GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 555.
CENA LIK 35
POŠT. PLAČ. V GOT.
PETEK, 1. OKTOBRA 1965
SPEL). IN ABB. POSTALE GR. 11
TRST. UL GEPPA 9 . TEL 58-938
Trst predvsem tranzitno pristanišče
Z ZASEDANJA MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA
Tržaški poslanec Corrado Belci je s podpisom še nekaterih drugih krščanskodemokratskih poslancev predložil poslanski zbornici zakonski osnutek, ki predvideva ustanovitev tako-imenovane Ustanove tržaškega pristanišča (Ente del Porto di Trieste), da bi tako ustregel želji tržaških gospodarskih krogov in političnih krogov, ki jih vznemirja mrtvilo v tržaškem pristanišču.
Ustanovitev pristaniške ustanove, ki naj bi usklajevala in pospeševala promet v našem pristanišču, predvideva že statut samoupravne dežele Furla-nija-Julijska krajina, toda zadevni člen je že zastarel, ker določa, da se mora pristaniška ustanova ustanoviti v času e-nega leta.
Zakonski osnutek določa, da se pravno področje pristaniške ustanove razteza od Tankega rta (Punta Sottile) do Barko-velj ter tako zajema tudi področje Ustanove za Industrijsko pristaniše. Predsednika Pristaniške ustanove lemenuje predsednik republike za dobo štirih let na predlog ministra za trgovinsko mornarico, ki upošteva tudi nasvet deželne uprave. Upravhi svet sestavlja 30 članov, ki predstavljajo ti“-žavo, deželo, krajevne ustanove in prizadete stanove (delavce zastopa 6 članov); izvršni odbor sestoji iz devetih članov Zakonski predlog predvideva za Pristaniško ustanovo razne davčne olajšave, pa tudi državni prispevek 4,5 milijarde lir za finančna leta od 1986 do 1970, skupno torej za pet let 22,5 milijarde lir.
Utemeljitev zakonskega pred loga osnutka vsebuje zanimive podatke o vlogi tržaškega pri stanišča v sklopu italijanskega gospodarstva, pa tudi o politiki italijanskih vlad pred drugo svetovno vojno nasproti Trstu. Hkrati je opisan položaj tržaškega pristanišča sredi konkurenčnega boja njegovih starih tekmecev na severu, (Hamburga in Bremena), pa tudi novih na Jadranu, kakor Reke in Kopra. Poslanec Belci naglasa, da je Trst najvažnejše tranzitno pristanišče v Italiji: 1. 1963 je tuji tranzit čez ita lljanska pristanišča dosegel 2,283.253 ton, od tega je od padlo na Trst 1,851.862 tuiega tranzita, to je 81 odsto; tranzitni promet čez Genovo je znašal samo 11,7 odsto, čez vse ostale luke 7,2 odsto. Prav v tem tranzitnem prometu čez Trst se čuti močna konkurenca severnih pristanišč, pa tudi Reke in Kopra.
Rimske vlade so že pred drugo svetovno vojno podpirale Trst s posebnimi dotacijami; zadnjih 5 let pred drugo vojno je ta dotacija za obrambo prometa čez Trst (v majhnem obsegu tudi čez Reko) znašala 38,304.000 lir (okoli 4 milijarde današnjih lir). Ustanovljena je bila posebna komisija za podpiranje Trsta, ki je v desetih letih (od 1. 1954 do 1964) odobrila Trstu 3,545. milijarde lir pomoči, k temu je treba dodati še 8,082 milijarde lir, ki jih je vladni komisariat nakazal za kritje primanjkljaja Javnih skladišč.
Po mnenju poslanca Belcija zahtevajo današnje neugodne gospodarske razmere, v katerih posluje tržaško pristanišče posebne organske ukrepe tudi na sektorju infrastruktur, pn metnih zvez in tarif, da bi Trst lahko ohranil svojo konkurenc nost nasproti drugim pristani ščem.
Utemeljitev primerja nato razvoj prometa v tržaškem pristanišču z razvojem v dru-Sih domačih in tujih lukah. V obdobju 1955-64 je celotni pro-™«t v italijanskih lukah napre-doval za 145,2 odsto (od 65 na 160 milijonov ton), čez tržaško pristanišče pa samo za 9,6 odsto (°d 4,835 milijona ton na 5,342 miL ton). Promet čez Genovo se.je od leta 1901 do 1964 dvi-od 5 na 32 mil. ton, čez Trst pa od 2,5 v letu 1900 na 5,3 milijona ton v letu 1964.
V istem obdobju je promet čez Genovo napredoval za 168 odsto, čez Neapelj za 60,6 odsto, čez Benetke za 114,6 odsto, čez Savono za 52 odsto, čez Augusto za 643,6 odsto in čez Livorno za 59 odsto, a čez Trst samo za 9,6 odsto.
Primerjava s tujimi pristanišči pokaže napredek Hamfour ga v istem razdobju za 47,8 odsto, Bremena za 31,2 odsto, Reke za 68,7 odsto in čez ostala severna pristanišča, kakor Amsterdam, Rotterdam, Antwer-Pen, pa tudi čez Marseille, se je promet dvignil za mnogo nad 60 odsto.
Zanimiva je primerjava tudi mednarodnega prometa čez Trst s prometom čez Reko in Koper. Leta 1955 je tranzit čez Trst znašal 2,797 milijona ton, 1 1964 1,788 mil. ton, torej 36,1 odsto manj. Tranzit čez Reko je od 632.000 ton v 1. 1955 napredoval na 2,140 milijona ton v 1. 1964, to je za 338,6 odsto. Tranzit čez Koper je lani znašal 122.000 ton.
Poslanec Belci navaja tudi, da znašajo dohodki od tuiega prometa čez Trst, (pomorske in železniške prevoznine, pristaniške usluge itd.) 27,5 mili jarde lir na leto, ako vzamemo Povprečje. 18 milijona ton prometa na leto.
V znamenju sodelovanja ob meji
Predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Janko Smole ir. podpredsednik Beno Zupančič sta se s svojima soprogama mudila dva dni na obisku naše dežele. Bila sta gosta deželnega odbora za kulturo Vicaria. Med svojim obiskom sta se predstavnika Slovenije ustavila v Vidmu, Pordenonu ter si tudi ogledala Zanussijevo tovarno gospodinjskih strojev REX v Pordenonu, ki sodeluje s tovarno »Gorenje* v Velenju. V Pordenonu sta si ogledala tudi razne zanimivosti po mestu. Deželo Furlanijo- Ju* Hiško krajino sta zapustila pri Rdeči hiši v Gorici, kjer se je od njiju poslovil dr. Saverio Pa-paro, načelnik šefa kabineta predsednika deželnega odbora dr. Berzantija. Kakor znar.o, je deželni odbornik za kulturo Vi-cario poprej obiskal Slovenijo.
OBŠIRNA JAVNA DELA
V	ITALIJI
V	razdobju od januarja do konca julija letos je bilo v Italiji danih v zakup za 632 milijard lir javnih del z državnim prispevkom (lani ob istem času za 70 mrd lir). Ako tem prištevamo javna dela, ki sta jih izvršili država na eni strani, a družba A N AS (za vzdrževanje cest) na drugi, u-gotovimo, da je bilo v omenjenem obdobju oddanih javnih del za 800 milijard lir. Ob istem času lanskega leta je znašala vrednost oddanih javnih del samo blizu 150 milijard lir.
Dve glavni skupini: predstavniki industrijskih držav m dežel v razvoju - Posredovalni predlog ZDA
V ponedeljek so se v Wa-shingtonu zbrali predstavniki okoli 100 držav z vsega sveta, ki so članice Mednarodnega denarnega sklada oziroma Mednarodne banke za razvoj. Letošnja glavna skupščina teh mednarodnih denarnih ustanov je velikega pomena glede na to, da bodo finančniki in gospodarstveniki teh držav skušali doseči vsaj predhoden sporazum glede načel, po katerih naj se izvede preosnova mednarodnega valutnega sistema. To vprašanje sicer ni uradno na dnevnem redu sedanjega zasedanja, pač pa bo odbor takoimenova-ne «desetorice» izven uradnega zasedanja obeh ustanov izvedel preliminarni načrt za valutno reformo, ki bi prišla na dnevni red šele glavne skupščine v prihodnjem letu.
Ob tem vprašanju se kažeta jasno dve skupini držav, katerih predstavniki so se sestali v Washingtonu. Ne gre samo za različni pojmovanji bodoče preosnove mednarodnega valutnega sistema, ki naj bi dosegla večjo mednarodno likvidnost, ki ju branijo Združene ameriške države in Francija, temveč pogledi na to reformo oziroma na njeno pripravljanje se delijo tudi v dve večji skupini: na eni strani odbor takoimenovane «desetorice», v
Francija pripravljena na kompromis i EGS?
Opozicija proti de Gaullovi politiki - Spaak pripravlja kompromis
Kaže, da je pobuda belgijskega zunanjega ministra Paula Henrija Spaaka, ki namerava spraviti v tek pogajanja med Francijo in ostalimi petimi članicami Evropske gospodarske skupnosti za rešitev krize v vrstah EGS, dobrodošla pariški vladi ne glede na vsebino Spaakovih predlogov. V zadnjem času namreč postaja o-poziciija proti de GauMovi politiki, naperjeni proti sedanjemu ustroju Evropske gospodarske skupnosti, m to zlasti proti nadvladi komisije pri EGS, čedalje hujša in spravlja de Gaui-lovo vlado v zadrego. Protesti ne prihajajo več samo iz kmetijskih krogov, temveč tredi iz industrijskih; kmetijci ne bi radi zgubili nemškega trga, in-tustrijci pa se boje konkurence nemške industrije. Opozicija se oglaša zlasti z juga, predvsem iz Marseilla, kjer’ je za župana Gaston Defferre. Ta se je delj časa pripravljal za kandidaturo za mesto predsednika republike proti le Gaullu.
Defferre napada de Gaulla, češ da bi razbitje Evropske gospodarske skupnosti povzročilo osamljenost Francije. Francija ne bi vzdržala močne konkurence nemške industrije, ki jo danes lahko držijo na uzdi samo v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Ako bi se hotela braniti pred nemško industrijo, bi se morala udu-šiti v politiki protekcionizma. V vsakem primeru bi razpad EGS bolj prizadel Francijo kakor druge države EGS. Defferre naglasa, da prav zato nemška industrija zagovarja zamisel svobodne cone, prek okvira EGS, ker se zaveda svoje moči. Tako bi lahko svobodno trgo vala z Vzhodom in Zahodom.
glasilo de Gaullove vlade.
V Parizu domnevajo, da je predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Mau-rice Schuman odpotoval v Bruselj z namenom, da bi potipal, ali so dane možnosti za obnovo pogajanj med Francijo in ostalimi članicami EGS. Nizozemski zunanji minister J o s e f Luns v bistvu podpira poskuse belgijskega zunanjega ministra, vendar je prepričan, da bi bilo bolje, da bi počakali s pogajanji vsaj do 25. oktobra, ko se sestanejo ministri EGS; Francija se takšnih sej ne u-deležuje več.
SPAAKOVI
KOMPROMISNI
PREDLOGI
Pariški «Le Monde» navaja že glavne obrise Spaaikovega načrta za obnovo pogajanj in dosego kompromisa s Francijo. Spaak hoče priti naproti francoski zahtevi, da morajo države EGS najti skupno pot za kmetijsko politiko. De Ganile je nasprotnik sedanjega ustroja gospodarske komisije, katere o-blast je preobširna ter bi se še povečala v začetku prihodnjega leta, ko se v smislu rimske pogodbe pri glasovanju u-vede sistem večine, kar praktično pomeni, da bi francoski predlogi bili lahko preglasovani. Spaak je pripravljen v tem pogledu popustiti pred Francijo. Zdi se pa, da bi de Gaulle nikakor ne sprejel njegovega predloga, da bi se pogajanja za kompromis začela na izrednem sestanku ministrov EGS. Kaže, da hoče de Gaulile pogajanja za kompromis postaviti izven sedanjega okvira in u-stroja EGS, torej na višjo ra-, ven. Vprašanje je tudi, ali bo-I do Nemci pristali na pogajanja
Tudi predsednik gospodarske-1 i2ven EGS in še posebno mimo SJ? soclalnega sveta Emile | izvršne komisije, ki ji načeluje ^ Jfv, P^?šel v- Opozicijo prof. Waiter Hallstein. Dopisnik
proti de Gaullovi politiki nasproti Evropski gospodarski skupnosti, tako da. se je ob njega obregnil tudi list «Nation»
Dopisnik agencije »France Presse» nagla-ša v dopisu iz Bruslja, da so
(Nadaljevanje na 2. strani)
katerem so zastopane bogate industrializirane države (Združene ameriške države, Kanada, Velika Britanija, švedska, Japonska, Zah. Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska in Belgija — poleg pridružene Švice), na drugi predstavniki držav v rEtzvoju, ki zavračajo diktat deseterice in tudi same skušajo priti do besede. Združene amenškše države zavzemajo nekakšno vmesno stališče in skušajo posredovati med obema skupinama; sporazum glede preosnove mednarodnega valutnega sistema naj bi dosegli na širši osnovi, torej ob sodelovanju tudi držav v razvoju. Združene ameriške države so tudi predlagale sklicanje mednarodne konference v ta namen.
V Washingtonu naj bi po načrtih Zapada pod okriljem odbora »deseterice« ustanovili novo skupino strokovnjakov, ki bi imela širša pooblastila kakor podobna skupina, ki je v krogu »odbora deseterice« delovala že od leta 1963. Ta pododbor naj bi izdelal načrt za preosnovo mednarodnega valutnega sistema. «Desetorico» predstavljajo predstavniki finančnih ministrov in guvernerjev narodnih bank omenjenih držav. Kakor znano, je Francija zavrnila predlog Združenih ameriških držav za sklicanje mednarodne konference, da bi ne bila na tej konferenci osamljena — nekaj evropskih držav se je sicer pri družilo njenemu stališču — in zahteva, da je treba poprej doseči sporazum glede preosnove v načelu. Američani so pripravljeni do neke mere upoštevati francoske predloge. Tako je a-meriška vlada po zadnjih vesteh v bistvu sprejela predloge nekdanjega podtajnika v finančnem ministrstvu Roberta V. Roose. Po njegovi zamisli bodoče preosnove je treba upoštevati tudi nekatere francoske predloge, tako predlog o ustanovitvi nove mednarodne enote. (Glej naše poročilo v zadnji številki »Gospodarstva« o Roo sovem načrtu.)
Glede dosege mednarodne lj. kvidnosti, za katero teži pre-osnova mednarodnega denarnega sistema, so mnenja različna. Italijanski minister državne zakladnice Emilio Co-lombo meni, da ni to vprašanje tako nujno. Po njegovem mnenju obstaja sicer nevarnost, da se valutne rezerve
Gradbena dejavnost popušča
Najnovejši Statistični podatki kažejo, da se je letos gradbena dejavnost v vsej Italiji precej zmanjšala v primeri z lansko. Kriza v gradbeni industriji je torej še ostra.
Osrednji statistični zavod v Rimu je ugotovil, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta v občinah z nad 20.000 prebivalci izdelanih načrtov za 92 tisoč 752 stanovanj ali 42,6 odsto manj kot v prvem lanskem polletju. V juniju so izdelali načrte za izgradnjo 16.778 stanovanj ali 3,2 odsto več kot v maju in 29,4 odsto manj kakor v lanskem juniju.
V prvih 6 mesecih pa so v občinah z nEid 20.000 prebivalci zgradili vsega 118.986 stanovanj, kar pomeni 5,8 odsto več ka-kor v istem razdobju preteklega leta. V juniju je bilo zgrajenih 18.382 stanovanj ali 7,4 odsto manj kakor v maju, ter 3 odsto manj kot v lanskem juniju. -----------
TEKSTILNI STROJI ZA
JAPONSKO
S.pA. Metalmeccanica iz Bu-sta Arsizia bo izvozila v Japonsko tri avtomatske stroje za vezenje v vrednosti 148.000 dolarjev.
GOSPODARSKO PISMO II JUGOSLAVIJE
Dosledno izvajanje gospodarske preosnove
Ljubljana, oktobra. Prvi me-, nje odprtine v Škarjah med sec; odkar veljajo ukrepi, ki tema dvema krakoma, s čimer jih kratko imenujemo »gospo- radi primerjamo gibanja v go-darska reforma oziroma preos- spodarstvu.
nova«, so za nami. V tem čeprav kratkem čelsu lahko u-gotovimo nekatere znake, ki močno vplivajo na gospodarsko stanje in kažejo tudi smer za nadaljnji gospodarski razvoj. Kolikor bo to uspelo, bomo v kratkih besedah skušali o tem povedati najvažnejše.
Predvsem je treba ugotoviti, da škarje, ki so bile preje na široko odprte v nasprotno smer, to je, da je potrošnja bila spričo skoro neomejenih sredstev in ne glede na cene izredno visoka, sedaj zopet široko zijajo, toda tako, da ob pomanjkanju sredstev potrošnja pada, dočim previsoke cene le redko kje kažejo tendenco padanja. Povsem razumljivo je, da so se cene skoro na vseh področjih gospodarstva po reformi dvignile, kar je bilo tudi predvideno. Razumljivo je tudi, da je potrošnja začela padati, in to zlasti investicijska, saj so bili ukrepi naperjeni v prvi vrsti proti tej obliki potrošnje, ki je leta in leta ustvarjala nesorazmerja v gospodarstvu in spodkopavala njegove temelje Razumljivo je tudi, da je padla osebna potrošnja, vendar ni nihče računal na tako velik padec in na tako naglo veča-
Jutri zopet sejem «Sodobne elektroniko
84 podjetij iz petnajstih držav Razstavljajo tudi italijanske tovarne
Jutri, v soboto bo odprl na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nikola Dju-verovič, 12. mednarodni sejem elektronike, a obširneje bo o sodobni elektroniki govoril zvezni poslanec in predsednik prireditvenega odbora Silvo Hrast.
Letos bo poudarek na specializaciji in strokovnosti ter manj na komercialni plati; tako bo letošnji sejem elektronike pravzaprav razstava posebnih specializiranih strokovnih podjetij z vidika mednarodnega sodelovanja na področju e-lektronike, ki zahteva velike Investicije ne samo kapitalov, ampak tudi zelo visoko kvalificiranih kadrov na skupni mednarodni ravni.
______ Razstave elektronike se ude-
skrčijo, ker" skušaiČT nekatere ležuje 113 podjetij iz 15 držav,
i__i	%	. -. . . ».	n lvnfari Vi i a 97 nm o zt-i Vi in.
emisijske banke nakopičiti čim-več zlata za svoje lastne rezerve. Zaradi lažjega razumevanja naj dodamo, da bi se povečanje mednarodne likvidnosti pomenilo v bistvu pomnožitev rezerv, ki bi bile na razpolago v emisijskih bankah za kritje primanjkljaja v plačilnih bilancah. V smislu sklepov konference v Bretton Woodsu leta 1944 sestojijo te rezerve predvsem iz zlata, dolarjev in funtov šterlingov.
V Washingtonu je bilo zopet načeto vprašanje velikega dolgoročnega posojila Veliki Britaniji, s katerim naj bi še bolj utrdila položaj svoje valute.
Poleg tega je na dnevnem redu tudi razprava o izvedbi sklepa Mednarodnega denarnega sklada, da se deleži posameznih držav članic povišajo za 25 odsto. Vplačilo tega povišanja naj bi se izvršilo še to leto. Tako bi sklad razpolagal z znatnim zneskom 6 tisoč milijonov dolarjev. Francija je že izvedla ta sklep in njen delež se bo povišal od 787,5 na 985 milijonov dolarjev
od katerih je 27 domačih jugoslovanskih in kar 86 tujih.
Ker pomeni letošnja razstava prelomnico v dosedanjem bolj komercialnem prikazovanju elektronske industrije, so morali organizacijski in orientacijski odbor skupno z upravo Gospodarskega razstavišča trdo leto trdo delati, da so pripravili sedanjo razstavo, ki ne nudi toliko komercialnih izdelkov elektronike za široko potrošnjo, kolikor tiste dosežke, ki zanimajo strokovnjake in produkcijske kroge na področju sodobne elektronike.
Med tednom razstave se bodo vrstila strokovna predavanja, pogostna posvetovanja, simpoziji, predvajanja strokovnih filmov, a seveda tudi živahni poslovni razgovori
Novost letošnje razstave, bo tudi to, da bodo prvič ocenje vali m dali priznanje razstavljanem po njihovih tehničnih dosežkih, industrijskem oblikovanju in razstavnih odlikah izdelkov z njihove funkcionalne in informativne vrednosti za obiskovalce.
čeprav je, kot doslej na razstavi zastopana praktično vsa jugoslovanska industrija, pa prevladuje tuja industrija. Večina razstavljalcev proizvaja strogo specializirane strokovne proizvode s področja sodobne elektronike, nekateri celo se stavne dele elektronskih naprav za profesionalne instalacije, kjer so potrebni elemen ti višjega reda. Pri tem je o paziti usmerjenost k čedalje manjšim in lažjim sestavnim delom, gre torej za pravo miniaturizacijo.
Direktni tuji razstavljale! so z zahodnega sveta in pa tudi z močnimi kolektivnimi razstavami razstavljaloi iz socialističnih _ republik:	Češkoslovaške,
Madžarske, Vzhodne Nemčije, Bolgarije in drugih. Nekatere skupine iz teh vzhodnih držav bodo nastopile s posebnimi strokovnimi predavanji svojih izvedencev.
Iz Italije bodo razstavljala naslednja podjetja: Derritron, Ducati Elettrotecnica, GBC Electronics, Isola, Industria radio elettrica, Raytheon — Elsi in Teleterra. Podobno bodo tudi iz drugih zahodnih držav razstavljala v glavnem podjetja s
(Nadaljevanje na 2. strani)
Osnovno načelo, na katerem temelji reforma je, da ne moremo in ne smemo potrošiti več kot imamo in sproti u-stvarjamo. To je primitivno načelo in je pravzaprav žalostno, da moramo o tem načelu javno sploh govoriti. Vendar je tako in vemo zakaj je do tega prišlo, kakor tudi. da so se zaradi tega z leta v leto krepili inflacijski pojavi; o tem smo na tem mestu, čeprav morda s previdnostjo, da se ne bi zamerili ekonomistom, tudi govorili. Denarni obtok se je z leta v leto večal, toda ne toliko zaradi dviga ekonomske moči kot zaradi nove emisije denarja, ki ni imel kritja in je tako postajal tudi vedno manj vreden.
To je treba imeti pred očmi, če hočemo razumeti trenutno stanje, ki je odraz tega, da je bila preosnova v gospodarstvu začeta na vsej črti hkrati in v istem času, ne pa morda postopoma in ločeno na različnih področjih gospodarskih dejavnosti. Zato je tudi odmev na tak preokret v svojih posledicah večji in bolj drastičen, kot bi bil, če bi ukrepali postopno in posamično.
Vse napovedi vodilnih oseb nosti in tudi vsi znaki kažejo, da v izvajanju reforme ne bo popuščanja. Vsako popuščanje bi namreč lahko imelo negativne posledice in bi povzročilo težave. Zato je razumljivo, da za razrešitev sedanjega stanja, ki je vsekakor prehodno, ne moremo iskati v nekih administrativnih posegih, temveč samo v ekonomskih zakonitostih, ki se morajo odraziti v uskladitvi ponudbe in povpraševanja in s tem v prvi vrsti v u-skladitvi cen s kupno močjo potrošnikov. Tak razvoj mora pospešiti ravno sedanji nagli preokret odprtine v Škarjah, kar je povzročilo v gospodarskih organizacijah, da so v nasprotju s prejšnjim več ali manj lagodnim poslovanjem, ko jim je trg vnaprej ne glede na ceno in kakovost posrkal njihove izdelke in storitve, začele prilagojevati svojo dejavnost novim zahtevam. Te pa so, da se morajo čim preje v vsem prilagoditi tistim okvirom, ki veljajo na svetovnem trgu, to je cene in kakovost izdelkov morajo vsaj približati cenam, ki veljajo tam. Družba bo sicer pomagala kjer bo potrebno in nujno, vendar samo z ekonomskimi posegi, da bi lahko nekatere stroke prešle in prilagodile svojo dejavnost novim zahtevam, kolikor ne bo potrebna celo preorientacija proizvodnje in podobno. Ne bo pa družba več podpirala tistega, kar nima pogojev za obstoj.
Drugo, kar je treba omeniti je izjemen položaj kmetijstva. To velja posebno za letošnje leto, ko je vrsta naravnih vzrokov, kot so poplave in suše, kar se sicer sliši paradoksno, povzročile veliko škodo in seveda nepredviden padec pridelkov Tako bo letošnja letina n. pr. pokrila komaj polovico potreb po pšenici in podobno. Zato se pripravljajo ukrepi, da bi stanje zboljšali in predviden je celo uvoz sadja, krompirja in seveda žitaric. Obenem pa se pripravlja obširna akcija za posejanje vseh možnih površin z žiti, za kar so podane vse možnosti.
Končno bi v tej zvezi omenili padanje uvoza in ob povečanem izvozu nižanje pasivnega salda v zunanjetrgovinski in plačilni bilanci. To je razumljivo, ker vsaka država skrbi in mora skrbeti vsaj za ravnovesje na tem področju, če že ne na aktivno stanje. S tem si utrjujemo svojo valuto, kar je tudi namen gospodarske preosnove. Vendar bo ravno na področju zunanjetrgovinskega poslovanja potrebnih še mnogo ukrepov, ki so že napovedani z osnutkom novega zakona o zunanjetrgovinskem po-Slovan ju, ki je sicer s strani zunanjetrgovinskih podjetij doživel precej kritike. Vsekakor pa je že sedaj jasno, da bodo imela podjetja večje pravice do ustvarjenih deviznih sredstev kot do sedaj in da bo njihov uvoz tesno povezan z njihovim izvozom.
Posledice, ki so se pokazale v prvih mesecih po reformi, so precejšnje in so prizadele potrošnika in njegovo življenjsko raven. Na to je bilo treba tudi računati, ker brez določenih odpovedi ni mogoče izvesti vsega, kar je predvideno za sanacijo gospodarstva. Ob doslednem izvajanju ukrepov pa je treba seveda stremeti, da bi prehodno razdobje do ponovne stabilizacije in zboljšanja življenjske ravni, ne bilo predolgo. No, k temu cilju so usmerjeni tudi vsi Sedanji in prihodnji napori vseh delovnih ljudi, ki naj bi si s tem tudi utrdili svoje pravice do samoupravljanja v gospodarstvu.
— ž. j,—
Čedalje živahnejša izmenjava med Italijo in ČSSR
Velika italijanska podjetja na velesejmu v Brnu
Na mednarodnem sejmu me i lir blaga, uvozila pa za 20880 hanike v Brnu je zopet prišlo | milijonov; v prvih sedmih me-
do izraza prizadevanje, da bi se zunanji trgovinski odnosi med Italijo in češkoslovaško še bolj utrdili. V resnici kažejo podatki o razvoju zunanje trgovine med obema državama, da gre ta prav v tej smeri. Leta 1964 je namreč Italija izvozila na Češkoslovaško za 22.446 milijonov
BERLIN, septembra. — V Zahodni Nemčiji je vozil vlak kljub številnim postankom prav hitro; Saj je proga do Ausburga urejena tudi za hitrost 200 km na uro, kolikor doseže posebni vlak, ki je pričel voziti nekaj dni pozneje na tej progi od razstavišča mednarodne prometne razstave. Bavarske planinske reke (Inn, Isar, Lech) so bile še vedno izredno visoke. Ostran Donave je v Donauwoerthu tovarna vagonov, nekje pred Nuern-bergom pa sem lahko opazil veliko gradbišče tudi za Jugoslavijo v bodoče pomembnega kanala od Rena skozi Meno (Main) do Donave.
pijaf- vLifatoi S poti po Nemčiji
BAMBERG V ZGODOVINI
SLOVENSKI
Pri bambergu se približa železnica Meni, ki je do sem regulirana tudi za promet z večjimi rečnim ladjami, medtem ko je bil prejšnji Ludwigskanal (zgrajen že v I. 1836—1845, povezoval je porečje Donave z Me-r.o in Renom) zaradi neznatne globine (1 1 V2 m) vozen le za ladje s tonažo do 127 to. Mesto je bilo prav nekaj dni prej pri zorišče protižidovskih izgredov Sicer je bilo v slovenski starejši zgodovini prav pomembno: saj so bamberški nadškofi v zgodnjem srednjem veku kolonizirali in obvladovali znatne dele tudi Slovenske Koroške Njihov predstavnik je imel u-
pravno in gospodarsko središče v Beljaku, zapovedovali pa so tudi bel jaški okolici, Kanalski dolini, Ziljski dolini, v vzh. Koroški pa so jim pripadali Grebinj, grad Vivšnik, št. Pavel, Dravograd in Dravska dolina. Gospodarski pomen njihovega območja izhaja tudi iz tega, da so kovali novce po breškem kovu v svojih kovnicah v Beljaku in Grebinju, dokler jih niso iztisnili habsburški novci, ko so Habsburžani tudi s pomočjo bamberških nad škofov zavladali Koroški.
GOSPODARSKI POLOŽAJ
BAVARSKE V SKLOPU
ZVEZNE DRŽAVE
O Bavarski navajam, da je zavzemala 1. 1962 s svojimi 70.514 km sicer 28,45 odsto vse površine Zahodne Nemčije (brez za hodnega Berlina), spričo svojih 9.731.000 prebivalcev pa le 17,67 odsto vsega zveznega prebivalstva, tako da je bila oovprečna gostota prebivalstva 138 na kv. km, najnižia v vsej zvezi (povprečje 222,1). Med prebivalci so zavzemali pregnanci 23 odsto kar je le nekaj pod zveznim povprečjem (25 odsto). Bruto družbeni proizvod (notrar.ii) ie v zadorh letih (od 1958 do 1962) sorazmerno močno nara-
sel za 49,12 odsto na 5.457 DM na prebivalca; le dve izmed desetih dežel sta izkazali samo za 1 odsto višji napredek, dvig deželnih davkov pa je v istem razdobju na Bavarskem višji kot v vseh drugih deželah.
Torej se da sklepati, da tudi Bavarska napreduje, zlasti kar zadeva industrijo; zato se je zgodilo med razpravo o mojem predavanju, ko sem omenil problem naših zaostalih pokrajin, berlinski profesor Schmidt pa, da poznajo probleme zaostalih dežel tudi v Zahodni Nemčiji, npr. na Bavarskem, da so nekateri študenti topotali; to pomeni izražanje nezadovoljstva. Zaenkrat šteje Bavarska še med dežele, ki prejemajo v okviru finančne izravnave (Finanzaus-gleich) izravnalne zneske od zveze.
INDUSTRIALIZACIJA
PODEŽELJA
Dvig gospodarske ravni pripisujejo deloma tudi razširjeni vodni poti no Meni navzgor za zdaj do Bamberga (oz. še nekaj kilometrov naprej), kjer je v številnih pristaniščih zraslo obilo nove industrije Pozornost vzbuja tudi veliko šfpvjjn novih stanovanjskih hiš vsaj ob želez-
nici, tako da si ponekod sledijo naselbine za naselbino in je meja že komaj opazna. Tako razseljevanje na podeželje je de loma tudi posledica motorizacije, jemlje pa seveda precej zemlje kmetijstvu, ki je sicer tudi na Bavarskem v znatni meri že mehanizirano. Ker se je košnja zaradi deževja zavlekla, sem tudi ob vrnitvi lahko opazil, da kosijo le s kosilnicami, obračajo seno deloma še ročno, odvažajo pa ga s traktorji. Namesto «loj-trskih* vozov, s katerih bi se ob takem hitrejšem odvozu zgubilo še več sena, uporabljajo četve-rokotne odprte vozove z visokim ogrodjem.
Za Bambergom se prične proga počasi vzpenjati ob Meni navzgor in doseže za Lichtenfelsom (z znamenitim gradom) obmejno postajo Ludvvigstadt, ki-po zdravi potnika s skrilastimi strehami, razširjenimi tudi v sosednji Turinški. Zahodnonemški pregled ie opravljen izredno hi tro .Moj vstopni vizum velia za vso Zvezno republiko, vštevši za hodni Berlin. Potniki, ki potujejo v Vzhodno Nemčijo, zapravi io v postajni prodajalni zadnje zapadnonemške marke zlasti za nakup čokolade, električna lokomotiva pa nas netesne še če? medeonsko mejo v Probstzello,
kjer jo zamenja dieselska lokomotiva.
PRIJAZNO DEKLE
NAMESTO UNIFORMIRANEGA
MILIČNIKA
V Probstzelli pregledajo potnike za zahodni Berlin le kratko v vlaku, potnike za Vzhodno Nemčijo pa na postaji. Izpolniti moram le vprašalno polo, običajno sicer pri izdaji vizuma, obenem prejmem prazno polo za povratek. Izpolniti moram tudi vprašalno polo o devizah, ker jih smem odnesti iz države, kolikor sem jih prinesel. Vnašanje vzhodnonemških mark ie prenovedano, enako iznašanje. Pojasnilo, v katerih bankah lahko menjam svoje devize, seveda za mene ne pride v poštev ker še vlak po voznem redu na vsej poti do vzhodnonemške obmejne postaje pred zahodnim Berlinom (Griebnitzsee) ne ustavlja. Kontrola V Probstzelli me ie nresenetila, ker ie r.amesto pričakovanega uniformiranega člana obmejne milice vstopila mlada prijazna uslužbenka s čipkasto bluzo, ki je pritisnila v notni list le žig o vstopu v Nemško demokratično republiko ali Deutsche Demokratische Renublik. katero imenujejo v Zahodni Nemčijj večinoma Mit-teldeutsehland (srednja Nemči ja) ali Sovvietische Bezatzungs-zone — sovjetska zasedber-a cona) ali tudi Ostdeutschland (Vzhodna Nemčija).
(Nadaljevanje sledi)
secih leta 1965 je italijanski izvoz že dosegel 13.224 milijonov lir, uvoz pa 12.180 milijonov lir.
Po italijanskih poročilih iz Brna so bile na sejmu sklenjene med podjetji iz obeh držav nove kupčije, ki bodo dosedanji obseg izmenjave še povečale. Med sejmom > prispela na Češkoslovaško posebna italijanska gospodarska delegacija z namenom, da bi odkrila nova področja za izmenjavo industrij skih izdelkov. Med italijanskim osebnostmi, ki so obiskale se jem, je tudi guverner emisijske ga zavoda Banca dTtalia prof Carli, ki je tako vrnil obisk pred sedniku češkoslovaške državne banke Otakarju Pohlu.
Italijanskemu gospodarstvu je bil posvečen dan 24. septembra, ko je prispel v Brno tudi podtajnik za zunanjo trgovino sen. Emilio Battista, ki se je sestal s pomočnikom ministra za zunanjo trgovino inž. Kohutom Sen. Battista je izjavil, da se trgovinski odnosi med obema državama razvijajo ugodno. Po njegovem mnenju so dani najboljši pogoji za razvoj izmenjave v precizni mehaniki in lahki industriji.
Med italijanskimi nodietii. ki so razstavljala v Brnu — sejem so odprli 12. septembra in zaprli 26. sept. — naj omenimo: Inno-cer.ti, Edison, Enni, Galileo m Fiat, ki ie razstavila najnovej-še tipe ljudskih avtomobilov.
Brnsko sejmišče obsega 640 tisoč kv.m Letos je na njem razstavljalo 872 podjetij iz 39 držav. Iz Zvezne Nemčije je bilo 178 tvrdk, iz Anglije 151, iz Švice 78, Avstrije 71, Italije 61, Francije 53, švedske 42, Nizozemske 28, Belgije 21, Japonske 11, iz ZDA 6 itd. Poleg sovjetskih vladnih predstavnikov je bil tudi pomočnik kitajskega ministrstva za lahko industrijo.
F. L. — B.
nase
111
nenje
Če greš na Dunaj
V avstrijskih časih so naši ljudje dejali: *če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj*. Tam ne boš jedel tako po domače in poceni.
Ko se danes odpravljamo na na pot v tujino, bi morali pustiti doma ne toliko želodec, temveč bolj svoje stare navade, morda tudi svoje razvade ter vse, kar nam dela doma življenje prijetno. Toda če bi na primer letos hoteli Tržačane prepričati, da pustijo želodec (trebuh) v Trstu, preden se odpravijo na pot v Jugoslavijo, bi oni rajši ostali doma. Saj se ves teden napravljajo, kako bodo prav zdrav želodec prenesli čez škofije, Ferneče ali Pesek. Danes je v resnici položaj takšen, da ceno ob vsaki «jedači» in pijači na jedilnem listu, pa tudi ceno bencina, lahko delijo z 2 in jo tako razpolovijo. Na žalost so tudi ravnatelji jugoslovanskih gostinskih obratov prehitro po-gruntali to tiho kalkulacijo Tržačanov. Goričanov in vseh potnikov iz Italije, pa so tudi sami uvedli dvojko v svojo ra-čunico. Razlika je le v tem, da oni svoje cene z dvojko pomnožijo, medtem ko Tržačani njihove cene z dvojko delijo.
Po vseh teh zapletenih računih ni vselej lahko ugotoviti, kdo si je na boljšem. Tržačani pravijo, da je bila dvoposteljna soba ono nedeljo v hotelu uMarjan» v Splitu le previsoka (10.000 dinarjev), čeprav niso pozabili, da bi jo delili z dvojko. Nedeljska torta v kavarnici «Suzana» v Portorožu tudi ni bila poceni (200 dinarjev). Na Štajerskem so v okolici Maribora v gostilnah bolj modri, kakor so v tramvaju pripovedovali trije mladeniči, saj se tam še vedno dobro je poceni; prijatelj mi je pripovedoval, da to velja tudi za Dobrno.
Sicer, kaj bi govoril samo o želodcu in zabavljali, čeprav se turistom povsod po svetu zabavljanje prileže. Claude A-veline, ki kaj rad zahaja v Benetke piše (v pariškem «Le Figarou«), da je vprav načrtno prisluškoval razgovorom tujih turistov v gondoli, v restavraciji ali na Lidu. Ugotovil je, da so zabavljali čez vse: čez sobo, posteljo, hrano, ceno, čez navade in običaje v Benetkah ... Zakaj tako? Ker so pozabili, nadaljuje Claude Ave-line, da dežela, v katero potujemo, v trenutku, ko prestopimo mejo. preneha biti ttuja* in da postanemo v tistem trenutku ttujci> mi.
— Ib —
*Q0
• KOMUNISTI ZAHTEVAJO UVEDBO DEŽELNIH UPRAV. Razprava o odškodnini, ki naj jo vlada nakaže poplavljenim krajem, je bila v poslanski zbornici izredno živahna. Komunisti, med njimi poslanec In-grao, so prešli v oster napad proti vladni politiki. Ingrao je zahteval, naj se prične takoj razprava o uvedbi deželnih samouprav po vsej Italiji, šele nato bo mogoče razpravljati o petletnem načrtu. Ingrao je napadel tudi socialiste, češ da so kompromisarski v svojih odnosih do krščanskih demokratov. Liberalci in neofašisti so nastopili proti komunistom, medtem ko je socialist Ferri izjavil, da so tudi socialisti za uvedbo deželnih uprav, vendar v času, ko se bo to njim zdelo primerno.
e PAPEŽ IN FANFANI. Londonski «Observer», poroča, da so Italijani postavili kandidaturo za predsedniško mesto na glavni skupščini Organizacije združenih narodov (Fanfanija) šele, ko je bilo gotovo, da o-bišče OZN papež Pavel VI. Tako je v Organizaciji združenih narodov prodrlo mnenje, da bi predsedoval skupščini prav Fan-fani, ki je pristaš katoliške stranke, v trenutku, ko bi na skupščini nastopil papež, in ne Jugoslovan Koča Popovič, ki je po svojem prepričanju komunist. Papež obišče OZN 4. oktobra. Fanfani ostane na svojo željo še naprej zunanji minister.
m PAVEL VI MED CIGANI. Papež je na svoj 68. rojstni dan obiskal veliki ciganski tabor v Pomeziji, kjer se je zbralo okoli 3 tisoč Ciganov iz vsega sveta. Spremljajo ga je o-koli 50 škofov in trije kardinali. Papež je ob tej priložnosti tudi maševal. V svojem nagovoru je omenil številne žrtve rasizma1 v zadnji vojni. Sodijo, da so racisti med zadnjo vojno pomorili okoli pol milijona Ciganov. Listi poročajo, da sta mednarodno romanje Ciganov, med katerimi zavzemajo vodilna mesta zlasti Francozi in Italijani, organizirala francoski škof Bernardini Collin in Italijan don Bruno Nicolini.
• NADŠKOF ŠEPER IN ATEIZEM. Med razpravo o verski svobodi na . zasedanju vesoljnega cerkvenega zbora, ki mu prisostvuje tudi okoli 2111 škofov in duhovnikov, je spregovoril tudi zagrebški nadškof Šeper. Naglasil je, da je treba o brez-boštvu razpravljati s stališča brezbožnikov in upoštevati njihovo notranjost. Za mnoge pomeni ateizem napredek. Mnogi so brezbožniki že od rojstva, in to ne no lastni krivdi. Kristjani so pregosto pristaši preteklega reda in so pogosto oni sami vzrok brezboštva. številni kristjani so se uprli napredku sveta, medtem ko hoče Bog, da bi na svetu zavladala večja pravičnost.
MEDNARODNA TRGOVINA Mednarodni sejem motornih vozil v Beogradu
S JOHNSON ZA PRAVICE ČRNCEV. Po navodilu predsednika Johnosona bosta ministrstvi za pravosodje in delo še posebno preganjali razločevanje (diskriminacijo) na škodo črncev. Tajniku za pravosodje je bil dodan pomočnik Wiley Bran-ton s pooblastilom, da bo nadziral izvajanje zakonov o državljanskih pravicah in še posebno o volilni pravici. Johnson je v posebni izjavi poudaril, da se morajo vsi državni uradniki zavedati, da je treba dosledno izvajati zakone o državljanskih pravicah; pri tem ne sme biti nikakšne razlike med državljani ne po plemenu, ne po polti, ne po veri.
#	SOVJETSKA ZVEZA PROTI JEDRSKEMU OBOROŽEVA-NJU NEMCEV. Med obiskom vzhodnonemškega voditelja Ul brichta v Sovjetski zvezi je Brežnjev izjavil, da Sovjetska zveza povsem podpira zunanjo politiko Nemške demokratične republike in priznava sedanje meje. Brežnjev in Ulbrir-ht sta se sporazumela tudi glede usta novitve brezatomskega področja v Evropi ter o prepovedi je drskega orožja obema nemškima državama; prav tako spre jemata sporazum o nenapada n ju med Atlantsko zvezo (NA TO) in Varšavskim sporazumom.
#	SKUPNA JUGOSLOVAN SKO BOLGARSKA IZJAVA Po povratku Josipa Broza Ti ta iz Sofije v Beograd je bilq objavljeno skupno jugoslovan sko-bolga-rsko sporočilo o zuna njepolitičnem stališču obeh dr žav. V sporočilu je tudi rečeno, da obe vladi želita, da bi se sklenila dolgoročna trgovin ska pogodba za razdobje 1956 1970. Vladi se bosta prizadeva li, da bosta skupno z vladam', drugih socialističnih in neveza nih držav delali za mir in na stopali proti vsem, ki uporab Ijajo orožje za uveljavljanje svoje politike. Jugoslavija in Bolgarija pozdravljata premir je med Indijo in Pakistanom Izjava naglasa, da so se odno si med balkanskimi državam; izboljšali. Delavske stranke so dolžne, da v smislu marks: stičnih načel delajo za mir.
#	NAPADALNI KITAJCI. Meri Pakistanom in Indijo je bilo na pritisk Organizacije združe nih narodov sklenjeno premir je. Tudi Kitajci niso več take napadalni proti Indiji. Kitajsk. zunanji minister maršal Čher Yi pa se je zdaj spravil na Američane. Na tiskovni konfe renči je izjavil, da je komun; stična Kitajska pripravljena na obrambo proti ameriškemu napadu in da si Kitajska želi tak šen napad, in to kar jutri. Ki tajska je pripravljena, da se žrtvuje.
Jugoslavija na sejmu v Innsbrucku
V soboto, 25. septembra so v Innsbrucku odprli vsakoletni mednarodni sejem. Glede na pomen Innsbrucka kot političnega središča je to strokovni sejem za tujski promet, hkrati pa tudi ima alpsko - kmetijski značaj; saj razstavljajo na njem še posebno kmetijske stroje za obdelavo v gorskem svetu.
Po avstrijsko - jugoslovanskih sporazumih sodi innsbruški sejem med mejne sejme, prav tako kakor celovški. Sporazumi za mejne sejme v Avstriji predvidevajo izmenjavo z Jugoslavijo v vrednosti 16 milijonov šilingov v vsako smer. Jugoslovansko udeležbo v Innsbrucku je organizirala gospodarska zbornica SR Hrvatske s sodelovanjem gospodarske zbornice SR Slovenije. Kolektivno razstavo jugoslovanskih podjetij — okoli 30 jih je iz Slovenije in prav toliko iz Hrvatske — je aranžiralo podietje Interpublic iz Zagreba. Sodelovali sta turistični zvezi Slovenije in Hrvatske.
Jugoslovani so svoji udeležbi dali turistični poudarek. Tako razstavljajo jugoslovanska podjetja zlasti turistične potrebščine in opremo za gostinske obrate. Dne 26. septembra je bil jugoslovanski dan. Ob tej priložnosti so prišli iz Jugoslavije predstavniki gospodarskih organizaciji in ustanov, med njimi tudi predsednik gospodarske zbornice S-R Slovenije Drago Dolinšek in Karel Kušar, kot predsednik komisije za sejemske sporazume pri gospodarski zbor. niči, ter Riko Jerman, ravnatelj Gospodarske banke v Ljubljani.
Obiskovalci si na sejmu lahko ogledajo tudi načrta pristanišč Reke in Kopra.
Turistično opremo razstavlja v Innsbrucku tudi več italijanskih podjetij.
Innsbruški sejem bo odprt do 3. oktobra.
Pred velesejmom v Gradcu
V soboto, 2. oktobra odprejo v Gradcu jesenski sejem, ki o-stane odprt do 10. oktobra. Graški sejmi so pomembni posebno za lužna področja, kakor za Slovenijo pa tudi za Tržaško o-z-emlje, saj teži dobršni del štajerskega prometa tudi proti Trstu, na drugi strani pa so dobri gospodarski odnosi med avstrijskimi in jugoslovanskimi mejnimi predeli postali že prava tradicija. Na seiem prihaja pole o- predstavnikov podjetij, ki se udeležujejo sejma, tudi mnogo obiskovalcev z jugoslovanskega obmejnega področja, zlasti še odkar se je razvil maloobmejni promet s prepustnicami.
Udeležbo jugoslovanskih podjetji na graškem sejmu je organizirala gospodarska zbornica SR Sloveni'e. Graškega sejma se bo udeležilo tudi 60 podjetij iz Slovenije in Hrvatske. Jugoslovani imajo v Gradcu stalen paviljon, v katerem bo kolektivna razstava. Sporazumno z «Eksoortproiektom» jo bo uredil arh. Dobrin. Slovenska in hrvatska podjetja razstavljajo v prvi vrsti pohištvo, oa tudi sicer blago široke potrošnie. Izvoz jugoslovanskega pohištva v Avstrijo, še posebno posameznih kosov, kakor na primer stolov, se je ugodno razvil. Turistična zveza Slovenije je poskrbela za turistično propagando, in sicer za obisk planinskih krajev Slovenije pa tudi Primorja. Jugoslovanski dan bo 4. okt. Za ta dan je napovedan obisk predstavnikov predsedništva gospodarske zbornice Slovenije in raznih gospodarskih podjetij.
Tudi za graški sejem velja sporazum o mejnih sejmih, ki predvideva trgovinsko izmenjavo v vrednosti 16 milijonov šilingov v vsaki smeri.
Graških jesenskih sejmov se Trst ne udeležuje.
NOVOSADSKI SEJEM POVRTNINE IN SADJA V Novem Sadu so 23. sep. tembra odprli drugi jugoslovanski sejem povrtnine, sadja in izdelkov. Prvi sejem je bil lani. Na njem so zaključili pogodbe v vrednosti za 100 tisoč ton povrtnine in sadja. Letos bodo razstavljale! lahko prodajali svoje proizvode tudi občinstvu.
Notranji prevozi v Padovi
Od 3. do 10. oktobra bo v Padovi 3. mednarodna razstava notranjih prevozov in- skladiščenja pod geslom TRAMAG 65. V okviru razstave bo 8. in 9. oktobra zasedanje o prevozih blaga v notranjosti podjetij, tovarn itd. Predavali bodo docent za ekonomske vede na univerzi v Benetkah prof. M. Volpato. docent
za iste vede na, padovanski univerzi prof. L. Vajani, prof. L. Santamaria iz Turina, prof. G. Avondo - Budino s statističnega zavoda milanske univerze Boc-coni, kapetan W. Bisi z obrambnega ministrstva in inženir G. Job iz Turina. Zasedanje bo vodil prof. inž. A. Russo Frattasi s politehničnega zavoda v Turinu.
«2ENI0A» SODELUJE
Z ROMUNSKO ŽELEZARNO
železarna Zenica in romunsko podjetje «Metal - Import* iz Bukarešte sta sklenila dogovor o sodelovanju. V tem letu in v letu 1966 bo železarna Zenica predelala 80 tisoč ton ingotov, proizvedenih v Romuniji, železarna Zenica bo proizvajala železniške tračnice in valjane izdelke. Do konca tega leta bo dobavila Romuniji 30.000 ton želežniških tračnic. Romunsko podjetje «Metal - Import» je že dobavilo Zenici okoli 40.000 ton ingotov. Vrednost teh uvoz-no-izvoznih poslov med jugoslovanskim in romunskim podjetjem znaša 7 milijonov dolarjev. To sodelovanje bo pripomoglo k boljšemu izkoriščanju zmogljivosti obeh podjetji.
Preveč mednarodnih sejmov
V Rimu je bil sestanek Komisije uporabnikov mednarodnih razstav, sejmov in velesejmov, ki posluje v okviru italijanske sekcije Mednarodne trgovinske zbornice. Na sestanku so složno ugotovili, da se je število mednarodnih razstav, sejmov in velesejmov po drugi svetovni vojni tako močno dvignilo da nekatere od teh več ne prejemajo ali ne bodo prejemale potrebne finančne in drugačne podpore običajnih gospodarskih krogov, s čimer bodo zgubile značilni značaj reprezentativnosti posameznih gospodarskih sektorjev. Komisija bo s prodorno propagandno akcijo odslej skušala preprečiti nepre-udarno širjenje sejemskih prireditev.
Sejem motornih vozil, ki so ga odprli v Beogradu 25. septembra in bo trajal do 3. oktobra, sodi med specializirane sejme, ki jih prireja uprava beograjskega velesejma. Sejem je odprl zvezni tajnik za industrijo in trgovino Hakija Pozderac. Glavni ravnatelj beograjskega sejma Jaša Rajter je v svojem pozdravnem govoru naglasil, da gre za prvo sejemsko prireditev, specializirano za avtomobilsko panogo; prva mednarodna avtomobilska razstava v Jugoslaviji je bila odprta marca 1938. Do sedaj je motorna industrija razstavljala na drugih sejmih, in sicer vsako leto v drugem mestu; zdaj pa so proizvajalci motorjev in motornih vozil sklenili prirejati neodvisno prireditev, ki bo odslej vsako leto v Beogradu.
Na letošnjem beograjskem sejmu motornih vozil sodeluje 139 jugoslovanskih razstavljalcev, to je skoraj vsa jugoslovanska industrija motornih vozil, in 41 podjetij iz 14 držav.
Jugoslovanski proizvajalci potniških avtomobilov so poslali na sejem v glavnem že znane modele. Koprska tovarna «TO-MOS» je razstavila mali ((kolibri)), ki predstavlja pravzaprav novost; doslej je ta model izdelovala le za izvoz. Razen avtomobilov tipa Citroen razstavlja Tomos izvenkrmni motor «Lamo» s štirimi konjskimi silami in univerzalni stabilni motor «Umo», ki je bil izboljšan.
Industrija motornih vozil iz Novega mesta razstavlja novo prikolico »Karavan«, ki je namenjena zlasti za večja vozila. Novomeška tovarna je prepričana, da bo ta prikolica cenejša od skoraj vseh tujih prikolic iste velikosti in kakovosti, ki jih je bilo treba doslej uvažati.
Tovarna »CRVENA ZASTAVA« iz Kragujevca, ki izdeluje avtomobile po Fiatovi licenci in v sodelovanju s turinsko tovarno, razstavlja razne tipe potniških
posebnim zanimanjem ogledujejo nenavadno vozilo, ki mu pravijo «banka na kolesih«. Takšno vozilo je bilo prvič izdelano v Jugoslaviji.
Med tovarnami motornih vozil, ki razstavljajo v Beogradu, naj omenimo še mariborsko tovarno «TAM», ki se uveljavlja s svojimi komercialnimi vozili oziroma tovornjaki (z nosilnostjo 4,5 tone in 2,2 tone); poleg tega avtomobilsko tovarno «FAP» iz Prib oj a, ki izdeluje zlasti avtobuse; nadalje razstavljajo FAMOS (Sarajevo, IKA-RUS (Zemun), Avtokaroserija — 1. OKTOMVRI (Skoplje), Industrija motora — IMR (Rakovica), «AUTOKAROSERIJA» (Zagreb) in Industrija kmetijskih strojev ZMAJ (Zemun). Omembo zasluži tudi tovarna »VOZILO — GORICA« iz Nove Gorice, ki razstavlja cisterne in ITAS iz Kočevja.
Jugoslovanska industrija motornih vozil je razmeroma mlada, saj obstoja dobrih 10 do 12 let. Podjetja so organizirana v poslovnem združenju ITV. Vrednost njene proizvodnje cenijo danes na 250 milijard dinarjev.
Nova načela v sovjetskem gospodarstvu
Industrija naj proizvaja za potrošnika - Več prostosti podjetjem - Manj vmešavanja upravnega aparata
Predlogi, ki jih je iznesel v svojem govoru ministrski predsednik Sovjetske zveze Kosi gin na zasedanju Centralnega komiteja stranke in ki zadevajo temeljito preosnovo sedanjega sovjetskega gospodarskega sistema, niso iznenadili svetovne javnosti. Znano je, da so sovjetski gospodarstveniki to
pogledu sledile druge socialistične države, kakor Poljska, Češkoslovaška, Madžarska in V. Nemčija.
Kosigin predlaga za podjetja večjo gospodarsko avtonomijo, hkrati tudi temeljito preobrazbo upravne strukture gospo darstva. Dejansko so se že dol go vodstva sovjetskih podjeti.
vozil; poleg tega pa nudi še okoli 20 novih modelov komercialnih vozil. Obiskovalci si s
čkMfaF um ne min/je
SOVJETSKI NAČRTI
ZA LETEČE ELEKTRARNE
Skupina ruskih inženirjev je, kot poroča agencija ADN, izdelala načrte za elektrarno, ki naj bi pridobivala električni tok iz energije tistih vetrov, ki stalno pihajo v višini 10 kilometrov, tesno ob-gornji meji troposfe; re. Hitrost teh zračnih tokov znaša povprečno 70 do 700 metrov na sekundo. Vetrna energija je v tej višini povprečno 25-krat tako velika kot na površini Zemlje. Vetrno kolo elektrarne na višinski veter je v načrtu povezan s trdim ovojem balon,a ima pa večji premer kot nosilni balon, ki nosi tu di generator in druge naprave Aerodinamska oblika te balon-
ske elektrarne bo uravnana tako, da bo vetrna naprava vedno v najbolj optimalnem položaju proti vetru. Elektrarna bo z zemljo povezana s kablom, po katerem bo proizvedeni električni tok prihajal na Zemljo. Računajo, da bi taka elektrarna na višinske vetrove imela letno zmogljivost od več kot 10 milijonov kilovatnih ur.
Leteče elektrarne bodo uporabljali predvsem na oddaljenih še nekultiviranih področjih. Razmišljajo tudi že o tem, da bi te balonske elektrarne opremili z relejnimi napravami, s čimer bi služile hkrati tudi kot radijske in televizijske vmesne postaje, ki bi oddajala na daljavo od 300 do 350 km.
(n)
Francija - kompromis z EGS?
ZBOROVANJA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Gospodarsko sodelovanje s pravnega vidika
(Nadaljevanje s 1. strani)
si Nemci zagotovili nekatere prednosti, kakor pravico do veta pri postavljanju cen žitaricam, in tem prednostim se ne bodo zlahka odpovedali
Pflimlinovi špekulativni računi na Vzhod
Zaradi krize v EGS je zadnja seja evropskega parlamenta (šestih članic EGS) in posvetovalne skupščine evropskega sveta v Strasbourgu zbudila večjo pozornost, kakor bi jo sicer. K temu je pripomogel zlasti zaključni govor bivšega francoskega ministra Pierra Pflimlina, ki je sam osebno odločen zagovornik ohranitve Evropske gospodarske skupnosti. Pomembni so zlasti Pflimlinovi zaključki o vlogi Evropske gospodarske skupnosti nasproti vzhodnim evropskim državam, pa tudi sploh o po menu nadaljnjega utrjevanja gospodarskih stikov med Zahodom in Vzhodom.
Pflimlin je prepričan, da so zdaj. ko nekatere vzhodne države težijo za večjo svobodo v svojih gospodarskih odnosih do Sovjetske zveze, in glede na revizijo, ki jo v Sovjetski zvezi vsiljuje sovjetsko-kitajski spor, daje več možnosti za navezavo boljših odnosov med Vzhodom in Zahodom. Zapad
mora to priložnost izkoristiti. Gospodarsko zbližan j e in še posebno razvoj trgovine bo u-godno in pomirjevalno .vplival na mednarodne odnose. Trgovinska izmenjava ni izključno gospodarska zadeva, temveč odločno vpliva tudi na politiko To velja zlasti glede odnosov oziroma trgovine s komunističnimi državami, v katerih je zunanja trgovina monopol države. Ako hočemo dvigniti trgovinsko izmenjavo z vzodnimi državami na določeno raven, potem mora Zapad sprejemati tudi politične sklepe. Dokončno je treba utrditi politiko miroljubnega sožitja in težiti za sodelovanje v smislu gesla o »Evropi od Atlantika do U-rala», ki ga je razglasil de Gaulle že pred leti in ga tudi pogosto ponavlja.
Pierre Pflimlin, ki je po svojem prepričanju krščanski demokrat in podpira de Gaullovo politiko, naglaša, da mora zahodna Evropa glede vseh teh vprašanj nastopati enotno. Pflimlin je mnenja, da se sedanja zunanjetrgovinska politika sklepanja dvostranskih trgovinskih pogodb s posameznimi državami na Vzhodu pospešuje težnjo posameznih vzhodnih držav za večjo gospodarsko sprostitvijo od Moskve, vendar je treba odslej nastopati nasproti vzhodnim državam enotno v smislu določb rimskega sporazuma o ustanovitvi EGS.
V	dneh 16. do vključno 18. septembra letos je bilo v Zagrebu drugo »Mednarodno posvetovanje gospodarstvenikov in pravnikov*. Osnovna tema posvetovanja so bili problemi v zvezi s kooperacijo tako z ekonomske ir.- pravne strani, dalje problemi kontrole blaga in še nekateri drugi aktualni pravni problemi.
Posvetovanje je imelo širši značaj tako po vsebini tem, ki so bile na dnevnem redu, kot po udeležbi. Poleg nad 300 domačih udeležencev, v prvi vrsti iz vrst pravnikom, so se ga udeležili tudi tuji strokovnjaki in to iz Sovjetske zveze, obeh Nemci j, iz Poljske, čehoslovaške. Madžarske in tudi iz Italije. Otvoritvi posvetovanja pa so prisostvovale pomembne osebnosti jugoslovanskega družbenega in političnega zživljenja, med njimi član Zveznega izvršnega sveta dr. Jože Brilej, ki je tudi svečano odprl posvetovanje in povabil goste iz tujine in referente ter organizatorje posvetovanja na noseben- soreiem. Omeniti je treba, da je bilo posvetovanje v času velikega jesenskega zagrebškega velesejma in kot kaže, bodo postala posvetovanja te vrste, tradicija
V	zvezi s tem posvetovanjem moramo omeniti nastop italijan-skeaa univerzitetnega profesorja iz Modene dr. Gastoneja Cotti-na. ki je govoril o pravnih vidikih industrijske kooperacije v italijanskem sistemu, oziroma, bolie, v kapitalistični družbeni ureditvi. V svojem referatu je prikazal razne oblike koooera-ciie v tem sistemu in iih obrazložil tudi s konkretnimi primeri, pri tem na jih je opredelil v določene nravne institute. Njegova ugotovitev je bila. da so okviri.
katerih se lahko italijanski pravnik giblje, ko hoče opredeliti določene kategorije kooperacijskih poslov, mnogo ožji; kot, so možnosti, ki iih ima v tem pogledu pravnik v socialistični družbi, bolje rečer.o, no jugoslovanskem pravu, ki daie v pogledu opredeljevanja kooperacijskih poslov, večje možnosti in tudi večjo svobodo. To je poudaril tudi zvezni sekretar odbora za zakonodajo, ki je napovedal. da se bodo v tem pogledu predpisi, ki so morda na poti popolni pogodbeni svobodi glede ooredelievanm vsebine in oblik kooperacijskih razmerij, še bolj sprostili. V razpravi so posamezniki večkrat citirali mne-nia in stališča prof. Cottir.a in naslanjali nanje svoja izvajani a.
Po zagrebškem velesejmu
Letošnji jesenski mednarodni sejem v Zagrebu so zaprli 19. septembra. Sejem je bil to jesen izredno obsežen, saj je na njem razstavljalo 5.115 tujih podjetij iz 59 držav in 1205 domačih podjetij. Letošnji jesenski sejem je odigral v mednarodni trgovini še posebno vlogo, ker je na njem razstavljalo kar 33 držav v razvoju, ki čedalje bolj prodirajo s svojimi proizvodi na mednarodne trge. Raz stavljeni vzorci, ki jih je bilo kar 180.000, so letos zbujali še večjo pozornost zaradi svoje dobre izdelave. Glede samih zaključnih poslov še ni podrobnih podatkov. Sodijo, da bo letos
OBIŠČITE
12,
MEDNARODNO
RAZSTAVO
ELEKTRONIKE, TELEKOMUNIKACIJ, AVTOMATIZACIJE IN NUKLEARNE TEHNIKE
«Sodobna
elektronika»
0D 2. DO 10. OKTOBRA 1965 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI, ODPRTA VSAK DAN OD 9. DO 19. URE
njihov finačni učinek šibkejši kakor lansko leto. Zaradi izvajanja gospodarske preosnove so jugoslovanska podjetja bolj previdna pri sklepanju kupčij; ta njihova težnja se je pokazala tudi na zagrebškem velesejmu.
JUGOSLOVANSKI TRAKTORJI Z ITALIJAN. OGRODJEM
Italijanska delniška družba Landini iz Reggio Emilije ,;e podpisala z beograjsko »Industrijo Motora i Traktora« pogodbo, po kateri bo dobavila Jugoslovanom večje število popolnih nosilnih ogrodij za traktorje brez motorja.
ITALIJANSKI ORODNI STROJI ZA POLJSKO Delniška družba L. Mortara — Costruzione macchine di preci-sione — bo dobavila poljskemu podjetju «Metalexport» iz Varšave za 79,8 milijona lir orodnih strojev.
preosnovo že predlagali in pri-1 pritoževala, • da so preveč odvis šli do teoretičnih zaključkov, da je treba postaviti industrijsko proizvodnjo in odnose med industrijo in potrošnjo na novo podlago. V bistvu naj bo odločilno za industrijo načelo dobička in proizvodnja za trg, ki naj upošteva želje potrošnika.
Za industrijska podjetja ne more biti odločilen samo plan, ki ga postavljajo višje upravne oblasti. Sovjetska zveza je ta načela že nekako poskusno začela uporabljati v tekstilni industriji in proizvodnji čevljev V bistvu so ta načela odločilna tudi za jugoslovansko industrijo; Jugoslaviji so v tem
na od upravnih organov, ki zavirajo proizvodnjo s svojimi ponesrečenimi posegi v njo. V proizvodnji naj odloča načelo donosnosti in dobička. Treba pa je za proizvodnjo zainteresirati delavce in nameščence ter bolje izkoristiti razne inštrumente, kakor posojila. Izkoristiti je treba prav tako tehnične pridobitve, izboljšati tehnološki postopek. Tem naj se podeljujejo nagrade že med letom in ob koncu leta, vedno seveda skladno z doseženimi u-spehi.
Glede preobrazbe upravne strukture v gospodarstvu je važen predlog, da se odpravi najvišji sovnarhoz (gospodarski svet) kakor tudi deželni sovnar-hozi. Tako naj bi se olajšal upravni aparat na željo podjetij. Namesto sovnarhozov se bodo v Sovjetski zvezi vrnili ic sistemu industrijskih minister-stev, kakor je obstajal do leta 1957. Pri vsem tem ohranijo posamezne republike pravico do načrtovanja. Kosiginov načrt u-vaja nekakšen kompromis med federacijo in republikami. Mehanska industrija bo pod nadzorstvom devetih zveznih mini-sterstev, ostale industrijske panoge pa pridejo pod nadzorstvo enajstih ministerstev, ki jin sestavljajo predstavniki federacije in republike. Tako sicer ostane nadzorstvo nad poslovanjem podjetij, vendar bo to bolj neposredno in brez vmešavanja dosedanjih sovnarhozov.
SOVJETSKO - JAPONSKI
SPORAZUM ZA RAZVOJ
SIBIRIJE
Sovjetski ministrski predsednik Kosigin se je razgovarjal s člani japonske gospodarske delegacije o možnosti skupnega sodelovanja pri izkoriščanju bogatih ležišč petroleja, železne rude, premoga, metana, raznih kovin in seveda dragocenega lesa v Sibiriji. Japonci bi Sovjetski
zvezi dobavili primerne stroje in naprave za izkoriščanje teh ležišč, v zameno pa bi od Sovjetov kupovali razno blago. To je Kosiginov predlog, na katerega Japonci še niso odgovorili.
Sejem
«Sodobne elektronike»
(Nadaljevanje s 1. strani)
specializirano strokovnimi izdelki; iz ZDA znani industrijski elektronski velikan IBM, iz Zahodne Nemčije med drugimi 'Measurement Corp. GmBH’, iz Vzhodne Nemčije Dia — E-lektronik, iz Francije, ki je tudi zelo močna na elektronskem področju, pa 'Societe des Ate-liers Rene Halftermeyer in tako po vrsti druge države.
Slovenija bo dala na področju sodobne elektronike naslednje razstavljavce; Iskra-Kranj, IMP-Ljubljana, ELRAO Gornja Radgona, Inštitut za elektroniko in avtomatiko — Ljubljana, TIO - Radovljica, Nuklearni inštitut ’Jožef Stefan’. Slovenija prispeva velik del k razvoju elektronike v Jugoslaviji, ima izvrstne in številne kadre.
NAŠI DIJAKI NE SMEJO
ZAMUDITI
Kakšni so najbolj primerni obiskovalci letošnje razstave tam za Bežigradom v Ljubljani? Predvsem seveda vso osebje, ki je zaposleno v proizvodnih tovarnah in znanstvenih institucijah, ki proizvajajo najnovejše proizvode s področja elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, nukleonike, sestavnih delov za elektroniko in avtomatizacijo ter še merilne tehnike. Veliko korist bodo imeli seveda slovenski dijaki in visokošolci srednjih, višjih in strokovnih šol na vsem slovenskem ozemlju ne glede na meje, torej slovenski dijaki tudi na slovenskih srednjih šolah v Trstu in Celovcu, na vseh višjih in visokih šolah Italije in Avstrije, dalje vsi ki se ukvarjajo kakor koli z aparati sodobne elektronike. Poučni izleti slovenskih srednjih šol na Koroškem ter na Goriškem in Tržaškem bi silno olajšali dijakom razumevanje in proučevanje elektronike in nuklonike.
(ar)

TRST - CORSO ITALIA
Današnje življenje je dinamično, v vesoljskem duhu. Sodobna dinamična in inteligentna ženska lahko poudari svojo ženskost samo z modnimi oblačili, ustvarjenimi v skladu z razvojem časa: tako s športnimi, kot, tudi z drugimi oblekami s klasičnimi novostmi. To je smoter> ki si ga je zadala Coin s svojo bogato sezonsko zbirko:
»39D
DINAMIČNOST V MODI
co
o
Na političnem obzorju
NAFTOVOD IN TRŽAŠKI DOGODKI NA SEJI DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA. Dolinski občinski svet je v sredo razpravljal o resolucijah raznih političnih skupin, ki zadevajo gonjo proti vključitvi slovenskega svetovalca (socialista Dušana Hreščaka) v tržaški občinski odbor. V tem pogledu je bilo predloženih več resolucij. Zaradi različnih pogledov posameznih skupin ni bila izglasovana enotna resolucija; vendar vse resolucije obsojajo Sonjo in izgrede proti Dušanu Hreščaku. O vprašanju razlastitve za napeljavo naftovoda je občinski odbor predložil :lastno resolucijo, župan Lovriha je pri tem omenil, da je vodstvo Ustanove industrijskega pristanišča zagotovilo večjo odškodnino. Dr. Tul je obrazložil zadevno resolucijo Slovenske skupnosti ter zlasti obsodil čedalje večji obseg razlastitev. Naglasil je, da se je tre ba enotno boriti ne samo za večjo odškodnino, ampak tudi za spoštovanje zakonskih predpisov s strani •razlaščevalcev.
DEŽELNI ZAKON O OBRTNIŠTVU. Na svoji seji v sredo je deželni svet, ki mu predseduje dr. de Rinaldini, odobril zakonski osnutek, ki urejuje položaj obrtništva v naši deželi. Za osnutek so glasovali krščanski demokrati, socialni demokrati in neofašisti, vzdržali pa so se komunisti, socialisti in liberalci, predstavniki drugih skupin so bli odsotni.
UPRAVIČENO VZNEMIRJENJE ZARADI CESTE BENETKE — MUENCHEN. Pristaši krščanske demokracije, socialne demokracije, liberalne stranke in italijanskega socialnega gibanja (neofašisti) so na deželni odbor naslovil ivprašanje glede gra-
Razvoj koprskega pristanišča in graditev železnico
Tudi v Kopru omejitev gradenj
zadela tudi dosedanje občinske stanovanjske sklade, ki so gradnje financirali, in bodo konec leta likvidirani. Nadomestil jih bo po vsej verjetnosti poseben gradbeni zavod, ki bo bančno financiran. Koper ima zdaj okoli 15.000 prebivalcev, na delo pa orihaja vsak dan iz okolice blizu 5000 ljudi, če bi zanje zgradili stanovanja, bi mesto brž naraslo na 20.000 prebivalcev.
R. G.
Glas iz občinstva Oj, te banke!
Gospod urednik, oprostite, da zopet sitnarim s poslovanjem
Koprsko pristanišče je v letošnjih osmih mesecih prekoračilo lansko tonažo v istem, obdobju. V mesecu avgustu je pretovorilo okoli 58.000 ton blaga,
40 odsto več kot lani. Priplulo je 51 ladij, 41 domačih in 10 tujih. Za izpopolnitev mehaniza. cije je pristanišče naročilo pri mariborski Metalni dva najmodernejša žerjava s tekočim trakom, ki moreta iztovoriti vsak po 1000 ton blaga v eni uri.
Fred dnevi ie bilo dograjeno prvo izmed projektiranih dvajsetih skladišč s površino 3500 kv. metrov, pred dovršit vi j o pa ie samski stanovanjski blok za 300 delavcev. Mimo tega so odprli delavsko in mornarsko menzo z zmogljivostjo 1000 obrokov.
Gradnja železnice se nadaljuje s pripravljanjem spodnjega ustroja. Pripravljajo ga tudi že na vznožju Srmina, s skopanim materialom pa nasipavajo traso na izsušenem ozemlju ob ustju Rižane. Vse kaže, da bo kredit za nadaljevanje gradnje železnice prihodnje leto pravočasno zagotovljen.
R. G.
»Gospodarski vestnik* (Ljubljana) pa je glede graditve koprske železnice boli skeptičen kakor naš dopisnik. Po prvotnih načrtih naj bi železnica stekla za tovorni prevoz sredi prihodnjega leta. Po mnenju poročevalca »Gospodarskega vestnika* na se bo graditev zavlekla.
Pod naslovom «Kdai bo dograjena koprska železnica?* poroča namreč list: »Podatki o dinamiki gradenj na tei nrogi — niše list — vsekakor niso razveseljivi, tem prej, ker gre za zelo pomemben investicijski objekt, ki po svojem pomenu nedvomno prerašča republiški okvir*. Po-	,n
časna gradnja proge bo končno	J?rea?r
zavrln, tudi razvni lnire ki io .aPrle. Ah mislite, da je
zavrla tudi razvoj luke, ki ie neposredno odvisen od niene že-
ditve ceste Benetke - Muenchen I lezniške povezave z zaledjem
oziroma glede nujnosti, da se zgradi cesta med Vidmom in Trbižem. Odgovoril je odbornik Masutto. Omenil je, da je vprašanje povezave cestnega omrežja v Furlaniji na avstrijsko o-mrežje avtomobilskih cest toliko bolj nujno za Trst, ker za htevajo Benečani, da se zgradi cesta iz Benetk a Bavarsko. Kakor predlaga socialni demokrat Devetak, naj se zgradi cesta iz Vidma do Trbiža, kjer bi se navezala na avstrijsko omrežje. Tudi deželni odbor je za zgraditev avtomobilske ceste med Vidmom in Trbižem, ki bi povezala Jadran z Avstrijo ter bi koristila našim krajem in Benetkam hkrati. Deželna uprava je zaskrbljena zaradi načrta za graditev avtoceste Benetke - To-blach (Dobbiaco) - Muenchen; deželni odbor zahteva, da' sel zgradi cesta iz Vidma v Trbiž.'
Dežela bo sklicala sestanek v Trbižu, na katerem bodo razpravljali o avtomobilskih cestah v naši deželi ter v sosedni Sloveniji in Koroški.
NOV POKRAJINSKI ODBOR V GORICI. V smislu sporazuma med strankami levega centra je bil v Gorici sestavljen pokrajinski odbor, v katerem so krščanski demokrati (tri), socialisti (1) ter dva namestnika, pristaša krščanske demokracije. Za predsednika je bil izvoljen krščanski demokrat Bruno Chien-taroli. Ostali odborniki so: Ve-zil in Pecorari (Krščanska demokrata), Slovenec Marko Val-trič — socialist, Dissette — socialni demokrat, namestnika pa Bottegaro in Marocco — krščanska demokrata .
DEŽELNI ZAKON O PRISPEVKIH ZA GRADNJO ŠOL Deželni svet ie no daUšem razpravljanju sprejel zakonski osnutek o prispevkih za graditev šol in vrtcev. Za osnutek so glasovale vse politične sku pine razen komunistov; odsotna sta bila svetovalca dr. škerk (za Slovensko skupnost) in Bet-tol (pristaš PSIUP).
List nadalie pripominja, da bi se ob sedanji »naglici* gradnje n roge dograditev zavlekla tia v šesto leto. To na za razvoi pristanišča in njegova podjetja sploh ne bi bilo več zanimivo in potrebno, ker bi se med tem vsi sedanji in potencialni klienti obrnili m navezali svoie poslovanje na druga pristanišča.
Po podatkih bi se že prihodnje leto, če bi bila proga zgrajena, pristaniški promet dvignil na dva miliiona ton, ki bi v naslednjih letih še rastel in s tem pomen Konra s pristaniščem in drugimi napravami ter industrijskimi objekti, ki so v načrtu, zlasti pa s predvideno gradnjo plinovoda do čehoslovaške, o čemer tečejo pogajanja. Za jugoslovansko gospodarstvo bi bilo to zelo pomembno, ker ie Jcoprpko pristanišče eno jhgiped dveh izrazito tranzitnih jugosJoi vanskih pristanišč. Zato je toliko boli nerazumljivo. da ni mnči najti sredstev za borih 17 kilometrov proge na slovenskem ozemlju in to tem bolj, k°r »se sicer vse proge v Jugošlaviii grade s sredstvi brez obveznosti vračanja*, kakor ugotavlja »Gospodarski vestnik*. Kot je sedaj stanje, pa naj bi skoro 'vsa bremena za gradnio proge, nosil kolektiv pristaniškega podjetja.
Omejitev gradenj v Kopru
Gospodarska reforma je s še večjim zaviranjem investicij in težjimi pogoji za dodeljevanje kreditov prizadela tudi gradbeništvo. Po začetnem načrtu bi bili morali dograditi letos samo v Kopru blizu 400 novih stanovanj, program pa ne bo v celoti izpolnjen. Odpadle so gradnje poslovnih zgradb, ki bi imele tudi nekaj stanovanj. Z deli 'e pričela edino koprska podružnica Narodne banke, ki je vodena in kreditirana iz beograjske centrale. Stavba bo vseljiva prihodnje leto. Gradbeno pod-’etie »Stavbenik«, ki ie pričelo v Semedeli zidati stanovanjske stolpnice za prodajo, je moralo gradnjo ustaviti. Reforma je pri-
tukajšnjih bank. Zadnjič sem opisal, kako sem hodil od banke do banke, da bi inkasiral pri eni 20.000, pri drugi kakšnih pet tisočakov več. Imel sem v rokah obvestilo tvrdk, da sta na ta in ta denarni zavod nakazali denar za nas. Obe banki sta poleg tega obvestila zahtevali še pooblastilo, izdano od trgovinske zbornice, da denar lahko inkasiram prav jaz. Potrdilo o vpisu moje tvrdke v trgovinsko zbornico ni zadostovalo. Ko sem prinesel zahte. vano potrdilo od trgovinske zbornice — za to je bilo pač potrebna nova zamuda časa — so mi denar v obeh izplačali in tako smo se z uradniki dobro spoznali; saj smo se poprej tudi pošteno pričkali.
Pri istih bankah sem hotel zdaj inkasirati 50.000 in 20.000 lir. Misleč, da pojde vse gladko, sem se pri bankah zglasil ne-minut, preden so šlo
res gladko? V prvi banki sen. pri okencu naletel na novega uradnika, pa sem mu pokazal s prstom na drugega, ki me je dobro poznal od prejšnjega incidenta. «Da, da, poznam vas, a se ne da nič napraviti., prinesti morate potrdilo trgovinske zbornice, potem vas bomo registrirali*. Slučajno sem imel pri sebi staro notrdilo o vpisu v poslovni register pri trgovinski zbornici. Nič ni pomagalo, zaleglo ni niti moje sklicevan je, da me pri banki vendar poznajo, saj je naša tvrdka prav na to banko nrejemala denarna nakazila celo iz tujine. Končno so mi denar, ko so nokli-ca.li še uradnika iz oddelka za zunanjo trgovino, le izplačali.
Pri drugi banki pa ni šlo in ni šlo. Ni pomagalo niti moje sklicevanje, da me vendar poznajo po zadnjem nakazilu, ko sem na njihovo zahtevo prinesel tudi potrdil o trgovinske zbornice. »Potrdilo morate imeti vedno s seboj«! To je ekspe-ditivnost tržaških bank, sem si mislil! Končno sva se z uradnikom sporazumela, da mi bo denar nakazal na Tržaško kreditno banko, pri kateri imam tekoči račun.
Pri vsem me je najbolj začudilo to, da sem vsakokrat imel opravka z mladimi uradniki, torej ugotovitev, da imajo prav ti mladi ljudje tako malo poguma in zaupanja ter vidiio v vsakem klientu goljufa, dokler ne dokaže s papirjem, da je pošten.	L.T.
.Čemu razburjati ljudi s takšnimi načrti?
Predsednik ustanove industrijskega pristanišča inž. Vi-sintin je te dni med neko javno slovesnostjo govoril o potrebi po ustanovitvi industrijskega področja v zgornji tržaški okolici, V ta namen naj bi razlastili v tržaški, repentabor-sfci in zgoniški občini blizu 3.600.000 kv. metrov zemlje. Novo industrijsko področje naj bi zajemalo planoto med opensko železniško postajo, Briščiki, tr-biško cesto in cestama Opčine-Repentabor ter Prosek-Repnič Zaradi pomanjkanja vodovodnega omrežja na področju, kjer naj bi ustanovili industrijsko področje bi morali zgraditi nov vodovod, za kar bi potrošili poldrugo milijardo lir.
V tržaškem občinskem svetu je odbornik za proračun dr. Verza nasprotoval ustanovitvi industrijskega področja, ki bi povzročila veliko škodo značaju gornjega tržaškega okoliša, ki spada tudi sicer v takoime-novano »zeleno področje«. Industrijsko področje bi zadalo smrten udarec turizmu na vsem področju od Opčin pa do Pro seka, in s tem zlasti turizmu v repentaborski in zgoniški občini
Medtem so svetovalci Slovenske skupnosti v repentaborski in zgoniški občini že predložili županoma resolucijo z zahtevo, naj občinska sveta ne izdata dovoljenja za ustanovitev industrijskega področja.
Poslovanje mešanega odbora
še v oktobru bo sklicano novo posvetovanje predstavnikov zveze trgovinskih zbornic v deželi Furlaniji - Julijski krajini (tržaške, goriške in videmske) ter gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske, da bi na njem podrobno izdelali ustroj mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje med obmejnimi deželami. Tako je bilo sklenjeno na sestanku predstavnikov omenjenih zbornic med zagrebškim velesejmom.
Med tem se nadaljujejo priprave za konstituhanje samega odbora. V njem nai bi bilo pet članov predstavnikov deželne zveze zbornic, in sicer: dr. E. Vatta; Armando Trevisini, ravnatelj podjetja Officine Mecca-niche; podpredsednik videmske trgovinske zbornice dr. F. lob; svetnik videmske zbornice dr. Guido Babich in ravnatelj goriške tovarne Cotonificio Trie-stino V. Monolo. Prav tako bosta gospodarski zbornici Slovenije in Hrvatske imeli pet predstavnikov. in sicer: Lojze Lesjak predsednik odbora za mejne sporazume v Kopru, tajnik tega odbora Rado čotar, ravnatelj kmetijsko industrijskega kombinata PIK iz Umaga Milan Lovrečič, član reške gospodarske zbornice Kazimir Demarti-ni in ravnatelj tovarne pohištva »Meblo* v Novi Gorici inž. O. Vrtačnik.
POŽAR V DELAVSKI ZBORNICI. Predvčerajšnjim zjutraj je kratek stik povzročil silen požar v prostorih tržaške Delavske zbornice (Camera confe-derale del lavoro) v Ul. Duca d’Aosta. škodo cenijo na okrog 10 milijonov lir.
NOV AVSTRIJSKI KONZUL. V Trst je prispel dr. Otto Erich Fries, ki bo prevzel mesto avstrijskega generalnega konzula v našem mestu in s tem zamenjal dosedanjega konzula dr. Hessenbergerja. Dr. Fries (61 let) je Dunajčan in je bil v preteklih letih nameščen pri avstrijskem notranjem, nato pa zunanjem ministrstvu, kasneje je bil delegat pri avstrijskem poslaništvu v Pragi in generalni konzul v Dusseldorfu. V zadnjem času je bil u-služben v pravnem odseku dunajskega zunanjega ministrstva.
USPEHI TRŽAŠKIH HRIBOLAZCEV V TURČIJI. Pet tržaških hribolazcev (Bianca dl Beaco, Floriana Tarlao, Luigi Bianchi, Silvano Sinigoi in Wal-ter Mejak) je osvojilo osem gorskih vrhov južno od Erzin-cana v notranjosti Turčije. Med njimi sta tudi dve dekleti.
HUDA PROMETNA NESREČA PRI SEŽANI. V torek je prišlo na cesti med Sežano in Senožečami v bližini Senadolic do silovitega trčenja med avstrijskim tovornjakom s prikolico in avtobusom prevoznega podjetja »Avtopromet Gorica« iz Nove Gorice. Pri nesreči so izgubile življenje štiri osebe, ki so bile v avtobusu. Ranjenih je bilo štirinajst oseb, med katerimi nekaj zelo hudo. Do trčenja je prišlo, ker je vozač avstrijskega tovornjaka na o-vinku nenadno zavrl težko vozilo, tako, da je prikolica z vso silo treščila v levo stran avtobusa.
PREDAVANJE O UMNEM KLETARJENJU NA PROSEKU. Na pobudo Gospodarskega društva na Proseku bo v soboto, 2. oktobra, ob 20.30 inž. Stanislav Grgič imel v društveni dvorani strokovno predavanje o umnem kletarjenju.
DRUŽBENI HLEV V BENEŠKI SLOVENIJI, v Mažerolah v Beneški Sloveniji so začeli graditi družbeni hlev, in sicer z deželnim denarnim prispevkom. Hlev bo grajen po najsodobnejših tehničnih merilih. Domačini upajo, da se bo z izgradnjo hleva nekoliko zmanjšal odtok tamkajšnjih ljudi v tujino, ker ne najdejo zaposlitve v domačem kraju.
ALI BODO ZAPRLI OTROŠKE VRTCE? V Trstu se je razširila vznemirljiva vest, da bodo 1. novembra letos zaprli vse otroške vrtce v našem mestu. ki jih upravlja ustanova ONAIRC. V vsej deželi ima ta ustanova v upravi 244 otroških vrtcev (med temi je 20 slovenskih in 11 mešanih), ki jih obi-
T U R I Z E
VREME 1965 IN TURIZEM. V severnih in tudi osrednjih predelih Evrope letošnje vreme ni bilo naklonjeno turizmu, še manj pa tistim turistom, ki so iskali počitka na soncu. Nasploh je tod turizem — kakor pravijo onstran Kolpe in Sotle — «pod-bacio«, turisti pa počitnic ali niso nastopili ali so jih predčasno prekinili in se vrnili zagrenjeni domov.
Drugače je bilo v južnih kra-
POMENEK S TRŽAŠKIMI RIBIČI
Ribolov na stranpoti
Toda ribiška zadruga, kot je pripovedoval njen predsednik Pietro Grassi, ki je bila ustanovljena pred približno tremi leti z namenom, da pospešuje ribolov na Tržaškem, kaže, da nima zadostnega posluha za ta njen prvotni, ustanovni namen. Zakaj, če bi bilo drugače, bi ti Problemi ne bodli v oči. Vzemimo za primerjavo le podatke lanskega in letošnjega junijskega ulova rib: lani 3.179 stotov, letos 2.388. To sta podatka, ki ju je objavil junijski bilten Trgovinske zbornice v Trstu. Iz tega sledi, da kljub sodobnim lovnim napravam ne premore tržaško ribištvo naloviti niti tistih približno 160 stotov rib, ki jih lahko dnevno porabi mesto. Še več: količine ulova zadnjih mesecev so verjetno še manjše, upoštevajoč zlasti neugodna vremena zadnjih tednov. Naše mesto, torej kljub občutni brezposelnosti, ki bi jo vsaj delno o-milili z ribištxom, mora več kot polovico svojih potreb po sveži ribi uvažati od drugod. To vsekakor ni spodbudno za ribiško gospodarstvo, še manj pa za potrošnike rib in ribiče same.
Predsednik zadruge mi je na vprašanje, kaj je zadruga v teh treh letih njenega obstoja naredila v prid ribolovu, odgovoril:
— Kaj naj bi naredila? Z ri-Dumi, ki jih nalovijo naši člani
zalagamo maloprodajno mrežo, če nas kdo prej ne prehiti.
PREVELIKA RAZLIKA
MED CENAMI
Med ribarnicami v mestu in glavnim ribjim trgom se vzpenjajo razlike v cenah na škodo potrošnika, ki ne utegne na ribji trg, celo na več sto lir pri kilogramu, zlasti pri finih ribah. Na drugi strani pa je nad 100-odstotna razlika med odkupnimi in prodajnimi cenami pri trgovcih, da ne govorimo o »milostni« ceni, ki jo nudijo ribičem predelovalci sveže ribe, kadar ribo pripeljejo od drugod, tako da so domači ribiči hočeš nočeš, prisiljeni vzeti, kar kdo da.
— In to bi bila vsa dejavnost vaše zadruge?
— No ja, letos bomo s sedmimi milijoni lir montirali na ribjem trgu hladilno napravo za proizvodnjo ledu, ki ga bomo lahko nudili našim članom po 4 lire za kilogram, namesto po 8, kot so morali plačevati doslej. Naprava bo proizvedla na dan 34 stotov ledu. Ker vemo, da skomina to tudi ribiče izven zadruge, smo začasno ukinili vpisovanje novih članov, saj bomo zaradi te investicije primorani povišati prvotno vpisno pristojbino na glavnico. Sicer bomo o tem še razpravljali v ožji družbi našega članstva, ki pred-
stavlja skoraj polovico vseh tržaških ribičev, to je okrog 150 članov.
SVOJEVRSTNA ZADRUGA
Zares, morda zares nima smisla »oporekati« taki dejavnosti zadruge, ki prejema tudi gmotno podporo od oblasti. Toda prej kot ZADRUGO, bi tako druščino s povsem svojstvenimi interesi imenoval DRUŽBO ali pa PODJETJE, kot jih je na stotine drugih. Zakaj dejstva so in ostanejo, da zadruga s takim programom, kot ga kaže v praksi, ne more koristiti niti razcvetu ribolova, še manj pa potrošnikom, ki si želijo, da bi bile ribe cenejše.
In namesto zaključka, morda ?3 tole: Samo jamranje o preozkem koridorju, ki da je na razpolago v Tržaškem zalivu za ribolov, bojda zaradi preveč sem postavljene meje, po presoji ne more roditi razcveta v tržaškem ribolovu. Verjetno bi koristneje kazalo s konkretnimi predlogi obelodaniti vse te probleme in iskati njih rešitve na pravem mestu, s prizadevnejšim občutkom za vsestranske koristi. Dotlej pa bomo potrošniki rib, tako kot ribiči sami stalno jamrali nad cenami: prvi zaradi previsokih, nedosegljivih, drugi pa zaradi prenizkih, nespodbudnih.
E. B.
jih, na primer v Italiji. V sončnih predelih sta obisk in temperatura dosegla rekord. Prav-tako so Jugoslovani zadovoljni s poletno sezono, čeprav je vreme v nekaterih mesecih nagajalo. Temperature 30 do 34 stop. C v senci povedo dovolj. Rimini s svojimi 1415 hoteli je bil več kot mesec dni do poslednjega ležišča celo na podstrešju zaseden. In vendar so prihajali vedno novi gostje.
KAJ OPAZUJEJO TURISTI NA ŽENSKAH? Na to vprašanje odgovarja neka ameriška anketa takole: Od 1000 mož jih 550 opazuje ženske noge, 200 jih bolšči v ženske oči, 100 gleda na poprsje, 40 motri obleko, 30 proučuje roke, 30 zunanji pojav, 20 opazuje ročno torbico, 10 lase oziroma pričesko in 5 čevlje.
Na kaj se je osredotočilo preostalih 15 motrilcev, anketa ni povedala. Najbrž pa ne kaže posploševati niti navedenih podatkov.
TUDI ANGLIJA IMA SVOJO RIVIERO: SOUTH HAMS. Splošno so znane riviere v Franciji, Italiji in Jugoslaviji. Le malokdo pa ve za angleško riviero v jugozahodnem ozemeljskem predelu Devona. S čim se ponaša angleška riviera? Pred; vsem z blagim podnebjem, ki ga povzročajo morski tokovi tipa GOLF. Redki poznavalci pravijo, da nudi ta riviera turistom, posebno pa športnikom, ki so lačni izobrazbe in razvedrila, vse, kar iščejo ali si žele.
NENAVADEN REKORD LETOŠNJE KOPALNE SEZONE. Rekord je v tem, da se je kopalo okoli 10 milijonov nudistov ali nagcev, torej brez vsega, samo v adamovem oziroma v evi-nem kostimu. Nemški časopis, iz katerega to povzemamo, prostodušno navaja, da je bilo največ nagih kopalcev povsod nemške narodnosti, žal pa ne osvetluje moralne strani tega pojava, le pripominja, da so pogledi na ta pojav po svetu kaj različni; tu je strpnost, tam nasprotovanje. V turističnem kraju St. Tropez je moral plačati nemški turist 5000 mark (785.000 lir) za nago kopanje; medtem ko so bili na Nizozemskem nagi kopalci le javna spotika.	J. S.
IX A SE SO/. ALJE
MSGR. G. G. AMBROSI. V samostanu kapucinskih očetov »Madonna delVOlmo« v Thienu je umrl v starosti 79 let bivši goriški nadškof msgr. Giovan-ni Giacinto Ambro si. Pokojnikovo truplo so v četrtek dopoldne položili v grobnico goriške stolnice, kjer so pokopani prejšnji goriški nadškofi.
UMRLI SO ŠE: V Trstu Angela Marija škerk roj. Svetlič iz Nabrežine, 63-letni Viktor Furlan. 90-letna Marija Ferlu-ga vd. Martelanc, 55-letni Mo-dest Pohlen, 86-letni učitelj v pokoju Alojz Macarol iz Nabrežine (po rodu Sežančan), 78-letna Marija Bukavec roj. Šuc, 74-letna Marija Čok por. Krečič in učiteljica v pokoju 864etna Antonija Ozbič roj. Daneu z Opčin; v Gorici 55-letni Janko Černigoj iz Sovodenj, 61-letni Jožef Humar iz števerjana — občinski svetovalec, član nadzornega odbora Kmečke zveze v Gorici in dolgoletni član ter odbornik prosvetnega društva »Briški grič«, in Milan Markočič iz Štandreža; v Ljubljani
skuje 6587 otrok. Zapora trža ških vrtcev bi prizadela kakih 1000 otrok. Ustanova ONAIRC utemeljuje svojo namero s pomanjkanjem denarja za vzdrževanje vrtcev.
10. OKTOBRA PRAZNIK GROZDJA. V nedeljo, 10. oktobra, bo v Trstu in v Miljah tradicionalni »praznik grozdja«. V mestu bodo postavili stojnice z grozdjem (ki ga bodo prodajali trgovci) na Trgih Unita, Goldoni in Garibaldi ter na začetku Drevoreda XX. septembra. V Miljah (kjer bodo grozdje prodajali vinogradniki) pa bodo namestili eno stojnico na glavnem trgu in dve v ljudskem vrtu. V Miljah bodo pripravili tudi nagradni natečaj za najlepše opremljeno izložbo na temo »Grozdje«.
SOVODENJSKO CESTO BODO ASFALTIRALI. Pristojni tehnični odbor pri deželnih oblastvih v Trstu je odobril načrt za zboljšanje in asfaltiranje ceste, ki pelje od Štandreža skozi Sovodnje do Zagraja.
OGNJENIK BRUHA Na o-tok-u Taal, ki sodi v skupino Filipinskih otokov, je v torek ponoči nenadoma pričel bruhati ognjenik. Okoli 50000 ljudi so rešili z otoka, ker bi jih sicer poplavila lava iz ognjenika. Po nekih vesteh je utonilo okoli 300 ljudi, ko so v rešilnih čolnih odpluli od otoka. Pepel iz ognjenika se širi na kilometre daleč.
kultura in življenje
Simfoničen koncert «arte viva»
V sodelovanju SIMC (Societa Italiana di Musiča Contempora-nea) in orkestra Verdijevega gledališča je bil preteklo soboto v Avditoriju koncert sodobne glasbe. Na sporedu so bili nekateri vidnejši, sodobno usmerjeni skladatelji. Prvi med njimi Arnold Schonberg, utemeljitelj tako imenovane dodekafonske glasbe ter več ali manj zvesti njegovi posnemovalci VVebern, Nono, Petrassi in Ghedini.
Za boljše razumevanje je bil poslušalcem na razpolago program z učenimi razlagami posameznih skladb. Dvanajsttonska podlaga, na kateri skladatelj gradi svojo skladbo se uporablja tudi v obratnem vrstnem redu, prevrnjenem vrstnem redu in vseh drugih možnih variantah. V teoretični razlagi se vidi vse zelo prepričljivo in logično ; človek pričakuje vprav monolitno glasbeno zgradbo, škoda da potem v praksi dobi vsa stvar precej drugačno lice. (Žalita o g se taka presenečenja ne dogajajo samo pri glasbi). Posebno pri naj verne j ših Schon-bergovih epigonih VVebernu in Nonu se vse lepe teoretične razlage razblinijo v precej enolično nizanje tonov zdaj tega, zdaj onega instrumenta. Enoličen po-
IZGRADNJA KITAJSKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE
S sovjetsko pomočjo je Kitajska leta 1957 izdelala prvi avtomobil, ki je bil tovornjak. Odhod sovjetskih tehnikov v letu 1960 je pa vrgel kitajsko avtomobilsko industrijo za več let nazaj. V zadnjih letih je pa ta mlada veja industrije spet napredovala, čeprav še daleč ni preživela svoje otroške dobe. Po uradnih podatkih se je proizvodnja avtomobilov od leta 1957 povečala za 2,7krat, vendar je le 10 odsto izdelanih vozil osebnih avtomobilov. Srce kitajske avtobilske industrije je tovarna v čangčunu.
Drugo tovarno so zgradili v Tsinanu. Prejšnje popravne delavnice v Pekingu, Šanghaju in Nankingu danes prav tako izdelujejo avtomobile. Avtomobilska tovarna v Tsinanu izdeluje 8 in pol-tonske tovornjake, ki so opremljeni z Dieslevim motorjem od 70 konjskih sil. V, j pekinški avtomobilski tovarni proizvajajo avtobuse za 80 potnikov, v Nankingu trikolesne »kombi-vozove«. Od osebnih avtomobilov izdelujejo največ o-semcilindrsko limuzino, ki jo proizvajajo v čangčunu.
Kitajska hoče sedaj proizva-, jati sama 99 odsto za proizvodnjo avtomobilov potrebnega materiala. Cenijo, da je lani Kitajska izdelala okoli 20.000 avtomobilov. Tudi v bodoče bo, kot se zdi, proizvodnja osebnih vozil daleč zaostajala za proizvodnjo tovornjakov. Osebne avtomobile bo Kitajska tudi še v bodočih letih uvažala iz Sovjetske zveze in zahodnih dežel, pri čemer bo šlo, kot do sedaj, za težka vozila. Ker se na Kitajskem odvija promet pretežno po železniških tračnicah in vodnih poteh in je obstoječa cestna mreža še razmeroma kratka, je motorizacija, ki je odvisna tudi predvsem od razvoja jeklarstva, še v daljni bodočnosti.
(n)
AMERIŠKA PRODAJA AVTOMOBILOV RASTE
Predsednik ameriške avtomo-zobozdravnik Francko Gruden j bilske družbe General Motors iz Nabrežine.	1	Corporation J. M. Roche in
predsednik družbinega upravnega sveta F. G. Donner sta sporočila, da bo njuna družba v prihodnjem letu postavila na trg več modelov ’66, kot je prodala lani modelov ’65. Skupno naj bi prodali okrog 9 milijonov vozil (vštevši uvožene avtomobile, katerih število bi se moralo sukati letos pri 550.000) proti 8,8 milijona vozil v preteklem letu. imenovana sta tudi zatrdila, da se bo prihodnje leto močno povečala tudi prodaja tovornjakov, in sicer spričo novih investicij v kmetijstvu in na področju javnih uslug; tovornjakov naj bi razpečali rekordno količino 1,5 milijona.
NOV PREDSEDNIK A.C.I.
Italijanski avtomobilski klub A.C.I. (Automobile Club d’Ita-lia) ima novega predsednika. Na to mesto je bil izvoljen Luigi Bertett.
UBABNA IN ZLATARNA
KARLO MIKOLJ
1 H S T
Čampo S. Giacomo 3. tel 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
tek tu pa tam nekoliko poživi kaka posrečena orkestralna barvitost. Težko se je znebiti vtisa jalovega igračkanja! Sam utemeljitelj tega »sistema« Arnold Schonberg pa je v zaključnem delu svoje «Begleitungsmusik op. 34» spominjal celo na De-bussyja! Petrassijeva »Recreati-on Concertante« se sicer tudi nekoliko uporablja dodekafonski sistem, vendar ne dosledno; hotenje, da z glasbenimi sredstvi nekaj pove, ga sili, da upošteva tudi melodijo in oblikovno grad-bo. Koncert so zaključile »Arhitekture« skladatelja Ghedini j a. Njegovo glasbo lahko mirno navežemo na tako imenovan tradicionalni razvoj. Tudi pri njem je melodija, harmonija in oblika še prisotna. Le da je v obdelavi melodičnega materiala nekoliko tog in ga pogostoma ne razvija, temveč prosto ponavlja.
Orkester Verdijevega gledališča se je moral za izvedbo tega koncerta zelo potruditi. Saj je moral premagati neobičajne tež-koče. Pod vodstvom inteligentnega in prizadevnega dirigenta Piero Santija je prepričljivo podal nelahek program.
vu
VPIS V SLOVENSKE O-SNOVNE ŠOLE. Za šolsko leto 1965-66 se je v slovenske osnovne šole na Tržaškem vpisalo približno enako število otrok kakor lani, in sicer 1038 otrok, to je šest manj kakor lansko leto. Neka slovenska učiteljica, poročena z Italijanom, je dva svoja otroka prepisala iz slovenske v italijansko šolo, tretjega pa iz slovenskega vrtca v I. razred italijanske osnovne šole. Slovenski starši so pričakovali, da bo po svojemu ravnanju dosledno zapustila sploh slovenske šole; v resnici je samo odšla na drugo slovensko šolo.
Socialni
s?" UT HINKI
STAVKA. V podjetju Italce-menti v žaveljskem industrijskem pristanišču je bila dvodnevna stavka delavcev, ker se vodstvo podjetja noče pogajati z njimi za sklenitev nove delovne pogodbe. Stavka delavcev žaveljske tovarne cementa in kamnoloma v Ric-manjih je lepo uspela.
ŠE VEDNO MNOGO NEZAPOSLENIH. Konec letošnjega julija je bilo v Italiji 1,075.061 nezaposlenih ljudi, to pomeni 78.292 ali 7,85 odsto več kot v istem času lanskega leta. V primeri z junijem pa se je njihovo število zmanjšalo za 3.055 ali 0,28 odsto. V juliju je doseglo število delovnih moči, ki so šle iskat delo v tujino in Ki so se obrnile za pomoč na ministrstvo za delo vsega 3.697 (32,5 odsto več kot v ustreznem času preteklega leta); od tega jih je šlo 3.259 delat v dežele Evropske gospodarske skupnosti (49 odsto več), 403 v deželi izven nje (27,7 odsto manj) in 35 v čezmorske dežele (22,2 odsto manj).
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motoma ladja »Bled* se bo zasidrala 3. oktobra v Genovi, od koder bo nadaljevala plovbo proti Tarantu, Trstu in Reki. Ladja »Bosna* pluje proti Abid-janu in Takoradiju. »Bohinj* je pristala 24. septembra v Benetkah, nato pa je odplula proti Trstu, Reki in Anconi. »Dubrovnik* pluje proti zahodnoafri-škim pristaniščem. »Pohorje* je te dni zapustila Dakar, namenjena proti Temi, Takoradiju in Lagosu-Apapi.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta
Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Pobjeda* 1. oktobra ;
Proga Jadransko morje — Severna Amerika: »Novi Vino-dolski« 21. oktobra;
Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Risnjak* 1. oktobra, »Labin* 10.-15. oktobra; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Uljanik* konec oktobra;
Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Romanija* 3.-8. oktobra;
Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Velebit* 5.-6. oktobra, »Jesenice* 5 .oktobra.
DVE LADJI ZA POLJSKO V LADJEDELNICI SV. MARKA. V Trstu gradijo dve motorni ladji za prevoz razsutega tovora, ki ju je naročila poljska družba Centromotor P .P. iz Varšave. Gre za ladji »Ziemia Szczecinska«, ki jo bodo splavili 2. oktobra in »Ziemia Lubuska«, kateri so postavili gredelj 26. junija t.l. Njuna nosilnost znaša 23.725 ton. Pred njima so v isti ladjedelnici zgradili že popolnoma enako »Ida Teresa*, ki so jo izročili družbi Fermar 7. julija t.l., gradijo pa še enako »Alessandra F.». Osnovne značilnosti »Ziemie Szczecinske« so naslednje: dolžina 188,70 m, širina 22,80 m, višina 14 m, vgrez ob polnem tovoru 9,85 m, predvidena hitrost ob p. tovoru 16 vozlov, motor Diesel CRDA-Fiat B. 758 S pa bo razvijal 11.200 KS.
GRŠKA PLOVNA DRUŽBA »National Heller.ic Line« bo po vesteh iz New Yorka dokončno potegnila iz redne plovbe na progi Grčija-Italija-New York 35 let staro potniško ladjo na turbine «Queen Frederika* (22.000 ton). Grška družba te ladje, ki je plula na omenjeni progi od 'l. 1955 ne bo zamenjala z drugo, kar pomeni, da proge ne bo več vzdrževala.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRST — Trg Oberdan 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
lla iiioV/e in e planine!
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad. izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
• Prometne zveze ugodne •
Grami Hotel m Topilce-Hled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in medna, rodna kuhinja, odlična vina
Hotel «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v iveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave1
UU-isin-rE-a
»KONVENT« Je odprt skozi celo leto.
OBIŠČITE
«Park- Hotel»- Gorica
V Novi Gorici • Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signal- „ nimi napravami — 74 ležišč — Ve- s lika restavracija s kvalitetno ku- h hinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo “ urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na Izbiro so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni »Pri hrastu« in »Zvezda
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na žitnih trgih je poslovanje umirjeno, torej brez posebnih kupčij. Med mlečnimi izdelki so zlasti precej visoke cene u-ležanih sirov, posebno vrste grana; sicer se polagoma dviga cena tudi siru taleggio, gorgonzola in fontina. Cene prašičem počasi drsijo navzdol, in sicer tako živalim za rejo, kakor za zakol. Cene goveda so trdne, kupčij je malo. Na trgih z o-Ijem je živahno, zlasti kar zdr deva olivno olje. Tu so cene čvrste, razpoložljivost z olivnim oljem pa ni zadostna, komaj da lahko trgovci krijejo sproti povpraševanje. Na zelenjavnem trgu je dosti povrtnin, a cene padajo, ker blago ni prvovrstno zaradi prevelikega deževja.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Suh česen 120-180, rdeča pesa 72-108, korenje 48-84, cvetača 120-180, zelje 47-72, čebula 42-60, olupljene čebulice 120-180, dišeča zelišča 200-300, fižol v stročju 96-216, fižoi boby 96-180, gobe 1000-1800, cikorija 125-188, solata endivija 100-225, melancane 72-120, krompir 60-63, paprika 54-72, paradižniki 60-96, peteršilj 125-250, zelena 48-96, špinača 100-163, buči ce 36-84, buče 40-70, banane
209-308, fige 60-240, jabolka 156 do 216, hruške 132-180, bele breskve 108-240. rumene breskve 120-204, belo grozdje 120-180, črno grozdje 120-168, pomaranče 420-504, limone 120-180 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Cene veljajo za stot, embalaža, trošarina in prometni davek niso všteti. Fina meh-ha domača pšenica 6800-7100, dobra merkantile 6600-6800, trda domača pšenica 9600-9800, uvožena pšenica Manitoba 9550 do 9650, Plata 8600-8700, pšenična moka tipa «00» 10.200-10.800, tipa «0» 9700-9800, tipa «1» 9200 do 9300, uvožena koruza 4800 do 4850, koruzna moka 6100 do 6300, domača rž 5900-6000, uvožen ječmen 4750-4900, domač o-ves 4750-4850; oluščen riž Ar-borio 18.000-18.6000, Vialone 17.500-18.000, Camaroli 18.300 do 18.400, Vercelli 15.300-15.600, R. B. 14.400-14500, Rizzotto 14.000 do 14.400, Maratelli 14.400-14.800 lir za stot.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
FIRENCE. Živina za rejo in vprego: teleta do enega leta stara 190-240.000 lir za glavo, teleta 2 leti stara 250-280.000 lir, za glavo junci 2 do 3 leta stari 600 do 630.000 lir za par, voli 3 do 4 leta stari 620-680.000 lir za par, voli 4 do 5 let stari 650-700.000, 5 do 9 let stari
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov)			14.9.65 21.9.65 155 Vi 156 Va		28.9.65 162,—
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	»	►	121 =/«	126,-	116 Vi
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . , »	1	>	57,50	58,—	58,50
Cin (stot. dol. za funt) . , ,	•		193 —	193,—	191,75
Svinec (stot. dol. za funt) . * ■.	>		16,—	16,-	16,—
Cink (stot. dol za funt) . . .	h		15,75	15,75	15,75 24,50
Aluminij (stot. dol. za funt) .	-e	1	24,50	24,50	
Nikelj (stot. dol. za funt) . .	.	e	79,—	79-	77,—
Antimon (stot. dol. za funt) . .		fc	41,--	44,-	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt) .		'•	63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico)	e	i	630,-	635,—	635,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . .	„		29,68	29,25	29,25
Volna (stot. dol. za funt)		t	173,—	171,—	170,—
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt)			44 3A	43 3A	44,—
Kakao (stot. dol. za funt) . . .			15,79	15,87	16,10
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	•	•	1,88	2,28	2,24
LONDON					
Baker člščen (funt šter. za d. tono)			425,—	420,—	425,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .			1532,10	1542,—	1525,—
Cink (funt šter za d. tono) . .			109,—	109,15	109,10
Svinec (funt šter za d. tono) .			102,15	111,-20 ‘/u	103,—
Kavčuk (penijev za tunt) . . .	1	1	19 V«		i9 y2
SANTOS					
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg)			6000,-	5.900,—	5800,—
Pretekli teden so na mednarodnih borzah s surovinami zabeležili nadaljno podražitev bakra, cinka, živega srebra, jute, sladkorja in pšenice ter rahlo pocenitev cina, svinca, volne, kave, kakava in koruze. Tečaj aluminija, litega železa, bombaža in kavčuka je ostal v bistvu nespremenjen.
KOVINE
Cena bakra se je na londonski kovinski borzi dvignila. Svetovna proizvodnja rafiniranega bakra je dosegla v avgustu 333 tisoč 256 ton, kar znači, da je bila za 32.905 ton nižja kakor v juliju; bila pa je za 35 tisoč 523 ton višja kot v lanskem avgustu, ko so v nekaterih rudnikih stavkali. V svetovnih zalogah je bilo konec avgusta 387.184 ton bakra ali 4.276 ton več kot v juliju in 41.026 ton več kakor v istem času preteklega leta. Tečaj dna je na vseh trgih nekoliko popustil. Svetovna proizvodnja primarnega cina se je povzpela v prvi polovici letošnjega leta do 70.500 ton proti 69.700 tonam v prvem polletju 1964. V istem času se je svetovna poraba dvignla na 85.900 ton, torej za 1.700 ton v primerjavi z odgovarjajočim razdobjem lanskega leta; spričo porasta v porabi te kovine je bila proizvodnja pomanjkljiva, vendar so primanjkljaj pokrili s prodajo dna iz ameriških strateških zalog. Konec letošnjega junija so imeli grosisti v zalogi vsega skupaj 48.500 ton cina proti 41.200 tonam pred letom dni. V Londonu so se zaloge zmanjšale v preteklem tednu za 49 ton in znašajo sedaj 1.053 ton. Tečaj cinka se je na londonskem trgu utrdil. A-meriškemu senatu je bil predložen načrt za prodajo 150.000
VALUTE V MILANU
Amer dolar Kanad dolar Nem marka Francoski fr.
Švicarski fr.
Avstrijski šil.
Avstral funt Egipt funt Punt št pap.
Funt št zlat Napoleon Zlato (gram)
Dinar (100)
drobni 40-42 debeli 40 42 BANKOVCI V CURTHU 28. septembra 1965
21.9.65	28.9.65
622,75	622,75
572,—	572,—
155.35	155,35
127,25	127,25
144,30	144,30
24,15	24,15
1380,—	1380,—
732,—	739,—
1743,50 1743,50	
6375 -	6375,—
6300,—	6300,—
716,—	716,—
Trst	
ZDA (1 dolar)	4,29
Anglija (1 funt št.)	12,-
Francija (100 n fr.)	87,-
Italija (100 lir)	0,69
Avstrija GOO šil.)	16,60
ČSSR GOO kr.)	10,50
Nemčija GOO DM)	106,50
Belgija GOO b fr.)	8,50
Švedska GOO kr.)	82,50
Nizozemska GOO sold.)	118,75
Španija GOO pezet)	7,-
Argentina (100 pezov)	1,35
Egipt G eg funt)	5,-
Jugoslavija (100 din)	0,34
Avstralija G av funt)	9,45
ton cinka iz domačih strateških zalog. Cena svinca se je v Londonu premaknila za malenkost navzdol. V Arnhemu na Nizozemskem bo od 4. do 7. oktobra deseto zasedanje proizvajalcev in potrošnikov te kovine.
VLAKNA
Tečaj bombaža je ostal na newyorški borzi z vlakni pravzaprav nespremenjen. Ameriški izvoz bombaža se je v sezoni 1964-65 zmanjšal za 28 odsto na 4 milijone 60.000 bal proti 5,622.000 bal v prejšnji sezoni. Volna se je v New Torku rahlo pocenila. V tej sezoni bodo Po začasnih podatkih pridobili na vsem svetu okrog 5.654 funtov volne (suint) ali 1 odsto manj kot v prejšnji sezoni. V Avstraliji naj bi se letošnji pridelek volne zaradi hude suše skrčil za 6 odsto. Na drugi strani pa pričakujejo rekorden pridelek v Novi Zelandiji, kjer naj bi pridobili 5 odsto volne več kot v lanski sezoni. V Južni Afriki bo pridelek nižji kot lani. Tečaj jute se je komaj opazno dvignil.
ŽIVILA
Cena sladkorja se je občutno povzpela tako na londonski kar kor na newyorški živilski borzi. V ponedeljek se je v Ženevi začela mednarodna konferenca o sladkorju, ki bo trajala do 15. Oktobra. Na njej sodelujejo predstavniki 124 dežel. Francoska delegacija ne bo nasprotovala sklenitvi mednarodnega sporazuma za določanje cen. Po najnovejših podatkih mednarodne organizacije FAO bo znašala svetovna potrošnja slad-korja v vsem letošnjem letu 57,9 milijona ton ah skoraj 3 milijone ton več kakor v lanskem letu. Ako bodo cene sladkorja ostale v prihodnjih letih na normalni višini, bo svetovna potrošnja sladkorja dosegla leta 1970 že 67 milijonov ton. Kakao se je v New Torku spet nekoliko pocenil, potem ko se je njegova cena dlje časa vzpenjala. Ganski predsednik Nerumah je novinarjem izjavil, da bo njegova dežela rajši znižala proizvodnjo kakava kakor da bi pristala na sedanje nizke cene. Letos preveč kakava v razmerju s svetovno potrošnjo. Presežek je dosegel 152.000 ton.
ŽITARICE
Pretekli teden so bile kupčije na svetovnih borzah z žitaricami slabotne. Ta teden prispe v prestolnico Kanade Ottawo delegacija kitajskih operaterjev, ki se bo pogajala s Kanadčani za nakup žita. Kitajski žitni pridelek je letos hudo prizadela suša. Sedanji triletni sporazum med Kanado in Kitajsko zapade 31. julija 1966; v okviru tega sporazuma so se Kitajci obvezali, da bodo kupili od Kanade najmanj 112 in 187 milijonov bušlov pšenice. Pšenica se je pretekli teden rahlo podražila na vseh trgih, dočim je tečaj koruze nekoliko zdrknil.
550-600.000, krave mlekarice 3 do 4 leta stare 650-700.000, 4 do 5 let stare 670-720.000 lir za par. Klavna živina: neodstav-ljena teleta 620-680 lir za kg, junci I. 515-540, II. 485-505, voli I. 400-420, II. 350-380, krave I. 380-410, II. 330-350, debeli pra šiči 400-430, suhi prašiči 460 do 510, neodstavljeni prašiti 620 do 650 lir za kg.
KRMA
MILAN. Celi ali zrezani rožiči 43004500, seno majskega reza 3300-3400, II. reza 3300-3400, slama v balah 1300-1400, krmne pogače iz koruze 5400-5450, lanene ppgače 7350-7400, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6900-6950, iz tropin 3750-3800, iz sončnic 4000-4100, iz koruze 5000 do 5050, iz paradižnikov 5000-5100, iz sezama 6600-6700, moka iz prepečene soje 6450-7050 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 300 do 350, zaklane kokoši 600 do 650, zaklane pegatke 950-1050, zaklani golobi 1200-1500, zaklane domače pure 550-650, uvožene zaklane pure 450-500, domače zaklane gosi 650-650, žive domače gosi 550-550, zaklani domači zajci s kožo 600-700, brez kože 300-800, uvoženi zajci 600-700 lir za kg. Divjačina: uvoženi fazani 900-1000, uvoženi divji zajci 400-500 lir za kg. Sveža domača jajca 30-34, uvožena 26-27 lir za jajce.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Domače maslo 950 lir za kg, lombardsko maslo 890, maslo iz centrifuge 950; sir grana proizv. 1962 1460-1510, pro-izv. 1963 1420-1460, proizv. 1964 1260-1300, sir grana svež (do 30 dni) 950-990, uležan (od 30 do 60 dni) 1030-1060, sbrinz svež 820-850, uležan 900-930, Em-menthal svež 780-800, uležan 830-870, provolone svež 790-830, uležan 900-930, gorgonzola svež 620-640, uležan 820-870, italico svež 600-630, uležan 710-740, taleggio svež 710-720 lir za kg.
VINO
MILAN, Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 710-810, rdeče 11-
12	stop. 810-930, Barbera sup.
13	stop. 1080-1130, Oltrepo pa-vese 10-11 stop. 710-810, manto-vansko rdeče vino 9-10 stop. 680-700, Valpolicella Bardolino 9-10 stop. 790-840, Soave belo 9-11 stop. 670-840, Raboso 10 stop. 675-695, Merlot 10-13 stop. 685-855 Reggiano 9-10 stop. 690-710, modensko vino 11 stop. 690-760, belo vino iz Romagne 10 stop 680-700, rdeče 10 stop. 680-700, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. (1962) 420-520 lir za dvolitrsko steklenico, navadna toskanska vina 10-11 stop. 680-730, Aretino belo 10 stop. 660-680, belo vino iz Mark 9-10 stop. 690-710, rdeče 9-10 stop. 690-710, belo vino iz Sardinije 12 stop. 615-635, rdeče 13-15 stop. 675-695 lir za stop./stot.
En pastir proti
trem medvedom
Ni vsakdanja reč, če te hoče medved kot jabolko stresti z drevesa, še posebno pa, če so medvedi kar trije. Nekaj takega se je pripetilo te dni v Makedoniji. V neposredni bližini vasi Vojice na šari (planini) pri Tetovu je Dželal Saipi pasel čredo 80 ovac. Ko se je hotel vrniti proti domu, je nenadoma zagledal tri velike medvede. Da bi jih odgnal je z lovsko puško ustrelil v zrak. Toda vtem ko sta se dva medveda očitno ustrašila, se je tretja mrcina pognala proti ovčarju. Da bi se rešil, je ta splezal na najbližje drevo, toda medved je začel silovito tresti drevo, da bi ga sklatil kot zrel sad. Dželal je nebodi-len petkrat ustrelil vanj. Ra-nnjena žival je še bolj pobesnela in na pomoč sta ji prihitela še ostala dva medveda. Dželal ovo obupno klicanje na pomoč je slišal nek fantič, ki je urno stekel v vas klicat na pomoč. Kakšnih 100 kmetov, ki so pravkar bili na sestanku, je brž priteklo na pomoč in raz gnalo medvede, ranjenega so seveda ubili. Dželala Saipi j a so kmetje komaj še rešili, saj so mu moči že skoro pošle.
Kmet in vrtnar v začetku oktobra
Na njivi: Deževno vreme nas je precej zadržalo pri delu; čimprej moramo pripraviti zemljo za jesensko setev žit. Žita moramo sejati v dobro pripravljeno zemljo. Seme moramo tudi razkužiti. To dosežemo, če na 100 kg semena zmešamo 100 do 200 gramov praška «Caf-faro». Ta mesec moramo spraviti tudi koruzo. Koruzmice ne pustimo na njivi, ampak jo spravimo, ker na drobno zrezano lahko pokladamo živini. Spraviti moramo tudi ajdo, repo, korenje in peso.
V	vinogradu: Po trgatvi zemljo oklepamo. Ne pričnemo z rezjo trt takoj po trgatvi, ampak počakajmo, da odpade listje, šele potem bomo obrezovali stare trte. Mlade prebujene trte obrezujemo rajši spomladi.
Sadno drevje:	Pripravljamo
jame za sajenje mladih dreves Sadili bomo po odpadu listov. Obiramo plodove in spravljamo v shrambe. Na debla sadnih dreves nameščamo lovilne pasove.
V	kleti: Moramo paziti, da zrak nima dostopa do kipečega vina, ker se sicer lahko pojavi proces kisanja na površini, ki pride v dotik z zrakom.
Odškodnina za napeljavo naftovoda
Kaj ponuja družba SIOT
Že v zadnji številki «Gospo-darstva» smo obravnavali vprašanje odškodnine, ki jo ponuja petrolejska družba SIOT našim posestnikom za škodo, ki bo nastala zaradi napeljave naftovoda čez njihova zemljišča. Kakor smo že zadnjič povedali, ne- bo družba odkupila zemlje, po kateri bo speljan naftovod, temveč si bo z odškodnino zagotovila samo služnost na določeni širini zemljišča, da bo lahko čezenj speljala naftovod. Ugotoviti smo morali, da ponuja družba zelo nizko odškodnino za pridobitev pravice služnosti in to samo 30 lir za kvadratni meter (v preliminarnih pogodbah, ki so jih raznašali geometri). Za napeljavo naftovodnih cevi bo potrebovala v širino 10 metrov zemlje, poleg tega pa še 15 mgtrov za samo delo, in sicer 12 metrov z ene strani in 3 metre z druge, to je poleg 10 metrov, za katere si bo pridobila služnost.
Kakor je razvidno iz pojasnil, ki jih je dala družba repen-taborskemu županstvu — to je namreč v posebnem pismu izrazilo željo Do takšnih pojasnilih *— je SIOT pripravljena plačati tudi škodo, ki jo bo napravila na teh 15 metrih (12 m z ene strani in 3 m z druge). Na tistih 10 metrih (v širino) , nad katerimi si družba zagotovi služnost — zato hoče plačati četrtino vrednosti zemlje — r.e bodo lastniki smeli zidati ne hiš, ne hlevov, ne drugih gospodarskih poslopij, prav tako tudi ne saditi visokih rastlin, kakor dreves. Družba hoče poravnati tudi škodo, ki jo bodo napravili delavci pri polaganju cevi na širini celotnega 25-metrskega pasu; ta odškodnina za škodo pri samem delu je ločena od odškodnine za služnost.
Višino odškodnine za služnost (v pasu 10 metrov) in odškodnino za škodo na nasadih bodo določali izvedenci petrolejske družbe sporazumno s prizadetimi lastniki zemlje. Odškodnina za služnost bo izplačana pred pričetkom del. Lastniki zemljišč ne bodo imeli nobenega izdatka v zvezi s priznanjem služnosti družbi, tako nor. ne bodo oni plačali stroškov za kolkovani papir, za vknjižbo itd.
Pogajanja z lastniki bodo v večernih urah; odškodnino za služnost in za povzročeno škodo bo izplačeval pooblaščeni notar v Trstu prav tako v večernih urah.
Ako bo na naftovodu nastala kakšna okvara bodo potrebna popravila ter bo pri tem nastala nova škoda za posestnika, bo družba vsakokrat poravnala to škodo. Ko bo delo za napeljavo naftovoda izvršeno, bo družba vrnila zemljišča posestnikom, seveda ji bo ostala pravica služnosti. Pojasnilo re-
Italijanska proizvodnja orodnih strojev v težavah
Izvoz strojev pa se le veča
V	zadnjih 16 mesecih so se pojavile v italijanski mehanski industriji in še zlasti v odseku orodnih strojev precejšnje težave. Lansko leto se je proizvodnja orodnih strojev zmanjšala za 18 odsto. Skoro vse tovarne so zaključile poslovno leto z neuspehom, zaradi česar niso mogle porabiti primernih denarnih zneskov za amortizacijo strojev in opreme. Zboljšanje tovarniških naprav so tako odložili na kasnejši čas, ko bo več denarja. Strokovnjaki so zaskrbljeni, ker bi vse to lahko imelo že kmalu neljube posledice. Spričo današnje konkurenčnosti mednarodnega značaja v vseh industrijskih strokah morajo podjetja in tovarne pravzaprav nenehno skrbeti za potenciranje proizvodne zmogljivosti in za zboljšanje proizvodne kakovosti. Ker to oči vidno sedaj ni mogoče v tovarnah orodnih strojev, bo konkurenčnost italijanskih orodnih strojev v mednarodnem in svetovnem o-kviru znatno oslabela.
V	vsem lanskem letu in v prvi polovici letošnjega leta se je proizvodnja orodnih strojev v Italiji prvič po mnogih letih napredovanja skrčila. In vendar bi bilo treba čimprej spet povečati konkurenčno moč domačih orodnih strojev nasproti inozemskim, toda kako? Na tehnični in proizvodni ravni predvsem z nenehnim boljša-njem proizvodne kakovosti, da se znižajo proizvodni stroški. To je mogoče doseči s specializacijo proizvodnje, z racionalizacijo proizvajalnih sistemov in z morebitnim združenjem tovarn v skupine, ki bi mnogo lažje pobijale s skupno proizvodnjo tujo konkurenco. Na trgovinski ravni pa z uresničitvijo primerne propagandne akcije za razširitev prodajnega omrežja ne le v visoko industrializiranih, temveč tudi v takih deželah, ki so šele v razvoju. Sicer pa je na vlad-dnih oblastvih — tako menijo industrijci — da pomagajo industriji orodnih strojev iz zagate z raznimi ukrepi, kot npr. s preprečitvijo podražitve nekaterih postavk, ki so osnovne važnosti pri oblikovanju proizvodnih cen (1. 1964 so se npr, plače uslužbencem industrijske stroke spet dvignile za 5,5 odsto); prodajnih cen namreč ni mogoče uskladiti z dvigom proizvodnih stroškov zaradi konkurenčnosti cen inozemskih o-
rodnih strojev. Razen tega bi morala vlada znižati davšščine in financirati nakup strojev. Zaradi jasnejšega pregleda
navajamo podatke o gibanju zunanje trgovine z orodnimi stroji v prvih 5 mesecih ja-nuar-maj 1. 1963, 1964 in 1965:
UVOZ
Razdobje
(januar-maj)
1963
1964
1965
Količina (v stotih)
46.364
41.017
32.588
Vrednost (v mil- lir)
9.040
8.592
6.281
IZVOZ
Količina Vrednost v stotih) (v mil. lir)
21.776
25.002
30.519
3.791
4.097
5.141
V prvih 5 mesecih tega leta je znašala vrednost izvoza 5 tisoč 140 milijonov lir ali 25 odsto več kakor v istem času lanskega leta; vrednost uvoza pa je dosegla 6.280 milijonov lir in se je zmanjšala za 18 odsto.
Lansko leto je Italija uvozila vsega za 16.842 milijonov lir orodnih strojev (21.042 mil. lir v letu 1963 in 19.246 mil. lir v letu 1962. Uvoz strojev je torej bil manjši, na drugi strani pa raste izvoz. Slednji je dosegel v lanskem letu vrednost 10.289 milijonov lir (8.620 mil. lir v 1. 1963 in 8.227 mil. lir v 1. 1962). Največ italijanskih strojev so lani kupili Francozi (1.800 milijonov lir), zahodni Nemci (1.196), Švicarji (900), Američani (896), Jugoslovani (598), Španci (496), Belgijci in Luksemburžani (446), Argentinci (267), Nizozemci (230), Mehikanci (225) in Angleži (201 milijon lir).
PERSPEKTIVE NA
AMERIŠKEM TRGU
Na severnoameriškem trgu z orodnimi stroji se je v zadnjih treh letih položaj korenito spremenil. Pred leti je bilo povpraševanje v Združenih državah zelo slabotno in proizvajalci orodnih strojev so predvsem izvažali, saj je bilo iz tujine mnogo naročil. Danes je povprašešvanje po orodnih strojih na notranjem trgu zelo visoko in domači proizvajalci ne utegnejo biti kos naročilom, tembolj, ker jim primanjkuje usposobljenih delavcev Inozemski proizvajalci so se tega zavedli in so že pred časom začeli s kapilarnim prodiranjem lastnih izdelkov na ameriškem trgu s precejšnjim uspehom.
Italijansko strokovno časopisje poziva spričo tega domače proizvajalce orodnih strojev, naj tudi oni pravočasno izkoristijo položaj na ameriškem trgu in povečajo izvoz v ZDA, ki je bil v preteklih letih hudo prizadet. Ameriški uvoz ita-
lijanskih orodnih strojev je leta 1963 dosegel vrednost okrog 2 milijard 313 milijonov lir ali kakih 120 odsto več kot prejšnje leto; lansko leto pa se je v primeri s 1963. letom zmanjšal za nad 43 odsto.
pentaborskemu županstvu tudi pravi, da družba ne bo postavila posebnih cenikov za ocenjevanje škode, temveč bodo strokovnjaki sami od primera do primera ocenjevali škodo po lastni uvidevnosti in sporazumno z zemljiškimi posestniki. Po naftovodu bodo prevažali po zatrdilu petrolejske družbe samo surovi petrolej; tako ne bo nevarnosti, da bi ob njem nastal požar.
Slaba vinska letina pred nami
Prejšnji teden je sonce skušalo dohiteti zamujeni čas in naši kmetje, še posebno vinogradniki so se ga res razveselili. Toda zopet ga je proti koncu tedna pregnal dež, in to tudi z vetrom. Dežja v tem času se vinogradniki že tako plašijo, ker navadno povzroča gnitje dozorelega grozdja. Letos so se vinogradniki toliko bolj želeli sonca, ker je zorenje grozdja zaostalo najmanj za kakih 14 dni. Sicer tožijo o tem vinogradniki tudi drugod po Italiji in Evropi. V vinogradih na kraški planoti je še posebno zaostalo črno grozdje; v nekaterih krajih nima še niti prave barve. To pripovedujejo tudi ljudje iz krajev, kjer pridobivajo teran (Tomaj, Avber, itd.). Kmetje pravijo, da bodo najprej potrgali belo grozdje, da bi se črno medtem kaj o-pomoglo. Lani so pridelali izredno okusen teran, pa tudi mnogo ga je bilo. Prodajali so ga dobro; cena se je sukala med 300 in 400 dinarjev za liter. Tako dober letos gotovo ne bo.
Letos bo splošno manj grozdja kot lansko leto, ker je slabo vreme že zarod precei pokvarilo; še bolj pa so prizadeti kraji, ki jih je obiskala toča (pri nas posebno na Devinskem).
Iz Brega nam poročajo, da niti v Boljuncu ni črno grozdje dozorelo in da je grozdje že napadla gniloba. Slabo vreme z vetrom je načelo marsikateri grozd, s katerega se širi gniloba naprej. Zarod je poškodoval zgoden mraz. Splošno prevladuje mnenje, da bo letos polovico manj grozdja kot lansko leto.
Odkup grozdja v Brdih in na Vipavskem
V Brdih, v okolici Gorice in v spodnji ter gornji Vipavski dolini so vinogradniki že potrgali namizno grozdje, kmalu pa bodo začeli trgati tudi vinsko grozdje. Trgatev se bo zaradi dežja precej zavlekla in zorenje le počasi napreduje. Kmetijski izvedenci svetujejo vinogradnikom, naj ne trgajo prezgodaj, kajti z morebitnim nastopom sončnega vremena bi grozdje lahko mnogo pridobilo na sladkorju.
Zadruge bodo letos odkupovale grozdje po bolj spodbudnih cenah; če bo grozdje doseglo zaželeno stopnjo sladkorja, bodo odkupne cene za 40 do 75 din višie kakor v lanskem letu. V Brdih bo letošnji pridelek le polovičen, menda bo grozdja, samo za kakih 220 vagonov. Nič boljše ne bo na Vipavskem in v okolici Nove Gorice, kjer menijo, da b< tos grozdja komaj za kakih 60 vagonov proti lanskim 145
Kmetijska zadruga Nova Gorica in Kmetijska zadruga Vi-
160 do 181 rebule in za merlot.
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST — VIA CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel. 50010
Telegram: Impexport-Trieste
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
R IJ E K A . Jugoslavija
jadrolinija Je letos uvedla novo progo lz Trsta ln Benetk za Reko, Split ln Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Fort Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l »DALMACIJA« in «ISTRA». — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji «V. Bortoluzzi«, plazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst.
mmmm>
..GOSPODARIT VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo tn uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, ža Jugoslavijo din 40.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 Ur Pošt tek rač ((Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1800 din, polletna 900 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine s širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul. Montecchi 6
AVTOPREVOZNIKU
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
I Prevzemamo vsakovrstne pr» voze za tu tn inozemstvo. — Po strežba hitra. — Cene ugodne

PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GOMZI AN A
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 lel. 2845, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
JADRAN
ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu
InhMJUJiOfia IfofvM,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER TELEh 21-830 TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu m vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina. Prevalje, Nova Gorica Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje. Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
TRA	\NS-TRIESTE
TRST TRIESTE, Via Donota 3 Tel 38-827, 31 906,95-880	
UVAŽA	vat* lesne nori mane iu produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele	Vse vrste gum tovarne C. K A l in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
M.

Cl LJ C O 1— I ISI I U A
Gestisce , servizl merci e passeggeri suUe Unec:
ADRIATICU — N OKU EURUPA (servizlo celere ed espresso) partenze da Rijeka ognt j giomi ADRIATICU - norm AiMKRiCA (Norm ol Hatleras)
partenze ogni 10 giorni
ADRIATICU - SUI) AMERICA
partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - LEVANTE
partenze ogni ir giorni
ADRIATICU - IRAN - |RAU
partenze ognt 30 giorni ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ognt 30 giorni ADRIATICU - KNTKKMU ORIENTU
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESSICO
partenze ogni 20 giorni
con 57 modeme e raplde navt, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta U crasporto dl merci anche ln porti fuori delle linee regolar



TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA —* «JUGOLINIJA* • RIJEKA --