Kol
iruzbc s t	------------
za
navadno leto
Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani
IJlIr
f 26132 _
Z dovoljenjem visokočast. Kerškega knezoškofijstva.
Izdala dražba sv.
V CELOVCU 1862.
Natisnil Janez Leon.
^ rv oic z6/si d
8613 2
V u 4y
* v
f, 3 lfc[im>-
Navadno leto 1863
ima 365 dni in se začne s četerlkom in konča s četerlkom.
Začetek leta.
Občno leto se začne v novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 29. novembra. Vladno leto se začne o vseh Svetih, 1. novembra.
Godovinslco števi
Zlato število	2
Epakta	XI
Sončni krog	24
Letni
Pomlad se začne 21. marca. Poletje se začne 21. junija.
lo za leto 1863.
Kimsko število	G
Nedeljska čerka	D
Letni vladar: Sonce,
Časi.
Jesen se začne 23. sept. Zima se začne 22. dec.
Premakljivi prazniki.
Septuagezima 1. februarja. Pepelnica 18. februarja. Cvetna nedelja 29. marca. Velika noč 5. aprila. Križev teden 11., 12. in 13. maja.
Vnebohod Kristusov 14. maja. Binkoštna nedelja 24. maja. Sv. Trojica 31. maja. Sv. Kešn. Telesa 4. junija. 1. adventna nedelja 29. nov.
Koledarček 1863.
I
Kvaterni in drugi posti.
I.	Kvatre, pomladne ali postne 25., 27. in 28. marca,
II.	„	letne ali binkoštne 27., 29. in 30. maja.
III.	„	jesenske 16., 18. in 19. septembra.
IV.	„	pozimske ali adventne 16., 18. in 19. decembra.
Štirdesetdanski post je od pepelnice do velike sabote, t. , od 18, februarja do 4. aprila.
Kvaterni in drugi posti so z zaznamovani.
ob kterih se po cesarski postavi ne smejo ne igre, no plesi, ne druge očitne veselice obhajati:
Na pepelnico. — Na dan Mariinega oznanjenja. — Sv, veliki teden in na veliko noč, — O binkoštih. — Na dan sv. rešnjega Telesa. — Na dan rojstva Marije device. — Na dan vseh svetnikov. — Tri zadnje dni adventne. — Na sveti dan ali božič.
Prepovedani dni,
Mlaj
Pervi krajec
Znaminja za lunine krajce.
@ I Sip ali polna luna Q) Zadnji krajec
(D
Nebeške znaminja.
Oven
Ti «f lev

strelec
/6
dvojčki







1





.... ■ -■.;


in
■■ aii rrnJ
ima 31 dni
III
Dneri	Godori in nedeljski evangelji	- C* 1 SSJ
Četert Fetek Sabota	1	Novo leto. Ob. Gosp 2	Markari, opat 3	Genovefa, dev.	t* **
Od modrih na jutrovem. Mat. 2,		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	4	D Tit, škof 5	Telesfor, p. m, 6	Sv. 3 kralji 7	Valentin 8	Severin, opat 9	Julian, muc. 10 Pavel, pušc.	-	«Bj» •UR -	m/« UR «r >
Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Cetertek Petek Sabota	11	D 1 Ep. Pavlin, škof 12	Ernest, opat 13	Hilari 14	Feliks, muc. 15	Maurus, opat 16	Marcel, papež 17	Anton, pušč.	sh sh sh & &
Od ženitnine v Kani Galilejski. Jan. 2.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Cetertek Petek Sabota	18	D 2 Ep. Sv. Ime Jez. 19	Kanut, kralj 20	Fabjan in Sebastjan 21	Neža, dev. 22	Vincenc, muc. 23	Device Marije poroka 24	Timotej, škof	& m a SK 3S
Jezus ozdravi gobovega. Mat. 8.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	25	D 3 Ep. Sv. Pavla spr. 26	Polikarp, škof 27	Janez Krizostom 28	Marjeta, dev, 29	Franc Salezi, škof 30	Martina, dev. 31	Peter Nol.	rf i* ** •m
lanini spremini.
© Sip 5. dne ob štireh 29 minut zjutraj.
(D Zadnji krajec 13. dno ob enej, 3 min. zjutraj.
© Mlaj 19. dne ob štireh 29 min. zvečer.
3 Pervi krajec 26. dne ob petih, 51 min. zvečer.
Solnce stopi tega mesca v vodnar j evo znamnje.
Rast dne?a.
V tem mescu narave dan za celo uro.
Dozde?no Treme.
Ta mesec začne z mrazom in snegom, in se konča s snežnim vremenom.

FEBRUAR »n SVEČAN!
imn '4M tint.
Dnerl	(■odori iu nedeljski erangelji	'e č= !>a	Lunini sprenrini. @ Šip 3. dne ob ednajstih TI min. zvečer.
Od delavcev v vinogradu. Mat. 20.			
Nedelja Pondel.	1	D Sept. Ignaci, škof 2	Svečiiica	if ur t * t	
Torek Sreda Četertek Petek Sabota	8 Blaži, škof 4	Veronika, nuna 5	Agata, dev. muc. 6	Rotija, dev, mui. 7	Romvald, opat		© Zadnji krajec 11. dne oh ednajstih 43 minut zvečer. © Mlaj 18. dne ob slireh il minute zjutraj. 3 Pervi krajec 25. dne
Od sejavca in semena. Luk. 8.			
Nedelja Pondelek Torek Sreda Oetertek Petek Sabota	8 DSeksag. Jan. M., op.	th !h m «« & & &	ob enej 31 minut zvečer.
	9 Polona, dev. 10	Šolastika, mui-. 11	Desideri, škof 12	Julijan 13	Katarina 14	Valentin, muc.		Sonce stopi tega mest« v ribje znaminje. Rast dneva.
			
			Dan naraste v tam mescu za eno uro in 25 minut. Dozdevno rreme. Perve dni lepo merzlo vreme, okoli srede odjuga z dežjem; proti koncu spet merzlo.
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	15	D Kvinkv. Favstin 16	Julijaua 17	Konstanti ja (Pust) 18	■{• Pepelnica, Flavijan 19	Konrad, pušč. 20	Evheri 21	Leonora	a A A	
Jezus od hudiča skušan. Mat 4.			
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	22	DKvadr. Sv. Petra stol 23	Marjeta K. 24	Matija, apost. 25	Kvatr. Valburga 26	Aleksander 27	i Kvatr. Nestor 28	f Kvatr. Roman	# mP tf tš trt	


MARCI «ii SUSEC
ima 31 *lii).
Jezus 6e je spremenil na gori.
D Rent
Nedelja
Pondelek
Torek
Sreda
Četertek
Petek
Sabota
1	D Kem. Albin, škof
2	Simplici, puee.
3	Kunigunda
4	Kazimir, spozn.
5	Friderik
6	Fridolin
7	Tomaž Akv,
Jezus hudiča izganja. Luk. 11.
Nedelja
Pondelek
Torek
Sreda
Četertek
Petek
Sabota
8	D Ocul. Janez od Boga
9	Ciril in Metod
10	40 mučenikov
11	Herakli, m. (Sredpost)
12	Gregor
13	Rozina, vdova
14	Matilda
Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6.
Nedelja
Pondelek Torek Sreda Če ter t
Petek Sabota
15	D Lat ar. Lons^n,muč.
16	Heribert, škof
17	Jedert. dev.
18	Edvard
19	Sv. Jožef
20	Joahim
21	Benedikt, opat
Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan 8.
Nedelja
Pondelek
Torek
Sreda
Četertek
Petek
Sabota
22	D Jud. Oktavian
23	Viktorin
24	Gabriel
25	Oznau. Slar. Dev.
26	Teodor, škof
27	Rupert, škof
28	Guntram
Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21.
Nedelja 29 D Cvetna ned.
Pondelek 30 Kvirin Torek ,31 Amos, duh.
Lunini spremini.
•4R <W>
® Šip 5. dne ob lreh, 43 minut zvečer.
(C Zadnji krajec 12. dne ob sedmih, 52 uiinnt zvečer.
@ Mlaj 19. dne ob dveh, 31 minut zvečer.
L'prvi krajec 21. dne ob osmih, 55 minut zjutraj.
Sonce stopi tega mesca v ovnovo znaminje.
Noč in dan enako dolga.
Začetek spomladi.
Rast dneva.
Dan naraste v tem mescu za eno uro 46 minut.
Doitdevno rrenie.
V začetku o^užno, okoli srede topli dni, proti koncu vetrovno.
-S"-
vr APRIL ali MALI TRAVE M
i m M 30 dni.
Dnevi	Godovi in nedeljski erangelji	M 'S* 'a ca <=	Lunini spremini. @ Šip 4. dne ob petib, 6 minut zjutraj. (£ Zadnji krajec 11. dne ob dveh, 20 min. zjutraj.
Sreda Četertek Petek Sabota	1	Hvtgo 2	i Veliki četertek 3	f Veliki petek 4	•J" Velika sabota	"i" * sh rt	
Jezus vstane od smerti. Mark. 16.			
Nedelja Pondel. Torek Sreda Četertek Petek Sabota	5	D Velika noč 6	Velikonočni pond. 7	Herman 8	Dioniž 9	Maria El. 10	Ecehiel, pr. 11	Leo, papež	««e	© Mlaj 18. dne ob štireh, 2 min. zjutraj. 3 Pervi krajec 26. dne ob petih 5 min. zjutraj. Sonce stopi v bikovo znaminje.
Jezus pride pri zapertih vratih. Jan. 20.			
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	12	D 1 Kvasim. Juli, p. 13	Hermengild 14	Lambert 15	Anastazija, dev. 16	Kalist, škof 17	Rudolf 18	Apoloni	A as 325 fff	Rast dneva. Dan naraste v tem mescu za eno uro 38 min.
Od dobrega pastirja. Jan. 10.			Dozdevno vreme.
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	19	D 2 Bliser. Krenseen. 20	Sulpici 21	Anselm 22	Soter in Kaji 23	Sv. Juri, muč. 24	Fideli 25	Marka, Ev.	t* 1* Mt i* HBv	V začetku prijetno, okoli srede vetrovno, proti koncu deževno.
Še en malo in me ne bote vidili. Jan. 16.			—s-
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek	26	D 3 Jub. Klet 27	Peregrin 28	Vital 29	Peter, muč. 30	Katarina Sen,	* * t *	


MAJ »h VILKI TRAVEN
ii»a 3ft dni.
Dnevi	Godovi in nedeljski evangelji	f :sj	
Petek Sabota	1 Filip in Jakop, ap. rt j 2 Sigisniund, kralj :rt		Lunini spremini. © Šip 3. dno ob treh 49 minut zvečer. © Zadnji krajec 10. dne ob osmih 13 minut
Grem k njemu, ki me je poslal, Jan. 16.			
Nedelja Pondelek	3	D 4 Cant. Najd. sv. kr. 4	Florian	« & &	
Torek Sreda	5	Piji V. 6	Janez pr. vr.		zjutraj. © Mlaj 17. dne ob petih, 46 min. zvečer, 3 Pervi krajec 25. dne ob devetih 44 minut zvečer. Sonce stopi v znaminje dvojčkov.
Četertek Petek Sabota	7	Stanislav 8	Mihael prik. 9	Gregor N.	s-t 9% A	
Kar bote v v mojem imenu prosili. Jan. 16.			
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četert. Petek Sabota	10	D 5 Rog. Antonin 11	Mamert j 12	Pankraei j Križev teden 13	Servaci ) 14	Vnebohod Kristus. 15	Sofija, vdova 16	Janez Nep.	A •f m/f	
			Rast dneva. Dan naraste v tem mesca za eno uro 15 inia. Dozdevno vreme. V začetku dež; potlej lepi topli dni. —S— *
Kedar pride sv. Duh. Jan. 15. in 16.			
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	17	D 6 Esaud. Jost 18	Venanci 19	Celestin 20	Bernard 21	Feliks Kant. 22	Julija 23	Desideri	Mt ■m •m #	
Ako kdo meno ljubi. Jan. 14.			
Nedelja Pondel. Torek Sreda Četertek Petek Sabota	24	C 7 Binkoštna ne d. 25	Binkoštni pond. 26	Filip 27	f Kvatr. Beda 28	Vilhelm 29	f Kvatr. Maksimilian 30	f Kvatr. Ferdinand	Ir "h rt rt	
Meni je vsa oblast dana. Mat. 28.			
Nedelja 31 D 1 Sv. Trojica ^			
Ji I N I! aii ROŽNIK
imn 30 iliii.
Dnevi	Godori in nedeljski :i CTiingelji rc		Lunini spreinini. ® Šip 2. dne 25 minut po poluoči. © Zadnji krajec 8. dne ob dveh 49 minut zvečer. © Mlaj 14. dne ®b osmih 33 min. zjutraj. 3 Pervi krajec 24. dnu ob ednajstih 28 minut
Pondelek Torek Sreda Cetert. Petek Sabota	1	Graeiana 2	Erazem 3	K loti Ida 4	Sv. rešn. Telesa ; 5 Bonifaci, škof 6 Norbert	& A th.	
Od velike večerje. Luk. 14.			
Nedelja Pondelek Torek	7	D 2 Serce Jezusa 8	Medard 9	Primaž		
Sreda Oetertek Petek Sabota	10	Margareta 11	Barnaba 12	Janez Fak., spozn. 13	Anton Padv&n	MF	zjutraj.
		•C	Sonce stopi v rakovo znaminje. Najde\jši dan, najkrajši nož. Začetek poletja.
Od zgubljene ovce. Luk. 15.			
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	14	D 3 Bazili 15	Vid 16	Beno, škof 17	Adolf	ft ** M •m «p	
	18	Gervazi 19	Juliana 20	Silveri, papež		Rast in krajšanje dnem. Dan naraste do 21. t. m. za 17 minut in se skrajša do 30. za 3 min. Dozdevno Treme. V začetku dež, potem spremenljivo in proti koncu sopet dež.
Od velicega ribjega vlaka* Luk. 5.			
Nedelja Pondelek Torek Sreda Oetertek Petek Sabota	21	D 4 Alojzi 22	Pavlin 23	Ediltruda 24	Janez Kerst. 25	Frosper, škof 26	Janez in Pavi 27	i Hema	«f * rt rt rt ««	
Od farizejske pravičnosti. Mat. 5.			
Nedelja 28 D 5 Leo II., papež Pondel. 29 Peter ln Pavi & Torek 30 Spomin Pavla ap. i?			
JUH ali MAHI SER RAN
IX
insa 31 flm.
Dnevi	Godovi in nedeljski erangelji	'i esj
Sreda Jetertek Petek Sabota	| 1 Teobald | 2 Obiskanje Marije Dev. 3	Heliodor, škof 4	Ulrik, škof	■aJ. fk. iA
Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	5	D 6 Doraici, muc, 6	Izaija, prer. 7	Vilibald, škof 8	Elizabeta, kraljica 9	Cenon, muc. 10	Amalija, dev. 11	Piji, papež	ta* •1F#
Od lažnjivih prerokov. Mat. 7.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	12	D 7 Mohor in Fort. 13	Margareta 14	Bonaventura 15	Eazdel. aposteljnov 16	Marija Karm. 17	Aleš, sp. 18	Friderik	M 5» "aR •fš "T"* 1K _ V? <*9>
Od krivičnega hišnika. Luk. 16		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	19	D 8 Osmiea sv. Mohorja 20	Elija, prer. 21	Olga 22	Marija Magdalena 23	Libori, škof 24	Kristina, dev. muc. 25	Jakob, ap.	& sh sh <«€
Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19.		
Nedelja 26 D 9 Ana, mati Mar. D. & Pondelek 27 Panti.leon Jff Torek 28 Viktor, p. 1% Sreda 29 Marta, dev. ji3» Četertek 30 Abdon in Senen A. Petek 01 Ignaci Lojolan A		
Koledarček 1863,
Lunini spremim',
@ Šip 1. dne ob sedmih 51 minut zjutraj.
© Zadnj i krajec 7. dne ob ednajstih 26 min. zvečer.
© Mlaj 15. dno ob ednajstih 51 min. zvečer.
3 Pervi krajec 23. dne ob desetih 29 minut zvečer.
Šip 3. dne ob dveh 30 minut zvečer.
Solnce stopi tega mesca
Krajšanje dne?a.
Dan se skrajša v tem mescu za 55 minyt.
Dozdevno Treme.
V začetku lepi topli dni, toli srede spremenljivo, po-m spet lepo in toplo.
n
AVGUST a« VILKI SERFAN
ima 31 tlni.
Dneri	Godovi in nedeljski CTangeiji	i 's IS5
Sabota	1 Sv. Petra vezi	as
Od farizeja in čolnarja. Luk. i 8.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Cetertek Petek Sabota	2	D 10 Porciunkula 3	Najdba Štefana 4	Dominik 5	Marija snežil. 6	Spremenjenje Jezusa 7	Kajetan, škof 8	Cirijak, muč.	m? Kf# M
Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Cetertek Petek Sabota	9 D 11 Roman, muč, 10	Lorenci, muč. 11	Suzana, dev. 12	Klara, dev. 13	Hipolit in Kasian 14	■{• Evzebi, sp. 15	Vnebovz. M. D. (V. g.)	Hf I?
Od usmiljenega Samaritana. Luk. 10.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Cetertek Petek Sabota	16	D 12 Rok, sp. 17	Bertram 18	Helena 19	Ludovik Tol. 20	Štefan, kralj 21	Donat, muč. 22	Timotej, muč.	S? sh ŠT. « J?*
Od	deset gobovih. Luk. 1 7.	
Nedelja Pondelek Torek Sreda Cetertek Petek Sabota	23	D 13 Filip Ben., sp. 24	Jernej, muč. 25	Ludovik, kralj 26	Zefirin, muč. 27	Jožef Kalas. 28	Avguštin 29	Obglav. sv. Janeza	sh. A
Nihče ne more dvema gospodoma služiti. Mat. ti.		
nedelja 30 D 14 Angel varh Pondelek 31 Kajmund		rt*
Lunini sprcmini.
(O Zadnji krajec 6. dne ob ednajstih 2 minut zvečer.
© Mlaj 14. dne ob treh zvečer.
3 Pervi krajec 22. dne ob sedmih 17 minut zjutraj.
fc>ip 28. dne ob devetih 52 min. zvečer.
Sonce stopi v zuaminje
device.
Konec pasjih dni.
Krajšanje dneva.
Dan se skrajša v tem mescu za 1 uro 34 min.
Dozdevno vreme.
V pervi polovici vroči




, f


;	-v
■J ' - -


! ' ,
, * - '

- \



i in a 30 lini.
Dnevi	Godovi in nedeljski evangelji	a tsa
Torek Sreda Četertek Petek Sabota	1	Tli 2	Štefan, kralj 3	Serafina 4	Eozalija, dev. 5	Lavrenci, škof	t* 5»
Od mertvega mladenfSa v Najmu. Luk. 1.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	(i D 15 Hermogen 7	Regina, dev. 8	Rojstvo Mar. Dev. 9	Korbinian 10	Miklavž Toleut. 11	Prot in Hiacint. 12	Erentruda, dev.	"i,
Od vodeniiSnega. Luk. 1J.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	13	D 16 Ime Mar. Dev. 14	Povzd. sv. križa 15	Nikodem 16	Kvatr. Ludmila 17	Hildegarda 18	i Kvatr. Metod 19	i Kvatr. Januar i	1-rt rt «
Od narveiSe zapovedi. Mat. 22.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	20	D 17 Evstahi 21	Matevž 22	Mavrici 23	Tekla, dev. 24	Rupert 25	Kleofa, dev. 26	Ciprian, mu«.	& & Sh-A
Od mertudnega. Mat. 9.		
Nedelja 27 D 19 KosmasinDamian Pondelek 28 Venceslav Torek 129 Mihael varh Sreda |30 Jeronim, uč.		mr iHf m* **
Lunini spremini.
(£; Zadnji krajec 5. dne ob dveh 6 min. zjutraj.
© Mlaj 13. dne ob petih *39 minute zjutraj.
d Pervi krajec 20. dne ob dveh 30 min. zvečer.
@ Šip 29. dne ob šestih 59 minut zjutraj.
Sonce stopi tega mesca v znaminje tehtnice.
ZaSetek jeseni.
Krajšanje dneva.
Dan se skrajša v tem mescu za eno uro 40 minut.
Dozdevno vreme-
V pervi polovici lepo toplo vreme, okoli srede spremenljivo, potem sopet lepo vreme.
-s-
OKTOBER »n VENOTOK
ima 3fl dni.
Dnevi	Godovi in nedeljski evangelji	_eo a CvJ
Četertek Petek Sabota	1	Remigi, škof W 2	Leodegar, škof tfft 3	Evald, muc. M	
Od kraljeve ženitnine. Mat. 22.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	4 D 19 Eoženkr. ned. b Placid 6	Bruno 7	Justina, dev. 8	Brigita, udova 9	Dionizi, škof 10 Frančišek Borg.	•K HSK *r *
Od kraljevega sina. Jan. 4.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	11	D 20 Burkard 12	Maksimilijan 13	Koloman 14	Kalist, puše. 15	Terezija, dev. 16	Gal, opat 17	Hedvika	rt rt rt « &
Od deset tisoč talentov. Mat. 18.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	18	D 21 Cerk. posveč. 19	Peter od A. 20	Felician 21	Uršula, dev. muc. 22	Kordula, dev. muc. 23	Janez Kap. 24	Rafael, arhangel	■a. A A « M?
Dfyte cesarju. Mat. 22.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	25	D 22 Krišpin, muc. 26	Armand 27	Sabina 28	Simon in Juda 29	Narcis, škof 30	Klavdi, muč. 31	i Volvenk	t¥ a n «
Lunini spreniiiii.
Zadnji krajec 4. dne ob osmih 18 minnt zvečer.
© Mlaj 12. dne ob sedmih 39 minut zvečer.
3 Pervi krajec 1 D. dne ob devetih 3 minut zvečer.
© Šip 26. dne ob šestih 53 minut zvečer.
Sonce stopi tega mesca v znaminje škorpjonovo.
Krajšanje dneva.
Dan se skrajša v tem mescu za eno uro 42 minut.
Dozdevno vreme.
V začetku lepi jesenski dni, okoli srede spremenljivo, proti koncu bolj merzlo vreme.



NOVEMBER »u LISTOPAD
ima 30 «i«»i. •
Dnevi	Godovi in nedeljski evangelji	'S* 1 C
Od stotnikove hčere. Mat. 9.		
Nedelja pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	1	D 23 God vseh Svetil 2	Vseh vernih duš 3	Huberti 4	Kari Bor. 5	Emerik, spozn. G Lenart, škof 7 Engelbert	«8€ -m #
Od dobrega semena. Mat. 13.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	8	D 24 Bogomir, škof 9	Teodor, muc, 10	Andrej Av., sp. 11	Martin, škof 12	Martin, papež 13	Stanislav Kostka 14	Venerand	A sH ■m & &
Od ženofovega zernja. Mat. 13.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota	15	D 25 Leopold 16	Otmar, opat 17	Gregor 18	Odo, opat 19	Elizabeta 20	Feliks Val. 21	Marije Dev. darovanje	A A A « mf
Od gnjusobe razdjanja. Mat. 24.		
Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek	22	D 26 Cecilija, dev. m. 23	Klemen 24	Janez od Kr. 25	Katarina 26	Konrad, škof 27	Virgil, škof	rf n* t* ** H n
Sabota	28 Eberard, škof	mMC *W<
Od poslednje sodbe. Luk. 21.		
Nedelja 2!) D 1 adventnaned. Pondelek J30 Andrej		s
lunini spremini.
© Zadnji krajec 3. dno ob stireh 31 min. zvečer.
@ Mlaj i 1. dne ob osmih 56 min. zjutraj.
3 Pervi krajec 18. dno ob štireh 2 min. zvečer.
® Šip 25. dno ob desetih 59 min. zjutraj.
Sonce stopi v streičevo znaminje. ^
Krajšanje dneva.
Dan se skrajša v tem mescu za eno uro 15 min.
Dozdevno Treme.
V pervi polovici deževno vreme s snegom, v dragi lepi merzli dni.

x,v DECEMBER aii GRUDEN
imn 3t ilni.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangelji
Torek
Sreda
Četertek
Petek
Sabota
1	Eligi
2	Bibiana
3	Frane Ksav.
4	Barbara, dev. muč.
5	Krišpina, muc.

Janez Kerstnik v ječi. Mat. 11.
Nedelja
Pondelek
Torek
Sreda Četertek Petek Sabota
6	D 2adv.ned. Miklavž
7	■J" Ambroži
8	Spočetje Dev. Mar.
9	Leokadija
10	Judita
11	Damaz, papež
12	Maksenci
Pričevanje Janeza Kerstnika. Jan. 1.
Nedelja
Pondelek
Torek
Sreda
Četertek
Petek
Sabota
13	D 3 adv.
14	Spiridon
15	Celian
16	f Kvatr.
17	Lazar
18	* Kvatr.
19	f Kvatr.
ned.
Adelajda
Gracijan Nemezi
V
V 15. letu cesarovanja. Luk. 3.
Nedelja
Pondelek
Torek
Sreda
Četertek
Petek
Sabota
20	D 4 adv. ned.
21	Tomaž A.
22	Dimitri
23	Viktorija
24	i Adam in Eva
25	Božič
26	Svet Štefan, muč.
Simeon in Ana v tempeljnu. Luk. 2.
Nedelja 27 D Janez Ev. _
Pondelek 28 Nedolžni otročici	ftf1
Torek 29 Tomaž, škof	tf
Sreda ;30 David, kralj	"i
Četertek j 31 Silvester, papež	|"5r
Lunini spremini.
© Zadnji krajec 3. dne ob enej 11 minut zvečer.
© Mlaj 10. dne «b devetih 20 min. zjutraj.
3 Pervi krajec 17, dnu 43 min. po polnoči,
® Šip 25. dne ob treb 4 7 min. zjutraj.
Sonce stopi v kozlovo znaminje.
Najkrajši dan, najdeljsi
noČ.
Začetek zime.
Krajšanje in rast dneva.
Dan se skrajša do 21. za 21 minut in in spet naraste do 31. za 3 min.
Dozdevno vreme.
V začetku deževje s snegom, potem merzli zimski dni.



Deželni patroni.
Sv. Ciril in M e t o d i (9. marca) na Moravskem; s v. J o ž e f (19. marca) po slov. deželah in na Tirolskem; sv. Rnpert (27. marca) na Solnograškem; sv. Marka (25. aprila) na Beneškem; sv. Janez Nep. (16.maja) na Češkem; sv, Ladislav (27.junija) na Erdeljskem; sv. Mohor (12. julija) po slovenskih deželah; sv. Elija (20. julija) na Ilrovaškem; sv. Štefan (20. avg.) na Ogerskem; sv. Tilen (1. septembra) na Koroškem; sv. V e n-eeslav (28. septembra) na Češkem; sv. Mihael (29. septembra) na Gališkem; sv, Just (1. novembra) na Teržaškem; sv. Leopold (15. novembra) na Avstrijanskem in sv. Spiridion (14. decembra) na Dalmaškem.
Rodopis cesarske rodovine.
Cesar avstrijanski: Franc Jožef Pervi, rojen na Dunaju 18. avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. decembra 1848.
Česarica: E lizabetaE vgenia Amalia, hči vojvoda Maks Jožefa na Bavarskem, rojena v Posenhofen 24. decembra 1837, poročena 24. aprila 1854 na Dunaju.
Cesarevič naslednik: Kudolf (Franc, Karol, Jožef), rojen 21. avgusta 1858.
Cesaričine: 1. Sofija (Friderika,Doroteja), rojena 5. marca 1855, umerla v Budi 29. maja 1857. — 2. Gisela (Ludovika, Marija), rojena 12. julija 1856.
Bratje Nj. Veličanstva cesarja.
1.	Nadvojvoda Ferdinand Maksimiljan (Jožef), rojen v Schonbrunu 6. julija 1832, poročen v Briiselu 27. julija 1857 s Karolino, hčerjo kralja Belgiškega, rojeno 7. junija 1840.
2.	Nadvojvoda Kari Ludovik (Jožef Marija), rojen v Schonbrunu 30. julija 1833, poročen 4. maja 1857 z Margareto, hčerjo kralja Joana Saksonskega, rojeno 24. maja 1840, umerlo 15. septembra 1858.
3.	Nadvojvoda Ludovik Jožef (Anton Viktor), rojen na Dunaju 15. maja 1842.
Starši Nj. Veličanstva cesarja.
Franc Kari, rojen na Dunaju 7. dec. 1802, poročen na Dunaju 4, nov, 1824 s Zofijo, rojeno v Monakovem 7. januarja 1805.
Očetovi bratje in sestre.
a)	Ferdinand Pervi, rojen na Dunaju 19. aprila 1793, je postal cesar 2. marca 1835, se cesarstvu odpovedal 2. dec. 1848, poročen z Marijo Ano Karolino, hčerjo Viktorja Ema-nuela, kralja Sardinskega, rojena 19. septembra 1803.
b)	Marija Klementina, gospa zvezdokrižnega reda rojena 1. marca 1798. poročena z Leopoldom, kraljičem Sicilianskem, vdova od 10. marca 1851.
c)	Marija Ana, rojena 8. junija 1804.
I. Štempelj za mcnjice	II. Štempelj za pisma
	do	100	fl.	_	fl.	5	kr. i			do 20 fl.			—	fl.	5	kr.
Sez 100	n	200	»	—	n	10	n i	čez	20		40	«	—	n	10	n
„ 200	u	300	»	—	n	15	»	n	40		60	n	—	„	15	n
„ 300	«	500	n	—	n	25		n	60	»	100	n	—	n	25	n
„ eoo	„	1000	n	—		50	»	n	100	n	200	rt	—	n	50	n
„ 1000	n	1500	n	—	v	75	»	n	200	«	300	„	—	„	75	n
„ 1500	»	2000	n	1	»	—	n	n	300	»	400	w	1	n	—	n
„ 2000	rt	4000	n	2	n	—	n j	n	400		800	rt	2	„	—	n
„ 4000	„	6000	n	3	v	—	n	„	800	n	1200	n	3	n	—	n
„ 6000	„	8000	n	4	n	—	1 » i	M	1200		1600	rt	4	„	—	„
„ 8000	„	10000	n	S	n	—	»	i "	1600		2000	rt	5	„	—	n
„ ioooo	n	12000	n	6	n	—	n	i »	2000		2400	rt	6	n	—	n
„ 12000	n	16000	rt	8	n	—		»	2400	«	3200	rt	8	n	—	n
„ 16000	„	20000	rt	10	n	—	n	n	3200	n	4000	„	10	»	—	n
„ 20000	n	24000	rt	12	n	—	n	n	4000		4800	n	12	n	—	n
„ 24000	rt	28000	rt	14	n	—	„	n	4800	«	5600	rt	14	n	—	n
„ 28000	w	32000	rt	16	n	—	n	n	5600	D	6400	n	16	n	—	„
„ 32000	n	36000	n	18		—	n	rt	6400	n	7200	„	IS	n	—	„
„ 36000	n	40000	rt	20	n	—	»	n	7200	«	8000	»	20	»	—	n
daljo za vsaka 2000 fl. po 1 fl. veS.								dalje za vsakih 400 fl. po 1 fl.								ve2,
Triklad k štempeljnu, ki raste po vrednosti reči-
Pri	—	fl.	5 kr.	prikl.	—	fl	2 kr.	pri 5 fl. — kr.	prikl.	1 fl. 25 kr
n	—	n	10 „	ii	—	n	3 „	ii 6 ,, f,	ii	1 „ 50 „
n	—	n	15 „	11	—	ii	4 „	ii 8 „ — „	n	2 v ii
»	—	7)	25 „	n	—	ii	7 »	ii io „ — „	ii	2 „ 50 „
j>	—	11	50 „	ii	—	ii	13 „	» 12 „ - „	ii	3 )) ' ;>
	—	11	75 „	ii	—	ii	19 „	» 14 „ — „	ii	3 „ 50 „
»>	1	11	— j.	j>	—	ii	25 B	» » — ii	n	^ 11 11
?>	2	11	— v	11	—	ii	50 „	ii „ n	ii	4 „ 50 „
n	3			ii	—	ii	75 „	ii 20 „ - „	i>	5 ii n
n	4	1y		ii	1	•i	' n	dalje pri vsakem 1 fl. prikl. 25 kr		
---<it*.-
1.
Kapelica na mrazovi berdi.
epo znamnje goreče pobožnosti kristjanov po raznih deželah je to, da poleg poti svete kipe, križice in kapelice stavijo. Popotnik zamore iž njih soditi, da bo-goljubni duh ondašnje naselnike navdaja, in da varno je njegovo potovanje po leh krajih; zatorej je že pred mnogimi leti nek cerkveni predstojnik rekel, da z veseljem suče romarsko palico, kjer zaporedoma svete znamnja ob potih nahaja.
Slovenci so bili še vselej, odkar jim je luč prave vere zasvetila, za Božjo čast goreče vneti; to pričajo semtertje po našej mili deželi lepe cerkvice, ki so jih naši preddedje, čeravno velikega premoženja imeli niso, marveč so večidel le od živinoreje in poljedelstva živeli, po homcih in gričih pozidavah in lepšali. To resnico nam spričuje tudi naša t o m i n s k a žemljica ob Soči, Ta gorata deželica je svoje perve naselnike dobila iz starega čedadskega mesta; bili so namreč slovenski pastirji, kteri so svoje črede črez hribe pripasli do Soče in se ondi, kjer sedaj lepa vas Vol če stoji, vstano-vili. Njih perva skerb bila je cerkvico postaviti, in tako najdemo že leto 1015 po Kristusu na Volčanskem polju v černem gozdu cerkvico svetimu Danielu posvečeno. Od tod so se pastirji, kteri so semtertje tudi polje Koledarček 1863.	1
obdelovati jeli, širili v bregu Soče proti Gorotanu in pa o bregu reke Idrije proti Kranjskemu; in tako najdemo že v letu 1193 cerkvici v Belcu in na Šentviški gori postavljeni. Ljudje so se čedalje bolj množili in komaj preteče dvakrat sto let, kar že beremo od vpa-stirjenih cerkev v Kobaridu, v Tominu, v Kineži (na Knezi)*), v Cirkinah in v spodnji Idrii(pri fari). Tako pobožni so bili naši slovenski preddedje na Tominskem, da, čeravno vbogi, so s serčno gorečnostjo po versti Božje veže stavili in pravemu Bogu dolžno službo ponižno opravljali.
Pa ne mislite, da naši nekdanji naselniki po Tominskem so s tem že zadovoljni bili, da so v večih vasčh cerkve z duhovnimi pastirji imeli, marveč še mnogo druzih kapelic so tu pa tam po samotnih krajih postavili. Smem reči, da vsaka majhina soseska imela je svojo cerkvico, v ktero so duhovniki od fare nektere-krate v leti sveto mašo služit hodili. Take bile so večidel romarske cerkvice, kakor v Oblekah, na Ponikvah, na Mengorah, pri sv. Joanu v Šebre-ljah i. t. d. Nektere teh kapelic so v poznejih časih lastnega duhovnika dobile, druge so bile odpuščene in so zdaj groblje, veliko njih pa še stoji in dotične fare jih oskerbujejo. Vse to nam spričuje, kak pobožen duh je po naših tominskih hribih gospodaril.
In ako bi kdo mislil, da naši preddedje so v tem svetem početju podporo imeli, močno bi se motil. Cerkvena in deželna oblast ste si v naši okolici vedno le nasprotovali, kakor v starih pismih beremo; kajti cerkveno oskerbništvo bilo je laške stranke, svetno vlastin-stvo spadalo je pa pod nemško gospodarstvo, in tako
•) Kneža je svoje imž dobila od laške besede nChiesa", kakor Cerkina od slovenske beseda „ cerkva". Duhovni »o biii večidel in Laškega,
se je ptujstvo priganjalo in za slovenski pot borilo. Deselina in tlaka ste kervavo žulili naše tominske rojake. čez jezer vagonov žita se je vsako leto čedad-skim cerkvenim stolnikom odrajtati moralo, in v tomin-skem gradu na Ko z I o v em robu se je vlastelinu mozeg deželice žertvoval. Nič ne govorim od oskerbništva pravice, ktera se je le po prijateljih ravnala in za dnar na prodaj bila, samo rečem: nobeno čudo, da naši stiskani rojaki so se bili leto 1699 spuntali, da so bili pri tej priložnosti fajmoštra na Senviški gori šiloma od fare odnesli in z robarskim geslom: „butica stori pravico" od vseh krajev proti Tominu rogovilili; ker se jim je pa ondošnja gospoda poskrila in potekla, divjali so cel<5 proti Gorici.
Med rečicama Bačo in Idrijo razprostira se visoka planina, o kterej bi neveden popotnik na pervi pogled sodil, da je čez in čez le z gozdom obrasena. Ali močno bi se molil. Na tej planini živi še več ko 4000 duš, ter obseže staro šenviško faro, ktera je bila že v 11. stoletju papežu Celestinu znana. Potrudi se nekoliko, in ondi, kjer se Bača v Idrijo razliva, stopaj v breg, ne boš eno uro koračil in znašel se boš v tominskem Eldoraldu. Veruj mi, da na Tirolskem in v Švajcu ne dobiš bolj priljudnega kraja, kakor se ti tukaj v oči ponudi na Ponikvah in Pečinah. Ne bom ti popisoval teh dveh sosesk; kdor hoče tukajšno vstvar-jeno mičnost občudovati, treba mu je, da jo osebno gleda, samo to ti povem, da se rodovitno polje lepo spremenja z nježno obrasenimi hoinci, da se lepe pristave z zelenimi senožetimi verste, da se čisti zrak razmeva ptičjega petja in žvergolenja, tako da popotnik očaran stermi, nov svet se mu odpre, nenadna krasota vstvarjenja se mu postavi pred pogled. Kar je Bog tukajšniin ljudem sitnosti z hudo zimo napravil, hotel jim je z natorno [ničnostjo poleti stoterno popravit^ in
kar meščani z velikimi stroški iščejo, pa redko najdejo, to je Bog tukajšnim selanom milovoljno podaril. Pa tudi so mu naši rojaki za to serčno hvaležni. Pridi enkrat ob nedelji v cerkvo na Pečinah ali na Ponikvah in prepričal se boš pobožnosti naših kristjanov; zdelo se ti bo, da toliko zamaknjenih duš pred gospodovim altar-jem vidiš; tako oni svojega Boga ljubijo ter se mu darujejo iz vsega serca.
Ako čez Pečine proti Senviški gori koračiš, pelje te pot na mrazovo berdo. Ondi verh berda zagledaš lepo kapelico, v nji podobo križanega Jezusa, na desni strani podobo svetega Mohora in Fortunata, na levi pa podobo svetega Floriana. Ta kapelica ni še stara, pa vendar ima svojo povestico :
Vsako leto, v nedeljo po svetem Florianu se pravoverni iz cele šenviške fare in njenih okrajin po starodavni obljubi na mrazovi berdi zberajo. Ko 9 ura udari, jame se zlo številna množica pohlevno v sveto procesijo zverstovati. Naprej gre sveto razpelo podobo križanega Jezusa, kteri je nam pot, resnica in življenje; za njim stopi v rajdo bandera Pičanske du-hovnije s podobo sv. Mohora in Fortunata in pa sv. Floriana; za njo vihra bandera Ponikovske cerkve s podobo prečiste Marije Device in sv. Nikolaja; za njo nastopi bandera Roške kaplanije s podobo sv. Janeza evangelista; za njo se zversti bandera Tribuške duhov-nije z lepo podobo sv. Jakopa aposteljna; za njo se razgrinja veličastna bandera Šenviške fare s podobo sv. Vida, roženkranske Device in sv. Jožefa. Sedaj stopijo v versto vsred pobožnega ljudstva duhovniki, milo petje z berde odmeva, da se po logih in livadah raz-meva, in tako svete litanije prepevaje pobožna množica korači proti Pičanski cerkvi, kjer sveto službo neker-vave daritve opravlja; svetemu Florijanu v varstvo pred časnim in večnim ognjem se priporočuje in po dokon-
čanem zaobljubljenem duhovnem opravilu se spet proti mrazovi berdi verne in ondi razide.
Pred štirimi stoletji bila je žemljica okoli mrazove berde še malo obdelana, smerekovje in hrastovje je ondi kaj košato se gojilo, samo da nektere pastirske kajžice so semtertje stale. Zdaj se na Pečinah osem kmetov veseli in njih perva skerb je bila na homcu blizo njih koč cerkvico v čast svetemu Mohoru in For-tunatu sozidati, pa v cerkvico postavijo še majhen po-stransk oltarček v čast sv. Florjanu. V tem času bile so pogorišča v obširni šenviški fari kaj pogostoma; napravljene deloma od hišnega ognja, deloma pa od bliska in treska. Ljudje so žalovali in eden drugemu v požaru ljubeznjivo pomagali. Prigodi se, da nek pobožen pastir pri svoji čedi na mrazovi berdi zaspi. V spanju se mu senja, da govori: „V pičanski cerkvici na stranskem altarju se prav redkokrat sveta maša bere. Ali ne veste, da služabnik Božji, ktereinu v čast ondi altar stoji, je varh zoper silo ognja? Idi vašemu duhovniku povedat, da je Božja volja, naj bi ondi vsako leto enkrat za vse farane sveto mašo slovesno služili."
Pastirček se prebudi, svojo čedo pastirju izroči in naravnost gre k šenviškemu fajmoštru ter mu v svoji priprostosti sanje odkrije. Gospod fajinošter reč nekoliko presodijo, posvetujejo, in vpeljala se je za celo faro obljubljena procesija pervo nedeljo po godu sv. Florjana iz mrazove berde v Pičansko cerkvico. Se ve da požari niso popolnoma odjenjali, kajti Bog je pametnemu človeku z ognjem varnim biti priporočil, ali redko prav redko se prigodi, da bi v naših krajih tresk hišo zapalil. Ako pomislimo, kako pogostoma se po naših hribih bliski krožijo, in treski na zemljo v dobe in orehovlje prožijo; ako presodimo, kolikrat ravno za hišnim voglom košato drevo od treska zadeto se na tla zgrudi, moramo pač obstati, da tukaj je perst Božji in
da priprošnja sv. Florjana veliko premore. Naj govori posvetni modrijani, ker jim je rado, mi le v Gospoda zaupamo in terdimo, da po priprošnjah svetnikov milost nebeško dosežemo. V blisku in tresku se nam nebeško veličastvo oznanuje, in Gospod govori po strašnih nevihtah s svojimi nespokornimi otroci na zemlji, ali kdor se Njega v ljubezni derži, nič hudega se mu ne bo prigodilo. Po noči in po dnevi je dobro zavarjen, kdor se v nebeško varstvo izroči'. Blagor našim rojakom, da v po-božnosti serca in s čisto vestjo. svojemu stvarniku služijo, če tudi vbogi na pozemeljkih zakladih pa dan za dnevom bogatijo na zakladih nebeških!
Leta 1760 se bliža dan procesije sv. Florijana na Pečinah. Kmetov Tonček, ki je bil stopil že v deseto leto svoje starosti in je očetove ovce pasil, večkrat svoje starše nagovarja, naj bi mu dovolili letošnje procesije se vdeležiti in na mrazovo berdo iti. Oče mu prošnjo vselej odrekO, zavernivši ga, da jim nima kdo ovac pasti. Ali fant& si ve sam pomagati, naprosi sosedovega Tinčeta, mu svojo čedico izroči in se napravi v nedeljo na mrazovo berdo. Otroče pride na berdo in se čudi nad številom toliko ljudi. Zdaj pridejo gosp. fajmošter z šenviške gore, Tonček se jim bliža in roko poljubi. Procesija se vverstuje, Tonček se le gospod fajmoštra derži. Duhovniki začnd „Kirie elejson" peti in Tonček začne milo jokati.
„Kaj ti je Tonček?" ga vprašajo gosp. fajmošter; „kaj ti je fantčs?" vprašajo ga drugi duhovniki: „zakaj jočeš otročč?" ga drugi ljudje poprašujejo, pa nobeden ne dobi odgovora, Tonček preliva solze do cerkvice Pičanske. Domu pridši stopi k očetu, ter mu takole odgovori: „Oče! jaz ne bom več ovac pasel. Nekdo mi je danes na mrazovi berdi rekel, da imam v šolo iti in da bodem duhovnik." Oče se otroku nasmehlja in pa „bomo vidili" mu reko. Resnično, Tonček gre v šolo
in za petnajst lel g. Anton Klemenčič na Pečinah
v ondašnji cerkvici pervi novo mašo poje. Pičanska soseska ni imela še svojega pastirja, marveč je od šen-viške fare duhovno oskerbljenje dobivala. Gosp. Anton Klemenčič ostane po svoji novi maši domš, popravi nekoliko ondašnjo cerkvico, jo zdaljša in višo pravico doseže, pervi kaplan biti na Pečinah. Tukaj je preživel vse dni svojega duhovskega življenja, veliko dobrega je svojim rojakom storil, dokler je leta 1830 mirno v Gospodu zaspal. Njegov spomin je v blagru. Naši Pičani mu bodo vedno hvaležni in rod bo rodu pripovedoval, da on je pri svetem Mohoru pervi duhovnijo vpeljal. Pa od kod je milost došla? Dvignem svoje oči proti mrazovi berdi, ondi se je otročfc Božjega duha navzelo, iz njega se je nam učenik rodil in duhovni oče postal. Res je, da v človeškem življenji so nekteri trenutki, od kterih visi blagor ne le posamesnih ljudi, ampak tudi raznih sosesk, da celd! večih dežel in celih narodov. Res je, da Božji duh pihljri, kjerkoli hoče in kamor hoče, ali človeške serca so v nekterih krajih bolj pripravne se ga navzeti in nebeškega navdahnjenja za ves pozemeljski tek se poprijeti.
Na čelu mrazove berde ima kmetic svojo hišo, kteremu sploh le „Maražovec" pravijo. Kmetija bila je nekdaj le pičla. Gospodar se je vmislil tako si pomagati, da je kerčmati začel. Pa to mu je družinski blagoslov še le zmanjšalo in revež je prišel popolnoma ob vse premoženje ter samo golo kočo svojim otrokom zapusti. Vboštvo bilo je tukaj doma. Njegov naslednik začne bolje gospodariti, odpravi kerčmo, vpelja spet pobožnost v hišo in se poljedelstva poprime. Sicer mu je šlo od začelka močno težko, pa v Boga je zaupal, in se ni goljufal; kajti večno resnične ostanejo besede: kdor v Božjem imenu hišo zida, dobro zida in terdno bo stala, in kdor svojo družino v Božje varstvo izro-
čujc, ta si je naj zvestejega stražnika izvolil, in kdor svoje skerbi Gospodu prepusti in njemu služi, ne bo nikdar kruha stradal. Andrej Maražovec (tako se je zovel naslednik) reši spet nektere njive, ki jih je bil njegov oče zastavil, izdeluje tu pa tam po berdi neke pustine, sadi sadnje drevesa, in Bog mu je pomagal, da njegova družina ni kruha stradala. Med drugim je tukaj posebno to omeniti, da ta gospodar je verh mrazove berde prav veliko njivo na novem zdelal, ali njiva mu nikdar po godu sadu ni donašala. Serce ga je bolelo, ker se mu ni njegov trud izplačeval, in milo je zdiho-val, kedar je čas žetve nastopil, ker ni imel kaj v stog spravljati. „Pred ko ne", je večkrat rekel, „Ieži na tej njivi Božje prekletstvo. Pri izdelovanju so najemniki pogostoma kleli in se togotili, zatorej je Gospod Bog svoj blagoslov odrekel." Še na smertni postelji, ko svojemu sinu in nasledniku Jožefu očetov žegen podari, mu tudi priporoči rekoč: „Njiva za stogom mi nikdar prav sadu donesla ni; zatorej sem obljubo storil verh berde, kjer veš, da se procesija svetega Florijana počne, kapelico sozidati in tako Boga potolažiti, ki je bil pri obdelovanji njive večkrat močno razžaljen. Nisem mogel obljube spolniti, zatoraj priporočim, doverši ti, kar sem bil jaz obljubil in bodi zvest, da Bog ti bo obilno plati]."
Ko Jožef za očetom gospodarstvo prevzame, je njegova perva skerb, obljubljeno kapelico postaviti. In obljuba je dopolnjena, kapelica se z mrazove berde daleč v soncu blišči.
Pa kaj mislite, da očetova skerb bila je prazna? Naka ! Odkar kapelica na berdi stoji, imenovana njiva leto za letom obilno rodi, in ko po drugih njivah suša ali pa mokrota pritiska, na njivi za kapelico vse po volji raste, cveti, zori in sad donaša. Oh! da bi si to marsikteri v serce vzel, da preklinjevanje pri delu Božji blagoslov odžene I Da bi gospodarji take posle in na-
jemniko od hiše odpravili, kteri vsako besedo z hudičem zapečatijo! Da bi dninarji nikdar na Božjo priču-jočnost ne pozabili in s takimi rečmi se ne šalili in kratkočasili, ki poštenje žalijo, nedolžnost more in dušo vsmertijo! In kako hočeš, da ti bo tvoje polje rodovitno, ker so ga delavci in najemniki z grehi skrunili ? In kako želiš, da bi Bog tvoje njive in vinograde pred hudimi vremeni in nesrečno točo zavaroval, ker so ga tvoji hlapci in dekle ondi žalili in zaničevali?
Jožef Maražovec ti pa še dandanašnji obstane, da zazidana kapelica ni samo uni njivi, ampak vsemu njegovemu polju in celi družini nebeški blagoslov donesla. Maražovcu gre tako dobro, da je zdaj med pervimi kmeti v soseski, pa tudi je mož, na kterega besedo se ložeje zaneseš, kakor pri druzih na storjeni križ. Njegova družina je izgled kmetovavske hiše. Maražočevka je mati ubozih, tolažnica bolehnih, botra vsem revežem. — Ako te nekterekrate pot čez mrazovo berdo pelja, lahko se boš prepričal, da tukaj pameten kmet gospodari; kajti zagledal boš po berdi rasti obilno sadnega drevja vsakega plemena — še celo žlahtnega ploda, in med tem, ko drugi naši rojaki sadjorejo zanemarjajo, našteval boš tukaj na stoterno novih cepičev vsako leto. Če te pot ob nedeljah popoldne tod pripelje, našel boš večkrat vso Maražavčovo družino pred kapelico, in slišal, da se od Božjih reči pogovarja in trikrat dobrega Gospoda nebeškega hvali, ter svete pesmi prepeva. O večih praznikih, posebno o Marijnih godih najdeš vso kapelico z rožicami okinčano. Maražovčevi so hotli svoje domače svetišče praznično olepšati, Bogu svojo serčno vdanost naznaniti in pa memo gredeče popotnike opominjati, da Jezusu in Mariji se spodobi sveti dar darovati in v nedolžnosti serca služiti. Zvečer v saboti se tudi lampica v kapelici prižge, ktera je že marsikoga na Boga spomnila in na krivi poti ga ustavila.
Zalibože! kakor povsod, »udi v naših hribih ne manjka ponočnjakov. Duhovni si veliko prizadevajo take nesramneže krotiti. Nekterim svarjenje kaj k sercu grč, drugi pa terdovratni ostanejo in s svojim ponočnim ro-govilenjem nepokoj delajo.
Pred petimi leti se prigodi, da Jelenov Tomaž z drugimi tovarši čez mrazovo berdo priveka. Bilo je blizo polnoči v saboto pred cerkovanjem gorskim. Lampica je še v kapelici berlela. ko ponočna derhal v breg- stopa. Vsi so jo že od daleč vidili, neka sveta strahovitnost ponočnjake presune in uni odjenjajo od nesramnega trolala in gerdega tuljenja; samo Tomaž — bolj zdivjan od druzih, se ne da vkrotiti, marveč le na dalje svoje umazanice prepeva, in meni nič tebi nič jo hoče memo kapelice naprej mahniti. Ali glej komej deset korakov od kapelice stori, kar se nagloma blisk na nebu sproži in blizo njega tresk v dob vdari. Sapor ga zmoti in na tla verže. Drugi tovarši, ki so bili pred kapelico ostali, pridejo in ga na pol mertvega najdejo, ter na njegov dom odneso. Cel mesec ni mogel iz postelji. Sam je spoznal, da je to Božja kazen za njegovo nespodobno obnašanje, opustil je odsihmal vse po-nočevanje, in nikdar več memo kapelice ne gre, da bi se ne priklonil in pobožno pokrižal. Resnično, z božjimi rečmi se ni šaliti, in kdor ne spoštuje svetih znamenj poleg pota, utegne ga perst Božji hudo pokarati; zatorej kedarkoli hodiš, imej Boga v spominu, da te bo njegov Duh varoval. Ta je poglaviten namen svetih znamenj ob cesti, da bi se popotnik, kterega posvetni duh le prevečkrat zdivja, na Boga spomnil in kot pametna stvar obnašal. Saj nam take znamnja tudi povedo, da tu pa tam so popotniki nesrečo našli, celo smert storili in nas opominjajo, varnim bili ter Gospodu se izročevati, naj bi nam milostljiv bil in nas v svojo varstvo vzel.
Če iz mrazove berde na zahod pogledaš, postavite se ti dve cerkvici, ki ste Marii Devici posvečeni, pred oči: na Ponikvah in še dalje v obnebju na Mengo-rah. Vedi, da od tod nebeška mati nad našotominsko deželico stražo derži. Ne pozabi mili varhinji se prikloniti, zakaj že zgoraj sem ti povedal, da naši pobožni preddedje so pogostoma k tema cerkvicama romali, in po Marijnih rokah obilne milosti iz nebes dobivali. Bodi tudi ti Marijin otrok, da ti bo blagor.
Pa kaj slišim? — Z mrazove berde lepo soglasno petje doni, po celi planinski dolini se mično razmeva. Vse je tiho po logih in homcih; zdi se, kakor da bi v večerni mrak zamotana narava radostno poslušala čisto glasove; zdi se, kakor da bi prijetno soglasje na mirnih perutih večernega zraka veličastno se vihralo po jasnem nebu; zdi se, kakor da bi gozdič gozdiču, drevce drr-vescu, vejica vejici na nježno pesmico paziti velevala. Če prav poslušaš, razumel boš kmalo, da slava velja nebeški kraljici, kajti „Ave Marija* se večkrat v prepevanju ponavlja tako glasno, da „Ave Marija" se odmeva na unostranskih goričicah. Pa kdo tako lepo prepeva? Senokosci so in grabljivke. Z Bilšovne domu gred<5, in ko do kapelice na mrazovi berdi pridejo, ustavijo se, s kosami in grabljemi na ramah pokleknejo ter prečisto Devico z večerno pesmico počaste. Zdaj se spet vzdignejo, in med prepevanjem Marijine slave naprej koračijo do gospodarjevega praga. Oh kako veselo je v soseski stanovati, kjer ljudje tako pobožno živč, kjer se tako svete pesmi na polju čujejo, kjer se Marija Devica tako srečno časti! Besnično, človek napol ne občuti leže pozemeljskega terpljenja, in če tudi se mu nekterekrat kozarec grenkosti na glavo izlije, kmalo spet veselje v serce pride, ki mu solzne oči obriše, otožnost duha odžene in ga z novo serčnostjo okrepča.
In jaz. ki daleč od svoje tominske domovine — v Slatini na Stirskem to pišem, čeravno tukaj za čas bivam in s kislo vodo si svoje zgubljeno zdravje povra-čujem, vendar le na svoje predrage rojake na tomin-skem mislim, le med njimi moj duh stanuje in moje serce se raduje le tistih goric, ktere so moji preddedje obdelovali, ter želim, da bi moje telo ondi počivalo, kjer zelene gomile krijejo trupla mojih očetov v večnem pokoju; zatoraj oci daleč čez hribe in doline serčno pozdravljam svojo tominsko domačijo in ondi kapelico na mrazovi berdi.
Pri Kisli vodi na Štirskem dne 27. junija 1862.
F. J. Kaffol, duhovnik.
2.
Varšavski jermenar.
(Poljska povest.)
Pred kacimi 50 leti je stanoval v Varšavi v Fre-tovi ulici pošten jermenar. Imel je veliko družino, pa je ni mogel preživljati, ker ni imel skor nič dela, drago je bilo pa vse tako, da je še premožnišili ljudi sker-belo, kaj bo, če se na bolje ne oberne. Tej dragini bila je pa vojska kriva. Lačni jermenarjevi otroci so neprestano prosili kruha; pa kako bi jim ga bil dal žalostni oča, ker ga ni bilo pri hiši še toliko ne, da bi
si bil nasmctil oči ž njim. Žena mu je samega pomanjkanja in silne skerbi bolna ležala in zdihovala, in stari oča, ta si je želel smerti, da bi vsaj nekoliko zlajšal težko breme svojemu sinu in njegovi družini. Ker ni bilo od nobene strani pomoči, obupa in sklene si življenje vzeti. Res pobegne z doma; zapustivši milo jokajoče, lačne otroke, bolno ženo, žalostnega sivega očeta. Ves zgubljen je blodil po Varšavskih ulicah. Pred sveto-kriško cerkvijo začuje naenkrat vesel krik, kteri ga prebudi kakor iz sanja. Samemu sebi ne verjame, in čudi se, ker so še veseli ljudje na svetu. Serdito upraša mimoidoče, kaj to veselje. „Glejgano!" mu odgovori izmed veseljakov, ,kaj ne veš? naš vodja se vrača v Varšavo! Ali ga ne vidiš? Tam-le jezdi!" — „Naš vodja, naš vodja", čuje se iz tisoč gerl. Slava-klici so doneli na vseh straneh. Vse se je rilo okoli vodja in jermenar je bil med množico. Klici so ga bili predramili iz nezavesti, ter olajšali mu serce, da začne sam pri sebi misliti: „Prav, naš vodja je zopet tukaj, zato ga hočem še enkrat viditi!" Ozre se in zapazi med vojaci in meščani nado narodovo, vodja v tadajni vojski. Jezdil je lepega, iskrega konja, oblečen po domače, prosto kapo na glavi. Bil je lepo zraščen, velik, orožje mu je verlo pristajalo, in bistre oči so se mu žarile pod čelom, kakor se žare res pravemu junaku. Živ ogenj je plamikal iž njih. Pa če tudi ga je vse to delalo resnega, vendar je vsakdo lahko spoznal, da mu dobra, blaga duša biva v hrabrem, plemenitem sercu: zakaj smeh njegov, kteri se mu je obilokrat zazibal okoli ust, ta je dosti živo pričal dobrodušnost in vele-serčnost njegovo. Revni jermenar povzdigne oči in zazdi se mu, da sta se ujela s pogledom, kteri ga jc tako ljubo prešinil, da se je čutil, kakor bi bil ves prerojen in spremenjen v serčni notrini. Breme mu zgine
z duše, telo je živejše in lajše, Nehote vsklikne: „Živil Košciuško!" *)
Minuli so časi, ko je Bog- sam govoril z ljudmi in jim pomagal, kadar so jih stiskali nepovoljni prigodki. Zdaj namestujejo pa Njega darežljivi miloserčni ljudje, tako da se dozdeva človeku, kakor bi oni bili podoba njegova na zemlji. In ako je bil eden izmed teh — knez Adam Cartoriski, mož res slaven in kreposten, smemo pristaviti njegovega prijatelja T a d. Ko-šciuška. Vreden mož, da mu ime sije in se odlikuje bolj od najslavniših imen v naši povestnici! Ni ga zem-ljaka, kteri ga ne bi spoštljivo izrekel in z narodnim ponosom vzel v misel. On je uzor deržavljanu in voj-niku, njega spoštujejo vladarji in narodi. Njega so poznali siromaci in še zdanji reveži ga poznajo po imenu; zakaj bil je ubozim-bolnim zdravilo, žalostnim tolažba, vsem pa pomočnik v silah. Košciuško ni nikoli nič imel; bil je predober; bil je pa bislrouinen, in blaženo, čisto serce mu je gorko bilo v hrabrih persih. Pa velika, v življenji nejenljiva, nevenljiva radodarnost njegova, kje je bolj znana, kakor v njegovi domovini? Dobro je vedelo priprosto ljudstvo za njo, in komaj da je nesrečni jermenar izustil ime tega človekoljuba, komaj d1 sta se spogledala, že mu je izginil iz serca obup in nada zasijala v njem. Ni več mislil, in mislil kaj bi storil, da bi ga bilo prej konec, ampak verne se domu k lakote zdihovajočim, slabosti ječečim, bledim otročičem, k ženi ljubeznjivi in k sivemu očetu. „Oče, ljuba žena, otroci moji, naše revščine je konec, Košciuško je v Varšavi!" tako je veselo vikal grede v hišo. „Košciuško?" ponavljajo otroci, in ploskajo z rokami,
*) Košciuško bil je eden najslavniših in najkrepostniših poljskih vodjev.
vsi veseli. Poznali so ga že, pa samo po imenu. ,Košciuško? Košciuško?" ponavljal je stari oča. Solze so mu zalile oči in se vderle druga za drugo po ostarelem, prej oblačnem, zdaj pa veselem licu. „Da, Košciuško !" živahno poterdi jermenar. „ Videl sem ga; pogledal me je. Jezdil je našim vojakom na čelu tam po krakovski cesti; ves narod ga je radostno pozdravljal. Pa danes ga ne morem nadlegovati, danes ne morem k njemu, ker se je že zmračilo, zdaj je še le došel, zato ima važnih opravil. Zjutraj pa, ko hitro bo dan, pojdem k njemu. Poprosil ga bom, in gotovo mi pomore, saj je tako darežljiv kakor hraber." „K njemu, k njemu, le pojdi, on nam pomore, sin moj!" reče sivček, oča njegov. .Košciuško je še vsakemu pomagal. Zahvaljujmo se Bogu, ker je on tukaj, bodimo veseli." Tako so sklenili, in blagi spanec jim je za-tisnil solzne oči.
Zjutraj bil je jermenar zgodaj po koncu, še preden je solnce prisijalo izza gora, pa vender ne prej nego Košciuško. Košciuško bil je prav sin svojej domovini, ktera mu je izročila osodo svojo. Ker je skerbel za mater domovino in za toliko bratov, vedel je popolnoma, kako važna in velika je njegova dolžnost; zato jo bil tako zgodan. Ko je jermenar stopil v sobo njegovo, bilo je že polno ljudi okoli njega; pa h Košciušku je smel vsakdo, siromak in bogatin, in tudi jerrnenarja je pustil pred-se precej, ko je bil oglašen. „No, kaj bi pa vi radi, prijatelj?" priljudno vpraša vodja siromaka. „Da bi mu pomogli", odgovori ta, in pade predinj. „Ne priklanjaj se mi, saj sem človek, kakor si ti, le berž mi povedi, kaj bi rad." — „Jez sem reven jermenar, gospod! imam starega očeta, bolno ženo, majhne otroke, pa nič dela ne; zadolžil sem se pri sosedih, in zdaj jim ne morem verniti, terjajo me pa. Iluda nam se godi, da ne moremo ne živeti, ne umreti. Denarja ne-
mamo, da bi si kupili potrebnega živeža, zastonj nam pa nihče nič ne da. —^Nesrečni ljudje!" usklikne žalostno junak, „oh, zakaj vendar nisem bogat!" Uzemi za dobro to, kar imam pri sebi. Na teli-le 40 for. Idi in nakupi kruha in kar ti je treba za družino; rad bi ti več dal, pa ne morem, ker nemain." Reče, potlej se pa zamisli in razžalosti dobri mož. Čez malo se zbudi iz misel. Lice se mu razvedri. „Čuj prijatel! ako ti ni dosti denar, pomorein ti še kako drugače. Kje pa prebivaš?" „Na oglu v Fretovi ulici na levo." „Dobro. Spleti kar moraš naj bolj hitro nekoliko bičev za konje; jutri zjutraj pridem sam po-nje, veš?" „Bom že, lepo se zahvaljujem za delo!" — „Ne hvali, ni vredno!"
Jermenar odide ves potolažen. Berž kupi živeža in loti se dela. Najme nekoliko dečkov, da mu pomagajo; in do jutra bilo je mnogo bičev gotovih. Zgodaj zjutraj vstaneta jermenar in oča, pa čakata dobrotnika pred vrati, žena pri oknu, že zdravši, ker je dobila potrebne hrane in ker so jo skerbi vsaj nekoliko popustile. Otroci so pred hišo skakali oživljeni sem ter tje. Težko so pričakovali svojega dobrotnika, toda ga niso dolgo pričakovali. Košciuška niso zaderževali ne mnoga opravila, ne druge skerbi. Kar je obljubil, obljubil je in natanjko spolnil. Jezdil je na obkope, da jih je pregledal, ob enem pa jo zavije tudi v Fretovo ulico. Otroci jermenarjevi so prihiteli povedat, da je že blizo, in res, precej na to se prikažejo ljudje, sredi njih pa vodja; obdajali so ga mnogi poljski plemenitniki, kteri so se bili zbrali pod njegovo zastavo, tako kot pod očinskim krilom. Košciuško je spoznal že od daleč jermenarja. Ko prijezdi pred hišo, razjaha. Spremlje-vavci ga uprašajo, kaj želi. „Tu stanuje jermenar, kteri dela biče, in rad bi enega kupil", odgovori vodja in veli jermenarju, naj prinese pokazat nekoliko bičev. Pokorni mojster jih prinese celo butaro. „Pokrij se
prej*, reče Košciuško, „potIej se bova pa pogodila za en bič." „E, kaj bova barantala; dajte, kolikor vam je drago za-nj", reče jermenar. „Nemam časa, ne morem se razgovarjati. Le berž povedite, koliko dam za tale bič, pa bo." Jermenar neče povedati. „Je dosti toliko?" Dal mu je škudo *) za en bič. Jermenar ponudi Ko-šciušku za ta denar vse biče, pa vodja odmaje z glavo. Oberne se zdaj k spremljevavcem in reče: ,Verjemite mi gospodje, to vam je lep bič." Ko to izgovori, švigne ž njim konja ter odide. Zdaj so začeli vsi drugi kupovati biče. Vsaki si je izbral enega, pa nobeden ni manj kot škudo za-nj dal, eni so dali pa še več. Pa bičev ni bilo zadosti za vse; zato so si jih vsi, kteri jih niso dobili, naročili in obljubili, da pridejo drugo jutro po-nje. Potem odidejo vsi za vodjem. Jermenar ji^ stal, kakor bi se mu bilo sanjalo vse to, kar se je godilo, zakaj imel je zlata in srebra, kolikor ga ni še nikoli videl. Kako je bil vesel, ko mu sanj zgine izpred oči, kako veselje je objemalo serca tudi staremu očetu, ženi in otrokom in nazočim sosedom, kterimje uboštvo jerinenarjevo prej tako globoko segalo v serca, pa mu žalibog niso mogli pomoči.
„Tako zna le Košciuško", zavpije nekdo izmed sosedov. „Naj živi!' .Živil!" zavpili so vsi zbrani in družina jermenarjeva na to, da se je razlegalo po vsej ulici.
Ta dogodba se je kmalo razvedla; pa tudi to bilo je kmalo znano, kako dobro plete jermenar biče. Imel je od tistihdob dosti dela, tako da si je v kratkem opomogel in poplačal vse dolgove. Žena mu je bila zopet zdrava, pomanjkanja ni bilo več, pa komu je šla hvala za vse to? Plemenitemu Košciušku.
*) Cekinove vrednosti, Mtdamk <813.
Tako se obnaša pravi domoljub. Ne samo z besedo, ampak tudi v djanju pokazuje, da ljubi domovino; ne samo na bojišču, kjer ga čaka slave venec, ampak tudi doma, kjer pomaga bratom svojim, zdihajočim v stiskali. Vedno je domovini na korist, kar počenja; in ne neha podpirati sinov, kteri so domovini njegovi v naročju; ne misli, da je spolnil dolžnost, ker je svoje blago razdelil med uboge, ampak upotrebuje tudi svoje prijateljstvo in vse svoje moči, da jim koristi. Da, to je prav domoljub, in tak je bil Košciuško. Mnogo jih je, kteri so si prisvojili in si prisvojajo ime: domo- ali rodoljub, pa malo jih je pravih Košciušku podobnih rodoljubov, malo — premalo.
Posl. Podgoriški.
3.
A g 1 a.
(Povest iz pervih kerščanakih časov.)
Tvod.
Če boš hodil kedaj, dragi moj bravec! od Št. Andreja proti Tulnu na zgornjem Avstrijanskem, razgerne se ti pred očmi pravi rajslu svet. Tukaj vidiš lepe in prostorne žitne polja, in prijazne s tertami obraščene homce; zelene smerekove gozdiče in prijetne dobrave, med kterimi se vijo bistri potoki in se proti dereči reki Donavi vale. Če se bolj krog sebe oziraš, vidiš tukaj mnogo sel ali vasi s prav lično zidanimi hišami in zalimi cerkvami, kterih visoci stolpi prav veličastno izmed
hiš proti nebu kipe, kazaje nam našo večno domovino. Zagledal pa boš tudi precej kmalo ob desni prostorno vas Cajzelinaver z imenom in v sredi nje krasno Mariji Devici posvečeno cerkvico. — Glej! ravno na tem mestu je stala svoje dni mala hišica staršev sv. Florjana, kteri je bil v nji rojen v tretjem stoletji po Kristusu. Gotovo si še mnogo lepega in keršanskega o njem v zgodbah svetnikov bral; tukaj ti hočem le okoljščine bolj natanjko popisati, kterih se je on v svoje zveličanje poslužil, kakor so jih nam prihranile stare pripovedke.
V tretjem stoletji je bilo rimsko cesarstvo še sila mogočno, in daleč še čez našo domovino razširjeno; naši slovenski kraji in celo gornje Avstrijansko je bilo pod rimsko oblastjo. Skušali so Kvadi in drugi narodi Rimljanom nekaj dežele ob straneh Donave vzeti; zato so Rimljani ondi postavili vojaške posadke, in vstanovili mnogo selišč. V te sela so poslali stare vojake, kte-rim so podelili zraven ležeče zemljišča v vžitek in obdelovanje. Kakor stari ostanjki kažejo, je tudi Cajzel-maver bilo eno takih selišč.
Hišica, ktero so starši sv. Florjana imeli, bila je mala in po stari šegi sozidana; okrog nje pa bile so njive in senožeti, ki so jim potrebni živež donašale. Imeli so edinega sina Florjana, kterega pa bolehna mati ni dolgo preživela. Umerla je namreč, ko je bil Florjan dete. Pa tudi oče njegov kmalo potem oboli in dolgo časa nezmožen za vsako delo v postelji zdihuje. „Ko pa bolezen pride, denar poide", pravi star pregovor. Tako je bilo pri Florjanovem očetu; z boleznijo je prišlo pomanjkanje in več drugih nadlog v hišo. V tih nadlogah je bil dvanajstletni Florjan svojemu očetu naj veča tolažba in podpora. Stregel je bolnemu očetu ne-vlrudljivo. Jedila in zdravila, ktere mu je edini star služabnik pripravljal, je sam donašal svojemu očetu k
postelji; in kadar je bolni starček počival in spal, je blagi sinek goreče molil za njegovo zdravje.
Bilo je pomladno popoldne, ko poda Florjan svojemu očetu steklenico s hladivnim lekom, kteri jo nagne in izpije do zadnje kapljice, potem pa sinka s slabim glasom nagovori takole : »Nocoj, ko pojdeš v gore k molitvam, stopi zopet gredoč k dobri gorski Jeri, ter jo pozdravi in ji povej, da jo prosim, da ini zopet tacih zelišč pošlje, kakor zadnjič, ker je lek iž njih kaj tola-živen; povej ji, da jo za poslane serčno zahvaljujem. Opomniti te pa moram, da med potjo znaš naleteti na rimske vojake, kteri opazujejo naklepe sovražnih Kvadov. Če jih srečaš idi, pametno memo njih, da te ustavljali ne bodo; in če te bodo kaj uprašali, odgovarjaj jiin kratko in odkritoserčno. Ako bi ti pa vendar miru ne dali, misli si, da te Bog vidi, kteri te bo v sredi nevarnosti obvaroval po svojih angelih."— „Oj, vojakov se pač nič ne bojim; saj jih imam rad; zakaj bi mi nek nagajali, če jim nič ne storim žalega?" odverne Florjan prav priserčno. Bolni oče se nad tem odgovorom sinka nasmehlja, in potem zopet zadretnlje za nekaj časa. Mali Florjan pa ta čas poklekne zraven postelje in zopet moli za zdravje svojega očeta.
Ko se jame mračiti, pride sosedova Ninika, ktera je ob časih, ko je Florjan po opravilih z doma iti mogel, namesto njega bolniku stregla. Florjan, ki jo je danes komaj čakal, stopi zdaj k očetovi postelji, mu poljubi roko, in mu pove, da gre v goro. Bolni oče se skloni, ga prekriža in blagoslovi rekši: „Hodi v Božjem imenu!" S keršanskim pozdravom: „HvaIjen bodi Jezus !" se poslovi sinek, in se napoti proti omenjeni gori.
Cerkrlet.
V gori, kake pol ure za Št. Andrejem, je skrita in s gostim drevjem zaraščena votlina, v kteri je stala takrat iz obrezanega lesa zbita cerkvica gotiške podobe. V nji so se zbirali ob nedeljnih večerih in tudi drugikrat kristjani s svojim mašnikom, da so tam svoje keršanske obrede in molitve na tihem opravljati za-mogli.
O tistem času so kristjani božjo službo le še v klelih, votlinah ali sploh v skrivnih krajih obhajali, ker je bila keršanska vera v več deželah prepovedana pod smertno kaznijo.
Prav veselo in serčno koraka Florjan proti Št. Andreju in od tod dalje proti omenjeni gori, in gre na pervo k gorski Jeri, ktere hišica je stala v znožji gore. Ko ondi opravi svoje posle, poda se naravnost proti oni cerkvici. Ko notri" stopi, bilo je že vse razsvetljeno od mnogih lučic, ktere so gorele na oltarju. Tudi kristjanov je že v cerkvi bilo, kteri so v stolih klečč molili in vdeleževali se daritve sv. maše. Florjan to viditi, gre prav tiho v klop, poklekne in moli prav spodbud-ljivo. Po sv. maši so bile molitve za splošne potrebe, pri kterih so zbrani na prošnjo Florjana tudi nekaj oče-našev molili za njegovega bolnega očeta. Po molitvah pa je bila pridiga. Pridigvali so mašnik, častitljiv starček: razkladali so sedem Jezusovih besedi na križu. Te besede so vsim pričujočim močno segle v serce; posebno pa so malega Florjana zelo ginile in ga z nekako keršansko serčnostjo navdale. Precej v cerkvi je sklenil svojo pravo vero pred vsim svetom spoznati, in po nji živeti, ter od nje ne odstopiti, ko bi tudi umreti za-njo moral. „Kdo mi more braniti svojega pravega Boga in Zveličarja ljubiti, njega, kteri je terpel in umeri
iz ljubezni <lo mene ? — Kdo drugi mi je vrata v raj odperl, in mi pot zveličanja pokazal, kakor le on s svojim britkim terpljenjem ? Le ena vera je, le v njega Kristusa križanega; le v ti veri in v nobeni drugi bom dosegel zveličanje svoje duše. Zatoraj pa hočem tudi zanaprej le tako živeti, da bom dopadel svojemu božjemu Odrešeniku in njegovi sv. materi Mariji, kteri nas je še pred svojo smertjo tako Ijubeznjivo za otroke izročil." — Tako in enako premišljuje blagi deček sam pri sebi, ko gre iz cerkve.
Med potjo ga doide kmetica, gorska Jera, ktera ga pregovori, da zavolj terde taine, v kteri bi bil on domu tavati moral, pri nji prenoči. Rad jo Florjan uboga, ter gre ž njo. Ali zaspati mu še dolgo ni mogoče; vedno mu hodijo besede, ki jih je v cerkvi cul, na misel. In vedno mu je križani Zveličar z njegovo Materjo pred očmi. Le proti jutru za malo časa zaspi. — Drugo jutro ob 'zori se zahvali dobrotnici za prenočišče in za zelišča, ktere mu je bila še v noči pripravila, in jo odrine proti domu. S solnčnim izhodom bi bil že lahko doma, ko bi se ne bile vresničile očetove besede. Med potjo blizo Cajzelmavra mu prideta namreč dva rimska vojaka naproti, in ga ustavita. Florjan ju v svoji nedolžnosti neprestrašeno pozdravi, rekoč: „Hvaljen bodi Jezus!" Ali ona dva ga terdo za roke zgrabita ter prašata, kdo da je ? in kam da gre ? — Na vse to jima deček prav odkritoserčno pove, da je sin rimskega naselnika, kteri je hudo bolan, in da mu nese zdravilnih zelišč, ktere mu je dala gorska Jera, njegova dobrotnica.
„Nikar nama ne taji, ti keršanski liček! ti si le najet ogleduh sovražnih Kvadov. Če nama resnice ne obstojiš, zvezala te bova in gnala k vojaški sodniji", rečeta na to, hudvaje se vojaka.
„Da je res, kar sem povedal*, odverne deček ne-boječe, „poglejta mi v culico in prepričala se bota, da
nimam druzega v nji ko zelišča, da je tedaj pošten moj posel; tudi rimski naselnik kakor so moj bolni oče, nimajo izdajavca za sina, tega se lahko prepričata, ako gre kdo vaju z menoj v Cajzelmaver, in vidila bota, da ne lažem."
Ošabna vojaka mu ne verujeta, tedaj ga terdo zve-žeta ter ga hočeta peljati v bližnjo posadko. Toda v tem hipu prijaha nek vojaški častnik, kteri je od daleč nju sirovo obnašanje vidil; jima ukaže nedolžnega dečka spustiti, ju posvari, dečka pa še celo sam spremi v Cajzelmaver na očetov dom. Ko do doma prideta, hoče se Florjan svojemu rešitelju zahvaliti, ali ko bi trenil, zgine mu blagoserčni častnik izpred oči.
V izbo stopivši vidi Florjan, da oče še spijo; tedaj gre po sosedovo Niniko, ktera mu pomaga zelišča očistiti, jih skuhati in izžeti iz njih zdravilni sok, s kteriin sta napolnila prazno steklenico. Potem jo nese Florjan v izbo očetu, kteri se je med tem ravno zbudil iz krep-čavnega spanja. Bolni oče viditi, kako neutrudljivo njegov sinek zanj skerbi, se v postelji po koncu zravna, vzame steklenico, serkne nekaj kaplic iz nje, potem pa mu reče: »Ljubi moj sin, ti moje edino veselje! vsedi se tukaj k meni in povej mi, kako si potoval, kaj si v cerkvi slišal in kaj ti je naročila gorska Jera." Florjan se vsede k očetovi postelji, ter mu prav po otročje razklada pridigo, ki jo je v cerkvi čul; potem mu tudi pove, da je pri dobrotnici prenočil, in da so ga sicer vojaki med potjo nadlegovali, da pa ga je bil Bog po neznanem častniku iz nju terdih pesti rešil, in še celo domu spremiti dal. Bolni oče ginjen nad toliko dobroto božjo, kakor tudi nad verlim obnašanjem svojega sinka, ne more se solz veselja zderžati, tedaj povzame besedo in pravi: „Tako je prav moj sin! Ostani tudi za-naprej tako pobožen in dober; in prepričan mi bodi,
da se spolnijo nad teboj Gospodove besede, htere dobrim in bogaboječim otrokom obetajo blagoslov iz nebes."
Poldne je.
Florjan, ki je po jutranjem pogovoru z očetom šel po domačih opravilih, pride zopet in se vsede k bolnikovi postelji, ter čaka, kdaj mu bodo oče zopet leka ali kaj druzega prinesti veleli. Ni pa še dolgo sedel zamišljen in vtopljen v mnogotere misli, ko začuje od daleč divji hrup, rožljanje vojaškega orodja in ceptanje berzih konj. Urno pa tiho skoči Florjan iz hiše pogledat, kaj in kdo. Zunaj zve od sosedovih, da so jo sovražni Kvadi čez mejo udarili, napadli rimsko posadko, ter celo do Cajzelmavra priderli in tu več hiš zažgali. Florjan si v ti sili ne ve pomagati. Posebno ga je skerbelo, kako bi mogel svojega bolnega očeta rešiti. Ker je vsaki sosed le pri svoji hiši ognja branil, se razun Florjana in starega služabnika ni nihče zmenil za bolnika. Florjan tedaj veli služabniku, naj pohišje na prosto zanese, 011 sam pa poklekne zraven očetove postelje in moli tako-le: „Vsegamogočni, večni Oče! v imenu tvojega sina Jezusa te prosim, da pogasiš divji plamen ognja, da zaverneš sovražnike nazaj, in mi ohraniš ljubega očeta in vse naše posestvo! Tebe pa, najčistejša Devica! in tebe moj angelj varli I prosim, spremita to mojo prošnjo pred Božji sedež, in ga prosita, da mene nevrednega vsliši v tej strašni sili."
In glej čudo! Bog je molitev nedolžnega dečka uslišal, in je pogasil ogenj, ki je celo selišče v pepel djati žugal, s krotkim dežjem. Pripovedovalo se je celo, da so ljudje nad selom mnogo angeljev vidili, ki so vodo iz polnih posod na goreče hiše lili, in jih tako na Florjanovo prošnjo obvarovali strašnega požara.
Zguba.
Nastali so vroči poletni dni in bolni oče so že tudi toliko okrevali, da so mogli včasih vstati in se sprehajati pod milim nebom. Tako je bilo dano Florjanu še marsiktero sladko uro vživati pri svojem očetu, kterega je prav po otročje ljubil in spoštoval. Pa tudi srečni oče je vidil, kako njegov sin z vsakim dnevom ne le močneji in veči, ampak tudi umnejši in pobož-nejši prihaja; zalo se pa je pa tudi veselil, kajti nadjal se je v njem na starost terdne podpore,
Ali leto veselje mu ni bilo dano dolgo vživati; namenil mu ga je bil Bog še z večim pri sebi zamenjati. Ko je jela hladna jesen po svoji vsakoletni navadi listje rumeniti, ponovila se je tudi starčkova bolezen, in po kratkem bojevanji s pelinom tega sveta, mu je Bog dodelil v nebesih sladko plačilo.
Ker vidi, da mu je kmalo daljno pot v večnost nastopili, da se s sv. zakramenti previditi, blagoslovi svojega sina in tudi svojega starega služabnika, in zaspi v Gospodu.
Florjan sicer po svojem očetu ni nič podedoval, ker vzela je dolga bolezen, kar si je ranjki oče v življenji prihranil, ali zato mu ni bil nejevoljen. Milo se je solzil po dobrem očetu; vendar ni obupal o njegovi smerti, ker terdno je upal, da ga po smerti zopet enkrat vidi in se ž njim sklene.
Večkrat je že Florjan slišal, da ima v Aniži strica, ki je oskerbnik v tamošni delavnici, v kteri so ščite in drugo vojaško orodje izdelovali. Pri njem misli kake službe dobiti, zato se napoti Florjan v ono mesto.
Da bi sovražnim Kvadom, ki so ob cestah na rop stregli, pod roke ne prišel, odrine jo po bližnjih stezah čez gore. Pervi dan svojega potovanja pride srečno
do perve vojaške posadke v Trigosemu, kjer so ga rimski vojaki gostoljubno sprejeli in še silili, naj bi pri njih prenočil; pa ker zavoljo varnosti pred sovražnimiKvadi ni rad po dnevu dalje potoval, odrine jo še tisti večer naprej. Pri svitu polne lune potuje Florjan lepo mirno dalje, in dospe krog polnoči že verh druge visoke gore, od kodar se ob jasnem dnevu vidijo široke planjave krog Aniže. Tukaj se Florjan vsede na skalo, da bi se nekoliko odpočil. Radovedno se ozira po dobravah od lune razsvitljenih. Ne ozira se pa dolgo krog sebe, ko ugleda kake streljaje pod seboj nekaj se gibati. Od začetka je menil, da je tropa divjine, ki si ob tihi svitli noči živeža išče. Ali oj groza ! Kmalo se prepriča, da je le trop divjih Kvadov, pred kterimi se je tukaj prav varnega menil. Ko vidi, da se naglo navkreber proti njemu pomikajo, izroči se Bogu in jo udere naravnost doli do obrežja reke Donave. Tu se skrije v skalnato votlino. V kratkem so tudi Kvadi na tem mestu; pa ker so ga že med potjo iz oči zgubili in je ob reki široka pol peljala, mislijo si, da jo je po cesti odnesel in jo vrežejo ob reki za njim. Čez nekaj časa prileze Florjan iz duplje, ter premišljuje, kam bi se obernil. Pa Bog svojih ne zapusti. Mlad brodnar, ki je med tem čez reko priveslal, vzame Florjana v svoj čoln, in ga pelje urno dalje. Kmalo ju tudi Kvadi zapazijo ter streljajo za njima, ali ker je brodnar izverstno veslati znal, ne dosežejo ju njih pušice. V čolnu pregleduje Florjan svojega molčečega brodnarja, pa bolj ko ga gleda, bolj spoznava, da bi ravno on tisti bil, ki ga je kot častnik že enkrat iz pesti tistih razberzdanih rimskih vojakov rešil. Ko ga tako hvaležno pregleduje, se mu zdreinlje in — zaspi.
V spanji vidi zdaj svojega ranjcega očeta, s kterim se prav ljubeznjivo pomenkuje; zdaj zopet divje sovražnike, ki ga od koia do kota preganjajo in love.
Še le ko je solnce visoko stalo na oboku, prebudi se iz sladkega spanja. Pa kako se čudi, ko vidi, da ni nič več v čolnu, ampak le na zeleni tratici. Ob desni vidi visok gozd in ob levi veliko neznano mesto. Dolgo ne ve, ali je resnica ali se mu senja. Slednjič le vstane in se napoti proti mestu. Med potjo zve, da je to mesto ravno Aniža, kamor je bil namenjen. Hvali Boga za tolikšno dobroto in se napoti v Anižo.
V mesto pridši pozveduje po cesarski delavnici, in gre na ravnost k oskerbniku. Ta ga prijazno sprejme, pa tudi pove, da njegov stric, prejšni oskerbnik je pred nekaj časom umeri, da mu pa zamore neka gospa Valerija z imenom, ki zunaj mesta svoje posestvo ima, kaj več o njem povedati. To slišati se je Florjanu močno vžalilo, ker menil je, da je s tem tudi njegova sreča splavala po vodi. Ali temu ni bilo tako. Žena tega oskerbnika, kteri se odkritoserčni deček usmili, mu veli sesti, mu postreže z zajterkom, potem pa mu pripoveduje marsikaj zanimivega o njegovem ranjcem stricu. Med drugim mu pove, da je bil ranjki stric bogat, pa neoženjen: da je pa bil vendar zelo pobožen in goreč kristjan, zvest cesarjev služabnik, in do podložnih in ubogih zelo usmiljenega serca, in da ravno zato ga je ljubil vsaki, kdor koli ga je poznal ali kaj opraviti imel ž njim.
Od tacih lepih zgledov navdušen, poslovi se Florjan od blagodušne gospe, in hiti iz mesta proti posestvu vdove Valerije. Valerija je bila silo bogata, pobožna, pa tudi od vseh ljubljena in spoštovana vdova. Razun edine desetletne hčerke ni imela nikogar svojega. Bila je še mlada in bi se bila še lahko zopet omožila, toda iz ljubezni do Boga je sklenila se odreči vsi po-svetnosti in svoje življenje le keršanski izreji svoje hčerke in drugimi dobrim delom posvetiti. Posebno veliko je bilo njeno usmiljenje do ubozih in zapuščenih
sirot, ki so jo povsod, kjer so jo le vidili ali srečali, ko mater svojo pozdravljali. Ko Florjan k nji pride in pove, da je ranjkemu oskerbniku v žlahti, se ga Valerija serčno zveseli; in ko ji Florjan pove, da jo sedaj uboga sirota, ki ne ve kam in kako, veli mu gospa pri nji ostati, da doraste, in mu pove, da mu bo takrat tudi lepo premoženje izročila, kterega jej je ranjki v varstvo izročil.
Koliko vesele in hvaležne čutila so Florjana pri leh besedah presunile, si je lahko mislili. Rad je pozabil vse tuge in bridkosti, ki so ga tlačile od tiste dobe, ko je zgubil svojega dobrega očeta. Rad pa je ostal tudi pri svoji novi materi, kakor jo je bil imenoval, in ji tudi z veseljem vse storil, kar koli jej je le na očeh vidil. S svojim verlim obnašanjem pa se je Florjan svoji novi materi tudi od dne do dne bolj prikupil; in ker blaga vdova sprevidi, da je deček brihten in zelo ukaželjen, da ga po učenih keršanskih možeh, posebno po duhovnikih, kteri so jo radi obiskali, v verskih resnicah in drugih potrebnih vedah podučiti; skerbela je zanj, kot za lastnega sina.
Tako je rastel Florjan v družbi miloserčne Kon-stance, Valerijine hčerke, s ktero sta se po bratovsko ljubila, na čast in veselje blagodušne vdove, njegove dobrotnice. Ko pa nekoljko doraste, prosi Valerijo, da ga da v vojaške šole. Valerija mu dovoli, in ga pošlje v Anižo, kjer si pri svoji ljubezni do vojaštva v malo letih vse potrebne vojaške znanosti pridobi.
Tako mu je Bog vse dobrote, ktere je iz otročje ljubezni svojemu bolnemu očetu storil, v kratkem prav obilo povernil.
Osoda.
Med tem, ko je bil Florjan v vojaški šoli, je tudi blaga Konštanca dorastla v nježno in zalo devico, kteri gotovo v celi soseski ni bilo enake. Lepše še od nje telesne lepote pa je bilo njeno sramožljivo, čisto in nepokvarjeno serce. Kajti izredila in izobrazila jo je njena pobožna mati na podlagi katoljške vere. Ni čuda tedaj, da so mladenči iz najviših stanov se radi po nji ozirali, in iz tega vzroka njeno mater pogosto obiskovali. Čeravno večidel pagani, se nad njeno vero niso nič spotikali, kajti tudi pagani so že nekdaj čednosti in kreposti, ki človeku pravo ceno dajejo in ga čez po-svetnost povzdigujejo, po vrednosti ceniti znali. Ali Konštanca ni marala za nje. Poznala je njih pokaženo in pokvarjeno serce. Toliko bolj pa je Florjana ljubila, kajti njegovo blagoserčnost je poznala že od otročjih let. Tudi Florjan ni bil neobčuten za nje prijazno obnašanje. Večkrat je prišel iz mesta jo obiskat, in se ž njo kratkočasit vpričo pobožne matere. Tudi Valerija, ki je Florjanovo nedolžno serce poznala, ga je ljubila in spoštovala.
Med mnogimi mladenči, ki so si up po zali devici delali, bil je tudi bogat urednik iz Aniže, Akvilin z imenom. Pogosto je prihajal v njeno hišo. Bil je tudi lepe postave, in po šegi tistih časov izobražen mlade-neč; tudi je obetal mladi Konštanci srečno prihodnost zagotoviti, ker nadjal se je v kratkem za poglavarja kake dežele izvoljen biti. Ali ker je bil pagan, in skriven sovražnik kristjanov, zraven pa gerd zapravljivec svojega lastnega premoženja, zato ga pobožna Konštanca ni kaj rada vidila; kajti, zdelo se ji je, da si pagan le njenega premoženja pridobiti zahteva.
Ko se Florjan v Aniži izšola, pride zopet nazaj k Valeriji. Zdaj mu je bil čas, si svoj prihodnji stan izvoliti. Valerija mu v to odloči celih osem dni, da bi se mogel zato z Bogom posvetovati in dobro preudariti, v kterem bi tudi dosegel zveličanje svoje duše.
Osem dni mine. Florjan od postov in skerbi ves bled stopi pred Valerijo. S tresočim glasom ji pove, da si je vojaški stan izvolil, do kterega je še ko deček posebno nagnjenje čutil; zraven pa ji tudi odkritoserčno razloži svoje pošteno nagnjenje za Konštanco, ktero bi rad za ženo snubil. Valerija ga na to prav resno pogleda, ter upraša, je le to njegova resnična volja, kar govori. Ko Florjan z nekako boječo serčnostjo priterdi, da mu je resnica, pokliče Valerija svojo hčerko pred se, in ji razodene Florjanovo prošnjo. Konštanca ugledavši zraven matere blagega mladenča, pobesi sramožljivo oči, ter obljubi Florjana rada za moža vzeti, ako je tudi inaterna resnična volja. Valerija, ki je Florjanove dobre lastnosti visoko cenila, in ga v mislih že sama za moža svoji hčerki odbrala, jima rada dovoli nju želje; in od te dobe postala je zala Konštanca Florjanova zaročnica.
Se tisti dan pride novica, da je Konštanca zaročnica postala, Akvilinu na ušesa, kar je tega malovred-neža s silnim sovražtvom do Florjana navdalo. Začel je gerde naklepe zoper njega kovati, in komaj je čakal, kdaj bi se zato nad njim zmaščevati zamogel.
Florjan stopi v vojaški stan. Ker je bil visoke in lepe postave, ga vojvoda rimskih čet v Aniži radostno sprejme in vredi med svoje hrabre vojake. S svojim pogumnim obnašanjem v vojskah zoper sovražnika si Florjan v dveh letih že pridobi ime častnika. Ravno to pa je nevošljivega Akvilina še bolj jezilo, in vse žile zdaj napne, da bi mogel Florjana s poti spraviti. S svojim priliznjenim jezikom si je dobil Florjanove vikše na svojo stran in jih podšunta, da ga postavijo na naj
nevarniše kraje o Donavi, kjer se je z sovražnikom boriti moral noč in dan. Pa ravno to, s čimur je Akvilin Florjana vničiti želel, naklonilo je verlemu častniku še večo čast. Zavoljo mnogih zaslug, ki si jih je Florjan ob reki pridobil, pokliče ga vojskovodja zopet v Anižo in ga izvoli za stotnika.
Zdaj si želi Florjan s Konštanco po katoliškem obredu oženiti. Da bi se ta veselica spodobno obhajati mogla, da Valerija vsega, kar je za pošteno ženitovanje potrebno, pripraviti, in vse hišne sobe prav krasno v red djati; potem povabi vse svoje prijatle k tej slovesnosti. Pa tudi domače kapele, v kteri je imel zakon sklenjen biti, ni pozabila. Po najboljšem obrazarju si da napraviti lepo podobo Marije Device in jo v kapeli nad oltar dene. Tudi stene v kapeli pusti na novo prebarvati in jih z dragimi preprogami olepša, omenjeno podobo pa z venci iz brezbrojnih cvetlic prav krasno okinča.
Pa „elovek obrača, Bog pa oberne". Božja volja ni še bila, da bi se bil Florjan oženil, prihranil si ga je še za vse imenitnejše delo. Tisti večer, ko je drugi dan ženitvanje imelo biti, prihrumi v Anižo strašna novica, da so jo sovražniki s silo čez Donavo uderli, in da žugajo v kratkem priti celo v Anižo. Tedaj zaukaže armadni poveljnik še tisti večer, da gre nekaj vojnih čet nad prederznega sovražnika, ter ga zaver-nejo daleč čez mejo nazaj. Tudi Florjana je zadela ta težka osoda; on, ki seje serčno veselil prihodnjega dne, moral je ko poveljnik tih čet še tisto noč iti nad sovražnika. Tako se je željno pričakovano ženitvanje odložilo za nekaj časa.
Pogumni Florjan vžuga v malo dneh s svojimi vojaki sovražnika, ga zadervi deleč čez mejo, in mu pobere vse čolne in sila veliko vojaškega orodja. Zato pa mu doni od vseh strani nepričakovana slava, in voj-
voda vesel tacega junaka, izvoli ga osebnega sporočnika le-te slavne zmage k cesarju v Rim.
Akoravno je bilo to opravilo zelo imenitno in častno za Florjana, vendar mu je bilo zelo bridko, ker moral je ženitvanje zopet za dalj časa odložiti. K tej žalosti prišla pa je še druga. Zvedilo se je namreč, da so ravnokar rimski kervoloki sv. Maksimiljana škofa v njegovem rojstnem kraju v Celju umorili. Šel je ta sveti mož pred nekaj časom iz Aniže v Celje, kjer je od paganskega poglavarja vjete kristjane tolažil in v veri poterjeval. Pa sirovi malikovavec da tudi njega prijeti, in ga za keršansko vero, ktero je Maksiiniljan do smerti razširjal, ob glavo djati.
Ta žalostna prigodba je močno poterla Valerijo in vse kristjane v Aniži; posebno pa je Florjana presunila, ker vidil je, da sovražniki katoljške cerkve svoje pervo sovraštvo do nje obnavljajo. Žalosten tedaj, prav žalosten se poslovi Florjan od svoje neveste, njene matere in drugih pravih prijatlov, in potuje čez slovenske gore in planjave proti Rimu.	,
V Rimn.
Ko Florjan proti Rimu potuje, preseli se pobožna Valerija s svojo hčerko v mesto, kjer se je pred vsa-kterimi napadi in nevarnostmi, ki so posebno kristjanom čedalje bolj žugati jele, bolj varno mislila, ko na svojem posestvu. Akvilin pa, ki je menil, da se je ona le iz prijaznosti do njega tje preselila, začne jo vedno bolj pogostoma obiskovati. Skerbel pa je še pred, da je vojvoda Florjanu take posle do cesarja izročil, ktere so ga imele zelo dolgo v Rimu zaderževati. Pa to mu ni bilo še zadosti; tudi liste, ktere sla si Florjan in Konštanca dopisovala, si je na zvito vižo pridobiti znal in jih potem hudobno vničil. Ko zapuščena Konštanca
vidi, da je vse njeno pričakovanje saj kakega lista iz Florjanovih rok zastonj, začne iz žalosti po njem bolehati jn vidno hirati. Med tem ko Konštanca doma žaluje in veni, je Florjana rimski cesar prav milostno sprejel. Zavoljo junaške zmage ga očitno pohvali in ga postavi za nadčelnika severnih čet v Cajzelmavru.
Marsikdo Florjanovih verstnikov bi se bil pri toliki časti veselil in še morebiti prevzel; ali Florjan se pri vsi njegovi časti le nesrečnega čuti, ker vidi, da bolj ko je od carja ljubljen, teže mu bo keršansko vero očitno spoznati, zoper ktero je malikvavski Dioklecijan ravno kar zopet ostro zapoved po celem cesarstvu razglasiti dal. Zraven pa ga je sklelo, da vkljub vsemu prizadevanju mu že toljko časa ni mogoče od svoje oddaljene neveste in njene blage matere, kaj gotovega zvediti, ker na innogo listov, ki jima jih je pisal, še nobenega odgovora ni dobil.
Pred odhodom iz Rima misli Florjan, se tudi pri sv. Očetu papežu oglasiti, ter jih kakor zvest sin sv. katoljške cerkve za blagoslov poprositi. Toraj zasede konjiča in jaha proti njih stanovanju. Ali, božji sklepi so čudni! Ravno prijaha do njih stanovanja in hoče s konja stopiti, ko se omotičen zgrudi in pade. Ubil bi se bil lahko na kamnitem tlaku, ko bi ga božja roka ne bila obvarovala. Usmiljeni ljudje mu priskočijo na pomoč ter ga odneso v bližnjo hišo bogate Rimljanke A g le.
Blagodušna Agla mu streže, kar more in pošlje po naj boljšega zdravnika v mestu. Zdravnik spozna, da je Florjanova bolezen zelo nevarna, in da le počasi, pa pri dobri in skerbni strežbi kedaj ozdraveti zamore. Volja božja je naklonila, da je prišel Florjan v hišo keršanskih ljudi. Agla, kristjana, je imela zraven mnogo služabnikov in poslov tudi keršanskega oskerbnika B o-nifaca po imenu. Temu oskerbniku izroči Agla Flor-
Kolcdareek 1863.	3
jana. Bil je pa Bonifaci zelo usmiljenega serca, zato je tudi rad prevzel skerb za bolnega vojšaka. Velikrat pa mu je Agla še sama stregla, kajti nadjala se je še veče slave pri ljudeh.
Bogata Agla je veljala zavoljo telesne lepote, ra-dodarnosti in mnogih drugih telesnih in dušnih prednosti v velikem mestu kot perva gospa. Vse se ji je vklanjalo, vse jo je ljubilo in spoštovalo. Ali pri vseh njenih dobrih čednostih je zala gospa pred Bogom le malo veljala, zato ker vse njene dobre dela niso izhajale iz pravih keršanskih nagibov, ampak le iz puhle slavo-željnosti. V spolnovanji keršanskih dolžnosti bolj po-verhna in merzla in zraven gerdim strastim vdana, živela je z Bonifacom v gerdi pregrešni zvezi. Bonifac je bil zal in ndad Rimljan, kteri je zavolj svojega usmiljenja do ubogih daleč okrog slovel. Kedar koli so bile zbirke za uboge, ali pa za poškodovane, vselej je daroval pervi in naj obilnejše iz lastnega premoženja; pa tudi od gospe je vedil vbogim mnogo dobrot nakloniti. Zavolj tega je tudi v važnih zborih njegova beseda dosti veljala; kajti vsi, kteri so kterikrat njegove dobrote vživali, so za njega glasovali. Ali žulibog! tudi njegove dobre dela niso izhajale iz ljubezni do Boga, marveč iz posvetnih nagibov. Zraven tega pa je Bonifac še druge slabosti iinel; bil je pijančevanju zelo vdan, iz česar je izvirala njegova silna togota in mnogo družili strasti.
Ali božje usmiljenje je neizmerno. Bog jima vsled nju usmiljenja do vbozih svojega zvestega služabnika Florjana pošlje, da ju z lastnim izgledom s slabe poti odverne in ju k pravemu spoznanju samega sebe pripelje.
Florjana je kuhala huda vročina. V tej bolezni se mu je zelo mešalo in po več dni je ležal v nezavednosti. Pa komaj se mu je na bolje obernilo, prosi svoje dobrotnike, da mu pošljejo po katoljškega duhovna.
Florjan se tedaj da s sv. zakramenti za večnost pre-viditi. Ali zdaj še ni bila volja božja, da svet zapusti. Od dne do dne mu začne na boljše iti. Ko je okreval, hodi ga vsaki dan katoljški duhoven obiskovat, in ž njim sta se mnogo lepega o sv. katoljški veri pogovarjala. Tudi Agla je rada poslušala njune pogovore in je rada prihajala v njegovo sobo. Ko Florjan spozna njeno strastno in zapeljano serce, se mu Agla v serce zasmili. Pri vsaki molitvi se je spominja, ter prosi Boga, naj bi ji on po svojem usmiljenji in dobro ti dodelil svojo milost, in jo vzdignil iz blata grešnih strasti, ter pripeljal na pravo pot izveličanja.
Spreobernitev.
Florjan je v hiši Aglini kmalo ozdravel; in dan njegovega odhoda iz Rima je bil že odločen. Dobil je Florjan zopet svojo pervo rudečost; postal je zopet tisti rudečobeli vitez z visokim životom, rumenimi lasmi, in bistrim živim pogledom, kakor je bil pred boleznijo. Kedar je stal v biiščeči vojaški opravi, s svitlo čelado na glavo, zavit v rudeči plašč, menil bi, da vidiš ne-beščana pred seboj. Nič manj, ali pa še bolj pa se je svetila njegova duša, obdarjena z vsimi tistimi lastnostmi, ktere Bog svojim ljubljencem obilo dodeluje. V bolezni, ki jo je bil prestal, dal mu je Bog še bolj spoznati nečimurnost in praznoto vseh posvetnih reči. Zatoraj si je za terdno sklenil, tudi zanaprej po sv. veri zvesto živeti, in svoje hude nagnjenja še bolj krotiti in berzdati. Sklenil je, vojskovati se ne samo za cara in domovino, ampak tudi zoper svoje meso in svet.
Agla, ktera je čutila neko posebno nagnjenje do lepoličnega mladenča v popačenem sercu, želela si je večkrat na skrivnem tudi njega v svoje zanjke vjeti. Ali njeno prizadevanje je bilo zastonj. Florjan se s
3*
pomočjo božjo ne da odverniti s tiste zveličavne poli, ki jo je nastopil že v otročjih letih. Slednjič je le spoznala, da vse njeno orožje ji nič ne pomaga zoper terdno voljo verlega Florjana. Spoznala pa je tudi, da ves njeni vunanji lišp in vse njene prednosti zavolj kterih jo je svet tako ljubil in čislal, niso nič proti lastnostim tega mladega vojaka. Čudila se je, da tako izobražen in olikan človek, in tako junašk vojak, ko je Florjan, svet z njegovo lepoto zametovati, Boga pa tako preserčno ljubiti zamore. Večkrat je čula pri vratih njegove spavnice, kako preserčno in goreče je Florjan molil. Posebno pa se je čudila njegovi ponižnosti in krotkosti, s ktero je marsktero težavo prenašal. Od tako lepih zgledov mladega vojšaka vsa ginjena, začne iti sama v se in premišljevati svoj žalostni dušni stan. Tudi Bonifacu se je Florjan s svojim verlim obnašanjem tako prikupil, da ga je ko brata rad imel. Tudi on je jel zapuščati vse slabe tovaršije in pregrehe.
Vse drugači pa so bili nju prijatli. Vidivši, da se Agla posvetnih tovaršij in veselic bolj in bolj ogiblje, začno jo skrivnih zvez z mladim vojšakotn na sumu imeti. Pri vsaki priložnosti jo ujedajo, da tujcu več ljubezni skazuje, ko njim. In ker slednič vidijo, da celo nič ne opravijo, začno Florjana smertno sovražiti. Posebno hudo sovražnika bila sta mu dva bogata stara-šina. Sklenila sta ga umoriti in si ga s pota spraviti, naj velja kar koli hoče. Priložnost kmalo najdeta.
V tihi noči pritavata in hočeta izpeljali svoj nečloveški namen. Pa Bog čuje nad pravičnim. — Ko v prednjo sobo prideta, ugledata hudobneža bliščečega nebeščana, kteri je pred spavnico klečal in ju zagle-davši jima z desnico perlii. Morivca osupneta in kar z mesta ne moreta; in Florjanova služabnika ju primeta in pred gospoda pripeljata. Pa Florjan viditi nju skesano serce, s kterim sta ga odpuščanja prosila,
ju posvari, potem pa blagodušno izpusti. — Ta dva človeka sta se potem tudi resnično spreobernila, sta zapustila malikovavstvo, se dasta kerstili, in postaneta pozneje tudi goreča mašnika.
Slovo.
Dan odhoda se je približal.
Dva dni pred njegovim odhodom, stopi služabnik v izbo ter pove Florjanu, da je zunaj gospod, kteri bi rad ž njim govoril. Florjan mu veli notri. V hipu stoji Akvilin, ta je bil tisti gospod, v sobi. Florjan se začudi nad njegovim prihodom, sprejme ga prav radostno, ter mu veli sesti.
„Oj, kako me veseli te še živega in zdravega najti!" začne zdaj Akvilin.
„To se imam zraven Boga moji gospodinji in njenemu oskerbniku zahvaliti", odverne Florjan.
„Kaj hočeš s tem reči?"
„1, kaj! — bolan sem bil, in v le-ti hiši sem pri obilni postrežbi, ki sta mi jo ta dva dobrotnika skazo-vala, zopet ozdravil."
„Povej mi pa, kaj je tebe sem pripeljalo?"
„Kaj? — mene? glej, prestavljen sem k tukajšni deželni oblastniji."
.Ravno prav! Ti prideš iz Aniže; povej mi, kaj je todi kaj novega?"
.Druzega nič, kakor da tamošni deželni oblastnik nekaj boleha, in da, teško če ne, bo v kratkem šel pod zemljo."
„In kako stoji s sovražnimi Kvadi?
„Ti sploh še mirujejo, le semtertje so kake praske med posameznimi vojaki."
„Kaj pa Valerija in njena hči počnete; ste še zdravi ?"
„Toliko mi je znano, da še živite, in da Konštanca že več časa hudo boleha; kaj več o njih ti pa ne vem povedati , kajti zavoljo veliko opravil nisem prišel dostikrat k njima."
„Kaj? ali Konštanca bolna?" popraša ga Florjan plašen.
„Ja bolna, in menda ravno zavoljo tvojega molčanja."
„Kaj, zavoljo mojega molčanja! To ni mogoče. — Pisal sem jima gotovo vsak mesec; ravno včeraj sem še zadnji list od tukaj poslal."
„Za gotovo ti povem, Florjan! ne Valerija in ne njena hči niste prejele kakega lista od tebe.
Florjan zdaj svojega prijatla sumljivo pogleda, potem pa reče nekako bolj otožen: „To mi je huda zastavica; upam pa jo kmalo sam razvozlati. Glej tudi jest sem poslan v Cajzelmaver; gredoč grem pa v Anižo obiskat svoje prijatle."
Kdaj se misliš tje odpraviti ?" rečeAkvilin s hinavskim posmehom.
„Po juternjem", odverne Florjan.
.Pravo! to me veseli. Upam, da se te bodo pri-jatli ondi zelo obveselili! —
Na to ga pelja Florjan k Agli in Bonifacu, ter ga jima kot svojega prijatla predstavi in priporoči. Oba ga sprejmeta prav vljudno, ter ga povabita, da ju še večkrat obišče.
Preden se Akvilin od Florjana poslovi, mu obljubi ga še enkrat prihodnji dan obiskati. Ali drugi dan Akvilina ni blizo. Florjan ga gre tedaj sam domu iskat, pa od Akvilina ni duha ne sluha.
Agla je želela še! zadnji večer pred Florjanoviin odhodom njemu v čast veselico napravili, h kteri je
mislila tudi dvanajst izverstnih gerških plesavk in mnogo prijatlov in prijatlic povabiti. Pa Florjan ni pripustil te časti.
Popoldne predzadnjega dneva se je sprehajal zadnjikrat z Aglo in Bonifacom v senci koščatih palm po vertu.
V koncu verta stala je mala kapelica, ktero je Agla v spomin in zahvalo za Florjanovo ozdravljenje sozidati dala. Nad kapelico blišča! se je zlati križ, znamnje našega odrešenja.
Ko prikorakajo do kapelice, jo Agla pervikrat odpre, in potem stopijo spodobno vsi trije notri. Nad altarjem je bilo terpljenje našega Gospoda izobraženo; na desni stranski steni pa je bilo njegovo vstajenje, in na levi poslednja sodba prav živo namnlana. Florjan, ki še do sedaj te kapelice ni vidil, se kar čudi nje mojsterskeinu izdelku; še bolj pa ga nje znotranja krasota z veseljem navda. Od velicega veselja za to častno napravo, ne ve, kako bi se dobrotnikoma zahvaliti mogel. Po dolgem pregledovanji in premišljevanji v ti krasni kapelici se podajo ginjenega serca vsi trije k večerji.
Po večerji, ki so jo danes skupaj imeli, se dasta Agla in Bonifac po naprošenem mašniku spovedati. Storila sta namreč oba vpričo Florjana sklep, odslej svoje življenje le Bogu posvetiti.
Y Aniži.
Drugo jutro, ko je solnce s svojimi pervimi žarki zlatilo verhove zahodnjih gora, pride mašnik spovedance obhajat. Pri odpertih vertnih vratih, kterih podboji so bili z venci in palmovimi vejami okinčani, so že čakali Agla, Bonifac, Florjan in mnogo povabljenih kristjanov mašnika, ki so prinesli sv. resno Telo. Ko so jih maš-
nik blagoslovili, spremijo jih vsi sparoma skozi palmov drevored po beli, s peskom nasuti in z mnogimi cveticami natreseni stezi proti omenjeni kapelici konec verta. Skerbna Agla je še prejšni večer skerbela, da so njeni posli, za ta veličasten dan, kapelico lepo ozalj-šali. Oltar je bil z mnogobarvnimi venci in zalimi vejicami prav zalo okinčan; na oltarji stali so sreberni svečniki, v kterih so gorele sveče, in pred altarjem je visela pozlačena svetilnica, v kteri je gorela večna luč. Tudi stene so bile ozaljšane, in po njih so bile drage svilnate preproge prepete; tla so bile poger-njene z novim rudečim škerlatom. — Človek, ves ta kinč v kapeli viditi, menil bi, da znajde se v raji.
Ker kapelica ni bila zadosti prostorna, grejo le Agla, Bonifac in Florjan z enim starim vojaškim slugom za inašnikom notri; drugi povabljeni kristjani in posli pa ostanejo zunaj, kjer so se pri odpertih kapelnih vratih kleče vdeleževali sv. daritve, ki jo je častiti maš-nik pervikrat na tem mestu opravljal. Veliko serčnih in resničnih zdihljejev je puhtelo na tem mestu iz njih sere proti nebu! —• Vsled gorečih molitev, je Bog pri ti priči svojo milost obilo razlil nad spreobernjenca Aglo in Bonifaca; solze, znamnje notranjega kesa, so jima s curkom lile po obrazih.
Po opravljenih molitvah spremijo verni mašnika zopet nazaj do vertnih vrat, in tu se je Florjan od njega za vselej poslovil.
Ura britke ločitve je bila.
Agla, ktera je bila nekaj časa sem vsa nekako spremenjena, stopi zadnjikrat vsa prepadena in solzna v izbo, se verze pred Florjanom na kolena, ga prosi od-puščenja za vse, s čemur ga je kaj razžalila, in se mu lepo zahvaljuje za vse lepe zglede in opomine, s kte-rimi jo je rešil iz golti večne smerti in jo na pot zve-ličanja pripeljal. Ali ponižni Florjan jo naglo vzdigne,
in pravi, da je le on njeni dolžnik, ker ga je, čeravno tujca, tako gostoljubno sprejela, in mu v bolezni z vso skerbjo stregla. Dalje jo prosi, da nikdar ne zapusti več poti, ktero je nastopila, in naj se ga v molitvah spominja, kakor je tudi on v svojih prošnjah nikdar pozabil ne bode.
Tudi Bonifac, ki je do sedaj od daleč stal in čul nju pogovor, je bil prav ginjen od nju slovesa. Tudi on se Florjanu približa, ter se mu zahvaljuje za čast in prijateljstvo, ktero mu je skazal; tudi on terdi, dale po njegovih lepih zgledih spodbujen, je zamogel se večletnemu gerdemu pijančevanju, izvirku raznih pregreh, za vedno odpovedati. Tudi on mu obljubi vpričo gospe, da hoče odslej ne le po imenu, temuč tudi djavno spoznovati sveto vero.
Po kratkem obedu, ki ga je Agla sama napravila, se Florjan zadnjič poslovi, zasede berzega konja, ter odjaha s svojima služabnikoma iz večnega mesta.
Ni pa še iz mesta, ko prijaha oddelek cesarskih konjikov za njim, kteri mu po kratkem pozdravu povedo, da so poslani od vojvoda, da ga častno spremijo do perve postaje. Florjan se jim v svoji ponižnosti zahvali za to čast in jih hoče nazaj poslati; pa častnik tega oddelka mu sedaj odkritoserčno razloži, da je v okolici mesta dosti njegovih sovražnikov, kteri bi ga znali na poti nadlegovati; in ko mu častnik le dalje prigovarja, se Florjan vda njegovi dobri volji, ter jaha obdan od mnogih spremljavcev iz mesta.
Kar je častnik pripovedoval, to se je v resnici pri-godilo. Komaj dve uri od mesta, so ga čakali najeti tolovaji za nekim zidom poleg ceste. Ko Florjan tje prijaha, skočijo nanj, vendar njegovi spremljevavci, kte-rih se ti zločini nadjali niso, priskočijo, rešijo Florjana, jim pobero inorivno orodje, ter jih zvezane odpeljejo v Rim. Zopet je spoznal nadčelnik, da so se besede
bolnega očeta nad njim spolnile. Zahvalivši se Bogu za čudno rešitev, jaha veselo naprej.
Ozrimo se nekoliko na Akvilina. Od tiste dobe, ko je Akvilin svojega prijatla v Rimu obiskal, nista se s Florjanom več vidila. In tudi tedaj ga je Akvilin le zato obiskal, da je bolj na tanko zvedil, kdaj misli iz Rima odriniti. Ravno on je bil tisti, ki je tudi štiri tolovaje najel, da bi Florjana med potjo umorili, kar so v Rimu pred sodbo sami obstali. Ali on, izurjen lažnik, je s svojo gladko besedo sodnika prekanil in se pred svetom prav lepo opravičil. Od seh mal je Akvilin Florjana še bolj sovražil.
Ker je rimski car kristjane iznova preganjati jel, in je najhujšim sovražnikom kristjanov narviše službe podeljeval, si je tudi Akvilin želel s svojim sovraštvom proti kristjanom kako prav imenitno službo doseči. Prosil je tedaj svoje vikše, da so ga v Rim prestavili, da bi svoje želje toliko lože izpeljal.
Po večdnevnem potovanji dospe Florjan zopet nazaj v svojo domovino, po kteri je hrepenel že toliko časa. Vi d i i je zopet domače gore, ktere so bile zavolj prigodnje zime že z debelim snegom pokrite. Pihala mu je sicer merzla sapa iz daljnih snežnikov naproti, ali vse to ga ni nič strašilo, saj mu je bila ostra zima v domačih gorah že od otročjih nog znana.
Bilo je do Aniže še dan hoda; zato prenoči na zadnji postaji v neki gostivnici. V ti noči je imel čudne sanje. Sanjalo se mu je, da ga je bil Bog k sebi v nebesa poklical; poslal je za to angele, da ga grejo iskat. Po dolgem iskanji ga najde en angelj spijooega na visoki skali v sredi reke Aniže. Tu prosi angelj ribice, ki so krog njega plavale, da ga zbude. In res, te živali ga tako dolgo s plavutami božajo, da se prebudi. Ob kraji reke ga čaka Konštanca, njegova za-ročnica, v podobi krilatca, ktera mu nestrohljiv venec,
spleten iz rajskih cvetic, na glavo položi, in ga tako ovenčanega v nebesa odpelja.
Florjan se prebudi in neznan nemir se loti njegovega serca. Drugo jutro vstane na vse zgode, ter jezdi dalje proti Aniži. Kmalo popoldne dospe v zaželjeno mesto. Ondi gre naravnost k Valeriji. Njegovo pervo uprašanje je bilo, je li Konštanca še živa? — Ali Valerija mu vsa zajokana pove, da Konštance ni več, da so jo ravno prejšni dan pokopali. — Kdo zamore popisati, kako bridko so presunile Florjana te besede?—Velike žalosti zakrije svoj obraz in toči mile solzice. — Velika žalost je zaperla obema besedo. Molčd ga tedaj spremi v svojo hišo.
Ko se Florjan počije in malo okrepča, pelje ga Valerija k gomili ranjce hčerke. Tu mu pokaže truplo deviško, ktero je počivalo v belem, iz marmeljna vseka-nem grobu, in čakalo prihodnjega vesoljnega vstajenja. Mile solzice se jima pri pogledu mertve vdirajo in tečejo po obrazih, med tem ko goreča molitev iz njih ginjenih sere proti nebu puhli.
Ostal je Florjan še nekaj časa pri svoji drugi materi v Aniži. Eden druzega sta tolažila po britki zgubi blage Konštance; potem pa jo odrine v Cajzel-maver, kamor ga je klicala vojaška dolžnost.
Tu je preživel Florjan nekaj let v vojaški službi. S svojim hrabrim obnašanjem se je vsim vikšim tako prikupil, da si ga je vojskovodja sam za svojega najljubšega prijatla zbral, in se ž njim o vsakem početji posvetoval. Ali čeravno je imel tu v svojem rojstnem kraji dosti prijatlov, kteri so ga zavoljo njegove blago-serčnosti in moškega obnašanja serčno ljubili, vendar nikdar ni bil več kaj vesel. Žaloval je še vedno po ranjci Konštanci. Vedno bolj temen je postajal njegov obraz in nobeno veselje tovaršev ga ne more več zve-driti. Deržal se je bolj samotno, in je na tihem Bogu
svoje britkosti toževal. Edino tolažbo je nahajal v Bogu in v tem, da je vdovo Valerijo vsako leto enkrat za več dni obiskat prišel, kjer je sočutni dobrotnici vse rane svojega serca odkrival.
Pa tudi svojih dobrotnikov v Rimu ni pozabil; mnogokrat jima je dopisoval in se ž njima po pismih pogovarjal.
Preganjanje.
Približalo se je četerto stoletje po Kristusu; ž njim pa so se približali tamni in žalostni časi za pravoverne kristjane. Sovraštvo in preganjanje pravovernih, ktero je do sedaj le po nekterih deželah mogočnega earstva divjalo, se je spremenilo v tretjem letu četertega stoletja v splošno divjanje, ktero je v celem carstvu ter-pelo neprenehoma celih deset let!
V prejšnih treh stoletjih bilo je sicer nekterikrat preganjanje pravovernih po deželah oklicano in tudi iz-peljevano, ali nikdar tako vesoljno in s tako silovitostjo, kakor sedaj. Maksiminijan da berž po svojem nastopu ko sovladar po celem carstvu oglasiti, da naj se kristjani polove, in malikom darovati silijo, nevbogljivci pa naj se pomore. Ker je bil vladar Dioklecijan sam malikovavec, ga je Maksiminijan lahko na svojo roko dobil. Dopovedoval mu je, da vse vojskine zgube in vse druge nesreče le od tod izvirajo, ker on kristjane v svojem carstvu terpi, in da se ravno zato rimski bogovi nad cesarstvom togote.
Cesarji so sicer že v prejšnih letih preganjanje kristjanov zavkazovali; ali ker te povelja niso bili vselej po vseh deželah z enako ostrostjo izpeljane, in so mnogokrat še malikovavski deželni poglavarji sami iz prepričanja k pravi veri prestopili in se kerstiti dali, jela se je sveta vera po vsem cesarstvu lepše in lepše raz-
cvetati. V mnogih krajih so že smeli kristjani kapele zidati in tudi očitno božjo službo opravljati. Ali zaveržencu v peklu keršanska pobožnost ni bila po godu; v svoji nezmožnosti zoper pravoverne si je pridobil več poma-gačev na zemlji, zmed kterih je bil kervoloki Maksi-minijan menda njegov pervi pomagavec.
Tudi kervoloki Akvilin je dosegel, kar si je že davno želel. S svojim sovraštvom do kristjanov se je vladi tako prikupil, da postavijo ga v Aniži za deželnega glavarja.
Valerija to zvedši, umakne se iz mesta zopet na svoje posestvo, in živi ondi prav sama za se. Tudi Florjanu se jame gnjusiti, s takim terdoserčnežem kaj opraviti imeti, kajti spoznal je, da čeravno se je Akvilin v prejšnih letih rad s kristjani družil, ga vendar vse te družbe niso nič prerodile in poboljšale.
V svoji ošabnosti in togoti ukaže Akvilin, naj se kristjani na vso moč preganjajo in zatirajo.
Dan za dnevom mu beriči trume kristjanov skup gonijo, da bi malikom darovali in pravo vero zatajili. Mnogo mlačnih kristjanov je iz strahu pred mukami in smertjo svojo vero zatajilo, ali veliko več jih je raji najhujše muke in tudi smert prestalo, ko pa da bi bili zatajili pravo vero.
Kervoloki Akvilin si vsaki dan nove in grozovit-neji muke za pravoverne izmišlja; pa s tem je le vsaki dan manj kristjanov oplašil: iz ljubezni do Zveličarja so kristjani sami pred njega stopali, ter mu pravili, da so kristjani.
Pagani viditi toljko gorečnost pravovernih, ktere je Bog tudi v mukah čudežno stanovitne ohranil, hitijo od vseh strani skup, se dajo kerstiti, in veselo umerjejo za Jezusa!
Enkrat ukaže Akvilin štirdeset kristjanov viših stanov prijeti in zapreti, ter jih da zavolj njih stanovil-
nosti v veri prav grozovito mučiti. Florjan le to njegovo silovitost zvediti, se ne more več zderžati, da bi ga pred tem sirovim obnašanjem po prijatelsko ne posvaril. Okrepčan z večno popotnico, ktero je pred vsakim imenitnejim opravilom prejel, in gnan od sočutja do kristjanov, se priporoči Mariji in svojemu angelvarhu, in se poda v Anižo.
Blizo mesta sreča verli Florjan tropo jezdicov, kteri so na kristjane stregli. Ker jih na pervi vid pozna, da so Akvilinovi beriči, upraša jih, kam da jahajo in kaj da iščejo. Ko mu povedo,' da jih pošlje deželni glavar kristjane lovit, jim reče junaški mladeneč: „Ako res kristjane iščete, ne hodite dalje; glejte, jez sem tudi kristjan! kar mene peljite k sodniku."
Beriči se začudijo nad takim govorom, in se ga ne upajo prijeti. Pa Florjan ne odjenja, da ga peljejo pred Akvilina.
Zlobni Akvilin Florjana pred seboj viditi, razveseli se v svojem hudobnem sercu, da mu je dana priložnost, se znositi nad njim, ki ga je iz cele duše sovražil. S hinavskim smehom in prijaznostjo ga vpraša, po kaj da pride, in s čem bi mu mogel postreči. Pa Florjan po-znavši njegovo hinavščino, ga prav resno pogleda in reče: r,Zvedil sem, da že več časa nedolžne kristjane preganjaš in moriš; zato sem prišel sam k tebi, da te po prijateljsko opomnim nečloveškega djanja. Pa prevzetni Akvilin nezmenivši se za njegovo prijazno svar-jenje, Florjanu togotno odverne: „Kaj si mar tudi ti kristjan, da se za nje poteguješ ? Ne veš li postav cesarskih, ki ostro prepovedujejo keršansko vero?" — Florjan odverne na to prav serčen : .Tudi jez sem kristjan, in se nikar ne sramujem tega slavnega imena!
Komaj jeFlorjan te besede izustil, pokliče Akvilin svoje beriče, in mu pravi: »Florjan ! rečem in svetujem ti, da daruješ malikom, kakor je storilo že več tvojih pri-
jatlov, vojaških častnikov." Ali pogumni Florjan odverne nepreplašen: „Kot vojak sem dolžen, ubogati svojega cesarja v vojnih zadevah; ali v verskih rečeh mi nihče ukazovati ne inore; in če na to pride, tudi raji umer-jem, ko da bi pa svojega Boga in kralja zatajil!" Oslepljeni trinog od togote ves bled, ukaže na te besede Florjana zvezati in hudo bičati, ter mu z železnimi žreblji meso z života tergati. Ali Florjan pri vsih mukah ostane terden in stanoviten v veri, ter glasno hvali Boga, da je tudi njemu priložnost dana, svojo vero tudi v terpljenju pred svetom pokazati.
Ko terdoserčni Akvilin v svoji sramoti vidi, da nič ne opravi, ukaže ga na visoko berv peljati in ga ondi v reki Aniži vtopiti. Ko ga tje pripeljajo povzdigne Florjan svoje oči proti nebu in pomoli zadnjo molitvico, v kteri zahvali Boga, da ga je vrednega storil terpeti in umreti za pravo vero. Potem mu privežejo rabeljni kamen na vrat in ga veržejo v globoko reko.
Mnogo ajdov, ki so vidili serčnost tega mučenika, se je spreobernilo, in se po zgledu Florjana raji umoriti dalo, kakor da bi bili zatajili pravo vero. Bog pa svoje ljubljence tudi po smerti še dostikrat poveličuje. Dopustil je, da je reka mertvo telo Florjanovo blizo mesta na neko skalo položila. V prihodnji noči pa se mučenec sam Valeriji prikaže, ter ji pove, kje da leži njegovo truplo. Še tisto noč vstane Valerija, ter da truplo po služabnikih poiskati in pokopati na svojem posestvu.
Mnogo čudežey in dobrot je na njegovo priprošnjo Bog tistim dodelil, kteri so se mu na njegovem grobu priporočili. Kristjani so si ga tudi varha zoper ogenj izbrali, in zato po vsem keršanskem svetu, posebno tudi med Slovenci, dan njegove smerti (4. maja) častno praznujejo z obhodom ali procesijami.
O kervoloku Akvilinu se pripoveduje, da se je sam umoril, in tako prejel svojo davno zasluženo kazen.
Nekaj let potem so kristjani nad gomilo Florjanovo sozidali krasno cerkev, ktero so pa sovražne vojske v poznejih časih poderle. Pa slavni škof Vojteh jo je dal zopet pozidati, in jo izroči častitim očetom Avguštinom. Se zdaj je brati na onih cerkvenih vratih naslednji napis: .Florjan, rojen v Cajzelinavru na spodnjem Avstri-janskem, je bil za cesarja Dioklecija od Akvilina v reki Aniži vtopljer. in je tako prejel venec mučeniški."
Tudi Bonifac je umeri kot mučenik za keršansko vero; Agla ga je dala prav slovesno v Katakombah, t. j. v podzemeljskih jamah v Rimu pokopati. Odsehmal se je Agla vsemn posvetnemu popolnoma odpovedala in svoje življenje Bogu posvetila. Tudi o njej se pripoveduje, da je sklenila svoje življenje kot rnučenica in Jezusova nevesta.	Poslovenil A. Gros.
4.
Ena pravdarjem za preudarek.
V Normandiji na Francoskem je imel grof Vilarski prav prijazen gradič, ki se mu je zavolj lepote reklo „Krasovid". Grof ga je tako lepšal in zaljšal, da so ga od daleč gledat hodili. Grof uirierje in po njegovi smerti sta se jela dva njegova najbližnja sorodnika: vitez Kastilski in mladi grof Boyiljski pravdati za grad. Oba bi ga bila rada imela in nobeden ga ni hotel drugemu prepustiti. Vzela sta vsak svojega dohtarja ali
pravdnika. Iz tega pravdanja se je izcimila na eni strani terdovratnost, na drugi strani pa nevoljnost. Za odstop sta si že ponujala denarje in blago, ali vse zastonj. Denar in blago je dajalo bogastvo, toda Kraso-vid je pa dajal nekako imenitnost posestniku, češ, naj lepši grad v celi Normandiji je moj, in pa verh tega tudi zadovoljnost dobljene pravde. Zato sta pa tudi rekla, da se bota raje celo življenje pravdala, kakor pa pogodila.
Eden teh pravdarjev je bil nekaj v rodu z glasovitim abejem Senpjerjem. Ta bi ju bil rad pomiril, da bi se bila pogodila, pa je zato šel večkrat k enemu in drugemu. Ali kaj pomaga um, dokler jeza terpi, kaj opravi pamet pri terdovratnosti?
Nekega dne sta bila oba, vitez in grof, ob enem v gradu Krasovidu, ker jima je kos zdrave pameti in dobra odreja branila sovraštvo očitno na somenj nositi. Oba zaupata abeju svojo nevoljo, posebno pa denarno zadrego. Ta zadrega pa ju ni premogla, da bi se pomirila in pogodila, naredila ju je le še bolj terdovratna. Ko jeSen-pjer previdil, da dokazi nič ne pomagajo, prime stvar od druge strani. Prosi ju neki večer, da bi mu dovolila neko pripovest brati in mu po tem povedala, kaj mislita od nje. To mu dovolita rada in abe jima bere to-le pripovest:
Med neštevilnimi otoki neizmerno velike reke Misi-sipi sta dva srednje velikosti in jako rodovitna. Žito tam kar divje raste, drevje se vse šibi od sadja, germovje je polno sliv. Ta obilnost vabi jelene in lose, ki dajo lovcom bogat plen. Zalivi, ki jih je od sile ob bregu, vsi mergole od belih rib, ki se dajo brez truda loviti.
Na teh dveh otokih sta prebivala samo dva človeka, Mahij in Barko. Mahij je živel na zelenem, Barko na golem otoku. Bila sta si dobra soseda in sta večkrat eden k drugemu v vas zahajala. Živela sta v
Koledarček 1863.	4
miru in slogi. Mahij je bil lovec, Barko pa ribič, in to, kar sta vjela, sta med seboj zamenjevala in po tem takem oba dobiček imela. Bila sta oba enakili želj in enakega premoženja, živila sta se s tem, kar sta jima otoka dajala. Stanovala sta vsak v svoji koči, ki sta jih iz količja, vejevja in listja napravila. Obleko sta si delala iz losovskih kož; drugega kinča nista imela kakor orlove peresa ali posušene jagode, ki so rasle po germovju.
Nekega dne najde Barko neki ribi v želodcu zlat polokrožec, ves s pisanimi dragimi kamenčki okinčan. Bil je to kak glavniček, kakor jih imajo Spanijolke, da si lase ž njimi vkup derže. Barko, ki še ni nikoli takega videl, je kar od veselja poskakoval. Natikal si ga je zdaj na vrat, zdaj na glavo, zdaj v nosnico, zdaj na uho, in ker ni mogel nobenega prav primernega kraja najti, vtakne ga na zadnje v levo uho, tako da mu je na ramo mahal in ga je bilo moči že od daleč viditi.
Ves vesel teče precej k Mahiju, da mu pove in pokaže kaj ima. Mahij ni mogel od zavzetja nič pregovoriti, kar gledal je. Nikoli še ni vidil tako svetlega kinča, še sanjalo se mu ni, da bi moglo kaj takega na svetu biti.
Od občudovanja do zavida je le ena stopnja. Mahij ni berzdal nevošljivosti. Začel je premišljevati:
„Oh, zakaj je Barko ta zlati polokrožec našel in ne jaz ? ali je mar on lepši, jači in serčnejši od mene ? Ribe so ravno toliko njegove kolikor moje; kje je ribo vjcl, ki je imela polokrožec v sebi? na zelenem otoku, tedaj na moji lastini."
Tako je s početka sam s seboj premišljeval, kmalo pa teh premišljevanj ni mogel za se prideržati, povedal jih je očitno Barkotu. Ta mu je pa, ošaben postal od sreče, prevzetno odgovarjal: Riba je bila na sredi reke
vjeta, zlati polokrožec je po pravici moj in če bo sila, vedel se bom tudi za-nj potegniti.
In tako sta šla eden od drugega jezna in nevoljna. Kakor je bil Mahij sam, ni videl in ne mislil na nič drugega kakor na zlati kinč svojega soseda. Jezila ga je njegova sreča tn to, da je bil tako ošaben, mu je želč zavrelo. Ponovil je še enkrat vse v mislih, kar je od njega slišal in sklene, znositi se nad njim. Koj drugi dan se mu prilika ponudi.
Barko zagleda bivola čez vodo plavati, vesla za njim, dohiti ga in umori na bregu zelenega otoka. Mahij jezen priteče in pravi, da je bivol njegov. Začneta se pričkati in pričkata se tako dolgo, da se spopadeta in pretepati začneta. Barko dobi rano, pobegne v čoln in mu žuga, da se bo že znosil nad njim. Mahij se tega zboji in ker vidi, da mu je sovražnik serčen in oprezen, sklene ga prestreči in se pred nad njim znositi. V tamni noči vesla na goli otok in pride s sekiro v rokah do Barkotove koče, plane vanjo, ali o čuda! prazna je bila, in ker ne ve drugega nagoditi, kočo zažge in se verne domu. Ko pa na svoj otok privesla, zagleda skozi germovje, da tudi njegova koča gori. Oba sta imela ene misli in sta se na enak način zma-ščevati htela, pa sta postala oba brez koče in strehe.
To je bil še le začetek napovedane vojske. Od tega dne sta se odrekla pokoju in obilnosti, ki sta jo dozdaj imela. Skrivala sta se po dolih, mislila sta edino na to, kako bi eden drugega zalezel ali pa njegovemu zalezovanju ušel. Več si nista upala iti iz svojih skrivališč si živeža iskat, nista se upala zaspati; podpihovala je njuno sovraštvo vedno naraščajoča reva, ki sta si jo eden drugemu nakopovala.
Rane, ki sta jih, kadar sta se srečala, eden od drugega dobila, so bile vzrok, da se nista mogla spraviti in pomiriti. Mahijeva zavidnost je rasla ž njegovo
4*
jezo. Kedarkoli je ugledal Barkota z okinčjem, je kakor zdivjal. Prečute noči, lakota več mescev terpeča, rane in udarci — kaj je vse to Barkotu djalo ? — vsaj je imel polokrožec, da je Mahija ž njim prevzetno v oči zbadal, ki se je vedno zastonj napenjal kinč osvojiti si. In ko se je Maliij zmislil na ta kinč, ki je tako mikavno ribču na ramo bingljal, popadla ga je jeza, da se je kar penil, in ker ni mogel tega dalje terpeti, sklene stvar končati. Vzame sekiro in nož, preplava na oni otok, približa se kar po tiho Barkotu in ga neprevidoma na glas po divje zavpivši napade. Toda Barko se ročno umakne, popade svoje orožje in se serčno brani.
Kmalo sta bila oba ranjena in grozno razmesarjena. Mahij je sicer čutil, da mu je večkrat Barkotova sekira po glavi derknila, ali slep od togote ni vidil in ne čutil, le mahal je tako dolgo, da Barkota na tla pobije. Zdaj skoči zmage vesel na njega, ki je umiral, pa mu vzame okinčje in reče: »Tako sem ga vendar dobil! toliko terpljenje, toliko čakanje, toliko borjenje se mi je zdaj naplačalo; tu je okinčje, ki bo vekomaj priča moje zmage."
Ko se ga v divjem veselju nagleda, bersne kervave lase na stran, da bi si zlati polokrožec obesil, ali o ioj! roki, ki ju je povzdignil proti glavi, mu na enkrat za-stanete, grozno zazdihne, ušes nima, Barko mu je obe odsekal — tako željeno okinčje mu ni bilo več za nobeno rabo.
Povzdigne glavo, ozira se ves v obupu ali drugega ne vidi, kakor opustošena otoka, pogorišča koč, malo ostankov razbitih čolnov in mertvo truplo tistega, ki je bil nekaj časa njegov prijatelj."
Abe jenja brati. Grof in vitez, ki sta od konca z nekako dobrovoljno pazljivostjo, potem pa nekako osup-njena in zamišljena poslušala, sta večkrat eden drugega pogledovala. Zdaj sta vstala, bravcu prav dala in odšla
eden drugemu besedice ne rekši. Ali ko drugi dan abč v tisto sobo pride, kjer se je zajterkovalo, najde oba pravdarja pred pečjo, kamor sta cele sklade popisanih in štempljanih pisem metala. Popraša ju, kaj to delata. Odgovorita mu: .razjasnjenje k včerajšni pripovesti. Previdila sva, da, če se dalje prepirava, prideva oba na beraško palico, in da vsaj enemu od naju ostane, kamor bo mogel uhan obesiti, sva za Krasovid srečke vergla in sreča ga je vitezu odsodila."
5.
Mati Božja na Serpenici.
,/Pregovorila bom ljudstva, in narodi mi bodo podložni" — tako je govorila večna modrost (8,14), tako sme reči tudi Ona, ki je »sedež Modrosti božje."
Znano je iz zgodovine, kako je od nekdaj slovela slovenska pobožnost. Rimski papeži niso bili brez vzroka dovolili slovenskemu narodu v slovenskem jeziku maše-vati, zaupali so veliko slovenski zvestobi, slovenski po-božnosti. Ta pobožnost je navdušila naše predede, da so mnogo cerkev in cerkvic sozidali. Koliko jih je po celi Slovenii, ktere — lepše kot nemške „burgen" — z visocih pečin na slovenski narod gledajo in —• mir oznanujejo. Posvetili so pa nar več cerkev tisti pre-žlahtni gospej, ktero tako radi „prečisto Devico* imenujemo; Njo so pred vsemi svetniki in svetnicami nar serčnejše častili, in kako bi je ne; saj Ona je nebes in zemlje kraljica! — Ni je deželice, ktera bi ne imela Nji posvečenega altarja. In cerkev na slovenski Serpenici, ktera je devetnajst sto dušam pribežališče, ali mar ne bo imela tudi ona altarja za Njo, ki je pribežališča grešnikov? — Kaj takega speljati bo sicer težavno za
nje, ki so v malih letih čuda veliko izdali za zdaljšanje cerkve, za zvišanje farovža, za sezidanje kaplanije, za cerkvene posode in oblačila, za križev pot, za nove zvonove, za nove orgle itd., vendar brez altarja Matere božje nima dalje ostati — »pregovorila bom ljudstva, in narodi mi bodo podložni." Stopi tedaj „prečista Devica" v serca deviških deklet, ktere so ji ko »sestrice presvetega Serca" močno dopadle; ter jih začne pregovarjati. Občutile so koj te preblage duše neko posebno gorečnost do svoje mogočne varhinje. Edna razodene drugi svojo misel, pomenijo se, zložijo denarce, prineso jih dušnemu pastirju in prosijo napraviti altar prečisti Devici. Preiskreni g. A. F. sprejmejo radostno toti prinesek (bilo je dosti za plačati petino altarja), naznanijo veselo novico soseski, sprosijo od nje pomoči, poiščejo mojstre, in glej! za leto in dan stoji uže novi altar na svojem mestu.
Lepi kamen, še lepše delo, in prelepa podoba Matere božje (pervo iz Glimone, drugo z Dunaja), vse to *) je zdaj očitno znamnje, koliko zna in more od zgoraj navdihnjena serčnost.
Prečista Devica, Devica premila! Pred Tebe pokleknem, Bom serčno prosila: Da b' res po deviško _______Te večno častila!	A. Ž.
*) K temu se mora prišteti kot sad ravno tistega navdihnjenja še drugi altar, kteri je uže v delu in bo kot tovarš unega pervega na nasprotni strani stal. Vse stroške je prav radostno prevzela novo oživljena soseska.
6.
Šopek starih in novih pesem.
]. Postoji človeškega iivljenja.
(Iz J. Zupanove zapuščine.)
Velikokrat pevci, ki davno zaspali, Življenje so vožnji lep6 primerjdli; Pa kar sem jih koli doslej še poznal, Nobeden postajev še ni imenoval.
Otročja nedolžnost veselo preteče Nobena skerb detet ne žali, ne peče ; Pelja se po ravnem, prepeva, skakljd, S konjički in zibkami rada igrd.
Na drugi postojček mladost jo primaha, Pa lesem zmotnjavec koj tudi pripaha, Mladenču, devici med sladke jedi Preredko pelina gosto nadrobi.
Na tretjem postoju se konji uprejo, Težave očetu kolesa zavrejo, Nabirajo reve, grenijo solzž, Otroci po kruhu zeleni krie6.
V Četerti postojček se starost priplazi, Neduha nadlega, gerb6 se obrazi: Smert sama vozari vse v hišo eno, Pritira trop sivih v gomilo Lladn6.
\	5e_
Pa tudi otroke, junake pobira, Vesele kosi, cvetijoče podira, Vse vendar pripelje v kraljestvo miru: Zatorej le vozi nas, botra, domu!
2. Veliki Smariu.
(Slovenska narodna pesem.)
Danes nam je Marija umerla; Angelci jo k pogrebu nesejo.
Srečal jih je usmiljeni Jezus, Srečal jih je usmiljeni Jezus. —
Tako je rekel Jezus ljubi, In je pristopil tje k trugi:
Kaj pa vi mladenči nesete, Da se tako milo solzite ?
Danes nam je Marija umerla, Angelci jo k pogrebu nesemo.—
Rekel je, da imajo obstati, In trugo doli z rame djati.
Moja mat' ni tega zaslužila, Da bi ona v černi zemlji gnjila.
Vstani gori, moja mati, Te hočem s saboj v nebo peljati.
Pri ti priči je gori vstala, Jogram je še svet žegen dala.
Potem so angelji veseli, Marije Glorijo zapeli.
Nesli so jo v svete nebesa, Pred nje ljubega sina Jezusa.
Ona je zdaj nebes kraljica, In bode tudi nam pomočnica.
Ona bo zdaj za nas prosila, Veliko gnad nam zadobila.
Oh ljuba, serČna naša mati, Pri tebi želimo prebivati.
Zap. J. Levičnik.
3. Ternlh dni dan.
Milo, oh premilo nam zvonovi poj6, Orgle tudi žalosten le glas daj6. Cerkev oznanuje nam, Zemeljskim popotnikam: Da svet zapustili V večnost preselili Bomo se mi vsi.
Milo, oh premilo nam zvonovi poj6, Orgle tudi žalosten le glas daj6. Mati cerkev tudi uči: Da je kraj v večnosti, Kjer se pokori, Kar še vredno ni, Iti pred božji tron.
Milo, oh premilo nam zvonovi poj<5, Orgle tudi žalosten le glas daj6. Cerkev opominja nas, Milo prosi njeni glas: Naj bi radi molili Ranjkim s tem sprosili Večni rajski mir.
Milo, oh premilo nam zvonovi poj6, Orgle tudi žalosten le glas daj6, Mi pa sereno zdihamo In goreče prosimo: Jezus! zbriši vse Ranjkih madeže,
Pelji jih v sveti raj ! —
Jož. LeviČnik.
4. Slovi.
V	zarji mladih dni že vnela Je ljubezen naji oba;
V	cvetju šolskih let objela
V	serce eno brata dva. Vedno krasnejše cvetela Je ljubezen bratovska; Oh alj zdaj dve zvesti duši Žalostna ločitev kruši!
Daleč dans saksebi greva
V	ptuje kraje, križem svet; Alj še vidiva, ne veva,
Se kedaj na zemlji spet; Ako zadnokrat ogreva Naji ljubezni zlati cvet, — Ti želim, brat ljubeznivi: Srečno hodi, Bog te živi!
Kol'kor žarkov v soncu sije, Kol'kor zvezdic je neba, Kol'kor travic zemljo krije, Kar je peska krog morja, Tol'ko sreč naj tebi vije Venec blagra Božjega? Jez pa šopek rožmarina Dam na pot ti v dar spomina.
Z Bogom, z Bogom! srečnofhodi, Ljubeznivi bratec moj!
Vsmiljen Jezus tebe vodi, Naj Marija gre s teboj, S svetim Jožefom povsodi Spremljaj te zvest angelj tvoj ! Ti pa ljubi Oče naji Zopet združi v svetem raji!
J. Virk.
5. Zajec.
Neki zajec dobre reje, Ravno tretje leto šteje, Za gennovjem goste meje, Svoje ljubljene odeje, Tako pogovarjal se:
Zajec sem pač para vboga, Stvar zaveržena od Boga !
Nimam podkve, nimam roga, Nimam pukše, nimam droga, Ino tudi berzne noge Me ne rešijo nadloge, Rev terpljenja, stiske mnoge ; Dokler zob me ne povžije Alj pa Černa perst ne krije. —
Volk marsktere hudobije Doprinaša v prid gostije, Pa mu vendar sreča sije In veselo serce bije, Kadar jagnjiče povžije; — Meni milosti le ni je.
Zajec sem res para vboga, Stvar zaveržena od Boga 1
V	strahu porodi me zajka, Ki boji se vsak'ga pajka; Če kokoš zakokodajka, Se že trese plaha majka, Ko nad skalo stara šajka; In kopita berž pobere,
Iz doline v hribe dere, Dokler strel je ne podere.
Jez pa solze sam prelivam, Se pred vsako muho skrivam, Poginujem med koprivam' Alj pa v ternje se zarivam.
Ko dorasteta mi uha Ino iščem sam si kruha, Glej, kaj vidim ? primaruha! Lovski pes po sledi duha, Jo za menoj v skoku puha. Jez pa slab ves, kakor muha Vzdignem hitro kviško uha In jo vderem v hrib stermeni,
V	hrib stermeni, v log zeleni. Alj za menoj, ko seršeni, Švigajo pesi serdeni,
Da bi slekli kožo meni.
Ko predirjam vse bregove, Planem kviškoma za rove, VniČiti pesom sledove: — Alj prestrašno zarujove!
Pukša grom in ogenj pluje, Strah in smert iz gerla suje, Da mi duša omedluje, V persih serce okamnuje. Pes prihruje, strašno laja In zob6 mi v herbet vsaja, Da mi v persih kri zastaja.
Zajec sem pač para vboga, Stvar zaveržena od Boga!
Glavo imam vso razbito, Prestreljeno serčno kito, Kožo pa s kervjo oblito; Slednie ulia okamnita In očesa otemnita, Skoka clo odrevenita; Čisto zdelan do fermenta Zdibnem še — brez testamenta!
Zdaj me zgrabi lovska para, Z nožem trebuh mi razpara; Kedar z mene drob pobere, Me pa še na meh odere, In ko snažno me opere Do sokača z menoj dere.
Zdaj sokae me, — zvita glava, —
Gor in doli preiskava,
Uha, bedre odrezava
Po kopitu svoj'ga prava;
Kisle juhe mi dodava,
Da sem sit že kakor krava.
Ko slanine mi nareže, Pa na ražen me prepreže Ino k ognju me porine, Da se kerčim od pekline, Tresem ves se bolečine In cedim špehove sline.
Kadar čisto me prepali, Položi me v krožnik zali, Nsse me na mizo kmali, Da gospodje radovali, Bi z veseljem me zobali. —
Jez pa lepo jih pozdravljam In zdravico le pristavljam:
Bog vam žegnaj ! Dober tek Vam želim še prek in prek! Da bo boljši apetit, Morte vel'ki čep odbit', Zlate kaplje natočit' Ino z vincem me zalit'!
J. Virk.
7.
Kratek razgled sveta in posebno naše zemlje.
Svet je po pravem vse to, kar je Bog vstvaril. On je neizmeren in brezkončen, ker ni mogoče, si misliti, kje da ima konec in kraj. Po navadi pravimo pa tudi naši zemlji svet, čeravno ona ni druzega ko majč-kin del celega sveta.
Naša zemlja z vodami vred, ki so na nji in okoli nje, je gruda, ali, kakor se navadno reče, ponebno telo, skorej v podobi velike krogle (kugle), česar se bo vsak prav lahko prepričal, ako pored drugih reči posebno to prevdari, da so brodovi iz enega ali druzega mesta že večkrat po eni strani odjadrali, in se pa vrnili po drugi strani, nji nasprotni. Ona visi slobodno v širokem neizmerljivem zrakovju, in se tedaj na nobeno stvar ne oslanja. Tako je velika, da bi Človek moral hoditi pet tisuč in štiri sto nemških milj ali deset tisuč in osem sto ur, da bi prišel po |njeni srednji poveršini od enega konca do drugega. Prebivavcov pa se šteje na celi zemlji več ko tisuč miljonov.
Na enako vižo, kakor naša zemlja, visi v gori omenjenem zrakovju tudi še veliko veliko druzik pončbnih tčl (grud), namreč sonce, mesec (luna) in druge vidljive in nevidljive tela. Vidljive, katerim pravimo zvezde, nam se prikazujejo po noči ob jasnem vremenu kot majhne luči, viseče po nebu, dasiravno jih je med njimi clo dosti večih ko naša zemlja, kakor so že zdavno zrajtali zvezdoslovci ali astronomi, t. j. učeni možjč, ki
so se od nekdaj pečali in se še dandanašnji pečajo s preiskovanjem pondbnega zvezdja.
Kar se posebno tiče sonca, ono je tako veliko, da bi se ž njega dalo narediti en miljon in štiri sto tisuč takih krogelj, kaktiršna je naša zemlja. Oddaljeno je pa sonce od zemlje eden iu dvajset miljonov nemških milj, ali dve in štirdeset miljonov ur. Daljina mesca, ki je 49krat manji kot naša zemlja, znese 51.500 nemških milj do nje. Pored drugih ponebtiih grud (tel) dobiva tudi zemlja in mesec svojo luč od sonca, in se obračata okoli njega neprestano po stanovitih kolejih ali potih, ki jima jih je Bog odločil :
Tukaj se bo nek vprašalo:
1.	Kako je mogoče, da sonce, zemlja, mesec in druge pončbne tela visijo svobodno na nebesu, in da se tedaj nikdar ne snidejo ali doli padejo, kakor pade, postavimo, kak kamen, ki ga spustimo, z rok na tla? — Potem :
2.	Kako je mogoče, da se naša zemlja obrača okoli sonca, ko pač vendar nikdar ne začutimo ali zapazimo, <!a bi se gibala, temveč vidimo ob jasnem vremenu, da sonce v jutro vzhaja in da zvečer zahaja?
Odgovor na prvo vprašanje. Vsaka ponebna gruda ima moč, poredno in vselej na enako vižo prite-zati proti sebi druge ponebne grude, kakor je že zdavno poterjeno po zvezdoslovcih. One ostajajo zatorej vedno v enaki daljini ena od druge. Tako, postavimo, mesec ne more pasti dol na zemljo, dasiravno se obadva vzajemno (to je mesec zemljo, in zemlja mesec) pritezata; ker obadva stav tistem Času pritezana tudi od drugih ponebnih grud, in sta zato zaderžana, da ne padeta, kakor ne bi padel, postavimo, stoječ človek ne na eno, ne na drugo stran, ako bi ga dva druga človeka enako proti sebi za roko vlekla, in scer eden na eno, drugi na drago stran, Čeravno mu je pa mogoče se svobodno naprej gibati. — Koledarček 1863.	5
Kar se tiče gori omenjenega kamna, on pade za to na tla, ker ga lo zemlja, in v tistem času pa nobena drugih ponebnih grud k sebi, to je, k svojemu središču no pri-teza, in ker se on spusti na tla iz mesta bližjega nji ko kaki drugi ponebni grudi.
Odgovor na drugo vprašanje. Res je, da vidimo ob jasnem vremenu sonce v jutro vzhajati in pa zvečer zahajati, in da nikdar ne začutimo ali zapazimo, da bi se naša zemlja gibala in obračala. Treba je pa vendar vediti, da se nam le tudi dozdeva, da se pri-morje ali breg in ž njim vse to, kar se na njem znajde, od nas leti, kedar se peljemo na kakem brodu, tekočem proč od brega naprej. Enaka stvar se tudi godi, kadar so peljemo v kaki kočiji, in pa gledamo iž nje na tla. Takrat se nam zdi, da se ne gibata in naprej gresta ne brod, ne kočija, ampak da se gibajo in naprej gredd breg in tla ali reči, ki so na njih. Ravno tak6 mislimo, da sonce v jutro vzhaja in da zvečer zahaja, čeravno se po pravem le naša zemlja verti okoli sonca, in nam tako tega v jutro odkriva, zvečer pa zakriva, to je, nas v jutro prinaša pred njegovo svetlobo, zvečer pa nas oddaljuje od nje.
Skazano je pa dalej tudi, da se naša zemlja na dve viži obrača, namreč ona se verti prvič tako, kakor se verti kolo krog svoje podvozi, in se obrne vsako štiri in dvajsto uro enkrat okoli njega; in drugič ona se verti tudi okoli sonca krog in krog. Ta zadnji krogotek dokončava naša zemlja v 365 dnevih in skorej šest urah. Po obračanju zemlje krog svoje podvozi (katero si pa moramo le misliti, ko da bi jo resnično imela, ravno kakor ga ima kolo voza), postajata dan in 110Č; dan je namreč, kedar stojimo proti soncu, noč pa, kedar smo obernjeni proč od njega, to je, kadar je ono zad za nami. Po obračanju zemlje okoli sonca postaja pa leto, katero Šteje ravno 365 dni in skoraj šest ur.
6*7
Ravno po tistem obračanju (to je, po obračanju zemljo okoli sonca) se pripetuje tudi, da zemlja šest mescev, namreč od 22. grudna ali decembra do 21. rožnega cveta ali junija so tako obrača proti soncu, da njegovi žarki padajo navpik nanjo. Takrat se reče, dnevi rasejo, ker sonce zmiraj več časa razsvetljuje zemljo do 21. junija; in da se pa šest mescov, to je, od 22. junija do 21. grudna naprej tako verti okol sonca, da njegovi žarki padajo vprek ali po strani nanjo. Takrat pravimo, da dnevi se krajšajo, ker je na to vižo vsak dan manj časa zemlja od sonca razsvetljena. S tim se tudi razlikuje, zakaj da je v nekih mescih leta mrazno, v nekih toplo, in spet v nekih družili liepremrazno, ne pretoplo: mrazno je namreč, kadar stojimo na naši zemlji tako proti soncu, da njegovi žarki padajo na nas le od daleč, in po strani ali vprek; takrat je zima, to je, čas od 21. grudna do 21. sušca ali marca; toplo pa je, kedar ti žarki padajo ravno od zgora in navpično dol na nas; takrat pravimo, da je polletje, to je, čas od 21. kimovca ali septembra. Letni časi, v katerih po navadi ni nepregorko, ne premrazno, se kličejo spomlad in jesen: čas spomladi je od 22. marca do 21. junija, čas jeseni pa od 22. septembra do 21. grudna.
Kakšenkrat pridete naša zemlja in luna po svojem obračanju tako nasproti sonca, da nam luna skrije žarke tega zadnjega za nekaj časa, stoječ med tistim in med zemljo. Takrat rečemo, da sonce merkne. To merknjenje se pa tako redno in pravilno pripetuje, da zvezdoznanci po vertenju zemlje in lune vselej lahko naprej zrajtajo, kdaj se ima to goditi.
Da nam je mogoče znati, kje da leži eden ali drugi del naše zemlje, nam je treba razločiti štiri ponebne glavne strani, namreč: sever, vzhod, jug in zapad, ali severno, vzhodno, južno in zapadno stran. Severna stran je tista, ki je zad za nami, kedar gledamo proti zračnemu
prostoru, kjer stoji po zimi sonce opoldne; vzhodna je tista, na kateri solnce vzhaja v jutro; južna je tista, ki jo pred nami, kadar gledamo po zimi proti soncu o poldne; in zapadna pa tista, kjer sonce zvečer zahaja. Strani med zapadom in severjem se pravi severo-zapad, med severjem in izhodom severo-izhod, med izhodom in jugom jugo-izhod, in med jugom in zapadom jugo-zapad. Na to vižo ločimo tedaj vkup osem ponebnih strani, to je štiri glavne in štiri srednje.
Naša zemlja je sostavljena iz vode in iz suhote (to je, iz suhe zemlje). Vode ste dve tretjini, suhote pa je le ena sama tretjina, tako da vode, katera meji okoli suhe zemlje, je še enkrat toliko, kolikor je zemlje. Subota, v kteri je zapopadeno pa tudi veliko število otokov, to je, večih ali manjih pokrajin zemlje, krog in krog od vode obdanih, se deli v pet strani, namreč v E v r o p o , Azijo, Afriko, Ameriko in Avstralijo ali P o 1 in ez i j o (to je, morje, posijano z mnogimi otoci).
Te strani naše zemlje ležijo po nji, kakor se bo vidilo iz sledečih verstic. Kedar gledamo o poldne proti soncu po zimi, nam leži Azija na levi ali proti izhodu, Afrika pa dol pred nami na jugu, Amerika na desni proti zahodu, in Avstralija pod jugo-izhodno Azijo in deloma zad za nami. Poglavitna morja, katere obdajajo suho zemljo (kopno), so sledeče: proti severju severno ledeno morje, proti jugu južno ledeno morje, namreč uno okoli severnega, to okoli južnegu konca ali pola zemlje; med Ameriko in Evropo proti zapadu je a 11 a n t iš k o m o rj e ali atlantiškiocean, med Ameriko, Azijo in Avstralijo zad za nami veliko tiho morje ali veliki ocean, pod južno Azijo med Avstralijo in Afriko pa indijsko morje ali indijski ocean.
Evropa leži proti severju in je najmenjši, pa vendar najsreČniši del naše zemlje. Po nji se imenujemo Evro-
pejci. Kar se tiče kožne barve imamo Evropejci belo in pa nekaj zmešano z rudečo, Afrikanci imajo Črno, in jim pravimo z a m o r c i (črnci), Azijati oljevo, Amerikanci rudečo ali rudečkasto, pa vendar tudi belo kakor Evropejci po veČih krajih; v Avstraliji so nekteri beli kakor Evropejci, nekteri rudečkasti, nekteri pa rujavi.
Prebivavci naše zemlje se delijo v narode, to je, v ljudi enega ali druzega plemena izhajavšega od starih rodovin, v katere so se razcepili sčasoma pomnoženi za-rodniki Adama in Eve, kakor smo djali že v koledarčku lanskega leta, str. 40. Tisti narodi, ki so bolj omikani, živijo v rednih deržavah ali družbah, vladanih po stano-vitih postavah od poglavarjev, katerih naslovi so različni, postavimo: cesar, kralj itd.
Veliko ljudi pa, zlasti v Afriki, v Aziji, v Ameriki in v Avstraliji živi brez redne vlade in brez rednega poglavarstva, kakor divjaki — ljudje neotesani, tedaj sirovi. Oni navadno živž ob tem, kar jim nosi lov, ribarstvo, tatvina in grabež.
I. Evropa šteje 57 deržav in okoli 250 miljonov prebivavcev. Med evropejskimi deržavami so štiri cesarstva, to je : naša Avstrija, Rusija, Francoska in Turška; po tem Stirnajst kraljevin, ki se kličejo: Angleška, Prusija, Švedska in Norvegija, Bavarija, Belgija, Portugal, Španija, Italija, Nizkozemlje, Danska, Virtemberg, Hano-ver, Saksonija in Gerška; šest velikovojvodin, devet vojvodin, ena izbornikovina, enajst kneževin, tri deželne grofovine in pa devet republik.
Vsak narod govori sceloma ali pa skorej enak jezik med seboj. V Evropi je sedemnajst poglavitnih jezikov, kolikor je v nji narodov. Razcepa se pa po navadi vsak poglaviten jezik v narečja (ali v več verst tega jezika) večega ali manjega števila in veče ali manje različnosti eno od druzega. — Omenjeni poglavitni jeziki so sledeči:
1. Slavjanski (slovanski), kateri obsega ruski in poljski v Rusiji, in nekaj tudi v naši Avstriji (zlasti poljski), Češki (pemski) in slovenski v Avstriji, serbsko-ilirski v Avstriji, in pa v Turški, to je, v Serbiji, v Hercegovini in v Bosniji, kakor tudi na Cerno-gori; sever no-serbski (serbski) v Prusiji in v nekih drugih severnih nemških deželah; in bulgarski na izhodni strani Turške; 2. nemški; 3. laški (italijanski); 4. francoski; 5. španjolski; 6. portugalski; 7. angleški; 8. kimbriški; 9. škotski na severni strani engleške; 10. holendski; 11. švedski; 12. danski; 13. vlaški ali rumunski v Turški; 14. turški; 15. ogerski (madjarski); 16. novogerški; in 17. finski (v Eusiji).
Slavjanov je okoli 80 miljonov, Nemcov 37 m., Lahov (Italijanov) 22 m., Francozov 37 m., Španjolov 14 m., Portugalov 3.400.000, Engležev 24 m., Kimbrov 1 m., Škotov 2.700.000, Holendarjev 7.200.000, Švedov 4.400.000, Danezov 2.300.000, Vlahov (Rumunov) 2.100.000, Turkov 6 m., Ogrov (Madjarov) 5.700.000, Novogerkov 1.600.000, Finov (Čudov) tudi toliko.
Naše cesarstvo šteje dandanašnji okoli 35.000.000 duš, med katerimi je:
Nemcov okoli ..... 7.200.000
Lahov (Italianov)..... 2.600.000
Ogrov (Madjarov)..... 5.700.000
Rumunov....... 2.800.000
Slavjanov (Slovanov) . . . 16.700.000 in se delf v petnajst pokrajin (dežel, kronovin), ki se imenujejo: Češka (Pemslta), Moravija, Galicija, Erdelj, Serbska vojvodina, Ogerska, Hervaška in Slavonija, Ilirsko Pri-morje (pod teržaškim namestništvom), Kranjska, Koroška, Štajarska, Avstrija gornja in dolnja, Tirolska in Beneška.
Glavno mesto celega avstrijanskega cesarstva in sedež našega cesarja je Beč ali po našem Dunaj.
Glavna mesta ^ gor omenjenih pokrajin ali kronovin so pa sledeče: v Češki Pra g, v Moraviji Berno, v Galiciji L v o v in Krakov, v Erdelji Sibinj, v serbski Vojvodini T e m e š v a r, v Ogerski P e š t a, v Hervaški in Slavoniji Zagreb, v Dalmaciji Zadar, na ilirskem Primoiji Ter s t, v Kranjski Ljubljana, v Koroški Celovec, v Štajarski nemški Gradec, v Avstriji Beč in Salcburg, v Tirolski Inšpruk in v Beneški Benetke.
II.	Azij a šteje okoli 580 miljonov duš, in se deli: 1. v Azijo rusko, to je, v kavkaske dežele proti zapadu in v Sibirijo in Kameatko proti severju; 2. v Azijo turško, namreč v Azijo inanjo ali Anatolijo, v Armenijo, v Sirijo, v Diarbekir in v Arabijo proti zapadu; 3. v Perzijo in Afganistan proti izhodu turške Azije ; 4. v Indijo prednjo in zadnjo proti jugu; 5. v Kino in nji podložne dežele, to je: Tartarijo kineško, Korejo in Mančarijo in Japan proti jugo-izbodu; 6. v Tibet ali Butan, v samostalno Tartarijo in v Mongolijo na sredi.
III.	Afrika ima okoli 60 miljonov duš, in se deli: 1. v Egiptovsko deželo, v Nubijo, v Abisinijo, v Tunis, v Tripolis, v libijsko in saharsko puščavo, v Algier, Fec, Maroko in Biledulžerit (to je, datlovo deželo) proti severju ; 2. v Nigricijo ali zamursko zemljo in v Sudan na sredi; 3. v Senegambijo, Gvinejo, Kongo in Loango proti zapadu; 4. v dežele Hotentotov in predgorja tako imenovanega „Dobrega upanja" ali „Dobre nade" in v Natal ali deželo Kafrov proti jugu; 5. v Sofalo, Mozambikve in Zankvebar proti izhodu in jugo-izbodu; 6. v afrikanske otoke, ležeče v atlantiškem morju, med katerimi je največi Madagaskar proti jugo-izhodu Afrike v indiškem morju.
IV.	Amerika ima 60 miljonov prebivavcov. Ona se deli:
1. v severno Ameriko, katera zapopada ruske in angleške dežele, kakor tudi tako imenovane Zjedinjene dežele severo-amerikanske; 1. v srednjo Ameriko, ki obsega Meksiko, Kalifornijo in Gvatemalo; 3. v južno Ameriko ali dolenjo, ki zapopada Kolumbijo, Ekvator, Venezuelo, Novo Granado, Peru, Bolivijo, Gvijano, Brazil, Paragvaj, Urugvaj, Eio della Plata, Patagonijo in Ognjeno deželo; 4. v amerikanske otoke ležeče v atlantiškem morju na sredi proti izhodu Amerike, med katerimi so posebno imenitne: Kuba, Jamajka in San Domingo ali Hajiti.
V. Avstralija šteje skorej 20 miljonov prebi-vavcev in zapopade: Novo Holandijo, Novo Gvinejo, Malezijo ali Oceanijo in Polinezijo v velikem tihem morji.
Cela naša zemlja ima tedaj okoli 950.000.000 pre-bivavcev.	J. G. Verdelski.
8.
Kobilice na ruskih stepah.
Velika nadloga za človeštvo so kobilice, ki posebno po jutrovih deželah, po azijskih in ruskih stepah, hudo razgrajajo in tamošnjim prebivavcom vse pokončajo in požrd, kamor se zlotijo. Gotovo bo marsikoga mikalo zvediti, kako se po ondašnjih deželah zoper napade teh požrešnih merčesov vojskujejo in branijo. Poslušajte:
Če kdo izmed ondašnjih prebivavcov zapazi, da se bliža kak roj kobilic, berž naznani to reč županu. Ta
spravi koj celo srenjo na noge; vsak zagrabi, kar dobi: bodi si kak zvonec, kotel, puško, samokres, bič, boben ali kaj drugega, da le dobro ropoče in poka, da bi bežale kobilice pred tacim šumom. Če so se že vsedle kobilice in če Še niso pretrudne, jili tak šum prepodi; če pa še letijo, jim pa dela strah, da se ne vsedejo, ampak više letijo. — Zraven vlačijo ljudje tudi slamo, suh gnoj in vse, ki gori z velikim dimom, na polje, ker te kobilice tudi dima ne terpe, kakor ropota ne. Posebno jim pod-kuri pete suhi gnoj in terdne rastike. Tako preskerbljeni kmetje gred<5 na polje in storijo, kakor so ravno okoljšine in kraj, kjer naletijo roj. Če se je že vsedel na sosedovo polje in se zdaj pomikuje proti kraju, ki ga hočejo varovati, koj zakurijo okrog in okrog na več krajih, kar posebno veliko basni, če veter žene dim proti kobilicam. Tako se večkrat požrešni sovražnik kam drugam oberne, ali saj dalje ne sili. Če pa vidijo ljudje, da je roj že na njih polji, obdajo ga koj in začn(5 kuriti okrog in okrog, da bi saj razširjaje se dalje škode ne delal. Potem mečejo gorečo slamo in druge reči nanj, streljajo in ropotajo, da bi se vzdignil in zletel, ker v taki sili ne more ne obsedeti, ne dalje okrog razprostirati se.
če zapazijo kobilice še v zraku leteče, začn<5 ropotati in razgrajati, kakor divji lovci. Nekteri nosijo na dolgih drogih velike rjuhe, drugi goreče slamnate šope na dolzih prek lj ah, mahajo, streljajo, vriskajo, vpijejo, bobnajo, zvonkajo in bijejo na kotle, da je joj. Ostrašene kobilice, ki so že morda botle na tla, letijo spet bolj visoko in ker ljudje letajo za njimi Čez hribe in doline in vedno ropotajo, jih velikokrat odpodč, da se roj ne vsede med njih hiše in na njih njive.
Če jih zanese hud veter v morje, tako ne počepajo na široko v vodo, ampak zgostč se na en sam kup, da jih cele kepe po morju plava, dva čevlja iz vode in več pal-cov globoko v vodo segaje. Vse kobilice ene kepe se
terdno derže skup s čeljustmi in z nogami. Če jih močan veter od suhega odganja, ne morejo h kraji in počasi morajo vse poginiti.
Neki pisavec piše: Enkrat smo podili roj kobilic z našega polja. Močen veter nam je pomagal, da smo jih spodili proti morju. Tu pa so letele nad nizkim bregom kraj morja, ker stepna ravnina visokeje leži in po nji pihajoči veter jih tedaj ni mogel zadevati in nad morje zanesti. Pustili smo jih, da so letele po globočini, verh stepe po bregu morja smo pa tekli mi kraj njih in za njimi. Pripodili smo jih bili do kraja, odkoder derži ozka dolina do morja in po kteri navzdol je hud veter pihal. Ta veter je zapodil celi roj deleč nad morje in mislili smo, da je že zdavna konec vse vragove zalege, kar zapazimo, da se je černi oblak nagnil na stran in gledali smo s strahom, kako so letele kobilice kakor vihar ravno proti nam na suho. Mahali smo z banderi, posmodili strelni prah, ki smo ga še imeli, ropotali s kotli in zvonci, pa vse zastonj. Obupajoče in trudne kobilice so bile slepe in gluhe za naše žuganje in kakor ploha so popadale na nas in med nas in se okrepile in opočile od dolge poti na naših njivah, ki smo jih bili obdelovali, da nam je tekel pot s čela.
V časih pa ne morejo prepoditi na polji sedečega roja, kar posebno v dežji in sicer v mokrem vremenu kar mogoče ni, ker takrat sedi kobilica trudna na tleh in se komaj izpred nog umakne, toliko manj pred ropo-tanjem beži; v tacem vremenu pa ne ostaja druzega storiti, kakor pobijati jih in tak6 nadlogo kolikor toliko pomanjševati, akoravno se pridelek večidel pokonča.
Po vertih jih mečkajo in pobijajo kakor ved6 in znajo. Ni je roke ne noge po vseh stepah, da bi ne bila že pomorila veliko tisoč teb požrešnic. Po polji pa jih mečkajo z valarji in s ternovimi vlakovi. Valarji morajo biti prav težki in kamnitni, da so kaj vredni. Ter-
nove vlakove pa, ki so prav pripravni, pa naredijo takole : Na deset čevljev dolgi brun navežejo veliko ternovih vej, in sicer toliko, kolikor jih le morejo privezati. Ta vlak obložijo s kamnjem in vprežejo dva konja vanj, ki ga vlačita semtertje po njivi. Tak vlak ne pritisne samo kobilic k tlam, ampak jih tudi preterga in tako gotovo pokonča. Se v£, da pri tem ni več misliti, da bi se rešil sad. Pa skerbi se saj za soseda in za prihodnje leto, ker se pomanjšuje število kobilic in tedaj tudi zalega, ker pokončane ne morejo jajc leči.
Če je že konec avgusta in začetek septembra, ko so živali polne jajčkov, se njiva tudi preorje, da se pokonča zalega ali pa verže na verh, kjer jo pokonča zimski mraz.
Kobilice vedd dobro, da je po vertih marsikaj, kar se jim dobro prileže. Spoznajo jih tudi od daleč že in zato se spustijo naj raje blizo vasi na tla. Lahko je misliti, kako se prestrašijo revni vaščani, ktere obišče tak roj. Kakor bi prav hudo snežilo, tako ferČž okrog po zraku male požrešnice, in zakrijejo nebez in zemljo. Strehe, ozidje, tla pokrivajo več palcov na debelo gerde skakavke in po zraku jih je brez Števila! Povsod se sliši šum, škrip, veršanje in ferčanje! Vrata in okna se morajo zapreti, velike kupe jih pade cel<5 skoz dimnike v kuhinjo in kakor toča bijejo na vrata in okna. Večkrat je že priveršala taka vojska kobilic nad mesto Odeso in pokrila strehe, ulice in terge. Padale so v lonca, v hrame in ferčale so strašne pošasti v lepe sobane plemenitnikov.
Kedar posuje taki roj kako vas in njene verte, dela vsak sam zase, vsak teče z otroci in hlapci v svoje vinograde in verte, 'da bi rešil svoje blago naj poprej. Podi in straši, kar more — otroci so naj bolje za tako vojsko — in kuri okrog leh, dreves in zelišč, za ktere bi mu bilo naj bolj žal. Veliko jih prepodijo ali
pobijejo, naj več jih pa ostane, ki razsajajo in žrejo, da
je joj.
H koncu hočemo Še povedati, kar vemo od kobilic samih in od njih življenja. Akoravno je že večidel vse znano, je vendar vsaka reč v vsakem kraji malo drugačna in marsikaj pripovedujejo tukaj ljudje drugače, kakor je navadno slišati.
Po južnoruskih stepah so naj bolj navadne dvojih plemen kobilice. Ene so majhine, poldrugi palec dolge, druge pa velike, dva palca dolge. Male imenuje Rus „Rusakiu, velike pa nšarani".
Oboje so požrešne in obojih se tedaj ljudje boj6. Oboje se izležejo iz jajčkov, ki jih ona mesca avgusta in septembra z znano svederčasto cevko leže v tla. Žival pa ne verta samo s tem bodalcem, ki ga ima na koncu trupla, ampak tudi s truplom. Imenovana cevka naredi le kakor šilo naj poprej luknjico, v ktero se potem potisne zadnji konec trupla. Se ve; da je veliko na tem ležeče, če so tla mehke ali ne. Če so terde, zamore kobilica le majhino luknjo narediti, v ktero komaj spravi jajčka; če so pa mehke, kakoršnih si tudi navadno poiščejo, spravi se pa ves zadnji konec živalice vanje; če so pa prav mehke, se pa spravi kobilica skoraj vsa v perst, da je skoraj vsa skrita v luknji, po kteri se vedno verte in kopaje obrača. V to luknjo leže 50 do 70 jajčkov, in za vse to delo potrebuje dveh ali treh dni. S tem se pa vtrudi tako, da po dokončanem delu izdihne požrešno dušo. Če je mogla zadosti globoko luknjo izvertati, ostane v nji z jajčki vred, ki jih je zadelala malo s perstjo in jih pokriva in varuje tedaj Še v smerti s svojim gnjiječim truplom.
Kobilične jajca so bele in po velikosti mravljinim podobne. Z neko belo mazasto rečjo so vse v en sam kupec zlepljene. Če jih potegnemo iz luknje, se vse vkup derže, kakor pajkove jajca. Če se dajo v steklenico in
če jih počasi grejemo, bomo kmali vidili, da se bodo majhine kobilice izvalile. Na prostem zraku se pa to ne zgodi tako hitro. Jajca ležd celo jesen, celo zimo in dolgo še pomladi in še le konca aprila ali začetka maja se izvaM mlade. Malokdaj jih zmerzlina umori, da je le količkaj snega, akoravno so le en ali poldrugi palec globoko v tleh. Če se pa tla prerijejo, jih pa lahko umori zmerzlina.
Perve prav vroče pomladanske dni se izvalijo tedaj in koj jih je nezmerno veliko. Koliko miljonov maternic je počepalo jeseni z jajčki na tla, in to število se je šestdesetkrat pomnožilo! Od začetka so brez perutnic, imajo pa hitro noge. Perve dni svojega življenja se živijo na tihem doma, kmalo so pa bolj čverste; vedno bolj se množi njih število in roj pri roji se zbera. Če je gola, tratnata stepa njih rojstni kraj, popasejo ga popolnoma, ker jih nobeden ne moti; če so se pa rodile na kakem vertu, ljudje jih prepodijo in roj se poda na pot drugam.
Vse se pripravijo iti in koracajo in kobacajo ena čez drngo in ena memo druge vedno na ravnost dalje. Splezajo čez strehe, čez plotove in celo čez zidovje, če ni previsoko. Po sredi vasi gred6 in se valijo po ulicah, ne umaknivši se ne ljudem, ne živini, ne vozovom, in do kolena jih je bresti po ulicah. Čeznje derdrajoči voz jih pomori brez števila. Celo kupe jih pa v grape in po stermern bregu v morje počepa.
Ker zadnja sprednjo poriva, nema nobena časa pazljivo koračiti in plezati in cele trume jih pade v prepade, kjer se spodej ležeče zadušijo. Dež in perst padata na te žive kupe in jih lačne pod težo spremenite v prah.
Teh rojev po tleh lazečih mladih kobilic se ljudje še bolj bojijo, kakor starih, ki po zraku priletijo. Saj jih ni moč prepoditi in saj so še bolj požrešne, kakor stare, ker morejo še rasti in tedaj več potrebujejo. In
Še navadno ravno takrat pridejo, ko sta mlado žito in trava v naj lepši rasti, kar vse do polti popasejo. To je dobro, da ostajajo bolj skupaj in da se počasi dalje pomikajo , ker velik roj ne pride na dan dalje kakor pol ure.
V treb ali štirih tednih so doraščene mlade, kobilice, dobijo še čez štiri ali pet tednov popolnoma doraščene perutnice in zdaj se začenjajo vzdigovati. Odslej letajo sem ter tje po deželi in sicer celi juli in avgust do srede septembra. Sred septembra je po kake Štiri mesce dolgem življenji spet vse mertvo in zalega za prihodnje življenje dogotovljeua.
Naj veči roji se prikažejo na novoruskih stepah še le mesca avgusta; morebiti da jih takrat nekaj iz bolj južnih krajev k domačim pritisne.
Kar to zadene, kako, kdaj in kako hitro letijo kobilice, je omeniti sledeče. Vsaka kobilica leti, kakor nevkret.no leteči tič. S perutnicami vedno šumi , in kadar jih je veliko, se sliši ta šum, kakor da bi bi vlekel veter skoz jagnjede ali topole. Ne letijo samo za vetrom, ampak tudi proti vetru, akoravno ne naravnost, ampak na pošev, ali kakor ljudje pravijo, okrog vetra.
Pri jasnem lepem vremenu letijo saj 20 ali 30 sožnjev nad stepo. Če se pa gledajo iz dolin, so pa se ve da še više viditi. Pri oblačnem vremenu letijo pa komaj seženj visoko.
Iz visočine, v kteri letijo o jasnem vremenu, spuščajo se počasi in na pošev na pašnik, ki so ga zagledale. Kedar že niso več kakor seženj visoko nad tlami, spustijo se kar doli in sicer padajo tako terdo, da je slišati, kakor bi kamnje padalo izpod nebeza. Co jih ploha vjame, padejo koj na tla. Navadno že poprej začutijo dež in so še na tleh, kader priverši.
Kobilice ne letijo samo po dnevi, ampak tudi po noči, posebno rade v svitlih gorkih nočeh, kakoršine so mesca
julija in avgusta na goli stepi navadne. Tudi v takih nočeh letijo kaj visoko. Vidili ali prav za prav slišali so jih še celo enajsto in dvanajsto uro po noči; po polnoči pa ne več. Zjutraj se vzdignejo iz ležišča še le ob osmih ali devetih, kader, se posuši popolnoma rosa na travi in na njih perutnicah.
Leteči roj je podolgast, četert verste širok in velikokrat dve ali tri verste dolg, in se vedno razkrojuje, razdeluje in zopet združuje, kar večkrat dolgo terpi, kakor da bi bil večni razpor doma v druhali.
Kako debel je tak roj, ni lahko presoditi. Debel že mora biti, ker je poleti kaj hladno v njegovi senci. Sonce kar nič ne sije skoznj in senca, ki jo dela, je tamneja, kakor senca, ki jo vzrokuje čemi oblak.
Kar hitrost zadene, je tudi različna, kakor je veter in vreme. Pa vendar je gotovo, da roj srednje velikosti pri tihem zraku v osmih urah kako miljo deleč leti.
Posebnost teh živali je, da so le vse vkup rade. Akoravno se jih med potjo tako ali tako več odloči, ostane večina vedno skupej in zadej ostale se spet vzdignejo in se jim pridružijo. Ker jim je veter zopern tudi takrat, ko za vetrom letijo, vsedejo se vselej le za hribe ali v doline ali na druge kraje, ki niso na vetru. Če pa nimajo vse na takem kraji prostora, vzdignejo se pa tudi te, ki so se že vsedle, in letijo dalje za tovaršicami.
Kjer so kobilice enkrat kosile ali južiuale, tam je kakor na bojišči. Pri pojedini se požrešnice bercajo, grizejo in tergajo, ktera bi več dobila; padajo ne premehko ena na drugo, ko se spuščajo na tla; tedaj ni čuda, da se marsikteri polomijo perutnice, ali da dobe tako ali tako rano.
Kar njih število zadene, je se ve da kaj različno; časih se potepajo le majhini roji okrog, ki štejejo le nekaj miljonov kobilic; trume, ki so zašle in zgubile se od množice. Časih pa pridejo tndi strašno velike vojske.
Ljudje so govorili, da so bili v časih nekteri kraji pol ure, da celo uro na dolgo in četertinko ure na Široko terdo s kobilicami pokriti. Sem ter tje ležijo po tri ena na drugi, prepiraje se zavolj klaje. V tacih krajih so tudi drevesa tako obložene ž njimi, da bi se kmalo veje lomile. Pa nikar ne štejmo teh, ki so na drevji, ampak samo na tleh sedeče, in dajmo vsaki kobilici dva palca dolgi in palec široki prostor, jih je vendar v roji srednje velikosti, ki pokriva štirjaško versto (3500 štirjaških čevljev) 600 miljonov teh gerdob.
Človek se mora ustrašiti, Če pomisli število teh žival, ki imajo, kakor pravi Eus, konjske zobe, volčjo lakoto in požrešnost in dober želodec da ne vem kaj.
Kobilice požr6 vsako zeleno listje po polji in po vertih, mlade rastlike, če niso prelesene, stepno travo, drevesno listje, mehke vejice vsih rastlin, žito, bičevje, čebulje in celo zgornje konce mehkih korenin. Njih požrešnost ne dd milosti nikakoršni zelenjavi, omuli terste in turšico in zelene drevesa, da kažejo le gole rebra. Z eno besedo: kobilice požro do dobrega vse, kar le dobijo.
Vriš, ki ga vzrokuje hitro hrustanje bilk, in otre-sanje perutnic, ki med jedjo ne jenja nikoli, vzrokujeta šum, ki je podoben temu, ki ga vzrokuje Čeda pase-čih ovac.
Če padejo kobilice na njive, in če žito še ni zrelo, požrejo do polti vse klasove in bilke. Kmetje so ob časih tacih nesreč večkrat že hitro pokosili žito, da bi saj nekaj rešili, pa kobilice so tako rekoč pod koso vse požerle tako, da ni bilo moč ne cempera rešiti. — Če je pa žito že skorej zrelo, mu pa kobilice ne morejo veliko. To je sreča, da se prikažejo skorej vselej konca julija in začetka avgusta, kadar je že večidel vse zrelo in pospravljeno. Le turščica, proso, ajda in kaj malega druzih sadov je še zunaj.
TurŠčico žrejo kakor volkovi in vredno je viditi, kako se v nič zgrudi cela njiva turščice pod razkačenimi zobmi. Vsak pozna turščico s sabljastim perjem, pa če so padle kobilice nanjo, je, preden veja ob vejo vdari, že vse luknjasto in pretergano. Ktere so padle na tla, lezejo in ferčijo hitro pod stebla, se drenjajo okrog njih, lezejo nanje in jih prcjedo. Tu ne pomaga ljudem ne kobilice strašiti ali poditi, ker prehitro je vsega konec. V malo trenutkih se zruši steblo za steblom z tisuei kobilic vred, ki so sedele na njih. Na sto jih zleti kviško, kader pade kako steblo, in na novo se začne šum in hrust. Le če je turŠčica že skorej zrela, ostane kmetu še kak kratek, žalosten štor.
Terstje in bičevje tudi kaj rade jedo, in požrejo vse l-azun preterdega spodnjega steblovega konca. Zat6 jih je pa tudi vedno veliko po bicevji poleg rek, posebno poleg Dnjestra iu Dnjepra, kjer potujejo vedno gori in doli in od koder obiskujejo bližnje kraje v strah vseh prebivavcov.
Obiščejo kobilice kak sadni vert, tako so kmalo vse vejice in mladike germov in dreves brez ljubja. S požrešnimi živalicami obložene veje se pripogibljejo k tlam. To glodanje, škripanje, lušenje in vedno otresanje brezštevilnih perutnic se sliši tako kakor ropot v delavnišnici, kjer se verta, seka, žaga in sterže. Kader odletijo spet gerdobe, tako je vert tako gerdo in nesramno razdjan, da ga ni v stanu kaka druga žival t.tko pokončati. Storjene škode ne popravijo z niČimur.
Živina dolgo časa potem neče jesti trave, kije zrasla na takem mestu.
Kader je kobilica sita, tedaj jo je lahko prepoditi, so pa tudi dolgo lahko brez jedi.
V ti reči smo skusili tole, piše neki pisatelj: Djali smo tri kobilice v prazno steklenico in jim nismo dali enajst dni nič jesti. Ko so enajsti dan druge kobilice memo letele, Koledarček 1863.	6
odmašili smo steklenico in zaperte tri kobilico so bile Se popolnoma zdrave. Nič si niso med sabo hudega storile, in ko smo jih spustili, zletele so koj, pa ne na tla si jedi iskat, ampak kviško, pridružit se memo letečim sestram.	T.
9.
Šopek domačih vganjk za kratek čas.
1.	Kaj je to: V cerkev vabi, sam pa ne gre? — Zvon.
2.	Čez vodo skoči, kopita si ne zmoči; kaj je to? — Mesec.
3.	Golo se v kosmato vtika; kaj jo to? — Roka in rokavica.
4.	Kaj je to: dedec v grobu leži, hčerka njegova na njem stoji, mož se je oklenjen derži, otroci pa po svetu hodijo in ljudi motijo? — Vinska terta.
5.	Se leska ko deska, travo pase, krava ni; kaj jo to ? — Kosa.
6.	Kaj imajo ljudje, da Bog nema? — Gospodarja.
7.	Kaj imd dušo in telo, pa vendar ne živi? — Lampa.
8.	Kdo ima šest nog, pa po glavi hodi? — Uš.
9.	Koliko vaga polna luna? — En funt, kajti 4 četertine imd.
10.	Za kaj hudobneža obesijo? — Za vrat.
11.	Če me solnce obsije, veliko vem, drugači pa nič; kaj je to? — Solnčna ura.
12.	Kdo je človek pa tudi ni? — Mertvec.
13.	Ktere duše nemajo življenja? — V lampicah.
14.	Komu se mora vsak človek odkriti? — Tistemu, ki lasi striže.
15.	Kako more voda na rešetu ostati? — Ako se led na rešeto dene.
16.	Kaj je to: eden dob imd 12 vej, na vsaki veji 4 gnezda, in v vsakem gnezdu 7 mladičev in vsakemu mladiču je drugači ime? — To je leto, ki ima 12 mescev, vsak mesec 4 tedne in vsak teden 7 dui in vsakemu dnevu je drugači ime.
17.	Jelen merda čez vse berda, vzdigne glavo čez najvišo gor6 ; kaj jo to? — To jo megla.
18.	Kakšno kamenje je v Dravi? — Mokro.
19.	Kaj je to: vsi sinovi imajo zelene kožuhe, samo oča ga nema? — Oreh.
20.	Kaj je to: jez imam tako dolg prot, da do neba doseže. — Oko.
21.	Kteri psi so najboljši za zajce? — Tisti, kijih pri mira pustijo.
22.	Kdo im<S, tri pare črevljev, pa nobene noge ne.
—	Seženj.
23.	Zakaj jablan na vertu stoji? — Zato, ker sedeti ne more.
24.	K jedi gre sito, od jedi pa lačno : kaj je neki to?
—	Skleda,
25.	Zupan in njegova sestra, cerkovnik in njegova žena so jedli zajca; vsak je dobil eno nogo, pa je vendar še ena ostala; kako to ?— Cerkovnikova žena je bila sestra županova.
26.	Zakaj so belaški zvonik sezidali? — Ker ga niso mogli vsejati.
27.	Kako velik je svet? — Tak, da ga sam Bog ob seže.
28.	Je od mesa pa ni meso, je od kervi, pa nima kervi, in vendar vsakemu grofu odgovori. — Per6.
29.	Kteri dan v letu je najdaljši?— Ki ima najkrajšo noč.
30.	Koliko kaše gre v pisker? — Nič, ker nema nog-, tedaj jo je treba djati vanj.
31.	Kdaj je mlinar brez glave v mlinu? — Kedar skoz okno gleda.
32.	Zakaj devajo merliča v trugo? — Ker sam ne more v njo.
33.	Za kaj cerkovnik pod zvonikom zvoni? — Za verv.
34.	Ktera pijača na svetu je najbolj močna? — Voda, ker ladje nosi.
35.	Komu denar težo dela? — Mošnji.
36.	Kaj je boljši ko en kos? — Dva kosa.
37.	Kdo v eno mer okoli bodi, pa vendar daleč ne pride? — Plesavec.
38.	Ktera šina ni za nobeno kolo? —Starašina.
39.	Komu kmetje največ zaupajo? — Credniku.
40.	Kaj je prej: mož ali brada? — Mož je za brado.
41.	Komu se odertija ne šteje v greh? — Kon-jedercu.
42.	Ktero čednost pijanec najbolj ljubi? — Upanje.
43.	Kaj je za vino narboljše? — Grozdje.
44.	Kteri zajec se nobenega psa ne boji? — Tisti, na kterem se izzuvamo.
45.	Kdo se boji božjega imena? — Berač, če se mu reče, pojdi v imenu božjem.
46.	Kam gre človek, ko je devetnajst let star? — V dvajseto.
47.	Kdo jo rojen, pa* ni umeri ? — Ti sam.
48.	Kdaj bolj Častimo peč, po zimi ali po letu? — Po letu, kajti po zimi jej le lierbet obračamo.
49.	Kam gre največ vina? — V želodec.
50.	Pot krav za sto kron, po čem pride slednja?
—	Po parkljih.
51.	Oča je Čern, mati je široka, otroci pa repati. Kaj je to ? — Pisker, skleda, žlica.
52.	Kdo je po smerti rudeč? — Rak.
53.	Kaj se v treh tednih zgodi? — Lan.
54.	Kaj je v Terstu po sredi? — Četertek.
55.	Zakaj terpotec na potu raste? — Ker se je ko-kalj v pšenico skril, terpotec ga je pa na potu čakal.
56.	Kterega kamenja je nar več v zidu. — Potol-čenega.
57.	Zakaj stoji v Kamniku „na Šutni" turn zraven cerkve? — Ker sedeti ne more.
58.	Kterega svetnika je dva dni po versti god? — Tistega, ki je pred vsimi Svetniki dan.
59.	Ko gre na njive, domu roge kaže, ko gre domu, pa na njivo. Kaj je to? — Drevo (plug).
60.	Kako bi tri jabelka med tri očete in med dva sina razdelil, da bi vsak enega dobil? — Staremu očetu enega — njegovemu sinu, ki je tudi oča, druzega — tretjega pa sinovcu, ki je uže tudi oča, tako bi bili trije očetje, pa dva sina.
61.	Je Černo in majčkino kakor pičica, pa vendar klado prevali. — Bolha.
62.	Ni ne v zraku ne na zemlji in imd le včasi dušo. Kaj je to? — Čoln na vodi, ki nosi le zdaj pa zdaj človeka.
63.	Imam vola, da si sam dela hlev, pa vendar ves ne more vanj. Kaj je to? — Sveder.
64.	Kaj je to : Čerko pervo in poslednjo v svoji roci ti imaš, usta kažejo ti srednjo, večnogato zver poznaš.
—	Rak.
65: Na lesu je les in na lesu je slama, na slami platno in živa raca gori kobaca. — Postelj in človek.
66. Kaj je to: gagd kakor gos, pa gos ni; ima perje in kljun, pa gos ni. — Gosjdk,
67.	Kaj je to : dve glavi, dve roki, šest nog in samo deset perstov. — Jezdec.
68.	Pri nas imamo tak sod, daje dvoje vino v njem ; kaj je to? — Jajce ; v jajcu je rumenjak in beljak.
69.	Kaj je to: komej se rodi, že beži'? — Dim.
70.	Na kaj zajec pade, ko ga lovec ustreli? — Na dlako.
71.	Kdo ni bil rojen, pa tudi ni umeri? — Angelj.
72.	Kaj je to? Bog nikdar ne vidi, cesar redko kdaj, kmet pa vsak dan? — Bog Boga nikdar ne vidi, cesar cesarja le redko kedaj, kmet kmeta pa vsak dan.
73.	Ktera trava najviše zraste ? — Kije na gori.
74.	Živo je, noge ima in ne more hoditi; kaj je to? - Bolha.
75.	Kaj je to : celi dan peče, pa nikdar ne zgori ?
■^(KlSt-
Družbin oglasnik.
Imenik dosmertnih družnikov.
Do 31. oktobra t. 1. so na novo stopili v družbo sv. Mo-hora kot dosmertni udje sledeči gospodi in gospž:
103.	Duhovna mladež Zagrebačka,
in je plačala v matico.....15gld.— kr.
104.	Milostljivi gg. Dr. Jernej Vidmar, knez in škof ljubljanske škofije, in so
plačali v matico . . . . . . . 15 „ — „
105.	ŠabotJuri, kaplan v Slatini, in je
plačal v matico .......15 „ — „
106.	Novak Matevž, kaplan pri sv. Je-
derti, in je plačal v matico . . . . 15 „ — „ B e ni g ar Frančiška (št. 99) v Ter-novem, in je plačala v matico drugo
polovico.........7 „ 50 „
GrosPeter (št. 86), učenik v Hinjah,
je plačal v matico drugo polovico . 7 „ 50 „ Vsega vkup 75 gld. —kr.
2. Drnžbini podporniki.
V družbino matico so darovali: Milostlj. gg. dr. Wiery Valentin, knez in škof
KerŠki...........6 gld.— kr.
Za neplačane rokopise.......7 n — „
G. Eržen Ignac, fajm. v Golacu, podaril in nabral 3 , 10, Gospodje: Majnik J.,fajm. 70 kr. in Aličin A., kpl. v Žireh 40 kr.; g. Eožman J., dek. 30 kr. in g. Jarc Jerni, kpl. v Trebnem 30 kr.; Kastelic J., fajm. v Mokronogu 60 kr. = 2 „ 30 „
Za prodane Zgodbe sv. pisma.....19 „ 20 „
Vsega vkup 37 gld. 60kr.
Družbina matica se je toraj, kakor je viditi iz pričujočih dveh razkazov, sopet pomnožila za 112 gld. 60 kr.
K temu znesku v gotovih denarjih gre prišteti še 72 gld. 78 kr. iz razkazka v 6. zvezku „slov. Večernic".
Za ta gotovi denar (112 gld. 60 kr. + 72 gld. 78 kr. = 185 gld. 38 kr.) sta so sopet nakupile dve der-žavni obligaciji po 100 gld. s 5 odstotki; 17 gld. 38 kr. se pa še hrani za dalje nakupovanje.
Imenik
častitih družnikov in družnic za leto 1862 *).
Zavetnik družbe sv. IVIoIiorn t
Miloslljivi g. g. VALENTIN WIERY, dr. bogoslovja itd. itd. knez in škofKerške škofije.
I. Goriška viša škofija.
Milostljivi g. g. Andrej Gollmayer, dr. bogoslovja itd. itd., viši škof in knez.
Dekanija Bovc. Ilvk. Perdih Miha, kurat. TernOTO. Šlunder Jožef, kurat. Kreda. Lapanje Juri, kurat.
Dekanija Cirkno.
Cirkno. Jeram Jožef, dekan in dek. predstojnik. Brezovsčik Andr., kapi. Kacin Andr., provizor v Šebreljeneh. Prinčič Stef., župnik na Bukovem. Rovsič, c. k. uradnik. Čelik Jož., kmet na Bukovem. Močnik Jan., kmet na Bukovem. Bašel Jan., kmet v Planini. Velikonja Uršula v Šebreljeneh. Brežan Jož,, kapi, v Cerknem.
*) Imena dosmertnih družnikov in družnic bo z debelejiml žerkami na-Usnjeno.
Orekek. Velikonjn Janez, fajm. in farni predstojnik. Stucin Apolonija. Maurič Jak., kmet iz Bukove. Brelib Janez in Brelih Jernej, kmeta iz Bukove.
Dekanija Čemi Če.
Černiče. Mervič Mihael, dekan in dek. predstojnik. Zueohiati Martin, kapi.
Senpas. Podreka Franc, fajm. Spozapon Franc, posestnik.
TernOTO. Hobon Jan., kurat.
Batuje. Terčon Jožef, fajm.
Kamnje. Soudat Jožef, fajm. in farni predstojnik. Jarc Jož., kapi. Volič Jož., kmet. Volič Terez., kmetica. Lokančič Jožefa, kmetica. Rustia Marija, kmetica. Eustia Anton, posestnik. Faveti Ana, posestmica. Volič Franc, služabn. Faveti Anton, posestn. Eustia Ant., posestn. Vodopivec Ant„ posestn. Vodopivec Jan., tergovec. Rebek Maria, posestnica. Plokar Anton, posestn. Vodopivec Filip, posestn. Geržel Jož,, kmet. Bunc Franc, učitelj. Eustia Maria, km. deklina. Trojek Ana, kuharica. Eustia Pavel, km.
Sv. križ. O. Alfonz Krašovic, kapi. gvardian, Susnik Lorenc, fajm,
Lokoric. Okorn Fidel, kurat.
Dekanija D i vin,
Difin. Doliak Štefan, dekan in dek. predstojnik. Milost Mart., kapi. Tance Peter, gostivničar. Gabrovic Blaž, tesar. Pahor Ant., km. Kocman Jan,, km.
Doberdob. Nagode Luka, kurat.
Gabria. Černic Matija, vikar.
Opačjeselo. Pahor Jož., kurat. Šmuc Jan., koop. Bat Ana, kuharica. Pere Štefan, km.
Lokvica. Marušic Jož., kmet,
Brestorica. Pelizon Jožef, kurat.
St. Polcj. Fabian Janez, kurat.
ZgOIlik. Pirih Jan., vikar. Kravanja Matija, koop. Milic Jan., posestn. Gruden Ant„ km. Škerk Mat., km. Grilonc Jož., km. Milič Jož., km. Stubelj Jan., km. Grilanc Mih., km.
Nabrcžiun. Marušič Jan., kurat in farni predstojnik. Gruden Tom., posestn. Zaharija Matija, Gruden Jož., Zaharija Jak., Zaharija Jož., Zaharija Jan., Radovič Jož., Gruden Jož., Pertot Jan., Tumelj Jož. — vsi kmetovavci. Plaper Janez, posestn. Zaharija Martin, km.
Dekanija Gorica.
ftorica. Pire Matevž, korvikar in farni predstojnik. Winkler And., c. k. urednik. Vuk Jož., duhoven. Eespet And., prof. bogoslovja. Šolar Jan., c. k. gimn. prof. Marušic Andrej, giinn. kateh. Mežek Magd. in Mežek Neža — hišnice. Dr. Hrast Jan, prof. bogosl. Krugl Neža, služabn. Markic Fr. in Grusovin Jož., kmetovavca. Mužič Ant., gimnazijalec. O. Sigmund Vohinc, kapuc, gvard. O. Justin Brus, kapuc, vikar. Tomagnin Vinc., koop. Čermel Jož., vikar. Semeniška knjižnica. Budau Jan., korar. Samec Mih., učitelj. Beligar Ana, posestnica. Furlani Josip, kapi. Gabrijevčič Marjana, služabnica. Kociančič Štcf., prof.bogoslovja. Kavčič Marija, posestnica. Mozetič Miha, mlinar. Pavletič And., vodja gluhonemih. Sfiligoj Ant., kapi. Abram Jan., korvikar. Beč And., šivar. Zorn Alojzi, dr. bogoslovja, Bensa Stef., nadšk. kancler. Osimk Evst. franc. gvardian. Zoratti Franc, kapi. O.Korneli Arko, frančiškan. Kober Jan., kateh. Juh Kat., služabn. Pušic Maria, km. Vuk Leop., duh. Rejec Jan., bajdela Ant., Gaberjevcič Jož., Vugar Peter, Sega Janez, Svetičič Franc, Božič Ant., Malešič Tone, Kočevar Jožef, Jelušič Ernest, Basker Jožef, Leban Andrej, Battiano Janez, Skočir Jožef, Vodopivec Ludovik — vsi bogoslovci. Vuga Andrej, duhovnik. Obrsman Mijat, Sila Matija, Pregelj Janez, Vales Marka, Makarovič Andrej, Škodnik Matija, Notar Tone, Lazar Anton, Kuhn Anton, Kavčič Jože, Legat Janez, Mogolič Janez, Sorli Matevž — vsi bogoslovci.
Solkan. Peric Filip, fajm. Samec Jož., duhoven na sv. Gori. Merkel Ant., kaplan. Rutar Lorenc, kmet v Ravnici. Visintin, duhoven na sv. Gori. Dražek Andr., učitelj.
St. Andraž. Peternel Ign,, kurat. Komavc Jož., učitelj. Nanut Jož., srenjski svetovavec. Cingerle Pavel, učenec. Pavlini Jož., učenec.
Čcpovan. Doliak Val., kurat. Bata. Mozetič Franc, kurat.
Gflrgftr. Strekl Jernej, kurat. St. Kafer. Masera Jožef, kurat.
Dekauija Gradiš k a. Gradiška. Vončina Pavel, kapi. v jetnišnici.
Dekanija Kanal.
Kanal- Wolf Andrej, dekan in dek. predstojnik. Knjižnica bv. serca 31. D. Eiavie Blaž, podružnik, Ciargo Jožef, duh. pomočnik. Juh Tomaž, učitelj.
lločin. Pahor Andrej, vikar. Wolf Janez, duh, pomočnik.
Marija Cclj. Ukmar Anton, kurat.
Zapotok. Budin Blaž, kurat.
Gorenje Polje. Strukel Gregor, kurat.
Deskla. Duriava Jožef, kurat.
BajnSica. Mercina Juri, kurat.
Lokorlc. Kavčič Anton, kurat.
Hal. Pervanje Juri, kurat.
Lom. Leupusčig Andrej, kurat.
Auč. Komac Anton, kurat.
Dekanija K ar m in.
Karmin. Raitz Jožef, beneficiat. Gradišče. Kodermac Janez, kurat.
Dekanija Komen.
Komen. Kocman And., dekan in dek. predstojnik. Bizjak Jakob, kaplan. Grusovin Anton, kaplan. Štolfa Janez, km. Rebula Janez, km. Pipan Janez, km. Štanjel. Bresovščik And., kurat. Bolter Miha, duh. pomočnik.
Marc Andrej, kurat. Gabrovica. Pelizon Val., kurat.
Stiak. Lumbar Ant., vikar. Juh Andr., kaplan. Koron Franc, kaplan.
Šmarje. Košuta Franc, duh. pom. Polšak Franc, župan.
Goriaiisko. Zgombič Peter, knrat.
Pliskovica. Stepančič Andr., knrat. Širca Jožef, km.
Veliki dol. Marzolla Jak., kurat.
Vojščica. Pipan Jožef, kurat.
Lipa. Vuga Štefan, kurat.
Rikenberg. Pire Jan. N., fajin. in farni predstojnik. Rojic Miha, kapi. Vazeničnik Jož., učitelj. Ličen Franc, posestn. Besednjak Jan., km. Birsa Marija, km. hči, Bizjak Marjana, kmetovavka. Bizjak Martin, mlinarski hlapec. Brezar Jožefa, km. hči. Cernigoj Terezija, kerčmarica. Fabian Franc, kmet. Farlon Jožefa, km. hči. Gvardjančič Marija, km. hči. Kodrič Nace, kmet. Ličen Jožef, km. sin. Ličen Katra, kmetica. Ličen Marija, km. hči. Mihel Frančiška, kuharica. Mihel Jožefa, kmetica. Pavlica Jožefa, km. hči. Pavlica Marija, kmetica. Pečenko Antonia, kmetica. Pire Marija, podkuharica. Sever Marijana, kmetica. Sever Marijana, kmetica. Vidmar Anton, kmet. Vidmar Jožef, kmet.
Dornberg. Rogelia Janez, kaplan in farni predstojnik. Križ-man Ignac, učitelj. Kerševani Franc, posestn. Furlani Kat,, posestniea. Perozzi Ferd., posestn. Čotič And., kmet. Pavlica And., kmet. Vodopivec Franc, kmet. Sinigoj Jož., kerem. Šinigoj And., posettn. Štor And., mlinar. Rojic Fr., učenec.
Dekanija Ločnik.
Koršič Mih., fajm. v ICuiskem in dek. predstojnik. Juh Andrej, kurat v Kozbani. Skodnik Stef., beneficiat v Verholji. Malic Ant., kurat v št. Florijanu. Kuhnel Mirosl., koop. v št. Flori-janu. Doljak Jak., vikar v Cerovem. Zamar Ant., koop. v Kviskem. Fiegl And., kurat — Simčič Jož., posestnik — Figar Jož., posestn. — Persoglia Ant., posestn. — Šlunder Janez; vsi v št. Martinu. RoterJož., kurat vGradini. Kumar Karol, posestn. — dr. Žigon Ant., posestn. — Kumar Jožef, organist — Kumar Franc, tergovec — Kumar Jan., kmet.— Kumar Ant., kmet. — Simčič Ant., kmet; vsi v Kviuskem.
Vedrijan. Torker Jožef, kurat.
Hozana. Marinič Štefan kurat.
INcdana. Toroš Jan., posestn. Toroš Franc, posestn. Skubic Jož., kurat. Zucchiati Prane, posestn. Cortini Ferd., posestn. Toroš Jan. N., posestn, Toroš Jan. od Mih., posestn. Simčič Jan., organist. Zamer Val,, kmet.
Fleonil. Svetlič Ant., kurat. BrigantiC Ant., tfivar.
Biliana. Logar Jak., fajm, Kozlin Jož,, cerkovnik.
ilOTHOvik. Sfiligoj Janez, posestnik.
Dobra. Simčič Jakob, vojak.
Dekanija Št. Peter.
Št. Peter. Lampe Blaž, kurat. Kermel Andrej, umetni vertnar.
PerTilČIna. Madon Blaž, fajm. Bolter And., kaplan. Peršič Uršula, posestnica.
Renče. Budau Jož., učitelj.
Mern. Eleršič Jan., fajm. Kumar Jož., kaplan. Mernska šola. Peltram Jož., mizar. Klančič Jan., posestn.
Rnpa. Pavletič Jan., črevljar. Jahel Jož., posestnik.
Dekanija Tmin.
Tinin. »Skočir Andrej, dekan in dek. predstojnik. Kustrin Janez, duli. pomočnik. Ponsin Drag., duh. pom.
Volče. Peternel And., fajm.
Most. Patar Tom. , fajm. in farni predstojnik. Jug Janez, duh. pom.
Spodnje Tribnše. Kragl Ant., kaplan.
Št. Viška gora. Brezovsčik Filip, fajm. in farni predstojn. Koban Peter, kaplan.
Pečine. Kaffol Fil. Jak., fajm. in farni predstojnik. Laharner Josip, srenjski odbornik. Kaffort Nina, hišnica. Klemenčič Anton, tkavee. Špik Jakob, umetalnik. Pisk Mohor, srenjski odbornik. Laharner Peter, srenjski odborn, Laharner Mat., kmet. Klemenčič Ant., srenjski odborn. Peteri Nina, Pod-gornikova kmečka. Jeklin Toma., srenjski odb.
Ponikve. Gregorič Anton, kaplan.
Podmeue. Keber Anton, kaplan.
Grahova. Beuk Janez, kaplan.
Nemški Rovt. Kramer Filip, fajm.in farni predstojn. Brellich Janez, kmet.
Steriišče. Močnik Luka, kaplan.
Podberdo. Eutar Anton, fajm. in predstojnik. Gaberščik Janez, kaplan. Kosta Franc, kaplan.
II. Kerška škofija.
Dekanija Belak.
Belak. Pušl Anton, šolski vodja iu katehet. Lesjak Balant, mestni kaplan.
Šmartno. Kulnik Tomaž, kaplan.
Št. Lenart. Valj avec Jož., kaplan in farni predstojnik. Gailer Fr., učenik. Kavalar Urša, gostja. Wutti Matija, kmet.
Štabenj. Cepič Franc, kaplan in farni predstojnik. Eabič Liza, kmetica. Mertl Jož., žnidar. Pinter Janez, kmet. Pinter Valentin, hlapec. Wiegele Maria, Wiegelnova. Miki Magd., Magerova. Valušnik Franc, kmet. Kovarič Bartl., črevljar. Lepušič Jakob, mizar.
Loče. Aleš Miki., fajm. in farni predstojnik, šašl Martin, bivši provizor. Lesjak Jožef, rudar. Prosen Janez, kmet. Katnik Alojzija, Kotrikova. Fric Valentin, kmet. ŠvarcNeža, kmetica. Krainer Neža, kmetica. Lesjak Sofia, gostja.
Nil Žili. Serajnik Lorenc, fajm. in farni predstojnik. Krajcar A., učenik. Abruč Kat., kmetica. Petrič Jan., kmet. Subic Ana, gostja. Krat Urša, gostja. Ogriz Jera, dekla. Tuder Stanca, dekla. Mertel Al., kajžar. Trupe Andrej, mizar. Markovic Ign., kmet. Gajler Jan., kmet. Ažgan Jan,, km. Trunk Mar., kmetica. Pirker Mar,, kmeticn. Fric Ana, km. Melhior Marija Urbanova. Fric Marija Forwartelnova. Fric Alojzija Kukova. Aichholzer Neža Tondrova. Fric Jožef, kajžar. Napokoj Fr., kmet, Wutti Fr., kajžar. Pečar And., kmet, Unterwegar Marija Pavkarjeva. Trunk Meta Zaver-nikova. Božič Lavrenc.
Dekanija Celovec.
Celoree. Rebernik Jak., korar in dek. predstojn. Dr. Miiller Val., korar in viši šolski ogleda Kerške škofije. O. Robida Kari, c. k. gimn. učitelj. Einšpieler Andrej , c. k, kateh. Godina Jan., c, k. kam. komisar, Ferčnik Lambert, mestni
kaplan. Leks Gabriel in Kandut Krištof, stolna kaplana. JaneŽiČ Anton, c, k. realni učitelj. Somer Gregor in Lažni k Mat., c. k. norm. učitelja. Germič Fr,, podučitelj. Dirmvirt Kari, špiritual. Rečieki Vekoslav, konz. svetovavec. Cernic Janez, nunski spovednik. Einšpieler Marija, kuharica. Bogoslovska knjižnica. Vilenpart Rajmund, Wieser Andr., Zablatnik Janez, Ineko Šim., Kapun Bal., Rebernik Jak., Markec Klem., Drobež Ant., Tevš Ign., Eržnik Janez, Einšpieler Lamb. — vsi bogoslovci v Celovcu. Majhar Ivana, učenka.
Št. fflihd. Anderjaš Jož., fajm.
Vetrinj. Holiber Miha, fajm.
Poreče. Care Peter, fajm.
Otok. Zofran Jož., fajm. in farni predstojnik. Pavlic Vincenc, kmet, Lekš Jožef Lampeljnov. Dovjak Urh Žerjavov. To-mančkar Gregor Kribasov. Nakolnik Miha Rozmanov. Haupt-man Hi. Aleš Ana Andrejčičeva. Šupe Neža, dekla.
Št. Rlipert. Kometer Martin, fajm.
Št. Jakob. Serčnik M., fajm.
Dekanija Doberla ves.
Doberla ves. Lijavnik Jan., prošt in dek. predstojnik.
Št. LipŠ. Trampuš Jož., fajm. in farni predstojnik. Terčik Jan., učenik. Stampah Lekš, kmet. Andreje Jan., kmet. Goričnik Jož., kmet. Metnik Anton, kmet. Verzovnik Luka, kmet. Pečnik Janez, kmet. Kordež Jožef, kajžnik. Huter Florjan, kmet. Naveršnik Juri, kmet. Brežnjak Jož., kmet. Keber Gregor, kajžnik. Kumec Valentin, kmet. Zager Tomaž, kmet. Kordež Lucija, dekla. Riegl Janez, kmet. Martinej Gregor, kajžar. Sušnik Katra, kajž. hči. Rakeb Val., kajžn.
Št. Andruž. Soko Jožef, fajmošter in farni predstojnik. Štuler Peter, kmet. Štuler Marija, kmetica. Štuler Marija in Terezija, km. hčeri. Roblek Marija, kmetica. Prolih Margareta.
Št. Ožbalt. Vranka Štefan, fajmošter in farni predstojnik. Muri Peter, kmet. Senk Patern., kmet. Košir Neža, kerčma-rica. Štuler Katra. Skuber Helena, dekla, tnuler Rozalja, km. Planina Marjeta.
Železna kapln. Kenda Štefan, fajm, in farni predstojnik, Hobel Ant., kaplan. Perne Jpnez, teržan. Taeolj Janez, strojarski mojster. Cernic Jožef, kerčmar. Kušej Andrej, kerčmar. Male Lovre, jamski oglednik. Poderšnik P. in Hri-bernik, knapa. Dovjak Peter, dervar. Breznik Lena, teržanka. Nečemer Jožef, kmečki sin. Haller Jakop, kmet, Haller Mica, kmečka liči, Drabatin Tomaž, tesar. Bolčar Janez, kmet. Tajčman Luka, kmet, Karniear Jan., šiv. mojster. Jurač Jož., kov. mojster. Ročnik J., hlapec. Sadovnik M„ km. sin. Prosen M., bajt. sin,
Na Rcberzi. Raspotnik Andrej, častni korar in farni predstojnik. Marhek Cecilj, Omač Marija. Trobej Marija.
(ilobasnica. Cernič Kari, fajmošter. Cinkovic Jož., kaplan v Doberli vasi. ^ Lijavnik A,, dekla v Doberli vasi. Košir BI., fajmošter v Žitari vasi. Hamer J. in Silan J., kmeta v Št. Kancianu. Ajtičjak in Sluga A. bajt. v Št. Lipšu. Muri Ant. in Marija v St, Ožbaltu. Viernig J., penz. fajmošter v Št. Andrašu.
Dekanija Kanalska.
Žabniee- Kulnik Franc, dekan in dek. predstojn. Šerbicel Mat., kapi. Možic Tomaž, šolski pomočnik. Elspaher Janez, šolar.
Orčja ?cs. Majhar Jernej, fajmošter in farni predstojnik. Martine Magdalena, gostja. Mikoš Janez. Žerling Urša. Wedam Andrej. Možič Vincenc.
Naborjet. Fresl Franc, provizor. Kandut Bartl.
Okre. Erat Frane, učenik. Anderwald Andrej, štacunar. Janah Jožef, kmet. Kanduč Gregor, kmet. Janah Jakob, kmet. Kandut Frane, kmet. Wedam Lorenc, kmet. Mešnik Mat., kmet. Trink Lor., kmet. Jank Bartl, kmet. Bartolot Matija, kmet. Janah ttim., kmet. Wedam Neža Tomažičeva. Šnabl Luka. Majcinger Mojca, Sajder Jožef, kmet. Tribuš Lor., črevljar. Erat Juri, posestnik. Kandut Pavi, kmet. Fiksel Miki. Erat Janez, Erat Gregor, Erat Jožef — kmetje,
Hokoro. Jakopič Janez, fajmošter.
Koledarček 1863.
7
Dekanija Pliberk.
Pliberk. Westermayer Jakob, dekan in dek. predstojnik. Glillik Janez, učenec. Podgornik Val., kmet. Skuk Luka, kmet. Lejmiš Marka, kovač. Črepinjak Florjan, učenec. Lužnik Mojea, dekla. Šipel Nace, kmet. Staudeker Pavi, kmet. Skubl Jožef, meščan. Strojnik Val., fužinar. Korper Klement, kmet. Šimun Andrej, kmet. \Volkraut Filip, kmet. Skuk Matevž, kmet. Lipuš pr. Rosman Barba. Lažnik Luka, kmet. Barjak Barba, kmetica. Mina Leder, kmetica. Kušnik Janez, šonjak Valentin. Domej Kašper. Eiedel Martin, ^kmet. Liskovč Janez, učenec. Merva Lena, Šalmo-nova hčer.
Černa. Dovžan Janez, fajm. in farni predstojnik. Skerbine Jožef, kaplan. Igere Nuže, rudar. Igerc Lona, šivilja. Sidar Anton, rudar. Vesenko Juri. Priveržen Franc. Knez Liza.
Št. Daniel. Gotzl Nace, fajm. in farni predstojnik. Kranc Anton, bajtlar. Gornik Blaže, kmet. Harnold Lena, kmetica. Marin Reza, kmetica. Prejnik Janez. Gerdej« Matija, kmečki sin. Rane Mojca, km. hči.
Št. Milici. Gregor Kristan, kmet. Ledvinko Alojz, kaplan.
Srabek. Deučman Lovre, fajm. in farni predstojn. Hrastnik Anton. Gabernik Ožbe. Pokoršnik Alen.
Št. Erh. Kokic Jožef, fajm.
Št. Jakob. Lakner Janez, fajm. in farni predstojnik. Potoč-nica Mojca, kmetica.
Možice. Vaštel Balant. Osojnik Tone. Piečnik Magd.
Dekanija Kož spodnji.
Knpla Čuden Matevž, dekan in dekan, predstojnik. Kazda Alojz, kaplan. Katnik Jožef, učenik. Miškulnik Ana, dekla. Singer Paternuž, kmet. Krasnik Štefan, župan in kmet. Urabl Luka, kmet. Jane Janez, kmet. Uršic Marija, kmetica, Partl Janez, kmet. Hafner Ceno, kmet. Serajnik Neža, km. hči. Majhar Marija.
Plejberg. Muden Sim., fajm. in farni predstojnik. §ašl Sim., kmet. Kropivnik Pavi, knap. Ogriz Andrej, rokodelc. Ogriz Marka, rudokop.
Bilčoves. Radičnik Sebastjan, fajm.
Kotmnrnves. Milar Andrej, fajm. in farni predstojn. Zablatnik Pavi. Pakovnik Val. Koprivnik Lenart, Belčnik M., učit.
Sreče. Dobajnikar S i m., fajm. in farni predstojnik. Kuraš Janez, župan. Ferjanc Urša, kovačinja. Blatnik Eok, fuž. delavec. Štangel Sim., p. d. Irgelc. Kranjčič Jan., fužinski delavec. Žavnik Ožba p. d. Kajžnik. Pak Andrej, fuž. del. Andrejčič Lenka. Koprejnik Tom., yfuž. del. Pak Prima, Kesnar. Permož Janez na Mačah. Zavnik Bal., Puščovec. Žavnik Urša, Puščovčinja. Einšpiler Meta Mazla. Einšpiler Gregor Krivic. Kodrič Janez Žlajher. Ortar Lorenc, rokodelec. Obilčnik Janez, žnidar. Pušl Doroteja, gostja. Obilčnik Matija.
Žihpoljc. SmeričnikBoštj., fajmošter. SomerMih., kmet. Mačnik Gregor, učenik. Ogriz M., kmet.
Dekanija Rož zgornji.
Rožek. Tomažič Mat., dekan in dek. predstojnik.
Št. Jurje. Lesjak Janez, fajm.
Pečnica. Lovre Aleš, fajm. in farni predstojnik. Arneje Janez, kmet. Peenik Gašper, kmet. Pečnik Urša, km. hči. Widmann Lucija, kajž. hči. šolar Treza, šivilja. Eopač Pet., kajžnik. Anderwald Treza. Anderwald Urša. štefančič Jan.
Na Dravi. Wuherer Luka, fajm.
Skocidol. Sumper Janez, fajm.
Doinačale. Skarbina Josip, fajm. Florjančič Mat., kmet.
Dvor. Lesjak Bal., fajm.
Lipa. Lesičnik Simon, fajm. in farni predstojnik. Heber Jakob, kamrar. Ulbing Janez, kmet. Tolle Balant, kmet. Meleher Gregor, škafar. Sobbe Matevž, kmet. Fišer Jakob, kmet. Groblacher Boštjan.
Logaves. Wiconik Franc, fajm.
Št. Jak ob. Janežič Jož., km. sin.
Dekanija Tinska..
firabštajn. Wister To m., fajm. in farni predstojn. Godec Janez, kap). Miki Tom., učenik. Homruž Jožef Ledrerjev. Homruž Neža Ledrerjeva. Karnle Urša, Mikula Fr., kovač. Mikula Marija. Mezner Janez v. Čote. Štefan Prim. v. Rizner. Karničnik Franc, kmet. Karnle Franč v. Mantejc. Velik Fr. Veguš Ana,
Zrele. Konjč Filip, ekspositus.
Badiše. Adlaznik, kmet.
Dekanij a T r a j b e r g.
Trajberg. Koglnik Matevž, prost in dek. predstojnik. Ettendorf. Jeralla Matevž, fajm. labnd- šlut Jožef, fajm. Černice. Hanšič Tom., fajm.
Št. lorenc. Pirš Matevž, fajmošter in farni predstojnik. Ravnjak Marko, kmet. Guče Simon, kmet. Streit Jera, km, hči. Grubelnik Roza, km. hči. Robnik Marija, kuharica. Kancjan Lena, km. hči. Uršič Vinc., cerkovnik. Uršič Anton, organist.
Ojsterca. Grum Juri, kurat. Rogatec Juri, kmet. Libeliče. Mraz Tomaž, kaplan,
Dekanija Zilska.
Št. Mohor. Dr. J. Levičnik, dekan in farni predstojnik. Št. Štefan. Seebacher Jak., duh. v počitku. Št. Jorjn. Bucela Izidor, fajm.
Bistrica. Kronik Fr., fajm. in farni predstojnik. \Viegele Ferd., učitelj. Janah Franc, Kandolfov.
Cače. Einšpieler Janez, fajm.
inrlani. Tavšič Jož., fajm.
BlaČe. Ožgan Franc, fajm.
Po druzih dekanijah.
Čibašek Janez, kaplan v Wolfsbergu. O. Placid Javornik, fajm. v št. Jurju. Božič Val., fajm. v Kanincu. Sevnik Leop., fajm. v Teiseneku. Simandel Dragotin, kanonik v Vel-koveu. Leskovšek Franc, fajm. Kasl Jož., fajm. v Ebersteinu. Krasnik J., c. k. a d j. v Gornji Beli. Sket Jožef, kaplan.
III. Lavantinska škofija.
Dekanija Bistrica slovenska.
Gornja Polskara. Guzaj Jernej, kaplan. Veranič Blaž, učitelj. Spodnja Polskara. Derniač Martin, učitelj. Studenice. Altman Jožef, fajm.
Dekanija Braslovče.
Braslovče. Stojan Miha, dekan in dekanijski predstojnik. Farna bukvarnica.
Št. Pati. Pečavnik Andrej, fajm.
Vransko. Sehel Jožef, kaplan.
Dekanija Celje. Št. Marjeta. Pinter Matevž, fajm.
Dekanija Frauheim.
Sv. Ana t Frauheimu. Rath Franc, fajm.in farni predstojnik. Pire Andrej, fajm. v pokoju.
S?. Marija. Nagi Albert, fajm. in farni predstojnik. Sparavec Andr., kaplan. Falež Uršula, kmetica. Veranič Marija, samica. Korošec Juri, kmet. Klasinc Terezija, samica. Pav man Marija, samica. Pavman Juri, kmet.
Na ptujski gori. Šwarc Janez, fajm. in farni predstojnik. Bedonik Juri, kaplan. Vodušek Jakob, gornjak. Goldner Kari, zdravnik. Žunkorič Fr., kmet. Miler Ana, klucariea. Lampl Joliana, služavnica. Božičko Elizabeta, osebejnka. Šlegula Ana, kmetica. Zadravec Matija, učitelj. Kozoderc Jožef, kmet. Kozoderc Marija, kmetica. 1 Kozoderc Ana, kmetica. Mlaker Tomaž, kmet. Mlaker Marija, kmetica. Lubej Štefan, kmet. •Verdenik Terezija, osebejnka. Jeza Janez, kmet. Vuk Tomaž, kmet. Kosiše Štefan, kmet.
Dekanija Gor ni grad.
(iornigrnd. Floriančič Jožef, dekan in dek. predstojnik. Stanjko Anton, kaplan. Mehtik Matevž,' kmet.
Nora Štift. Dornik Gašper, fajm.
Rečica. Modic Janez, kaplan. Zupanek Janez, učitelj.
Dekanija H o Č e.
Hoče. Murko Anton, dekan in dek. predstojnik. Farna buk-varnica. Lorbek, kmet. Breznar Martin, kmet. Torko Martin, učitelj pri Mariji devici. Weixl Anton, kovaški mojster v Zerkovcah. Weixl Jožef, predstojnik v Zerkovcah. Visočnik Jožef, kmet v Pohorji. Majcen Peter, učitelj v Hočah. Šunko Simon, podučiielj v Hočah. Arneš Franc, kaplan v Hočah.
Pdšara. Ciringer Jernej, fajm. in farni predstojnik, Kocmut Vincenc, učitelj.
Št. LorenC. Simonič Alekš Janez, kaplan. Kramer Jož., učitelj.
Ruše. Fras Valentin, fajm.
Lembah. Herg Lovre, fajm.in farni predstojnik. OzimHelena, km. hči iz Bistrice. Farna knjižnica. Kurnik Jožefa, km, hči. Namestnik Marija, kmetica. Pnkšič Franc, kaplan. Pukl Matija, kmet. Hude Juri, zidar. Majhenič Juliana, km. hči. Drozg Elizabeta, hišna oskerbnica. Tertinjek Urša, dekla. Lešnik Helena, kmetica. Stinglič Marija, dekla. Kaloh Jožef, kmet.
Dekanija J ar eni na.
Jarcnina. Matiašič Juri, dekan in farni predstojnik. Šparl Franc, dnhoven. Verlič Franc, duhoven. Udi Drag., izgled, učitelj. Rošker Ivan, posestnik. Smirmaul Ivan, posestnik. Stancer Jakop, posestnik. Bajngerl Alojz, posestnik. Polančič Sebastjan, posestnik. Bajngerl Jožef, posestnik. Bajngerl Ana, kmetica. Šanperl Sebastjan, verhovc. Sanperl Peter, verhovski sin. Pišlerič Frane, šivar. Gornik Marija. Purgaj Anton. Jager Janez. Sauperl Auton, kmet. Hauptman Ana, km. hči. Spari Rozalija, šivilja. Supanič Jožef, kmet v Jelenčih, Fras Janez, verhovec. Šauperl Franc, verhovski sin. Supanič Anton, km. sin. Venger Jožef, mesarski sin.
Št- Jakop. Repa Franc, fajm. in favni predstojnik. Vajngerl Franc, posestnik. Rotman Jožef, učitelj. Eulec Martinek, podučitelj. Fluhar Jožef, posestnik. Polančič Margarita. Klemenčič Anton, kaplan. Oškerl Katarina, km. hči,
St. Kllllgota. Vojsk Janez, župnik. Meznarič Anton, duhoven.
Dekanija K o zj e.
Kozje. Hajšek Anton, kaplan. Erjavec Peter, kaplan.
Stermšek J., učitelj. Farna šola.
Podsreda. Bratanič Jožef, fajm. in farni predstojnik. Cizej Peter, kaplan.
Oblllje. Papvej Matija, fajmošter.
Podietertek. Sredenšek Janez, fajm. in farni predstojnik. Koren Matija, fajmošter.
Zagorje, Škuarč Andrej, fajm, in farni predstojnik. Jelen Matevž, organist.
PilŠtajn. Lenarčič Andrej, fajm. in farni predstojnik. Farna šola. Zimšek Anton, kmet. Medved Franc, zidar. Jenšič Mica, perica. Krofi Apolonija, dekla.
Dekanija Laško.
Laško. Žuža Anton, dekan in dek. predstojnik. Arzenšek Matija, kaplan, Kertna Matija, kaplan. Paušl Ignac, fajm. Hrastnik Marko, km. sin' Vlaga Janez, kmet.
Dol. Kveder Janez, fajm. Petan Franc, kaplan.
Loka. Vodeb Andrej, kaplan.
Žiro. Ivane Martin, kurat.
Št. Miklavž. Stagoj Matija, kurat.
Št- Jedert. Novak Matevž, kaplan.
Št. Itupert. Polanc Juri, kmečki sin. Pušnik Jernej, km. sin. Pušnik Katra, kmetica. Oberjen Jera, km. hči.
Dekanija Marburg.
Marburg. Dr. VOŠnjak Janez, korar in viši šolski ogleda. Bogoslovska knjižnica. Dr. Vogrin Lovre, kanonik. Bratu?,a Miki., kaplan. Trafenik Franc, korvikar. Simonič Janez, predmestni kaplan. Lempl Tomaž, kateh. Zorčič Frauc, korar. Košar Franc, špiritual. Piki Mihael, korar. Lejrerjeva bukvarnica. Welebil Franc. Masten Jožef, Kunej Janez, Vraz Josip, Šauperl Dragotin, Kos Anton, Megla Sim., Zabukošek Franc, Kocovan Anton, Jazbec Anton, Kraner Andrej, Bezenšek Juri, Slatenšek Ant„ OsmecFranc, Stiplov-šek, Geršak V.^Kukovec Joško, Sparhak Janez, Kunej Jan., Lipold Janez, Zličar F., Kranjc V., Drozg Anton, Poterč Vekoslav, Trstenjak Jakob, Sernc Janko, Pignar Franc, Kos Vekoslav, Suc Jožef, Zuža Janez, Drobnič Jože, Rolla Mat.; bogoslovci.
Sv- Magdalena. Ceh Franc, učitelj. Seveder Alojzija. Lak Marija. Terglavčnik Marija.
SeTIlica. Klančnik Oroslav, kaplan. Vertačnik Miki.,kmet. Urh Anton, kmet, Urh Marija. • Močivnik Ana, Košar Marjeta. Veselič Marija. Jeler Marija. Društvo sv. križa.
Sf. Križ. Simonič Franc, kurat. Viher Tomaž, učitelj.
Št. Margareta. G. fajmošter.
Kalilnic. G. fajmošter.
Dekanija Marnberg.
Mamberg. Kotzbeck Georgi, dekan in dek. predstojnik. Urek' Andrej, kaplan. Farna bnkvarnica. Mrazlak Andrej, služabnik,
RemSnik. Pernausl Štefan, fajmošter in farni predstojnik. Klavžar Franc, kaplan. Farna bnkvarnica. Bezjak Janez, učitelj. Hartman Ana in Hartman Helena, km. hčeri.
Brezje. Grosskopf Matija, fajm. in farni predstojnik. Farna bukvarnica. Andrej Šojko, služabnik.
ffluta- Klobasa Matija, fajmošter in farni predstojnik. Farna bukvarnica.
Pernica. Farna bukvarnica.
Št. Osvrald- Farna bukvarnica.
Sobota. Divjak Jožef, kurat in farni predstojnik. Eva Tra-tinek, km. hči. Farna bukvarnica.
Radona. Peršoh Valentin, kurat.
Dekanija Nova cerkev.
Nova cerkev. Juvančič Franc, dekan in dek. predstojnik.
Novak Janez, kaplan. Sibal Anton, kaplan.
Doberna. Žičker Anton, kaplan. Titinjc. Jahn Ferdinand, kaplan.
Dekanija P t uj.
Ptuj. Krajnc Prane, vikar in farni predstojnik. Meško Jak.,
kaplan. Caf Juri, beneficiat, Ferk Matija, beneficiat, Koic Peter, beneficiat.
Sv. llfarks. Lešnik Jan., fajm. in favni predstojnik.
Sv. AndraŠ. Černivec Martin, fajm. in farni predstojnik. Kolednik Jakob, kaplan. Gregorec Andrej, sr. predstojnik. Petek Treza, neoženjena. Fras Janez, želar. Vogrin Jožef, želar. Gomze Ferd., neoženjen. Eepič Maria in GomzeNeža; neoženjene.
Koledarček 1863,	S
Hajdin. Kvar Simon, fajm. in farni predstojnik. Stuhec Juri, kaplan,
S T. lorenc. Jaklin Anton, fajmošter. Stiper Janez, kaplan. Vezjak Jožef, učitelj.
St. Urban. Mulec Alojz, fajm, in farni predstojnik. Graber Mihael, kaplan. Rois Matjaž, Poterč Jožef, Benko Janez, Horvat Franc, RašI Ferdinand — neoženjeni; Fiirbas Marija, Roiko Urša, Kocmut Jerca, Muršec Jerca, Perložnik Marija, Simonič Marija, Bilec Jerca, Poterč Urša, Toplak Marija, Faznar Marija, Markeš Ana neomožene.
St. Peter in Pari. o. Majerič Maxim., fajm. in farni predstojnik. O. Staršinar Ignac, kaplan. O. Alekšič Fidel, kapi.
Tnrberg. Fraz Jožef, kaplan. Tašner Jožef, učitelj. Stergan Franc, posestnik. Lešnik Franc.
Dekanija Eogatec.
Rogatec. Balon Anton, kaplan,
St. Peter. WoIf Anton, fajm. in farni predstojnik. Kristan Anton, učitelj pri sv. Petru. Šurman Ana, posestnica na PolanL Krumpak Franc, posestnik v Kačjidolu. Černoša Jožef, posestnik v Gerličah. Verk Gregor, posestnik v Kri-stanverhu. Stražek Agnez, kmetica na Polani. Korl Jera, posestnica v Kristanverhu. Novak Urša, šivilja v Platu, Kolar Jož., kmet v Lašah. Hajnšek Fr., kmet v Hajnskem. Škodič Anton, kmet. Pere Matevž, kmet iz Hajnskega.
KostrirniC. Sorglechner Jožef, kaplan.
St. Florjan. Gajšek Kari, fajm. in farni predstojnik. Reiher Juri, kmet v Gradiču. Trafenik Luka, učitelj, Trafenik A., kmet.
St. križ. Šabot Juri, kapi, pri sv. Križu na Slatini. Žurman Janez, srenjski predstojnik.
Dekorija. Šerbak Simon, župan v Reinkovcu. Kristan Jožef, učitelj.
Dekanija Šmarje.
Šmarje. Korošec Milia, kaplan. Vajnšek Jožef, učitelj.
Ponkra. Iieše Janez, fajmošter in farni predstojnik. Farna bukvarnica. Korže Jakop, Korže Franc, Skrabl Matija, Zdovšek Franc, Berglez Franc, Wekuž Mihael, Zabukovšek Anton, kmetje.
Dramlje. Šuc Juri, fajm. in farni predstojnik. Javornik Mica, km. hči. Korenak Anton, lastnik vinograda. Avžner Blaž, kmečki sin. Šolinc Jernej, kmet. Kostanšek Mica, kmečka hči. Župane Anton, kmet. Ježovšek Mica, kmečka hči. Jošt Martin, kmečki sin,
Knlobje. Košar Jakob, kaplan.
Sladkagora. Veres Anton, fajmošter.
Dekanija Št. Jurje.
Št. Jurje. Korošak Matevž, dekan in dekanijski predstojnik. Klobasa Franc, kaplan. Urbas Juri, kaplan.
Sf. Anton. Trampuš Ivan, kaplan. Dominikus Rajmund, učitelj, šteger Ivan, podučitelj. Borko Jožef, kmet. Fras Valentin, želar. Fras Juri, želar. Braček Ivan, želar. Kram-berger Ivan, kmet. Mulec Jera, kmečka hči. Zimič Mica, venčarska hči. Fekonja Miha, želar. Fekonja Jakob, želar. Kvar Ivan, kmet. Terstenjak Lorenc, želarski sin.
St. Mihel. Sirajnšak Anton, beneficiat. St. Križ. Kosi Matija, kaplan. Toplak Franc, kaplan. Farna bukvarnica.
Lotmerk- Dr. Klemenčič Anton, fajm. in farni predstojnik. Vuk Andraš, kaplan. Maurus Janez, učitelj.
Sr. Peter. Kurnik Janez, fajmošter in farni predstojnik. Rantaša Juri, kaplan. Antolič Janez, kaplan. Irgolič Jakob, venčar. Zimenčič Ana, kmečka hči. Kajdič Marija, želarska hči.
Svetinje, Ser f Anton, fajm. in farni predstojnik. Križan Mat., nagorski sin. Viher Martin, vencerl. Janežič Marija, kmetica. Simonič Marija, kmetica. Golob Jožef, nagornik. Novak Anton, nagorski sin. Zadravec Matjaž, kmet. Pele Marija, nagorska hči. Belec Ivan, školnik. Zadravec Franc, nagorski sin.
Dekanija Št. Lenart.
Št. Lenart. Tutek Juri, dekan in dek. predstojnik. Šrol Franc, kaplan. Mlasko Davorin, kmet.
št. Rupert. Strah Ivan, fajm. in farni predstojnik. Karba Janez, kaplan.
Negora. Bezjak Franc, kaplan.
ŠT. Benedikt. Ciglar Jakob, fajm^v počitku in farni predstojnik. Jančar Franc, kaplan. Colnik Dominik, posestnik.
Sf. Ana. Fereuc Anton, župnik in farni predstojnik. Letnik Matija, kmet. Divjak Marija, kmetica, šuman Andre, kmet. Bauman Jakop, kmet. Krajnc Franc, šivar. Santl Miha, kaplan.
Št. Jori. Dolinšek Jožef, župnik in farni predstojnik. Bnrcar Božidar, kaplan.
Dekanija Št. Martin.
Št. Tid. Trobaj Janez, fajmošter in farni predstojnik. Vvod Janez, kerčinar. Merdovnik Marija, kmetica. Krajnc Marija in Pastirk Neža, kmetovske hčeri. Eotovnik Lenart, šivar. Pustinek Anton, Napačnik Jakob, Sešev Lenart, Krajnc Ant., Ovčar Lorenc — kmetje. Snšer Marjeta, kmetca.
Dekanija Velka nedla.
Središče. Simonič Jožef, fajmošter in farni predstojnik. Eolc Jakob, kaplan. Vavpotič Jera, dekla, Senjur Mica, dekla. Petek Jožef, tkavec. Petek Anton, tergovec. Jurinič Janez posestnik. Terstenjak Jera, kmetica. Stros Martin, kmečki sin. Praprotnik Tomaž, kmet.
Sy. MiklaTi. Fric Matija, župnik in farni predstojnik. Repič Anton, učitelj. Verbnjak Franc, učitelj. Dolinar Miha, nagornjak. Kotnik Andrej, kmet. Tomašič Jožef, nagornjak. Jerebic Anton, kmet. Pokrivač Jožef, nagornjak. Dajebaner Leopold, jnagornjak. Pavličič Jera, kmečka hči. Pavličid Juri, kmet. Verbnjak Franc, tergovec,
Ormož. Dr. Magdič A. Majhenie Kaspar.
Dekanija Videm.
Videm. Sternad Matija, kaplan.
1'išcce. Kežman Franc, fajm. in farni predstojnik. Kežman Ivan, šivar. Ogorevc Anica, km. kči.' Kenne Tona. Farna Čitavnioa. Sever Josip, podžupnik.
Koprivnica. Zupančič Franjo, fajm. in farni predstojnik, Kolarič Jožef, kaplan. Zupeue Anton, kmetovavec. Klakočer Juri, kmet. Kovačič Polona, kmečka hči. Kozolc Anton, kmet. Zvar Josip, km. sin. Sajovee Blaže, lilapček, Kozolc Ana, udova. Pečnik Janez, posestnik. Kink Marija, šolarca. Maruša Mica, posestnica. Mešiček štacunar. Zemlak Neža, šolarica. Satošek Miha, kmei. Pečnik Anton, srenjski predstojnik.
Dekanija Voze niče.
Vnhret. Groblnik Martin, kurat in farni predstojnik. Mihelič Jožef, učitelj. Sojnik Janez in Irgel Andrej, osebnjaka. Rojak Lenart in Rojak Marko, kmečka sinova. Božič Grega, služabnik. Šojke Lovre, šivar. Brunčko Janez, kmet. Urban Treza, deklica, šoike Andr,, služabnik. Božič Marija, de klica. Osranek Ana, služabnica. Robnik Anton, služabnik. Končnik Hilia, kmečki sin. Virtnik Juri, šivar.
Dekanija Zaverč.
Zarerč. S t rajnšak Martin, fajmošter in farni predstojnik. Trampuš Ivan, kaplan. Postružnik Anton, učitelj. Žiher Juri, šivar. Žiher Ana, vdova.
Sv. Barbara. W eixl Janez, župnik in dek. predstojnik. Raič Matija, kaplan. Wučnik Franc, učitelj. Farna šola. Zancin Jožef, duh. v pokoju. Vaupotič Juri, poducitelj.
LeskoreC Mlinaric Jožef, fajm. in farni predstojnik. OmejC Janez, kaplan. Petriš Frane, ueitel. Farna šola.
Št. Vid. O. O mik Jakob, župnik in farni predstojnik. O. Pinezic Viktorin, kaplan. O. Švajger Gabriel, kaplan. Nendl Franc, učitelj. Vidovič Mihael, kmet. Šivila Marija, Majhen Helena, Novak Marija, Kukovič Ana, Hostnik Ana, služabnice. Kereek Jera, km. hči. Kerček Marija, km. hči. Jerenko Katra, km. hči. Jerenko Marija, km. hči. Kukovic Marija, km. hči. Menias Lucija, km. hči. Bindiš Katra, km. hči. Kranjc Marija, km. hči. Habrianic Marija, km. hči. Hernec Marija, šivilja. Falk Franc, podučitelj. Ramšek Franc, kmečki sin. Levičnik Katra, kmetica. Vidovic Ana, kmetica. Malek Marija, kmetica. Muzek Urša, km. hči. Kureš Marija, km. hči. Selinšek Ana, km. hči. Graber Ana, km. hči.
St. Trojica- p. Kancler Paul, župnik in farni predstojnik. O, Petenjak Lavoslov, kaplan. O. Hrtiš Benedikt, kaplan. Berzjak Jakob, učitelj. Ornik Alojz, učitelj. Vidovic Anton, učitelj. Ivenšek Jera, samica. Ivenšek Neža, samica. Križanec Margarita, samica. Rus Lucija, samica. Lozinšek Simon. Svenšek Jera, omožena. Svenšek Marija, samica. Pavrič Marija, samica. Vidovic Elizabeta, samica.
IV. Ljubljanska škofija.
Milostlj. g. g. Dr. Jernej Vidmar, knez in škof ljubljanske škofije.
Dekanija Bistrica.
Ternovo. Grašic Anton, dekan in dek. predstojnik. Oblak Janez, kaplan. Urbanšek Janez, kaplan. Gerbic Franc, učit, Govekar Franc, učitelj. Prežel Matevž, fajmošter. Kranju Matija, posestnik. Tomšič Anton, posestnik. Gašperšič Helena, posestnica. Baknik Frančiška, devica. Celigoj Jožefa, devica, Renko Ana, posestnica. Možina Ana, posestnica. Benigar Frančiška, posestnica.
Dekanija Cerknica.
Cerknica. Anžlovar Franc, dekan in dek. predstojnik.
Stari terg. Križaj Juri, fajm. in farni predstojnik. Pivk Janez, kaplan. Smole Janez, kaplan. Janežič And., malnar. Pianecki Jaka, sluga. Janežič Jaka, bukvovez. Palčič Tomaž, hlapec. Škerbec Juri, kmet. Mlakar Jaka, kmet. Kondare Andrej, kmet. Sežon Janez, kmet. Škerbec Jože, šivar in mežnar. Vilar Janez, mlajši, kmet. Mlakar Alena, posestnica, Perušek France, kmet. Sterle Andrej, kmet. Žnidarčič Andrej, kmet. Krašovec Janez, mlajši, malnar. Mlakar Anton, kmet. Šumrada Janez, kmet. Prevc Vale, meščan. Logar Matija, c. k. kancelist. Golf Jože, pisar. Juvančič Janez, pisar. Debelak Šimen, c. k. sluga. Šetina Anton, c. k. sluga. Hojkar Dragotin, poštar. Endlicher Kudolf, c. k. aktuar. Šumrada Anton, kmet. Intihar Jernej, črevljar. Intihar Gregor, posestnik. Raktelj Blaže, učitelj.
Bloke. Erzar Matija, fajmošter in farni predstojnik. Okorn Ignac, kaplan. Borštnik Janez, učitelj. Gruden Fr., kmet.
Št. Vid. Mikš Matija, fajm. in farni predstojnik. Bogotaj France, kaplan.
Sv. Trojic«. Vomberger France, fajm. in farni predstojnik. Bregar Tomaž, kerčmar. Kovačič Mica, kramarica.
Na Unca- Brence Janez, duhoven.
Planina. Potočnik A., fajm. in farni predstojnik. Stare Alojz, kaplan.
Babno polje. Konc Kajetan, fajm.
Dekanija Idrija.
/fr. Maj ni k Janez, fajm, in farni predstojnik. Ahčin Ant., kaplan. Frelih Tomaž, kmečki možak. Terček Magdalena, kmečka deklica,
Zavrač. Habe Janez, kaplan.
Vojsko. Mejač Anton, lokalist. Ogriz Jožef, kovač.
Godovic. Stupica Lovre, vikar.
Spodnja Idrija. Leskovic Marija, štacunarica. Vesel Neža. Vol-čina Franc.
Dekanija Ipava.
Slap- Koder Matevž, kurat in farni predstojnik. Ferjančič Jožef, župan.
Podraga. Sraj Valentin, beneficiat,
Dekanija Kamnik.
Oerdo. Btirger Janez, fajm. in farni predstojnik. SmolejMat., kaplan.
Vodice. Bergant Valentin, fajm. in farni predstojn, Bernik Lorenc, duh. pom.
Mengis. Kuralt Janez, fajm. in farni predstojnik. Peharc Vaclav, kaplan.
Tuhin. Dolenc Luka, fajm.
Dekanija K o č e ▼ j e.
Kočevje. Jan Primaž, šolski vodja.
Srednja vas. Mencinger Lovre, kaplan.
Dekanija K r a n j.
Predvor. Rabič Simon, kaplan.
Predosel. Razpotnik Jakob, kaplan.
Dekanija Kerško.
LeskoveC. Polak Eduard, dekan in dekan, predstojnik.
Sv. Duh. Zagorjan Mi.rtin, fajm.
Cirkle. Krašovic Jožef, fajm.
St- Križ. Krašovie Juri, fajm.
Studenec. Bogolin Miha, kaplan.
Boštajn. Hofer Drag., kaplan.
Dekanija Ljubljana.
Ljubljana. Dr. Vojska Andrej, c. k. kom. svetovavec. Stritar Andrej, kaplan. Stritar Janez, mestni kaplan. Potočnik Milia, spovednik. Hcidricb Heinrich, mestni kaplan. Bartol Balt., kaplan na Dobrovi. Cibašek Boštjan, kaplan v Sori. Dr. Henrik Pavker, pl. Glanfeld, špiritual. Lazar Miha, sem. duh. Slovenska knjižnica. Sušnik Blaž, Vidmar Josip, Klinar Dragotin, Zupan Tomaž, Ponikvar Anton, Ber-gant Lovre, Klun Dragotin, Lotrič Matevž, Gerčar Jožef, Supančič Vilibald, Razboršek Jože, Legan Franc — bogoslovei. Derčar Davorin, semeniški duhovnik. Golobič Anton, sem. duhovnik. Sterbenc Juri, Žužek Janez, Bašelj Tomaž, Tomazin Ignaci, Flis Janez, Gorenc Leopold, Šolar Franc, Kramar Janez, Belar Jože, Rome Franc, Justin Blaž, Gros Peter — bogoslovei.
Koledarček 1863.
9
Dekanija Loka.
Selce. Jarc Juri, kaplan. Poljana, šubic Simon, duhoven. Železnike. Levičnik Jožef, fužinar. Kladje. Filipič Lena.
Dekanija Metlika.
Semič. Volčič Janez, kaplan. Snhor. Škofic Janez, fajm. Preloka. šos Miha, lokalist.
Dekanija Moravče.
Horarče. Avbelj Matevž, kmet. Hotiče. Stroin Franc, lokalist.
Vače- Mazek Lovre, beneficiat, Torkar Matija, kaplan. KraSnje. Vari Juri, fajm. Čemšenik. Povše Martin, kaplan. Blogorce. Zupančič Janez, fajm.
Zagorje. Krištofič Lovre, kaplan. Kos Luka. Šerko Katra.
Dekanija Postojna.
Postojna. Hicinger Peter, dekan in dek. predstojnik. Zuzi Marija, kramarica.
Slavina. Pokora Anton, farnik.
Ternje. Albreht Leopold, kurat.
Senožeče. Pašič Janez, farnik.
Brenovce. Blaznik Jakob, administrator.
Zagorje. Turk Jožef, duhoven.
Dekanija Rad olj ca.
Radoljca. Vovk Simon, dekan in dek. predstojnik. Lah Valentin, kaplan.
Kranjska gora- Wilfan Simon, fajmošter in farni predstojnik. LFrbania Lovre, kaplan. Lavtižar Marija. Smolej Ana. J. Skerbinec, učitelj,
Jesenice. Hiti Janez, kaplan.
Koroška Bela. Plemel Valentin, lokalist in farni predstojnik. Andrejčič Meta, služabnica.
Krop. Zupan Jan. Ev., fužinar. Pavlič Luka, Vari Fortunat.
Srednja Tas- Sajovec Janez, kaplan.
Dekanija Ribnica..
Loški potok. Rozman Lovre, kaplan.
La&iče. Brodnik Janez, fajm. in farni predstojnik. Kajdež Gomaž, kaplan.
Dekauija B m a r j e.
Šmarje. Brolih Matija, dekan in dek. predstojn. Ankerst Janez, kaplan. Jeršin Jernej, posestnik in kupec. Zupančič France, posestnik. Rus Franc, birtovska hči. Zupančič Juri, posestnik. Paver Anton, posestnik. Zaviršek Jože, posestn. in kerčmar. Dek. in farna bukvarnica.
Št. Vid- Poklukar Jože, fajm. in farni predstojnik. Sranc Stanislav, kaplan. Kulovic Matija, kaplan. Zaje Anton, posestnik. Erjavec Ana, dekla. Klemenčič Jože, posestn.
Šentjnr. Sežun Tomaž, lokalist in farni predstojnik. Marovt Jera, dekla.
Polica. Barlič Janez, lokalist.
lipoglar. Kumpler Maksi, fajm.
Kopain. Namre Anton, lokalist.
Kerka. Novak Jože, kapi. Rome Janez, kapi.
Višnagora. Narobe Martin.
Dekanija Šmartno.
ŠmartDO. Burger Jož., dekan in dek. predstojn.
DobOTC. Jerič Jožef, fajm.
Št. Jarje. Gestrin Leopold, fajm.
Kresnice. Podobnik Jožef, fajm.
Dekanija Trebno..
Trebno. Rožrnan Jožef, dekan in dek. predstojnik. Jarc Jerni, kaplan.
ŠT. Križ. Kastelic Jožef, učitelj.
Št. JanŽ. Režek Peter, kaplan.
Trebelno. Dovič Janez, kaplan.
Mokronog. Kastelic Janez, fajm. in farni predstojnik. Te-kavčič Jožef, posestnik.
Pri ST- Trojici. Suhadolnik Jožef, fajm. in farni predstojn. Anžiir Anton, kaplan1
Hinje. Mulej Florjan , fajmošter ,in farni predstojnik. GrOS Peter, učitelj.
Znženberk. Kastelic Anton, fajm. in farni predstojn. Jev-nikar Bernard, učitelj. Pehani Frane in Kline Jakob, posestnika. Nahtigal Ana, klobučariea.
Dvor. Rupreht Marija, zdravnikova gospa.
Orešnik Jožef, duhoven v Majhovi.
Širic Janez, kooperator v Preserju.
V. Teržaška škofija.
Dekanija Dolina.
Divača. Dolinar Nik., fajm. in farni predstojnik. Hafner Jan., kaplan. Pavlovi« Andrej, vodja postaje,
Porir. Grošel Jožef, fajm, in farni predstojnik, Kocian Jak,, kaplan.
Dekanija Jelšane.
JelŠane. Pnšavic Val., dekan in dekan, predstojnik. Karol
Baron Marenci, kaplan,
Bergnda. Mazelc Jakop, kaplan. Podraje. Sovine Anton, vikar. Klana. Burjak Marija, kuharica. Brušica. Brecelnik Janez, fajm. Ilune. Teran Franc, kaplan.
Dekanija Osip.
Braucher Mat., dekan in dek. predstojnik v Ospi. Skočir Jan., fajm. v Kobedu. Klemenčič Bar., fajmošter v Lonki. Koželj Anton, kaplan v Lonki. Purgar Ant., mlinar v Ospi.
Dekanija Pedena.
Calinjano. Zimmermann Matevž, fajm.
Dekanija Piran o.
Kastelrenero. Cvitko Jožef, fajm. Buje- Vidmar Franc, duhoven.
itepetltabrfl. Oerne Franc, fajm. in farni predstojnik. Gustrin Anton, kmet. Iiavber Anton, kmet. Skabar Anton, kmet. Kjuder Jožef, kmet.
Dekanija S k eden.
Dutovlje. Brence Jernej, farnik in farni predstojnik, šola Dutovska. Slok Andrej, posestnik. Lah Andrej, posestnik. Ščuka Janez, mizar. Ravber Franc, kmet. Gomezel Gregor, kmet. Tavčer Blaž, kmet. Tavčer Anton, kmet.
Dekanija Terst.
Terst- šwab Miha, kanonik, Remic Franc, kaplan. Zorman Jožef, kaplan. Debelak Miha, kaplan. Gollmajer Jan., špehar. Perhavec Ana, dekla. Perhavec Tereza, dekla.
Barkola. Zeme Jožef, lokalist.
Obre. Eavber Frane, lokalist. Gaberšek Katarina.
Hatinnra. Jan Juri, lokalist in farni predstojnik. Gerdol Juri, zidar. Barovina Simon, kmet. Pešar Urša, učenka. Žvab Katarina, kmečka hči. Gerdol Barbara, kmečka hči. Spetič Marija, km. hči.
Toinaj. Ukmar Anton, fajm. in farni predstojnik. Zadnikar Franc. Skerl Jožef, kmet. Černe Marija, šivariea. Čeme Alojzja, km. hči. Pipan Martin, kmet. Pipan Ana, kmetica. Skedel Ana, dekla.
Boršt. Volčič Jakop, kaplan.
Truške. čuk Leopold, fajm. Zadnikar Blaž, kaplan.
VI. Sekovska škofija.
Gradec. Dr. J. MtU'Šec, katehet više realke. Dr. Robič J., profesor bogoslovja. Dr. Razlag Radoslav, o. k. pravdosred-nik v Brežcah. Gomilšakova Jerica. Narat And., duhoven.
Hartmannsdorf Škerjanec Vit. kaplan.
Straden. Pavalec Juri, kaplan.
Gleinsteten. Kukovec Janez, kaplan.
Jnnik. Polič Kari, kaplan.
Torara Kramberger Feliks in Hausdorfer Beno, korarja. Lnče. Čuš Ivan, kaplan. Vračič Anton, kaplan. Rath Terezija. Gomilica. Muršec Matija, kaplan. Hanžič Jakop, kapi.
VII. Iz drugih škofij.
Premilostljivi kardinal g. g. Juraj Haulik, knez in viši škof Zagrebški. Milostlj. g. g. J. J. StrOSmajer, škof v Dja-kovem. Travenščak Pavi, župnik v Leskoveu. Stare Jožef, pravnik v Pragi. O. Ljudevit Bile. O. Janez Raič. O. Emerik Zelenjak in O. Avguštin Veleč — vsi sveščeniki kapucinskega reda na Reci. A. Kkerjanc, duhoven na Dunaju. Šavor Josip, župnik v Bisagu. Ivan Bradica, župnik pri sv. Križu. Vojska Lavoslav, podžupnik v Bukovcu. Vuk Ivan, župnik pri Jolžabeti. KIpšl Dragotin, regim. kaplan na Laškem. Neimenovan Čeh na Ogerskem.
Prošnja.
Pričujoči imenik obsega imena častitih gg. družnikov in družnic, ki so se bili za leto 1862 do konca oktobra v družbo sv. Mohora vpisati dali. Če se najde tu ali tam kaka pomota ali če se iine kakega družnika v imeniku pogreša, naj se blagovoljno vsaj do konca marca naznanijo, da se v 7. vezku „Ve-černic" natisniti morejo. Da se v prihodnje vsaki pomoti že na-pred v okom pride, naj se imena častitih udov vselej prav razločno zapišejo in točno naznanjajo.
Imenik umerlih dosmertnih družnikov.
1.	G. Čepe Franc, korar v Jarcnini, f leta 1861.
2.	G. Don Jnlian Hornbek (Kelih), bamabitski duhoven,
■i 1862.
3.	Milostlj. g. A. BI. SlomSek, knez in škof lavantinski, f
24. sept. 1862. — Naj v miru počivajo!
mM«*
Račun
družbe sv. Mohora za leto 1861 in 1862.
A. Dohodki.
Za leto 1861.
Ostanek iz leta 1860 ............24 gl. 9 kr.
Letnina 1200 letnih udov..........1200 „ — „
Obresti od matičnega denarja (2250 gl.) .	112 „ 50 „
Za razprodane bukve ......	55 „ 26 „
~ Skup	1391 gl. 85 kr.
Za leto 1862.
Letnina 1514 letnih udov.....1514 gl. — kr.
Obresti od matičnega denarja 2650 gl. .	131 „50,
Za razprodane bukve od g. Vepusteka .	10 „ — „
Skup	1655 gl. 50 kr.
Dohodki za leto 1861 in 1862 iznašajo po tem takem........3047 gl. 35 kr.
B. Stroški.
Leta 1861.
I. Razpošiljava družbinih knjigi. 1860 43 gl. 72 kr. II. Večernice III. zvezek 1500 iztisov 257 „ 29 „
III.	Večeruice IV. zvezek 1500 iztisov 257 „ 7 „
IV.	Zgodbe sv. pisma novega zakona
1500 iztisov....... 586 „ 99 „
V.	Koledarček za leto 1862 — 1500
iztisov......... 447 „ 54 »
VI.	Vezanje knjige „Žganju slov6" . 27 „ 87 „
VII.	Razpošiljava družb, bukev 1. 1861
in plačilo za izbo...... 81 „ — „
VIII. Razne potrebe (pisarijske potrebe, poštnina za liste, darila listonošem ob novem letu, polica za bukve) . 45 „ 86 »
~Skup 1747 gl. 34 kr.
Leta 1862.
I. Večernice V. zvezek 1500 iztisov . 287 gl. 92 kr.
II.	Večernice VI. zvezek 1500 iztisov 290 , 24 ,
III.	Koledarček za leto 1863. 2000 izt. 655 „ 15 „
IV.	Razpošiljava družbinih bukev leta
1862 in plačilo za izbo .... 81 „ — „ V. Razne potrebe (pisarijske potrebe,
poštnina za liste, fakture, ene bukve 33 „ 79 „
VI.	Vezanje Božidara, Elizabete, resnic
sv. vere in Marije rožencvet . . 21 „ 8 ,
Skup 1369 gl. 18 kr.
Po tem takem iznašajo stroški za 1. 1861
iu 1862 ......... 3116 gl. 52 kr.
Ako se dohodkom 3047 gl. 35 kr. primerijo stroški 3116 gl. 52 kr., tako se pokaže dolg z 69 gl. 16 kr., ki se bo pa po razprodanih bukvah poravnal.
C. Matica.
Na koncu pervega leta 1860 je iznašala matica ravno 950 gld. v deržavnih obligacijah po 5 odstotkih.
V	letu 1861 se je zvišala matica na 2250 gld., leta 1862 pa na 2650 gld. v deržavnih obligacijah, kakor jo to razvidno iz Večernic III.—VI. in iz Koledarčkov za leto 1862 in 1863.
Po tem takem je narasla družbina matica v pervih treh letih na 2650 gld. v deržavnih obligacijah.
V	Celovcu 15. novembra 1862.
Odbor drnibe sv. Mohora.
Književno naznanilo.
Pri J. Leonu in E. Liegelnu v Celovcu; pri Fr.
I.eyrerja	v Marburgu; pri J. Lerherju in Giontinitu v
Ljubljani; pri Geigerju in Siroli v Celju; pri Weicln gerju v Radgoni; pri Ferstelnu v Gradcu; pri Wepu-atekH v Novem mestu; pri Scllirtipfll. v Terstu in pri Socharju v Gorici se dobivajo sledeče družbiue bukve po pristavljeni ceni:
1.	Slovenske Tečernicc i. in 2. zvezek vkup vezan 1860—.
83+76 str. 30 nkr.
2.	B	„3. zvezek 1861—74 str. 20 nkr.
3.	„	n 4. zvezek 1871—80 str. 20 nkr.
4.	Zgodbe SV- pisma starega zakona 1860—129 str. 40 nkr.
5.	n »	novega zakona 1861—169 str, 40 nkr.
6.	Marije rožen Cvet. Molitevne bukve s premišljevanjem v počešenje nar svetejših sere Jezusa in Marije. 414:Str.60nkr.
7.	Hnnibertovc resnice sv. vere v premišljevanje. 1859.414 str. 1 gld.
8.	Šola vesela lepega petja z napevi. — 55 str. 40 nkr.
9.	Pesmarica za šolo in dom z napevi, 102 str. 40 nkr. 10. Rožice s podobo Blejskega jezera. 170 str. 30 nkr.
II.	Božidar, povest. 113 str. 15 nkr.
12.	Elizabeta ali pregnanci v Sibirii, povest. 110 str. 15 nkr.
13.	Ogledalo čednosti v povestih. 175 str. 20 nkr.
14.	Stari Trban ali zimski večeri dobrih kmetov. 225 str. 30 nkr.
15.	Rraljedvorski rokopis, poslovenil Fr. Levstik. 10 nkr. 1'6. Koledarček la leto 1863. 146 strani. 36 nkr.
Naznanilo. Večeruic 5. in 6. vezka ni nobenega iztisa ostalo za razprodajo.
družbe svetega Mohora za leto 1863.
Z novim letom se prične četerto leto družbine delavnosti. Prejeli bo(L> družniki v prihodnjem letu 7. in 8. zvezek „slov. Večernic", ki bodo obsegale prelepo domačo povest »Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov", od g. J. Ciglerja, fajmoštra v Višnjigori, kteri je bilo razpisano darilo po 100 gld, priaojeno in ki bo obsegala okoli 10 tiskanih pol, dalje „Zgodbe sv. katoliške cerkve" od g. A. Lesarja, duhovna ljubljanske škofije in kateheta c. k. realke v Ljubljaui in pa „Koledar-ček družbe sv. Mohora za leto 1864". Oba zvezka „ Večernic a in pa „Zgodbe sv. cerkve" se razpošljejo konec mesca aprila; in tej pošiljatvi se bo priložil tudi natisnjen imenik čast. družnikov za prihodnje leto. Zatorej prosimo, da se čast. gg. družniki vsaj do konca marca oglase in se nam do tega časa tudi vpiso-vanjske pole nazaj pošljejo, da se morejo imena vseh družnikov v imeniku natisniti.
Po dekanijah, po kterih so preč. gospodi dekani blagovoljno dekanijsko predstojništvo prevzeli, naj se oglašajo čast. družniki, če je le mogoče, po svojih gg. fajmoštrih in dekanih; po drugih krajih pa naj se obračajo naravnost v Celovec, samo ime dekanije, v ktero spadajo, naj ne pozabijo naznaniti; gospodi, ki pervokrat v družbo stopijo, naj tudi pristavijo, da so novi družniki. Letno plačilo iznaša 1 gld., dosmertnina pa 15 gld.
Dosmertni udje naj ne pozabijo vsako leto svoje stanovanje naznaniti; gospodi, ki hočejo svoje knjige po drugi poti, kakor po dekanijstvih prejemati, naj to izrečno naznanijo. Razpošiljava se je za prihodnje leto tako uravnala, da bodo gg. družniki bukve vselej berž in gotovo po tistej poti prejemali, po kteri jih prejemati žele, da ne bo več nobenih pomot.
S tem povabilom so povabljeni vsi Slovenci k obilnemu pristopu.
V Celovcu 15. novembra 1862.
D r u ž b i n odbor.

J
Kazalo.
1.	Kapelica na mrazovi berdi.....1
2.	Varšavski jermenar.......12
3.	Agla.........18
4.	Ena pravdarjem za preudarek .	48
5.	Mati Božja na Serpenici ......	53
6.	Šopek starih in novih pesem ....	55
7.	Kratek razgled sveta in posebno naše zemlje .	64
8.	Kobilice na ruskih stepah .....	72
9.	Šopek domačih vganjk za kratek čas ...	83
Družbin oglasnik........87
Imenik častitah družnikov in družnic za leto 1862 . .	89
Račun za leto 1861 in 1862 ............121
Knjižno naznanilo ..,...•.	124
Povabilo družbe sv. Mohora za leto 1863 • . .	125