REVITALIZACIJA MESTNEGA JEDRA PRISLUŠKOVALNA AFERA Predvolilne vragolije so primerne za vse vrste iger in užitkov, posebno v naši mladi državi in posebno v naši deželici Koroški. Mile volje se greš slepe miši z volivci, lažeš, se bahaš in razkazuješ, pljuvaš po nasprotnikih in zasmehuješ. Vse je dovoljeno. Vse! Če nimaš lastnih rezultatov in prebavljivega programa, prebaviš drugega in ga izpljuneš. Konspirativno, kot doktor Ruč na primer in njegovi fantje. Druščina je kar zabavna, niso, ne, od včeraj in tudi ne od muh. Takole smo prisluškovali: Ko je končno zazvonil telefon, je dr. Ruča vrglo po konci. Hlastno je segel po slušalki, rdečica mu je šinila v obraz, ko je zaslišal glas: "Imel si prav, smo jih ujeli, v lastne mreže smo jih ujeli. Ni le afera, to je bomba! Pravim ti, prav smo se odločili, da prisluškujemo prav tej sumljivi stranki." “Moment, trenutek - kdo je tam, da ne bo pomote?!” “Zveza, prva zveza Sled pri telefonu." “Aha, saj veš, moramo biti konspirativni, sovražniki imajo slonovska ušesa. Že včeraj sem slišal natolcevanja o prispevku, ki ga je imel gospod Akra na predvčerajšnji konvenciji Libde." "Ja, ja - ampak on ni nič opravil. Nič pametnega nam ni prislišal. Jaz pa sem slišal, in to bombo, ti pravim! Ni se sicer zagovoril gospod Hrig, je pa zato minister Mjaz ponudil Dolini, da postane odlagališče odpadkov." "Tako je rekel?" “Ne dobesedno, nekaj je govoril o renti, ki da jo je država dolžna tej Dolini, pa je omenil - no, ne ravno obvezno - tudi možnosti nekakšne predelave odpadnih surovin, pa ne vem, kaj še vse." "Pošastno! Odlično! To moramo izkoristiti, da onemogočimo rdečkaste skrivače. Sramota, da se skrivajo po drugih strankah, a nas ne bojo. Še zdaj pokličem gospoda Akra, dobimo se pri tebi in razdelamo načrt. Ljudem moramo povedati, kaj se jim obeta!” Tako je nastal pamflet, za narodov blagor, nekakšna mešanica obtožb in rotenja volivcev, naj ne glasujejo za gospoda Hriga, ki ni pravi človek, ker se ni spremenil in ni v pravi stranki..., pa z banko ima zveze, ne obvlada ekonomije in ponuja Dolini umazane odpadke... Stari gospodje so zadovoljni vstali, si čestitali in se objeli. Na koncu so zarajali in si zapeli: "Ringa-ringa-raja, stranka pa nagaja, doktor Ruč priteče, vse na tla pomeče." Naš človek, ki je vse dogajanje spremljal skozi okno, si je zamrmljal: "Pa saj jim ne moremo zameriti, revčkom gre že rahlo na otročje." Benedikt »SIROTA JERICA« POZDRAVLJENA, v- KOROŠKA 9 kjerkoli si že! Norišnice, imenovane predvolilna kampanja, je konec. Povedali smo svoje in rezultat je tu. Se najlepše je bilo na dan volilnaga molka, ko seje marsikomu zareklo, da gre za kulturnega. Po vsem, kar seje dogajalo dneve pred tem, je bil blagodejen. Po volilni nedelji se nam na žalost spet vrtijo v glavah številke in preračunavanja. In če zdaj norišnice ni več, lahko pričakujemo, da bomo živeli normalno? Smo sposobni požreti, kar nam je bilo povedanega v vročici bitke za volilne glasove, pozabiti, oprostiti? V Ameriki so... a Amerika je daleč. Zato navijam, da se naredimo vsaj Francoze. Usojeno nam je živeti v tem prostoru in času, s sosedi, s katerimi imamo vsaj skupen plot, s katerimi skupaj kolnemo slabe plače in državo, se srečujemo za šankom ali na gledališki predstavi. Folklora, imenovana "naj še sosedu koza crkne" pa je tako že genetsko zasnovana in smo z njo shajali tudi prej. Ne prvega in ne drugega naj ne bi do kraja pokvarila politika. Ni vredna... Koroška je dobila v teh dneh nekaj ponudb, ki bi jih bilo lahko vredno zgrabiti z obema rokama. Posebej ena mi je ostala v spominu. Tako je elementarna, daje uresničljiva, koristi pa so lahko daljnosežne. Gre za povezovanje tostranske in avstrijske Koroške na meddržavni ravni in s tem realizacijo visokodoneče Evrope regij, za nas konkretno pa seveda tudi Slovenije regij. Če so Primorci znali izkoristiti mejo z Italijo, zakaj ne bi izkoristili še mi sosedstva, kije naravno. Tudi obe Koroški se dopolnjujeta, prav bedasto pa je, da dve tretjini Slovencev ob imenu Koroška prej pomisli na Celovec kot na Dravograd, Ravne ali Slovenj Gradec. Posebej bi nas v teh časih to moralo zaskrbeti, ker v primerjavi z nami pomeni avstrijska Koroška ogromen trg (posebno v turistični sezoni), hkrati pa se pokrajini dopolnjujeta po industrijski strukturi. Bogate izkušnje v turizmu na avstrijski strani bi pač razširili še na nas, izgubiti ob sedanji razdrobljenosti in neorganiziranosti gostinske in turistične ponudbe tako nimamo kaj. Pa smo spet tam. Najprej bi seveda morali za svojo identiteto v Sloveniji narediti odločno več. Vsi poskusi utrjevanja te identitete so se doslej razbili na občinskih mejah. Se več, toliko medobčinskih zdrah, kot jih je bilo v zadnjih dveh letih, še nismo imeli. Za to gotovo niso krivi Korošci, ki se ne ponašajo s svojo čistokrvnostjo, temveč občinske politike, ki mejašijo tam, kjer so že davno interesi ljudi prerasli ljubiteljstvo etnične, etnološke in folklorne čistosti. Resnici na ljubo - ne vse , žal pa akcije nekaterih povzrožajo reakcije drugih, zamere med konkretnimi politiki pa so naredile identiteti Koroške gotovo več škode kot bi sodelovanje. Zal smo spet tam, pri politiki. Nova lokalna samouprava bo gotovo z nekaterimi, ki jim po žilah teče izpričano (najbrž) koroška kri, pometla, gotovo pa bodo, po izkušnjah sodeč, še nekaj časa mnenjski vodje struje, ki nas od uresničitve povezovanja Koroške na obeh straneh meje oddaljujejo. Tipičen primer posledic takega položaja je položaj naših rojakov na onostranskem Koroškem, ki neenotni, razbiti v frakcije, zagotovo nimajo moči, kot bi jo že po avstrijski zakonodaji lahko imeli. Za povezovanje z močno avstrijsko Koroško pa bi tostranska prav tako zagotovo morala biti trden, enakovreden partner. Z nesposobnostjo medsebojnega komuniciranja, že na tej strani meje, to še ni. Hočemo živeti bolje, z manj negotovostmi. Rahel bes in ogorčenje, v katerem smo, je pravšnje, da kakšno stvar v temelju obrnemo. Ni šans, da bi nam v prihodnjem letu, vsaj v povprečju, šlo že na bolje in vedno bolj je res, da smo siti čvekanja in malih lopovščin. Vemo, kdo jih plačuje in prepričani smo, da bo prihodnje leto zato manj močvirnato in bolj plodno. Amerika je daleč in zato še enkrat pravim, naredimo se vsaj Francoze. Naredimo nekaj zase. Pustimo preteklost in se lotimo prihodnosti. Volitve so mimo... Zato, pozdravljeni Korošci po interesih in prepričanju - s katerokoli krvno skupino, kjerkoli že ste! Edi Prošt IZ VSEBINE Naš intervju: Jerca Mrzel 11 ...nHmou n Odmev: | Na Pirševem domu ni I pr0Sti,UC,,e Na naslovni strani: Revitalizacija mestnega jedra Foto: Milan Pajk J — c 1 L IFORN1 A - XvXvXlXjv Ena afer, ki so bile v zadnjih letih na Ravnah najbolj odmevne, je bila afera v zvezi z odpiranjem in zapiranjem, uradno kavabara, sicer pa edine diskoteke v ravenski občini Californie. Začela se je davnega leta 1987, domnevno končana pa je bila pred dobrim mesecem, ko je Vrhovno sodišče vrnilo odločanje na drugostopenjski organ, ta pa je izdal Sherafedinu Pecciju dovoljenje za ponovno obratovanje lokala. Afera že nekaj časa ni več afera. Ljudje so siti dolgoveznih postopkov, ki si jih ob vsakokratnem vzburkanju mlakuže privošči država, zadeve so se nažrli v občinski skupščini nekateri poslanci, novinarji ne prodajajo novic, ki so postane. V ozadje dogajanj se je v tem času vključevalo precej ljudi, za katere bi sicer menili, da, imajo početi kaj pametnejšega, če ne drugega, uživati zaslužen pokoj. In čeprav zdaj spet enkrat kaže, da je nekdo med prizadetimi zmagal, je njegova zmaga gotovo Pirova. Nasprotna stran že brusi orožje za protiudarce in čez nekaj mesecev bomo v aferi, za katero menimo, da to že dolgo ni, spet tam, kjer smo bili davnega leta 1987. Tako kot v mnogih drugih stvareh se tudi v tej kaže država kot neučinkovit sistem, ki izčrpava svoje državljane z lebdenjem v prostoru, ki mu izmenično pravijo brezpravje nosilci glavnih vlog, že ves čas pa tako misli večina. Prav zadeva Pecci je to državo že prečesala po vsej lestvici, od krajevne skupnosti do Vrhovnega sodišča. Tudi po njej je zaslovela ravenska občina kot ena najmanj prostorsko urejenih in s črnimi gradnjami omadeževanih. V zadevi se očitno vrti toliko denarja, da se nam navadnim zemljanom zvrti. Ko kdo reče, da bo koga tožil za milijon mark, si najprej tega kupa denarja raje ne predstavljamo, ko pa zvemo, da bi ob svoji bedi bili lahko celo mi tisti, ki naj bi poravnali račune, ki se nas po vesti nič ne tičejo, nam lahko od svete jeze postane tudi slabo. In vsi se upravičeno sprašujemo: Koliko se ga (denarja) vrti v zakulisju? Davkoplačevalci pa nič! Tako kot so požrli že marsikak zalogaj, bodo tudi tega. Tudi če gospod Pecci ne bi tožil občine, se jim obeta vsaj nadaljne brezplodno razpravljanje o tem, kdo ihna prav. Že to pa je večkrat huje kot plačilna kuverta, na kateri te država obere za polovico zaslužka. Glavni akterji v zadevi Pecci so: Sherafedin Pecci, s slovenskim državljanstvom, da ne bo pomote; Meda Lečnik, soseda gostilničarka, ki ji mnogi očitajo, da ‘ se bori proti konkurenci; občina kot poosebljena država, kjer se je vse skupaj začelo. Predstavljamo vam odgovore na vprašanja, za katera smo menili, da so zanimiva. Sodbo prepuščamo vsakemu zase. Da je malo verjetnosti, da bi bila končna, so doslej dokazale že tiste, ki so jih sprejemala sodišča. SHERAFEDIN PECCI V nekaterih časopisih je dal zapisati, da bo ravensko občino tožil za milijon mark. Še prej je v letih, od 1987 do danes, vztrajno gradil svoj lokal, ga opremil, kot da je res v Kaliforniji, vmes pa se nekajkrat požvižgal na tiste, ki so ukrepali, kot da počne vmes še kaj nezakonitega. Zdaj je California spet odprta in je zadovoljen. Upravičeno!? ■ Gospod Pecci, kako ste prišli do milijona mark, ki jih hočete od občine? Najprej bi rad dejal, da občine morda sploh ne bom tožil. Seveda v primeru, da bodo odgovorni sami odstopili ali pa bo za to poskrbel kdo drug. Opozoril bi rad namreč, da je v tem trenutku v občini še devet podobnih primerov, ko bi ljudje odprli nova delovna mesta, pa občina ne kaže nobenega interesa, da bi stvari uredila. In kako sem prišel na milijon mark: gre za čisti dohodek, ki sem ga izgubil, plače sedmih zaposlenih, prispevki za zaposlene, pokvar-|| jene zaloge v skladišču, zavarovanje objekta in opreme, plačevanje vseh komunalnih prispevkov. Sicer pa je največja škoda v mojem trpljenju, spomnite se samo gladovne stavke, vse skupaj pa traja že 19 mesecev. Tu so še stroški pravdanja. ■ V nekem časopisu se je dalo razbrati, da odločitev sodišča povezujete z zamenjavo vlade. Je zadaj res politika oziroma vaše članstvo v LDS? Nisem član LDS. sem pa njen simpatizer. Gre pa za politiko dveh ljudi, Matica Tasiča in Marjana Berložnika. Ves čas sta zavajala skupščino, čes da nisem delal po predpisih. To je ovrgla republiška inšpekcija. Moram reči. da je še najmanj kriv Cernovšek. da pa je edini, kije želel razvoj občine in delal tudi zakonito, bil Ivan Žagar. Černovšku zamerim, da kot pravnik ni resnice razložil še drugim. ■ Glede na znesek, za katerega napovedujete tožbo, je California prava zlata jama in se zanjo splača iti preko vsega, še najlažje preko zamere sosedom in nekaterim drugim, ki jim California tudi ni pri srcu. Vaš komentar? Takoj, ko smo spet odprli, je bilo v lokalu 500 ljudi, gostov. To pomeni, da je moj lakal potreben in priljubljen. Razen Lečnikove nisem v slabih odnosih z nobenim sosedom, članov našega kluba pa je že 2000. Zaradi vsega, kar se je dogajalo, jim bodo letošnje karte seveda veljale tudi za prihodnje leto. Rad bi povedal, da kolikor je kriva za vse občina, je tudi republika. Sam Peterle se je na pobudo Beriožnika ukvarjal z zadevo, kot da nima početi kaj pametnejšega. Californie ne podpirajo samo mladi, temveč tudi 90 % staršev. Občina je imela od nas na leto 100.000 mark, deset ljudi je imelo delo, s krasnimi plačami. Pravici je zadoščeno... HEDA LEČNIK Peccijeva soseda, ki je v igri že od vsega začetka. Z neprestanim opozarjanjem na to, kaj se po njenem dogaja nezakonitega,je dosegla, da so se s Peccijem začele oblasti resneje ukvarjati. Vsaj s tem, kako je gradil kavabar, za katerega se ve, da je disko. Ker je to počela tudi v skupščini, je nekaterim poslancem zagrenila prihajanje na zasedanja, mnogim pa uspela dokazati, da je pravna država tudi njihova stvar. ■ Vas sosed Pecci obtožuje, da ste oseba iz ozadja, ki je vzrok vsem dogodkom v zvezi z zapiranjem in odpiranjem Californie. Kje so po vašem vzroki za nerazumevanje? Midva z gospodom Peccijem se razlikujeva samo po tem. da je meni po tolikih letih vodenja gostilne jasno, da morajo veljati zakoni in predpisi zanj prav tako kot zame. V tem je bistvo problema. Če moram jaz izpolnjevati vse pogoje, ki jih predpisuje država ali občina, zahtevam, da veljajo tudi za gospoda Peccija. ■ Kaj pa konkurenca? Mnogi pravijo, da gre zgolj za bitko za goste in da se vi zato tako upirate Californiji. Ne, trdim, da je konkurenca zdrava. Mora pa biti poštena in take se ne bojim. Sicer pa menim, da naša gostilna svoje goste ima, naša skrb pa je, da bodo naši ostali. Z našim prizadevanjem zanje in z našim trudom. ■ Pecci je dal nekje zapisati, da ste za pravdanje z njim porabili že več kot 200.000 tolarjev. Je to res? Ni, porabili smo okoli 15.000 tolarjev za koleke in znamke. Žal me je vse skupaj stalo več nečesa drugega-zaupanja v pravno državo, oblast in nekatere ljudi, ki imajo več obrazov. VILKO ČERN0VŠEK Cernovšek je četrti na sekretariatu za občinsko gospodarstvo, ki se ukvarja z zadevo Pecci. Pred njim je odletel Ivan Žagar, za katerega pravi Pecci, da je bil edini pošten. Cernovšek je pravnik, *od katerega seveda vsi po vrsti pričakujejo, da bo končno prišel zadevi do konca. Ji bo res? ■ Čeprav ste zadevo podedovali, prav zdaj grozi občinskemu proračunu tožba za milijon mark. Plačati bi jih morali vsi davkoplačevalci, če bi pravdo izgubili. Imate pred javnostjo čisto vest? Da, pred javnostjo imam čisto vest in menim, da davkoplačevalci milijona mark gospodu Pecciju ne bodo poravnali. Ni dokazov, ki bi sekretariatu za gospodarstvo naprtili krivdo v primeru Pecci. Rad bi poudaril, da je gospod Pecci dal vlogo na občini za opravljanje dejavnosti kavabar, kar je v zakonu opredeljeno kot specializirana okrepčevalnica. To seveda pomeni, da lahko gospod Pecci v svojem lokalu prodaja tople napitke in specializirana jedila. Sicer pa sem prepričan, da nihče ne bi mogel v treh mesecih, kolikor je vlogo reševal naš organ, ustvarilti milijona mark čistega dohodka. Pa še to. V Izvršnem svetu razmišljamo o tem, da bi sprožili upravni spor zoper odločbo ministrstva za turizem, ki je Pecciju izdalo obrtno dovoljenje. ■ Je bila kdaj Californija zlata jama tudi za davkarijo? Glede na znesek, ki se obeta v pravdi, bi to moralo držati. Pecci je takrat, kadar je posloval legalno, občini davke gotovo plačeval. Sicer pa je to dolžnost vsakega obrtnika in podjetnika. ■ Nekateri vam očitajo, da tudi vi izdajate obrtna dovoljenja ne glede na to, kako je kdo do poslovnih prostorov prišel. Je mogoče dobiti tako dovoljenje, če gradiš brez ustreznih dovoljenj? Zadeva Pecci dokazuje, da obrtnih dovoljenj ne izdajamo kar tako na pamet. Opozoriti pa moram, da izdajamo tudi začasna obrtna dovoljenja, s pogoji iz 89. člena obrtnega zakona, ki to omogoča, četudi poslovni prostor ne zadovoljuje vseh predpisanih pogojev. Pomanjkljivosti morajo biti v določenem roku odpravljene, v nasprotnem primeru obrtnik dejavnosti ne • more nadaljevati. Ali se te zahteve izpolnjujejo ali ne, pa je že stvar inšpekcij. Edi Prošt S IH! " P • «*■*«* n « »RK • * R R 1 RR . JERCA in iiiiii ■lili SESTOP IZ .......... TRAVE MRZEL NA ASFAL II » :::::: ..MI IIIIII ..•...... m : lil T . y lil lil ».......... ■ Če se prav spominjam, ste pred leti v enem od intervjujev na vprašanje, ali ste Korošica, odgovorili, da ste se rodili na Štajerskem. To vprašanje postavljam zaradi tega, ker me zanima, ali tudi v Ljubljani odmevajo občasne prenapete zdrahe v naši regiji okrog tega, kje je Koroška in kdo so Korošci? "Vsakomur, ki želi to natančno vedeti, mu seveda povem, da je stara deželna meja potekala pri Dulerju. Resnica pa je takšnamekateri so me imeli za Korošico, ker sem imela izrazit koroški naglas in v filmu Boj na požiralniku sem tudi govorila koroški dialekt, poleg tega pa se nisem nikoli upirala ali demantirala, da sem Korošica. Ta stara deželna meja je res neka zgodovinska meja. vendar moram priznati, da vsaj jaz-naj mi ne vzame nihče za zlo-pripadam bolj Koroški kot Štajerski. To pa tudi zaradi tega. ker sem hodila na gimnazijo na Ravne in v tistih najbolj občutljivih časih so me vzgajali Korošci. Slišala pa sem za te spore, češ kaj se boste vi Slovenjgradčani .silili zraven Korošcev, vendar vsi živimo okrog Uršlje gore in jaz v življenju nisem za tako ostre meje. Kot zanimivost naj povem, da sem okrog tega imela mali spor z Ivom Banom. Ko so mi rekli, da sem Korošica, tega pač nisem demantirala, Ivo pa je bil na to zelo alergičen. Profesor doktor Sušnik mi je kot pedagog zelo veliko pomenil, dal mi je zelo veliko človeškega. Morate vedeti, da sem zelo zgodaj izgubila očeta, mati je imela doma kmetijo, gostilno, še druge otroke. Na Ravnah sem v teh časih srečala izjemnega profesoraja Mrdavšiča, ki je zame izjemen človek in izjemen pedagog. Na umetniško pot, na katero sem nato stopila, je profesor Mrdavšič preko svoje vzgoje imel svoj odločilen vpliv. ■ Po svoje smo se vsi srečali z velikim prelomom, ko smo iz gimnazije odšli študirat v Ljubljano ali Maribor. Vi ste v Ljubljani ostali, tam postali tudi priznana slovenska umetnica. Kako ste doživljali ta prehod iz podeželja v mesto? Jerca Mrzel "To je bil sestop iz trave na asfalt in asfalt mnogokrat zapeče. Težko sem uspela, tudi zato, ker sem bila zelo trmasta. Nisem bila vnaprej prijazna, nisem se pustila komurkoli posvojit, nisem se hotela kar tako prodali. Veliko sem se borila za svoje človečanske pravice. Veliko je bilo grenkih ur. vendar moram reči. da mi ni za ničesar žal. Ko sem se odločila, sem tudi pustila službo, ker je bilo preveč hudo. Rekla sem si: bom pač učiteljica v neki vasi, če v gledališču resnično ne moram delati po nekih poštenih normah. Nisem se hotela prodati, ne duše ne telesa. Mladim vselej pravim, da je potrebno daleč sanjati in vedno trdo delati. V življenju sta pomebni dve stvari:da si najdeš pravi poklic in pravega partnerja. Zase imam občutek, da se mi je po vseh poskusih in težavah obrestovalo moje delo in vlaganje v vse dobro. Pri soljudeh in tudi pri sebi je po mojem mnenju potrebno gojiti tisto, kar je boljše in dobro, na slabo pa nekako pozabiti." m Sedaj ste skorajda tolikanj pevka kot igralka. Všeč mi je, da ste pred desetletjem po Sloveniji prepevali pesmi Edvarda Kocbeka, kar je bilo takrat skorajda bogokletno. V zadnjih letih, ko so nekateri novopečeni politiki z vso silo udrihali po partizanstvu, pa ste posegli po Kajuhu. "Res se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. Petje me je spremljalo od otroštva naprej, pa tudi ljubezen do literature in poezije se mi je zelo obrestovala. Sedaj sem res toliko pevka kot igralka in sem vseskozi študirala tudi solo petje. Ljudje so me zelo dobro sprejeli in sedaj se s tem ukvarjam sebi v srečo in- upam-drugim v zadovoljstvo. Vedno pa sem pela poezijo, ki je imela kaj povedati, meni in drugim, zato sem velikokrat posegla po Kocbeku, ki je zelo velik pesnik. Veliko sem pela Prešerna in tudi posnela dve kaseti, da bi Prešernova pesem prišla med ljudi, da bi se zavedalai, da imamo velike pesnike. Ali pa Kajuh:veliko njegovih pesmi je tako sijajnih, povedanih iz srca. da ne morem mimo njega. Tu je tudi Kosovel, pa sodobni pesniki, na primer Zlobec, ki ga imajo sedaj tako na tapeti. Kakšne neumnosti sedaj zganjajo nad Zlobcem! Fantje se tega ne zavedajo, kajti Zlobec je izjemna osebnost in ljudje, ki so prišli na svoje položaje in sedaj tako brutalno napadjo Zlobca, človeško niso zreli. Ciril Zlobec je izjemno dober pesnik in poštenjak, spominjam se. da se je zelo boril, da je na radio prišel Ivan Mrak, pa skupna jedra. Sedaj pa si nekdo dovoli in Zlobca vlači po sodišču. No, poznam tudi Zlobčevega tožitelja Inga Paša. ki je bil moj sošolec, pa nato ni zmogel v mojem poklicu in čudi me, da se sedaj poslužuje tako nizkih udarcev." ■ Zakaj je po vašem mnenju danes toliko kulturnikov, ki silijo v politiko, ki je po svoje vendarle umazana, kultura pa je gotov nekaj duhovno zvišanega. "Kulturniki gredo v politiko, ker je pač ne poznajo. Sama imam zaradi svojega poklica veliko možnosti, da se družim tudi s politiki in nekateri politiki so resnično sijajni ljudje. Imamo veliko srečo, da je prejšnja družba dala možnost ljudem, da so se lahko izobraževali in so lahko prišli do izobrazbe tudi siromašnejši sloji. Takšni ljudje so sedaj zelo sposobni ljudje in imamo srečo, da so danes na vodilnih položajih takšni ljudje, ki so zelo sposobni, dobri ljudje, dobri politiki, humanisti. Mislim, da je politika poleg umetnosti najtežja stroka. Umetnik mora biti nadarjen, ustvarjalen in veliko ter požrtvovalno delati, če hoče biti velik ustvarjalec. Veliko takšnih lastnosti mora imeti tudi politikmadarjen, izobražen, vzdržljiv, mora se razdajati. Bili dober politik je zelo težko." m Zanimiva in resnična se mi zdi vaša ugotovitev, da je prejšnji sistem vendarle dajal možnosti šolanja tja do akademske izobrazbe ljudem iz vseh slojev. Zdi se, da v prihodnje temu ne bo več tako in bodo vrata fakultet odprta predvsem za premožnejše sloje... "...Ravno to stalno pripovedujem:če našim otorokom ne bodo dali možnost šolanja, če ne bomo imeli sposobnih in izobraženih ljudi, potem je naš narod čez dvajset let odpisan. Talenti pa ne rastejo samo v Ljubljani, kjer imajo otroci možnost šolanja. Talentirani niso samo bogati ljudje, nasprotnomeliko več talentiranih je globoko v narodu. In šola je zelo pomembna reč." m V vaši vzgoji pa je imela pomembno mesto dr. Ljuba Prenner, ki je nedvomno bila zelo velika osebnost in 15. letnico njene smrti so se v Slovenj Gradcu spominjali prav pred nekaj meseci. "Izdala bi neko skrivnost-v Ljubljani sem na nekem podstrešju našla del njene zapuščine, precej fotografij, tudi nekaj posnetkov na magnetofonskem traku in vse to bom dala v prave roke. mogoče bomo naredili kakšno spominsko sobo v Slovenj Gradcu ali v Smiklavžu. Vprašali pa ste me o njenem vplivu. V našo hišo je doktor Pren-nerjeva pričela zahajati, ko sem hodila v gimnazijo in ko je umrl drugi oče Vanč. Žal mi je, da je nisem spoznala že prej. kajti v kakšnih rečeh bi se lahko v Lem primeru še bolj temeljito izobrazila, zakaj dr. Ljuba Prenner je bila izjemno izobražena ženska. Bistveno, kar mi je v življenju pokazala in kar bi tudi sama rada naprej posredovala ljudem, je to, da imajo ljudje tudi svoje skrajnosti in se je potrebno navaditi tolerantnosti. Ko je še živela, so jo nekateri zaničevali, drugi so jo izkoriščali, tretji so se ji hlinili, sama pa sem jo izjemno spoštovala, cenila in imela zelo rada. Poznala sem njene izjemne človeške vrednote, pogum, znanje, tragičnost, izobraženost, imela je strašen pogum. Izredno dobro je poznala literaturo in zgodovino, zgodovinska dejstva je poznala od datuma do datuma. Kritična je bila do ljudi, ki so si polastili oblasti, čeprav je bila prepričan levičar in svobodoljubna ženska. Morda delček mojega uporništva izvira tudi od Ljube Prenner." ■ Prihodnje leto se bomo na Koroškem spomnili sto letnice rojstva Prežihovega Voranca. Kakšen je vaš odnos do Voranca, katero njegovo delo bi zaigrali na odrskih deskah ali na filmu? "Varane je resnično izjemna umetniška osebnost in mislim, da je kot človek kot revolucionar in umetnik dal zelo veliko. Že včasih smo se dogovarjali, da bi dramatizirali Požganico. Zelo všeč so mi kratke zgodbe, spomnim se lika Terbe in to bi lahko bila zelo velika vloga." m In kaj sedaj pripravljate? "Pripravljam novo kaseto s songi Bertholda Brechta, sredi prihodnjega meseca pa bo v Drami premiera Moliera. zelo zanimivo in zabavno delo, za katero sem prepričana, da bi lahko imelo tudi do 3oo ponovitev. Ljudje imajo radi smeh in zabavo." ■ Ali se radi vračate domov? "Zelo rada. V Ljubljani pogrešam gozd. travnike pred košnjo. Svojih vlog se učim na sprehodu skozi gozd. Če bi Ljubljan bila bližje in ceste boljše, bi živela na deželi in se v mesto vozila le na delo. " MIRO PETEK I * RII * « IR • • IR • • IR « P I R R P I R « P ■_ 11 11 « |i ...................... R. R P I R R P R.R. R P I R.R P I R R P« R R P I R R P I R R P I R C P I R R P I R « » I R R P I R R P H R R P R R R » I R R P I R « P I R R P I R R P I R R p R R R I | I V I ■ I Olajšanje s priokusom ' . . ' : ' : : : ' . ■' ■■ ■. :■ . : . 9 B R« P BI èli I fl P I K S PUR« PR R R P H R R P I R • P B R « PIRI PR R R P B K « RÉR I PB S S P BRI P BR « P B R P P BI R P B R ■ ■ R R ■ PRI RRRPRRRSIRR : ; : : ............... lisil; “lil" .................... || ■M?, 1 A- „ | I il» * BRR Brfl Kakorkoli že, če bi se podrlo v železarni, bi se podrlo marsikaj na Koroškem. Od tistega "divjega" štrajka pred letom in pol so bile uprte luči vanjo. Podržavljanje je takrat pomenilo odlog odločitve in ta se je vlekla do sprejema treh zakonov v republiškem parlamentu o sanaciji slovenske črne metalurgije letos jeseni. V tem času je bila zamujena prenekatera priložnost, toda brez denarja ni muzike. Proti koncu je že kazalo, da se bo kolo ustavilo. Andrej Kokalj, generalni direktor naše železarne, je bil ves čas na odru, kjer se je vlekla mora. Nihče ga ni trepljal po ramenih, raje kritiziral za vogalom. Da so le bile plače, niti, ki so pomenile generalno rešitev, je imela v rokah vlada in parlament. Ker je znal večkrat tudi prav nemarno zakleti, so ga imeli nekateri za neotesanca. Kaj pravi zdaj? ■ Je odločitev parlamenta za vas olajšanje? Če sem odkrit, je v meni od vseh možnostih, ki ti jih ponuja tak trenutek, več bojazni kot zadovoljstva. V trenutku, ko so bili zakoni sprejeti, je bilo jasno, da poti nazaj ni, in da smo zdaj pred odločitvami, ki nekaterih možnosti, ki smo si jih še želeli, ni več. Vsak naš korak bo zdaj kontroliralo več posebnih nadzornih komisij. Tako komisijo bo ustanovil državni zbor, Narodna banka in tako naprej. Vsak mesec se bodo sestajale, vsake tri mesece bomo sestavljali posebna poročila. ■ Sroške bo treba zdaj reševati tudi na strani presežnih delavcecv? Da. To je moja najhujša konkretna bojazen. Sicer smo že dolgo vedeli, da nas je za tak obseg proizvodnje preveč, za trenutno proizvodnjo nas je dovolj samo dve tretjini vseh, ki smo v Železarni Ravne zdaj zaposleni. 'To je hudo spoznanje, kajti hkrati je to stvar preživetja. Ali bomo to dvoje dojeli? ■ No, sindikat je že začel dvigati glas in pravi, da ste vodilni v železarni dali več poudarka presežnim delavcev pri čiščenju stroškov, kot čemu drugemu. Očitno je, da nekaterih stvari v železarni nočemo obravnavati večplastno. Moje besede, opozoril na položaj, v kakršnem smo, so bile že večkrat izrabljene. 0 tem, v kakšnem položaju je industrija v Evropi, kaj pomeni izguba bivšega jugoslovanskega trga, kaj pomeni pritisk blaga iz Vzhodne Evrope. Taka opozorila v naših ušesih še ne zvenijo prav. Žal je resnica samo ena: preživeli bomo samo od tistega, kar gre skozi špedicijo, kar gre k kupcu, kar ti kupci hočejo kupiti in na koncu tudi plačati. Vsako drugo razmišljanje je brez osnove. Gotovo je, da sindikati razmišljajo po svoje in jaz tudi razumem stisko vseh, toda dejstva kažejo, da samo dve tretjini v železarni zaposlenih dela za kupce, ki bodo plačali, torej delo Andrej Kokalj imata. Moram reči, da sem še v tem trenutku eden tistih, ki noče vreči puške v koruzo. Železarna bo tudi v socialnih programih, pred katerimi je pripravljena iskati rešitve za vse delavce, ki bodo spoznani za viške. ■ Podpredsednik vlade Rigelnik čaka na vaše predloge za naprej. Ali to pomeni, da mu bo predloženo tudi to? Da, ta del sanacijskega programa je nujen. Predložili ga bomo vladi in parlamentu, tadva pa naj bi poskrbela za denar za te namene v proračunu za prihodnje leto. Gre za plače ljudi, ki bodo v nekem podjetju, ki mu, recimo, rečemo-Viški. ■ Koliko podjetij bo v železarni po novem? Vključno s podjetjem Viški bo podjetij šest. Metalurgija, Jeklolivarna, STO, SIT, Noži in Viški. ■ Ste o podjetju Viški že govorili z vlado v Ljubljani? Najprej moramo najti konsenz znotraj podjetja. Mi moramo svoje poglede na sanacijo Železarne predložiti Upravnemu odboru Slovenskih železarn, vendar o tem ne mislimo odločati mimo sindikata. ■ Je konsenz na Ravnah že dosežen? Ne, ne bi rekel. Jaz mislim, da bi se zanj morali boriti vsi. ■ Je res, da je največji problem v tem, da želijo nekateri popolno samostojnost "svojih" podjetij? Tudi tu so problemi večplastni. Zelo močni so pritiski, da bi nekateri padli neposredno pod Slovenske železarne-denimo del Metalurgije, torej je vaše vprašanje pravo. Na drugi strani pa se kreše več zamisli. Eni pravijo, da na Ravnah ne rabimo vmesnega holdinga, drugi so zanj, tretji so za nekakšen delni vmesni holding. ■ Pristaš katere ideje ste vi? Bil sem in bom pristaš enotne Železarne Ravne. Torej, Ravne z holdingom. Edino na tak način je po moje možno reševati nastale probleme, predvsem pa tiste s presežnimi delavci. ■ Nekateri vam ob tem očitajo, da pač hočete ostati veliki direktor. Mislim, da sploh ni pomembno, kdo je na mojem delovnem mestu. Pomembno je,da kdorkoli bo, se bo moral zavedati problemov v celoti. Ljudje morajo imeti občutek, da niso prepuščeni sami sebi. Morda bom med njimi tudi sam. Menim, da je moja osnovna naloga preživetje te železarne, s programi, ki jih imamo in z intenzivnim iskanjem novih za ljudi, ki bodo jutri zaradi sedanjega obsega proizvodnje viški. ■ Na znanem štrajku pred letom in pol ste, sicer nekoliko v rokavicah, vse to že napovedali. Stvari moramo gledati realno. Živimo v dolini, kjer brez notranjega razumevanja inv sporazuma vseh nas železarne ni možno rešiti. Železarna je v usodnem položaju v usodnem trenutku, ko se nam še vedno lahko zgodi dvoje: ali stečaj ali preživetje z visoko ceno in velikim odrekanjem. Ne bom ponavljal stvari, ki se godijo v Zahodni Evropi, ker vedno potem kdo reče, da to pač poznamo. Pa vendar mislim, da jih poznamo, a ne priznamo, da se prav lahko ponovijo tudi na naši koži. Finančno sanacijo si mnogi še vedno razlagajo kot nadaljevanje tega, kar je bilo-ničesar se ne bo zgodilo, vse bo po starem, denar bo spet prihajal v naše blagajne. ■ So spiski presežkov pripravljeni? Ljudje sicer govorijo, da so spiski pripravljeni. Niso, pripravljene so številke oziroma bilance vsakega posameznega podjetja in te nam kažejo, koliko podjetje stroškovno ljudi prenese. Poglejte, tudi bilance za prihodnje leto niso pozitivne, kot si nekateri mislijo. Še vedno imajo tudi negativne številke. Na srečo niso tako katastrofajne kot bodo letošnje. Torej, nobenih spiskov. Že cele tedne trajajo krogi pogajanj v pozne nočne ure in za vsako delovno mesto, ne za človeka, ugotavljamo ali ga podjetje "prenese" ali ne. ■ Kaj se zna zgoditi, če v Železarni sporazuma ne bo? Če konsenza na Ravnah ne bo, bodo možne druge variante. Naredila jih bo_ država, brez nas, brez da bi nas kaj vprašala. Že zdaj mnogokrat država tolče s pestjo po mizi, ko predlagamo naša videnja. Zavedati se moramo, da je država bila pripravljena dati 450 milijonov mark in da nismo več sami pri odločanju. Pozabiti moramo zgodbe o helikopterjih, ki so vozili denar z Raven, kaj smo in nismo gradili. Tudi jaz sem to uporabljal v pogajanjih, vendar sem zdaj prišel do spoznanja, da moramo od zdaj naprej govoriti samo o tem, kaj bo. Nič več, kaj je bilo! Financarji v Ljubljani že zdaj pravijo, da je sanacija črne metalurgije rop stoletja. V besu jim odgovarjam, da je bil rop stoletja tudi tisti slavni helikopter. Vendar to zdaj ni produktivno. Glejmo raje samo naprej. Finančna sanacija tudi ni samo sanacija železarn, temveč tudi sanacija drugih sistemov: bančnega, energetskega. ■ Politika se je v tem predvolilnem času z železarnami precej ukvarjala. Kakšen je vaš odnos do politike? Politika je stvarnost. Živimo v definiranem prostoru in času in podobne stvari se bodo dogajale tudi po šestem decembru. Edi Prošt Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica Dravograd Tel.: (0602) 83-080, 83-521 POSLOVNA OBVESTILA Uransko podjetje ponuja vzpostavitev prvih kontaktov v Iranu slovenskim podjetjem s področja strojegradnje in kovinske industrije. Podjetje je dolgoletni partner podjetja UNIOR ZREČE. 2.GZS posreduje s pomočjo NMPC (NIEDERLAENDSCHES MANAGEMENT BERATUNGSPROGRAMM) brezplačno sodelovanje ekspertov za katerakoli področja (finance, vodenje, kakovost trženja itd.). Zaradi volonterskega značaja organizacije, plača podjetje le stroške bivanja svetovalca. Prijave sprejema GZS Območna zbornica Dravograd. ^.Podjetje TERRA Tehnični inženiring iz Novega mesta sodeluje z ameriško firmo EASTERN EUROPE INC. iz NEW YORKA Zaradi izjemno ugodnih poslovnih rezultatov imajo možnost izvoziti ali iz ZDA uvoziti nekatere materiale in izdelke, ki jih ameriški trg nudi ali potrebuje. Bistvo njihovega sodelovanja je v tem, da lahko uredijo vse potrebne postopke za uvoz in izvoz ter po potrebi priskrbijo izjemno ugodne kredite za izdelke, ki bi jih kupili v ZDA preko njihovega podjetja in so le ti izdelani v ZDA. Na razpolago so tudi krediti po 6 % letni obrestni meri in sicer za financiranje v višini 85 % od vrednosti, uvoznik zagotovi 15% polog. A Avstrijsko podjetje HENELIT podružnica HENELIT d.o.o. iz Ljubljane išče specialista za prodajo barv in lakov. Kandidati morajo aktivno obvladati nemški jezik. 5.V Dravogradu na Mariborski cesti je možno za dobo najmanj pet let najeti pritlični poslovni prostor uporabne površine 58 m z urejenimi sanitarijami. Prostor je primeren za predstavništva podjetij, zavarovalnice, banke ali tigovino. G.Slovesnko podjetje išče partnerja - sovlagatelja za program, ki je primeren za kovinsko predelovalno industrijo. Celoten program obsega deset tipov strojev, zagotovljen je nadaljni razvoj izdelka. Za letno proizvodnjo je potrebno cca 30 delocnih mest, z nadaljnim razvojem posameznih tipov jemožno zaposliti do 170 delavcev. 1 .Podjetje AVAL d.o.o. iz Ljubljane ponuja plastične vrečke, ki so ekološko prijazne okolju, primerne so za vse vrste tigovin (za živila, tekstil, obutev, drogerije ipd.). Velikosti vrečk: • 5 kg bele barve, pakirane po 100 kom. cena 2,40 SIT /kom • 8 do 10 kg, pakirane po 100 kom, cena 3,30 SIT/kom. PREPIH Dobja vas 125 tel.: 0602/23-074 SLO - Ravne na Koroškem STE VEDELI, da je pred 6. meseci v Dobji vasi (med Ravnami in Prevaljami) zaživel nov, drugačen gostinski lokal STRATO INN? Ob soju sveč in prijetni glasbi vam nudimo: • ribje specialitete • sočen steak z žara • veliko izbiro solat in sadja iz samopostrežnega bifeja SILVESTROVANJE in najdaljšo noč v letu lahko preživite v restavraciji in klubu našega gostišča ob izbranem silvesterskem menuju in prijetni glasbi dua AFTER EIGHT V novo odprtih prostorih boste lahko zaplesali tudi ob disco glasbi. Vse infonnacije in rezervacije dobite na tel.: 0602/23-074 GOSTISCE 4HH STRATO B 61000 Ljubljana, Slovenska 58 Tel.: 061 /112 112 Fax: 061 / 314 535 ABANKA P.E. MARIBOR AGENCIJA SLOVENJ GRADEC ŠolskaS tel.: 0602/42 116, 42 117 fax: 0602/41 012 AGENCIJA PREVALJE Trg 12 tel.: 0602 / 33 571, 33 572 fax: 0602/33 573 V ABANKI uvajamo novost v sporočanju bančne informacije. Varčevalcem, imetnikom tekočih, žiro računov in VISA kartice ponujamo računalniški sistem ATEL ("A", ker smo ABANKA, in "TEL", ker informacije sporočamo po telefonu). Namenjen je vsem, ki jim je čas dragocen, želijo pa biti sproti in na sodoben način seznanjeni s stanjem na svojih računih. BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI MARIBOR POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja) Tel.: 0602/41-595, 41-813 PREDSTAVNIŠTVO: - RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941 - RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL 24, - Tel.: 0602/21-346 - DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071 \ «5 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN. NE PUSTITE SE PRESENETITI! ŽIVLJENJE GRE NAPRU IN Ml Z VAMI PREPIH FOTO "IVKO" KARMEN KOGAL Čečovje 6, 62390 RAVNE tel.: 0602/22-479 Tako. Prišel je čas, ko smo mi dolžni izpolniti obljubo, zato smo vam pripravili VELIKO NOVOLETNO AKCIJO. V času od 1. decembra '92 do 31. januarja '93 je pri nas cena amaterske fotografije 19,00 SIT. To pa še ni vse. Če boste v tem času potrebovali fotografije za osebne dokumente, zberite vse člane družine in pridite skupaj. Nudimo vam 20 % popust na družinsko fotografiranje. Ni slabo, kajne? Tudi mi mislimo tako, zato vas z veseljem pričakujemo. Ob tej priložnosti želimo vsem občanom VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1993. NAŠA PONUDBA: • razvijanje barvnih, DIA, ČB filmov v enem dnevu • fotografiranje za osebne dokumente • portretna fotografija v atel jeju • terenska fotografka • reportažna fotografija • fotografiranje porok, rojstnih dnevov, zabav, pogrebov,... • v slučaju smrti uredimo vse okrog pokojnikove fotografije še isti dan • izdelava barvnih foto vizitk z našim ali vašim predlogom • industrijska in propagandna fotografija za prospekte, kataloge • izposojanje fotoaparatov Se priporočamo, IVKO - kvaliteta, ki se vidi! TURISTIČNA AGENCIJA RADLJE OB DRAVI Tel.: 0602 71 138 fax: 0602 73 055 ERIKA □ ORGANIZACIJA IZLETOV, SMUČARSKIH ARANŽMAJEV DOPUSTOV, □ MENJALNICA □ SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ /AVTOMOBILSKA, ŽIVLJENJSKA /, IZDAJA IN ZAMENJAVA ZELENIH ZAVAROVALNICO MARIBOR KART ZA mladinska knjiga trgovina d.d. Ijubljana, slovenska 29 PE SLOVENJ GRADEC Tel.: (0602) 43-740 43-391 42-071 knjigarna, papirnica in galerija 62380 Slovenj Gradec, SLO Glavni Trg 8 knjigarna w 0602/43-740 birotehnika v 0602/43-391 papirnica o 0602/43-071 fax v 0602/43-391 VČASIH JE DARILO LEPŠE DOBITI, KOT DATI -NAJTEŽJE PA GAJE IZBRATI IN KUPITI. VZEMITE SI ČAS IN OBIŠČITE MLADINSKO KNJIGO SLOVENJ GRADEC IN RAVNE NA KOROŠKEM, KJER VAM BODO ODLOČITEV OLAJŠALI Z BOGATO IZBIRO KNJIG, UMETNIŠKIH DEL, IGRAČ, ZABAVNE ELEKTRONIKE IN DRUGIH DARIL. KOfOCT PREVALJE KORATUR, d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA RAVNE NOVO NOVO NOVO • VABIMO VAS NA SMUČANJE V KANADI, kjer BOSTE PREŽIVELI VZNEMIRLJIVE IN NEPOZABNE POČITNICE. ROCKY MOUN-TAINS S SVOJIMA NARODNIMA PARKOMA JASPER IN BANFF VAM NUDITA NEOKRNJENO LEPOTO IN SVETOVNO ZNANA SMUČIŠČA. LAHKO SE BOSTE ODLOČILI TUDI ZA LAKE LOUISE^ KI IMA NAJVEČJO SMUČARSKO POVRŠINO V KANADI ALI PA ZA K AN AN A KI S /NAKISKA / MAJHEN ALPSKI OTOČEK SREDI KANADSKE DIVJINE. PRIDITE IN SEZNANITE SE Z NAŠO NOVO PONUDBO! • VABIMO VAS NA ENODNEVNI IZLET V BRATISLAVO DNE 18.12.92. CENA 25 DEM • VABIMO VAS NA OGLED BALETA GISELLE, KI BO V CANKARJEVEM DOMU, DNE 28.12.1992. CENA 1.200,00 SIT. Volitve so torej za nami. Eni bolj, drugi manj zadovoljni, vsi skupaj pa smo preskočili še eno stopnico k oblikovanju sodobne evropske države. Korošci smo se odrezali z dokaj visoko volilno udeležbo, naši glasovi pa so bili podeljeni prav tako razdrobljeno kot drugod po Sloveniji. Morda izstopa le izrazito visok odstotek volivcev, ki so glasovali za vladajočo stranko LDS. V volilnem okrožju Ravne je bil ta odstotek že na kar neverjetnih 45%, v Slovenj Gradcu in okraju Dravograd-Radlje pa prav tako preko 30%. Ali je tako široko po Koroški odmevala kandidatura mag. Hermana Rigelnika, pa je že vprašanje, ki potrebuje mirno analizo. Pri volitvah predsednika države smo se Korošci odločali v okviru odstotkov, kot so jih dobili kandidati v drugih sredinah in v državi kot celoti. Zaradi ciljnih potencialnih volivcev tudi ne preseneča rezultat volitev v državni svet, kjer si je po neuradnih podatkih prof. dr. Janko Sušnik zagotovil zmago z glasovi v matični občini. Slovenjgradčani so bili prisotni s preveč kandidati, da bi lahko računali na tako koncentracijo glasov za enega kandidata (kandidatko). prof. dr. Janko Sušnik, član državnega sveta mag. Herman Rigelnik, poslanec v državnem zboru Maks Sušek, poslanec v državnem zboru Do zaključka redakcije je bilo v republiški volilni komisiji preštetih 70% glasov, v Celjski volilni enoti pa znanih pet poslancev, ki so bili na osnovi volilnih rezultatov neposredno izvoljeni v parlament. Od teh sta dva Korošca, mag. Herman Rigelnik in Maks Sušek, oba kandidata LDS. Po razdelitvi ostanka glasov, oddanih za stranke, ki se v parlament niso uvrstile, ima velike možnosti za izvolitev tudi tretji kandidat LDS, Peter Petrovič iz Slovenj Gradca. Poudarjamo, da so to še vedno neuradni rezultati. Morda bo razdelitev glasov omogočila še kakšnemu kandidatu s področja Koroške mesto v državnem zboru,kar pa v tem trenutku ni mogoče zanesljivo izračunati. Pri Prepihu smo se odločili, da vam predstavimo tudi del predvolilnega in volilnega vzdušja. Naš fotoreporter Franc Jurač je tako ujel v svoj teleobjektiv nekaj propagandnih plakatov, naredil pa je tudi anketo med naključno izbranimi volivci. Slednji so odločili, kako bodo Koroško zastopali izbrani, pa bomo videli v naslednjih letih. V.M. MONOGRAFIJE ...... h! _ V DOLGOROG it; ititi; ttttt: : ':i': l_ NE .. I mmm ^ I A I pi«: ,. NALOŽBE Po monografiji Mislinjske doline in Slovenj Gradca še fotomonografija Mežiške doline Slovenija potrebuje promocijo posameznih področij, v turističnem, geografskem, gospodarskem, kulturnem smislu, zato ni čudno, da so ravno v preteklem in letošnjem letu izšle fotomonografije posameznih občin ali krajin, kot npr. Kopra, Laškega, Kamnika, Slovenj Gradca. Očitno je, da Mežiška dolina doslej ni imela podobne publikacije, zato se je izdajatelj odločil za ta način promocije doline, ki bo morala v turizem gotovo vložiti veliko več, če bo hotela, da ji bo ta turizem vračal. Najboljša popotnica je ustrezna prezentacija te enkratne pokrajine. Založništvo obeh publikacij na Koroškem, monografije Mislinjske doline in Slovenj Gradca, ki je - kot rečeno - že izšla, in fotomonografije Mežiške doline, ki prav zdaj nastaja, so izdajatelji zaupali Časopisno -založniškemu podjetju Varane d.o.o. Ravne, katerega direktor je Niko R. Kolar. Ime Kolar je bilo v prejšnjem obdobju povezano z galerijo, ki je natisnila leposlovne knjige Mileni Ciglerjevi, Darji Knipličevi in hkrati tudi več prospektov posameznih likovnih umetnikov. Odkar pa je gospod Kolar postal direktor založbe Varane, je ta založba ob rednem 14 - dnevnem izdajanju časopisa Prepih že natisnila knjigo Blažu Prapotniku, pripravlja pa se za natis del Silviji Borovnik in Janiju Riflu. Zdaj torej nastaja v založbi Varane fotomonografija Mežiške doline. Kot je povedal direktor založbe Niko R. Kolar, je knjiga realizirana v dobri tretjini obsega. Njen izdajatelj je Izvršni svet Skupščine občine Ravne na Koroškem, ki ima uredniški odbor, kateremu predseduje Marjan Berložnik. Za pisca osrednjega besedila so izbrali prof. Janeza Mrdavšiča, ki bo v esejističnem smislu opravil sprehod skozi preteklost Mežiške doline in poudaril sedanje dosežke. Za fotografijo bo poskrbel priznani fotograf Milan Pajk iz Ljubljane. Po potrebi bodo projektanti upoštevali tudi fotografske prispevke domačih avtorjev oz. že obstoječe fotogarfije. Za oblikovanje dela je uredniški odbor izbral arhitekta Edija Koraco iz Slovenj Gradca. Knjiga bo natisnjena v nakladi 4000 izvodov, v formatu 25 x 25 cm in bo obsegala okoli 120 strani. Poleg integralnega teksta v slovenskem jeziku bo imela tudi krajša povzetka v nemščini in angleščini. Večji del publikacije bo sestavljala barvna fotografija, vezana na naravno in kulturno dediščino Mežiške doline. V letošnjem letu je založba Varane sklenila vse dogovore z izvajalci in jih tudi s pomočjo izdajatelja finančno avansirala. Izdelana je maketa knjige, ki jo je uredniški odbor na zadnji seji tudi pozitivno ocenil in sprejel, prav tolto pa je uredniški odbor že imel možnost videti 500 diapozitivov, ki jih je pripravil fotograf. Aktivnosti potekajo dalje. Fotograf bo pri svojem delu vezan na zimsko in spomladansko obdobje; potem bo založba po poprejšnji odločitvi uredniškega odbora knjigo izročila tiskarni. Izid je določen za 5. september 1993. Za pripravo dela pri fotomonografiji je ravenski izvršni svet v letu 1992 zagotovil 55 % finančnih sredstev; to pomeni okrog tri milijone tolarjev (za fotografijo, oblikovanje, avtorjem besedil, za prevode in stroške organizacije). Za leto 1993 bo investitor moral zagotoviti tudi sredstva za eno izmed najboljših tiskarn, ker bo le prek takšne tiskarne možna kvaliteta, ki si jo monografija kot dolgoročna turistična in informacijska naložba zasluži. Po besedah Nika R. Kolarja pa na Koroškem ne bomo ostali le pri monografijah dveh dolin. Ker je Dravska dolina v soseščini s podobnimi naravnimi kvalitetami, ni nič čudnega, da želijo tudi v občini Radlje ob Dravi afirmirati svoje območje. Pogovori za njihovo monografijo že tečejo. Če bo še občina Dravograd dodala kaj svojega, se bo lahko Koroška kot celota vključila v širši slovenski prostor in ponudila svoje zanimivosti tudi sosednim državam. Koroška kašča bo zagotovo imela mesto v monografiji H. Merkač Asfalt dveh samoprispevkov Asfalt na Viču Lepa, marsikomu skoraj neznana vasica tik ob meji, Vič pri Dravogradu, je te dni dobila asfalt. Sočasno so uredili tudi bankine, robnike in celo odvodnjavanje. Vsaj deloma so poskrbeli celo za nekoliko širšo ureditev okolja. To je rezultat kar dveh samoprispevkov, ki so jih plačevali tudi ljudje iz tega kraja. Razlika je iz komunalnih virov, ki se zbirajo pri občini Dravograd. Vsa ta dela so bila predvidena že v prvem samoprispevku, čeprav je najbrž kar vsak vedel, da se ne bo zbralo dovolj za temeljitejši pristop. Bilo pa bi dovolj za kakšno protiprašno prevleko. K sreči je tu prevladala zdrava pamet, da je smiselno počakati nekaj let in se stvari lotiti in urediti tako kot je treba. Resda v zelo poznem jesenskem času hitijo in samo še kakšen dan lepega vremena potrebujejo, so dejali prvega decembra v vasi. Poleg tega se Dravograjčani lahko pohvalijo, da so prav zadnji teden pohiteli in uredili nekaj tistih malenkosti, o katerih smo pred časom pisali tudi v Prepihu. Ograje, razsvetljave in še nekaj drugih malenkosti ob pločnikih in stezah so uredili! Na Mariborski cesti jih je nekoliko vendarle prehitelo vreme, urejene so vse podlage, le o asfaltni prevleki še pomišljajo, saj gre za tanjše plasti, za katere je primernejši toplejši čas polaganja. Končno imajo urejeno vso dokumentacijo za ureditev dveh prepotrebnih avtobusnih postajališč, na Vratih in pri Murnhofu. Sedaj bodo šli na delo in potniki ne bodo več čakali avtobusev pod dežjem! Uredili so tudi celo vrsto nič manj pomembnih malenkosti, kot so ograje ob igriščih, poskrbeli za nekaj izboljšav igrišč in drugih objektov, ki vsakodnevno vendarle služijo ljudem kraja. Prav posebej uspešni so bili to leto Trbonjčani, ki pa o svojem delu zaslužijo seveda poseben prispevek, saj gre za dela, ki se pohvalijo kar sama - za asfalt seveda! Zakuhali so poštarji Na spodnjem območju občine Radlje sta v teh poznih jesenskih dnevih v izvedbi kar dva pomemba projekta. Gre za napeljavo telefonov na obširnem območju Ožbalta in Kaple. Na območju Ožbalta bo vsaj 130 do 150 telefonov v prvi fazi, v drugi, ki se tudi že izvaja, pa še kakšnih sto telefonov do višinskih kmetij in zaselkov. Na območju Podvelke, Brezna in dalje proti Remšniku, do tistih, ki telefonov še nimajo, gre tudi za napeljavo nad sto telefonskih priključkov. Do zastojev je prišlo, takoj ko so ljudje slišali za predlog PTT podjetja, da bodo v prihodnje priključki znatno cenejši (le kakšnih 300 DM, so govorili v teh krajih) in znatno dražji telefonski pogovori. Seveda so se ljudje, ki morajo danes za to dobrino odšteti skoraj 3000 mark, takoj ustavili. Le na območju Ožbalta so dela nadaljevali z nezmanjšano zagnanostjo in tudi že naredili precej več kot so za letos načrtovali. Zdaj nekaj od zamujanega dodelujejo tudi v Breznu in Remšniku, vendar - zaostanek je tu. Glede obljub PTT pa toliko: Ljudje preprosto ne verjamejo, da jim bo kdajkoli v tem tisočletju pošta zares zgradila linije v tako oddaljene kraje za obljubljeni denar. To se lahko zgodi le, v večjih mestih, kjer je veliko hiš in priključkov kar na kupu. Mi, v planinah in vaseh, še posebej v teh razkritih grapah in hribovju, pa si raje naredimo, kar zmoremo danes, da ne bo jutri še dražje. Namreč - po obljubah pocenitvah lahko kot vedno slutimo podražitve! V Ko se ti preprosto utrga Delavci Tovarne Muta, razen v programu Granulat, so konec novembra stopili v energičen štrajk. Tokrat se niso hoteli pogovarjati preko stavkovnih odborov, čeprav so nazadnje imenovali tudi te, temveč so zahteve strnili vsi pred tovarniškimi vhodi. Danes namreč nekateri preprosto ne verjamejo, da je lahko človek, ki zasluži od 17 do 23 tisočakov v takšnih stiskah, da se mu preprosto utrga. Ko več ne moreš kupiti otroku kruha ali zdravila, ko kljub pridnemu delu ne moreš nahraniti družine, nimaš več kaj prida izgubiti! To pa nekaterih ne moti, da mirne vesti dajejo v žepe menežerske plače od 70 do 80 tisočakov. Da se razumemo, so dejali štrajkajoči, naj jih dobivajo, če je to pokrito, torej zasluženo s prodajo in uspešnim delom. Tega pa v glavnem ni, so bentili livarji in kovači. Ko so vsem izplačali po dvajset tisočakov akontacije na plače, so se vrnili na delo. V veljavi pa še vedno ostajajo njihove strnjene zahteve: Plače naj bodo redne, ukiniti je treba vse izredne plače po izrednih sporazumih (menežerske in druge), plače morajo biti po kolektivnih pogodbah in določilih, ki jih za takšna podjetja ureja zakon in nič slabše. Želijo in zahtevajo tudi vpogled v program sanacije podjetja in v program reševanja kadrovskih vprašanj. Stalna grožnja, da boš dobil knjigo, je nevzdržna, človek je preprosto ne prenese in nihče naj si ne jemlje pravice, da tako ravna z ljudmi, so posebej podčrtali štrajkajoči na Muti. teksti in foto: k. vaiti MILAN IN ŠTEFKA "Kaj misliš, Štefka, koliko glasov bova dobila v tvoji, slovenjgraški občini? "Oh, Milan. Saj vendarle sam dobro veš: dovolj za zmago." SPREMLJAJOČI NARODNJAKI V ravenski občini obstajajo trije znani člani Pirnatovne narodne stranke in vsi trije so zvesto spremljali predvolilno popotovanje Hermana Riglenika od Črne do Raven. Zaradi svoje majhnosti in skromnosti narodnjaki v Mežiški dolini v tem predvolilnem boju niso organizirali kakšnega predvolilnega shoda in posluževali so se metod izpred dveh let, ko so hodili po drugih predvolilnih zborih in skušali vnašati nered. Letos pa so šli še dlje in so ustne klevete spremenili v pismene in jih delili naokrog. Seveda pa so že ameriške volitve pokazale, da negativna predvolilna propaganda doseže prav nasprotne učinke in to se je izkazalo tudi na slovenskih volitvah. POŠASTNO Gospod doktor veterine Rudi Čertnik je v svojih izvajanjih v skupščinskih klopeh nekajkrat kriknil: "Pošastno". Na avstrijskem Koroškem je ena od slovenskih založb te dni natisnila knjigo z naslovom “Pošastno." Avtor te knjige ni Rudi Čretnik. | DENAR NE SMRDI | 1 Znani liberalni demokrat in gradbenik Miran Igerc je ob \ 1 letošnjih volitvah imel precej dela. Videvali smo ga, ko je postaljal j 1 oglasne panoje za lastno stran ko, opazili pa smo ga tudi, ko je pos- j ! tavljal iverice za krščanske demokrate. ! "Denar ne smrdi, je dejal že tovariš Tito in tega se je treba držati. I ! Prav tako na denarju ne piše, katere stranke je," pravi podjetni I ! Miran Igerc in čaka na nove volitve. L..........................-..........J MEGLENA SLIKA Oktet Lesna je oni dan po televiziji resnično imenitno predstavil Koroško vsej slovenski javnosti in v svoji oddaji se ni omejil le na slovenjgraški konec, saj je večina posnetkov izhajala iz Mežiške doline. Menda je oddajo pohvalil tudi gospod Matic Tasič, predsednik IS Ravne in tudi popoldanski pevec pri Vresu. Le da je gospod Tasič dodal, da so bili posnetki nekoliko megleni. Pri oktetu Lesna so Maticu Tasiču že predlagali, da si kupi nov televizor. GOSPOD JURIČAN Gospod (oprostitedovariš, kajti socialisti se še vedno tako nazivajo) Franc Jure Juričan je za te volitve posodil svoje ime in obraz. Menda mu je sedaj nekoliko žal, saj so ob volitvah ljudje tudi videli njegovo letnico rojstva. Mladostni Juričan je tako izdal, da bo imel že štiri križe. Lojze Kos, novinar, je ob tem dejal, da na svetu ni denarja in oblasti, ki bi lahko tako globoko posegle v človekove pravice, da mora kandidat izdati tudi letnico rojstva. Lojze v takšnih igrah pač ne bi sodeloval. PRVA LIGA Korošci so tudi znani kvartopirci, razdeljeni na prve in vse ostale lige. V prvi ligi igrajo znani igralci Franc Horvat,upokojenec iz Dravograda ter dva direktorja in plajboja: Slavko Komše iz Radelj ob Dravi ter Drago Vidmar iz Mežice. Četrti igralec, tisti, ki po navadi zgubi, pa se menja. "BEJZI, FRANČEK" ; Koroški novinarji so v času volitev bili prisiljeni pisati svoja poročila kar na ; ; poti, ko so potovali od enega na drugi predvolilni zbor. Slavko Bobovnik je : j pri enem od svojih poročil zasedel kar direktorski fotelj gospoda Nika R. i I Kolarja. Ko ga je fotograf Franček Jurač hotel upodobiti pri delu, mu je Slave | | zabrusil:"Bejži, Franček!" L...............................................J INTERVENCIONISTI Med glavnimi "koroškimi" intervencionisti sta bila v zadnjih dneh vodilna moža slovenjgraškega Uteksa. Stjcpan Perfin, direktor Uteksa, je že po nedavnem obisku podpredsednika vlade Hermana Higienika v Slovenj Gradcu iskal novinarje, ki so zapisali, da se nekateri- in to je tudi Uteks- nikakor ne morejo posloviti od južnega trga. Takrat je Pertinu pri telefonskem iskanju novinarjev pomagala tudi žena, na zboru delavcem pa je atiju pri obrambi pred delavci priskočil na pomoč tudi sin. Oni dan pa je Pertin kar tri dni pred izidom iskal Prepih, saj so bili na vročem zboru delavcev tudi Prepihovi ljudje. Janko Ogris, novopečeni Demokrat in šef komerciale v Uteksu, pa je po telefonu iskal novinarje in spraševal, kaj neki bodo napisali o zboru delavcev in naj napišejo tudi kaj v njegovo obrambo, saj sindikat in delavci ne vedo, kaj govorijo... Ogrisov poskus intervencije je bil dan ali dva prepočasen, saj so se mediji o tem že poprej razpisali. Dnevni tisk je pač potrebno dnevno spremljati in koroški dopisniki so pri pisanju gotovo hitrejši kot Uteksovo poslavljanje od jugotrga. POZDRAVI Vljudnost narekuje pozdrav. In Slovenjgradčani na raznih prireditvah vselej pozdravljajo tudi predstavnike drugih občin. Verjamemo, da predstavniki drugih koroških občin dobivajo vabila, vendar se raznih srečanj v tej občini bolj poredko udeležujejo. Zato pa se ob tovrstnih pozdravih med sabo spogledujejo koroški novinarji. Ko pozdravijo predstavnike občine Ravne, se za tople pozdrave zahvalita gospoda Prošt in Petek, ko je pozdravljen predstavnik občine Radlje ob Dravi, se počaščenega počuti gospod Bobovnik. Sedaj je na vrsti Dravograd, da tudi najde kakšnega novinarja iz svoje občine, da bi tudi ob raznih zdrahah, ko se Občinarji skrivajo eden pred drugimi, vsi skupaj pa pred vsemi ostalimi, imeli svojega predstavnika. PRIHODNOST NI ORNA? Povsem črn je bil pano liberalnodemokratske stranke v prvih dneh predvolilnega boja na Ravnah na Koroškem, na njem pa je pisalo:PRIHODNOST NI ČRNA. Naša pamet je prešibka, da bi si lahko razložili ta napis, vendar poskušajmo skupaj razmišljati v dveh smereh. a/ PRIHODNOST NI ČRNA-to bi lahko pomenilo, da bi volilci pač oddali svoj glas levim ali rdečim, da ne bi prišli na oblast črni in b/ PRIHODNOST NI ČRNA-Črna torej nima prihodnosti in ljudje se naj pač naselijo na Ravnah, Prevaljah ali v Mežici. Kar jih živi v Črni, pa naj se čim prej izselijo. c/ nova parola LDS: prihodnost ni črna - Črna je prihodnost PODOBNOSTI Znani proletarski izrek "Hvala t ogu, konec tedna" je nadomestil izrek "Hvala bogu, konec volitev". •Oddahnili so si tudi tisti, ki so posodili svoja imena in obraze za predvolilni boj. Veliko je bilo poklicanih, malo izvoljenih. In v tem predvolilnem času, ki ga je označevalo tudi razno risanje in trganje plakatov, so bile posrečene tiste stare domislice, ki so kandidatom pod nosom narisale čaplinske ali adolfovske brčice. In zanimivo je, kako so nekateri bili prav presenetljivo podobni velikemu diktatorju. LOVŠINOVCI Na letošnjih volitvah se je pojavila tudi nova stranka Gibanje za občo demokracijo, ki je tudi na Koroškem imela svoje predstavnike. \/ javnosti je znano, da je v tej stranki pretežni del Muslimanov in na Koroškem smo na seznamu te stranke v dveh volilnih okrajih opazili ime Kokoštnek Ervin. Pri Prepihu smo bili v veliki dilemi, ali je k tej stranki prestopil Ervin Kokošinek, nekdanji Pučnikov socialni demokrat in kasneje neodvisni poslanev v Zboru občin RS in je potemtakem prišlo v našem časopisu do tiskovne napake. Ali pa na Koroškem resnično obstaja kakšen gospod Kokoštnek? LIKOVNI NATEČAJ NA RAVNAH Iz neuradnih krogov se je zvedelo, da bo Železarna Ravne, rešena najhujšega, kmalu razpisala natečaj za izdelavo jeklene skulpture psa za spomin na hude čase. Umetnikov pri tem nikakor ne bodo omejevali, zato ni nujno, da bi bil cucek ravno noriške, ilirske ali rimske pasme. Glede na razmere pride v poštev tudi kak -pinč. I PLIBERŠKE ČVEKE V Pliberku vedo povedati, da iz Koroške osrednje knjižnice Ravne že selijo knjige v Slovenj Gradec, ker bodo ravenski grad kmalu spet dobili dediči grofa Thur-na. Drugi odkimavajo: Kaj grad! Gozdove pod Uršljo goro, te si je menda zadnjič prav dolgo in temeljito ogledoval gospod grof. UVOZ REVOLUCIJE V slovenjgraški občini so v zadnjih dveh mesecih imeli dva pomembna dogod-ka:otvoritev mestne obvoznice in skulpture Venetskega konja. Oba dogodka pa sta po svojo obeležila še dva obrobna dogodka. Prvič:ob otvoritvi mestne obvoznice so v tovarni Les (tako imenovana "fabrika paclova") zakurili neko svinjarijo, ki je povzročila črn oblak dima nad Mislinjsko dolino. Ljudje so si potezo te tovarne razlagali, češ, za obvoznico je denar, za našo tovarno pa ne. Drugič:za konja imajo denar, za delavce pa ne. Tako je razmišljal Miroslav Garb, kar pa je bil drugi obrobni dogodek ob obeh dogodkih in o Miroslavu so se slovenski mediji že razpisali, svoje videnje dogodka pa je opisal tudi sam. Kakorkokli že, Miroslav Garb je ponovno dosegel, da se o njem piše in govori. SLOVENJEGRAJSKA POPEVKA IZ 30. LET Slovenj Gradec je velemesto, ima policajev dvesto in asfaltno cesto in novo občino. (Melodijo znajo starejši domačini.) UDERAJ KANJEJ ALI VENETŠČINA ZA ZAČETNIKE Zaradi izrednega zanimanja bo Delavska univerza Slovenj Gradec baje razpisala začetni tečaj venetščine za odrasle. Za predavatelja bodo menda povabili največjega strokovnjaka za ta jezik Mateja Bora. Do takrat lep venetski: Osti jarej - uderaj kanjej! (Ostani zdrav - udari po konjih!) RUŠENJE Tistega filma, da bi na Ravnah na Koroškem kdaj zrušili kakšno črno gradnjo, še dolgo «ne bodo posneli, kajti v občini ni pravega režiserja. Lahko pa bi se v občini nekoč nekdaj zgodila prava katastrofa, ko bi ruševine ležale vse vprek. Potrebna bi bila le nadnaravna moč zakonodaje ali pa tako imenovana božja usoda. Če bi iz hiš, vil in vikendov odvzeli vse tisto, kar so nekateri pokradli in si vgradili v svoje domove, potem bi se mnoge hiše enostavno zrušile, od nekaterih pa ne bi ostalo prav nič. Pa na mnoga leta. PREPIH muà I TRGOVSKO PODJETJE^ SLOVENJ GRADEC vas vabi, da obiščete v mesecu decembru prenovljen market (bivša samopostrežba) na glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Poleg bogato založenih polic z živili, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ter neživih, vas bo gotovo zadovoljil nov oddelek svežega mesa, obnovljen in večji oddelek delikatese, sadja, zelenjave in kruha. Obiščite jih, gotovo boste zadovoljni! ŽILA DANES ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI! KOROŠKI RADIO Sl. Gradec, časopis PREPIH in Nogometni klub KOROTAN-SUVEL Prevalje organizirajo tekmovanje za: NAJBOLJŠI VIC KOROŠKE LETA 1992 Klasične šale, humoristične zgodbe in aforizme pošljite do 23. 12. 1992 na uredništvo PREPIHA, kjer bo žirija izbrala tri najboljše prispevke in jih dne 26. 12. 1992 ha prireditvi na Prevaljah nagradila z naslednjimi nagradami: • 1. mesto: 10 000 SIT • 2. mesto: 5 000 SIT • 3. mesto: 3 000 SIT Tudi Korošci se znamo smejati sebi, še bolj pa drugim !!! tfblesna prodajalna Pameče telefon: 0602/41-481 TAKO UGODNO NE BOSTE KMALU IN POCENI KUPILI DO 1.1.1993 VELIKO ZNIŽANJE CEN STAVBNEMU POHIŠTVU: v&FVK GLADKA 23% [sp FVK STILNA 18% ^ SUMO PODBOJI 21 % ds* PAMO OBLOGE 15 % ^ PAMO OBLOGE (dolž. 1.5 -2 m) 21 % .sp FURNIRNI ELEMENTI 23 5 cs’ OMARE 20% ■sp IZOLIR OKNA 20-25% ^POLKNA 27% ROLO 20% kip LAMELNA VRATA 10% .sp LEPLJENE PLOŠČE 10% Popusti veljajo tudi za plačilo v dveh zaporednih obrokih. Takšnega božično - novoletnega darila ne smete zamuditi! UPORABA GNOJEVKE V KMETIJSTVU Piše: mag. Jože Pratnekar V zadnjih desetih letih se je tehnologija na področju gradnje hlevov za govedo in prašiče močno spremenila. V želji, da se delo v hlevu olajša in poenostavi, živalim pa nudi ugodne “bivalne" pogoje, so v praksi pri gradnji hlevov uvedli povsem nove tehnološke prijeme. Poznamo hleve, kjer se živalski odpadki zbirajo v obliki gnojevke. Pri klasičnih hlevih na trdi gnoj je odstranitev gnoja iz hleva eno najtežjih opravil, saj je večino dela potrebno opraviti ročno. Pri takem sistemu reje so živali umazane, pa tudi potrebe po nastilju so velike. Sodobni hlevi, kjer se seč in blato zbirata v obliki gnojevke, so bili prvotno zgrajeni za potrebe prašičjih farm. Pozneje se je novost prenesla tudi v govedorejske objekte. Poleg velikih prednosti, ki jih ta sistem prinaša v živinorejo, pa obenem povzroča tudi precej problemov. Najhujše težave so na velikih farmah, kjer krmljenje živali sloni na koncentratih in nimajo dovolj kmetijskih površin. V govedoreji je prag kritičnosti, če redimo po 1 ha kmetijskih površin več kot 3 odrasle govedi. V tem primeru govorimo o škodljivosti gnojevke na okolje. V razvitih evropskih deželah že vrsto let veljajo določila, s katerimi je raba gnojevke posebej predpisana. Prepovedana je uporaba v zimskem času, ko je zemlja zmrznjena, še posebej tam, kjer so rezervati pitne vode. Ponekod ni dovoljeno polivanje po površini. S posebnimi stroji gnojevko "zadelajo" v zemljo. Tudi pri nas je v pripravi zakon, ki bo določal merila za uporabo gnojevke, še posebno tam, kjer so nahajališča pitne vode. Namen tega sestavka je, da kmetovalce seznanimo o pravilni rabi, o koristnosti in problemih pri uporabi gnojevke v kmetijstvu, Kaj je gnojevka Gnojevka je mešanica živalskih izločkov - blata in seča. Od ene odrasle govedi dobimo na leto približno 13 m3 nerazredčene gnojevke. Če živali poleti pasemo, se količina zmanjša za 40 do 60%. V 1.000 nerazredčene goveje gnojevke je približno 5 kg dušika, 2 kg fosforja in 7 kg kalija. V gnojevki od prašičev je okoli 6,5 kg dušika, 3,5 kg fosforja in 3,5 kg kalija. Količine posameznih hranil zavisijo od vrste gnojevke, ki jo pokladamo prašičem. To pomeni, da sta v tem organskem gnojilu predvsem dušik in kalij kot pomembna elementa pri prehrani rastlin. Ker je dušik tisti element, ki poleg koristnosti povzroča v okolju tudi negativne posledice, je prav, da njegovo delovanje v naravi pobliže prikažemo. Večina dušika v tleh je organsko vezanega v koloidni obliki in v vodi netopni obliki. Taka oblika dušika je za rastlino nekoristna. Proces spremembe dušika v drugo, rastlini nedostopno obliko imenujemo mineralizacija. Rezultat tega je amonijski dušik, ki ga rastline že lahko sprejemajo. Proces na tej stopnji navadno ni zaključen, saj se dušik še naprej spreminja v nitritno in nitratno obliko. Ta pojav se imenuje nitrifikacija dušika. Ta oblika dušika je izredno mobilna in če rastline ne morejo sprejeti vseh količin (npr. v dobi mirovanja), se odplavlja in predstavlja za okolje resen problem. To pomeni, da se pri velikih odmerkih gnojevke oz. mineralnih gnojil, če z njimi gnojimo v dobi, ko rastline rastejo, večina dušika izpere v podtalnico in s tem ogroža zdravje ljudi. V novejšem času se na tržišču posebni dodatki, ki preprečujejo razgradnjo dušika v gnojevki. Tak pripravek je DCD (dicianamid). Po hektarju ga potrosimo od 20 do 25 kg in to predno polivamo gnojevko. DCD zavira nitrifikacijo dušika za tri mesece. Ta metoda pride v poštev, če polivamo gnojevko v dobi, ko rastline mirujejo. Varovalne potrebe Večkrat se postavlja vprašanje, kolikšen del dušika iz gnojevke uhaja v zrak. Dr. ARMBERGER ugotavlja, da pri zakisanih in nevtralnih tleh s pH od 4 do 8 ni problemov. Če pa je zemlja zelo bazična (pH od 8 do 10) in če je temperatura zraka nad 20 stopinj Celzija, več kot 70% dušika, ki je v gnojevki, izhlapi. To pa poleg izpiranja dušika v zemljo in podtalnico predstavlja nov problem onesnaževanja okolja (kisel dež, poškodbe gozdov, zakisavanje tal in voda-itd.). Ob koncu stnimo nekaj misli o rabi gnojevke v kmetijstvu. 1. Pri načrtovanju hlevskih zmogljivosti na kmetiji upoštevajmo gornjo mejo 3 odrasle govedi na hektar kmetijskih površin. 2. Pri gradnji jam za gnojevko pred- vidimo vsaj 8 m3 prostornine na odraslo govedo. 3. Vedno polivajmo razredčeno gnojevko (v dobi vegetacije razmerje 1:1, v dobi mirovanja pa v razmerju 1:0,5 v korist gnojevke). 4. Po hektarju polijemo največ 30 t gnojevke (problem kalija in s tem razvoj zeli). 5. Na njivi gnojevko takoj podor-jemo oziroma zadelamo v zemljo. 6. Travnike in pašnike gnojimo z gnojevko po možnosti samo v dobi vegetacije. 7. Polivamo jo ob vlažnem in deževnem vremenu. 8. Credinke, kjer gnojimo z gnojevko, pozneje pokosimo. 9. Gnojevke ne polivamo ob suhem in vročem vremenu, na sneg in tudi ne ne zmrznjeno zemljo. Zaključek Gnojevka kot organsko gnojilo je pomemben vir hranil pri prehrani kmetijskih rastlin. Z njo lahko v pretežni meri nadomestimo draga mineralna gnojila. Pri uporabi pa se moramo zavedati, da poleg koristi prinaša tudi mnoge nevšečnosti in škodo v okolju. Zakonski predpisi bodo določali uporabo gnojevke v kmetijstvu in obenem tudi kazni za tiste, ki teh določil ne bodo upoštevali. Sicer pa je prav, da tudi kmetovalci s svojim znanje in smotrnim gospodarjenjem pripomoremo k ohranitvi tega vedno bolj onesnaženega planeta bodočim rodovom. SREČKO ŽEVART, avtoprevoznik: "Na volišče sem šel s prepričanjem, da se bo kaj spremenilo. Zato sem oddal glas tistemu, za katerega vem, da bo v parlamentu lahko naredil veliko. V predvolilnih obljubah je bilo veliko obljubljeno, zdaj pa pričakujem, da bodo te obljube uresničene." METKA HERLAH, delavka: "Da so delavci v zelo težkem položaju, da je veliko brezposelnih, vemo vsi. Pred volitvami so nam na veliko in razkošno obljubljali nova delovna, mesta, boljše šolstvo in še marsikaj. Če se bo le del tega uresničilo, bo veliko in s tako odločitvijo sem tudi odšla na volitve." JUSTIN KAMENIK, kmet: "V kmetijstvu so velike težave. Kmet je zdaj potisnjen čisto na stranski tir. Kar poglejte, svoje je opravila suša, ne moremo prodati živine in tudi ne mleka. Nič nima prave cene, krmila in umetni gnoj so predragi. Nov parlament bo moral pogledati tudi na kmeta, zato sem volil take ljudi." ŠTEFANIJA POTOČNIK, kmečka upokojenka: 'Veste, pred volitvami sem veliko spremljala volilni boj preko radia, televizije in časopisov. Po pravici vam povem, da so se nekateri kandidati za nov parlament dokaj nezrelo obnašali, kaj takega ne bi počel niti najbolj neumen kmet. Stara sem že, pa bi rada videla, kako še bo.” f L REZULTATI VOLITEV V KOROŠKIH VOLILNIH OKRAJIH .'““I ..f-mmmm..m RAVNE SLOVENJ GRADEC DRAVOGRAD-RADLJE 1204 7408 2496 0.47 1.2S 7.28 44.78 13.09 2.39 0.21 2.04 0.96 0.41 10.78 O. IB 0.66 2.76 3.91 0.03 0.27 0.07 2.21 0.77 O. 18 POKI. IME K T 2. DEHOS-KRAf 1.LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS TATJANA ERGER JEVA ZORU IENA LISTA-DOHOVINSKA NARODNA STRANKA CELAVEC MIHAEL 3. KR4CANSKI SOC I AL I ST I-DS NAPREJ-SVOBODNA STRANKA LUŽNIK MARIJAN 4. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 5 - LIBERAL JELNIK HERf- RIGELNI 6.SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD BERLOŽNIK MARJAN 7.ZELENI SLOVENIJE FAJMUT PETER 13.DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA PRATNEKAR TONE Ifc. NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENS* A GOSPODARSKA STRANK A 4TUMPFL ALBERT 17. SLOVENSKA LJl JEREB BERTA SAMOS MROVL. 19. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE - SEG MLAKAR ZORAN 20. ZVEZA ZA PRIMORSK O - ZZP URŠIC MARJAN 21. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS JURICAN KnANC 22. LIBERALNA STRANKA - LS Pistotnik: drago 23. NESTRANKARSKI KANDIDAT SEVER FRANC 24. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS KRIVEC FRANJO IE "SVC 9. SOPS-SLOVENSKA OBRTNO-PODJET&ISKA STRANKA PRAPER JANEZ 10.STRANK A NEODVISNIH KUSEJ MOJCA 11. SDKS ŠTAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA PETERKA IGOR 12. ZDRUŽENA LISTAI DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANK A UPOKOJENI LESJAK RAJKO 13. GIBANJE ZA OBOO DEMOKRACIJO - GOD KOKOSINEK ERVIN 14. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE 3779 1664 1.00 0.39 0. 94 30. 75 13.54 2.50 0.47 0.99 1 late * priimek in ime kandidata 1 .LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS ROERJEVA ZDRUŽENA LISTA-DOMOVINSKA NARODNA STRANKA Ul* VIDMAR VINKO 2. DEMOS - KRAMBERl 1ANČ1 GALE FRANČIŠKA 3. KRŠČANSKI SOCI Al ČEGOVNIK JANKO SLOVENSKA NACIOI GOSTENČNIK IVAN LDS - LIBERALNO-! PETROVIČ PETER IALISTI-DS NAPREJ-SVOBODNA STRANKA ČEGOVNIK JANKO 4 .SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS GOSTENČNIK IVAN 3-DEMOKRATSKA STRANKA 6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD TOVSAK PETER 3VEN1JE 4394 1817 7. ZELENI i PVHR VIKTOR 8. PRAPERTNIK MIRKO MIRKO PRAPERTNIK 9.SOPS-SLOVENSKA OBRTNO-PODJETNISKA STRANKA TERNIK AVGUST 1.09 10.STRANKA NEODVISNIH NEMEC HUBERT 0.57- ii.sdks štajerska demokratska krščanska stranka KRAMER ROMAN 15.37 12. ZDRUŽENA LISTA : DELAVSKA STRANKA. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENC KOMLJANEC JANEZ 0.25 13.GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD BABIC EKREM 0.58 14.REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE NAMER BORIS 2.34 15. DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA SPEGLIO ERIKA 0.84 16. NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA JURHAR IVO 14.96 17. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS KRAJNC ANTON 0.02 18. SAMOSTOJNI KANDIDAT KOLOSKO GIBANJE - SEG LESKOVEC DUŠAN 0.04 20.ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP SAGADl '1. SOCI Al 0.81 22. LIBERALNA STR/ PERGER HRABRO 0.34 23. NESTRANKARSKI KANDIDAT I FRANC 1.62 24. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 0.24 CVOT I 24. SOCIALDEMOKRAT KRAJNC MARJAN 25. ZDRUŽENJE -SVI ŽLIČAR J VOBODA.MIR I SDSS EKOLOŠKI RAZVOJ’ SLOVENIJE - 1.31 1.LII « pr Umi • kandidat* 8.37 32.48 12.83 3.96 0.32 3.13 2.26 1.01 7.98 0.34 0.74 2.17 1.97 10.40 0.16 1.99 O.IB 3.39 0.93 ŠEPALNO DEMOK POKI-INEK TATJANA 7.DEMOS-KRAMPERGF RJ E GUEJTH ZOLTAN I8CANSK LUŽNIK K CII 3. KRI IMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDGS ZDRUŽENA LIST A-DOMOVINSKA NARODNA STRANKA . R6CANSKI BOCI AL ISTI-DS NAPREJ-SVOBODNA STRANKA MARIJAN ».SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS GODEC BORUT S.LDS - LI BER ALNO- DEMOKRATSKA STRANKA SUSEK MAKS «KI KRI VOSNER MIRKO 7.ZELENI SLOVEK TOPLER VLADIK S.PRAPERTNIK MIRKO MIRKO PRAPERTNIK 9. SOPS-SLOVENSKA OBRTNO-PODJETNISKA STRANKA GRUBELNIK IVAN-J ANKO 10.STRANKA NEODVISNIH NEMEC HUBERT 11. sdks štajerska demokratska krščanska stranka CEPIN MILAN 12. ZDRUŽENA LISTA i DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENC RAŠKO LOJZE 13. BI BANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD KOKORINEK ERVIN 14. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE IVENI JE 1DIMIR 1. RFPUBL IKANSK NAMER IGOP 3. DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA 19.SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE - SEG KRPAČ RADO 20.ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP ŠKRLJ JOŽE 21.SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - 8B8 HALUŽAN ANDRIJA 22. LIBERALNA STRANKA - LS MOTALN MATJAŽ 23. NESTRANKARSKI KANDIDAT FRANC DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS SEVER FRANC '4.60CIALDEH0KR* KRAJNC MARJAN PREPIH____________ EXPO ’92 V LJUBLJANI Predstavile so se tudi koroške turistične agencije: DE PROFUNDIS, PECA, HOTELI KOMPAS, GTC KOPE IN S.A.S., d.o.o. Ponudba za zimo 1992/93 je bila za Koroško vzorna in solidna Za promocijo smučarskih zmogljivosti na koroškem so poskrbeli vodilni predstavniki turističnih in drugih agencij Zapisati tudi moramo, daje bilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani v času sejma (od 3.12. do 6.12. 1992) zelo dobro obiskano in da se je v tem času sklenilo vrsto poslovnih dogovorov za smučarsko sezono 1992/93. Na sejmu so prodajali (zelo uspešno) rabljeno smučarsko opremo, organizirane so bile tudi okrogle mize in predavanja. F.D. H 0 D N 0 $1 II I ČRNA L’DS - liberalno demokratska stranka Koroške se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki ste oddali svoj glas za nas na volitvah 6. decembra. Vaš glas pomeni zaupanje v napredek in uspešno Slovenijo. SKUŠALI BOMO UPRAVIČITI VAŠE ZAUPANJE NA NEW VORŠKEM MARATONU Tudi člani Tekaške sekcije Nejc s Koroške Na največjem svetovnem maratonu je tekmovalo kar lepo število Slovencev, med Korošci pa so znana imena Kazimir Lužnik, Hinko Jerčič, prvič pa sta se ga udeležila Janko Kolar in Niko Poberžnik. Dan pred maratonom so se tekmovalci zbrali pred skupščino OZN, kjer se je poleg šestih jezikov iz ust govornikov slišala tudi slovenščina, kar pomeni korak naprej v promociji države Slovenije. Zal pa se je tudi tokrat pokazalo, da so zanjo še n ajveč naredili prav posamezniki, udeleženci maratona, manj ali skorajda nič pa posamezne inštitucije ali vladni resorji. Po slovesnosti pred generalno skupščino OZN so se tekmovalci odpravili na pet kilometrski tek "Breakfast run", kjer so se predstavile vse sodelujoče države sveta. NIKO POBERŽNIK: "Teke do 21 km treniram že nekaj let, tekmujem po Italiji in Avstriji, kjer dosegam zelo lepe rezultate. Po večletnem ukvarjanju s tekom sem si tudi jaz zaželel sodelovanja na največjem teku na svetu, New Yorskem maratonu, kar so sanje vsakega atleta. Izpeljan je do potankosti, slovi po rekordni udeležbi in vrhunski organizaciji. Proga je speljana skozi pet občin, start je v Staten In-slandu, potem pa gre proga skozi Brooklyn, Queens, Manhattan, Bronx, cilj pa je v centralnem parku na Manhattnu. Maraton spremlja več milijonska množica gledalcev, ki bučno in spodbudno bodrijo vsakega tekmovalca. Na ta dan mora biti atlet za ta 42 km cestni tek dobro pripravljen, s psihično in fizično kondicijo. Sam sem se nanj veliko pripravljal, tekel in treniral gimnastiko, ki je pomembna še zlasti, da ne pride do telesnih poškodb. To je bil moj prvi maraton, zato svoj uspeh jemljem za toliko večjega. S časom 3:09:33 sem dosegel skupno 2164 mesto, v kategoriji od 40 do 45 let pa 1509 mesto. Teka se je udeležilo 30.000 tekmovalcev. Tek sam mi ni delal preglavic, vendar bi bila moja uvrstitev najbrž boljša, če na startu ne bi zapravil časa zaradi nepopisne gneče. Vsekakor pa je udeležba na maratonu enkratno doživetje. " Niko Poberžnik je v imenu kolegov Tekaške sekcije Nejc poudaril, da so stroške potovanja in bivanja v Ameriki krili sami, da pa so se našli tudi nekateri sponzorji, ki so jim znatno pomagali, zlasti Kograd IGEM Otiški vrh, Občina Dravograd in podjetje Lir iz Velenja. / /F/ Niko Poberžnik na ulicah New Yorka R I J A GALERIJ A N. KOLAR, ŠOLSKA ULICA 5, SLOVENJ GRADEC, SLOVENIJA, TELEFON (3862) 0602 44 044 I S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE d. o. o. SLOVENJ GRADEC IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE M Nogometni drugoligaši so končali prvi del prvenstva Zanimivost: Moštvo Orie Rudarja iz Trbovelj je v jesenskem delu prvenstva doseglo 30 zadetkov. Od tega so jih Trboveljčani kar tl dosegli proti Korotanu Suvelu in Dravogradu. Prvega so premagali kar s 7:0, drugega pa “samo" s 4:0. Mogoče v tolažbo: obe tekmi sta bili odigrani v rudarskem mestu. celo edino potrebujejo Prevaljčani. Drugoligaška pomlad bo namreč več kot vroča in do izraza bo še bolj kot do sedaj prišla široka izbira igralskega kadra ter predvsem dobra taktična pripravljenost moštva. Proti koncu prvenstva se bodo nedvomno tekme igrale "na nož" in vsak spodrsljaj bo imel dvojni negativni učinek: nazadovanje na lestvici in dodatna psihološka obremenitev moštva. NK KOROTAN SUVEL (foto: Ocepek) Rok Tamše To, da smo pred pričetkom prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi napovedovali, da se bo po vse verjetnosti bolje uvrstil na koncu Dravograd, nikakor ne pomeni, da želimo slabo Korotanu Suvelu, ki je po končanem jesenskem delu eno točko in tri mesta pred Dravograjčani. Namreč končan je šele "prvi polčas" in v drugem delu se bo še nadaljeval boj koroških drugoligašev za obstoj v sedanji druščini. Če poskušamo ocenjevati dosežka po osvojenih mestih, so Prevaljčani bili uspešni, Dravograjčani po so pravzaprav razočarali. Glede na priimke in prejšnje igre v moštvu slednjih se je izkazalo, da imena sama niso zadosti. V Dravogradu so zamenjali trenerja Kokalja s Perušom, ki je "zavladal" z bolj železno roko, kljub temu pa so pravi rezultati izostali. Res, da čez noč ne moreš storiti velikega preobrata, zato lahko pričakujemo boljše rezultate dravograjskega moštva spomladi. Za njih obstanek v ligi ne bi smel predstavljati prevelikih težav, čeprav je moč drugoligašev vse prej kot zanemarljiva. S preveliko skromnostjo izstopata le ljubljanska Ilirija Romico in Napredek iz Radomelj. Tudi na Prevaljah je prišlo do menjave na klopi. Omana je zamenjal Tomažič. Nogometaši Korotana Suvela so pravzaprav tri velike rezultate dosegli v prvem, devetem in zadnjem (petnajstem) kolu jesenskega dela. V prvem so doma premagali močni Avtobum iz Kočevja, v devetem so doma remizirali s še močnejšim Jelenom Triglavom, v zadnjem kolu pa so v Vevčah pri Ljubljani presenetljivo premagali SET Vevče. To je po našem mnenju velikih pet točk Prevaljčanov, ne gre pa pozabiti tudi na točko iz Medvod. Tako so v gosteh zbrali kar pet točk, s čimer so ublažili kikse z domačega igrišča. V Radomljah so si igralci Korotana Suvela proti Napredku eno točko priborili na igrišču, drugo pa so dobili zaradi nediscipline domačega nogometaša. Dve minuti pred koncem tekme je namreč napadel sodnika in tekma je bila prekinjena pri rezultatu 1:1. Dravograjčani so razočarali svoje navijače. Zameriti (če lahko govorimo o zamerah) jim gre predvsem na porazu doma proti SET Vevčam (0:1), na nadigranost v srečanju s Primorjem, prav tako doma (3:6), na previsokem porazu v Turnišču (5:1), sicer pa so na Prevaljah dobili koroški derbi z 2:1. Nogometaši iz mesta ob Dravi so v gosteh gladko premagali Napredek (hat-trick Smonkarja, z 3:0) ter izkoristili še tekmo z Ilirijo Romico v Ljubljani (zmaga z 1:0). Pričakujemo lahko morebitne okrepitve v enem in drugem taboru, čeprav te bolj ali pa 2.SNL, jesenski del 1. Istragas Jadran 15 11 2 2 41:17 24 2. Primorje 15 9 5 1 29:14 23 3. Triglav Jelen 15 8 6 1 24:12 22 4. Oria Rudar 14 9 3 2 30:12 21 5. Avtobum 14 7 4 3 23:16 18 6. Domžale 15 6 4 5 24:25 16 7. Gidos Turnišče 15 6 3 6 22:20 15 8. Tabor Jadran 15 5 4 6 19:20 14 9. Loka Medvode 15 5 3 7 16:20 13 10. KOROTAN SUVEL 15 5 3 7 22:29 13 11. Dravinja 15 5 3 7 22:32 13 12. SET Vevče 15 5 2 8 14:20 13 13. DRAVOGRAD 15 5 2 8 23:32 12 14. ERA Šmartno 15 4 3 8 13:21 11 15. Ilirija Romico 15 1 5 9 13:11 7 16. Napredek 15 1 2 12 10:31 3 Strelci: KOROTAN SUVEL: Vrabič in Čujež 4, Goričan 3, Brglez in Ljubša 2, Dobreja, Plesec, Janet, Muršič in Ribaš 1 DRAVOGRAD: Smonkar in Šumnik 8, V. Rožej, Konič in G. Cesar 2 in Šerp 1 Ko zasrbijo prsti... "Noben hudič ne pride sam", pravi star ljudski pregovor. Drugače povedano pomeni to, da vse hude stvari pridejo skupaj. To se je potrdilo tudi konec minulega tedna. Ob izbruhu volilnega molka je na Koroškem izbruhnila še huda ura. In spet je najbolj prizadelo kraje in ljudi na koncu doline smrti. Odkrivalo je strehe, lomilo drevje - uničevalo tisto, kar so ljudje že tako ali tako s težavo spravili skupaj. Bilo je nekako tako, kot da se je na predvečer volitev še nebo zjokalo. No pa dan navrh, v nedeljo, je bilo Miklavževo. Sveti Nikolaj pa je, kot vemo, med drugim tudi zaščitnik mornarjev, varuje pa še -tako pravijo stari viri - pred povodnijo. V tokratnem splošnem uvodu pa bi opozoril še na eno značilnost. Zadnje čase je ponovno vse več voznikov, ki ne le da za volan sedejo vinjeni, marveč potem ko jih ustavijo policisti in jim prepovedo nadaljno vožnjo, tega ne upoštevajo in na vsak način želijo nadaljevati z njo. Pri tem pa kasneje še ponosno pripovedujejo, kako so okoli prinesli "neumne" policiste. Takšnim "zvitežem" v poduk: življenja (ali smrti, če hočete), svojega ali tujega, nikoli ne moreš prinesti naokoli. Račun prej ko prej pride in treba ga je plačati. Zal prepogosto z življenjem. Kriminaliteta Za začetek nekaj, kar nas morda pelje po poteh enega izmed zelo odmevnih prispevkov, ki je bil nedavno objavljen v našem časopisu. Pred sodnikom za prekrške se bo v kratkem znašel S.G., ki je imel na Pirševem domu nad Mislinjo neprijavljeno zaposleno A.S. Tudi osebnega dohodka ji ni izplačeval. Dva in dva je štiri! Kratko policijsko poročilo: NN (neznani storilec) je I.S. začetkom decembra odtujil dva zajca. Kratek komentar: če bo storilec poslej poleg "hitrih" prstov imel še dve hitri (zajčji) nogi, ga ne bodo tako hitro prijeli. O S.Č. in E.J., katerih tatinskih dogodivščin se bom zdaj lotil, bi lahko napisali kar celo knjigo. Navedenih dejanj pa sta celo utemeljeno osumljena. Že 12. aprila letos sta skupaj vdrla v pokriti točilni pult pred Namo na Ravnah. Kot prava nočna tička sta si iztočila kar 4 litre piva in jih tudi takoj izpila. Kaže torej, da je njuna pivska kondicija vsaj tolikšna kot dolgoprstna. Vrhu vsega pa jima bo to dejanje najbrž tudi težko dokazati, saj sta dokaze, najbrž kaj kmalu - za kakšnim vogalom - "iztočila". Tudi v njunem primeru drži, da se storilci kaj radi vračajo na kraj "zločina". Junija sta namreč ponovno vlomila v isti točilni pult in tedaj odnesla kar 4 litre žganih pijač. Se istega meseca sta potem vlomila v neko kletno shrambo na Čečovju in odnesla nekaj hrane in pijače. Malo kasneje sta potem "obiskala" še zelenjavni kiosk na Čečovju in odnesla suhe smokve. Kaže pa, da jima potem že pričelo zmanjkovati kondicije in sklenila sta se "športno udejstvovati". Vlomila sta v DTK in odnesla dva loparja za namizni tenis. Po tem dejanju si je E.J. sam nekoliko želel prezračiti pljuča in je v DTK vlomil še enkrat. Tokrat je odnesel nekaj zavitkov cigaret. V svojo bogato kriminalno kroniko pa je potem vključil kot sodelavca še A.S., ki je utemeljeno osumljen, da je v hrambo sprejel nekaj knjig, za katere je vedel, da si jih je E.J. pridobil s kaznivim dejanjem. E.J. bi svoje spomine "nočnega lovca" zdaj lahko mirne duše prodal kakšni ameriški filmski družbi, sočasno pa je to dokaz več, da ko človeka zasrbijo prsti ni več izbirčen. NN je z dejanjem, ki ga je storil v noči od 30.11. na 1.12., dokazal, da bi morale mnoge ustanove pri izbiri svojih imen biti bolj pazljive. Storilec je namreč takrat s kamnom razbil okno na trgovini Moj market v Slovenj Gradcu. Če ga ni vodila znana misel o tem "kdo bo vrgel prvi kamen", je povsem možno, da ga zaradi omenjenega dejanja vest nič ne peče. Lahko si je namreč mislil takole:"Če je market moj, lahko z njim pač počnem, kar se mi zljubi!" Če bo podobno razmišljal tudi sodnik za prekrške, pred katerim se bo NN bržkone kmalu znašel, lahko "prvega metalca" pošlje tudi na "Goli otok". Neznani storilec si je kot kaže kar po svoje tolmačil sedanje brezpravje pri gozdni sečnji. Vzel je sekirico in odšel v gozd -seveda (za zdaj še) družbeni in posekal 28 iglastih ter 5 listnatih dreves. GG Maribor je tako oškodoval kar za dobrih 25 tisoč tolarjev. Zdaj mu je najbrž še toplo, zato pa ga bo toliko bolj mrazilo za rešetkami. Prošnja policije: bodite pozorni na neznanca (morebiti pa tudi znaca), ki hodi na okoli po občini Radlje, kriči "pi, pi, pi... no, no... pi, pi,!", in na veliko krmi svoje in tuje kure. Nekdo je namreč pod 15.10. do 10.11. J.P. iz te občine ukradel dobrih 300 kilogramov koruze. Če bi bili policisti bolj iz-nadljivi, ali če bi imeli več časa, bi lahko "primer ukradenega etuija" zelo hitrto razrešili. NN je namreč 30.11. v Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec odnesel etui z 120 tolarji in mesečno voznovnico. Dobili bi ga lahko še istega dne na avtobusu, kot edinega (sumljivega) potnika, ki se je vozil ves dan nepretrgoma na isti relaciji. Mesečno vozovnico je najbrž - kot bogat plen -želel zares do kraja izkoristiti. Kar sam se bo lahko pred sodnikom za prekrške "zabetoniral" neznani storilec, ki je v Podvelki 30.11. ukradel betonski mešalec in I.B. oškodoval za 20.000 SIT. Časopis Nedeljec na Koroškem resnično v pravem pomenu besede dobro "gre" ali dobiva noge. Nekdo je namreč v noči od 25. na 26. november s police kioska na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu odnesel kar 25 izvodov tega tednika. Morda pa je bilo dejanje storjeno tudi zaradi "nuje posebne vrste". NN je v noči od 27. na 28. novembra poskušal vlomiti v dva čebeljnaka v Radljah ob Dravi. Storilca gre verjetno iskati med medvedi. Takšnimi s tem priimkom ali lastnostmi. Neznani storilec je spet udaril tudi v Hudem kotu. Tokrat je vlomil v vikend A.Ž. Ni znano, če je kaj odnesel ali je dejanje storil le zato, da bi prišel v mojo rubriko v Prepihu. Sicer pa so ljudje iz tistega konca zares edini, ki so v pravem pomenu besede vajeni "vsega hudega". J.S. je utemeljeno osumljen, da si je v videoklubu Jelka v Dravogradu sposodil 10 videokaset, ki jih še ni vrnil. Povsem jasno je, zakaj: najbrž jih je želel položiti pod novoletno jelko. Bojda sedaj išče še videoklub z imenom Božič. Posebnež svoje vrste je R.H., ki je 26.11. kratko in malo odvzel Certusov avtobus in se odpeljal proti Lehnu. Pri sodniku za prekrške mu izgovor, da mu je pač "ušel zadnji avtobus", ne bo kaj prida koristil. Zanimivo pa bi bilo vediti, kako bi si R.H. pomagal, če bi mu ušel "zadnji vlak". Bunkerasi Te rubrike v zadnjem času ni bilo tako pogosto, ker na srečo takšnih primerov ni bilo veliko. Tokrat lahko poročam o vinjenem K.U., ki je okoli polnoči razbijal šipe na osnovni šoli na Štibuhu v Slovenj Gradcu. Prijeli so ga, še preden je lahko nadaljeval "študij steklarstva" na kakšni višji ustanovi. Na "partijo šaha" je moral k policajem tudi P.V., ki je vinjen motil tišino v planinskem domu na Remšniku. Bojda je zaradi osvojitve "remšniške transferzale" tako presunljivo jodlal, da so ga kratko in malo morali odpeljati na "simultanko" v policijski bunker. T.I. PREPIH OPREMA VAM V MESECU DECEMBRU NUDI NAJNIŽJE MOŽNE CENE SEDEŽNIH GARNITUR, VZMETNIC IN LEŽIŠČ. Informacije: Nova Oprema, Slovenj Gradec, Stari trg 304, tel.: 0602 44-185,41-144 Trgovsko podjetje "KOROTAN" Ravne na Koroškem vam v svojih poslovalnicah do konca leta 1992 nudi: ■ 10 % gotovinski popust v vseh tekstilnih trgovinah za nakup nad 3.000,00 SIT, ■ 20 % popust pri gotovinskem plažilu peči za centralno ogrevanje iz zaloge v poslovalnici Gradbeni material Prevalje, ■ 10 % popust za gotovinski nakup v poslovalnicah gradbenega materiala in železnine, ■ razne akcije v vseh špecerijskih poslovalnicah. Poslovalnica SAMOPOSTREŽBA Prevalje pa bo do konca leta 1992 odprta tudi ob sobotah in to do 19.00 ure. Se priporačamo za nakup! > les ^ TRGOVINA LES TRGOVINA VSE ZA V LES DOBITE V TRGOVINI LES PRODAJAMO VRHUNSKO PROFESIONALNO GOZDARSKO OPREMO, ORODJE IN VSA ZAŠČITNA SREDSTVA PO KONKURENČNIH CENAH. NUDIMO TUDI KURIVO PO NAJNIŽJIH CENAH (LIGNIT 5.600,00 SIT / TONA) POKLIČITE ALI OBIŠČITE NAS! Koroška cesta 68, Radlje ob Dravi, telefon: 0602 / 71 421, fax.: 0602 / 71 239 Naš delovni čas je vsalt delovni dan od 06.00 do 15.00 gorenjep@taii od tod do poslovnosti DRUŽINA OSEBNIH RAČUNALNIKOV DIALOG 286, 386 SX, 386, 486, NOTEBOOK KRONOS - UVELJAVLJEN SISTEM ZA BELEŽENJE DELOVNEGA ČASA Z MAGNETNO KARTICO v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan TELESTIK - SISTEM ZA OBVEŠČANJE IN INFORMIRANJE v lokalnih TV razdelilnih sistemih Aplikativna programska oprema za MS DOS, UNIX/XENIX Računalniške mreže (Authorised Reseller) Tiskalniki Laserski tiskalniki Podjetje za informacijske tehnologije d.o.o. Velenje, Žarova 19, tel. : 063 / 854 741, 0603/856 812, fax.: 063 / 853 944 m* Članek o prostituciji je dvignil precej prahu Že kar nekaj časa je minilo od izdaje številke Prepiha, v kateri sem obravnaval prostitucijo na Koroškem. Res, dvignil je precej prahu in verjeli ali ne, to je dobro. Ne zaradi dviga naklade našega časopisa, ampak zaradi osveščanja ljudi in da se končno pogleda resnici v oči. In "resnica" v članku je sprožila polemiko. Nekateri so bili mnjenja, da lažem vsevprek, drugi spet, da sem napisal še premalo. Našli so se tudi novi informatorji in imam občutek, da bi lahko pisal nadaljevanko. Najsiloviteje pa je reagiral Stanko Gaberc, mož, ki ima v zakupu Piršev dom. Najprej sva se slišala po telefonu dan po izidu članka, v katerm je bil omenjen tudi Piršev dom. Če sem snemal pogovor? Res nepotrebno vprašanje. Gospod Gaberc je pojasnil svoje stališče do teksta, prikazal je položaj, v katerem se je znašel, vse skupaj pa ni bilo prav nič prijazno. Tega tudi nisem pričakoval. Zatem je minilo kar nekaj časa, v tem obdobju smo pri Prepihu pričakovali napovedano tožbo, sam pa sem se v svojih mislih pozabaval z možnimi scenariji razpleta. Po približno dveh tednih je gospod Gaberc poslal Prepihu dopis, v katerm je že občutiti zmernejši ton, nakazala se je možnost dialoga. Že v kratkem se je Stanko Gaberc odločil, da za naš časopis pove svojo plat zgodbe o prostituciji na Pirševem domu. Soočila sva se v slovenjgraškem hotelu Kompas, čeprav sem sam bil pripravljen obiskati Piršev dom. Pogovor je bil ploden. NEPRIJETEN ODMEV "Vaš članek je sprožil zares negativen odmev na moje delo. Beležim velik izpad prometa na Pirševem domu, natakarica je morala takoj zapustiti delovno mesto po posredovanju njenih staršev. En natakar zdaj že mesec dni dela sam cele dneve. Trenutno nove natakarice ne najdem, čeprav sem dal oglase v naše časopise. Iz koroške regije niti slučajno ne moreni dobiti natakarice. Razne opazke poslušam, kjerkoli me poznajo. Sam sem veliko vložil v Piršev dom. Po ocenah sodnega cenilca znaša ta številka okrog 120 000 DEM. Moj namen je bil razviti primemo gostišče, saj smo blizu meje. Prav tako sem želel narediti nekaj za samo Mislinjo. Pred domom sem pokril teraso za razne prireditve. To sem dal na voljo Krajevni skupnosti Mislinja. Tako so bili na Pirševem domu tudi Oglarski večeri. Prisoten je bil tudi g. Tisnikar, ki je omenjen v članku. Teraso sem jim odstopil zastonj, imeli pa so tudi dobiček. Zato je vse prej kot fa ir, da se v lokalnem časopisu piše kaj takega. Za mene ni važno, če ste vi pisali v pogojniku. Za mene je važno, kakšen je odmev bralcev. Ta stvar (prostitucija, op.p.) se nikdar ni odvijala na Pirševem domu. Nikoli ni bila gor nobena ženska naprodaj, kakor piše v članku. Ni ga moškega izmed mojih gostov, ki bi lahko rekel, da je dobil tovrstne usluge na Pirševem domu. Več oseb je bilo prizadetih. Vi ste omenili, da naj bi se prostituirali dve domačinki. Ljudje v Mislinji so avtomatsko izluščili par žensk, ki naj bi to bile, čeprav to nikdar niso bile. Na njih je vršen velik pritisk. Niso imenovane in zoper vas ne morejo ničesar, toda so na tapeti. Skratka, na splošno ste mi zadali velik udarec, na razvoj in vse skupaj. Piršev dom je v zasebni lasti in jaz sem odgovoren, kaj se dogaja." pravi Stanko Gaberc. "Marsikateri moški me vpraša, kdaj lahko pride gor na kakšno uslugo. Mnogi so rekli, da so hodili na Piršev dom, ampak so mnenja, da sem jaz vso stvar držal za sebe in nisem povedal še njim. V sami Mislinji je bilo to grozljivo. Od trgovk do ostalih, vsi so me spraševali in prišlo je že tako daleč, da sem razmišljal celo o prodaji celega objekta." NOVA INVESTICIJA "Ravno zdaj se z vsemi silami naprezam, da bi odprl night-club zraven doma. Gre za to pokrito teraso, noter že imam opremo, nabavil sem pohištvo, vgrajeno bo ogrevanje. To ni mala stvar in malokdo sc bi tega lotil. Najverjetneje marsikatero punco starši ne lx>do pustili na Piršev dom zaradi takšnega pisanja. Že zdaj je veliko odklona podjetij, ki so bili moji stalni poslovni partnerji. Obstajajo tudi pisne izjave firm, ki pa jih vam ne bom predočil. Imam jih za duge stvari. Ta night-club naj bi pričel delovati sredi decembra in upam, da mi bo to uspelo." POGLED NA PROSTITUCIJO "Vsekakor prostitucija je prisotna oziroma bo prisotna v Sloveniji, če bomo šli v korak z razvitim svetom. Mogoče so te stvari povezane tudi s poslovnostjo, vsaj tako je mišljeno drugje. Pri nas si legalne prostitucije še ne moremo privoščiti. Ne vem, kdo si lahko danes zamisli prostitucijo na Pirševem domu. Tega sem prevzel v svoje roke malo pred vojno v lanskem letu . Zaradi adaptacije je bil dom zaprt približno tri mesece in ta-krat so se pričele širiti govorice v stilu: Ali se gor dela "kurbnhaus", ko tako dolgo adaptiramo. Verjetno mi je kdo želel nagajati in je širil takšne govorice. Moram reči, da vsi gostje, ki so obiskali Piršev dom, lahko potrdijo, da kaj takega gor niso zasledili. Nekaj pa je, kar se dogaja povsod. Med drugim nudim na Pirševem domu tudi prenočišča. Zato, ker je to bolj oddaljena točka, bolj na skritem koncu. Velikokrat se zgodi, da se uporabljajo tudi prenočišča ali dnevni počitek, kar pa se mene ne tiče. S te strani se naj ne bi povezovalo s prostitucijo, saj to obstaja povsod. Sam moram gostu sobo dati, če jo imam v ponudbi. Prostitucije si ne bi privoščil, če tudi bi bilo to legalno. Za tem stojim. Namreč, če imaš ženske, jih moraš gotovo učinkovito zaščititi. Pri nas bi bilo to zelo težko, saj pri nas to še danes ni tako javno. Prav tako nimamo zadostnega nivoja kulture, da bi lahko to nemoteno delovalo." NI BILO, NI IN NE BO PROSTITUCIJE (KOT TUDI NE TOŽBE) "Vsaj dokler sam jaz na Pirševem domu, prostitucuja tam ne bo delovala. Z ured- nikom Prepiha sva se dogovorila, da bom umaknil tožbo, če bo objavljena relna situacija Pirševega doma. Realnost je ta, da prostitucije gori nikoli ni bilo, je ni in je ne bo, dokler poslujem tam jaz. S člankom ste mi naredili slabo reklamo in v novo investicijo, torej v odpiranje night-cluba oziroma diskoteke, zagotovo ne bi vložil, če bi bil odvisen samo od domačinov. Tako želim Mislinji in širši okolici le nekaj ponuditi, saj je jasno, da se mladi s tega konca nimajo kam dati, predvsem ob vikendih." RESNIČNO ŽIVLJENJE TEČE DALJE Stanko Gaberc je povedal svoje. On je oseba, ki je najbolj na mestu, da danes govori o Pirševem domu. Kljub članku, ki mu je po njegovih besedah prinesel le slabo, bo izpeljal investicijo z diskoteko. Po njegovih napovedih sodeč, bo šlo za precej simpatičen lokal, izdal nam je tudi že ime, vendar ga ne bom zapisal, ker bi služilo propagandi. Seveda žensk (tistih naprodaj) tudi v novi diskoteki ne boste našli, izpuščeni pa bodo tudi erotični showi. Članek Prikrita scena telesne naslade ne bo pozabljen, Piršev dom pa si zlahka lahko zgradi image, ki ga bo povsem oddaljil celo od govoric o prostituciji. Naj bo tako! Pa še to. Neštetokrat sem imel v ušesih in tudi v mislih nadaljevanko o pričujoči temi. To je bil plod "pritiska" s strani javnosti. Malokdo mi ni verjel, da s člankom o prostituciji nisem imel nikakršne želje po nadaljevanki, niti po tem, ko je vse skupaj postalo vabljivo. Članek sem pisal kot analiziranje in vrtanje v resnico, nikakor pa nisem hotel "proizvesti" novih resnic. In smo tam! Resnica je med ljudmi, v življenju. Vse ostalo je popačena podoba, slaba kopija... RokTamše slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO t rftufc CufcT" TO JE ŠPORTNA REVIJA ■KIPA IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKUI Avstralsko združenje SLOVENSKIH POSLOVNEŽEV vabi k sodelovanju podjetnike In obrtnike Iz Slovenije, ki se želijo poslovno uveljavljati na avstralskem tržftču. Informacije: ASTOR d.o.o., Prežihova 24 p.p. 12 - Ravne na K croi kem Tel.: 0602/ 23-094, Fax: 0602/23-599 Kako umazana igra je lahko v predvolilnem času, boste spoštovane bralke in bralci, spoznali v naslednjem sestavku: Na predlog stranke Narodnih demokratov, katere člana sva z možem, naju je Okrajna volilna komisija določila za volišča, in sicer: volišče 19, OSNOVNA ŠOLA HOLMEC mojega moža Albina Krajnc, na volišče 23, PENZION POLJANA pa mene. Čeprav sva oba želela in tudi stranka je dala priporočilo, da naju določijo v volilne odbore na Prevaljah, sva prejela odločbi za Poljano in Holmec. Menila sva, če je komisija tako določila, potem naj tako ostane. Dne 18. 11. pa se je mož slučajno srečal s predsednikom Krajevne skupnosti Holmec, g. SKUK Avgustom. V prisotnosti g. Kos Rajka se je med njima razvila polemična debata glede članka, ki ga je mož napisal za PREPIH, kjer se zavzema, da se stražnica Holmec da v najem za storitveno dejavnost, torej v gospodarske namene, nikakor pa Krajevni skupnosti Holmec, ki je ne potrebuje in je tudi ni sposobna vzdrževati. Za tistih nekaj sestankov pa ima na razpolago prostore v Osnovni šoli Holmec. Za ta članek, ki je pri nekaterih očitno dvignil temperaturo, se avtorju članka želita maščevati g. SKUK in tajnica g. GERDEJ Mira. Tako sta skovala načrt, da se naju izloči iz volilnih komisij na voliščih PENZION POLJANA in OSNOVNA ŠOLA HOLMEC. Ob polemičnem pogovoru 18. 11. je predsednik KS Holmec g. SKUK Avgust povedal: "Danes sem klical na občino, da se vaju izloči iz teh volilnih komisij. Tajnica g. Mira GERDEJ mi je povedala, da je pobudo za izločitev dala skupina kmetov, zato obstaja bojazen, da ljudje ne bi prihajali volit. Mož, ki dobro pozna tajnico in predsednika, se zaradi te izjave ni razburjal. Mene pa je ta izjava močno prizadela in priznati moram, da sem slabo spala. Z nikomer nisem v sporu, razen ene sosede in tudi ta spor ne zadeva naše krivde. Za to se sprašujem, kako dolgo še bodo rdečesrajčniki spletkarili in izrabljali težko pričakovano demokracijo. Zjutraj 19. 11. je mož poklical predsednika ND d/. Čretnika in ga o tem obvestil. Dr. Čretnik, ki še ni vedel za te zakulisne igre, je istega dne, ko je SKUK A. zahteval zamenjavo, že dobil sporočilo od tajnice volilne komisije Ivanke KUMPREJ, da je prišlo do neke pomote, zato bodo naju zamenjali. Ni povedala, da je posledica te pomote izmišljen scenarij. Hitro je reagirala, ne da bi za to imela potrebno utemeljitev. Osebno sem poklicala g. KUMPREJ, da bi kaj več izvedela, za kaj pravzaprav gre. Tega, kar ni povedala dr. Čretniku, je povedala meni: da je klical g. SKUK glede najine zamenjave z obrazložitvijo, da sta oba volilna odbora proti najinemu sodelovanju. Odgovorila sem ji, da vztrajam na volišču POLJANA na osnovi prejete odločbe in da si ne dovolim diskriminacije s strani tistih' ki so še nedavno mahali z rdečo knjižico. V soboto, 21. 11., je mož osebno obiskal člane teh volilnih komisij. Povprašal jih je glede zamenjave. Nihče ni vedel ničesar in nihče ni nikoli pomislil na kaj takega, razen g. Milke SENEKOVIČ, ki je na najino vprašanje odgovorila nejasno, ker da je odločbo za volilni odbor sprejela šele 21. 11., da pa je nekaj slišala v nedeljo dopoldan na Poljani. Od koga je slišala, ni hotela govoriti. Povedala je le, da so na zadnjih volitvah vsi podpisali (razen ene), da sodelujejo na volitvah tudi tokrat. Ta dokument pa jim je po izpovedi neke odbornice predložil predsednik takratne občinske volilne komisije, sodnik Janez Mlakar. Izgleda, da je predlagatelj tega dokumenta računal na podaljšek romunizacije tudi pri nas. Torej gre za vsestranski grobi poseg v osebnost in njeno integriteto na eni strani in na drugi strani za protizakonito izrabljanje trenutnega položaja oz. funkcije in pravtako za manipuliranje s krajani. Iz tega je videti, kako gosto so še prepletene rdeče niti. Upam, da bo ta prispevek vzpodbuda za budnost in da bo še koga predramil. Darinka Krajnc Prevalje Spomini mi segajo nazaj v otroštvo. Ko sem bil star devet ali deset let, me je mati naganjala, naj ji grem pomagat krompir plet, pa sem se silno našopiril, da je to pač žensko opravilo. Pa mi je zapela tole pesmico: "Jaz sem lepa, ti si lep, kdo bo šel na polje plet, po polju raste praprota, po hiši skače lakota." S tem mi je dala jasno vedeti, da brez dela ni jela. Pripomnila je še, koliko ljudi bi rado pridelovalo živež na svoji zemlji, pa je nimajo. Taki oferski in najemniški otroci si morajo že v zgodnjih letih s trdim delom služiti svoj vsakdanji kruh. Na.naši srednje veliki kmetiji je bilo ravno toliko zemlje, da se je na njej ob normalni in skrbni obdelavi pridelalo ves živež za osem do desetčlansko družino, na večjih kmetijah se je pridelalo več, na manjših manj. In prav na manjših in po bajtah je bilo često več rok in ust kot pa dela in jela. In taki so morali z trebuhom za kruhom, bodisi služit na večje kmetije ali jih je pot zanesla v tujino. Za tovarne in druge poklice je bilo že mestnih preveč. Skupaj s kmeti tudi ni bil nihče zdravstveno zavarovan, vsi ti ljudje so delali bolj za golo preživetje in skromno streho nad glavo. Vse tja do druge polovice dvajsetega stoletja so bile naše hribovske pokrajine kar gosto poseljene z večino skrbno obdelanimi polji. Povojni režim je začel z bliskovito naglico prazniti podeželje z odvzemanjem zemlje kmetom, mnoge pa so z pritiski in obljubami speljali z zemlje, kot da se bosta v mestu večno cedila mleko in med. Po štiridesetih letih se je industrijske robe povsod na svetu nakopičilo, da ne vemo več kam z njo. Tovarn, ki bi namesto te robe bruhale živež, pa še nismo izumili. Kmečko delo je bilo mladim prikazano v tako umazani in slabo plačani luči, da bi ga še pes ne povohal. In tako so mladi in manj mladi drli v mesta na bolj ali manj produktivna delovna mesta, v šole... Tako sedaj imamo na armade izšolanih ter priučenih ljudi, delovnih mest zanje pa je iz dneva v dan manj, ljudi brez zaposlitve je vedno več, in še mnogi so v negotovosti za jutrišnji dan, medtem, ko jih peščica že meji na kapitalizem. Pred šestdesetimi ali in še mnogo prej so se v kriznih časih mnogi za golo preživetje zatekli v tujino ali na kmete, kjer so opravljali raznovrstna opravila. Zdaj te odvečne delovne sile tudi kmetje nočejo sprejeti, saj imajo že itak vse zmehanizirano tako, da celo sami hodijo v dolino na šiht. Niti o tem nočejo slišati, da bi sprejeli ljudi za ruvanje plevelov, če že drugih rastlinskih škodljivcev ne morejo zatreti brez vse bolj okolju škodljivih škropiv. Med tem pa vedno bolj hlastamo po biološki neoporečni hrani, lete pa brez ročnega dela ne moremo pričakovati. Še mnogo, mnogo prepričevanj in ukrepov bo potrebnih, da bomo ljudi usmerili nazaj v planinski raj. Niti sto let še ni, odkar so nekateri ljudje z družinami živeli kje ob robu gozda v zemljankah. V enem kotu je bila privezana koza, ki je družini dajala mleko, v drugem je bilo odprto ognjišče, ostala dva kota pa za počitek in obed, za katerega so nabirali biološko neoporečne gozdne sadeže. Le redko kdaj so imeli kak krajcar v roki, če so ga sploh poznali. Samo zamislimo si dandanašnje življenje brez denarja leto in dan, več let v mestnih stolpnicah. Ludvik Mori ZAHTEVA ZA OBJAVO JAVNEGA OPRAVIČILA Časopis “Prepih" je 27. novembra objavil članek: 'V svojih gozdovih ne gospodarimo več". Avtor članka Slavko SUSEC navaja v članku nekaj tako očitno napačnih informacij, ki zadevajo tudi podpisanega, da na podlagi veljavnih predpisov zahtevam opravičilo pisca oziroma uredništva in objavo popravka. Gre za to, da nikakor ni res, da bi bil direktor podjetja LE Dravograd. Da gre za očitno dezinformacijo, je mogoče preveriti že s preprostim telefonskim klicem na pris- tojno sodišče v Mariboru, ki vodi register podjetij. Nič manj ni napačen tudi podatek, ki me kot izvoznika hlodovine uvršča kar na četrto mesto v regiji. Da je podatek nesmiseln, pove veliko že to, da vodim firmo “DUROLES, d. o. o.“, ki pa se v prvi vrsti ukvarja s predelavo lesa in le tega v celoti prodaja na domačem trgu, zaradi tega nikakor ni in ne bo zainteresirano za izvoz hlodovine na avstrijske žage, kot se mi v članku navaja. Prosim, da po potrebi uredništvo samo preveri dejanske podatke in objavi popravek. To opravičilo pričakujem takoj, saj mi objava očitno popolnoma namišljenih in neresničnih podatkov že povzroča poslovno škodo. Resnično rad je ne bi uveljavljal na drug način, zato pričakujem čimprejšen popravek v vašem časopisu. Lep pozdrav! Dušan Kudrnovsky Rad bi se zahvalil vsem poslankam in poslancem, ki ste glasovali za pobudo, da se zakoni o Slovenskih železarnah uvrstijo na prvo mesto današnjega zasedanja in ne šele kot 26. točka, ko smo navadno že nesklepčni. To je bil edini, pravi dostojen odgovor slovenskega parlamenta veliki skupini državljanov. Ne kandidiram na bližajočih se volitvah. Zato ne vabim s temi besedami na volilno pojedino. Izgube v železarnah so dejstvo. Razpravljanje o njih je v tem trenutku brezpredmetno. Vzroki so zelo heterogeni. To vsi vemo. Največ jih je izven njih. Najmanj so krivi zaposleni, ki sedaj edini nosijo vso breme kot brezizgledno bedo socialnih stisk. Bežanje pred odločanjem o zagatah, ki bi jih morali že predvčerajnšnim spoznati, je nedopustno, še zlasti z izgovorom, da takega bremena ne smemo naložiti novi vladi. Se naj mar nova vlada in parlament udobno ogrevata pol leta na poslovniških in konstitutivnih zadevah, ljudje, ki so od njiju življensko odvisni, pa v tem času lebdijo? Naj zaključim: Izgube v železarnah so dejstvo. Verjetnost uspešne sanacije tega kapitalsko ogromnega, tehnološko sodobnega, ekološko urejenega dela slovenskega gospodarstva je velika, brez pomoči države pa ni nikakršna in pomeni konec agonije velikega števila prizadetih v tem prehodnem obdobju transformacije nekega družbenega reda in gospodarskega sistema. Upoštevanje multiplikativnega pomena železarskih in jeklarskih proizvodov v nekoliko spremenjeni obliki sicer z naložbo 70 mio DM pa pomeni oživljanje neke dejavnosti, ki jo goji vsaka sodobna, samostojna človeška skupnost, še zlasti, če se ji reče država in je ponosna na to. Sanacija je možna. Tako meni naša vlada. Soglasno ali večinsko, ne vem. Tako poročajo domači in tuji gospodarski strokovnjaki. Tako so se izpovedali že nekateri strankarski prvaki. Zakaj temu ne bi verjeli tisti in zadevo podprli danes - ne jutri, ki se na gospodarstvo manj spoznamo, zelo dobro pa poznamo bolečino in trpljenje? Prim. dr. Drago Plešivčnik poslanec DPZ PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE PREVALJE TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM NA FARI, PREVALJE TEL,: (0602) 33-001,33-002 ŽIRO RAČUN SDK RAVNE: 51830-601-20171 d.o.o. ZASEBNO DRUŽINSKO PODJETJE BERLOŽNIK POZDRAVLJENI! GRADITE ALI ADAPTIRATE VAŠO HIŠO ALI STANOVANJE? PRIDITE V NAŠO TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM NA FARI PRI CERKVI NA PREVALJAH IN SE PREPRIČAJTE O VELIKI PONUDBI IN NIZKIH CENAH. OKNA 'IZOLIR'' IN POLKNA; FURNIRANA VRATA "SUMO" V RAZLIČNIH IZVEDBAH IN FURNIRJIH; VHODNA VRATA SPECIALNA PONUDBA! PARKET - KLASIČNI IN LAMELNI HRAST, BUKEV, JESEN; SCHIEDEL DIMNIKI; KLINKER PLOŠČICE; IZOLACIJE - STEKLENA VOLNA; ALU PLOČEVINA; VODOVODNI IN TOPLOVODNI INSTALACIJSKI MATERIAL; MARMORNE OKENSKE POLICE; NA KRATKO: PRI NAS DOBITE VSE ZA VAŠO HIŠO ZA GOTOVINSKO PLAČILO 10 % POPUSTA; JEMLJEMO BONE ŽR; MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA (3 ČEKI) POKLIČITE NAS: (0602) 33-001 ALI 33-002 VAŠA TRGOVINA JE TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM "MEŽA" D.O.O. PREVALJE ELEKTROTEHNA Za vse kupce, ki cenijo kakovost nudimo v devizni in delno tolarski prodaji akustične aparate znamke NOKIA, ICES in GRUNDIG. PONUDBA MESECA SO TOKRAT GOTOVO IZDELKI PROIZVAJALCA GOLDSTAR. BARVNI TV 44.250,00 VIDEOREKORDER 38.610,00 DVOJNI KASETOFON 8.804,60 Vse to, BELO TEHNIKO in vse ostalo lahko kupite na 3, 6, ali 11 mesečni kredit s fiksno obrestno mero. Prodajamo tudi na čeke. Pri nakupu malih gospodinjskih aparatov vam priznamo 25% popusta. 15% popusta dobite tudi pri nakupu lestencev. Poskrbljeno je tudi za najmlajše, saj lahko izbirajo med več TV igricami. £ SE PRIPOROČAMO! ELEKTROTEHNA SET, p.o., Ljubljana Prodajalna: Slovenj Gradec, Glavni trg 12 Mercator - Trgoavto CANKARJEVA 21, SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/ 42-903, 42-904 NUDIMO VAM KVALITETNO TER CENOVNO KONKURENČNO BLAGO IZ PROGRAMOV: VSE REZERVNE DELE IZDOBAVIMO V NAJKRAJŠEM ROKU PO ZELO KONKURENČNIHCENAH, »- ANTIFRIZ >- KOLESA ROG ŽE OD 21.593 SIT >■ MOTORNA KOLESA ŽE OD 49.558 DALJE MOTORNE ŽAGE TOMOS-HUSQUARNA OD 36.874 DALJE > AVTO PRIKOLICE IMV POCINKANE OD 34.575 DALJE > ČRPALKE, ŠKROPILNICE >- MOTORNE ŽAGE od 39.989,00 SIT dalje >- NOVI KREDITNI POGOJI ZA TOMOS KOLESA: i + 3 ČEKI (BREZ OBRESTI): > AUTOMATIC 3 PO CENI 49.500,00 SIT > MOTORNA KOLESA APN PO CENI 55.065,00 SIT AKCIJSKA PRODAJA PREVLEK IN TEPIHOV ZA VSE VRSTE VOZIL Z 20% POPUSTOM: > TEPIH ŽE ZA 1.440,00 SIT > PREVLEKE ŽE ZA 3.360,00 SIT AKCIJSKA PRODAJA BLACK & DECKER OD 1.12. do 31.12.1992 - POPUST 10% NA ZALOGI IMAMO TUDI GUME PO UGODNIH CENAH! PONUJAMO VAM OBŠIREN PROGRAM KMETIJSKE MEHANIZACIJE. DELOVNI ČAS: od02.10.92 od 7h do 18h’ sobota od8h do 12h. ZA PRAZNIKE MISLITE TUDI NASE! ODPRTI TELEFON ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI © (0602) 23-399, 23-004 SREDA: 17.-19. PON.-PETEK: 12.-13. POD ŠIFRO PRIJATELJ BERITE PREPIH ! KRIŽANKA MIEKX Turistično gostinsko podjetje KOŠENJAK Dravograd vas vabi v HOTEL KOŠENJAK na VEČERE DALMATINSKE KUHINJE Odis. decembra do 2. januarja SILVESTROVANJE IN NOVOLETNI PLES ob zvokih lepih dalmatinskih pesmi Vaše rezen/acije pričakujemo na upravi podjetja osebno aii po telefonu (0602) 83-073 Naročilnica Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5. Naročnino bomo obračunavali tri mesečno vnaprej. Naročam časopis PREPIH Ime in priimek ___________ Kraj in poštna št. _______ Naslov ___________________ Podpis ___________________ Naročilnica velja do preklica. EV- ROPSKI VOJAŠKI PAKT JOD LESENA POSODA ZA MLEKO RAJKO RANFL IME HR. IGRALCA NALISA NJIVA MUSLM IME ČIR NEODLOČEN I2)D VELIKAN, ORJAK (SRBO- HRV.) OR. KRAT. ZA GOSP. INSOCIA SVET PRITRDIL- NICA SLUŽBA NA MEJI PREBIVA- LEC URALA IME NEKD. košar- karja KRIŽNARJA IME . PESNIKA ZUPANČIČA , NEKD. SVEDSKA VLADAR. DRUŽINA OREL TINE PREBI- VALCI LOŽA ALKALIJ- SKA KOVINA MIŠICA OBRACAL- KA KRAJ BLIZU OSLA PODRO- ČJE IME IG. TURNER NEKD.ANG. POLITIK OS ZAIMEK VRTINEC PISAT. FLEMING MUSL. PRAZNIK TEU CA URNIK. VOZNI RED PODOBA. RGURA JEZERO (MILANO) ROPARJI V POMURJU ČLOVEKU NAJBOLJ SORODNA ŽIVAL ILOVICA POKUCV ŠPORTU IZBRANA GOZDNI DRUŽBA DELAVEC OŽINA NA MLAKI ZORANA NJIVA ŠPANSKO Z IME CIGAN MAKEDON- SKI LJUDSKI PLES MESTNI NASAD NIZEK PEVSKI GLAS RDE P KRIZ LEMBRET EINSPILER IZUMRLU GOVEDO ŽAKELJ ANTON ANTON NOVAČAN ANT. NAS. (EVFRAT) NELSON CINDY PRIHOD V GOSTE INDIJSKI HRAST KREDITNA BANKA DOMAČE PERNATE ZIVAU MENIŠKA HAUA PTIČ SRSENAR VELIK JADRAN. OTOK PREPIH industrijska prodajalna V NAŠI PRODAJALNI LAHKO PO UGODNIH CENAH KUPITE: • AKUMULATORJE VSEH VRST • ELEKTRO IN VODOVODNI MATERIAL • BARVE IN LAKE • ORODJA • ČISTILA • ŠPORTNE ARTIKLE NA VAŠO ŽELJO NAROČIMO MATERIAL VSEH VRST OBIŠČITE NAS! RUDNIK MEŽICA, 62392 Mežica, Polena 5, Tel. 0602/35-110, Telex 33124 rudme, Fax 0602/35149, 35203 lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTI JE lek d.d. 1 tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517 POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025 nama V mesecu decembru smo za kupce NAME VELENJE pripravili poleg ugodnih nakupov veliko presenečenj. Skozi mesec december: • predstavili se bodo priznani glazheniki, • obiskali nas bodo MIKIAVZ, BOŽIČEK in DEDEK MRAZ • vrteli bomo ruleto za najmlajše • predstavili se bodo priznani proizvajalci Vrata VELEBLAGOVNICE bodo odprta tudi ob sobotah ves dan, v nedeljo pa boste kupovali v samopostrežbi od 8. do 11 ur. VSEM PRIJATELJEM NAME VELENJE ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja ČZP VORANC d.o.o. Ravne.na Koroškem. Direktor Niko R. Kolar Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik, Računalniško oblikovanje Toni Pogorevčnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: (0602) 22-999. Tiska: Koroška tiskarna Slovenj Gradec Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Baciondleg d.o.o. SLOVENJ GRADEC TEL 060241-160,41-941, FAX 41-063 BOŽIČNO - NOVOLETNI POPUST DO IN NAJVEČJA AKCIJSKA PRODAJA DO SEDAJ DO 5. I. 1993 - KOLIČINE SO OMEJENE! - OKNA »IZOLIR« IN POLKNA »LESNA« I. KVAL. - 30% - FURNIRANA VRATA »SUMO« I. KVAL. NAV. IN RUSTIKA - 30% - FURNIRANE STENSKE OBLOGE»PAMO« LESNA I. KVAL. - 30% - VHODNA IN GARAŽNA VRATA - RAZNA - 10% - HRASTOVI PARKETI - LAMELNI IN KLASIČNI - 10% - OSTREŠJA ZA HIŠE IN ŽAGAN LES - 10% - MASIVNE OBLOGE IN LADIJSKI POD - 10% - TEGOLA »CANADESE« 1 m2 790.- + P.D. - IN ŠE DRUGI GRADBENI MATERIAL S POPUSTOM - DODATNA STIMULACIJA 5-10% - SKUPAJ 40% - NAD 20.000.- SIT - PRAKTIČNA DARILA - DOSTAVA DO 150 KM ČE KUPITE ZA 100.000.- SIT - PRODAJA NA KREDIT - ČEKI (1 + 1) (1+2) (1+3) ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE! PRIDITE - KLIČITE IN ODPELJITE! CENJENIM KUPCEM LETO JE NAOKROG IN PRAZNOVALI BOMO DRUGO OBLETNICO. LETOS IMAMO ZA TO POSEBEN RAZLOG, ODPRLI BOMO TUDI LASTNO PREDELAVO MESA OB TEJ PRILOŽNOSTI BOMO IZVEDELI BOGATO NAGRADNO ŽREBANJE MED TISTIMI, KI BODO KUPILI V NAŠI MESARIJI V ČASU OD 30.11.92 DO 18.12.92 BLAGO V VREDNOSTI NAD 1.500,00 SIT. NAGRADE SO: 1. POLOVICA TELETA 2. POLOVICA SVINJE - HARANEC 3. ODOJEK 4. BOŽIČNI PURAN 5., G. KOŠARI MESARIJE LEČNIK 7. KARTON BUTELJK 8., 9., 10. BLOK ZA 5 MALIC V GOSTILNI LEČNIK PA ŠE TO: GOVEJE IN SVINJSKO MESO BO PRI NAS V TEM ČASU ŠE 5 % CENEJE! ŽREBANJE IN URADNA OTVORITEV PREDELAVE BO V PETEK, 18.12.1992, RAZGLASITEV BO POTEKALA V ŽIVO NA VALOVIH KOROŠKEGA RADIJA OD 13.15 h DALJE POGOSTILI VAS BOMO Z NAŠIMI IZDELKI IN KOZARČKOM RUJNEGA! VABLJENI STE VSI, POSEBEJ KMETJE, KI SO POSLOVNO SODELOVALI Z MESARIJO LEČNIK. PONUDBE MESA IN IZDELKOV PO UGODNIH CENAH OD 01.12.1992 DO 18.12.1992 SVINJSKE POLOVICE - DOMAČE KLANJE HARANEC 298 SIT/kg GULJENEC - brez slanine 420 SIT/kg ODOJEK 520 SIT/kg DOMAČE KAŠNATE KLOBASE 320 SIT/kg DOMAČE PREKAJENO MESO BREZ KOSTI 750 SIT/kg VAMPI 399 SIT/kg SE PRIPOROČAMO!