanje, je poleg naših učen- cev nastopil tudi domači ženski in mešani pevski zbor. Moram še omeniti, da smo jih sprejeli učen- ci, jim pripeli šopke in da nanje ni pozabil dedek Mraz. Ob koncu smo jim priredili zakusko. Za zabavo je igral šolski instrumental- ni ansambel. Prepričana sem, da so prireditve ob novem letu 1978 marsikoga osrečile in da smo vsi odnesli s se- boj najlepše spomine. Če že neko- mu želimo srečo in zdravje mora- mo biti pripravljeni zanj tudi kaj storiti in žrtvovati, sicer bi ostale naše besede samo prazne fraze. Vemo, da v naši skrbi za človeka; to je od naših najmlajših do najstarejših občanov. V očeh marsikaterega starčka se je utrla solza, saj so bili srečni in zadovolj- ni, da smo se jih spomnili. Jožica Vuk, 6/a, OS Cirkovce OB 36. OBLETNICI Jugoslovanske oborožene sile slavijo letos 36. letnico ustanovitve Prve proletarske brigade. Natanko 22. decembra 1941 je v malem bosanskem mestu Rudo ,,zagledala luč" naša JLA. Ta datum nam je vsem znan, saj se ob njem spominjamo naših tovarišev v uniformah. Kajti oni so čuvarji našega lepega morja, sinjega neba in prelep)e domovine. JLA še letos posebej praznuje svoj praznik, saj je v znamenju Titovih jubilejev še lepši. Vojaki se zavedajo, da so pod njegovim Ti- tovim vodstvom, zrasli v sodobno in močno armado, katera je v sta- nju, da se spoprime z vsakim agresorjem naše socialistične domovine. JLA ni samo varuh na- še svobode, ampak tudi učitelj mladih, saj iz njenih vrst prihajajo mladi, ki so v služenju vojaškega roka postali tudi strokovnjaki ne samo na vojaškem področju, ampak tudi na gospodarskem. Naše oborožene sile zelo uspešno sodelujejo z družbeno skupnostjo. To sodelovanje se vidi najbolj v vseh oblikah splošne ljudske obrambe. Med prebival- stvom in oboroženimi silami je veliko povezovanje v kuUurnem življenju in v sodelovanju pri raz- nih akcijah. Kot se to izraža v pomoči pri gradnjah cest, mostov, vodovodov... Največja solidarnost JLA se izkaže pri elementarnih nesrečah. In to so dejstva, ki nam povedo, da je JLA res naša — ljudska. Za- to se ob njenem prazniku spomni- mo vseh njenih vojakov, seveda pa tudi njenega vrhovnega poveljnika tovariša Tita. Zaželimo si tudi, da bi našo JLA še naprej tako dobro vodil in jo ohranil dobro in zares ljudsko. Andrej Menoni, OS, Franca Osojnika, Ptuj MOJA NOČNA LUČKA V šoli smo se učili izdelati nočno lučko. Mamica mi je dala denar za žarnico in vložek. Odhitela sem v trgovino. Ko sem prišla domov, sem jo začela izdelovati. Ni mi takoj uspelo. Tretjič se mi je le posreči- lo. Drugi dan sem jo odnesla v šo- lo. Vsi sošolci in sošolke so se čudili, ko je zasvetila. Doma sem jo položila na nočno omarico. Vsak večer mi prijazno sveti. Vesela sem svojega izdelka. Romana Lečnik, OS Videm pri Ptuju POSTAL SEM PIONIR PONOSEN SEM, KER SEM V PETEK POSTAL PIONIR. NA ODRU SMO NASTOPALI. VSAK PIONIR JE DOBIL KA- PO. na NJEJ JE BILA ZVEZ- DA. V IZKAZNICAH SO BILE ZNAČKE, SO RDEČE IN NA NJIH PISE: za DOMOVINO S TITOM NAPREJ. MIRAN KOLAR, L R., MAJSPERK KAKO BO? Večkrat sem že premišljevala o svoji prihodnjosti. Zavedam se na- mreč, da obiskujem zadnje leto osnovno šolo. Ko bom končala osmi razred, se bodo zame začele večje skrbi, večje obveznosti. Ko- nec bo brezkrbnih osnovnošolskih dni. Voziti se bom morala z vla- kom. Potem ne bo več opravičil: Ura je zaostajala, zaspala sem, kajti vlak ne bo čakal. Obiskovala bom drugo šolo, dobila bom nove profesorje, sedela bom v novem razredu in spoznala bom nove sošolce. Kakšni bodo? Koliko jih bo? Kakšen bo moj uspeh? Vse to so samo vprašanja, ki pa bi jih lahko našteval in našteval, pa jih nikoli ne bi bilo konec. Gotovo pa se mi bodo zdeli najtežji prvi dnevi, ko bo zame še vse novo neznano. Se rada se bom spominjala dni iz osnovne šole! Kdo bo zamenjal vlak, deset minut vožnje ura, prišla bo težja učna snov, ne bo več toliko časa kot prej. Ali se bom naprej lahko posvečala konjičkom: košarki, namiznemu tenisu, novinarskemu krožku? Ali res ne bo časa prijeti za košarkarsko žogo, lopar ali pisalo? Moja velika želja je, da bi kljub vsem obveznostim, ostala vsaj pri nekaterih od teh dejavno- sti, saj za vse verjetno ne bo časa. Pisalo in list bom vzela v roke ob prostih dnevih, lopar za namizni tenis v počitnicah in mogoče bo ostal le za treniranje košarke čas med tednom, kajti domov bom prihajala popoldne, morala bom hitro napisati nalogo, se mnogo učiti, preostali čas pa porabiti za košarko. Seveda, so to samo moja ugiba- nja in lahko se zgodi, da se uresničijo, lahko pa, da bo moja prihodnjost čisto drugačna. Vem pa, da bo mnogo vsega odvisno predvsem od mene, saj je vsak svoje sreče kovač. Če mi bo šlo v dobro, kar seveda upam^bo čas tu- di za izvenšolske dejavnosti, v dru- gem primeru pa se bom posvetila največ in predvsem učenju. S takšnimi sklepi sem ponavadi zaključevala svoja razmišljanja o prihodnjosti. V meni se je pojavil majhen občutek sreče, da je pred mano še dobrega pol leta šolanja v osnovni šoli, s tem pa tudi naj- pomembnejši sklep za mojo prihodnjost: Čim več znanja odne- sti iz osnovne šole v gimnazijo. Iris Lepšina 8/b, OS Cirkovce RAZLILA SEM MLEKO Pri nas doma imamo tri krave. Namolzemo precej mleka. Nosimo ga v zbiralnico. Vedno ga nosim jaz. Nosim ga deset litrov in to v dveh kanglah. Ko sem nekoč nesla mleko v zbiralnico, mi je spodrsni- ; lo in sem padla ter razlila vso mle- ■ ko. Ko sem prišla domov, mi je mama rekla, kakšna neroda sem. Od takrat vedno bolj pazim, ko '. nesem mleko. Nesem pa ga rada. Lea Fras, 4/a, \ OS Juršinci j 1 MOJ STRIC LOVEC j Mož tete Milice je lovec. Ime mu ] je Tinek. Vsako nedeljo prihajamo ; k njim. Ob nedeljah in med ted- nom gre večkrat na lov. Ves prosti čas porabi zanj. Ustrelil je že več srnic, zajčkov in še mnogo drugih gozdnih živali. Ne strelja samo, ampak pozimi tudi hrani živali. Obljubil mi je, da me bo enkrat vzel s seboj na krmišče. Natalija Ivanuša, OS, Toneta Znidariča, Ptuj SPET JE ZIMA Na vrata trka zima. Spet je pri- šel čas, ko je zapadel sneg. Dnevi so krajši, noči pa daljše. Malokrat se še prikaže sonce izza oblakov. Otroci se radi sankamo in smuča- mo. Ko se nasankamo, gremo lepo domov. Zvečer zlezemo za peč in čakamo na večerjo. Po večerji pa gremo spat. Če nam pa še ni za spanje, spet zlezemo nazaj za peč in beremo kakšno zanimivo knji- go- Lea Fras, OS Juršinci, 4/a MAMA Mama kuha kosilo. Suzana hoče umivati krožnike. Jaz želim čistiti tla. Vsi hitimo. Naša hiša ima več oken in vrat. Okna so zasteklena. Na oknih so rože. Okoli hiše raste trava. Imamo velik vrt. Na vrtu raste v letnem času: solata, česen, ohrovt, hren in rože. S sestro teka- va okoli hiše. BOSTJAN MLAKAR, 1. R. MAJSPERK MOJA NAJlJtBŠA 1GR.\ČA Moja najljubša igrača je punčka Beti. Ima plave lase. Ima dolge trepalnice in modre oči. Je velika. Vedno jo lepo oblečem. Dobila sem jo od mame za peti rojstni dan. Je zelo lepo ohranjena. Ko sem bila majhna, sem jo kopala, nosila na sprehod in ji kuhala. Se- daj sameva v kotu. Kdaj pa kdaj jo vzamem in se z njo spet po- igram. Bojana Pavlin, 4/a, OS Juršinci Na kratko iz Slovenske Bistricei v okviru praznovanj praznika občine Slovenska Bistrica so člani dramske skupine DPD Svoboda Slov. Bistrica naštudirali dokumen- tarno dramo Franja Žižka ,,Ne- smrtni bataljon". Prva predstava je bila na predve- čer praznika, ki je privabila v dvo- rano čez 400 gledalcev. Prav tako veliko zanimanje je bilo za ponovi- tve, ko so 11. januarja imeli pred- stavo za mladino in šolarje, 12. ja- nuarja pa za starejše občane. Z de- lom v režiji Milana Vidica ,,Ne- smrtni bataljon" bo dramska skupina DPD Svoboda iz Slov. Bi- strice gostovala tudi v drugih krajih na območju občine. V sindikalnem domu delovnega kolektiva IMPOL Slov. Bistrica je odprta razstava slikarskih del rav- natelja OS v Rušah Mirka Vovška. Razstava je bila odprta v okviru prireditev ob občinskem prazniku in v spomin na slavista in pisatelja Janka Glazerja. Za 1.200 članski kolektiv Ii^pola je bila razstava pomemben kulturni dogodek, saj Mirko Vovšek v svojih oljih upora- blja predvsem motive s Pohorja. V planinskem domu Antona Stuheca na bistriškem Pohorju je bil 13. in 14. januarja 1978 dvo- dnevni seminar za predsednike OO ZSMS in za člane predsedstva kon- ference mladih iz krajevnih skupnosti z območja občine. Seminar je organizirala OK ZSMS, predavatelji pa so bili naj- vidnejši družbeno-politični delavci z območja občine in širše. Poleg organiziranost ZSMS in vlogi DPO v KS, so na seminarju predvsem go- vorili o predvolilnih aktivnostih, o SLO in družbeni samozaščiti, s po- sebno pozornostjo pa so obravnavali naloge mladih pred 10. kongresom ZSMS. Viktor Horvat Taborniki Zvonček iz Velike l^edelje člani taborniškega odreda ZVONČEK iz Velike Nedelje, smo se v soboto, 14. januarja zbrali na letni konferenci, ki so se je udele- žili tudi predstavniki družbenopo- litičnih organizacij in krajevne skupnosti Velika Nedelja. Pri oceni dela odreda v minulem letu smo na konferenci ugotovili, da je odred Zvonček delal dobro, čeprav nima svojih prostorov. Predstavniki krajevne skupnosti so podprli naša prizadevanja in ob- ljubili, da bomo v kratkem dobili potrebne prostore. Zato smo tudi z večjim optimizmom sprejeli naŠ program dela za letošnje leto. Na letni konferenci smo naj- prizadevnejšim članom podelili pohvale in priznanja. Najza- služnejšega, dosedanjega načelnika Slavka Amenša pa so predlagali za podelitev srebrne značke OF. Borut Meško BRIGADIRSKI VEČER Mladinska organizacija v Kidričevem je organizirala brigadirski večer. Na tem so se zbrali mladi brigadirji. Med svoje vrste pa so povabili brigadirje veterane in sicer tovariša Kovačiča in Krajnca. Ta sta poskušala na najboljši način povedati o delovnih akcijah mladih pred desetletji, katerih sta se tudi udeležila. ,,Delovne akcije sedaj in ,,naše" delovne akcije se kar precej razlikujejo, tako po dolžini dela v brigadi, količini in še po drugem. Nekatera rudarska središča so bila brez možnosti prevoza svoje rude v oddaljena mesta. Zatorej jih je bi- lo potrebno povezati z železnico ali pa s cesto. Tako so nastala številna mladinska brigadirska gradbišča kot so Brčko-Banoviči, Sa- mac—Sarajevo, gradnja avtoceste od Ljubljane do Gevgelije in še številna druga. V Sloveniji je bilo brigadirsko gradbišče v Brkinih; sočasno z drugimi delovnimi akcijami pa je potekala tudi delov- na akcija za regulacijo Pesnice. Iz besed brigadirskih veteranov je bilo razvidno, da bi se tudi da- nes udeležili delovne akcije, čeprav so že nekoliko v letih. To nam pove, da se je v času med vojno in takoj po vojni zakoreninila med mladino misel o svobodni socialistični državi. Bratstvo in enotnost so besede s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, še posebej pa v sedanjih mladin- skih delovnih akcijah. Srečanje z brigadirskimi veterani" so potreb- na, saj se tako izmenjujejo mnenja med sedanjimi in bivšimi brigadir- ji- Danilo Klajnšek Kidričevo Pevski zbor upokojencev že večkrat smo poročali o dejav- nosti društva upokojencev v Kidričevem, ki dosega res lepe uspehe na raznih področjih, zlasti pri organizaciji izletov in drugih oblik rekreacije. Tokrat pa gre za novo področje aktivnosti, ki je šele v povoju. Gre namreč za to, da so v okviru društva upokojencev ustanovili mešani pevski zbor, ki ga vodi Anton Graif iz Kungote, upokojen agronom. Ing. Graif vlaga mnogo truda in časa, da bi zbor resnično zaživel. Trenutno prihaja na vaje 16 do 19 upokojencev, vsi pa si želijo še množičnejše sodelovanje, zato vabijo še ostale člane društva upokojencev, ki imajo glas in pos- luh, da se vključijo v pevski zbor. Za ustanovitev mešanega pevske- ga zbora imata veliko zasluge Ivan Elsner, predsednik in Ivan Repec, gospodar društva, ki sta jim pred- vsem omogočila prostore za vaje in da so ti prostori sproti vzdrževani, ogrevani in dostopni. Pevovodji in članom želimo mnogo uspeha in da bi lahko čimprej poročali o njiho- vem prvem nastopu. F. Meško V SPOMIN Julki Hentak Ko bi čutila naše gorje bi gotovo zbudila tvoje zlato srce. '. 8. januarja je minilo leto dni, odkar te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine in zatisnik tvoje .ežne oči Ni je moči, da jih obudi. Ostala je žalost in praznina. Vendar spomin na tebe ne bo nikoli zbledel niti ugasnil, mi smo v misUh vedno pri tebi, kajti za nas ostajaš nenadomestljiva. Hvala vsem, ki ste jo v življenju spoštovah in ji na prerani grob prinašate cvetje in prižigate svečke. i Lancova vas, 18. januarja 1978. V težki bolečini: VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragegi očeta in starega očeta ŠTEFANA KOROŠCA iz Budine se iskreno zahvaljujemo vsem .sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom ter krajanom za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti na Rogozniško pdcopališče. Posebna zahvala še velja delegacgam in delavcem delovnih skupnosti Agisa, Lesa, orranov za ljudsko obrambo občinske skupščine štaba za CZ, Gasilskega društva Ptig in občinske gasilske zveze. Lepa hvala govorniku KS Ptuj, g. duhovniku in pevcem zaopravgeni obred ob pokojnikovem slovesu. Posebno zahvalo pa dolgujemo zdravniškemu osebju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča ter zdravniku ZZD Ptuj dr. Udoviču za skrb in lajšanje bolečin v času dolge bolezni pokojnika. Budina, 14. januar 1978. Žalujoči: sinovi Jože, Lojze, Franc in Martin, vsi z družinami ter brat Konrad in sestra Marija z družinama. ] •rSDNIK — 26. januar 1978 ŠPORT IN DRUSTVA - 9 KOŠARKA Tretja zaporedna zmaga študentov Preteklo soboto je bil v športni dvorani v Ptuju že četrti tradicio- \ nalni turnir v košarki. Pripravila sta ga šolsko športno društvo eko- nomsk< in administrativne šole ter klub ptujskih študentov. Sodelo- vale so ekipe vojašnice Dušana Kvedra iz Ptuja, Ekonomske šole iz Murske Sobote, Srednješolskega zavoda iz Ptuja in dve ekipi študen- tov ptujske občine. V predtekmo- vanju je ekipa JLA premagala Srednješolski zavod z rezultatom 55:50 in prva ekipa študentov moštvo Ekonomske šole iz Murske Sobote z 71:46. V finalu je ekipa JLA premagala drugo ekipo študentov, nato prva ekipa drugo študentsko in v končnem obračunu prva ekipa štu- dentov ekipo JLA. Rezultati finala: KPS II - JLA 42:61, KPŠ I - KP§ II 77:36, KP§ I - JLA 82:51. Končni vrstni red je tako: 1. KPS I, 2. JLA, 3. KPS II. Največ košev je dosegel Dobrijevič (KPS I) in sicer 53. Za najboljšega igralca pa so izbrali Filipiča (KPS I). Ekipa ptujskih študentov je že tretjič zapored dobila ta turnir. _________ I.k. TABORNIKI LACKOVEGA ODREDA AKTIVNI Redni letni konferenci taborni- kov Lackovega odreda, ki je bila pretekli teden, je prisostvovalo 146 članov in smo skupno ugotovili, da je bila vsa dejavnost posvečena Titovim in partijskim jubilejem. Program, sprejet pred enim le- tom je bil z delom uresničen, saj so skozi vso leto težili, da bi kot ta- borniki postali koristni, samos- tojni in iznajdljivi člani taborniške organizacije, poglabljali bratstvo in enotnost, razvijali samo- upravljanje in skrbeli za ohranja- nje revolucionarnih tradicij. S svo- jo dejavnostjo pa se vključujejo v priprave na vseljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Množično so sodelovali na pohodu po poteh Slovensko- goriške čete v Mostje, sodelovali v akciji Prežihovina na Koroškem, udeležili 7. zleta tabornikov Slo- venije na Muti, bili na obisku pri koroških Slovencih, navezali stike s taborniki iz Makedonije in Dalmacije. Odlične rezultate so dosegli pri osvajanju veščin in znanj iz taborniškega življenja in na tabor- niških mnogobojih, kjer so zasedli prva mesta ter s tem pridobili pra- vico nastopa na republiškem mno- goboju. Izrečena pa je bila nepra- vilnost sistema tekmovanja za tabornike in tabornice, kjer sta bi- le ekipi pripravljeni, nista pa se mogli udeležiti tekmovanja, ker ga enostavno ni bilo. Organizirano je bilo zimovanje 58 tabornikov v smučarski koči nad Ravnami, kjer je bil tudi tečaj smučanja za začetnike in letni ta- bor v Kaštel Kambelovcu pri Spli- tu, kjer je taborilo % tabornikov. Organizirana sta bila tudi dva tečaja plavanja. Preteklo leto je bil organiziran vodniški tečaj, sedaj pa poteka novi, ki ga obiskuje 28 tabornikov bodočih vodnikov, ki bodo v apri- lu prikazali svoje znanje na preizkusu. Letos imajo namen dokončno ureditev taborniške sobe, kjer bodo lahko nemoteno delovaU vo- di pa tudi čete, ki morajo svoje delo utrditi. Sprejet je bil pester program za leto 1978, ki obvezuje člane še k večji dejavnosti. Po- novno pa so izvolili za starešino odreda Marico Fajt in novo od- redovo upravo, ki bo vodila delo tega marljivega odreda v letu 1978. Zupane Ptujčani postavili republiški rekord Najboljši strelci ptujske občine v streljanju s stan- dardnim zračnim orožjem so uspešno nastopili na republiškem prvenstvu. Zlasti velja to za mladince, ki so v streljanju s standardno zračno pištolo v ekipni konkurenci osvojili republiški naslov in postavili novi repubUški rekord s 1052 krogi. Za njimi so se uvrstili lanski zmagovalci SD Mrož iz Velenja. Med posamez- niki je zmagal Franc Peternel, ki nastopa za SD Jože Lacko. Člani so nastopili oslabljeni (Franc Tominšek je prestopil k SD Olimpija) in osvojili solidno četrto mesto. Viktor Malek je s 355 krogi v streljanju s stan- dardno zračno puško osvojil četrto mesto in pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo 5. februarja v Beogradu. Karmen Komel je med mladinkami prav tako pristala na četrtem mestu. Omeniti velja, da bi na republiškem prvenstvu lahko nastopilo kar 23 strelcev iz ptujske občine, ven- dar se ga je zaradi pomanjkanja sredstev udeležilo le 15. Na državnem prvenstvu bo nastopila ekipa mladincev v streljanju s pištolo, mladinec med posa- mezniki in eden izmed članov ter Viktor Malek med mladinci v streljanju s puško. Zaželimo jim obUo uspeha! S. Ivanovič Kidričevo Trideset let nogometa Nogometnega kluba Aluming iz Kidričevega prav gotovo ni treba posebej predstavljati. Povedati pa je treba, da letos ta vzorni kolektiv praznuje 304etnico obstoja. V klubu se priprav^ajo, da to obletnko dostojno proslavijo, ne le na tekmovalnem področju, temveč tudi pri urejargu igrišča. Že landco leto so pripraviU klopi na tribuni, slačilnioe in stavbo pri vhodu. Vhodna vrata, v ozac^u zgradba, v njg so slačihiice in drugi prostori NK Aluming Tudi za letos imqo precej načrtov. Med drugim želgo obnoviti atletsko stezo, ki mora odlično služiti vsem navdušencem za to kratico športov. Popravila pa je potrebna tudi zaščitna ograja,ki je na nekaterih mestih močno polcodovana. Več o programu prireditev v okviru te pmembncobletnfce pa kdaj drugič. Besedilo in slika: D.Klajnšek USPEL ŠPORTNI DAN Na ginmaziji Dušana Kvedra v Ptuju so organizirali zimski športni dan. Ze zgodaj zjutraj je bilo na avtobusni postaji v Ptuju vse živo. Videti je bilo veliko število smučarjev, ki so kar nestrpno čakali na odhod avtobusov. Ob pol osmih so avtobusi krenili na pot. Čez dobre pol ure je ..karavana" mladih že stala v vrsti pod gondolsko žičnico in c^ala na prevoz do hotela Beflevuja. Seveda pa se vsi niso smučali VeUko jih je pešačilo in med hojo so kar pridno prirejali številne igre na snegu. Velflco je bilo padcev na še ne dovolj steptanem^ snegu,^ tako da je marsikdo odnesel podpludbe za spomin na smučarski športni daru Dan je polagoma mmevaL Nekateri so kar precej utrujeni prismučali do avtobusa, dru^ pa so se^ raje peljali z gondolo v dolmo. Najbolj vztrajni pa so ostali se na smučiščih. Ti so se pozno v noč vrnili domov, kar precej utrujeni Za pozno vračanje pa slišali še katero ..pridigo" od staršev. Pa kaj to, ^avno je. da so se dobro smučali in si nekako potešili lakoto po smučanju. D.Klajnšek VzdrŽevanje športnih objektov Na zboru delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Kidričevo so med drugim razprav- |ali tudi o problemih vzdrževanja športnih objektov v krajenvih skupnostih. Predlagali so, da bi naj občinska telesno kulturna skup- nost prevzela v upravljanje in vzdrževanje vse športne objekte na območju občine. Poudarjeno je tudi bilo, da morajo programi SIS izhajati predvsem iz programov krajevnih skupnosti, ne pa obratno. Tu so tudi kritično obravnvali delo delegatov v skupščinah SIS, ki niso bih dovolj aktivni in niso sodelovaU tam, kjer je bilo potrebno. Zbor je sprejel sklep, s katerim predlagajo občinski konferenci SZDL Ptuj, da naj ugotovi, kateri telesno kulturni in športni objekti v občini spadajo v dcvir občinskega pomena in kateri krajevnega. Na podlagi te razme- jitve bi napravili tudi letne investicijske programe vzdrževanja teh objektov. Upravljalci objektov občinskega zna&ija naj bi bila SIS, krajevnih ali lokalnih pa posa- mezne osnovne organizacije te- lesne kulture ali^Eu|tm_UL.l3idi. krajevne skupnosti V letnih planih pa naj bodo pol^ sredstev za redno dejavnost, predvidena tudi sredstva za vzdrževanje teh objektov. F. Meško Kidričevo Aktivni tudi v naslednjem obdobju Na rednem občnem zboru so se v četrtek, 19. januarja 1978 v prostorih restavracije Kidričevo sestali člani Planinskega društva Kidričevo in spregovorili o svojih problemih in nalogah, ki jih čaka- Na vrhu Uršlje gore. Foto: K. Zoreči jo v naslednji mandatni dobi. Občnega zbora so se poleg članov udeležiU tudi predstavniki PD iz Ptuja in tajnik PZS iz Ljubljane. Najprej pa so predvajali barvne diapozitive o naših gorah ter o le- poti, ki ga nudi prav planinstvo. Predsednik PD Kidričevo Edvin Aubelj je v svojem poročilu kritično spregovoril o delu društ- va, predvsem pa je poudaril, da je v celoti odpovedal tajnik PD, ki bi moral biti gonilna sUa društva, za- to je vso breme dela in skrbi padlo na predsednika in blagajnika Petra Kropca, ki pa sta s pomočjo še Življenje v planinskih postojankah je zares enkratno doživetje. Foto: K. Zoreč nekaterih delovnih članov vse naloge v glavnem izpeljala do kon- Po poročilu je stekla izredno živahna in kritična razprava, v l^ateri so vsi spregovoriU o doseda- njem delu, ki je bilo zelo plodno in uspešno, nakazanih pa je bilo tudi "ekaj dobrih smernic za delo v naslednjem mandatu. Da bo delo pestro je bilo raz\'id- "0 tudi iz predloženega programa dela društva za leto 1978, vendar bodo vse akcije izvršene le v pri- "^eru, da bodo dobili tudi potreb- na finančna sredstva, v nasprot- nem bodo izvedU le akcije, ki jih °odo sami zmogli. Pomoč v ^oločeni smeri jim je obljubil tudi tajnik PZS iz Ljubljane, vendar pa oodo aktivni člani tudi sami mno- 80 žrtvovaU, kot so to tudi doslej, posluha za njihovo prizadevno ^^lo pa bi morala imeti tudi TKS. y , razpravi je prevladovala tudi da bi se to aktivno društvo ^ povečalo in da bi se vanj vključilo čimveč občanov iz KS Kidričevo, Lovrenc na Dr. polju in iz KS Majšperk. Povdarjeno je bi- lo, da so planinci poleg svoje rekreacije in oddiha tudi nosilci prizadevanj za čisto okolje in nenehne skrbi za našo naravo ter lepoto planin in potokov, rek in vsega kar obdaja našega občana. Vso priznanje je bilo dano doseda- njemu predsedniku Edvinu Aube- Iju s predlogom, da se ga tudi za naslednji mandat izvoli za predsednika PD Kidričevo, kar je bilo pozneje enoglasno vseh prisotnih tudi potrjeno. S tem je bila obenem dana tudi največja nagrada za njegovo dosedanje delo z veUko upanja, da bo tudi v bodoče tako uspešno vodilo društ- Prijeten planinski zrak in dobra malica. Foto: K. Zoreč vo, ki je eno od tistih v KS, na katerega so krajani lahko ponosni, pri tem pa jim bo treba nuditi tudi več materialne in moralne pomoči iz vseh struktur v KS. Za vse je bilo prav gotovo naj- večja nagrada — priznanje udele- žencev na tem občnem zboru, kot tudi izrazi volje in pomoči od stra- ni predstavnikov DPO v KS, saj bo potrebno o delu tega društva še večkrat spregovoriti in tako pomagati PD v Kidričevem pri njegovem plemenitem in koristnem delu. Vse kar so napravili v minu- ludi v takem okolju steče razpra- va o nekaterih krajevnih proble- mih. Foto: K. Zoreč lem obdobju pa je tudi največji dokaz njihove sposobnosti, želje in volje, da ob pomoči vseh kraja- nov, predvsem še mladine tudi v bodoče privabijo v naše lepe plani- ne in vrhove čimvečje množice, zdravja in lepe narave željnih občanov. France Meško NASTOP BOLGARSKIH KUKERJEV Kurentovanje 71 že tradicionalna ptujska priredi- tev kurentovanje s karnevalom prebija meje tradicionalnosti. Letošnja prireditev bo še posebej obogatena, saj bodo nastopih bolgarski kukerji, to je skupina, ki je po svojem izrazu še najbolj podobna našemu kurentu. Bolgarski kukerji bodo gostje ptujske občine nekaj dni. V tem času se bodo občinstvu večkrat predstaviU; nastopili bodo tudi v ptujskem gledališču. Z nastopom kukerjev bo prireditev dobila mednarodno obeležje. Odbor za pripravo kurentovanja 78 razpolaga tudi že s prijavami ostalih folklornih skupin in prijavami karnevalskih skupin, ki so se odločile za sodelovanje na prireditvi. Vabi pa k sodelovanju še druge skupine iz prosvetnih dru- štev, krajevnih skupnostih in dru- gih, da se čimprej prijavijo v pisarni Turist biroja v Ptuju, kjer bodo dobiU potrebne informacije. Odbor nudi skupinam brezplačno pomoč pri izdelavi plakatov in drugih napisov, ki jih bodo skupi- ne potrebovale v svojem nastopu. K sodelovanju vabi tudi zaseb- ne gostilničarje, ki morajo svojo prijavo oddati v pisarni krajevne skupnosti Ptuj. V program prireditve se bodo z organiziranim nastopom vključili tudi najmlajši. Osrednjo prireditev bodo pripravUi na pustni torek, 7. februarja. Zbrali se bodo ob 15. uri pred poslopjem pošte, nato krenili v sprevodu po ptujskih uU- cah in se ustavili pred hotelom Petovia. Tam bodo pripravUi kraj- ši program. Najmlajšim maškaram se bo pridružil tudi kronist kurentovanja, ki bi naj predstavil rezuhate z nedeljske prireditve in poskrbel za veselo razpoloženje ob odhodu pusta. MG Priprave selekcije v nogometu S polno paro Uvrstitev v jesenskem delu igral- cem v selekciji Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice, ki nastopa pod imenom Drava, ne obeta mirnega nadaljevanja v spomladanskem delu tekmovanja v republiški nogo- metni ligi. Prav zato je zelo po- membna dobra priprava igralcev pred začetkom prvenstvenih sre- čanj. O poteku priprav nam je tre- ner selekcije Marjan Lenartič uvo- doma povedal: ,,S pripravami smo pričeli 10. januarja. Trajale bodo vse do 26. marca, ko se bo po predvidevanjih začel spomladanski del tekmovanja v republiški nogometni ligi. Pri- pravljalni del smo razdeliU na tri obdobja. Prvo obdobje bo trajalo do 6. februarja. V tem delu je naš cilj predvsem razvijanje splošne vzdržljivosti in osnovna telesna pri- prava igralcev na osnovi katere bo- mo kasneje lahko bolje trenirali. To fazo priprav izvajamo štirikrat na teden in sicer dvakrat na terenu pri Ptujskih toplicah, enkrat v športni dvorani in enkrat na stadi- onu. Druga faza bo trajala do prvega marca in bo vsebovala štirinajst treningov. Zraven tega pa bomo v tem času odigrali tudi štiri srečanja. V tem delu bomo razvijali vzdržlji- vost, eksplozivno moč in izboljšaU kinestetični občutek z žogo. Vklju- čevali bomo tudi tehnično-taktične elemente in odigravali tekme po prej pripravljenem načrtu. Tudi v tem delu bomo trenirali štirikrat na teden. Tretja, zadnja faza bo trajala do 26. marca, torej do začetka tekmo- vanja. Predvideno je petnajst tre- ningov in sedem tekem. Cilj te faze je izboljšanje hitrostne vzdržljivo- sti, moč in tehnično-taktični elementi z uigravanjem ekipe. Prav zato bomo v tej fazi odigrali tudi največ prijateljskih srečanj, ki so v naprej dogovorjena. TreniraU bo- mo prav tako štirikrat v tednu. V tekmovalni dobi, ki bo trajala do 25. junija, bomo izvedU približ- no 56 treningov. Naš cilj v tem delu tekmovanja je osvojitev štirinajstih točk. Intenzivnost treningov v pri- pravljalnem obdobju bo od 70 do 100 odstotkov. Program, ki je do- kaj zahteven, so sprejeli tako igralci kot vodstvo selekcije in zato pričakujem, da ga bomo v celoti iz- vedU." — Kakšen pa je potek prijatelj- skih srečanj z ozirom na priprave in moč nasprotnikov v pripravljalnem obdobju? ,,Prvo prijateljsko srečanje v pripravljalnem obdobju bomo odi- grali 19. februarja. Za začetek bo- mo izbrali, kolikor je to mogoče, lažje nasprotnike. Intenzivnost, kvaliteta in moč nasprotnika naj bi se povečevala čim bolj se bo pribli- ževalo prvenstvo. Tako imamo v zadnjem tednu predvideno srečanje z drugoligašem Mariborom, prej z Muro in MTC iz Cakovca. V drugi fazi priprav pa se bomo srečali z la- žjimi nasprotniki kot so Bedekovči- na, Zagorec." Fantje ptuj^e selekcije „Drava'* Foto: M. Ozmec — v jesenskem delu tekmovanja sva se pogovarjala o težavah z igralskim kadrom. Kakšno je stanje sedaj? Takrat ste si namreč zasta- vili načrt sodelovanja s klubi iz ob- činske nogometne Uge in postopno vključevanje teh igralcev v selekci- jo. ,,Igralski kader je ostal v osnovi nespremenjen. Iz občinske lige smo vključili po enega igralca Aluminija in Partizana. S služenja vojaškega roka se nam je vrnil kandiddat za vratarja. Maja pričakujemo vrnitev še enega igralca. v sodelovanju s klubi občinske nogometne lige kaj več kot smo sto- rili v jesenskem del ni napravljene- ga. To pa zato, ker je v sedanjem, tako imenovanem ,,mrtvem obdo- bju" nastopilo tudi mnvilo v delu klubov občinske nogometne lige. Sklicevali smo sestanke, ki pa so se jih predstavniki teh klubov udeleže- vali zelo klavrno. Tako nismo uspeli najti tesnejših vezi. Upamo, da Domo spomladi, ko bodo oživela igrišča v naših krajevnih skupnostih, te stike lahko obnovili in jih izboljšali. Vendar bomo ka- der iz te lige lahko uporabUi šele v jesenskem delu. Tako bo le kader, ki bo sedaj obiskoval treninge, lahko kandidiral za ekipo pete selekcije (članska selekcija)." — Kakšna pa sta vzdušje na tre- ningih in pripravljenost igralcev za doseganje boljših rezultatov kot so bili dosedanji? ,, Lahko povem, da je vzdušje ugodno in so igralci pripravljeni delati. Pripravljeni so se prilagodi- ti, režimu treningov, dela in tek- movanja, ki ga zahteva tekmovanje v repubUški ligi. Z vsakim igralcem sem se posebej pogovoril. Zavedajo se, da se je za srečanja v repubUški Ugi potrebno dobro pripraviti in da morajo naše območje dostojno za- stopati v takšnem tekmovanju." 1. kotar 10-ZA RAZVEDRILO 26. januar 1978- TEDNIK tEDNIK -26. januar 1978 OGLASI IN OBJAVE - 11 mali oglasi Lovska družina Cirkulane proda lovsko kočo v Gruškov- cu, primerno za vikend. Interesenti naj se oglasijo pri Antonu Žuli, Paradiž 28. KUPIM večjo parcelo na območju KS Maricovcl Vpra- šajte na telefon 77-051, int. 2 ali na naslov, ki je v upravi Tednika. Deblo karambolirano školjko od Zastave 101 - prodam. Oglasite se pri Mariji Planjšek, Pobrežje 80. PRODAM SLADKO SENO (5.000 kg). Stanko Zaje, Jurovci 13, Videm pri Ptuju. AVTO-RADIO „Blaupunckt" prodam. Primožič, Lancova vas 29. DVA KOLESNA OBROCA za R-4 prodam. Vprašajte v Njivercah 13. PRODAM traktorsko kosil- nico za Steyer 18, silos-puhal- nik, obračalnik-pajek in tro- delno brano. Ivan Klemenčič, Rošnja 48, Starše. PODPISANA Marga Ules iz Slovenje vasi 41 prepove- dujem vsako prodajo pre- mičnin in nepremičnin mo- jemu sinu Milanu Uiesu iz Slovenje vasi 41, ker sem lastnica do tričetrtine. Do kupcev bom sodno postopala. ZIMSKE GUME (2 kompleta) za Fiat 750 prodam. Venta Ivan, Osluševci 32, p. Pod- gorci PRODAM 18 mesecev starega psa (vdčjak). Naslov v upravi. \. OPOZARJAM vsakogar, da nisem plačnik dolgov, katere bi morebiti naredila bivša žena Neža Rotvanj, medi- cinska sestra v ZD Cirkulane, ali da bi morda enostransko manipulirala s prodajo hiše v Ptuju, ker sem pravnomočno solastnik. Ivan Rotvanj, Rim- ska 13- Ptuj. I^CEMO dobro gospodinjo, ki bi hodila štiri dni v tednu na dom varovat dva otroka (7 in 2 leti). Plačamo zelo dobro. Zaposlitev le do polletja. Naslov v upravi UGODNO PRODAM čmo- beli TV sprejemnik EI NiS Videomatik, star 2 leti Naslov v upravi Tednika. ZAROČENCA iščeta NUJNO stanovanje. Lančič, Trstenja- kova 16- Ptuj. MLAD PAR IŠCE sobo v Ptuju. Naslov v upravi Tednika. PRODAM traktor Ferguson. Franc Fras, Gočova 16, p. Gradišče v Slovenskih gori- cah. OSEBNI AVTO NSU 1200 PRODAM za 12.000.- din. Jože Kokol, CMD 14, Ptuj. UGODNO PRODAM spal- nico. Vprašajte na telefon 77-387. PRODAM sladko seno. Štefan Maltarič, Zagrebška 61, Ptuj. AVTO ZAPORO ŽEC - ugod- no prodam. Ogled možen vsak dan po 15. uri v Ptuju, Jenkova 2. GOZD v izmeri 1 ha, 98 a in 05 kv. m poceni prodam v Skrbljah pri Majšperku. Na- slov: Sonja Mlakar, 62000 Maribor - Moše Pgade 14. IZOLATERJA-KLEPARJA redno zaposlim. Vse ostalo po dogovoru. Avguštin Kačičnik, Sodarska steza 4/a, Ljubljana. hino kino ptuj Četrtek, 26. in petek, 27. januarja: v zlatem trikotniku opija, angle. barv. cs akc. kriminalka — v pe- tek ob 20. uri potres am. barv. cs film; sobota, 28. in nedelja 29. januarja: potres am. barv. cs film — posnet v multidimenzioniranem sistemu, uprava ne prevzema odgovornosti za morebitne psihične in fizične reakcije posameznih gledalcev, ob 18. in ob 20. uri; v nedeljo bo maček na divjem zahodu, am. barv. cs risanka, ob 10. in 16. uri; torek, 31. januarja: nasilje v neaplju it. barv. akc. kriminalka ob 18. in ob 20. uri. SREČANJE UPOKOJENCEV Kot vsako leto, je tudi ob letošnjem prehodu starega v novo leto, organizacija sindikata delavcev uprave skupščine občine Ptuj pripravila tovariško srečanje za upokojence, bivše delavce okrajnih in občinskih upravnih organov v Ptuju. Najstarejša med njimi sta dva, ki sta upokojenca že od leta 1953, to je že skoraj četrt stoletja. Zbrane je najprej pozdravil Mikn Masten, predsednik sindikata, za tem pa je spregovoril Franjo Gnilšek, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, ki nas je podrobno seznanil z današnjim družbenim razvojem in nalogami, ki so pred upravnimi organi. Oba govornika sta nam zaželela tudi srečno, zdravo novo leto. Z minuto tišine smo tudi počastih spomin na umrle člane našega sindikata. Ob zakuski in kramljanju pa smo obujali spomine na ^upno delo. V imenu upokojencev se je zahvalil za pozornost Jože Knez. Jod Mercatorjevo presenečenje Poleg nagrade še zakuska Izžrebani nagrajenci novoletne križanke v aejni sobi MtROvnice Mercator Panonija Ptuj. ^- Oz™ec V petek dopoldan je bilo v sejni sobi Mercatorjeve blagovnice zelo ži- vahno. Ob 9. uri je bila namreč svečana podelitev nagrad, ki jih je pripravil Mercator Panonija Ptuj za izžrebane reševalce novoletne nagradne križan- ke. Podelitve se je udeležilo enajst nagrajencev, med katerimi ni bilo prvo- nagrajenega Francija Jamska, ki je na odsluženju vojaSkega roka v Varaž- dinu, ostale pa so tudi tri tolažilne nagrade, ki pa jih bodo izžrebancem poslali po pošti. Kot zanimivost naj povemo, da sta prejela tolažilne nagra- de še dva reševalca za izredno lepo izpolnjeni križanki, ki sta že v okvirjih in visita v sejni sobi Mercatorjeve blagovnice. Prisotne je pozdravil direktor TOZD Maloprodaja Jože Vaupotič, se jim zahvalil za sodelovanje in nagrajencem čestital. Nagrade sta nato pode- lila Franc Kodrič in Slavko Orovič. Mercator je pripravil za vse nagrajence Se zakusko, nakar se je razvil zanimiv pogovor med izkušenimi reševalci križank. Želja vseh je, da bi takšne nagradne križanke objavljah v Tedniku večkrat, saj so zaradi nagrad za reševalce bolj zanimive. JB Skupna seja predsedstva OK SZDL in plenuma občinskega sveta ZSS Ptuj Ocena priprav na volitve Uvodno oceno predvolilnih in volilnih priprav na voUtve delegacij v družbenopoUtične skupnosti in v samoupravne interesne skupnosti je dal FRANC ZVDRAVEC, predsednik občin- ske konference SZDL Ptuj, na skupni seji, ki je bila včeraj popoldne v dvorani narodnega doma v Ptuju. Ocenil je dosedanje delo delegacij tako temeljnih za DPS kot posebnih in splošnih za zbore uporabnikov SIS. Iz dosedanjih izkušenj moramo izhajati v neposrednih kadrovskih pripravah na voUtve, ki bodo, kot je znano 9. marca v temeljnih organizacijah in delovnih skupno- stih, v nedeljo 12, marca pa v krajevnih skupnostih. Po razpravi o uvodni oceni so na seji obravnavah in sprejeU še vrsto dokumentov, ki so potrebni za cctovite priprave in izvedbo vohtev. Osnutki in predlogi vseh teh dokumentov so biU objavljeni v Volilnem biltenu št 2, kije izšel kot priloga v zadnji številki Tednika, zato jih posebej ne navajamo. FF Ustanovne konference SZDL Na območju, ki ga je prej pokrivala krajevna skupnost Ptuj oz. mestna konferenca SZDL, so v tem tednu ustanovne konference SZDL. Zbori članov SZDL so zdiruženi tudi z javno razpravo o samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva pri občinski zdravstveni skupnosti Ptuj in o osnutku sprememb in dopolnitev statuta občine Ptuj. Osrednja tema pa je konstituiranje krajevnih konferenc SZDL, ki so sestav^ene po delegatskem načelu in šteiejo do 41 članov, po 15 članov delegirajo organizacije na območju novih KS, po enega ah več članov pa ostale organizacge in društva, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne skupnosti, odvisno od teg3 katere in koliko jih na območju posamezne KS deluje. Na ustanovnih konlerencah tudi voUjo izvršne odbore, koordinacijske odbore in komisije, ki delujejo v okviru krajevnih konferenc SZDL. Istočasno pa obravnavajo tudi naloge v zvezi s pripravami na vohtve, zlasti še predkandidacijske in kandidacijske postopke, se dogovarjajo o skUcu predkandidacijskih konferenc in evidentirajo možne kandidate za vodilne funkcije v krajevnih skupnostih, zlati še za predsednike skupščin KS, predsednike svetov KS in delegacije, predsednike in člane poravnalnih in potrošniških svetov in podobno, acratka, na nobenih dosedanjih zboiih ni bilo toliko živahnosti in vsebinsko dobre razprave kot sedaj. Prve ustanovne kandidacijske konference so bile v ponedeljek zvečer, zadnie pa bodo jutri zvečer. Tako bo vseh 11 krajevnih konferenc SZDL v enajstih novih krajevnih skupnosti na območju Ptuja in okohce konstituiranih in bi lahko začelo z rednim družbenopohtičnim delom, kije še zlasti pomembno sedaj v predvolilnih pripravah. Enako kot ZSDL se po krajevnih skupnostih organizirajo tudi druge družbenopoUtične organizacije, ustanovljene so že krajevne organizacije 21VS in ZZB NOV, v pripravi pa je ustanovitev osnovnih organizacij ZKS in ZSMS v vsaki novi krajevni skupnosti. FF Opravljeno delo prinaša nove naloge Letna skupščina Aerokluba Ptuj Člani aerokluba Ptuj so v pre- teklem letu sodelovali na vseh pri- reditvah, ki so jih imeli v progra- mu. Uspešno so izvedli tudi proiz- vodno dejavnost ter presegli pro- gram investicij in srednjeročni plan. To jim je uspelo s pomočjo kreditov. Rezultati teh del so vidni, saj so uredili hangar, naba- vili nova jadralna letala, nova padala, uredili delavnico za le- talske modelarje, sedaj iščejo prostor že za drugo. Program le- talske šole so po obsegu dosegli, vendar so rezultati v posameznih sekcijah dokaj različni. Letalski modelarji so dosegli množičnost in tudi vrhunsko kvali- teto. Kot sekcija so v Sloveniji na prvem mestu, Oto Velunšek je naj- boljši jugoslovanski modelar, na svetovnem prvenstvu vezanih modelov je osvojil 7. mesto, priha- jajo pa mlajši modelarji, ki veliko obetajo. Jadralci so v zadnjih letih dobili opremo, ki je eden osnovnih pogo- jev za uspešno delo in doseganje vidnih športnih rezultatov. Zato bodo sedaj pričeli uriti uspešne športnike. Padalsko sekcijo čaka v bodoče trdo delo na povečanju števila padalcev. Vpis v padalsko šolo je sicer dober, vendar je osip preve- lik. Na republiškem prvenstvu kot ekipa niso zadovoljili. Več pozor- nosti bodo morali posvetiti stro- kovnemu delu. Motorna sekcija je program dela dosegla, vendar z manj športnih uspehov kot v letu 1976. Kot sekcija so s prvega zdrsnilj J tretje mesto v republiki. NajvJ uspeh je prvo mesto Danila HcS ka na državnem prvenstvu v batskem letenju. ] Izmed nalog, ki jih niso uspe|j celoti izvršiti, je pritegovanje m dih in vzgoja. Pojavlja se prevej razkorak med aktivnimi članj začetniki. Zato bodo v prihodjj kadrovali v svoje vrste le J darjene, saj se jim bodo le u vložena sredstva obrestovala. To za dvig kvalitete dela in dosegah* željenih rezultatov nujno gledel razpoložljiva sredstva. | V prihodnjem delu bodo J pozornosti namenjali utrjevjJ odnosov na samoupravni, socia| tični osnovi ter medsebojni J darnosti. Obseg dejavnosti v i^j 1978, v primerjavi z letom 1977^|. bodo širili. Izvajali bodo naloj, kot so jih zapisali v srednjeročin, programu. V letalski šoli pa j potrebno več smotrnega j usklajenega dela. Glede na to, j bo letos sredstev manj, bo, morali razpoložljiva racionalj izkoristiti. Izmed prireditev, kij bodo pripravili letos, velja omeni Peti ptujski padalski ]X)kal , Podlehnik 78, katerega progr^ bodo poskušali razširiti in zaklj ček zveznega rellija motom pilotov Jugoslavije za pofc maršala Tita, ki bo letos na leti šču v Moškanjcih. Ob tej p, ložnosti bo tudi letalski mh^ Prihodnje leto bodo člani aeroltl ba Ptuj praznovali četrt stolei uspešnega dela. Zato boc pripravili jubilejno številko revi Krila, v kateri bodo prikazali ta voj in sedanjo dejavnost kluba. Na letni skupščini, ki je bila p tekli teden, so med drugim sprej; tudi program dela in investicij letošnjem letu ter podelili znaiSk priznanja za dosežke v letalske športu. Skupščino pa so pozdrar tudi predstavniki sosednji aeroklubov Murska Sobota Maribor, s katerima aeroklub Pt že vrsto let uspešno sodeluje. 1. kot Člani aerokluba Ptuj na letni skupščini — foto M. Ozmec KAJ SE DOGAJA V HIŠI ŠT. 89 NA MESTNEM VRHU? O drago plačani vodi, o smradu in še o čem Kadar so ljudje z nečim nezado- voljni, kadar se jim godi krivica, se ponavadi zatečejo v kakšno uredni- štvo in se potožijo, češ, ,,napišite v cajtnge, da bodo vsi vedli kak se nam godi". Tako se je zgodilo tudi pred dnevi, ko je v naše uredništvo prišel Lovro Rojič iz Mestnega vrha 89. Potarnal je v kako težkih razmerah živi njegova družina in vseh 19 sta- novalcev, ki stanujejo v dotrajani hiši, na vrhu nasadov hrušk, last KK Ptuj. Toliko zanimivega in sko- raj neverjetnega nam je povedal, da smo se odločili za obisk pri njih. Nedelja je bila, ko smo se v snež- nem metežu prebijali peš po ozki gazi, ki je vodila proti vrhu, k hiši št. 89. Od daleč je bila videti le kot škatlica izza katere so štrlele visoko v nebo suhe veje skoraj 300 let sta- rega kostanja. Le dim, ki se je dvi- gal navpično proti nebu, je dal vedeti, da je v hiši življenje. Bolj, ko smo bili blizu, bolj je v nos zaudarjal smrad, ki je bil podoben smradu človeških iztrebkov. Cisto pri hiši je prek gazi bilo opaziti temno Uso, kot majhen potoček je bilo videti. Pa smo kmalu ugotovili, da od tod izvira ves smrad. Od blizu je bila hiša videti, kot ena sama podrtija. Stene razpoka- ne, streha za silo skupaj zbita in nekaj praznih okenskih okvirjev, ki jih je veter majal sem ter tja. Okrog hiše je oilo vse polno krame, od drv do raznega papirja in žic. Sele ko smo vstopili je bilo čutiti življenje v hiši. Od nekod je izza vrat bilo sli- šati otroški jok, spet je na drugi strani bilo slišati radio, po hodniku pa se je razširjal prijeten vonj po nedeljskem kosilu. Končno smo našli stanovanje Lovra Rojiča. Vhodna vrata so bila zbita skupaj z embalažne lepenke, okvir je bil lesen. ,,Veste, na stano- vanjski mi že 3 leta obljubljajo nove vrata, pa jih še nisem dobil." Ko smo prišli v mračno izbo, veliko 4x7 metrov, pregrajeno z le- penko, da je bilo na videz videti, kot da sta dva manjša prostora, smo bili zares presenečeni, ko nam je Lovro dejal: ,,To je vse, to je moje stanovanje. Ta prostorček tu je kuhinja, tam naprej, so postelje in spalnica. Otroke morava z ženo imeti pri starših tukaj ni za njih. Vidite, kako rosni so zidovi, preveč vlažno je, pa so bili otroci zmeraj bolehni. Poleti padajo kapljice z zidov in stropa. Ni za vzdržati, pla- čati pa moramo, po kvadratnem metru, kot vsi ostali." Lovro se je za trenutek spet zamislil ter nadaljeval: ,,To pa še ni vse, plačujemo drvarnice, pa jih nimamo, plačujemo prispevek za vodo, pa je nimamo, ker so nam jo zasuli, plačujemo komunalne storitve, pa je greznica tako polna, da ste sami lahko videli, kako se odceja po poti navzdol. Gnojnica se nam že v kleti nabira, strašno smrdi. Tudi gnojne jame nimamo, so nam jo zasipali. Da nam odpadki ne bi smrdeli naravnost pod nos, jih mečemo za bližnji kostanj. Ta kostanj je sicer zašči- ten, ker je star skoraj 300 let in je strašno širok. Saj vem, pa kaj čemo?" Pravite, da nimate vode, kaj pa potem pijete, kuhate, se umivate? ,,0, ja vodo že dobimo, bolj težko sicer, ampak poglejte jo, saj je čista. Le 1 km je treba po njo peš v grabo, k sosedom. Veste, pri naši hiši je bil kljub visokem vrhu dober studenec. Stopiva ven, vam poka- žem. Tam desno od kostanja vidite tisti kup drv. Tam je bil 19 m glo- bok studenec, pa so nam ga zasipali z buldožerom, ko so delali terase za te nasade hrušk. Vsi smo gledali, kako so nam ga zasipavali, začu- deni smo ugovarjali a zaman. Pred tremi leti sem z odobrenjem KK Ptuj, na njihovem zemljišču tu- kaj spodaj pod hišo začel kopati novi studenec. Vsi smo kopali, ki tu stanujemo. Kupili smo cement in Lovro Rojič: „Tu je bil 19 m globok studenec pa so nam ga zasuli Štiričlanska družina Koser v kuhinji in sobi obenem ga še zabetonirali. Dobro vodo je imel. Pa nam ga je buldožer spet zasipal, ko so obnavljali terase. Sedaj hodimo po vodo skoraj kilometer daleč v grabo. Pa je ne dobimo zastonj. Odplačevati jo moramo. Vseh 19 v tej hiši. Po tri težake na leto moramo narediti — vsi delamo v tovarnah, pa se nam trije prosti dnevi še kako poznajo." Kaj pa gnojna jama, kdo jo je zasul in zakaj? ,,Zakaj, tega ne ve nihče. Buldo- žer je bil gotovo Kombinatov. Prišli so zasipali in tebi nič, meni nič odšli. Zdaj odlagamo odpadke ob kostanj in že trikrat so se odpadki vneli, ogenj je zajel tudi kostanj in gasilci so ga s težavo rešili. Tako je zares težko živeti. V stal- nem smradu smo, poleg tega pa šparamo z vodo bolj, kot s pijačo, ker jo težko dobimo. Zadnjič je sosedov sin odšel z vedrom dol k Murkovim po vpdo, pa ga je gospodar s tistim vedrom v hrbet, češ pridi delat, pa boš dobil vode. Težko je, težko, pa imam še zme- raj toliko volje, da opravljam svojo službo redno." Kje pa ste zaposleni? ,,V Mariboru, v TAM-u. Ob treh vsako jutro sem že pokonci. Sedaj ko je sneg imam skoraj uro hoda peš do Ptuja, ki je oddaljen kakih 5 km. Moram biti pravočasen, ob petih gre avtobus iz Ptuja za Mari- bor .'' Obiskali smo še druge stanovalce v tej ,,pusti hiši". V sosednjem prostoru živi le v nekaj večji izbi 5- članska družina Rodošek, še naprej živi mlada družina Koser z dvema otrokoma v sobi — kuhinji 3 x 3,5 m. Tudi spodaj je stiska v prit- ličju, pa kaj češ. Vsi stanovalci imajo prošnje za druga, primernejša stanovanja, pa še niti odgovora niso dobili, kaj šele ugodno rešeno prošnjo. Je že tako, vsi ne bomo nikoli srečni, zmeraj se najde nekaj, kar Za tem zaščitenim kostanjem je odlagališče smeti, ki se je že trikrat vnelo in ogrozilo kostanj človeku greni življenje. Enemu bolj, drugemu manj. In le čas je tisti, ki preganja tesnobo v srcu, ki daje voljo do življenja, do dela, do družine in sploh... Besedilo in slike: M. Ozmec vreme do nedelje, 5. februarja 1978 Zadnji krajec bo v sredo, 1. februarja ob 00.51 Napoved: Danes in jutri bo še negotovo vreme. Od sobote, 28. januarja in ves teden do 5. februarja bo lepo vreme. V januarju se je dan podaljšal za 1 uro. Tako bo 1. februarja vzšlo sonce ob 7.25, zašlo pa bo 17.07. Dan bo dolg 9 ur in 42 minut Alojz Cestnik ČRNA KRONIKA v tednu od 16. do vključno 23. januarja so miličniki postne milice Ptuj in njenih oddelkov opravili o^ed kraa prometnih nesreč le v dven primerih. V primeru, ko ie prišlo do nesreče zar^i pdedice je dobil hude telesne poškodbe kolesar, drugi primer je bil neznaten, ena oseba je dobila le lažje poškodbe. Sreča v nesreči, bi lahko dodali. NAŠLI POGREŠANEGA V ponedeljek, 16, januarja so bih mihčniki oddelka milice v Majšperku obveščeni, da je od doma odšel neznano kam H. A. iz Cermožiš pri Žetalah, star 50 let. Miličniki so takoj začeh z akcijo zasledovanja. Ker pa osebe niso našLi, so 18. januarja izvedli organizirano akcijo, v kateri je sodelovalo 24 občanov iz KS Žetale. Še istega dne ob 13.30 so našh truplo pogrešanega v jarku, kakih 700 m od njegove domačge. Takoj so pokhcah medicinskega izvedenca, ki je ugotovil, daje smrt nastopila zaradi nenadne ohladitve telesa. Postaja mihce Ptuj se zahva^uje vsem občanom, ki so sodelovali v akciji iskanja, -OM osehna kraniht RODILE SO: Mihca Sporiš, Z^ebška 73 - Petro; Genovefa Fa|far, Cirkulane 67 - Danijela; Ana Kaučevič, Apače 117 - Damjana; Marta Potočnik, Pestike 2 - Aleksandra; Danica Mohorko, Selška cesta 40 - Majo; Gabrijela Trkulja, Vehčane 6/a - deklico; Vera Pokrivač Kog 1 - Bojana; 01^ Popov, SkoUbrova 10, Ormož - Vanjo; Marga Cigula, Domava 37 - deklico; Vera Bračko, Krčevina 44 pri Vurberku - Milana; Ivanka Štebih, Žvab 11 - deklico; Marija Vidovič, Gorerijski vrh 7/a - Damjana; Elizabeta Vršič, Novinci 27 - Simona; Pavla Vivola, Dobrina 42 - Franca; Katarina Malek, DoUč 16/a - dekUco; Majda lic, Volkmaierjeva 5 - Nmo; Miroslava Orlovič, Ljuto- mer, Užička 5 - Dinka; Angela Petek, Krempljeva 3 - dečka; Cvetka Kovačič, Stojnci 90 - Simono; Marqa Novak, Mekotrgak 33, Ljutomer - Andreja; Darinka Krajnc, Rabeljčja vas 29 - dečka; Danica Simonic, Hlaponci 23 Lidijo; Jožica Kovačec, žabjak 5 - dečka; Majda Šeliga, Tržeč 6/a - dekUco; Cvetka Papst, Erjavc čeva pot 3 - deklico in dečka. POROKE: Janez Metličar, Slovenja vas 52 in Roza Žumer, Hajdoše 41; Janez Vindiš, Berinjak 1 m Marta Banič, Belavšek 3; Jožef Mere, Sp. Hajdina 102 in Vesna Trctfenik, Zelenikova 1; Franc Janžekovič, Stojnci 101 in Marjeta Cvetko, Mezgovci ob Pesnici 12; Jurij Železnik, Nadole 4 in Silva Gorjanc, Naraplje 7; Mirko Soba, Strug 12 in Neža Lambet? Mihovce 34; UMRUSO: Verona Milošič, Brezovec 4,i 1905, umrla 15. jan. 1978;IV Škorjanec, Poštna 3, 00 1897, umrla 16. jan. 1978; Ju Ivančič, Placerovci 16, roj. 15' umrl 18. jan. 1978; Angela J>" Placar 10, roj. 1928, umrla, jaa 1978; Maksimiljan Metlit Sp. Hajdina 34, roj. 1928, ^ 19. jan. 1978; Ana Miki, Dra^ 31, roj. 1903, umrla 20. I 1978; Vekoslava Novak, Nova 14/b, pri Markovcih, roj. 1' umrla 20. jan. 1978; AD, Hameršak, Kicar 62, roj. 1' umrl 14. jan. 1978. TEDN0 izdaja zavod za časopisno radijsko dejavnost RADjO-''^'' NIK 62250 Ptuj, VošnjakoV«: poštni predal 99. Ureja uredK odbor, glavni urednik MiH'' GOBEC, odgovorni ure* FRANC FIDERŠEK. UrednJ in uprava Radio-Tednika tel«^ (062) 77-079 in 77-226. Celo'^ naročnina znaša 150 dinarje^ tujino 250 dinarjev. ŽirO SDK PtBJ 524OO-6O1-101 Tiska ČGP Mariborski tiskj podlagi ^akona o obdas/če^ proizvodov in storitev v pr"''^ spada TEDNIK med proizvo<^j katere se ne plačuje tei^ davek od prometa proizvode^-1 Praznovanje pomladi pred snemanjem Viba film Ljubljana bo začel v teh dneh snemanje celovečernega slovendcega filma PRAZNa VANJE POMLADI, kiponazoruje šege in navade prebivalcev Ptuj- skega polja, zlasti pa obredne obhode koran tov in ženitovartj- skih običajev. Dogaja se za časa vladavine Marije Terezge,ki pošlje na Ptujsko polje kazen^i odred vojakov, da bi pomagali zatreti oz. pregnati običqekurentovanja. Scenarg je napisal Mariborčan Franček _ Rudolf, režgo pa vodi France ŠtigMc. V ta namen so X)stavili na Ljubljan^em barju cmečko vas s Ptuj*:ega po^a, dogajanja pred samostanom pa bodo posneti v gradu Vel Nedela. V filmu bodo sodetovah ti koranti, piceki in pekači s Pt skega po^a. Po neuradnih podi Idh je zaupana glavna ženska vioi prav tako mladi Ptujčanki, študira na igralski akadem^i Ljiib^ani. Ce bo film uspel, bo to sat vzpodbuda ptujskemu folklt nemu društvu in vsem tistim, delajo na tem, da bi se ti bo^ obič^i ptujske okohce oliranili naprej kot velika znamenite naših krajev, ki nedvomno ninu samo zgodovinske vrednosti, ta več koristgo turizmu našega mi ta. ( PRILOGA TEDNIKA, PTUJ, 26. JANUAR 1978 LETO I. ŠTEVILKA 1. ZA DOBRO RAST Pred vami, dragi bralci, je prva številka naše literarne priloge. Kot vsakemu novoro- jenčku, zaielimo tudi njej zdravo in krepko rast, to pa bo lahko, če jo bomo vsi skupaj skrbno negovali in jo ,,hrani- li" z najboljšim, kar bo zraslo na naših domačih tleh. Želimo se dosledno driati tega, da bo na straneh te priloge objavlje- no le tisto, kar bo zraslo na naših domačih tleh, zato tudi naslov priloge DOMAČA RAST. Zakaj smo se odločili za to prilogo? Pogosto dobivamo od naših bralcev razne literarne prispev- ke, pesmi v bolj ali manj iz- brušenih verzih literarne se- stavke in tudi druge prispevke, ki jih glede na to, da je Tednik politično informativni list, nismo mogli objavljati, oziro- ma smo lahko objavili kak pri- spevek le izjemoma. Večina prispevkov pa je ostala v predalih urednika ali smo jih vrnili avtorjem, ki so bili zara- di tega tudi včasih prizadeti. O tem je na seji, 4. novem- bra 1977, razpravljal tudi izda- jateljsko-programski svet Radio-Tednika in med drugim sprejel smiselno takle sklep: „ V letu 1978 naj Tednik en- krat mesečno izide z literarno prilogo na štirih straneh, ki naj bo namenjena predvsem lite- rarnim prispevkom naših domačih ljudskih pesnikov in literatov. V njej je treba pred- stavljati domače pevske zbore, kulturno-prosvetne skupine in društva, ljudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturno dejav- nostjo in podobno." V skladu z uresničevanjem tega sklepa, je danes prva šte- vilka te priloge pred vami, dra- gi bralci. Zavedamo se v ured- ništvu, da še ni taka, kot bi morala biti in kot jo ielimo oblikovati, vendar prvi korak je narejen. Zato se na kratko ,,sprehodimo" po straneh naše priloge: Na prvi strani bomo pred- stavljali, v besedi in sliki, naše kulturne skupine, zbore, društ- va in posameznike, njihovo delo in uspehe. Poleg tega bomo v dvanajstih nadaljeva- njih objavili strokovno- zgodovinski prispevek o ,,šta- jerskem Triglavu" o Rogaški ali Donački gori, ki ga je pri- pravil Franc Milošič, študent in naš rojak z območja Cir- kulan. Druga stran bo rezervirana izključno za naše ljudske pe- snike in pisatelje, pa tudi likovne ustvarjalce. Cela tretja stran pa bo namenjena izvirne- mu romanu Franja Brumna, starega znanca bralcev Tedni- ka, ki je kot izkušen zdravnik napisal za naš list ie mnogo poljudnih sestavkov s področja zdravstva in tudi zgodovinskih prispevkov. Tokrat pa se bral- cem predstavlja z biografskim romanom petih rodov iz iivlje- nja na našem o^jem območju. Roman bo izhajal v nadaljeva- njih in z njim v letošnjem letu prav gotovo še ne bomo kon- čali. Zadnjo stran literarne prilo- ge bomo namenjali predvsem našim mladim sodelavcem. Iz naših šol dobivamo dnevno mnogo pisem, poročil in raznih spisov, za katere pa nam na strani Tednika v redni rubriki Mladi dopisniki" pogosto zmanjka prostora. To rubriko bomo v Tedniku še obdriali, vendar bomo v njej objavljali tiste sestavke, ki govorijo o delu in iivljenju na šoli ali doma. Pesmice, fantazijske spise in druge, bolj literarne sestavke pa bomo objavljali v literarni prilogi, v novi rubriki ,,Pero v mladih rokah". Upamo, dragi bralci, da smo vam tako našo literarno prilo- go na kratko predstavili. Vabi- mo vas k sodelovanju, saj je za dobro rast potrebno predvsem to! Uredništvo Dokument časa Mnogokrat je bila opisana trnova pot zavednih Slovencev, ki so jih nacistični okupatorji na najbolj brutalen način izgnali iz rodne zemlje. Mnogo transportov zavednih si- nov in hčera slovenskega naroda je odšlo na jug, v okupirano Srbijo, na Hrvaško, pozneje v Slezijo in drugam. Na poseben način opisuje to pot tudi dokument, ki ga objavljamo. Tako je v juniju 1941, iz zbirnega taborišča za izseljence v Rajhenburgu (sedanja Brestanica), ob priganjanju in lajanju gestapov- skih psov, tako tistih s človeškim kot onih s pravim pasjim naličjem, odpeljal eden od transportov naše izgance v Srbijo. Med njimi je bil tudi Božo Podkrajšek iz Maribora, dr. Alojzij Remec, pisatelj iz Ptuja in številni drugi. Večina ljudi iz tega transporta je pristala v^ Vrnjački Banji. Tam so se ob koncu leta 1941. tudi zbrali, da bi skupno silvestrovali, pričakali prvo novo leto kot brezdomci, vendar med ljudmi, ki so jih sprejeli, toplo in prisrčno kot rodne brate. Pred kratkim se je v našem uredništvu oglasila Polonca Vlah iz Ptuja, ki je bila takrat v omenjeni skupini izseljencev. Povedala je, da je brskala med orumenelimi papirji po predalih, ker je tudi v stanovanju včasih treba napraviti ,,inventuro" in našla je kaj zanimivi dokument časa, ki nam ga je tudi odstopila, da smo ga prepisali in preslikali. Takole nam je povedala: ,,To je kronika leta 1941, ki sta jo v verzih skovala Božo Podkrajšek in dr. Alojzij Remec. Med kukurnim programom, ki smo ga za silvestrovanje v Vrnjački Banji pripravili Slovenci, obsegal je razne skeče, pesmi in recitacije, sodelovali so predvsem naši otroci in mladina, je Božo Podkrajšek tudi prebral to kroniko, ki je zbudila, kljub naši težki usodi, precej smeha in dobre volje..." Besedilo te kronike objavljamo v celoti, brez vsakršnih popravkov, saj je tako najboljši odsev tistega časa in razmer. Desno od besedila je nekdo, sicer ne preveč izkušen likovnik, poskušal vsebino kronike tudi ilustrirati. Zal se Polonca ne more spomniti, kdo je bil ta ilustra- tor. Kronika je potem krožila iz rok v roke, da jo je vsak še enkrat prebral in nazadnje se je znašla med osebnimi spominki Polonce Vlahove, po njeni zaslugi pa tudi v prvi številki naše literarne priloge. .... FF Tako še danes izgleda prva stran tega zanimivega dokumenta Ob zatonu starega leta Staro leto je za nami, \ tretje leto ples krvavi, \ kronika vam zdaj zapela ; Novo leto t ud' ielela. V januarju maškerade bile stare so navade, časi zlati vse do marca \ so zajeli tudi starca. | A nprila prihrumela \ k nam Slovencem kakor strela \ je nevihta s križarji j kljukastimi in iandarji. Lahko bili bi zbeiali, se sovraga nismo zbali, dom je naš postala kajha domovina pa del Rajha. ] Zdaj so napolnili ječe, | mesto povštrov dali vreče, i za pod glavo še stenice, ^ v roke pa lesene ilice. Eni bili so zaprti ; sami v celice zastrli, j drugi so pa vkup živeli j ričet jedli in smrdeli. 1 Vsako jutro telovadbo ; so imeli tudi s vadbo, \ da zaposleni so bili ; kible vun v sekret nosili [ Drugi pridnejši so naši i v samostan hodili k maši, \ v Rajhenburgu tam na cesti i so trenirali si pesti. \ Trajna ni bila idila je hotela višja sila, kajhe so se izpraznile \ doli k jugu napotile. { Naš transport je sem priromal \ v Banjo lepo kdor je vbogal ' Sv. Džordže smo zasedli buranijo vsak dan jedli. Tu izvolili gospodarja našega smo si krmarja prizidenta s sivo brado, ekonoma pa s čelado. Toda oj gorje ti deca zdaj pri nas ni več heca. Kupusarjevič na vladi Šterkova stoji mu vzadi. V kuhinji žena komandira večkrat rada se prepira v Beograd hodi mešetarit, v Džordžu pa želi krošnjarit. Ob nedeljah vse se slini vsakdo se Trpincu hlini, bi za porcijo veliko daroval mu svojo sliko. Mož jeklen je v magacinu uteho našel v rujnem vinu dan na dan se tja sprehaja v Oplenac uboga raja. Tu se mnogo debatira pije, je in tud' prepira tod se vodi strategija družba tudi šale zbija. H le bat ija se kaj rad krega s kruhom vedno se onega, svinje kolje žre klobase on ima zdaj zlate čase. Še in še bi vam zapela pesem znova bi začela ali kronike je konec polnoči zapel bo zvonec. V novem letu vam želiva eno iz srca hitiva, da bi zdravi in veseli v svobodi doma živeli! Franc Milošič (DCNAIT .4) €'0154 1 • „TA GORA JE 2E PO TEMPERAMENTU ŽENSKA" Moje otroške oči so se včasih zastimele v kopasto morje haloških gričev in jih pokušale prešteti To početje pa je bilo brezuspešno, saj mi ^ bila mati do takrat komaj vtepla v glavo števila do deset. Gričevje bilo veliko preveč, zato sem prešteval tiste, ki so se dvigali nad njimi. Precej časa je minilo, da sem zvedel imena teh mojih „pr5)omočkov za štetje". To je bUo podolgovato in težko truplo Ravne gore, ki je togo ležalo po polovici horizonta in mi skrivalo svet za seboj; drugi je bil Boč, ta čudežni poveznjeni koš, ki seje neštetokrat pred mojimi očmi obdal z megleno kopreno in končno je bila tu še odsekanemu stožcu podobna najbližja in najbolj izrazita Rog^Sca gora. Prešteval sem iih in vedno so bifi le trije orjaki. Takrat nisem niti slutil, da so tako zanimivi in mogočni; danes jih več ne preštevam, le čudim se jim in jih poskušam spoznati Pravijo, da je prijate^e treba dobro poznati Najprej sem zaCel spoznavati najbližjo lepotico - Rogaško goro. Vsega o mei nisem mogel izvedeti, ker se ni nikoli nikomur popolnoma zaupala. Različnim ^udem se je različno razkazovala in od tistih, ki so jo opisali, sem se marsičesa naučiL Zakaj bi tega ne zaupal bralcu teh vrstic? Najprej bi se bilo potrebno zediniti o unenu gore, namreč ali Donačka ali Rogaška gora. Ce bi odločitev za eno ali dnigo iskali v g:eteklostl bi obveljala Rogaška gora in menim, da je edino tako prav. Ze 1593 je deželm glavar štajerski v svoji okrožnici imenoval goro Roitschperg, dalje je 1741 zapisano v cerkvenih dokumentih ime ,,monte Roitschensi" in „NIonte Roitsch"; veliki oboževalec gore dr. E. Froehlich jo 1856 imenuje Roitschberg, 1892 Cilenšek Rogaška gora in 1971 Milko Šoštarič v Planinskem vestniku zopet začne uporab^ati ime Rogaška gora. Vzporedno s tem se je v zadnjih sto letih začelo uveljavljati ime Donačka gora kot nemško-hrvaSki izraz. Pravihieje je torej Romska in tudi sam jo bom tako imenoval, čeprav jo daleč okrog poznajo kot Donačko. V tem se kaže samo naša malomarnost in brezbrižnost do jezika. Kot otrok še nisem vedel, da ima Rogaška gora toliko lic. Kar štiri podobe kaže popotniku s štirih različnih strani Cilenšek je 1892 tako opisal njen vklez: ,J*tujskim poijancem je le nekoliko vzdigrgena nad ostalim pohlevnim gričevjem haloškim in jim je obrnila široki svoj hrbet", Vorstner pa 1965: ,,Ce stojiš na vrhu kakega griča nad Mariborom, se kaže kot dolg valovit greben; iz Prlekije in Ptujskega polja pa kot gora s tremi vrhovi - zato soji tudivzdeli ime Stajeraci Triglav." Ta široki hrbet „ti šteje stopinje skoraj povsod, kjericoli potuješ po vzhodnem kosu slovenskega štajerja", ker je ,,brez bližnjega soseda, ki bi zakrival nje ponosno glavo '. Z druge strani iz Žetal, spominja na visok stožec, ki mu gozdno površino na vrhu zamei^ajo skale; podobna je slika z Maclja. Njena najlepša podoba, ki ji je dala tudi ime, pa se kaže, če jo gledamo iz okolice Rogatca. Pred nami se v jasnem vremenu razgrne vitek in lahkoten rog, ki segs prav do oblakov. Oblaki in megla pa jo varujejo, da bi nevreden ne uzrl te lepote. Dr. J. Oblak jo 1940 zaradi videza upravičeno imenuje .^memtni Rogaški Matterhorn" in ,,osebnost, ki nadvlada vso okolico". Le redkim se je ta gora razkazala in muhasta, vabljiva in odbuajoča, krotka in divja - vse je odvisno od tega kako in od kod se ji približaš. Se danes se ob njenem vrhu zgoščujdo hlapi, ki so haloškim i kmetom tam okoli nekakšen vremenar. „Že stari Sloven je skušal' razbrati iz meglene« venca, ki ji je ovual glavo, kakšne darove mu je i namenil in naklonil Svetovid" pmvi Miloš Verk leta 19 25. V starih knjigah je gcara navedena kot ,,vzhodni, 2795 šolnov visoki : rt Julijskih Alp, spadajoč v skupino Solčavskih planin". Konec prdši^ega : stoletja je Ljutomerčan Ivan Lapajne zapisal: „0d Savine na vaiod se ; razširjuje srednje gorovje na Hrvatsko in se imenuje MaMace^ske gore, tu so vrhi Boč in Donatl" 883 metrov visoko goro odlikuje njena izjemnost , naprej pomaknjenega izrastka Karavank, ki ga sestavljajo peščenjaki in ■ apnenci Zaradi skrajne lege je tu tudi skrajno rastišče alpgcih rastlin in ■ onranja se čudoviti primerek bukovega pragozda, kjer še nikoli sekira ni; pokazala svoje ostrine. Rogaška gora je prav gotovo privabila svoje prve obiskovalce zaradi i Ejemne lege, ki obeta razkošen razgled. In prav v tem ni razočarala še nikogar, ki se je povzpel nanjo, če je le imel srečno roko pri izbiri dneva j z lepim vremenom. Gora zna biti muhasta in ovijanje s temnimi, grozečimi oblaki ji je skozi vrsto stoletg prišlo v navado, tako da tudi s j to muhavostjo rada pokaže obiskovalcu svojo veličino. Že v prejšnjem j stoletju je neki turist zapisal, da ,,na polja, doline in soteske ti z nasbdo i are oko ... in da je razgled tako lep, da kHub praznemu želodcu ni mogoče takoj zbežati v dolino". Temu je pač pot navkreber vzela vse, kar je pred vzponom zložil dobrega vase. Preveč bi našteval, da bi povedal, do kod lahko zre oko z Rogaške gore. Strokovnjaki so izračimall da znaša površina obzorja gore 31330 kvadratnih kilometrov. Tako naenkrat leži ped nami ena petnajsttisočinka zemeljske povrSne. Za tako veličasten razgjed pa j vzpon na višino 883 metrov ni previsoka cena. Pisani viri nam povedo, da so v prejšnjem stoletju goro bolj cenili in ! spoštovali in da je bilo ljudem več do užitkov za oko in domoljubno ; dušo. Danes resnično ne vemo ceniti tega, kar nam je lepega dala narava, i Prihodrtjič: Prepletanje domišljije in resnične preteklosti 2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 26. januar 1978- TEDNIK Viktor Knez Tisočletna ladja Možje stoletni v ladji tisočletni so se pripeljali in se zbrali na obali, da bi razjasnili, kam človeštvo plove. Vsak privedel je s seboj še svojo lepo muzo. Antični in poznejši modreci iz raznih kontinentov umovali so o zemlji, ognju, zraku, vodi, soncu in ljubezni, kako se svet vrti in snuje, kako naj človek si življenje kuje, o naravi sveta {de rerum natura Epikura), o množitvi misli in ljudi na zemlji, zakaj nazaj k naravi, zakaj sedaj v atomski veliki kulturi v preteči hudi uri človek kliče na pomoč vesolje; iskali so rešitve zja praznine svoje domovine ali celega sveta, natrpali spomine zgodovine, dajali jih na sito, iskali seme skrito. Oblastniki se bahali, kako so vojskovali, kako je tekla kri za vero, bogatijo kako goreli sužnji so v plamenih, sekali jim glave, streljali, pobijali kako dosegli vrh zla, ko je atomska bomba zadela Hirošimo. Alah, Buda, Krist, Konfucij, brez osnove sporazuma vsak po svoje primišljuje in svetuje, kako bi rešili človeštvo sovraštva in brezuma. Umetniki na lire, gosli in klavir igrali, peli so, plesali, literati, esteti in poeti, slikarji in kiparji opevali svobodo, lepoto in ljubezen, bedo in navdih človeka. Sociologi so dajali diagnoze množične psihoze krivice v roki pravice, predlagali predpise humanizma miru in življenja od dela, proti vulkanskim izbruhom nasilja, egoizma rodu in človeka nedela. Muza Sreča se smeji, častilcem svojim oznanjuje, naj vsak po svoje občuduje cvet ljubezni med ljudmi. Atomska muza opozarja, da blizu sreče svet gori strada in propada, oblak je smrtni za bogatina in nomada. Muza fu turista že atomsko muzo prosi za svet sožitja v naravni in umetni rosi. Oči se muzam vsem iskrile so za svetlim ciljem, stoletnika svarile pred nasiljem, rotile jih, naj čuvajo svobodo, mir, napredek, naj z njimi vztrajajo do zore sloge, sporazuma; če pa nočejo ostati do jutranje zarje, tisočletna ladja bo v viharje, v temno noč odplula. Kot gost mladenič k muzam že prihaja, jih ljubi, poje in posluša zastrmi, velika ladja v neslogi že odhaja, mladenič gleda pa za njo v temo. (Po Cankarju) SRCE JE PRAVIČEN SODNIK, KI NE POZNA MALENKOSTI... „ Tetice "in ,^trici", stomaki vas pomUujejo Mlada žena je rezala kruh. Tan- ke rezine črnega kruha za lačna usta svojih šestih otrok. Zunaj na polju pa je prijetno še- lestenje zadružnega žita izginjalo v brazgotinah rdečih kombajnov. Drugi teden žetve je iztekal. Sončna nedelja je bila, z lopatami so sipali zrnje v vreče. Doma pa so otroci prosili mater za skorjico kruha. Kmalu bo jesen 1977. Poleg dela z otroci, se bo nakopičila cela gora nalog pri ovdoveli kmetici. Tam bo mlada žena zgarala vse dneve, od jutra do noči. Otroci bodo tekali krog podrtije, umazani in lačni, prepu- ščeni sami sebi. Velike oči malčkov bodo zvečer vprašujoče zrle vanjo. Ali jo bodo te oči že čez nekaj let ob.sojale, ker jim je podarila ži- vljenje, ko bodo videle razkošje sosedov, ko bodo prosile za majhen delež od vsote, ki jo preje- ma od socialnega skrbstva? ,,Tetica, ste prinesli kaj za sose- dove otroke?" vprašam ovdovelo kmetico, ki prihaja iz trgovine. ,,Kaj sem jim pa dolžna?" se mi nasmehne. V tem nasmehu je videti objest- nost in skopuštvo, življenje in smrt. Videti je njen napolnjen hlev, velike kante mleka, meso v tunki in zmrzovalniku, pohio klet vina in ozimnice. Videti je v za- hrbtnem nasmehu vrh zadoščenja, ko mi reče: ,,Kaj pa si je nakopala pijanca?" Pljunila je na drugo stran ceste, proti podrtiji. Pomislim. Od kod si se ti ,,tetica" dokopala do kmetije? Ali nisi vzela tistega starega dedca, ki se je kopal v denarju in ga je raz- jedal rak? Ti nisi nikoli pobožala otroškega lica, čutila dotik drobne dlani! Kako veš ob izkoriščanju mlade matere, da njenemu rodu ničesar ne dolguješ? Zakaj vzpo- stavljaš svojemu ,,jazu" podporo rekoč, da je oče brezvesten alko- holik. Misliš, da drobna bitja niso potrebna ,,zabeljenega" kosila? Zakaj nekdo postane suženj ,,življenju", besedi, ki pelje v smrt? Zakaj se nekdo utaplja v vinu? §e ti — tetica — pomisli! Mor- da, ker so mu ljubezen do mlade deklice branili; ker kot aktiven de- lavec v svojem kolektivu ni nikoli uspel. Dobival je dvesto starih tisočakov. Za doto očetovo podrti- jo. Kaj je strlo dušo moža, da ga obsojajo ljudje? ,,Ti praviš, da je ves drugačen! Pokvarjenec in pijandura je," trdi kmetica. Kaj pa mlada mati? Poceni delovna sila za tvoj grunt! Samo to? Ne vidiš njena izžeta prsa in utrujenih lic? Slepa si ob svojih zajetnih kilogramih! Se je pljunila in odšla. Prvi tre- nutek sem mislila, da mi bo zara- čunala teh pet minut. Ko pa je od- hajala, mi je bilo na moč žal, da jo poznam! STRIC, KOLIKO STANEJO JAJ- CA? Spodaj, ob reki je čas načel pro- čelje majhne hišice. Tudi popla- vam se je večkrat uprla. Obiščem ta dom, ker kanim kupiti jajca. Starejša ženica pripravlja sekanico repe in rune za svinje. Njen naglu- šen in duševno bolan brat sedi pred hišo, zavit v debelo koco. Z ženico se pozdraviva. Beseda je dala klepet. Povedala mi je, da je njen brat veliko starejši, da dobiva podporo od občine, da ne more več delati, da že mesece boleha, poseda. Včeraj so naročili hišni obisk zdravnika. Predpisal je zdravila, pa nikogar nimajo, ki bi stopil v lekarno. Pa tudi drago je! ,,Le zakaj se mora tudi na re- cepte plačevati?" me vpraša. ,,Plačati smo morali delež za as- falt, pa davek." Pove mi, da denar, ki ga prinese poštar, prevzame njen mož. Od tu naprej mi je vse jasno! Skrtež po- grabi vsak dinar. In pravkar je pri- hlačal s polja. Zenica mi naloži v košaro jajca. ,,Koliko?" vprašam. Možiček vzame pettisočaka. Od- šel je v hišo in kmalu pokukal skozi okno. ,,Nič nimam drobiža! Bova dru- gič obračunala." Okno se zapre. Ko bom spet pri- šla bodo ti ,.stari računi" pozab- ljeni! Stric je vendar že star, ne more se — spomniti — zakaj vse pozabi: na denar ženinega brata, na to zakaj ga je zadnjič pretepal in zakaj nikoli ne vrne drobiža... NA DNU ALI V VRHU MISLI? Včasih se ti zdi, da je gneča na avtobusu kar prijetna. Pozdravljaš se z ljudmi, včasih se nasmehneš razburjenim potnikom ki nimajo kam sesti, včasih pa globoko vate zagrize črv jutranjega razmišlja- nja. Vse mimo tebe drvi, le v sebi nekje obdržiš za hip dragocene ' minute. { Z osivelim možem na drugi stra- i ni pločnika hitita v isto smer. Po- ) zdravite se. Saj me vendar pozna, ; čeprav stojita na različnih stopni- j cah. Medtem ko bo on ob kavi listal i po dnevnem časopisju, bo za mano j kopica opravkov. Okrog devete i bodo začeli prihajati gostje. Pla- dnji kavic in šilčkov hitijo v sprejemnico; prošnjam gostov pa se bo kakor ponavadi ugodilo. Si- cer DS tako potrdi tem ,,vsakda- njim" točkam. To so malenkosti, ki se dajo urediti. V bistvu pa gre za razdajanje . družbenega denarja, ki botruje marsikdaj nepotrebnostim... ,,Kaj so danes natrosili v časopi- su? Nekaj o prometnih nesrečah, nekaj o športu, o tatvinah, o umo- rih, o spominskih obeležjih, o vremenu. Da, nekdo je pisal o Leninu, o marksističnih mislih, o , tem, kako rešujemo probleme sodobnega sveta..." pripoveduje moj znanec sogovorniku. Kljuvajoče planejo vame vesti iz časopisa in besede znanca! Ob vsem tem dajanju in trošenju denarja, ob vseh teh nenehnih razpravah o svobodni družbi in njenih pravicah je resnica najbolj boleča. Samo stavek, da je pri nas še veliko lakote, izkoriščanja in ,,socialističnih kapitalistov", ni dovolj. NAREDIMO KORAK! Bo jutri že vsega manj? Ali bo tudi to le prebrani članek, ki bo končal v smetiščni kanti, od koder ga bo starka odnesla s starim papirjem? Ali pa se bo neprebran znašel v ognju! Sklepajočo misel bi dala vetru, da bi pepel raznašal med ljudi in potrkal na vrata slehernega srca... M. Kolednik So potne kaplje vajina penzija, Roza in Šibinek? v zraku je visela soparica, ki jo je stara Roza čutila predvsem v nogah in pod ruto, pravzaprav v glavi. Njene roke so neutrudno obračale dišečo otavo na nekda- nji njivi nad gozdom. Prihodnje leto tu ne bo več njive niti otave. Zet varčuje in stiska, da bo v zimskem času prerigolal parcelo, 50 arov in imel tu vinograd. ,,Vinograd na najlepšemm griču in legi v okolici!" To so bile želje njenega pokojnega očeta. Se nekajkrat je potegnila z grabljami, nato pa sedla na podrto jablano pod sosedovo hruško. Snela je ruto z glave, videla, da je mokra na notranji strani in si nagonsko potegnila z roko prek čela. Goste kaplje potu, ki jih med delom ni niti čutila, so zmočile njeno dlan. Začutila je, da je pošteno žejna. Pomislila je na studenec v gozdu, v ozki grabi. Tam je voda tako hlad- na, tako mehak mah je okoli studenca. Leg- la bi nanj in počivala, počivala do... ,,Tako, tako! Rozika v senčiki, bogec pa sušijo! Kaj hočemo stara sva, stara, Rozika moja!" Ob Rozi se je ustavil stari Šibinek, kot so mu pravili, ker je vedno zbiral vso mogoče šibje, pletel iz njega košare, koše, vezal metle in podobno. Sedel je na konec debla ob Rozi, vrgel na tla star nahrbtnik, da so v njem zažvenketale steklenice, nato pa snel z glave star klobuk in si z robcem obrisal potno čelo. ,,Pravkar sem obrnila. Ob treh pridejo z Zmagali bomo . .. Lilijana Svenšek, OŠ Martina Koresa Podlehnik vozom. Ze sedaj je suho, obračati ni več potrebno, le zgrabili in naložili bomo... zadnjič. Grem doli k studencu. Tri bo kmalu." ,,Si žejna? Počakaj! Tu imam nekaj glažkov piva. Boš spila enega? Iz hladilnika so mi ga dali spodaj v trgovini. Je še hlad- no." Odvezal je nahrbtnik, vzel iz njega dve steklenici piva in ju odprl z žepnim nožem. Roza je dvakrat nagnila steklenico s hlad- no pijačo, ki je zares odžejala, nato pa vzdihnila: ,,Lahko je tebi! Kmečko penzijo dobiš pa še zaslužiš kak dinar zraven. Vaši se ne ženejo tako za bogastvom kot naši." ,,Kmečko penzijo? Kdo mi jo bo le dal? Sinek pravi: Zasluži si penzijo, stari, kot si jo služim jaz, pa jo boš imel!" ,,Kako? Saj si bil vendar lastnik zemlje!" Kot tak imaš pravico do kmečkega zavarovanja in pokojnine. Tako pravi moj zet, ki trdi, da jaz te pravice nimam, ker ni- sem bila nikoli lastnica zemlje." .,Ja Roza, od kdaj se pa ti ukvarjaš s politiko? Kako praviš? Od zahoda je zavel veter, zašumelo je v gozdu pod njima, vzvalovalo pa je tudi v njunem spominu. ,,Lastnik, lastnica zemlje!" Roza je bila hčerka revnega hribovskega kmeta, pravzaprav oče ni bil niti kmet niti bajtar; želarji, so pravili takim pred vojno. Roza, nekoč lepo dekle, je zgodaj izgubila mater, oče pa se ni več poročil in je čakal, da njegova Rozika pripelje premožnega zeta. Za dekleta brez mame in celo lepa povrh pa so bila mlada leta vedno nevarna. Rozika je imela veliko oboževalcev, zagledala pa se je v kmečkega fanta. Po enoletni ljubezni se jima je rodil sinek, nekaj mesecev po njegovem rojstvu pa je v nesreči umrl njegov oče. Rozin oče je vzljubil otroka, bil nazadnje vesel, da bo njegovo ime ostalo pri hiši in pred smrtjo prepisal posestvo na Rozinega sina. Po očetovi smrti, ko je Roza garala sama na posestvu in skrbela za sinka, se je oglasilo več moških, ki so jo bili pripravljeni vzeti kljub otroku. Toda, ko jim je poveda- la, da je lastnik posestva njen sin, so se hit- ro poslovili. Končno je prišel veseljak, ko- vač, ki je bil mlajši od Roze, vendar ga ni prav nič motilo, da Roza ni lastnica zemlje. Spodaj v vasi je bila prazna kovačnica, ko- vač, pri katerem se je izučil, je umrl, on pa ni potreboval posestva, temveč žensko, ki bi ga imela rada. Da ima ,,doto v rokah", je rekel. Leta Rozinega zakona niso bila rožnata. Mož je odhajal vsak dan v kovačnico spodaj v vasi, čeprav v njej ni imel niti veliko dela še manj pa zaslužka. Roza je zopet garala na zemlji, največ sama, saj se je mož izgovarjal, da zemlja ni njegova in ga nič ne briga. Najraje je imel Rozinega nezakonskega sina, ki ga je učil kovaštva in trdil, da takega fanta ni daleč naokoli. Prišla je vojna, Nemci so odpeljali na prisil- no delo med drugimi tudi Rozinega moža, odkoder se je vrnil bolan. Rozin prvi sin se je razvil v postavnega fanta, ponovno je pomagal očetu v kovačni- ci, med vojno pa je pridno pomagal doma- čim terencem. Roza je bila ponosna na svojega fanta, saj so se za njim že ozirala dekleta, dovolila mu je vse, čeprav nerada tudi ni odrekla njegovi želji, da se udeleži prve delovne akcije mladine v naši domovi- ni. S pesmijo in cvetjem so sprejeli domačini vrnitev brigadirjev, Roza pa je vznemirjena zvečer prisluhnila suhemu kašlju svojega si- na, kašelj je bil popolnoma enak moževemu. Preden sta minili dve leti, je Roza pokopala najprej sina nato še moža. Pobra- la ju je hitra jetika. Sinu je bila v dneh bolezni, ko se je Roza sama pehala za kruhom v uteho in pomoč sestrica, ki jo je na moč vzljubil. Pred smrtjo je posestvo prepisal njej. Leta so hitro minila. Rozini trije sinovi so se razšli po hčerka pa je na njeno veliko veselje ostala doma. Bila je čisto po njej, kot se jc sprva veselila. Tudi ona je vrgla pogled na kmečkega fanta, ki je prinesel k hiši, kot je sama rekla, veliko njivo na polju, povrh pa imel še službo v tovarni, kamor se je vozil z vlakom. Čas hčerkine možitve je bil, razen njene prve ljubezni seveda, najsrečnejši čas v Rozinem življe- nju. Ne bo več pomanjkanja pri hiši, je mislila takrat. In danes. V prostorni garaži ob veliki prenovljeni hiši, v kateri je vse v najlepšem redu in ne smeš stopiti kamorkoli, je traktor z nemško znamko, zraven njega avto, na dvorišču in v skednju pa razni priključki in stroji. Veliko se je spremenilo pri hiši, le v Rozinem življenju poteka vse po starem. §e vedno krmi in pase krave, ki ne vozijo več po kolovozih, kot so v času njenega gospodinjstva. Zet in hči trdita, da je vse sad njunega de- la in je le velika milost, da Roza sme živeti pri hiši. Ko je pred dnevi prišel zaradi vodovoda k njim odbornik, je zet ves ogor- čen zahteval, da mora stara dobiti socialno podporo, ker nima od česa živeti, pravza- prav je nimajo s čim vzdrževati. Kmečke pokojnine ne dobi, ker ni bila nikoli lastnica zemlje in le njegova izredna zasluga je, da je uspel in jo dal po sebi zavarovati, da bo imela v primeru bolezni zdravnika. Odbornik mu je pojasnil, da bi mati lah- ko dobila kmečko pokojnino, če bi se on zavezal, da bo plačeval zavarovanje za njo, saj je vendar vse življenje delala za ta dom in otroke. ,,Kaj, jaz da bi plačeval za staro? Občina je tista, ki mora skrbeti za njo! Kruh ji bom že dal, toda tudi ona bi rada imela kak dinar kot..." Odbornik je tresnil z vrati, Roza pa se je ob štedilniku razjokala. ,.Zakaj premišljuješ o žalostnih dnevih, Roza? Vidiš, jaz sem bil lastnik prav tako majhnega posestva kot je bilo vaše, pa sem ga pred uveljavitvijo zakona o kmečkem zavarovanju izročil sinu, ki je bil zaposlen. Ze takrat sem bil star 68 let. Nihče ne plaču- je kmečke zavarovalnine zame, pa kljub te- mu vem, da ,,Matilda", ko bo prišla, najbrž ne bo delala razlike med zavarovanini in nezavarovanimi. Dokler moram pletem košare in košarice, za dinarčke pa kupim pijačo in kruhek, čeprav imam oboje zapisano pri sinu. Glej, danes sem kupil ce- lo hlebček koruznega kruha. Da je dražji kot navadni, so rekli. Se spominjaš, kako je bilo nekoč? Trd koruzni kruh smo otepali in štruca ali zemlja nam je bila razkošje, pa kljub temu se mi zdi, da je bil naš kruh... Šibinek je vzel hlebček, ga načel in ponudil košček Rozi, ki je gledala na nekdanjo njivo, ki je preživljala prav s koruznim kruhom veliko let njo in otroke. Dober, sladek je bil okus kruha, toda pivo, ki ji ga je ponudil, je imelo grenak, tuj priokus. Slava Rakova Ob i^ugu Zdenko Korošec, OŠ Hajdina TEDNIK -26. januar 1978 LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3 Franjo Brumen (Biografski roman petih rodov) Kolikor se spominjajo dosegljive generacije, je izhajal njihov red iz ljubkega majhnega mes- teca, ki leii na zahodnem začetku velike Panon- ske ravnine. Mesto je na severni strani obdano s širokimi planjavami bogatih in rodovitnih polj. Icjer se zelenijo razseini sočni travniki, ki lepo omejujejo slikovito oblikovane in skrbno obde- lane njive. Na njivah se v začetku poletja zlat i jo Široki pasovi pokončnih klasov pšenice, ki jo tu in tam obrobljajo sklonjeni klasi rjave rii. Na vmes pa kakor priigane lučke sklanja svoje gla- vice rdeči mak. Komaj brhke spodrecane ianjice z rdečimi rutkami na glavi, kijih je oddaleč videti, kakor da bi znova vzcvetel iareči mak. poianjejo zrna- ti pridelek, ie za temnijo sosednje njive s tem no- zeleno koruzo. Med temi njivami je najlepše v Zgodnjih jutranjih urah in poznih večerih, ko vi- sijo na obzorju koprenasti oblaki, ožarjeni z za- hajajočim soncem in obrobljeni s plamtečimi obronki. Tedaj ta polja puhtijo vlažno hladnočo in prišepetavajo davne zgodbe zavojevalcev in junakov, ki so tod v krvavih bitkah lomili svoja kopja. Tedaj se oglašajo prepeličke, se kličejo jerebičke in vmes krikajo najlepši ptiči naših polj, ki so še vedno odičeni z živimi barvami svoje azijske pradomovine. Če tiho posediš ob oglu koruze, kjer širok vratnik prehaja v zeleno ploskev travniške rav- nine, kije že visoko dvignila cvetne glavice belih marjetic, ugledaš v daljavi zajčkovega možička, ki si v jutranji rosi umiva gobček in uravnava brke . . . Ta polja nudijo pridnim rokam mno- go dela, obilico kruha in bogato pogrnjeno mi- zo. Ko pa začnejo koruzna polja rumeneti in ozelenijo ogoni repe, pordijo ozimniške njive v topli barvi rdeče ajde. Začnejo se spreletavati jate škorcev in na žice se navesijo moleki vzne- mirjenih lastovičk. Včasih se že okrog dneva mrtvih dotlej pisano polje pokrije z belo odejo in se spokojno spravi k počitku. Na spomlad bela odeja hitro skopni in polja- ne zažarijo v rumeni barvi cvetoče repice, kakor da bi se sonce preselilo na zemljo. Ponekod se oko odpočije na topli barvi mehke rdeče detelje. Ob robu širokega polja teče leni potoček, ki le tu in tam zažubori čez majhne brzice in utihne v poglobljenem tolmunčku. S sredinske vzpetine je videti tam daleč na obzorju polja temne vrste velikih jelš. ki obrobljajo potoček. Polja so včasih podobna trgom in letoviškim krajem, ki ob določenem času živahno zaživijo in zopet utihnejo in zaspijo v globokem snu ti- hega večera. Podnevi, posebno na spomlad se glasijo kriki oračev, ki glasno priganjajo živino pred plugom. Na jesen pa šie^lni pastirci pre- pevajo in ukajo veselo, da odmeva od jelševih pregrad. Ko pa zvečer vstane megla in zavije jel- ševje v sivokoprenaste pajčolane in se iz oddaljenega stolpa razlega avemarija. zberejo pastirji živinco, jo povežejo med seboj za roglji- če in poženejo proti domu. Na severni strani, na robu mesteca je svet vzbočen v majhen hribček in na njem se beli far- na cerkev sv. Janeza Krstnika z visokim stolpom in bakreno streho, ki se blešči daleč naokoli. Cerkveni dvoriščni prostor je obdan z obzidjem in zasajen z laškimi kostanji in velikolistnimi platanami. ki ob cvetenju nasejejo po tleh bom- bažev inastih cvetnih odpadkov, da pričarajo sli- ko marčevskega snega velikih snežink. Onstran cerkve se svet vzpenja čedalje bolj in se klanci zajedajo v vedno višja pobočja oko- liških gričev. Podoba teh obronkov se pestro in hitro menjava. Po dolinah se belijo prašne ceste, ob njih se vijejo potočki, ki ob nalivih hitro na- raščajo v hudournike in ob vročih dnevih viso- kega poletja usihajo, da včasih celo starim vrba- čam zmanjkuje vlage. Od potokov do prvih vzpon pobočij zelenijo obsežni travniki, ki se na pomlad v najnižjih le- gah razcvetejo s snežnobelimi zvončki in duhte- čimi noricami, na napetih vzpetinah pa sije ne- šteto zlatorumenih trobentic. ki bleščijo na zele- nih preprogah, kot sončni odsev. Med vrbačami, koder so njihove korenine razrile in privzdignile zemljo, oznanjajo pomlad lividnomodrikasti cvetovi skromnega pljučnika, zvezdastocvetni jetrnik in zlatorumene veliko- cvetne potočnice. Nad travniki so kot velike preproge počez po pobočjih naslonjene njive, ki so zorane tako, da živinca ne vleče pluga pretežko, pa so vendar toliko nagnjene, da se nalivi dobro odtekajo. Tudi tod je slika podobna oni s polja, kjer se menjavajo značilne barve posamičnih kultur. Le da je tukaj vse v manjšem merilu in bolj skrom- no. Nad njivami so nasajeni sadovnjaki, ki sega- jo hribčkom do temena. V najlepšem mesecu pomladi se odenejo jablane z neštetimi cvetovi, ki prelivajo barve od bele do nežno rdeče. Takrat diši po vseh sadovnjakih, kakor v naj- bogatejših dišavnicah po cvetnih parfumih in medu in čebelji roji šumijo pritajeno pesem pre- bujene pomladi. Ob spodnjem robu sadovnjakov, nad vrhnjo brazdo njiv so v dolgih vrstah nasajene breskve, ki s svojimi toplimi in od vseh najlepšimi barva- mi prve pričarajo razpoloženje razočarane ma- dame Buterflay. Breskvine cvetove morajo ob- likovati vroči sončni žarki in so zato zasajene na najbolj izpostavljenih legah, kjer jih ne morejo senčiti višja košata drevesa. Po vrhovih gričevnatih grebenov vodijo glo- boko zasekani klanci, ob njih pa so v večjih pre- sledkih nanizane viničarije. ki so ponekod po- maknjene med drevje, drugod pa na zgornjem robu goric visijo nad globokim klancem. Viniča- rije so nabutane nad kamnitimi podzidki. ali pa so v celem pozidane s slabšim manjvrednim ka- menjem. Po velikosti so zelo različne in že na zunaj kažejo premožnost svojih gospodarjev. Tudi njihov razmak loči boljarja od kmeta. Čim večji so presledki, tem bolj široke so gorice, tem bogatejši je gospodar. Najbolj revni pa sploh ni- majo viničarij in se zadovoljijo z nizko klečuro, ki s slamo prekrita prihuljena k tlom ždi nad previsom. Koder so pobočja preveč osojna in divje raz- rita in zato neprimerna za zasaditev donosnejših nasadov, tam raste grmičevje, ali pa celo manjši gozdički. Na vzhodno stran odpira dolino vijugava ce- sta, ki vodi z enim krakom proti Prekmurju. z drugim pa v obmejno mursko polje. S tiste sme- ri, posebno v zgodnji pomladi piha krivec, ki včasih močno zadržuje pomladanski razcvet in podaljša zimo za kak teden. Taka je okolica starega mesteca znamenite vinorodne pokrajine. PRVA GENERACIJA Na severni strani cerkve pod vznožjem njenega grička v ozki vijuga vi ulici stoje ostan- ki nekoč trdnega doma Potokarjevih. Ob spod- njem robu ceste se v krivi črti boči zid stanovanjske hiše, ki z mnogimi pritličnimi okni gleda na ulico. Na sredini med okni so vgrajena težka dvokrilna okrasno izdelana hrastova vezna vrata, ki vodijo po kratkem prečnem hodniku na podložen hodnik, odkoder se odcepljajo zapored vrata v različne stanovanjske prostore. Na drugi strani jajčasto podolgovatega dvorišča stoji veliko gospodarsko poslopje z velikim skednjem in obrobnima parmama. Na obeh straneh skednja so hlevi z ene strani za konje, na drugi strani pa za manjše živali. Potokarjev rod so bili nekoč ugledni in trdni gospodarji. Njihova posestva so bila tako veli- ka, da so imeli pravico do lastnega lovišča in so bili prišteti med veleposestnike. Zadnji Potokar na prvotni domačiji je bil visoke in sloke postave. Lepo oblikovanega, bolj podolgovatega obraza, ki je kazal žlahtnejše poteze, katere so ga vidno ločile od ostalih kmetičev. Lasje so bili temnokostanjevi. Pod širokimi sršečimi obrvmi so sijale prodirne rjave oči, ki so gledale prepričljivo in osvojevalno. Njegov glas je bil zvočen, toda ne odbijajoč. Dlani so bile lepo oblikovane in niso bile nič razrite od natiskov in žuljev. Prsti elegantno drobni in dolgi, na levem prstancu se je bleščal zlat poročni prstan. Poleg poročnega prstana se je bleščal še obroček z diamantnim okraskom, ki so ga nasledniki podedovali iz roda v rod od svojih prednikov. Na celi njegovi biti in zunanjosti je bilo na prvi pogled videti, da že dalje časa ni opravljal navadnih opravil. Potokarica je bila nekaj nižje, a tudi vitkej- še postave, kljub trpljenju gospodinje in mate- re, ki je rodila sedmero otrok, ni kazala prezgodnje iztrošenosti. Na obrazu so bile začrtane ostrejše poteze, ki so izražale starost ženskega odcvita. Nekaj globje udrte oči so že počasi ugašale in celoten izraz je zadnja leta če- dalje bolj izpričeval razjedajočo zaskrbljenost. Med sedmimi otroki je bilo pet fantičev in dve deklici. Prva od deklet je bila četrta, druga zadnja po vrsti. Najstarejši sin je bil izrezan oče. Ostali sinovi so nalikovali bolj na mater, hčeri pa sta šli po sredinski poti in podedovali polovične podobnosti. Sin naslednik, najstarejši, kakor je velevala nepisana pravica in Je bila navada tudi v tistih krajih. Je bil star šestnajst let. Ko je odrasel obvezni šoli, so Dušana poslali v latinske šole. da bi postal kaj več, da bi zopet dvignil upadajoči ugled družine in ga utrdil v nekdanji veljavi. Pridno se je učil in skoro vsak mesec se je čez nedeljo vračal domov iz oddaljenega mesta ob največji slovenski reki. Po materi Je bil mile narave in njegove sanjave oči se niso povsem skladale z možato očetovo zunanjostjo. Ob lepih sobotnih popoldnevih Je najraje zaha- jal na sprehode na poljane na severni strani domačega mesta, kjer je zamišljen taval med bujnimi njivami, katerih večina je bila v njihovi posesti. Preden se je vrnil s sprehoda, se Je rad ustavil ob obrobnem potoku med visokim Jelševjem in prisluhnil večernim krikom, s katerimi so se lepi ptiči poslavljali od ugašajočega dne. Glasno čirikanje jerebičk je odmevalo v pozni večer do mraka, dokler se razkropljeni pari niso zbrali na zbornem mestu pri vodnici, ki je pozvala k počitku in se je jata stisnila v živi klobčič k nočnemu oddihu. Pedikanje najmanjših poljskih kur-selivk je bilo nekatera leta obilno, nekatera pa Je bilo treba strpljivo počakati, da se je razleglo z ozimnih poljan. Tako se je napajala njegova pesniška duša in ponoči je doživetja spletala v mladostnih stihih petošolske ljubezni. Mati je videla v njem svoj nekdanji ideal mlade ljubezni. Saj je bil tako zelo podoben očetu, da se ji je vsako nedeljo, ko sta prihajala k rani maši, zbudilo čustovanje pred mnogimi' leti minulega poročnega dne. Zato Je materina ljubezen do Dušana prekipevala v dvojno razsežnost. Ena vizonarsko spominska, povezana z vsem lepim iz mladih dni in druga materinska. Obe ljubezni sta bili vsaka zase nadmočni in mati nikdar ni mogla vskladiti njunih globin. Tako materino čustvovanje se Je zrcalilo v vseh odnosih do vseh njenih otrok. Dušan Je bil pač prvi, sad prve, najbolj kipeč^gMŽ^zni, pa še kot novčič novčiču podoben