an [THE OLDEST, KkND MOST POPULAR SLOVENIAN. NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Amerikanski Slovenec " VBYl SLOVENSKI LIST V 'AMERIKI Geslo: Za vero In narod — za prasko Id resnico — od boja 80 zmage! GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DR,|uŽBE SV„ DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. najstarejši in najbolj priljubljen blovenski list v združenih državah ameriških. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 144. CHICAGO, ILL., PETEK, 25. JULIJA J— FRIDAY, JULY 25, 1930. LETNIK XXXIX. POTRES RAZDEJAL CELA MESTA IN VASI — MESTO VILANOVA, KI JE ŠTELO 5000 PREBIVALCEV, JE POPOLNOMA PORUŠENO IN BLIZU 10% LJUDI JE UBITIH. — DOMALEGA VSA JUŽNA ITALIJA PRIZADETA OD POTRESNIH SUNKOV. Neapolj, Italija. — Strahoviti potresni sunki so se pojavi v sredo jutro po vsej južni Italiji.' Najobčutnejše je prizadet distrikt okrog Neapolja, Vilanova in Montecalvo, Cela Provinci j a Avellino je razdejana. Potres je bil tako silovit, da je sesul v razvaline vsa me-sta in vasi. Po zadnjih poročijo se zaznava, da bodo človeške zgube znašale okrog 1000. Samo v mestu Montecalvo je nad 300 ljudi mrtvih, 780 pa več ali manj poškodovanih. Koliko znašajo žrtve po manjših deželskih gorskih krajih, Pa še niti ni dognano. . Vest iz Rima pravi, da je to Najstrašnejši potres, kar jih Pomni Italija. Takoj prvi su-nek, ob 1:10 zjutraj, je bil tako strahovit, da so ljudje kar zblazneli. Trajal je nad 45 sekund in na mah so se jele podati stavbe. Na nekaterih kr VOJNA MED KURD1 1NJTVRKI Turki dobili ojačenja in iz malenkostnih spopadov se je razvila prava vojna.—Kurdske zgub« znašajo nad 3000. Dunaj, Avstrija. — Po poročilih iz Angore so turška ojačenja že dospela na mesto spopadov med Turki in Kurdi. — Turške čete štejejo okrog 12 tisoč mož. Koliko mož štejejo kurdske tolpe, ni znano, a bodo gotovo številnejše od turških. Med Kurdi in Turki obstoji že staro sovraštvo iz 1. 1925, ko so se Kurdi na enak način TAKO BO ZGLEDAL NOVI MOST V MESTU "ZLATIH VRAT' Iz Jugoslaviie. VELIKA TRAGEDIJA NA MORJU. — ITALIJANSKI PAR-NIK "MAROSINI" ZADEL V JUGOSLOVANSKI PAR-NIK "KARAGJORGJE". — VEČ MRTVIH, VELIKO RANJENIH. — PARNIK POŠKODOVAN. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. -■gKL^......i-'-1 ■"» -----.....- - ---- ■ ...... ......... I --> -------------------- Na sliki je videti most, ki so ga te dni izdejali v načrtu arhitekti. Most bo vodu preko zaliva iz Oaklanda v San Francisco, Cal., in bo nudil zlasti avtomobilistom najlepšo vožnjo. uprli Kemal Paševi vladi, ki je v hotela civilizirati kurdske poljih so nastale razpoke v j jn ji odpovedali po iflt'i-ii fn t.il/ii / i -j r\numr\- ' Zemlji in sicer take, da onemo-ffočujejo vozni promet. V Salerno se poroča, da je Potres popolnoma razrušil znamenito tamkajšno katedra Ikorščino. Pred par meseci je prišlo med turškimi oblastmi in rodovi, ki bivajo v ararat-skem gorovju in vznožju, do "»dmenito tamkajšno Kateara- tt , . „„ 1. . , , , , . novih sporov, ki so jin pa mis- ki Je slovela kot ena naj- .... etičen način 'ePših po svojem umetništvu. Opazovalci trdijo, da se je Začutil prvi potresni sunek v severni Italiji v Ivrea, nakar je kilo- čuti stresljaje do Ancone, tam proti Rimu; do tu ni Povzročene nobene škode. — šahoma pa se je zazibala in stresla vsa južna Italija in naj-SlWitejše so zadeli elementi Pokrajine okrog Neapolja ltl Avelline. , Prebivalstvo cele Italije je T^gano. Vse je po tečini zbe-iz vasi in mest, ker se bo-Je Ponovnih sunkov. Pomožne akcije so takoj za- lili Turki na drastičen način zatreti. To pa ni šlo. Dvignili so se celi rodovi in pobegnili v gorovje, odkoder so vpadali v nižinske pokrajine in terorizirali turška naselja. Vpadi so se povečini dogajali po noči in predno jih je začelo zasledovati vojaštvo, so odbrzeli Kurdi nazaj v gorovje. Poročilo pravi, da je v teku prava vojna in da so Kurdi dobili najbrže iz Perzije vojni provijant. Imajo topove in celo par zrakoplovov, kar je Turke, ki od Kurdov tega niso pričakovali, zelo razočaralo. { -možne akcije so tako, za- P strokovnjaki izjavlja- li Vf^™ f V°-!jo, da ukrotiti Kurde, moderno ^ oddelki so poslani na vse j • Y sila nedostopnih >zadete kraje kjer pomaga- dnih kih krajih> •<*kmat rt vemupoatav-, J §ala Kurdske "Jo promet. Vzelo bo v«c ^^ znašajo okrag |edn0v, da se bo za silo uredi- ° Promet po razdejanih mestih. k Sv- Oče Pij XI. je takoj u-. azal moliti za ponesrečence ^ Svojemu tajniku kardinalu accelli je naročil pripraviti cJo svoto za pomoč za poučene reveže v potresu, i malega zgube doslej 3000 mož. ČASNIKARSKA TOŽBA vsa Evropa in delov sveta izražajo je utJe ponesrečencem, ki jih str. Zadela tako velika kata- 'ofa. Po UKANEC UMORJEN V KANADI q ^rt Credit, Ont. — Philip j,!1 ^Umbold, 57 let star, preden gradbeni kontraktor iz Rwanda, N. Y., je bil vče l^.^tro. najden ubit blizu* tu-ža7nega mesta. Morilci so mu Ognili bil »o n 7 — okrog vratu vrv in i, ki na glavi kažejo, da je ubit s kladivom ali podob- j„ ,styarj0. Policija je na delu U^.jfjavlja, da so Rumbolda b 1 najbrže butlegarski po kejr po P°moti, čakajoč ka-Ka Mojega konkurenta. . Chicago, 111. — Glede umora poročevalca chicaške "Tribune", Jake Lingle, se je zadnje tedne v vsem ameriškem tisku veliko pisalo in komentiralo. Zvedele so se razne stvari o eni in drugi strani. Tako n. pr. je te dni zapisal nekaj o tem slučaju tudi "Chicago Herald & Examiner", znani Hearstov dnevnik v Chicagi, kateri namiguje gotovo stvari proti sedanjemu mestnemu u-redniku Tribune, Robert M. Lee, češ, da je on vedel za razne Linglejeve mahinacije itd. Urednik Lee je to vest sprejel kot napad, ki ni utemeljen in resničen in ki njega hudo obtežuje. Zato je Lee u-ložil, kakor se poroča, proti Hearstovemu listu tožbo za $250,000.00. Tožba pride pred poroto. ' a -o- Prijatelji 1 Podpirajte in širi« te list "Amer. Slovenec"! KONFERENCA Z GANDHIJEM V_JEČ1 Posebr«.« delegacija poseti Gandhija v ječi, da zve za njegovo končno mnenje in njegove zahteve za Indijo. —o— Bombay, Indija. — Angleška oblast v Indiji je določila še en sestanek z indijskim voditeljem Candhijem. Ta sestanek se je vršil sinoči v Yerav-di, kjer je interniran in zaprt indijski vodja Gandhi, ki so ga zaprle anglešle , oblasti pred nekaj tedni. Načelnik delegacije, ki je posetila Gandhija je Sir Tej Bahadur Sapru, domačin in zaupnik angleške vlade. Kaj ravno so zahteve delegacije do Gandhija, poročila ne omenjajo in večina razgovorov se drži v tajnosti. Kakor zgleda, je delegaciji naletela pri Gandhiju na gluha ušesa in Gandhi se baje drži zahtev, ki jih jp naslovil na Anglijo v svojem znamenitem pismu, radi katerega, ker ga Anglija ni upoštevala, je začel s svojo akcijo proti angleškim oblastim. Revolucionarno gibanje še vedno traja v Indiji. V Ahma-dabadu je bilo ranjenih pred-včerajšnim 12 oseb pri spopadih med domačini in vojaštvom. V Calcutti so včeraj a-retirali nekega nacionalističnega časnikarja, ker je pisal proti interesom angleških oblasti. -o- KRIŽEM SVETAWELIKA NESREČA V P0RENJU Most preko Rene potegnil v vodo 80 ljudi. — Polovico izmed njih je utonilo; več je hudo poškodovanih. — Washington, D. C. — Tukaj je preminul te dni upokojeni vojaški major John Lauderdale, ki je dosegel starost 97 let in 8 mesecev. Pomočilo omenja, da je pokojni major dosegel starostni rekord med vojaki Združenih držav. — London, Anglija.—"The Daily Herald", ki izhaja v Londonu je objavil vest, da je Amerikanec Edward Karkness iz New Yorka, podelil $10,-000,000.00 akciji za povzdigo socialnega in izobraževalnega dela v Angliji. To je sicer lepo, a še lepše bi bilo, ko bi se taka dobrodelnost ameriških velekapitalistov vršila doma. — Washington, D. C. — Končno poročilo za štetje prebivalstva v Združenih državah pokazuje, da se nahaja v Zdr. državah 122,957,000 prebivalcev. Procentno se je v zadnjem desetletju najbolj dvignila populacija države Floride, ki je narastla za 51.6%. — New York, N. Y. — Mesto New York si je izposodilo $130,000,000.00 od Chase National Bank, Morganova fi-'čelo drveti skupaj, da vidijo nančna ustanova, za razne kraj nesreče. Nastopiti je mo konstrukcijske namene, kot ^rala policija, da je bil upostav Koblenz, Nemčija. — Ravno, ko so slavili v tem mestu veliko slavij e radi izpraznenja francoskih čet v Porenju in ko so na mostu, ki Vodi pri Moselle preko Rene in po vsej okolici spuščali v zrak rakete in u-metni ogenj v počast predsedniku Hinderburgu, * ki se je ravno mudil v mestu, so se razmaknili podstavki mosta in most se je sesul v reko Reno in potegnil seboj v 20 čevljev globoko vodo nad 80 ljudi, ki so se slučajno nahajali na mostu. Okrog 38, pravi poročilo, je izmed ponesrečencev ''utonilo v reki. Vest o nezgodi se je hitro raznesla po mestu in vsej okolici. Silne množice ljudi so za- iv "Karagjorgje" poškodovan. Sušak, 7. jul. — Jugoslovanski potniški parnik "Karagjorgje" vozi potnike redno na progi Kotor-Sušak. V smeri od Zadra v Pašmanskem kanalu se je prigodila strahovita katastrofa. Z brzino 30 km na uro je pridrvel italijanski parnik "Marosini" in se zaletel v "Karagjorgja". . Očividec Rihard Čuluč prir poveduje: Tiste, ki so spali v kabinah, je sunek.vrgel na tla. Potniki :< goli hiteli na krov. Prisotnost duha kapetana, da je s poškodovano ladjo s polno pai*o krenil proti obali, je rešila potnike in parnik, da se niso potopili. Da bi prepreči! eksplozijo, je odredil spustiti vso paro iz kotlov. Potniki v kabinah so bili do pasu v vodi. Še v kabine drugega razreda se podrl mj.je udarila voda Panika tudi na "Morosiniju". Odvetnik Dr. Birimiša, ki se je peljal z "Morosinijem", pravi, da je, ko se je začutil udarec, zavladala velika pani-nika. S Karagjorgja je priletelo razmesarjeno žensko truplo. Nekateri so začeli skakati v morje. V salonu je sedala poleg moža njegova žena, ki jo je ubilo. Vend;i.- je Momsini le neznatno poškodovan. Med mrtvimi so Cehi, Du-najčani, Poljaki in domačni Slovenca ni med njimi nobenega. Ponesrečenih je veliko večje število kakor mrt'.T\. — Kakor se do sedaj ve, jo bilo 8 mrtvih in okoli 30 ranjenih. Med ponesrečenci in mrtvimi 1 je največ čehoslovaških in poljskih Sokolov. --o-- umrl Matija Petrič, k&jžar, doma iz Studenca pri Igu, star 60 let. --o- Nesreča pri delu. Na Brodu pri Novem mestu je stal Martin Pirnar, tesar, pri obijanju stropa na odru. Nevedoma je stopil preveč na kraj deske, ki se je prevaga-la in je padel doli ter se precej poškodoval na nogi. Nesreča pri kresu. V tržiški okolici na Veliki mizci so, kakor vsako leto, zažgali velik kresj ki se je, ko je do polovice pogorel, prevrnil. Ogorki so se strkljali po vsem pobočju in zanetili gozdni požar. Dva dni in dve noči so tržiški gasilci stražili in gasili. Nesreča. Ludvik Brančič iz Spodnje Polskave je tako nesrečno prišel z roko pod žago, da mu je odrezala tri prsti: na desni roki. grajenje novih šol, novih terminalov podzemske železnice itcl. JAPONSKA NI ZADOVOLJNA S PAKTOM Tokio, Japonska. — Poroča se, da je nastalo med vodilnimi poveljniki in strokovnjaki japonske mornarice nesoglasje radi londonskega pakta. Pravijo, da pakt ne daje Japonski dovolj prostosti za ureditev obrambe, ki jo zahteva od mornarice domovina. Navajajo se pomankljivosti, ki so v škodo Japonski, tako izjavljajo. Zato bo šla te dni posebna de legacija admiralov in drugih strokovnjakov pred japonskega cesarja, kateremu se bo zadeva predložila. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 — London, Anglija. — Medtem, ko smo v Združenih državah zadnje dni zijali radi silne vročine, je vladalo v Londonu in v Angliji zelo hladno vreme. Poročila omenjajo, da je kazal barometer 45 stopinj nad ničlo v Londonu, kar je komaj 6 stopinj manjkalo, da ni bila slana. Pač tudi vreme ima svoje muhe. — Atlantic City, N. J. — Zvezni uradniki so zaplenili v tukajšnem mestu štiri truke različnih likerjev in žganja, o katerem pravi vest, da je vredno nad $100,000.00. Pa pravijo, da je v Ameriki suša. Seveda je, kjer ni dežja! — Rochester, N. Y. — V tukajšnem Breeze parku je ušla iz svoje kletke na nepojasnen način 20 čevljev velika kača, katere že tri dni ne morejo najti. Vest, ki se je o tem razširila po okolici navdaja prebivalce z velikim strahom. ljen red. Mnogi nemški nape-teži so jeli celo trositi sumni-čenje, kakor da bi kaj takega pripravili Francozi, kar je pa popolnoma neverjetno. O nesreči so informirali Konj mu je odbil roko. Zelo čudna, pa obeneme zelo tragična nesreča se je zgodila v Šalki vasi pri Kočevju. Posestnik Leo Kožar je okrog Ponesrečil pri delu. V Brežicah je 161etni Miha Drnač na delu ponesrečil. V opekarni je vozil zemljo za strešno opeko. Ko se je hotel umakniti vozičku, je skočil predaleč in priletel ravno med valjarje, ki drobijo zemljo. — Zmečkalo mu je prste na desni nogi. -o- Sramujejo se. Mariborčani se sramujejo u-bogih družin, ker nimajo drugje stanovanja in so se zatekli pod most državne železnice. -o-- Nož in kri. Fantje še najbolj obrajtajo nož. Pokazali so spet to< ko so počakali v zasedi 291etnega F. Črnko iz Zinice pri Sv. Lenartu in ga toliko časa obdelavah poldneva vozil proti domu voz.z noži, da je obležal. Njegovo drv. Ko je pripeljal domov, je začel izpregati. Ker mu je konj nekoliko nagajal, ga je udaril z roko po stegnu, v stanje je resno. predsednika Hindenburga, ka- istem hipu pa je konj udaril z terega je to obvestilo zelo iz-|vso močjo z zadnjo nogo po nenadilo. Pokazal je posebno gospodarju, ki je odvezoval sočutje in najbrže bo ukinil načrt za nadaljno obiskavanje porenskih mest, katere so izpraznili Francozi. •o—- TERORIZEM vago. Gospodar je v naglici odmaknil glavo, ker bi mu jo konj gotovo razbil. Ni pa mogel pravočasno umakniti tudi roke, ki jo je zadel udarec s toliko silo, da se je v hipu pre- Detroit, Mich. — Tukajšni 1 lomila kost tik pod komolcem Gerald Jerry Buckley, radio anoncer postaje WMBC je bil včeraj ustreljen od nepoznanega atentatorja. Vest pripoveduje, da je anoncer spregovoril p ar krat glede sedanjega stanja v Detroitu, ki vlada med gahgster j i, ki j e podobno chi-caškemu in istega obsojal in kritiziral. P bledice so, da se je dvignila p>' ti njemu zarota in napad je sledil. Meso na roki je bilo silovito razmesarjeno in je roka dejansko visela le še na koži. — Nesrečni Kožar se je od silnih bolečin takoj onesvestil in se zgrudil ob vozu. -o-- Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je umr la Marija Rezelj, dninarica, stara 44 let. — V Novem me Tako gang-'stu je umrla Fani Ropaš, vdo sterji terorizirajo tisk in ra-'va,po hran. tajniku, stara 71 dio, ako se jih hoče razgaliti.'let. — V ljubljanski bolnici je Novi zvonovi. Na praznik sv. Petra in Pavla so v Smolenji vasi pri Novem mestu slovesno blagoslovili in posvetili dva nova bronasta zvona. Slovesne obrede je izvršil mil. g. prošt iz Novega mesta, Kari Čerin. -o- Norec uiel. Iz opazovalnega oddelka ljubljanske umobolnice je pobegnil 351etni umobolnež Fr. Cirej, doma iz slovenj egraške okolice. Pripovedujejo, da je poškodoval v jezi že več ljudi. Po velikem trudu so ga ujeli in spravili kamor spada. -o- Suša v Žužemberku. Pri nas vlada precejšna suša. Ce ne bo kaj kmalu dežja, bo slaba letina, posebno radi tega, ker je slaba zemlja. Ljudje vozijo iz Krke vodo v oddaljene vasi. Btrvn I AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 25. julija 1930 AMERIKANSKI SUOVENEQ, faifl in najstarejši slovensk) lul ▼ Ameriki. Ustanovljen leu llfl Izhaja vsak dsn rajtnn nsdelj, poas-Isljkov la dntvov po praznikih. Izdaja In tisks EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave? 1S49 W. 22nd St., Chicago, IU, Jelefon: CANAL OdM llaročnina] Ea celo leto Ea pol leta -£a četrt leU Za Chicago, Kanado in Evropo: Ea celo leto _$6.00 -13.00 2.50 - J.50 The First and the Oldest Slove« nian Newspaper in America* Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and tha day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address oi publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phpne: CANAL 009« Subscription] For one year__,_ For half a year _ For three months___ _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 tl £ ol leta . trt lets Chicago, Canada and Europe i For one year____$6.00 . 3.00 For half a year___3.00 . 1.75 For three months ---■ 1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Po kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate listu. _____ DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-ftlitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |s čas do četrtka dopoldne,—Na dopis« brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov fciednlžtvo ne vrača._ ____ Entered a* second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ , J. M. Trunk: Orijentalska politika i ___ m. Zakonodaja, ki naj bi komunizirala industrijo in farme ter bi dalje odpravila verske občine, je bila izdelana skupno in v istem času. Kolektivizem in komunizem more biti pod klobukom popolnega ateizma. Kolektivizem naj bi zadušil Rusijo, bolj precizno, naj bi ubil dušo Rusiji. Zato je protizakonito po členu 17. vsako zbiranje in sodelovanje za verske namene. Odtod prihajajo razni čl,eni o načinu, kako postopati pri zatvoritvi cerkva. (Členi 36-41 zakona aprila leta 3 929.) Mužik, kmet, ki je spadal k srednjemu razredu in je veljal za premožnega in je prej edinole zamogel vzdržati cerkve, naj se zatre in odpravi. Na drugi strani pa naj stopi u-božni mužik, ki bi bil še nekako krščanskega duha, v kolektivne farme, kjer je vera in vsaka verska vez uradno zabra-njena. V komunističnih (kolektivnih) občinah so postavljeni vsi služabniki ver (svečeniki, rabini, mulahi) pod alternativo, da se odpovejo svojemu poklicu, opustijo vsako versko udejstvo-vanje in stopijo v kolektivne farme in industrije, ali pa naj se potepajo kot izgnanci od kraja do kraja s svojimi ženami in otroci. Tudi ta politika je satansko prefrigana. Vstop v kolektivno farmo ne vključuje samole, da se n. pr. svečenik odpove poklicu, odpovedati se mora tudi vsaki veri, toraj postati ateist. Tu pričenja pot mučeništva, ki mu v zgodovini ni para. List "Bezbožnik" objavlja vsakih pet dni pod naslovom "Svečeništvo odpada v masah" imena vseh svečenikov, dija-konov, cerkvenikov, pevcev in drugih oseb, ki so z versko službo v zvezi, in ki so se odpovedali veri, postali ateisti. Podatke je treba vzeti zelo previdnQ, ker so od ljudi, ki nimajo nobene morale in poznajo le sebe. Obenem pa morajo priznati, da je bil za mnoge križ mučeništva pretežak in so podlegli. 'Razvidno je, da so podlegli, že iz tega, ker se oblasti bavijo, kaj početi s temi odpadlimi — profesijonisti. Ni pa dvoma, da mnogi odpad obžalujejo in se vrnejo v — muče-ništvo. Kdo stoji trdno dosti, da bi mogel soditi in smel obsojati? Kolkoz, kolektivna občina, je isto ko ateistična občina. Namen vlade, da zatre vsako sled vere, je v kolkozu dozorel v najvišji meri. Izgleda, kakor bi vlad.a imela pred očmi bolj ateizem v teh občinah, kakor morda gmotno pridobitev za skupnost. Kolkozi se bodo težko obnesli, a kaj na tem, ateizem pa se je le zasejal med mužike ... in za nami pride potop. Upori zoper kolektivizacijo so bili vroči, ampak ne radi ateizma, ali v obrambo vere; bili so protesti zoper navadno ropanj«. Ker so upori povzročili, da se kolektivizaqija ni mogla tako hitro izvršiti, je pri tem pridobila nekaj tudi vera, da še ni bila popolnoma izruvana. Škoda je ruskega naroda, da se na njegovem telesu dela ta — politika. Mesta so skoroda izgubljena, gniloba sega zdaj na deželo. Ta politika orienskih zlobcev se je vrgla najprej na družino. Nemški list "Moskauer Rundschau" (značilno, da je nemški!) poroča z dne 2. sušca 1930, d*a je bilo samole v Moskvi 50,000 splavov pod "vladnim nadzorstvom". Ta "zakonita" morija se izvrši, ko tako privoli zdravnik in neko zastopstvo neke ženske organizacije. Molohu so žrtvovali kako dete, huda je bila to zmota, tudi o\človeških žrtvah (odraslih) čitamo . . ., ampak to so malenkosti proti moriji 1. 1928 samole v Moskvi. Kri pa le zaliva te morilce, ker je mesare-nje pregrozno, in tako so naredili poseben oddelek pri komi-sarijatu za zdravje (?)., kako bi šlo bolj uspešno s kemikaliji, kar tudi v Ameriki dobro poznajo. Ta propaganda se širi v kolkozih, toraj na kmetih, ker bi drugače pač še nožev zmanjkalo. Kadar je— kolektivizirano tudi očetovstvo (saj razumete!), bodo po novi določbi prijeli vsaj — enega, kar pa ni prav nič komunistično, in če vendar kak črviček priroma preko noža in kemikalij na ta revni svet, delajo zdaj na tem, da ga takoj odtrgajo od materinih prs. Blagor vam, živali, da se niste "razvile" iz kakih—ljudi. O, MI GREŠNIKI! Cleveland, Ohio. V zadnjem Glasilu K.S.K.J. smo čitali urednikovo pojasnilo, zakaj je bil priobčen oglas dr. 138 SNPJ. V svojem odgovoru pravi: ". . . Zopet ste se razburili, glede onega vabila dr. Postojnska jama št. 138 S. NT. P. J. . . Pisati o kaki stvari v tako nedoslednem tonu in celo v takem listu, ne da bi bili o stvari bolj informirani je ne-taktičnn . . Nikar ne mislite, da so vsa društva SNPJ. tako protiverska, kakor so morda nekateri glavni odborniki one organizacije. Tudi društvo Postojnska Jama št. 138 v Ca-nonsburg, (Strabane) Pa. zasluži v tem oziru častno izjemo in radi tega smo oni oglas priobčili. . ." V odgovoru se čita tudi izjava dr. sv. Jeronima št. 153 K. S. K. J., kjer se pojasnuje razmerje med članstvom KSKJ. in SNPJ. v Strabane, Pa.; da je prav lepa sloga med njima in nad polovica članstva dr. sv. Jeronima je tudi pri društvu Postojnska Jama, ki deluje ro-J ka v roki za eno idejo. . . To je prav lepo in vsega spoštovanja vredno; tudi "roka v roki" je O. K., dokler se ne žali kat. prepričanje. Slovenska iavnost pač dobro ve, da je pri SNPJ. velik odstotek katoliških članov, ki se dvigno ponekod na 90 procentov, a.mpak tu se ne gre za posamezno društvo, ne za posamezne osebnosti, temveč tu se gre za načela, katerih se urednik Glasila K. S. K. J. v svojem odgovoiti ni dotaknil. Načelo K3KJ. temelji na izrecno .katoliški podlagi, medtem ko SNPJ. očito in javno priznava svobodomiselne principe. Načela so tedaj, ki ločijo K> S. K. Jednoto od S* N. P. J. Sedaj pa poglejmo še moralni efekt takega oglasa: o-glas sam na sebi je malenkosten in navidezno nedolžen, koliko je pa katoličanov raztresenih po naselbinah, ki pra- vijo "ah, saj je vseeno če pristopim v SNPJ. ali KSKJ." in tak oglas jim služi v potrdilo, da je res vse ena figa. Recimo, da bi se pri oglasu zamižalo z vsemi očmi; čez čas bi v Glasilu kar mrgolelo oglasov S. N. P. J. in katoliško Glasilo se ne bi prav nič razločevalo od Pro-svete; pa to še ni vse, urednik bi priobčeval oglase samo takih društev SNPJ., ki niso protiverska, zagonetka je pri tem, s kakšnim merilom bi urednik ugotavljal verski ali protiver-ski duh, ki vlada pri društvih SNPJ.; ako bi pronajdel, da je kako društvo protikatoliško, o-glas ne bi bil priobčen, nastalo bi prerekanje in zopet bi uredniku očitali nedoslednost: "Priobčiti oglase vsakemu društvu ali pa nobenemu" ! Obrnimo tedaj dotični oglas na kakršenkoli način, ne "paše" v Glasilo kat. Jednote pod nobenim pogojem. Urednik bi moral biti še hvaležen, da se ga je' opozorilo pravočasno na to zablodo, v odgovoru pa vse izgleda, kakor bi bili mi grešniki, ker smo Se razburili, predno smo se informirali. Ta zadeva ne zahteva nikakih informacij, — naša načeja nam že narekujejo, naj se ohrani čisti značaj pri katoliških časopisih in organizacijah in se razume tudi pri Glasilu K. S. K. Jednote. Ker smo vedeli, da zadene-mo pri Glasilu KSKJ. s takim ugovorom na gluha ušesa, smo istega poslali Amer. Slovencu; zato pa vzklikne urednik Glasila z začudenjpm: "In celo v takem listu!" Ja, za božjo voljo, kakšnemu listu pa bi morali poslati dotični ugovor, ali bi kaj zaleglo, ako bi poslali v Glasilo? Prav nič, romalo bi vse skupaj v koš in zadeva bi bila enostavno rešena. Pa prosimo, — Am. Slovenca je odličen kat. dnevnik, ki sodeluje v obilni meri za večjo in močnejšo K. S. K. J. Oglas znamke SNPJ. kvari katoliški značaj Glasila K. S- K. J. To se pravi z drugimi besedami, rogati se junaškemu naporu, ki ga naši odlični možje, v obrambo kat. načel dopri-našajo, ljudem pa, ki dan za dnem smešijo in blatijo naše prepričanje, dajati potuho. In to bi moral urednik s svojim šestnajstletnim uradovanjem menda že vedeti. Na drugem mestu se nam predočuje, kakor bi bil urednik Glasila tudi mučenik, ki ima večkrat zvezane roke; čudno se to sliši, ampak bo vsekakor štimalo. Kadar Pro-sveta udriha po članstvu K. S. K. J., ne sliši nič, ne vidi nič in ima zvezane roke, hipoma se pa zdrami in razveže, če kakšen član KSKJ., zlasti pa duhovnik dvigne svoj glas v korist in izboljšanje K. S. K. Jednote. To je res čudna taktika kat. urednika. Kdo se ne bi spominjal, kako je Prosveta mesece in mesece donašala članke "Razlika med SNPJ. in KSKJ.", pri Glasilu so pa spali in kimali radi ljubega miru. Prosveta lahko piše kar hoče in de vi je K. S. K. Jednoto v slabo luč, kat. urednik se ne gane ker ima zvezane roke. Glasilo bi moralo biti orožje ,s ko-jim se brani in čisti kat. načelo. Kako bo branilo, ko je tam na straži vojak, ki dremlje in spi? Ne spati, ne kimati, ampak streljati je treba, ko sovražnik prihaja. Čudno izgleda z urednikom in najsibo ta Peter ali Pavel, kojega je treba beekati in drezati, da ne zaspi. Sedaj pa je glavna stvar ime; ko bi urednik imel malo več pozornosti »za obrambo kat. značaja pri kat. Glasilu in malo manj gorečnosti pri izzivanju nevolje lastnih sobratov, ne bi bilo treba tratiti čas z odgovori in stikati za imeni, ki so pri takih zadevah postranskega pomena. In to naj za enkrat zadostuje radi ljubega miru. Clan K. S. K. J. PIKNIK VITEZOV SV. JURIJA V WAUKEGANU Waukegan, 111. Samostojno društvo Vitezi sv. Jurija v Waiikeganu priredi v nedeljo, dne 27. julija piknik v korist društva. Piknik se bo vršil na Mauserjevi farmi na Grand Ave. Na ta piknik vabimo vse Slovence, Iirvate in Slovake iz Waukegana in North Chicago, da se z nami veselijo in se v velikem številu udeleže našega piknika. Z bratskim pozdravom John Grčax, preds. --o- NAJNOVEJŠE JOLIETSKE NOVICE • Joliet, III. V nedeljo, dne 20. julija so priredili člani društva sv. Družine št. 1 DSD. piknik v Rivals Parku. Izlet je bil prav lepo obiskan od naših rojakov, naj bo mlajših kakor .tudi starejših. Program je bil tudi tak, da je bil vsem prav všeč. Ažmanova družina je s svojo srečo odnesla krasni novi avtomobil, ki je bil oddan zadnji večer našega cerkvenega bazarja, ki se je vršil v korist naše slovenske cerkve sv. Jožefa. Lepo in razveseljivo je to, da je šel glavni dobiček v roke našim domačim faranom. Zelo pomenljiva je bila seja društva sv. Petra in Pavla št. 66 JSKJ. v nedeljo, dne 20. julija v Slovenia dvorani. Te seje so se udeležili sledeči gl. uradniki JSKJ. Glavni .predsednik Anton Zbašnik iz Pitts-burgha, Pa., gl. nadzornik Rudolf Prodan iz Clevelanda, O., John Kumše iz Lorain, O., in John Balkovec iz Pittsburgha, Pa. Seje so se tudi udeležile gdč. Barbara in Victoria Ma-tesha, služkinje v gl. uradu JSKJ. v Ely, Minn. Namen o: biska je bil, da so častitali dr. sv. Petra in Pavla za napredek in delovanje na društvenem in narodnem polju. Seje se je u-deležil tudi gl. tajnik KSKJ., Mr. Joseph Zalar, ki je društvu ,in gostom častital v imenu KSKJ. in k<žr te dve jednoti složno skupaj napredujeta. Iz starega kraja sta se vrnila nazaj med nas Mr. in Mrs. Joseph in Frances Želko, ki sta šla po dolgih letih obiskat svoje stariše. Mr. Želko je naš dobro znani brivec na Ruby cesti. Poročevalec. tilM KRALJEVI PRESTOL PRODAL Švedski zgodovinar Valde-mar Swahn objavlja v nekem stockholmskem listu važen dokument, ki postavlja v novo luč odnošaje med Poljsko in Švedsko proti koncu 18. stoletja. Leta 1789 je švedski kralj Gustav III. obrnil svoje oči na Poljsko. Nameraval je zvezo s to deželo— z osjo proti Rusiji. Po svojem poslaniku v Varšavi Engestromu je dal Gustav za slučaj kraljeve volitve na Poljskem prijaviti svojo kandidaturo. Kralj Stanislav se je pa hotel prostovoljno odpovedati prestolu. Začel se je pogajati s švedskim poslanikom in je izjavil, da je pripravljen švedskemu kralju prodati svoj prestol. Zahteval je letno pokojnino 80,000 zlatih duka-tov, palačo višjega namestnika v Stockholmu kot zimsko bivališče in grad Ulrichstal kot poletno stanovanje. Pogodba med poljskim kraljem in švedskim poslaništvom je bila podpisana, nakar je En-gestrom odpotoval v Berlin, najbrž v tajni diplomatični misiji. Kralj Gustav bi moral 1. 1790 priti na Poljsko, da bi tam iz rok poljskega kralja sprejel krono. Nato je hotel Gustav v zvezi s Poljsko udariti na Rusijo. Načrte švedskega kralja pa je prekrižal politični razvoj Evrope, ki ga je povzročila francoska revolucija. Kmalu nato je Gustava na maškeradi v Stockkholmu ustrelil častnik Ankastrom. Kazen. — Sinek si je raztrgal hlače in oče je pograbil palico. Ko mu jih je našteval po tistem delu telesa, na katerem se sedi, se je zgodila očetu nesreča, da so mu tudi počile hlače. — No, kdo bo tebe zdaj na- mlatil? — se je razjezil sinko. * * * Zaklane svinje rastejo. —■ Pepček: Mama, ali tudi zaklane svinje rastejo? Mama: Čemu to vprašuješ? Pepček: Sosed je zaklal prašiča in vsakikrat, kadar pripoveduje o njem, ima prašič petdeset kilogramov več..." * * * Sreča v nesreči. — Micka je pospravljala umazano posodo z mize. Ko jo je nesla skozi vrata v kuhinjo, ji je padla na tla skleda in se i;azb.Ua. — Dobro, — je dejala po prvem strahu, -— da sc to ni zgodilo potem, ko sem posodo pomila; bi bil zopet moj trud zastonj. * * * Na oddih. — A.: Gospod ?e odpotoval. B.: Morda na oddih? A.: Mislim, da ne, ker j« šla žena z njim." * * * Pouk. — Papa, zakaj je na eni strani železniške prog« žica? — To je vod za telegraf. — Zakaj pa ni na drug1 strani žice? — Po drugi strani gre naj' brže brezžična telegraf i j a. * * * Plašijiv konj. — Kupec• Vaš konj ni zame, je preveč plaši ji v in se boji vsake malenkosti. Kmet: Ni mogoče. Pri meB1 ■jc^pal Sest moscccv v p-e-r^ noma temnem hlevu in sc s' ni Obal. * * Bratcev kvoder je izgubila- Stric: Kaj si tako žalortna-Verica? Verica: V žepu sem imel3 dva kvodra, svojega in Duš&S' čkovega. Sedaj sem pa Du" šančkovega izgubila . . . * * * Na, ljubljanskem trgu.—G0' spodili ja: Koliko stane ta kokoš? Ženica: Dvajset dinarjev. Gospodinja: Dajte mi jo 2a petnajst. Ženica: Tisto pa nikak0*' ne! No, če že ne gre drugafi^' za šestdeset kron vam jo P* dam . . . * * * Tako je. — Otroci so pre!11' rajo: Tako je! — Ne, ni tako! — Rečem ti, da je tak0' Mati pravi tudi, da je tako, I'9 čeprav oče vedo bolje. R. B.: ZGODOVINSKE DROBTINE NA GORIŠKEM, NABRANE V LETU 1853. (Napisal Št. Kocjančič, takrat profesor bogoslovja v Gorici«) temu času primerne pesme, in pobirajo milodare, ktere jim u-smiljeni ljudje dajejo. Njih jezik ima mnogo svoj-stin, tako pravijo n. pr. hliebac (hlebec), prasac, sem vzal, sem klala (klela), či si bil (kje si bil?), smo ubuili vola (smo ubili vola) itd. Matija Majer v svoji Pesmarici cerkveni, izdani v Celovcu 1846., nam je podal več pesem, ki jih je med Brici najdel." Iz te zbirke je v našem rokopisu prepisana stara briška pesem, ki kaže, da so že tedaj Brici močno dali na čast stare biljanske fare. Začne pa ta pesem takole: > "En zlatni cedelc je pisan, V staro faro je poslan, V staro faro Biansko, Prav zanimivo je prebirati, kako so pred tričetrt stoletja sodili in pisali o značaju naših Bricev, Kraševcev, Gorjanov in Vipavcev. Marsikatera bridka, še dandanes resnična je notri' povedana. Brici. "Bric rad dobro jeda (—je) in dobro pije in ne skerbi mnogo za prihodnost. Tudi je Bric sploh bolj vesel; ljubi zavoljo tega bolj veselice in posebno rad plese. Ni je skoraj nedolje po letu, da bi v Berdih ne bilo plesa. Brici so lepe, večidel visoke, prijazne postave. Ob svetih treh kraljih se podajajo briški mladeniči na ko-ledovanje po celi goriški okolici, prepevajo večidel svete. Pred ljubo devico Marijo." O Brdih pa je rajni Kocjan-čič zapisal "rajske Berde, deželica, kakor že samo ime kaže, vsa polna berd ali gričev in tudi visokiših gor; dolga in široka je ta deželica malo čez dve uri, in vendar ima mnogo prebivalcev, ki so Brici, Brike imenujejo (popačeno iz Ber-dici in Berdike)." Kraševci. Odprimo pa zdaj stran, kjer je že davno od črvov razjede-na roka popisala naše trdne Kraševce. K njim prišteva Koc-jančič tudi Rihemberžane, čeprav ti, kakor sam pravi, "nočejo biti Kraševci, ampak I-pavci." O Krasu in njega prebivalcih takole beremo na strani 39: "Kraševic je lepe postave, terden kakor kiimnje, na kte-rem je luč sveta zagledal, ima bistro glavo, pa je tudi zvit. Živi varčno, kar so ga neugodne okolnosti navadile, v kterihi lesom je svojim duhovnim pastirjem udan. — Koledovanje je tukaj tudi navadno. — Kadar imajo merliča v ,hiši, tulijo in plakajo grozno, posebno kadar se ima merlič v trugi zabiti; tu naštevajo brez prenehanja vse lepe lastnosti in kreposti, ki jih je ran j ki imel, in se ne dajo vtolažiti. Kraševci so vsi terdi Slovenci, njih jezik se ne loči mnogo od jezika drugih goriških Slovencev, kakor v tem, da čistejši .govore. Od nekdanje posebne noše, ki so jo Kraševci nosili pa ni drugega ostalo, kakor rujava suknena suknja, ki jo po zimi in v mrazu nosijo; pa zdi se, da bodo kmali tudi še to zame-nili z novejšimi šegami, ki jih pač preradi naši Slovenci povsod posnemajo." No in to se je tudi že zgodilo. Ta dobra suknja, ki jo je še noj rajni stric v Rihembergu nosil, je že zginila iz navade se vedno nahaja, z dušo in te-Hitro se vse spreminja, Kra- ševci so pa še taki, kakor jih je rajni zgodovinar popisal. Vipavci. Vipavci so v tem rokopisu dosti hvale deležni. Nekoliko so menda sami, kot še danes, k temu pojnoglk ker se o njih -takole začenja brati: "Ipavec ljubi strastno svojo domačijo in ima prav, ker je njegova dežela zares lepa in dobra; on je še precej časti željen, rad sliši, da ga drugi hvalijo, se rad ponaša in govori rad od sebe "v visebrojniku (v množini). Njih slovenski jezik je lepši in čistejši kakor jezik vseli drugih Slovencev, kar jih pod Gorico spada. • Tudi se Ipavci spolh lepše nosijo kakor vsi drugi Slovenci na Goriškem: kratki jopiči ('fanele' jim pravijo) iz črnega sukna, hlače do kolen črne ali jerhaste ali pa hodne, dolgi škornci, navadno svetli in pa črn klobuk^ na glavi: to je navadna obleka vsakega Ipav- ca. Stari možje nosijo še po starem rujavo dolgo suknjo po zimi in v mrazu, kakor njih sosedje Kraševc}". Ej te lepe stare noše so slekli. Vipavec pa še ni slekel svojega značaja, čeprav malce bahatega, in prav je tako! Gorjani. Prebivalce naših gor razdeli naš Kocjančič v: Kanalce, Tol-mince in Bovčane. Vsi imajo enake lastnosti, pravi. Kanalci imajo par posebnosti v nareč* ju, ker večkrat rabijo a namesto n. pr.: figa (fige), noga (noge). Njih noša je podobna noši Slovencev okoli Gorice, "samo beli jopiči tu že zgine-vajo." O Bovčanih je zapisano, da imajo mnogo nemških izrekov in "imajo tudi svojo posebno nošo, s katero se bolj nemškim Korošcom bližajo." Zemlja je slaba, zato "kar je možkih večidel kupčujejo, posebno s suk-nom, ki ga na ramah po svetu okoli nosijo, in si kervavo s^ žijo vsakdanjega kruha." . Jedro prebivalstva v Gol'11, so pa Tolminci, h katerim PrJ števa Kocjančič razen Ka'1" cev in Bovčanov vse Gorj»nV "Ker so Tolminci," tako P šejo o njih stare bukve, "v Sv t jih gorah bolj odločeni mestne spačenosti, so tudi ^ kor čistejši jezik tako tudi . stejše ohranili stare slovenj navade, V noši se bližajo y rencom, v narečji pa Idr1 com. Mnogokrat rabijo a i mesto o, b namesti v, č ali c 1 • mesti k, n. pr. gar na £ ' hrušče mešče (mehke j11^ ške)." Prav mika me, da bi^ ve'dal še, kako so tu oP'3^, tolminske navade ob ženil krstu in smrti, o čeemr je « ni Kocjančič pisal tudi v 0 časopise. Pa drugi P°t tem, saj že iz zapisanega . berete, da so nam stari z,ll')'jjf vavca naših zgodb z ljubek ^ in vestno sporočili, kakšni bih naši očetje. Petek, 25. julija 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 ma sv. Družine XXXXXXXXXXXXXXXX 1 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ^X'S11 Sedež: Joliet, III. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za »M.' GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, IB. L podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St, Joliet, I1L II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, UL Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, UL NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, I1L Jacob ŠtrukeL Edwards ave., R. No. 1, LaSalle, UL john Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, I1L POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, I1L Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St, Chicago, UL Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $67,634.00. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Mladinski oddelek, od rojstva pa do 16. leta. ROJAKI. PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINEI ®®®o<>ooooooooo<>o<>c>ooooooo<>ooooooooo IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA D. S. D. Joliet, IU. Štejem si v dolžnost* da dam bratski odgovor članu dru-Stva s,v. Ivana Krstitela št. i3 DSD., Chicago, 111. Cenjeni mi sobrat! Vi se poslužujete nekakšnih nedo-Sc°Jnih dopisov, s katerimi takorekoč žalite nekatere člane vašega cenjenega društva in mogoče celo društvo s tem, ko j-toii pravite v zadnji številki glasila, da vaš prejšnji dopis je pomotoma priobčen uradno. Sami priznate, da vi nimate "obene pravice priobčevati nobenih dopisov v imenu vašega ^uštva, ampak le kakor član društva, češ, da vi niste v nobe-llem društvenem odboru, kar je tudi verjetno. — Nadalje pra-v'te, vsem onim prizadetim članom, ki vas opozarjajo, da n' Pravilno od vas priobčevati ura(dne članke v imenu društva, sploh niste v odboru. In kljub temu ste zopet priobčili Sv°j zadnji dopis v imenu društva, ki se smatra uradnim, kar - Pravilno, kar sami priznate. Verjamem vam, da ste vnet član vašega društva in DSD. ptapak jaz vam svetujem, da ako sami napravite pomoto, po-ein ni se vam treba jeziti na one člane, ki vam rečejo, da nihate pravice priobčevati nobenih dopisov v imenu društva, ^ate pa polno pravico pisati lepe in dostojne članke za večji J|aPredek vašega društva in DSD., v vašem lastnem imenu, ka-0r društveni član, za kar ste tudi sami -odgovorni. Toliko v pojasnilo, brez vsake zamere. Nedalje se nekoliko spodtikate tudi v poslovanje glavne-Ra Predsednika in v ostali odbor DSD. . Na to vam jaz odgovarjam v imenu celega glavnega od- Ob času, ko sem naznanil, naj si cenjena društva volijo °Je delegate za prihodnjo konvencijo DSD., sem potem tud! Planil, da je sedaj čas, naj se cenjena društva in posamezno1' jih mora pravilno izvrševati, ker je pod državnim nadzorstvom. Na primer predsednik dobi $125.00 na leto, pa mora imeti nadzorstvo v vseh zadevah, da gre pravilno v soglasju pravil in po državnih postavah. Potem ima glavno nalogo investirati družbeni denar na posojila. Mora gledati, da je denar naložen na varne in dobre obresti. Sploh je predsednik na ta način popolnoma odgovoren za vse poslovanje cele kor-poracije in danes ima naša družba investiranih okoli $56,000 na dobrih obrestih in varnih posojilih, ki so vsak čas vredni sto centov za dolar. , Ko so nekoč državni uradniki pregledovali knjige v uradu DSD., vidijo tam zapisano plačo glavnih uradnikov. Začudijo se in pravijo: kako morete vi voditi te posle in zavzemati tako odgovorna dela.za tako malo plačo. Eden celo pravi, da dobi predsednik toliko na teden, kakor News Boy. Isto je omenil za tajnika. Seveda mi vemo, da po zaključku 6. konvencije bi bil tajnik opravičen do tisoč dolarjev, ker sedaj smo dosegli čez 2000 članov v obeh oddelkih. Kljub temu pa on še vedno dela za staro plačo $600.00. Povem vam pa, da delo v tem uradu se vedno množi in se bo množilo. Povem vam pa tudi, da sedanji tajnik, sobrat Frank J. Wedic, je uredil jako moderni sistem v svojem uradu. Naša družba ima danes tako lepo urejen sistem kakor katera druga velika organizacija. Zato pa tudi opozarjam cenjeno članstvo, da ako kdo piše v naše glasilo, naj piše dostojno in premišljeno. S tem pa ni rečeno, da ne sme kritizirati glavne uradnike na pravilni način. Zdrava kritika je dobra in vsak uradnik se ji mora podvreči, ker to mu razsvetli um, da bo potem boljše delal. Nikakor pa ni pravilno enega počrniti potom kakšne umazane politike, ker to ni dostojno, tudi ne ugledno, posebno ne za kakšno bratsko organizacijo. To sem priobčil z najboljšim namenom. Članstvo naj pa sedaj presodi in razmotriva. Jaz sem odkritosrčen m ne morem nobenega nepravilno zagovarjati. Nočem pa tudi ne, da ,bi bil bodisi član ali pa glavni odbornik nepravilno kritiziran Sobratski pozdrav. Geo. Stonich, gl. preds. DSD. •--o--- Društvene vesti in naznanila. h članstvo poslužuje razmotrivanja v prid 8. konvencije potom našega glasila, ker sedaj je nastopil čas, da nam članstvo poda nekoliko navodil za zboljšanje neka-j^h točk pravil. Na konvenciji se pa potem kratko debatira, v^re točke se sprejmejo, katere se o vržejo. Ako se cenjeno ''Ustvo tega ne poslužuje, ni to krivda glavnega odbora. — pravi člankar, da je glavni predsednik nekaj sprožil j^e mladinskega oddelka. Ni nam pa povedal, kaj s tem tj: Cenjeni sobrat! Vi pravite, da pri mladinskem oddelku v Potrebno drugega izboljšanja, kakor sedanje nagrade od-pa bo napredek. — Jaz vam pa odgovarjam, da so rav-| , Se<3anje nagrade pripomogle, da se je naš mladinski odde- K taW i____. _________n__________x_ °ih naj izboljšali, bom povedal svoje mnenje ;*eaJkn" teden in omenil bom še več drugih sprememb za na-DSD. Nadalje bi tudi morali vpoštevati, da gl. odbor la Vebko premajhno plačo za svoje »uradne posle, ki NAZNANILO GLAVNIM ODBORNIKOM, VSEM DELEGA-TOM IN DELEGATINJAM D. S. D. La Salle, 111. Naznanja se vsem glavnim odbornikom, delegatom in de-legatinjam 8 redne konvencije, ki se bo vršila v La Salie, 111., sledeče: Da bo mogoče pripravljalnemu i: on venčnemu odboru našega društva sv. Družine št. 3. D. S. D. svojo nalogo prav in v vsesplošno zadovoljnost vršiti, se obračamo z vljudno prošnjo do vseh, gl. uradnikov, vseh delegatov in delegatinj, da prej ko mogoče sporočijo podpisanemu tajniku, kje in kako bi radi imeli svoja stanovanja za čas konvencije. Morda ima kateri ali katera tu v La Salle kakšne sorodnike in želi stanovati za čas konvencije pri njih ? — Ali nlorda želi kateri ali katera stanovati v "H,otelu" ? — Naš pripravljalni odbor bo skušal vsem vstreči, kakor hitro dobi pravilen odgovor uradnikov in u-radnic, delegatov in delegatinj. — Želeli bi, da bi nam u-deleženci konvencije poslali odgovor na ta poziv pravočasno, da nam bo laglje vse urediti po želji zborovalcev prihodnje 8. konvencije D. S. D. Sobratski pozdrav vsem skupaj in kličem: "Dobrodošli" v La Salle. Za pripravljalni odbor: Anton Klopčič, tajnik 1121 — 3rd St., La Salle, 111. -o-- OUR D.S.D. JUNIORS Joliet, 111. Some things seen at St. Joseph's church carnival, which was held from July 10 to July 20. — Jennie Nemanich, Miss Antoniette Wedic and Mrs. Josephine Zelko behind Now something about our baseball players. We have a fine team; they play wonder-fun. Where are all of the girls that belong to St. Cecilias Society? Come out and see these boys play and root for them, make them feel like they really are apreciated and not a failure which they are not if you have seen these boys play, you will hot want to miss any of the game they play. Come out and see them play Sunday afternoon. R. b. m. -o-- demokrati V iowi za mokroto Des Moines, la. — Demokratska letna konvencija, ki se je vršila v tem mestu te dni, je z večino odglasovala za mo'di-ifkacijo sedanje prohib,icijske postave. ŽENA V DIPLOMATSKI SLUŽBI (At the ARABS-^ put it t Senora Berta de Selva je prva žena kot konzul v Združenih državah. Poslala jo je države' Nikaragva v Los Angeles, Cal. first stand yelling with all that's in, then try your luck right here, only 10c, they sure did fine. Mrs. Josephine Zelko sure did take a number of things home from side carnival. I suppose she will start a carnival of her own some of these days. — Miss Frances Zelko sure did look swell in her cage at the Ferris wheel. Frank Wedic behind the money wheel — how does it seem to handle so much money? — Louis Martincich selling chances as usual and sure is good at it. — Faber at the penny gaihe sure did fine. How many pennies did you store away? Say, to see some people win everything that was to win, sure made me feel blue to go home without a thing. ODHOD PARN1K0V Rojakom, ki so v bližnji bodočnosti namenjeni v stan kraj, se nudijo sledeči parniki: 1. avg.—lie de France na Havre. (Skupno potovanje pod osebnim vodstvom Mr. Aug. Kollandra.) I. avg.—Vulcani na Trst. 5. " -—Berengaria 11a Cherbourg. 8. , " —Majestic na Cherbourg 14. " —Hamburg na Hamburg. 14. " —Europa na Bremen. 16. " —Paris na Havre. 16. " —Saturnia na Trst. 20. " —Leviathan na Cherbourg. 21. " —Bremen na Bremen. 22. " —Olympic na Cherbourg. 27. " —He de France na Havre. 28. " —New York na Hamburg. 27. " —Berengaria na Cherbourg. 29. ' " -—Majestic na Cherbourg. 30. " —Europa na Bremen. 1. sept.—Paris na Havre. 2. " —Vulcania na Trst. ' 2. " —Leviathan na Cherbourg. 3. " —Mauretania na Cherbourg. 6. " —Leviathan na Cherbourg. 6. " —Bremen na Bremen. the I 10. " Aquitania na Cherbourg. II. " —Hamburg na Hamburg. 12. " —lie de France na Havre. (Skupno potovanje) 17. " —Eurooa na Bremen. 12. " —Olympic na Cherbourg. 17. " —Berengaria 11a Cherbourg. 19. " Majestic na Cherbourg. 19. " —Paris na Havre. 20. " —Cleveland na» Hamburg. 20. " —Saturnia ii 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. XMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 25, julija 1930 Pozno poletna potovanje v DOMOVINO Izberite si katerikoli dan izmed doli navedenih dni za vaš odhod in imeli boste zasigurano izvrstno potovanje, na čemer so vse ladje United States Lines svetovnoznane. V avgustu odhajajo S.S. LEVIATHAN ..............................!■........2. in 20. avgusta S.S. PRESIDENT HARDING .....................-'......6. avgusta S.S. PRESIDENT ROOSEVELT .................... 9. avgusta S.S. GEORGE WASHINGTON ........................19. avgusta S.S. AMERICA ........................................................27. avgusta S.S. REPUBLIC ......................................................30. avgusta Ladje plovejo v Plymouth—Cherbourg—Southampton—Hamburg Napravite si načrt za svoje potovanje tako, da boste mogli preživeti v domovini poslednje tedne poletja in začetek jeseni, ko je priro-da najkrasnejša. Kupite si povratne listke (za tja in nazaj) Kadar potujete na teh ameriških ladjah, ostane v Ameriki denar, katerega potrošite, in s tem pripomorete Ameriki do prosperitete. Za podrobnejše informacije, cene itd., se obrnite na svojega lokalnega agenta, ali pa pišite naravnost na UNITED STATES LINES CHICAGO OFFICE GETB™.SCES Charles Krcilek, Gen. Aet. B™afrL 21« N. Michigan Avenue New York City Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in uložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v t ff^^^BIB BI SIB1 ■! IVMiH 1BI našem mestu. Pišite nam za • MpBj^^^aMaai''''■ ^N^gMlIjJ pojasnilo in dobite odgovor LS.-^^ffgSmSrfiS^ I^M^Si al v svojem jeziku. pfr.lSMlljpwBp lllilfes JgBWWtwjj postavljen" je raznim nevar- 1 nostim, kot tatovom in ognju __——------—^ ~ J in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. J0LIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. f* 'fo0000000000-0000000000000000000"000{t0000000c PISANO POLJE I g R j. m. Trunk *5KXKKKK>OOCKX> Tako je, nič drugače. List "The San Francisco Chronicle" piše: "Pripoveduj mladini, da je vera a lot of -??--bunk, munšajn. . . in tvoj prvi opravek bo, da poskrbiš za dobrega zagovornika — to hire a good defence lawyer." Povsem naravno, ker morala se zruši, kaka etika pa je sito, ki ničesar ne drži. Ampak mladini silno ustreže ta nauk, in onako ustreže drugim, za posledice se pa ne zmenijo. Samega sebe nihče ne proklinja, ako se tako ravna in je sam kriv posledic, če je pa sledil drugim in vidi posledice, pa bo preklinjal, a s tem ri nič pomagano. Maščevanje pa pride sigurno, ali takoj, ali malo pozneje * * * Brez — biblije, g. Molek. Molek ali Podgoričan, nič ni na tem. Zdaj je pod tem, zdaj pod drugim imenom, a je isto, kajor je isto trditev, da "Trunk razen biblije nima ničesar za kak dokaz." Stvar izgleda, kakor bi bila biblija najslabša knjiga na svetu. Pustimo mu malo veselja, ko ni miru. Dr. Arthur Compton je kot izboren fizik dobil Noblovo nagrado. V zvezi je z vseučiliščem v Chicagu. Nedavno od tega je predaval pred člani nekega kluba in izjavil, da veruje v o-sebnega Boga in neumrjočnost. Pokazal je na dejstvo, da neki mirja, katera odkrivajo biologi, kemiki in fizisti. Dr. Compton je menil, da bi j neka najnovejša veda, n. psihologija, ne zahtevala nobenega boga. Njegove besede so: "The typical psychologist believes that man's thougths are the result of psychological processes and refers his fundamental problem to the chemist The chemist sees that the beautiful regularity of his chemical laws results from the physical properties of atoms. But where shall the pool physist turn for an explanation of what he finds? It is the physist, the astronomer and, to a certain extent, the biologist, who are faced with the really fundamental problems of nature. If he says it is a matter of chance that positive and negative electrons possess that particular set of characteristic that is necessary for development into a world of infinite variety and life, then chance is more intelligent than the best scientist of the preset day." Inteligenca je tu, in tisti, ka' teri skušajo inteligenco ra2jto'-mačiti brez najvišje inteligence, brez Boga, se morajo zate' či v golem slučaju, tako da sf tudi tu pokaže že staro dejstvo, ko postane slučaj —■ nekih učenjakov. O bibliji ni niti govora, an1' X 4» 4» 4» 4« 4- 4- 4» 4» 4» 4* 4» 4? 4" 4»" 4» 4» 4? 4» 4» 4» 4» 4« 4-4* I ^NrdbmaOSPODIIIJEVJOLSETO t so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno vsake vrat« sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo t mesarsko in grocerijsko obrt. * + + JOHN N. PASDERTZ + + COR. CENTER & HUTCHINS STS„ JOLIET. ILL. ♦ ^ Chicaero Telefon 2917. učenjaki, n. pr. psihologi, kise pak Bog je tu, ako se kdo nf rogajo Bogu, ne jemljejo v po- ge zadostiti - z — nadomesti-štev vseh dejstev in faktov.. lom, slučajem. Veda ne more dati zadostnega odgovora pri metafizičnih in verskih vprašanjih, in ne more zadostiti one, ki iščejo verske resnice. Rekel je: "Ako hoče kdo imeti prepričanje ali v kako bodoče življenje, ali prepričanje, da smrt vse konča, mora biti tako prepričanje, tako se mi zdi, postavljeno bolj na versko, moralno in filozo-fično podlago, kakor na znanstveno sklepanje." Izjavil je, da so odgovori vede, znanstva na vprašanja glede Boga, človeške duše in bodočega življenja negotova (hesitating and tentative). "Nekaj kaže sem," je rekel, "nekaj tja. Poznamo le mal o-tok resnice v celem morju nevednosti, in nemogoče je, da bi prišli do gotovih zaključkov." Pokazal je na skrivnosti neba, vsemira in nebnih sestavov. Potem je opozoril na mala vse- ' Najboljše delo za manj denarja' Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo Ig tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. !Tu-di ako imate le en zob, ali več, k! so pokaženl, ne odlašajte,' da bodo Se slabši. Pridite takoj Jutri ln fcavarujte si sVoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje itev. sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnlca Odprto i od I. zjutraj do 8 [ zvečer. od 10. zjutraj do 12. opoludne. V nedelje Značilen pojav. "Non est pax impiis grešniki' nimajo" miru," je* napisano. Jasen dokaz je nek" vest iz Rima. Na papeža 15 razna mesta v Vatikanske*1 mestu prihaja iz sedanje RUS1' je mnogo kart in risb, ki so skrajnosti blasfemične in kotne, prav kakor iz pocestne' ga jarka. Vse to pa, ker je Pa' pež pozval svet na molitev nesrečno Rusijo. Ljudje, ki so sedaj v RusiJ1 na vrhuncu, se toraj čutijo P1'1' zadete. Ako bi bili ti ljudje & pravem, imeli resnico na svoj1 strani, in bi bil papež na W vem, v zmoti, bi bili gotov« mirni in veseli, da imajo resico in niso v kaki zmoti. Bla^' nje po kartah in risbah pa j»9' no dokazuje, da nimajo mir11, kakršnega daje resnica, in ni pri njih miru, temveč Pr£lV satansko črtenje, ni resnica a*1 njih strani. Prihajajo pa v Vatikansk0 mesto tudi izrazi velike ležnosti iz ruskih krogov, kif se izraža najiskrenejša hvale* nost za duševno pomoč, ki je prišla po papeževem poflivl1 na molitev. Vse polno je takih dokaz°v' da ni resnice, kjer ni miru 1 le satanski srd. Srdito se piše o "bogu", d/! bi se s tem pokazalo, kakor ne bilo nobenega krščanske^ Boga, ampak zopet pišejo t* ko o tem — bogu, da bi ga ^ najraje raztrgali na kose, * bi ga mogli. Toraj mora biti ^ Bog, ker kakega — boga bi9 ne moglo raztrgati. . v Peruna in Živo se pustl ^ miru, ker jih pač ni, anlp^ Bog, je, in ker je Bog, se K skuša z — bogom ubiti, ko P ni miru, ker ni resnice. Ruski cinični kartuni o Bot in na papeža so jasne priče. -0- t£' Iz & da t&n Riga, Latvija. ningrada poročajo, - ^ razsaja neke vrste vročin*^ bolezen, radi katere je že stotine ljudi pomrlo. Vzrok » vajajo, da se je bolezen zače radi slabega mleka. "Ni, ni! Siromaki smo in vse smo prinesli na konjih," je rekel Vilar in spremljevalcu je velel: "Ante, odvedi konje k Agularju in poskrbi, da dobe zadosti krme!" Bobojedac je vzdihnil: "U, lahko je poslušati ukaz, a težko ga je izpolniti. Nimam novcev, da bi plačal toliko krme." "Saj tudi ni treba. Jaz sam pridem k Agularju in vse poravnam. In tebe nagradim." "Daj mi pare, gospodine Franjo! Za takšnega dobre človeka, kakršen si ti, gospodar ti naš dobrotljivi, grem brezplačno do debelega morja in nazaj, toda glej, moj konj se je zbosil. Preden ti jutri vstaneš, moram z njim h kovaču, pa nimam pare v žepu. Daj, daruj!" "Tvoj dolžnik sem, toda sedaj nimam drobnega. I>e idi! Jutri zjutraj —" "Daruj na debelo, gospodine Franjo! Srečala te sreča, to ti želim kakor sebi! Oprosti bednemu katoliku njegova večna moledovanja! Saj veš, siromak je kratkih rokavov, a dolgega jezika. U — gospodine Franjo !" Bo-bojedac se je upognil, sesedel in stisnil, kakor da se ga je sesula dobra tretjina. Hren mu je posvetil v obraz. "Ta prokleti čuž! I mene tako obira, kadar pride z drvi. Ne gre, dokler ne dobi." "Pošten človek: si iz kamna izbije kruh, kako ne iz dobrega gospodina Franja?" je odgovoril Bobojedac. Vilar ga je bogato nagradil. Dočim jih je Hren sprejel z obilo porcijo sarkazma, se je vedla njegova žena zelo odkritosrčno in ljubeznivo. Prihitela je iz kuhinje, vzela Danici iz rok dve culi prtljage, izmotala jo iz haljine, jo objela in posadila na zofo za mizo. Ni vedela, čemu bi se bolj čudila, ali njenemu ličnemu gunjiču, tistemu, ki so ga pred tremi meseci občudovali tuzlan-ski izletniki pod Konj-planino, ali njenemu lepemu obrazu in pravilnosti ter skladnosti njene postave. Jedva je Danica dobro sedela, že sta se vzpela dečka k njej in od vseh strani ogledovala njeno slikovito opravo. Posebno ju je zanimal novi gunjič. Mirku je ugajal mladenič z jabolkom v roki, Stanku ptiček z zlatim kljunom. Prvi je celo poti-pal tisto všito jabolko, za kar ga je mati krenila po roki. Miško, ki je že sama stala, je mikala srebrna zaklopnica, bleščeča se na Daničinem pasu; po zofi se je po vseh štirih priplazila do deklice in ji sedla v naročje. Stanko se je domislil pravljic, ki jih je pravila mati, in je Danico naravnost vprašal, ni li ona tista deklica iz devete dežele, ki je pasla gosi in je postala potem kraljica. Mirko je bil skromnejši, ker jo je smatral le za navadno preganjano bitje in jo je primerjal vili, ki je pred zmaji bežala s planine; o takšni vili je slišal pesem, ko ga je Grgičeva majka nekoč vzela na svoj dom. Zelo oprezen in boječ je bil Daničin prvi nastop v tuji hiši. Zaupno je parkrat pogledala na Vilarja, kakor bi hotela reči: Oprosti mojo zbeganost! Nisem jih še navajena, a navaditi se jih hočem, ker ti tako želiš. Ni si upala se ozreti na Hrena: po nekem naravnem nagibu je spoznala, da za njegovo porogljivostjo tiči neod-kritost in slaba volja. Kakor z deco, tako se je njen pogled precej seznanil tudi z gospo Minko, ki jo je navdala že prvi hip velika prisrčnost za deklico. Vilar je pravil o potu, ki so ga naredili, go- spa je prijazno vprašala deklico, če je sama všila te krasne podobe in arabeske v gunjič, potem je hotela vedeti, kje se naučila te u-metnosti, naposled je izrazila željo, naj bi se precej jutri obe skupaj lotili večjega dela, pri katerem bi ona sama delovala le kot učenka. Danica je z ljubkim in jasnim glasom odgo-vtrjala in se močno prikupila gospe. "Jaz se bom učila od tebe umetnega všivanja, ti pa od mene kuhanja. Si li zadovoljna tako ?" "Zadovoljna," je odgovorila Danica in go* spa je prijela za Miškino obnaženo nožico, tako da je z nožico vred držala tudi Daničino roko. "Kako se imenuješ, devojka?" je vprašal gospodar s pipo v ustih. "To treba vedeti." Njegova srbo-hrvaščina se je močno naslanjala na slovenščino. "Danica," je zašepetala deklica in mahoma jo je zalila rdečica, ko se je zazrla v debele Hrenove oči. Vilar je zapazil njeno plašljivost pred gospodarjem. "Danica Miloševičeva je njeno ime," je pojasnil. "Dobro, to treba vedeti. In kakšno dostojanstvo naj pridenem njenemu imenu, ko jo jutri zglasim v konaku? Tu so za takšne stvari zelo strogi." Vilarju so legle neke senefe na lice. Ni mu ugajalo, da govori prijatelj zbadljivo o Danici, pa tudi to ne, da deklica ne ostane skrita. Zamolklo je odgovoril: "Dostojanstva nima še nobenega. Čakaj, prijatelj, napišem ti, kako jo prijaviš v konaku." Iztrgal je list iz svo je beležnice in zapisal nanj besede: 'Danica Miloševičeva, rojena 1865. leta. Rojstni kraj-. Nevesinje v Hercegovini. Prišla iz Piliča pod Konj-planino. Sirota brez očeta in matere. Položil je list pred Hrena: "Nadejam se, da zadošča, kar sem napisal. Sicer vama pa naravnost povem, kaj nameravam. Ona je moja nevesta, ne morda kakšna slučajna simpatija. To povem zato, da ne bo napačnih ugibanj in nesporazumljenja." "Sem si precej mislila, gospod inženir," je rekla gospa Minka, ljubo se smejoč na vse strani. "Takšna deklica ni za šume, v svet mora, da se uči in lika, ko je še v letih za u-čenje. Da sem jaz moški in bi se mi pojavila sredi gozdov, tudi mene bi ganila njena u-soda in lepota." Hotela je povedati Vilarju nekaj prikupljivega, pa se je izjalovilo. Prava nerodnost pa se je izvalila na dan, ko jo je gospodar podražil z vprašanjem: "In ko bi zagledala taka, kakor si, fanta takšne postave in takšnih oči? Minkec — a?" "Ti vselej prištuliš neumnost!" ga je odbila gospodinja in mu zalučila Mirkov fesič v prsi. "Kdaj se vendar odvadiš, svojo naklonjenost odevati z zarobljenostjo! Sedaj ko imamo krasno in milo gostjo v hiši, ti ne prizanesem nobene tvoje neotesanosti." Vilar je vstal in se poslovil, dasi ga je gospa vabila, naj ostane pri večerji. Vsem je podal roko. Gospo je prosil, naj uvede Danico kolikor mogoče v vse stroke gospodinjstva, svoji varovanki je prigovarjal, naj zaupa vanj, ker krivica, ki jo trpi ona, zadene tudi njega in on noče omahovati, noče opešati na poti, po kateri jo privede v varno zavetje. Danica ga je razumela in mu s hvaležnim pogledom plačala za njegove bodrilna besede. (Dalje prih.) *