Murska Sobota, 25. julija 1991 • Leto XLIII • Št. 29 • Cena 20 din
Česar ni
uničila vojna, je pobrala toča
Na 8. strani boste našli zapis o posledicah katastrofalnega neurja s točo, ki je v nedeljo zvečer divjalo v Apaški dolini. Vojna je povzročila za 450 milijonov dinarjev škode, toča za 140 milijonov. Toda slednja je divjala le 15 minut, bbp
»Moč argumenta ja vedno Močnejša ®d argumenta
moči.«
p
K omurski kmetijci v teh dneh pospravljajo s polj takorekoč prvi letošnji pridelek. Slabih deset mesecev je minilo od setve do žetve, pa vendar se je v tem času veliko spremenilo. Pa ne v naravi, ki, čeprav je nepredvidljiva, teče v svojem ustaljenem toku, pač pa v vsakdanjem življenju. Nekoliko pozneje kot običajno je letos začela zoreti pšenica na pomurskih poljih, narava pa kot da bi slutila, da se bo nekaj zgodilo. In res se je zgodilo tisto, kar se nam ob setvi niti sanjalo ni. V tistih vročih poletnih dneh, ko je začela rumeneti pšenica, je tokrat bilo marsikaj drugače kot v prejšnjih letih. Še lastovke, ki so se vsa leta ob tem času v nizkem letu spuščale prav do vrhov dozorevajočega klasja, so nekam izginile in nad našimi polji so se spreleta vali jekleni ptiči.
KO JE ZORELA PŠENICA
Polni negotovosti in slabih slutenj so pridelovalci pričakovali letošnjo žetev. Nemočne nad naravo, ki jim je že velikokrat doslej pobrala sadove njihovega dela, jih je zdaj tlačila še mora, ki jo je povzročila človeška brezumnost. Vsaj zdaj je to mimo in na naših poljih brnijo kombajni. Ponekod sicer z otožnim glasom, saj jih je prehitela toča, vendar poznavalci pravijo, da silosi vseeno ne bodo ostali prazni. Kruh bomo še kako potrebovali, tisti rek, da je sosedov slajši, pa v tem primeru gotovo več ne drži. Mlada slovenska država si ga je sposobna v dobršni meri zagotavljati sama, kakšen kos pa ga bomo lahko odrezali, pa je tudi v veliki meri odvisno od nas samih.
Obeti niso ravno spodbujajoči, a smo pripravljeni potrpeti. Potrpeti že ob spoznanju, da nam ga ne bodo odmerjali drugi, pa čeprav bo kos nekoliko tanjši. Tako razmišljajo tudi pridelovalci, ki s ceno pšenice sicer ne dobijo povrnjenega vsega truda, toda tudi oni so pripravljeni potrpeti. In ko bo pospravljen letošnji pridelek, bodo začeli razmišljati o novi setvi. Vsaka nova setev prinaša novo življenje z njim pa tudi novo upanje. Če se bodo ta upanja uresničila, bo ob letu na naših poljih spet zorela pšenica in nad njo se bodo spet spreletavale lastovke.
Ludvik Kovač
V Apaški dolini je »žela« toča
£
s4t® n,^ ^aci"om, slmen-«k, smo Strom za informira-H, ig j^P°Sovarjali v četr-
22. julija so v Kmetijstvu Črnci načrtovali uradni začetek žetve. Toda v ponedeljek so lahko le šli pogledat, kaj jim je ostalo po divjanju neurja s točo. In tega je bore malo, komaj da se splača pognati kombajne.
V poljedelstvu je škode za 91,8 milijona dinarjev, v sadjarstvu in vinogradništvu pa za 22,8 milijona. Največ škode je utrpelo Kmetijstvo Črnci, saj je kar 157 hektarjev pšeničnih polj, ki so čakala na začetek žetve, popolnoma uničenih. Skupaj z zasebnimi polji je uničenih 250 hektarjev pšeničnih polj, na 800 hektarjih pa je zrela pšenica uničena 30- do 70-odstotno.
Najbolj prizadeti so kraji Drobtinci, Žiberci, Stogovci, Že-povci, Črnci, Mahovci, Apače, Lešane in Plitvice. Suha toča je v 15 minutah bolj ali manj uničila pridelek pšenice na več kot 1000 hektarjih.
Za polovico bo manjši pridelek sladkorne pese na 105 hektarjih, saj je na 43 hektarjih listna masa v celoti uničena.
V sadjarstvu in vinogradništvu Radgonsko-kapelskih goric je škode za 22,8 milijonov dinarjev, in sicer je poškodovanih 200 hektarjev vinogradov Radgonskih goric in 100 hektarjev zasebnih vinogradov.
Bernarda B. Peček
stran 4
Dramatični poziv k miru	s.
GORNJA RADGONA
ovReme
‘ Toplot l0kalnih ne-
Obisk mednarodnih opazovalcev
V ponedeljek popoldne je Gornjo Radgono obiskala komisija mednarodnih opazovalcev, da bi se v mestu samem prepriča-
žejo trpi,
zima nič
% "^anju^^^ ostro zi-
KRUH JE ŽIVLJENJE
Starši učijo svoje otroke, otroci spet svoje naslednike, tako iz leta v leto, iz desetletja v desetletje, iz generacije v generacijo. In v tem kolesju ohranjanja naroda in človeštva, predajanja in izročanja spoznanega kot resnice je v stoletjih človekove zgodovine imel pomembno mesto odnos do kruha, zrnja in zato tudi do žetve. Kruh je življenje, so očetje učili Sinove, in v tem so vedno imeli prav. Zato so besede o zrnju, kruhu pa tudi o žetvi v sebi nosile nekaj večnega. Žetev ni pomenila zgolj delo, opravilo, napor, ampak zadnje dejanje v boju za kruh, za življenje. Žetveni čas je v celoti prevzel misli in upanje, da narava le ne bo terjala svojega davka. Bolj kot ostali letni časi je vtisnil pečat življenju družine. Misli in dejanja so bila namenjena le žetvi in kruhu.
Sčasoma zemlja za številne družine ni več pomenila le Pogoja za preživetje, pa vendar je med dozorevanjem klasja in žetvijo misel nas vseh bila pri narav,. Spominjali smo se tistih časov, praznika žetve in tega, kako so nas učil, spoštlj.vost. do zrnja in kruna.
o. nri nrisvoiile misel ljudi politika in politične razmere, saj se, kamorkoli
vstopite,Ppogovarjajo o včerajšnjem dnevu in političnih razpletih ter zapletih. Letošnja žetev, kot da je oropana človekove misli o zrnju in kruhu, o življenju m preživetju.
~	mn
aRaoia d. o. o.
Novo selo Rok, R. Končar« 16 — Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo:
• stropni nosilci
• stropna polnila
• in ostali gradbeni material
Delovni ča« od 7. do 16. ure.
• zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
la o grozodejstvih, ki jih je storila Jugoslovanska armada med enotedensko okupacijo. Predstavniki skupščine in izvršnega
Ur 2° dneva " 2 minuti.
^^2X£OlEDAR
3l toreV61^14’ MARTA W'l^ŽS™
sveta občine Gornja Radgona so člane delegacije seznanili z vso vojno škodo, poškodbami mesta, govorili so o obnašanju zavojevalcev in bojih, ki so potekali po vsem mestu.
Po ogledu in pogovorih so se odpravili proti občini Murska Sobota in si ogledali mednarodni mejni prehod v Gederovcih.
Kot je znano, želijo opazovalci delati nemoteno in brez javnosti, zato tudi ne napovedujejo svojih obiskov vnaprej, še posebej pa nočejo dajati nobenih informacij novinarjem. Njihova želja po anonimnosti je tako velika, da ne povedo niti svojih imen.
1). L.
aktualno po svetu
IZ ZAGREBA PIŠF
Nevarna razmerja
Polnih 11 mesecev in 4 dni se je moralo izteči, da se je hrvaški suveren odpravil na enega izmed bojišč hrvaško-srbske vojne. Pravzaprav je to vojno nemogoče bodisi od daleč bodisi od blizu natančno pojasniti. Hrvaška oblast zanika, da gre za spopad dveh sprtih narodov, čeprav je do njega prišlo, ker so se po osvojitvi hade-zejevske oblasti hrvaški Srbi, ki jih je okoli 560.000 ali 12,2 odstotka vseh prebivalcev, čutili opeharjene. Prej so bili sestavni del hrvaške države skupaj s Hrvati in celo generalpodpolkovnik Andrija Rašeta pravi, da do spopadov in posredovanja vojske ne bi prišlo, če bi v hrvaško ustavo zapisali, da gre za državo, »ki jo sestavljajo Hrvati in Srbi ter drugi pripadniki narodov: Slovenci, Muslimani, Madžari« . . . Na drugi strani pa imajo Hrvati prav, ko dokazujejo, da krkršnakoli hrvaška država Srbom ne bi bila po volji, proti njej bi delovali, se upirali, vojskovali. Vendar pa, ali je ustavna zavrnitev Srbov kot sestavnega dela hrvaške države, kot se v pravnem jeziku te zadeve imenujejo, zares toliko vredna, kot je več kot sto dosedanjih žrtev na obeh straneh, kot so vsakdanji nemiri na probližno polovici hrvaškega ozemlja, na katerem je hrvaška oblast praktično izgubljena, in ne nazadnje popolno gospodarsko uničenje?
Tudmanova Hrvaška ni sposobna dojeti, daje s svojo politiko ustvarila takšna nevarna razmerja, s katerimi je v dosedanji slovensko-hrvaški navezi nam Slovencem v bivši Jugoslaviji in na tujem več škodovala kot koristila. Človek je po svoji naravi tak, da sploh ne more biti ravnodušen do ureditve družbe, ki v njej živi, pa naj gre za uporniškega Srba iz dalmatinske Zagore ali slavonske ravnice bodisi za kakšnega hadezejevskega tribuna, ki je še danes prepričan, da se je vse začelo z njim in da pred njim ničesar ni bilo. V takih okoliščinah je celo ameriški veleposlanik Warren Zimmermann na zadnjem sestanku s predsednikom državnega predsedstva Stipetom Mesičem opozoril, da hrvaški Srbi nimajo ustreznega zagotovila za lastno varnost, s čimer je Tudž--manove Banske dvore spravil na noge. Res je, srbski uporniki se na posameznih območjih obnašajo tako kot pravi razbojniki v balkanski gostilni, kjer se nad vsako drugačno mišljenje zavihti nož, sledi razdejanje, pokol. Toda, od 17. avgusta lani, ko se je ta predstava začela, hrvaški državi ni uspelo ločiti zrna od plev, se pravi terorizma od kritičnih pripomb hrvaških Srbov glede svojega položaja (gospodarskega, nacionalnega, političnega itd.) v hadezejevski državi.
In država bo urejena in močna, je v stari Grčiji opozarjal že Platon, če bo vsak izmed stanov gojil tisto krepost, ki mu je najbolj potrebna: če bodo vladarji modri, vojaki hrabri, delavci pa spretni in zmerni.
Platon je seveda poznal samo tri stanove, med temi pa sta na Hrvaškem odpovedala prva dva, torej vladar in vojaki, ki niso ne hrabri ne spretni, medtem ko se suveren dr. Franjo Tudžman še do danes ni predstavil s svojo, hrvaško politiko, temveč se še kar naprej prilagaja razmeram: če se bo Slovenija odcepila, se bo tudi Hrvaška, če bo Srbija želela deliti BiH. jo bo tudi Hrvaška, če se vojska umika iz Slovenije, se mora tudi iz Hrvaške itd. To je hrvaška protipolitika, ki je sosednjo republiko spravila na boben.
PETER POTOČNIK
PA ZDRAVA OSTANI
Karikatura: Franco Jun
J ZGODOVINSKI UMIK ARMADE J ! IZ SLOVENIJE	i
To, kar se je marsikomu zdelo nemogoče, je po-| stalo mogoče. Na seji predsedstva SFRJ so na ■ predlog armadnega vrha sprejeli sklep o umiku JA iz Slovenije. V sklepu piše, da poveljstva, enote in I ustanove JA ne bodo več nastanjene na ozemlju ■ Republike Slovenije do dokončnega dogovora o I prihodnosti Jugoslavije. Enote in vse premičnine 131. korpusa bodo premestili na območje Srbije, 14. korpusa pa v Bosno in Hercegovino. Premešča-Inje bodo opravili v treh mesecih. Hkrati se bodo pripadniki stalne sestave JA slovenske narodnosti I" v tem času odločili, ali ostanejo v JA. V JA lahko prenehajo delati tudi pripadniki drugih narodov in I narodnosti, ki nimajo prebivališča v Sloveniji, če to sami pisno zahtevajo.
V sklepih je tudi zapisano, da bodo pristojni or-! gani Republike Slovenije zagotovili, da se bodo
■■ ™ ■■■■ W M ■■■■■■ w
vse oborožene enote republike in oboroženi občani ■ oddaljili od objektov JA in da z ničemer ne bodo I ovirali dela in ravnanja enot in ustanov JA. Pre- _ prečili bodo tudi vsakršno zbiranje občanov in | druge manifestacije v bližini vojaških objektov in ■ poveljstev, enote in ustanov JA. Tako bo družinam I aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v JA, ki ■ se želijo naseliti v drugih republikah, zagotovljena ■ svobodna odselitev z vsemi premičninami na stro- I ške JA.
Navedimo še to, da bo štab vrhovnega poveljstva ■ zagotovil varne, urejene in učinkovite premike I enot. Sicer pa sklep predsedstva SFRJ o umiku ar- ■ made iz Slovenije, kot je zapisano, ne prejudicira ■ prihodnje ureditve odnosov v Jugoslaviji in ne I ogroža njene ozemeljske celovitosti.
Daljnosežna odločitev
Odločitev zveznega predsedstva, da se Jugoslovanska armada v treh mesecih umakne iz Slovenije, je po oceni slovenskega vodstva deloma presenetljiva, ohrabrujoča in pomeni daljnosežno odločitev. Pomeni, da se je armada odločila za alternativo, ki govori o mirnem reševanju jugoslovanske politične krize.
Kot najpomembnejšo odločitev je dr. Janez Drnovšek izpostavil tisto, po kateri se mora na severnih in zahodnih jugoslovanskih mejah vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred 25. junijem. Po njegovem sta imela veliko zaslug, da je bil Sprejet sklep o umiku armade, obrambni minister Veljko Kadijevič in njegov namestnik Stane Brovet. Na seji zveznega predsedstva sta namreč zatrdila, da je bila armada potisnjena v konfrontacijo s Slovenci, ki pa si je ni želela. V tej dilemi, ali se umakniti ali nadaljevati
spopade, je vojska ugotovila, da se s Slovenijo ne more in noče spopasti.
Z dejanskim umikom armade bo tudi Slovenija moralno veliko bolj zavezana za uresničitev svojih obveznosti: gre za slovenske rekrute, ki bi morali zdaj v armado, za odpustitev slovenskih vojakov in starešin iz armade in za kazenski pregon tistih, ki so v teh vojnih časih zapustili armado na poziv slovenskih oblasti, je dejal predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Sodil je, da je tudi v našem interesu.
da bi bil odhod armade — ob sodelovanju naših oblasti — čim bolj korekten in bi potekal brez incidentov. Obrambni minister Janez Janša pa je posebej poudaril, da so se potrdile ocene, po katerih armada ne bi izvedla agresije na Slovenijo, če za to ne bi imela pokritja pri federalnih oblasteh.
Slovenske politične stranke so odločitev zveznega predsedstva označile kot pozitiven, izjemno pomemben in usoden preobrat pri poskusu mirnega reševanja jugoslovanske krize. Gre predvsem za veliko olajšanje, saj se s tem rešuje najtrši problem — navzočnost JA v Sloveniji — in se na novo opredeljuje položaj slovenske države v Jugoslaviji.
Začetek priznanja Slovenije?
Odločitev jugoslovanskega predsedstva, da se bo zvezna vojska v treh mesecih umaknila iz Slovenije, je vzbudila v tujini živahne odmeve. Skoraj vse ocene
bi lahko strnili v bistveno ugotovitev, da je bila seja predsedstva SFRJ velik korak na poti k osamosvojitvi Slovenije. Prvi komentirani odzivi v svetu niso mo-
Prevara srbskega lobija?
Strokovna javnost opozarja, da z vojaškega stališča umik JA kaže na to, da je armada še vedno pomemben politični subjekt v SFRJ in seje za sedanje poteze verjetno odločila zato, da se ohrani kot institucija. Ne verjamem, da bo sklep predsedstva SFRJ o odhodu armade iz Slovenije pripomogel k umiritvi razmer v državi, je izjavil predsednik zveznega predsedstva Stipe Mesič. Najprej bi bilo treba izoblikovati model, ki bi bil sprejemljiv za vse, šele nato pa naj bi reševali problem armade, je še dodal in med drugim poudaril, da se do državljanov naše države uporabljajo različna merila. »Rekruti Slovenci lahko zdaj zapustijo armado, kaj pa bo z vsemi preostalimi?« se je vprašal Mesič.
Hrvaško politično vodstvo — posebej predsednik Franjo Tudžman — ni moglo skriti slabe volje zaradi sklepov, ki jih je sprejelo predsedstvo SFRJ. Ocenilo jih je kot svojevrstno prevaro srbskega lobija, ki je izsilil umik jugoslovanske armade iz Slovenije in njeno premestitev v Srbijo in Bosno in Hercegovino. Ker ima sklep predsedstva SFRJ o odhodu JA iz Slovenije daljnosežne politične posledice, predsedstvo BiH predlaga, da se to vprašanje znova prouči, pre d tem pa se ugotovijo tudi mnenja vseh drugih republik. Predsedstvo BiH meni, da umik JA iz Slovenije še ne pomeni soglasja k enostranskim odločitvam, ter zahteva čimprejšnje nadaljevanje političnih pogovorov.
Tudi v Makedoniji zastopajo stališče, da se ista odločitev, kot je bila sprejeta za Slovenijo, lahko izpelje tudi v tej republiki. To pa pomeni, da umik armade iz Slovenije razumejo kot možnost za samodejno veljavnost te odločitve tudi v Makedoniji.	e
gli skriti »presenečenja« in govore o pravi »senzaciji«. Kot ocenjujejo ameriška sredstva obveščanja, sklep o umiku vojske nakazuje, da Srbija priznava možnost neodvisne Slovenije. Gre v bistvu za verzijo nedavne Milo-ševičeve zahteve, naj se vse zvezne ustanove umaknejo iz Slovenije. Iz srbske perspektive Slovenija že dolgo ni več zanimiva. Jugoslovanska kriza je zdaj prešla v novo fazo, bistveni krizni žarišči pa sta Hrvaška in BiH.
V nemškem tisku navajajo, da je zasuk v stališču oboroženih sil v resnici logičen, preseneltjiv pa je le zato, ker so bili vojaški vrhovi v zadnjih dneh vir ostrih izjav in groženj, ki so odkrivale, da oborožene sile še vedno niso pripravljene pogledati dejstvom v oči. Ugled vojske je, tako so menili sodelavci miinchenskega Inštituta za jugovzhod, v Sloveniji doživel hud udarec in generalom bi moralo biti že nekaj časa jasno, da svoje politične funkcije v Sloveniji ne bodo zlahka opravili.
Francoska agencija AFP poudarja, da sklep zveznega predsedstva pomeni, da je najvišje politično telo v državi de facto priznalo neodvisnost Slovenije, kar pomeni edini možni kompromis ob trdni odločenosti Slovencev, da se osvobodijo izpod skrbništva zvezne vlade v Beogradu. AFP navaja, da je v predsedstvu SFRJ vendarle zmagal razum.
Dramatični poziv k miru
»Jugoslavija preživlja najbolj dramatične trenutke. Medna®* nalni spopadi in medrepubliška nasprotja grozijo z vojno in katas falnimi posledicami za vse naše narode in narodnosti. Ustaviti mo mo uporabo sile, ki je terjala in še terja številne žrtve in nas vse oddaljuje od uresničevanja vitalnih interesov. Ti interesi so: de kratični razvoj, spoštovanje posamičnih in kolektivnih pravic in boščin ter nenehno izboljševanje kakovosti življenja. Ti interesi s® di polna enakopravnost in medsebojno spoštovanje pravic naših rodov, da samostojno in suvereno odločajo o svoji usodi in usodi goslavije, da svobodno komunicirajo in se povezujejo s sveto m ■ dosežki sodobne civilizacije. Vse to pa je mogoče doseči le v m Med vojno in mirom pa mi, udeleženci tega sestanka, izjavljanj smo odločno za mir in demokratični razplet jugoslovanske krize. $ rili bomo vse, da odpravimo medsebojno nezaupanje,	0.
proti nasilju in se zavzemamo za pogajanja in dialog med ena . pravnimi republikami in za rešitev jugoslovanske krize na P0^ sporazumevanja. V iskanju sprejemljivih rešitev za vse naše rePu°3;. in vse naše narode in narodnosti menimo, daje treba izhajati iz nih interesov in dosežkov skupnega življenja ter potrebe po delov jugoslovanskih instituciju sistema, iz brionske deklaracije, Patra. čel, zapisanih v helsinškem dokumentu in pariški listini. Da bi . jali na poti miru in demokracije, pa potrebujemo podporo pre cev Jugoslavije. Obvezali smo se, da bomo dosledno spoštovali . čela kot prvi korak k miroljubnemu reševanju vseh spornih /Pjjij Dogovorili smo se, da dosežemo sporazum o delovanju države da trimesečnim obdobjem, na temelju predloga zvezne vlade, pa tu. začnemo iskati rešitve za prihodnje odnose. Nihče ne sme onljj0j<a|i suverenih pravic in volje narodov. Samo, če bomo svobodno oC* o svoji usodi, bomo dosegli mir in demokratični razplet naše gjya krize,« je zapisano v posebni izjavi z razširjene seje pre®ej{ SFRJ, ki je bila na Ohridu in so se je udeležili tudi predsednik ? vlade, zvezni sekretarji za zunanje in notranje zadeve ter 1J obrambo, navzoči pa so bili tudi predsedniki vseh jugoslovans^ publik. Sicer pa se je sestanek začel kar s peturno zamudo, ker čakali na najavljeni prihod slovenske delegacije, ki je morala na škem letališču čakati na dovoljenje za polet iz Beograda. ..
Ob tej izjavi še povejmo, da bo zvezno predsedstvo ustanov'^ | misijo za ugotovitev dejanskih razmer in nadzorovanje uresniC sklepov, v kar naj bi bila vključena tudi opazovalna misija Ev Uj I skupnosti. Predsednik predsedstva Stipe Mesič in hrvaški pred Franjo Tudžman sta tudi zahtevala brezpogojen umik armade v fS( niče, česar pa večina udeležencev sestanka ni sprejela, zaradi nista strinjala z besedilom izjave. Predsedstvo SFRJ je tudi s da takoj obravnava razmere na kriznih žariščih na Hrvaškem-ko bo skupaj z udeleženci sestanka obravnavalo predlog u P delovanje sistema med trimesečnim moratorijem in se dogov nadaljnje delo pri iskanju rešitev za prihodnje odnose v jugosi skupnosti.
Za obrambo Hrvaške
Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudžman je po vrnitvi z spregovoril prebivalcem Hrvaške. Pozval jih je, naj se ne izzvati in zaplesti v vojne spopade, hkrati pa naj bodo Pr'PraJj. ni na morebitno splošno vojno za obrambo Hrvaške. V d«^" čnem pozivu je tudi povedal, da je hrvaška oblast storila »» ’ bi kat najbolje oborožila svoje obrambne sile. V nadaljevanj izrazil upanje za pomoč mednarodne skupnosti, potem P® .|4. kritiziral nekatere pripadnike hrvaške policije, ki so napad'* na zvezne vlade Stevana Mirjaniča.
.Opozoril je še na red in disciplino in zagotovil, da sam prvi, ki bo pozval k obrambi domovine, potem ko bodo pana vsa druga sredstva. Na seji vrhovnega državnega „a-vaške pa so ugotovili, da so hrvaške sile uspešno odbile ve« B dov teroristov, hkrati pa z obžalovanjem ugotovili, da so JA brezobzirno obstreljevala civilne cilje, zaradi česar je žrtev med hrvaškimi varnostnimi silami in civilisti.
Sedmerica o SFRJ,
prisotna tudi skrb *a pozicije in pozicij® manjšine na Hrvaškem'erei obstaja velik skupen Evropejcev, da se v " * jiV ' viji doseže zadovoU gtoi plet. Enostavnih	pO’
ni, toda o Jugoslaviji s jjP globljeno razpravlja'1’ ' med dvostranskimi Pj voditeljev bodisi tud' jite* zunanjih ministrov. <ovč morajo poiskati	1 ■
sami, mi lahko i*ra jjte* svoje poglede na v5j|je vendar jih ne moren1 e # d’ [ vati, zato bomo P° .a \ ' razplet dogodkov," J j| fv skovni konferenci	|
tanski premier John
Na pogovorih med sedmimi voditelji najbolj razvitih držav na svetu, ki so bili v Londonu, se niso mogli izogniti tudi razmeram pri nas. Pri tem so ugotovili, da je že steklo nekaj pomembnih akcij, zlasti s strani Evropske skupnosti, ki ji je sedmerica v politični deklaraciji v resnici zaupala mandat, da pomaga rešiti jugoslovansko krizo. »Najpomembneje je, da se ustavi prelivanje krvi v državi, pri čemer je problem izredno težak in zapleten, saj ima veliko specifičnih razsežnosti. Slovenci imajo svoje poglede na dogajanje, Hrvati pa svoje, vseskozi pa je
Prvi korak k sožitij |
Avstrijski zunanji minister Alois Mock je sklep jugoslovans^^ j stva o odhodu jugoslovanske vojske iz Slovenije komentiral z ugot	.
umik armade skupaj s prizadevanji Evropske skupnosti bistveni el	|
biliziranje položaja v Jugoslaviji. S tem je, kot meni Mock, izpolnje .^0^11 za oblikovanje prihodnjega sožitja jugoslovanskih narodov v mu}1 pr
Tudi Francija podpira umik jugoslovanske vojske kot kora k fStv| položaja v Jugoslaviji, je izjavil tiskovni predstavnik zunanjega mi pologi | niel Bernard. Znano pa je, da se obe državi močno razhajata v oce z^giJ j Jugoslaviji, predvsem glede strategije izhoda iz sedanje krize. Fran^sti v minister Dumas je že na srečanju šefov diplomacij Evropske skupu vs okrcal Avstrijo, ko je izrazil »zelo močno željo francoske vlade in žave, še posebej pa jugoslovanske sosede, pokažejo zadržanost d
Slovenija v prvi lijj.
»V prvi ligi ste«, je Lawrence Eagleburger, Bakerjev namestnik* skemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu, ko sta se sestala v a nanjem ministrstvu v Washingtonu. »Ko je Eagleburger izjavil, zdaj v prvi ligi, je seveda dal vedeti, da v njihovih očeh postajamo nor ki naj se obnaša odgovorno, ker ima pač ugleden položaj v družbi nar ppd* jasnil dr. Rupel. Po pogovorih sodeč imajo Američani obstoj samos v določeni perspektivi za stvarno možnost. Predvsem pa uradni ^aSy jug^ darja, da bo podprl vse tisto, o čemer se bomo dogovorili med seboj pod pogojem, da bo to storjeno na miren način.	S
Stran 2
VESTNIK, 25.
aktualno doma
Kdo naj bo rav-
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER
GIMNAZIJA V LJUTOMERU BREZ RAVNATELJA
natelj?
Lon?,TRPK°VNO ALI TUDI politično VPRAŠANJE?
ugibanja ne bi elo biti. »Kriterij za zapo-^anJe, enako tudi za izbiro ^elja, je |e strokov-Je med drugim zapisali-, nav°dilu, ki so ga prejele aa i62ne ?bč'nske službe in Je popisal šolski minister a bPeter Vencelj. Žal pa ka-kM politika. ko* se pone-m , oblikuje in tudi izvaja, ennt?,'LSpominja na prejšnji rali hvl|sk' sistem, ko so moko ti '^vodstveni delavci in taliti*. dl ravnatelji moralno-po-sk °. neoPoročni in za to muHi . pravi|oma v Zvezi ko-teSi3 0^ v stranki, ki je bila prav takn°blaAtL Sedaj pa 30 dohiii k0 modnl pritiski, da bi tj u, “zeleno luč« le kandida-stranu™50 člani opozicijskih zi k0rn°2'rorna niso bili v Zve-CnJ^nano- so s 1. apri-vni C,. osnovne šole ja-vodov °Tdl?li del skupnih za-tudi n« l3ko se Je spremenil novan? tOpek za izbiro 'n ime-besedn r?vnateljev. Glavno ske v pri *em imajo občin-ihienov m'S'Je za kadrovska Vpras=„an,a’ administrativna nja (ir,^3; v°litve in imenova-®ke ski^5 nato zbori ohein-VečinjP $č,ne)- Le-te pa so v Po nnhtPnmerov sestavljene bi rek .nem Principu. Lahko ^riu ’ va j® t3k° *uc,i v P°-šoi r-lv Primerih osnovnih kottmn ' in Tišina je bila, ozadii, , ?.6kateri, vsekakor v cijo £ udl borba med opozi-je to dn02'0')0' NaJbrž pa se brPqem ®3.j3'° še v kakšnem ni prav pr|meru, in to seveda Ije, ko .dPajmo, da bo kaj bo-organi,„0 .s.Prejet nov Zakon o Vz9oje 01,1 • 'n financiranju latern h 'Zobraževanja, po ševa| p° imenoval in razre-^Pjno^n?^ svet javnega voda v 'l2°braževalnega za-Iji. Seved®las*u 2 ustanovite-oj*dviSnd3 b° spet marsikaj niern D .°d sestave sveta. V vSaj en । prav gotovo imel ali VrtCa 3s Predstavnik šole S° Pri odi2x Pa kot sedai' k° aiočanju izključeni.
•tete GRAJ
^ionalizem način
^•jenja
la „ »as >p „
tildi le no pre?enetRa voj-o Presene*il
k,jub nU?"ku v°iske, k< Ho > te od,ej?:sn°stim 0 za-^iji^Prispivek^ °cenJu> lvljeni.> • k "ormali-skbhev vspi, ,n kot onemo-katp.R”san«eznikov in
je bi,a
Pogov„°Clal,stl na de’ v??°nec Pre> fadi , azPrav« je so-
* ^inz tajn,k s*ranke
tilj^UrsL-
ii o a810 PrinA°CLa^,st' so lzre' ^cSit^kzakonoda-^^'.ker d^^Piji in priva-%an?ei°nalnne uP°š*eva do-M>er^ gospodar-ne nam n ustavi so-
kNl s*alfc n eravajo odsto-Pod^S°cia,"° ek°-
Pri rav Janju delav-n,h standardov
SC sPre^ CePtu- Regio-
S0kot edin° t,zHih ty slov ,ko urejanja ^iza^0 ga l nsk' drzavi. Ne ^Pa^0 dri* Zg0,j decen-K	uprave’
n z,vljenja.
2S- JULIJA 1991
Na 8. skupni seji vseh treh zborov SO Ljutomer je bila osrednja točka dnevnega reda namenjena volitvam, imenovanju in kadrovskim vprašanjem. Vsi predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja so bili sprejeti, razen predloga, da naj bi bil imenovan za ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer prof. Ozvald Tučič. Na razpis, ki ga je objavila komisija, sta se prijavila mag. Ivan Rihtarič, v.d. ravnatelja gimnazije, in prof. Ozvald Tučič, ravnatelj SŠC v Murski Soboti. Oba kandidata izpolnjujeta pogoje in oba sta tudi dobila pozitivno mnenje Zavoda R Slovenije za šolstvo.
Takoj po skupni seji se je začelo 12. skupno zasedanje vseh treh zborov SO Ljutomer, kjer so razpravljali še o drugih občinskih problemih. IS ugotavlja, da so med agresijo JA prizadevno in uspešno delovali tako območni štab TO in posamezne enote TO, občinski štab CZ, občinske organizacije RK in vsi drugi v krajevnih skupnostih. Komisija je škodo ocenila na okrog 107 milijonov din. Imenovana je koordinacijska skupina za pomoč občanom pri odpravi škode, pri SDK-ju pa je odprt žiroračun štev. 51930-743-73127 za zbiranje solidarnostne pomoči.
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA
NIKOLI VEČ!
Vojne razmere v obmejni Gornji Radgoni so vplivale tudi na skupščinsko zasedanje. Namesto 2. so se poslanci sestali šele 18. julija, glavna točka dnevnega reda pa je bila informacija o škodi, nastali po agresiji, ter o aktivnostih izvršnega sveta SO Gornja Radgona. V desetih dneh, odkar so pripadniki JA zapustili razdejano Gornjo Radgono, so v mestu že marsikaj postorili, za kar je zaslužen izvršni svet, ki je tudi poskrbel za takojšnje ocenjevanje škode, pravilno pomoč in delovanje informativne pisarne.
Na prvi povojni skupščinski seji so se pojavile zanimive pobude, ki bi jih bilo potrebno čim prej sprejeti. Pri tem bi morali pozabiti na strankarske boje, kajti s sprejetjem teh pobud bi odločali o dolgoročni usodi obmejnega mesta in njenih prebivalcev. Mnogi v Gornji Radgoni si želijo, da v mestu ne bi bilo nikoli več tankov in ne vojakov. To naj bi bilo mesto miru in prijateljstva, svobode. Ena od pobud na zadnjem skupščinskem zasedanju zato predlaga, da bi zbori skupščine občine podprli in prek svojih organov uresničili željo ljudi, da bi Gornja Radgona postala mesto miru.
V mestu ne bi smelo biti vojakov, zato predlagajo, da se nekdanja vojašnica obnovi in se ji da popolnoma druga vloga. To ne bo težko, kajti vojašnica je bila v stari vili v središču mesta, ki je spomeniško zaščitena.
Predsednik občine Alojz Vogrinčič in predsednik izvršnega sveta Anton Tropenauer sta predstavila posledice in ukrepe, ki so jih sprejeli. Problem Gornje Radgone je nekaj posebnega ne le zato, ker so v tem mestu tanki ostali kar do 3. julija, pred odhodom pa ga razrušili, temveč tudi zato, ker je Gornja Radgona obmejno mesto, ki ga s sosednjo avstrijsko Radgono ločuje (in povezuje) most čez reko Muro. Izvršni svet je oblikoval »krizni štab«, v katerega so bili poleg njegovih članov tudi odgovorni iz enot TO, policije, civilne zaščite in Rdečega križa. 28. junija, torej na dan preboja tankovske enote do Gornje Radgone, sta padli dve smrtni žrtvi (civilni osebi), in sicer domačin Alojz Gaube z Janževega Vrha in Janez Svetina z Bleda, gost gornje-radgonske občine. Štiri komisije so ugotavljale nastalo škodo v
Mozirčani vračajo pomoč
V petek popoldne je na sejmišče v Gornji Radgoni pripeljal tovornjak s prikolico, poln pomoči, ki so jo zbrali v občini Mozirje. Po lanskem neurju z dežjem, ko so poplave močno prizadejale mozirsko občino, so med prvimi zbrali pomoč v denarni in materialni obliki prav Gornjeradgončani. Mozirčani tega niso pozabili. Ko so tanki razdejali Gornjo Radgono, so bili Mozirčani med prvimi v Sloveniji, ki so se organizirali in začeli zbirati pomoč. V petek, 19. julija, je pripeljal tovornjak iz Mozirja, spremljal pa ga je predsednik tamkajšnjega izvršnega sveta Alfred Božič. Mozirčani so za Gornjerad-gončane zbrali za več kot milijon in 200 tisoč dinarjev pomoči. Največ so prispevala podjetja (700 tisoč), gradbeni material v vrednosti 200 tisoč dinarjev je zbrala Kmečka zveza — Ljudska stranka, 300 tisoč dinarjev pa je zbrala občinska organizacija RK.	bbp
V občini Ljutomer se je zelo zmanjšalo število kadrovskih štipendij, (doslej štipendije iz združenih sredstev) pa se bo zmanjšalo še števiklo le-teh. Za novo šolsko leto bo veljal cenzus, katerega dohodek na družinskega člana, izkazan za drugo trimesečje, ne sme presegati 4.400,00 din. Novost pa so tudi tako imenovane Zeusove štipendije, štipendije za nadarjene oziroma zelo sposobne dijake oziroma študente. Novost v Ljutomeru je odvažanje odpadkov, saj sedanje odlagališče za vso občino ne ustreza najosnovnejšim tehničnim zahtevam. V Ljutomeru oziroma nje
stanovanjskem gospodarstvu, komunali, kmetijstvu in gozdarstvu ter iskale pomoč najbolj prizadetim družinam. Po zadnjih podatkih je bilo poškodovanih najmanj 100 stanovanjskih objektov oziroma 144 stanovanj, ki jih bo potrebno obnoviti. Popolnoma uničenih je 11 objektov, huje ali delno poškodovanih pa 89. Brez strehe nad glavo in brez premoženja je ostalo 12 družin, sedem družin pa ima svoje domove močno poškodovane. Skupni znesek nastale škode je 450 milijonov dinarjev, še hujše
posledice pa bo gornjeradgon-skemu gospodarstvu pustija sedanja gospodarska vojna. Že sedaj ugotavljajo, da je prišlo do izpada prodaje in s tem tudi proizvodnje za trg južneje od Kolpe, do ustavitve finančnih in blagovnih tokov, ki onemogočajo pridobivanje surovin od dobaviteljev iz drugih republik, do kronične nelikvidnosti, ki je posledica neplačevanja, do popolnega izpada hotelskega turizma, nezmožnosti izpolnjevanja izvoznih pogodb in občutnega dviga obrestnih mer za kratkoročna posojila pri slovenskih poslovnih bankah. Glede tega je izvršni svet SO Gornja Radgona ponovno posjal pristojnim republiškim organom in zbornici nujne ukrepe: zamrznitev štetja dnevov pri blokadi žiroračunov, likvidna povrnitev nastale škode, zagotovitev intervencijskih in beneficiranih posojil prizadetim podjetjem,
govi neposredni bližini naj bi zgradili centralno odlagališče odpadkov. Nujno je organizirano pobiranje in selekcioniranje odpadkov. Nov sistem odvažanja odpadkov bo začel delovati 1. januarja 1992, do ureditve centralnega odlagališča pa rešujejo odvažanje odpadkov krajevne skupnosti same. Sredstva, dobljena s plačevanjem smetiščne takse, bodo namenjena za urejanje odlagališča odpadkov in rento za območje, na katerem je odlagališče. Višina takse se oblikuje glede na število gospodinjstev, število zaposlenih v posameznih organizacijah ter količino odpadkov. Za vsak prekršek, predvsem je tu mišljeno odlaganje na domačih, črnih odlagališčih, bo posameznik moral odšteti od 500,00 do 2.500,00 din, pravna oseba pa od 5.000,00 do 15.000,00 din.
Dragica Heric
Polnilna linija za polnjenje pločevink je montirana v že obstoječih proizvodnih prostorih; kupljena je v Italiji, njena zmogljivost pa je 12 tisoč pločevink na uro.
nadomestitev terjatev kupcev iz drugih podjetij in odlog plačila prispevkov predvsem tistim podjetjem, kjer je veliko delavcev vpoklicanih.
V razpravi (ki se je žal čez čas sprevrgla v nekoristni debatni krožek o vojni) je najprej sodeloval Herbert Kumer in menil, da je dejanska škoda precej večja od zapisane številke. To ve namreč iz lastnih izkušenj, saj je med razdejanimi stanovanji tudi njegovo. Zlatko Erlih je odgovoril, da so škodo ocenjevali po posebnem pravilniku, ki so ga dobili iz republike, pri tem pa so jim pomagali delavci zavarovalnice. Toneta Kampuša je zanimalo, kaj je s povrnitvijo škode drobnemu gospodarstvu in zasebnikom, saj so nekateri prav tako utrpeli veliko škode (na primer obrtnik je bolj odvisen od svojega vozila ali stroja kot podjetje). Vprašal je tudi, če je Avtoradgo-na res že dobila nekaj denarja? Odgovor je bil pritrdilen, saj je Avtoradgona res prejela 10 milijonov dinarjev od ministrstva za industrijo in gradbeništvo, celotne škode pa imajo za 9 milijonov mark.
Bernarda B. Peček
Pločevinke in plastenke iz Radenske
Kljub težavam, s katerimi se ubadajo, v Radenski neprestano skrbijo za razvoj in širitev ponudbe. Tako so minuli teden predstavili novosti, ki sojih pred kratkim uvedli v Mineralni vodi v Boračevi. Na tiskovni konferenci so sodelovali generalni direktor Herbert Šefer, pomočnik Alojz Behek, direktor MV Vili Kozic in odgovoren za informiranje v Radenski Milan Verdev.
Herbert Šefer je poudaril, da so novosti, ki jih predstavljajo, rezultat intenzivnega prilagajanja trgu, racionalizacije proizvodnje in koriščenja plina ter plod nadaljnjega sodelovanja med Pepsi Colo in Radensko. Prodaja pepsikole v plastenkah je bila lani zelo uspešna. Prav tako sta na trgu iskani tudi mineralni vodi Radin in Miral v plastični embalaži, ki je bolj praktična za prevoz in prodajo, ni pa niti problemov z vračanjem embalaže kakor pri stekleni embalaži. Ovira za povečanje količine pijač v PET-plastenkah je bila pomanjkanje plastenk, saj so jih morali uvažati iz Italije. S pomočjo Pepsi Cole in naložbenega posojila Ljubljankse banke-Pomurske banke je Radenska pred kratkim kupila nov stroj za pihanje PET-plastenk francoskega izdelovalca Sidel, vrednost naložbe pa je 1,8 milijona mark. Zmogljivost novega pihalnega stroja je 5800 plastenk na uro, letos pa naj bi v tovrstno embalažo napolnili kar 8,5 enot pijač.
V Mineralni vodi pa je pred kratkim začela obratovati nova polnilna linija za polnenje pločevink, ki je prva te vrste v Sloveniji in Jugoslaviji, Radenska pa ima tudi edina pravico, da za potrebe jugoslovanskega trga polni pepsikolo v pločevinke. Naložbo je v celoti financirala Radenska, njena vrednost je 850 tisoč mark, njena zmogljivost pa 12 tisoč pločevink na uro ter 5 do 7 milijonov pločevink na mesec. Od junija do konca leta 1991 naj bi v Radenski prodali 20 milijonov pločevink.
Naložba, ki je niso uspeli končati zaradi izrednih razmer, je nova plinarna, ki so jo začeli graditi že lani. Stara je namreč tehnološko že odslužila in je v proizvodnji predstavljala ozko grlo, saj je bila njena letna zmogljivost 3500 ton plina CCh. Z novo plinarno se bodo zmogljivosti podvojile, s tem pa bo mogoče še bolje izrabiti vse naravne danosti, saj je plin CO2 iz Boračeve naraven in skoraj 100-odstotno čist. Del plina, ki ga ne bodo porabili pri lastni proizvodnji, bodo prodali na domačem in tujem trgu.
Poleg vseh omenjenih novosti so v Radenski začeli prodajati osvežilno brezalkoholno pijačo iz rastlinskih izvlečkov in brez konzervansov Mirinda. Polnili jo bodo v pločevinke in PET-plastenke. Mi-rinda spada v družino brezalkoholnih pijač Pepsi Cole.
Bernarda B. Peček
ZAVAROVALNICA
Med skupščinskim zasedanjem so poslanci prejeli tudi posebne razglednice s fotografijo, ki je nastala sredi spopadov v Gornji Radgoni in z napisom v treh jezikih NIKOLI VEČ. Na hrbtni strni so vljudnostno sporočilo in številke žiroračunov, razglednico pa je mogoče tudi poslati naslovniku. Akcija je pravzaprav mišljena tako, da bi posamezniki in podjetja, ki bi kupili te razglednice (ena stane 20 dinarjev), le-te poslali vsem znancem in poslovnim partnerjem. S tem bi se na žiroračunu nabralo še več sredstev, Gornje Radgono in njeno tragično usodo pa bi spoznala vsa Slovenija.
Poletna gledališka šola
Zaradi vojnih razmer so poletno gledališko šolo v Radencih z začetka julija premaknili na konec meseca. Od 28. julija do 3. avgusta bodo tam zbrani mladi gledališčniki in se seznanjali z osnovami gledališke režije, dramaturgije, igre, otroškega gledališča in lutkovnega gledališča.
Delo bo potekalo po skupinah (8 do 10 ljudi) od jutra do večera.
Tema lutkovnega gledališča je letos NAMIZNA PRSTNA LUTKA, ki je zelo primerna za lutkovni kabaret.
V glasbeni delavnici bodo se-minaristi komponirali glasbo za svoje produkcije, ki bodo predvidoma zadnji dan — v soboto, 3. avgusta na vseh koncih Radenc.
Zaradi toče manj kreditov za vojne škode
Po ocenah Zavarovalnice Triglav je v treh pomurskih občinah neposredne vojne škode za 80 milijonov dinarjev. — Kot razlagajo slovenske zavarovalnice, ni upravičen do zavarovalnine nobeden od zavarovancev, ki so utrpeli neposredno ali posredno vojno škodo. — Finančna sredstva za kredite, ki so jih nameravali nameniti za odpravo vojne škode, so sedaj preusmerili v odškodninske zahtevke po katastrofalni toči v okolici Dobrovnika in Gornje Radgone.
Do zavarovalnine niso upravičeni lastniki tistih vozil, ki so jih poškodovali ali zmleli tanki ali so bila kako drugače poškodovana na barikadah; podjetja, ki so dala na razpolago tovorna vozila in delovne stroje, ki so bili ob tem uničeni; lastniki prerešetanih ali pogorelih hiš, gospodarskih poslopij, pobite živine, opustošenih polj in posevkov. Izjema so samo prevozna sredstva — ladje in letala, ki se gibljejo na območjih, kjer je vojna in vojna nevarnost. Tu so zavarovalne premije zelo visoke, zavarovalnica pa tveganje deli z več podzavarovalnicami. Če vojne ni, je tovrstno zavarovanje odveč in zanj ni zanimanja, če pa pride do vojne, pa je tveganje, da bo nastala neprecenljiva škoda, tolikšno, da ga ne more prevzeti nobena zavarovalnica.
»Obstaja angleška klavzula, po kateri se vse zavarovalnice na svetu ograjujejo od vojne škode, če je sklenjena navadna pogodba, ki ščiti zavarovance za primer višje sile,« pravi Rudi Cipot, direktor Zavarovalnice Triglav iz Murske Sobote. »V evropski zavarovalniški prostor je vključeno tudi slovensko zavarovalništvo, ki tako mora delovati v skladu s splošnoveljavnimi pravili. Sam odlok o organiziranju in delovanju zavarovalništva v vojni ali ob neposredni vojni nevarnosti predvideva, da zavarovalnica preneha z delom in prične z ocenjevanjem vojne škode. Naša zavarovalnica ni prenehala z delom, bili pa smo tudi strokovni nosilci ocenitve vojne škode v treh pomurskih občinah, ki smo jo končali v slabem tednu.«
Ocenjena škoda znaša 80 milijonov dinarjev, tu pa ni všteta škoda na infrastrukturnih objektih in posevkih. Od tega 65 milijonov dinarjev odpade na poškodovane zgradbe in okoli 10 milijonov na prevozna sredstva. V vojni je bilo v Pomurju poškodovanih 150 vozil, od tega je daleč največjo škodo utrpela Avtoradgona.
»Pred časom sem mislil, da bo lahko zavarovalnica s finančnimi krediti pomagala najbolj ogroženim,« pravi Rudi Cipot. »Zaradi katastrofalnega neurja s točo v Dobrovniku in pred kratkim v Gornji Radgoni pa ima zavarovalnica določene obveznosti, da občane in gospodarske objekte takoj >odškoduje<. Sredstva, ki smo jih namenili za kredite za odpravo vojne škode, bodo tako zmanjšana, to pa ne pomeni, da ne bomo poskušali nekako pomagati tistim, ki jih je vojna najbolj prizadela in ki bodo za pomoč zaprosili.«
Renata Ficko
Stran 3
aktualna tema
Ne vem, kako je z vami. Zase pa morem trditi, da mi je mogoče razlikovati dve vrsti rož: tiste, ki so iz vode in zemlje, in druge, ki so iz prahu in neba.
Pomladne rože, vse od tistih, ki zrastejo in zacvetijo najprej, takoj izpod snega, pa do tistih, ki jenjavajo cveteti v juniju, so rože iz strnjene vode in zemlje. Od zvončkov do prvih vrtnic. Te rože so rože posvetne slave, so priložnostne rože in k tej vrsti je mogoče prišteti tudi vse tisto cvetje, ki ga prodajajo v cvetličarnah. V nas zbujajo ši-rokokrile misli, burijo nam kri, vendar je to duhovno in čustveno stanje kratkotrajno in površno. Je pa silno, prav tako kakor je silna rast tega cvetja, ki je iz vode in zemlje.
Junija, v najvišjem času vrtnic, se začenjajo pojavljati rože iz neba in poletnega prahu. In tako imamo v tem smislu v nekem prehodnem času dve vrsti vrtnic: tiste iz vode in zemlje in one iz nebes in prahu.
NE BLODI ZUNAJ
Rože iz prepeklega poletnega neba in v zrak razpršene zemlje so rože, ki nas napotu-jejo v notranjost in ki v iščočem duhu izzivajo disciplino. Saj sta v njih na rožnat način ujeta dozorela zemlja in globoko modro nebo. Saj je na njih znamenje umirajoče svetlobe, kajti kres je že mimo. Te rože iz prahu in neba niso vihrave, marveč je njihova barva resna, prepojena z globino, je barva, ki je spoznala zrelo sonce in vsakodnevno minevanje nočnih zvezd. Če najdete kje še kakšno poljsko pot, na kateri raste cikorija, boste še bolje razumeli, kaj mislim . . .
Nekako takšno, kakor je razmerje med rožami, ki so iz vode in zemlje, in med onimi, ki so iz prahu in neba, je tudi razmerje med stanjem političnega duha v Sloveniji pred razglasitvijo samostojnosti in po njej.
Pred vojno in pred razglasitvijo samostojnosti je bilo vse skupaj širokokrilo in naperjeno navzven. V svet, ki da naj nas prizna, ki nas noče priznati, ki bi nas lahko priznal. Bil je to čas političnih orgij in deklaracij, dviganja zastav in risanja grbov. Čas razplale in prelite krvi. Saj bo morebiti že kmalu, že jutri, znova plala in se prelivala kri. Pa je vendar zdaj čas drugačnega cvetja, pa naj se to sliši še tako nostrada-movsko.
Ta Markovič je v resnici pokvarjen človek, mrzek značaj, vendar ima prav, ko pravi, da so tukaj vsi pozabili na ekonomijo. Da ne govorimo o tem, kako so tukaj vsi pozabili na trezno in z zmožnostmi usklajeno življenje — kar je z drugimi besedami seveda še vedno isto. Trezno in z zmožnostmi usklajeno življenje je ekonom-sko-ekološko življenje. Je življenje za življenje veščih.
Mi pa živimo kot politični in ekonomski bleferji. Razen ekonomskih razmer, ki so tako ali tako vseskozi jovialne in po balkansko puhle, se zdaj spreminja tudi kratkotrajno razbohoteno zunanjepolitično življenje. Besmertnih je ukoril avstrijskega zunanjega ministra Mocka, ki nam je bil naklonjen (seveda je smrdljivo, če Rusi še vedno krojijo svetovno politiko, ne morejo pa nahraniti prebivalstva, toda to je še vedno dejstvo, četudi smrdljivo), zanimanje sveta za Slovenijo splahneva. — Zato je potrebno zamenjati rože in s svetim Avguštinom reči: Ne blodi zunaj, vase se vrni, v tvoji notranjosti prebiva resnica!
INTERVJU Z JELKOM KACINOM, MINISTROM ZA INFORMIRANJE
MOČ ARGUMENTA JE VEDNO MOČNEJŠA KOT ARGUMENT MOČI
Jelko Kacin, ste letnik 55, živite v Kranju in ste končali študij obramboslovja. Ali ste takrat, ko ste se odločali za ta študij, predvidevali, da boste nekoč vojni minister za informiranje, ali so bile takrat vaše ambicije čisto drugačne?
»Ne, šel sem resno študirat obramboslovje. Zato, ker me je ta zadeva zanimala po tehnični in tehnološki plati, zanimala me je notranja struktura oboroženih sil, pa odnos med državo, družbo in oboroženimi silami. Uporabljen termin oborožene sile, ker so bile takrat razmere bistveno drugačne. Tu je bila JLA, pa TO, skratka, to je bil en čuden konglomerat. Uporabljali so termin podruž-bljanje, veliko vrlih politikov je namesto tega govorilo o podruža-bljanju in jaz sem bil takrat popolnoma prepričan, da se mnogo grejo podružabljanje, ne pa po-družbljanje tega obrambnega sistema. To so bili razlogi, da sem se takrat lotil te reči, pa tudi zmeraj so me zanimale stvari, ki niso bile čisto jasne in je bilo treba vrtati po njih. Zavestno sem se odločil, da grem to študirat, moram pa reči, da sem imel obilo predznanja. To, kar ponuja fakulteta, je pač le določen okvir, je določena shema, ki ti nekaj omogoča. Pač pa cela vrsta dejavnosti, ki so sledile po tistem obdobju, ni bilo rezultat znanja, ki bi ga človek dobil na fakulteti kot absorbirano znanje.«
Omenjate veliko predznanje. Ali ste končali vojaško gimnazijo?
»Končal sem klasično gimnazijo v Kranju.«
Po končanem študiju ste se zaposlili v Kranju, potem pa prestopili v ministrstvo za obrambo.
»Moja prva zaposlitev bi morala biti v centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Takrat je bil sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, če se prav spomnim, bi moral prevzeti sektor za obrambne priprave. No, v zadnjem trenutku je Martin Košir rekel, da sem prezelen, da bi se tega posla lotil, da moram imeti malo prakse. Tako sem potem svoje prvo delovno mesto imel v občini Kranj, v upravnem organu za obrambo, kjer sem bil tudi štipendist. Tu sem začel in bil kar precej časa.«
VSE ZNANJE PRIDE PRAV
Znanje, ki ste si ga sami pridobili in potem s študijem obramboslovja izpopolnili, vam je verjetno prišlo zelo prav?
»Takole bom rekel — človeku pride vse znanje, ki ga ima, prav.
Tisti, ki upa trditi, da ima znanja za katerikoli posel preveč, enostavno ni realist, ali pa je zagledan sam vase, kar nikdar ni dobro.«
Poleg tega, da ste pokazali ogromno vojaškega znanja, ste tudi odličen organizator in retorik.
Torej, kar zadeva organizacijo, nisem prepričan, da sem hud organizator, trudim se pač, da bi ljudi motiviral, in to je po mojem veliko več vredno kot pripraviti nek sistem, ki potem ustaljeno deluje naprej. Kar zadeva to, čemur vi pravite retorična sposobnost, to je pač način komuniciranja, ki ga mora vsak razviti za svoje potrebe, s tem da mora tisti, ki več nastopa v javnosti, te stvari svojemu nastopu še bolj prilagoditi. Ko govorimo o govorništvu, gre za dve stvari: ena je nasploh organiziranost govorjenja, druga pa je sposobnost, da se vsebina prilagodi avditoriju in da se stvari tako jasno povedo, da nimajo poslušalci težav pri de-šifriranju tega, kar sporočaš. In v takih trenutkih je to zelo pomembno.«
Jelko Kacin, slovenski minister za informiranje, obraz z malega ekrana, v katerega Je s strahom in pričakovanjem v tragičnih dneh vojne na Slovenskem zrl naš narod. Njegova sporočila so bila grozljivo kratka in jasna, prav tako kot vsebina sporočil, ki smo jih težko doumeli in še težje doživljali. Kdo je Jelko Kacin, človek, ki je večkrat na dan »vdiral« v naše domove, človek, ki je z veliko znanja in avtoritete večkrat na dan, štirinajst dni zapored obvladoval več kot dvestoglavo množico domačih in tujih novinarjev? Je predvsem človek, ki ve, kaj hoče, ki bo cilju, za katerega meni, da je dober in pravičen, tudi sledil. Trmasto, z veliko znanja, energije in volje, verjamemo, bo zastavljeno tudi dosegel. Svojo vojno, ki jo je skupaj s sodelavci bojeval med vojno norijo, Je že dobil. Sedaj je pred njim in ministrstvom za informiranje druga, nič lažja. Tudi ta bo na svoj način krvava, bo pa prava, saj pelje po poti, za katero smo se Slovenci enodušno izjasnili. Je pa Jelko Kacin tudi izred-jo prijeten sogovornik. Ni sledu o arogantnosti, ki so mu jo nekateri očitali, prav tako ne o domiš-Ijavnosti in odrezavosti. Le svoje zasebno življenje prikriva očem javnosti, česar pa mu pravzaprav niti ne zamerimo. Nam je želel izdati samo svojo osebno matično številko, ki pa je ne bomo zapisali, saj so, kot sam pravi, različne samo zadnje tri številke, ostalo pa so generallje, ki so vezane na bivanje matere v porodnišnici.
VČASIH JE POTREBNO KOGA POSTAVITI TJA, KAMOR SPADA
Vaš avditorij ni bil avditorij navadnih ljudi, to so bili novinarji, ki jih je včasih zelo težko obvladati.
»Ja, novinarji so bili samo dei avditorija, ker sta bila tu še televizija in radio. Potrebno je ločiti kar nekaj sfer: eno je gledalstvo in poslušalstvo doma, ki to spremlja v živo in ki mu zagotovo vsaka moja izjava ali moj spreten odgovor veliko pomeni pri ocenjevanju, ali je ta država sposobna prebroditi krizo ali ne. To je en dei, ki večinoma na moje nastope nima nobenih pripomb. Drugi del so novinarji, ki seveda po službeni dolžnosti vrtajo in skušajo dobiti čim bolj jasne odgovore, so pa njihovo predznanje ali njihovi nameni pri spraševanju zelo različni. In imeti sočasno domače, s tem mislim slovenske novinarje, in tuje, s tem mislim na južne in ostale evropske novinarje, je dosti zah-tevel posel in obvladati takšen avditorij ni enostavno. Včasih jih je* treba pač postaviti tja, kamor so-’ dijo, na mater zemljo, in morda komu tudi vzeti besedo ali pa koga skrajšati. Med njimi so bili namreč tudi takšni, ki so bili pripravljeni predavati vsem prisotnim o tem ali onem, kaj se jim je zgodilo in kaj oni o tem mislijo. To pa ni namen tiskovne konference in jaz takšnih stvari pač ne morem dopuščati. Sploh pa ne pri takšnem številu dopisnikov, ki bi vsi radi prišli na vrsto oz. do priložnosti, da jih mama vidi po televiziji.«
Kako pa ste to fizično vzdržali?
■Ja, je Slot
Je pa bil to verjetno velik napor?
»Če je človek polno vprežen in zaposlen, enostavno nima časa, da bi ugotavljal, kakšna je fizična kondicija. Tukaj so se moji sodelavci pač trudili, da bi me »servisirali«, kot se temu reče, nahranili in opravili vse tako, kot je treba, pa je kar šlo. Stvar je v bistvu trajala le dobrih štirinajst dni, in to je na nek način bilo mogoče vzdržati.«
Tiskovne konference in njihova sporočila so v veliki meri pripomogla, da se je svetovno javno mnenje o Sloveniji spremenilo. Kako ste to javno mnenje ustvarjali in kakšen vpliv ima na svetovno politiko?
»Povedal vam bom svoje osebno mnenje, ki temelji na stikih s tujimi novinarji in dopisniki, ki se,
preden odidejo, tukaj oglasijo, da se poslovijo. Vsi po vrsti pravijo, da so imeli izjemne možnosti za delo, da poznajo tudi veliko bogatejše in bolj razvite države, ki niso sposobne organizirati kaj takega. Na to jim odgovarjam, da nobena od teh držav ni v takem položaju, kot je Slovenija, ko smo sredi agresije, pa si lahko privoščimo, da dvakrat ali trikrat na dan pripeljemo ključne ljudi, ki sprejemajo odločitve v naslednjem trenutku. Mi nismo imeli nobene cenzure, omogočili smo nemoten dostop na vsa vojskovališča, kar pa ni bilo vedno dobro. Kar je imelo tudi svoje negativne posledice, vendarle pa smo jim dali vse možosti za njihovo delo. In nenazadnje, kljub temu, da bo kdo morda rekel, da sem bil z nekaterimi novinarji grob, če je kdo ostal brez besede oz. brez možnosti, da bi zastavil vprašanje, je bilo to največ 5 do 6 novinarjev na tiskovno konferenco. Nobenemu vprašanju se tudi nismo izognili, to pa pomeni zelo veliko. Predvsem pa pomeni zelo veliko v primeri z dogajanjem v zadnjih dneh, ko so novinarji odšli na sosednjo Hrvaško, ko so dva dni viseli na Brionih brez možnosti telefoniranja, brez kakršnihkoli informacij, kdaj bo, kaj bo oz. česa ne bo, ko so bili v Osijeku oziroma na tistem širšem območju vojskovanja in imajo dovolj realno predstavo, da je to sama norišnica. Ko so vse to dali skozi, me mnogi vprašajo kako smo mi vse to vzdržali. In če novinarji to spoznajo, se to spoznanje prenaša tudi na javno mnenje v svetu. Seveda pa javnega mnenja ne smemo enačiti s stališčem uradne politike. Ta je vedno »ziheraška«, ta je prefrigana, ta gleda na naslednje volitve,
ta ima pred očmi dolgoročne interese in se v glavnem požvižga na to, kaj mislimo mi Slovenci tukaj in zakaj to počnemo. Zdaj ni dela sveta, kjer ne bi vedeli, da je Slovenija geografski pojem, da je Slovenija obrambno učinkovit pojem, to so atributi, ki jih je potreb-, no vlagati naprej. To jaz sedaj ponavljam kot papiga: da smo naredili, kar je bilo mogoče narediti, od tega trenutka naprej bi morali graditi našo zunanjo diplomatsko mrežo in preko naših agresivnih nastopov nadgrajevati to, kar smo sedaj naredili, oz. blokirati ti-
sto, kar se sedaj v obliki blatenja Slovenije pošilja po vsem svetu. Nekaj nam mora biti jasno. Nasproti Sloveniji stoji sovražnik, in ta sovražnik je težak sovražnik. Ne smemo sedaj pričakovati, da bo gospod Markovič prišel v Slovenijo in tukaj govoril o tem, kaj je in česa ni. To je sovražnik. On je omogočil sprejetje sklepov, ki so omogočili vojaško operacijo proti Sloveniji. Tam je predsedstvo — to je sovražnik, tam je armada — to je sovražnik. Dejstvo, da ta hip proti nam ne potekajo vojaške operacije, je začasno, mi nimamo nobenih jamstev, da tega ne bodo ponovili. Ravnokar sem preverjal stvari na slovensko-hr-vaški meji, danes beležimo že tretji prelet migov (op. p.: 18. 7.), ki vedno nosijo s seboj tudi bor- . beni tovor. Zdajle je »šibal« na 50 metrih.«
POROČANJE NOVINARJEV JE BILO V GLAVNEM KOREKTNO
Kako bi komentirali izjavo Jima Fisha, dopisnika BBC, da se je Slovenija s tiskovnimi konferencami šla propagandno igro?
»Gospod Jim Fish je dopisnik iz Beograda, njegova žena je Srbkinja, in to so okvirji, ki še kako vplivajo na njegov način razmišljanja in izjave, ki jih daje.«
Kako ocenjujete poročanje tujih novinarjev o dogodkih v Sloveniji?
»Ja, večinoma, bi rekel, so poročali korektno, veliko pa je bilo odvisno od njihovega predznanja
in veliko od tega, koliko so profesionalni in koliko so se bili pripravljeni poglobiti v balkansko zmedo. Bodimo pošteni, to kar se dogaja v Jugoslaviji je nerazumljivo za velik del sveta in resnično moraš biti izvedenec za Balkan, da znotraj te norišnice še ohraniš neko realno shemo in da se ti vse skupaj ne sesuje. To je en problem, drug pa je, da prihajajo iz okolij, ki različno gledajo na tovrstna prizadevanja. Vidite, sedaj Beograd igra na karto strašenja Evrope z osjo Slovenija-Avstrija-ZRN oziroma 4. rajh. To ima dolo
čeno posledice v Evropi in ofenziva iz Beograda, ki snt° r sedaj priča, zagotovo ima učinek. Je pa res, da je po’ ' kar so ti ljudje videli v Sloveni). učinek bistveno manjši, kot°® bi imeli možnosti spremljati dog janja.«
>lmidž< Slovenije delam0 dje, delamo Slovenci. Kak° 9 delamo, kako smo ga delali m vojno?
»Mislim, da smo ga delali uspešno. Mislim, da so bile ® korektne, pri nastopu kljucm di sem skušal izenačiti pr nekateri so teh nastopov b H šči kot drugi, ampak vendar dim, da smo navzven delov nek usklajen organizem z no no podporo prebivalstva in j ta nastop je pri nasprotni ustvaril občutek, da so on ir ženi zaradi tega, ker smo , tako dobro organizirani v ne, rih družbenih segmentih, t vno ne priznavajo objektiv 6 štev, da pri taki operaciji. K ejo je lotili, objektivno ne er. zmagati, ker za to nimajo p nfh sredstev. Z vojaškim r0. valnim pohodom se taksni blemov ni dalo trajno P «nej-Moč argumenta je vedno m ša kot argument moči. T^i. smo mi imeli povedati in P pf{. je v vsakem primeru vzdrz® ^j. verjanje v praksi, dobili s ko kredibilnost in na temi) trebno graditi prihodnost je-
-Itlvnl
Bomo lahko ta P tu(jp >lmidž< Slovenije izkoristi gospodarstvu?
»Vse, kar se je počelo v P klih tednih, je bilo zato, da gospodarsko spravili na n) Jaz ves čas ponavljam, 0 '^j-izdan ukaz o zasedbi mej® 'pili nih prehodov. Samo osem	$
prehodov bi še delovalo,	m
odštejemo od tega še pl Luko Koper, je to šest. b . vs« bi bilo mogoče kontrol .^ blagovne tokove v Jugoslaviji. Zavedati se n$ da so ti trije meseci 00 daljnjih korakov pri uresn osamosvojitve Sloveni)® kritično obdobje.
nam ves čas blokirajo da so nas izključili iz monetarnega sistem, a ajem®' jejo nobenih jamstev za $ nje kreditov v tujini, J® pl°' očitno praksa gospoda kade«
A^'
»MOJ RESOR NI PR®^ NO MINISTRSTVO!« >
Kako si zamišljate delo ministrstva za nie?
»Se ne tako dolgo so P razprave o tem, ali sP oIl!rriir3r,J0 jemo ministrstvo za im^pi . Socialisti so bili v skupiti ’ glasni, da je to mesto P .^511 ukiniti, da ne potrebujejo 15|P za to. V načelu se z i pe®. njam, če gre za organ*® ropske države. Mi P_a s jn iz®^ postati evropska država^ čevati razmere pri naS ^eiah, i# v drugih evropskih d raZvd imajo za sabo dolga le eflo5' in zahodne demokracij » ^if\ vno ni resno. Mi bom° treb0* stvo še potrebovali, P ga bomo v začetnem 0 pa mostojne države, dvig0 pr pritisk kakršenkoli P°opa& imenovati moj resor v p p0C< no ministrstvo. Mi t®ga -a nisL. mo in ravno zato, ker w jsP počeli, smo dosegli ta he«
Bo Jelko Kacin tum nister za informiranje ■
»Ja, Kacin je sedaj informiranje, Kučan je F Dred’ (j-predsedstva, Peterle J g0 rd.8 nik vlade. Vse zadev ^Jj, „ vne. Ko pride do SP -aenKra pač stanje drugačno.	(
stanje tako, kot ie'penata
foto: Nataš® JU y
Stran 4
VESTNIK, 25
ZLOM
Ingolstadt podpira Slovenijo
pe se kdo še vedno sprašuje, ^a*aj so se pravzaprav pojavili *nki ina slovenskih cestah in . eJ,. Prehodih, je danes več očitno, da sta bila osnovna rloga za takšen ukaz (podrsal ga je predsednik ZlS-a, i? j pa armadn' vrh) carine aadzor nad mejami. Posred-80 P,a naj b' dosegli zlom sionskega gospcdarstva. Pri e>n tem pa niso toliko za-&"fči razni «krepi kot «1»	? Nar°dne banke Jugo-
avije in izločitev Slovenije iz tr®a Jugoslavije — .J,'3^3 so naši finančni ^rokovnjaki pričakovali, le da do • kRro' Upali so, da bo-«. z m*rno in sporazumno re-naa' ° V nekai mesecih uspeli “adomestiti YU-dinar z novim kr Tako pa se nam v o en} obetajo boni, kajti iz grada ne bo več gotovine. daS?m. s*°venskega gospo-ci n^8 akko povzroči v resni-slnv°^^^na škoda. Tanki na Dreh^u'11 cestah in mejnih slove l S° namreč povzročili »0 ®skemu gospodarstvu več de ne kot neposredne ško-D ~ n?.to oPozarjajo tudi vsi rsUi gospodarstveniki.
stn^' m°ean odziv na tovr-so .^“^ativno propagando« so v turizmu. Hoteli Poskd8Zni’ zaPrti- Nadaljnje so n^'Ce *ankovskega pohoda de]ovS°*ed?vanie P°gotlb 0 so-odnnv a U’lzvozu- Sodelovanja tudi 'dolgoletni lova«r *’ k' so uspešno sode-In navsezaamursk™‘ Podje‘j«-»ast»di „ dnJe - izogiMo se •nedn prevozniki. Prek naši ni vefOdn'h meinih prehodov ko ^»iPretoka b'aga, torej ne ptoračunCarin 'P. Prihodka v ški ai; n ~ “ajsi bo republi-Poooln ^^ui' In dokler ne bo turist" km'“"m ‘ak0 za tuje doPreva^ra b ag0’ ki ga bo' Prehodo, Prek naših meinih druSp ?.n P° cestah dalje v Mrak rzave’ se bo Evropa drusih P° drugih letoviščih in Zloma Preb°dih in cestah. stva na • venskega gospodar-ti> Sl ne moremo privošči-
Bernarda B. Peček
Kompas
*aPira m°brate
PoN Nje z kiJih Je v°jna nje ^ f^ila ni;, ^ njo Povezano) je 8°r' s» Nega in l*0'3 Kompasove-y turističnega servi-SV b|^de je bi,° na obJek-n N za ža t"^nega Pohoda. ter na^-so£ h*’ l7° tisr>A a so morali %Srjev ie hd|'narjev- 102 ‘t’ <.k!h obr-atih b' ° skode v goža) ^a|a (ŽiviV uu^euega ? brNjboli iih’ P'Jač.e ln druge-'Pieli Zc?r'nsko ?e Pr!zadel vlom No Pri sebi tu^°vino (ker so tia^enova dl orožJe. bi lah-Na b] Za 64 ti r°P)^ajjim aga. s°č mark uvože-
NjuNove H ,
Pron,a Prihodn e avce Pa najbolj ^^■St,n velik izpad P°s| so obd “stavljenega po-No j »turist t,S?č dinarjev. saj studii tud' N katastrofe« a^rja^ sedaj*v?''ja in avgusta, ?«, O?0 na dJr Vsi Potniki preu-SosL‘Se izoon8^ meJne preho-
Z^JO Sloveniji in ^bi|id°v ne Un. ■ naših mejnih Ni ^minulih i10 N' Turki, ki Ver^nilti' et'h najbolJ P°' v^nia^rie^zi0161. v Pomurju N i ^ve & Je vPrašljiva > v ^dušu	trgo-
NetaG°rnji Radbrezcannske N i’ C, goni- Nekaj sNa-j^anio še Za P°lovico ^stvu-^ih trp * Preostalih % u>n me J ?ov,nah, v go. Nne„’ “e da „ koda se da N in8? 'fidža^n °dpraviti Vns'se " tega meinGornje R“d-R dja izogibNega Prehoda.
1991
Že od agresije JA sta društvi Lastovka in Slovenska misija v Ingol-stadtu zelo aktivni pri podpiranju osamosvojitve Slovenije. V ta namen so začeli s številnimi akcijami.
V ponedeljek, 1. julija, je bil mirovni shod v Ingolstadtu, ki se ga je udeležilo kar 500 prebivalcev tega mesta in okolice. Župan mesta Hans Amler je v svojem govoru poudaril pravico do osamosvojitve Slovenije in opozoril na dolžnost, ki jo imajo do partnerske Murske Sobote.
Člani društev Lastovka in Slovenska misija so se v ponedeljek, 8. julija, zahvalili bavarskemu ministrskemu predsedniku Maxu Streiblu za podporo pri osamosvajanju Slovenije in županu Hansu Amlerju ter nadžupanu Petru Schnellu.
Pedvsem so skušali z akcijami pomagati in podpreti prijatelje v Murski Soboti. Inforamcije in razne misli so pošiljali prek letakov, s kombijev so v Mursko So
boto poslali material Rdečega križa, bila pa je tudi maša za svobodo in pravico do osamosvojitve.
Mestni svet Ingolstadta je soglasno sprejel resolucijo in jo
mentu. Dr. Franz Gotz, predstavnik SPD-ja v deželnem parlamentu, je bavarski deželni parla-
POMOČ KURDOM
Pred izrednimi razmerami v Sloveniji je slovenski Rdeči križ vodil akcijo zbiranja pomoči Kurdom. Prispevke sta dali tudi dve soboški podjetji. Mesna industrija je dala 500 kilogramov konzerv, ki so jih s kombijem Rdečega križa odpeljali na zbirno mesto v Ljubljano, Pomurske mlekarne pa so dale 540 kilogramov mleka v prahu. Pomoč so v zbirališče odpeljali sami.
mh foto: nj
Gornjo Radgono sta obiskala tudi predstavnika združene levice Španije Francisco Palero in Oscar Carrilero. (Na sliki prva z desne.) Spremljala sta ju tajnik SDP-ja Slovenije Franci Pivec in Vojko Veniš-nik iz strankine komisije za mednarodne odnose.
Francisco Palero je po ogledu posledic agresije JA v G. Radgoni povedal: »Ogledali smo si posledice oziroma kar je ostalo po žalostnem spektaklu. Res je, da se v današnjem času lahko zgodi vse, vendar se mora zgoditi na miren način. Spodbudno je, da je mentaliteta prebivalcev taka, da hitijo s popravljanjem oziroma odpravljanjem škode. Španska gosta sta obsodila agresijo JA. Podpisala pa sta tudi mirovno peticijo, kl ju je pred njima podpisalo že več tisoč občanov Gornje Radgone in Pomurja, med obiskom v Radgoni pa tudi predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, Igor Bavčar, Marjan Šiftar in člani številnih delegacij, ki te dni obiskujejo Gornjo Radgono.
Gosta iz Španije, ki sta pred Radgono obiskala še Šentilj, sta zvečer odpotovala v Zagreb. Še pred odhodom pa sta v Gornji Radgoni predala izjavo zveznega sveta združene levice Španije o dogodkih v Jugoslaviji.
BORIS HEGEDUŠ
V Rovinju mirno in dopustniško
Razmere na Hrvaškem vznemirjajo tudi številne Pomurce, ki vsak dan kličejo v letoviško naselje v Monseni pri Rovinju, ki ga upravlja Počitniška skupnost Murska Sobota, ter se zanimajo, v kakšnih okoliščinah Pomurci preživljajo svoj dopust. Poklicali smo upravnika naselja Janeza Vučkiča, ki nam je povedal, da je v Rovinju mirno in da 150 Po-murcev lepo preživlja dopust. Ni nobenih incidentov, škoda le, da je malo turistov.
F. M.
ment seznanil z dogodki v partnerskem mestu Murski Soboti in Sloveniji. Gotz se je 13. in 14. julija skupaj s bavarskim predstavnikom SPD-ja Karlom-Heinzom Hiersemannom sestal v Ljubljani
predlagal v sprejem bavarskemu in nemškemu državnemu parla-
Na mirovnem shodu v Ingolstadtu v podporo osamosvojitve Slovenije se je zbralo kar 500 prebivalcev tega mesta.
z gospodoma Pučnikom in Kučanom.
Iz Ingolstadta Walter Schneeweis
»Če so še pred leti v Radgoni s skepso (z dvomom) spremljali moje prijateljske stike z občinami Lenart, Gornja Radgona in Murska Sobota, je danes povsem drugače. Danes'tudi v mestu Radgona obstaja močna volja, da bi razvijali dobro sosedstvo. To je preobrat, kakršnega sem jaz osebno doživel,« je med drugim povedal okrajni glavar dr. Konrad Kranich iz Radgone. Dodal je še, da resnično želi, da bi Slovenija zasta-
vljene cilje tudi dosegla.
Prav gotovo pa si Avstrijci v pokrajini ob reki Muri prav tako kot mi želijo miru. Pa ne le zato, ker nasprotujejo uporabi orožja in jih je zaradi bližine meje tudi nekoliko strah, ampak predvsem
»Ko sem se naslednjega dne vrnil iz Gornje Radgone, mi je žena dejala: ja ti si pa povsem spremenjen! V meni je bilo neko novo spoznanje, doživetje ... Doživel sem, kaj pomeni boriti se za svobodo, za demokracijo,« je povedal Konrad Kranich.
zaradi gospodarske škode, ki jim je bila zaradi vojne posredno povzročena. Če smo pisali, da so pomurski hoteli in turistični objekti prazni, velja podobno tudi za avstrijsko Radgono. Gostje so jim pobegnili, ko je prvič zapokalo. Hotel so morali za nekaj časa celo zapreti. Prav tako ugotavljajo, da je postalo njihovo mesto zaradi nenehnega poročanja o dogajanju v sosednjem mestu popularno, toda pred vsemi informacijami obstaja negativni predznak, ki ga bodo le stežka odpravili. Vendar ne stojijo križem rok — namesto vojnih vesti bodo v sredstvih javnega obveš-čanaj objavljali čim več propagandnega gradiva, ki pa ne bodo klasične reklame — to bo pravzaprav novinarsko obveščanje -o razmerah ob meji, da bi na ta način privabili goste nazaj v zdravilišča. Samo Štajerska bo dobila za tovrstno akcijo milijon šilingov. Pravijo pa, da jim bo z odpravo škode in denarjem za reklame že nekako uspelo privabiti goste in kupce, skrbi pa jih navzočnost zvezne vojske ob meji. Dokler vidijo vojake na ulicah v drugih državah, je vse v redu in se ne vznemirjajo, kakor hitro pa je vojska na ulicah domačih mest, pa je že vse narobe. Zato si želijo miru v Sloveniji, da bi tudi njihova mesta zapustili vojaki z orožjem. Na vprašanje, kdaj bo to, pa ne dobijo nobenega odgovora.
Res pa je, da Radgončani ne razmišljajo le o svoji škodi, ampak želijo pomagati tudi sosedom na drugi strani meje in reke Mure.
»Čeprav smo posredno prizadeti tudi mi, pa obstaja prepriča-
DROBNO GOSPODARSTVO SOBOŠKE OBČINE
ZA ŠEST MILIJONOV ŠKODE
Predsednik Obrtne zbornice Murska Sobota Štefan Pavli-njek nam je povedal, da so zaradi agresije na Slovenijo nastale hude motnje tudi v poslovanju obrtnikov oziroma zasebnih podjetnikov te občine. Posredna škoda znaša menda 6 milijonov dinarjev, nastala pa je tudi neposredna, ki jo je utrpel njihov član Janez Hozjan, avtoprevoznik iz Murske Sobote, ki mu je med vojno na mejnem prehodu v Gornji Radgoni zgorel tovornjak Mercedes 407, vreden 24.000 nemških mark, vrednost tovora na njem, ki je tudi šla v nič, pa je 14.000 mark oziroma ustrezna dinarska protivrednost. Hudo so prizadeti (enako kot v družbenem sektorju) tudi zasebni gostinci, saj so bila gostišča v kritičnih dneh povsem prazna, pa tudi zdaj, ko vlada relativni mir, se ne napolnijo.
Obrtna zbornica je predlagala izvršnemu svetu določene ukrepe za omilitev težav. Ta je pobude sprejel, seveda za področja, ki so v njegovi pristojnosti. Tako bodo odložili plačilo prometnih davkov iz trgovske in gostinske dejavnosti; prometne davke za alkoholne in brezalkoholne pijače, ki jih prodajajo gostinci, bodo spet obračunavali po beneficirani (nižji) stopnji, omogočeno naj bi bilo najemanje posojil o ugodnejši obrestni meri in tako naprej. Na republiški ravni pa naj bi odločili zastran predloga o odlogu plačila davkov in prispekbv.
Š. S.
ZBLIŽALA OBE RADGONI
nje, da so ljudje v Gornji Radgoni še bolj revni in potrebni pomoči. Pomagati si moramo v stiski, pa ne le družine med sabo, ampak tudi mesta in dežela, čeprav je vmes meja. Tudi s posrednikom Gerenčerjem imamo zelo dobre odnose, ta stiska pa nas je vse še bolj zbližala. Na tej strani reke Mure smo ves čas z veliko pozornostjo spremljali razplet dogodkov. Vem, kako močno ste se Slovenci za to borili, saj sem na tem položaju že sedem let in sem vse to lahko spremljal. Rekel sem že, da nas je ta vojna še bolj povezala in resnično želim, da bi Slovenija zastavljene cilje tudi dosegla,« je povedal Kranich.
Obveščanje o dogodkih v sosednji Gornji Radgoni je bilo zares zelo dobro. Na »fronti« so
Tako kot v severovzhodni Sloveniji najhujše posledice vojne čuti Gornja Radgona, tako je na avstrijskem Štajerskem najbolj prizadeta obmejna Radgona. Trgovine in turistični objekti so prazni.
pB am ■■■■■■■■■■ m ■■■■ m
> KAKŠNE POČITNICE! I
■ Počitnice — po desetih mesecih glodanja šolskih klopi je _ to čas, ki se ga vsak učenec najbolj veseli. To so dnevi, ko ni |
I treba vstati ob 7. uri, ko v šoli ni treba sedeti dolgih pet ali pa I J še več ur in ko popoldne ni treba pisati domače naloge. »Sli ■ I bomo na morje«, reče eden, »mi pa taborit«, pravi drugi... 1 I Takšne naj bi bile pičitnice.
Letošnje leto poletne počitnice izgledajo nekoliko druga- I Iče kot ponavadi, vsaj začele so se nekoliko drugače. Razmere, । ki so nastale v državi, so podrle številne načrte za poletne me- | I sece. Zato je večina ljudi tako rekoč prisiljena, da te vroče dni ■ ■ preživlja doma, ravno tako pa so prikrajšani vsi otroci pri pre- I | življanju svojih počitniških dni.
I Odpadle so šole v naravi, kolonije in podobni izleti ter le-tovanja na morju, ki se jih otroci najbolj veselijo. Nekatere šo- | I le so šolo v naravi izvedle v bližnjem kopališču, v Banovcih ali ■ ■ v Moravcih, veliko šol pa upa, da se bodo razmere normalizi- | Irale in bodo svoje programe izvedle v avgustu ali septembru.
Kolonije, ki so bile predvidene v mesecu juliju, so bile od- ■ ■ povedane. Center za socialno delo pa se trudi, da bi bila orno- J gočena vsaj kolonija v avgustu. V kolonijo se lahko prijavijo | I tudi starši, se pravi cele družine, saj bo le tako doseženo neko . ■ minimalno število prijavljenih. Razumljivo je, da interesentov | I za take in podobno organizirane stvari ni, saj v ljudeh še ved- ■ Ino vlada strah, kaj bo jutri, in so pač skupaj s svojimi otroki I doma. In takšne bodo počitnice za večino otrok — doma!
■	Dragica Heric ■
bili novinarji Kronnen Zeitunga z Dunaja in Kleine Zeitunga iz Gradca, v televizijskih informativnih oddajah pa so se redno pojavljali prispevki o dogodkih ob meji. In kaj menijo Radgončani v Avstriji o podpisovanju peticije, da bi Gornja Radgona postala mesto miru, prijateljstva in svobode, brez orožja in vojske?
»Je za to sedaj primefen čas?« je bil nekoliko v dvomih Konrad Kranich. »Menim, da je v sedanjem času še vedno velika nevarnost orožja. Pri nas imamo zvezno vojsko — sedaj marsikdo pravi, hvala bogu, da jo imamo. Povezanost obeh mest se je najbolj čutila ob mednarodni slovesnosti Rdečega križa na mostu čez reko Muro. To idejo bi takoj podprl, če bi mi bilo dopuščeno, vendar sami veste, da je lahko že naslednji dan povsem drugače. Bral sem, da se vojska strinja z osamosvojitvijo Slovenije, ne vemo pa, kako se bo vse to izšlo na Hrvaškem. Ideja je vsekakor navdušujoča.«
Bernarda B. Peček
Stran 5
gospodarstvo
SLOVENSKI GOSPODARSKI PROSTOR JE VES SVET
Vojna je zamrznila dogovore 400 podjetnežev
Vojna na slovenskih tleh je zasenčila enega od velikih dogodkov, o katerem bi sicer slišali več kot smo. Gre za srečanje slovenskih poslovnežev iz vsega sveta, ki so se dan pred vojno zbrali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Srečalo se jih je več kot 400, od tega četrtina iz tujine.
V Ljubljani se je srečalo vse, kar najsposobnejšega in tudi kar najuspešnejšega premore slovensko podjetništvo in slovensko gospodarstvo. Poslovni ljudje iz domovine z rojaki, ki jih je oblikoval trd, a uspešen poslovni svet razvitih trgov. »Dobrodošli v Sloveniji, v matični domovini Slovencev, ki je postala po volji in s srčnostjo naših ljudi samostojna in suverena država. Ta vas sedaj potrebuje, potrebuje vaše znanje, izkušnjo, vašo pomoč in sodelovanje. Za svoj gospodarski in vsestranski napredek in razvoj, za višjo kakovost življenja svojih ljudi. Kajti če sedaj ne bo korenite preusmeritve slovenske države iz političnih vprašanj na gospodarska, socialna in razvojna, če ne bo prišlo do izboljšanja življenjskih in delovnih razmer naših ljudi, potem vsa dolga, zahtevna in še ne kmalu končana pot v slovensko državnost ne bi imela ne pravega smisla, ne pravega opravičila,« je v pozdravu dejal predsednik predsedstva Milan Kučan.
Čeprav je sprejeta stališča in dogovore za nekaj časa zamrznila vojna, so danes še bolj aktualna kot takrat, saj se včeraj obubožano, danes pa od agresije opustošeno slovensko gospodarstvo brez tuje pomoči ne bo izvleklo. Gola pomoč iz tujine bo premalo, v naš gospodarski prostor so potrebne predvsem produktivne naložbe. Domači in tuji poslovneži so pripravljeni pomagati prodoru slovenskega blaga in izdelkov na tuje, sodelovati pri ustanavljanju in delu slovenskih gospodarskih predstavništev, vlagati v turizem in prodajati turistični izdelek.
Stik Slovenije s Slovenci po svetu je izredno koristen, saj nam rojaki lahko ponudijo zelo veliko pomoč pri navezovanju poslov, žal je izvajanje konkretnih dogovorov ustavila vojna, zato so trenutni stiki z njimi bolj politični kot gospodarski. Vseeno pa nekaj konkretnih rezultatov že obstaja. Republiška zbornica in vlada sta dobili informacijo o tem, kje in kaj delajo slovenski poslovneži, kar je za pretok informacij izrednega pomena. Sliši pa se že tudi, da bi avstralski poslovneži lahko prek razvojnega sklada v slovensko gospodarstvo vložili okrog pol milijona dolarjev, prav toliko pa tudi kanadski Slovenci. Omenjeni denar ni mišljen kot darilo, temveč kot naložba za pospeševanje njihove aktivne udeležbe v gospodarskem in družbenem razvoju Slovenije.
Renata Ficko
Pomgrad išče delo v tujini
Pomgrad, nekdanje gradbeno podjetje Pomurje, ki je obdržal 500 delavcev, tačas pozitivno posluje. Dela je dovolj, intenzivno pa se dogovarjajo za posle v tujini, saj letos in v prvi polovici naslednjega leta doma ne bo dovolj dela. Ostalih 500 delavcev prejšnjega Pomurja dobiva denarna nadomestila, zvedeli pa smo, da je večina teh delavcev zaposlena tako ali drugače. Zadnje potrebe nekaterih podjetij po delavcih namreč kažejo, da je s seznama teh delavcev težko dobiti take, ki bi poprijeli za delo, ki se ponuja.
R. F.
ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ
INTERVJU
Lastniško se bo spremenilo prek 850 podjetij
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij po dolgem času v prvi javni razpravi — Po prvih ocenah bo zakon, lastniško spremenil prek 850 slovenskih podjetij, na sklad Republike Slovenije za razvoj naj bi bil prenesen najmanj 117 milijard vreden družbeni kapital
Prvi je javno o zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij razpravljal odbor za pravna vprašanja pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nastajajoči zakon temelji na enostavnem vzorcu, in sicer bo metoda, po kateri se sme podjetje preoblikovati, odvisna od njegove velikosti. Zakon deli v ta namen podjetja v velika, srednja in majhna, za mero njihove velikosti pa postavlja kombinacijo dveh meril — število zaposlenih in knjižno vrednost podjetja.
Velika podjetja so tista, ki so imela do konca lanskega leta več kot 500 zaposlenih in je bila knjižna vrednost družbenega kapitala v njih večja od 200 milijonov dinarjev. Da bi podjetje veljalo za veliko, mora zadostiti obema pogojema, med ta podjetja pa so uvrščeni tudi holdingi, nastali na podlagi brezplačnih prenosov kapitala. Za ta podjetja zakon predvideva en sam in za vse enak način preoblikovanja. V šestdesetih dneh od uveljavitve zakona naj bi se ta podjetja preoblikovala v delniške družbe, trideset dni zatem pa naj bi družbeni kapital v obliki delniških listin prenesla na sklad za razvoj. Takih podjetij je po prvih ocenah 145, na republiški sklad pa naj bi bilo avtomatično prenesen 117 milijard dinarjev vreden družbeni
kapital. Srednja podjetja so tista, ki so imela do 31. decembra lani zaposlenih od 125 do 500 delavcev ali je bila njihova knjižna vrednost večja od 200 milijonov dinarjev. Za srednje podjetje je dovolj, da zadosti enemu od pogojev, preoblikuje pa se lahko le v delniške družbe. Ta podjetja bodo ob preoblikovanju prenesla v sklad 30 odstotkov vseh delnic, preostali kapital pa bodo dala v odkup delavcem javno ali neposredno prodajo podjetja. Srednje velikih podjetij je približno 709.
Za majhna podjetja pa veljajo vsa tista, ki iz opisane klasifikacije izpadejo. Mala podjetja se lahko preoblikujejo v katero koli obliko kapitalske družbe. Pri velikih podjetjih poteka preoblikovanje po sili zakona, zajelo pa bo lastninski in upra-vljalski vidik, pri srednjih in malih podjetjih pa je sklep o preoblikovanju in metodi, ki bo pri tem uporabljena, prepuščen njihovim organom upravljanja. Novost nastajajoče slovenske privatizacijske zakonodaje so t .i. inštitucionalni lastniki, ki jih zaenkrat še ni, obstajajo pa že izračuni, koliko družbenega kapitala naj bi se nanje preneslo. Tako naj bi dobil slovenski odškodninski sklad 15 odstotkov delnic vsakega preoblikovanega podjetja, različne investicijske družbe 35 odstotkov vseh delnic, ki bodo prenesene na sklad, in pokojninski skladi 20 ostotkov delnic vsakega podjetja. Po sedaj predlaganem lastninskem zakonu bi se prenesel na republiškega in druge sklade 183,9 milijarde vreden družbeni kapital, kar je 58 odstotkov vsega družbenega kapitala gospodarstva Slovenije.
Renata Ficko
svojo rafinerijo?
Proizvodnja naftnih derivatov je za državo strateškega pomena. Ali bo razglasitev samostojne in suverene Slovenije pomagala pri odločitvi vlade in republiškega energetskega vrha glede nadaljnje usode oziroma širitve lendavske rafinerije, ki jo v Nafti pričakujejo že lep čas?
Usoda posodobitve in širitve rafinerijskega projekta, ki je za UOO-članski kolektiv lendavske Nafte izrednega pomena, še vedno ni jasna. Se vedno namreč ni pisnega soglasja slovenske vlade za izvedbo projekta, ki v prvi fazi predvideva širitev in posodobitev sekundarne predelovalne dejavnosti.
V Nafti so se že pred leti opredelili za rafinerijo, ki bi bila kakovostna in izvozno usmerjena in ki bi s svojimi izdelki pokrivala tista območja v Sloveniji, za katera bi bilo to transportno smotrno. »Na tem stališču še vedno vztrajamo,« pravi direktor Nafte Miloš Ošlaj,« predvsem zadnje vojno
Posledice vojne v Sloveniji bodo občutila tudi privatna podjetja. Čeprav ta škoda ni izražena v tako visokih številkah kot ocenjena škoda v večjih pomurskih kolektivih, pa je za marsikatero podjetje bila usodna. Pa ne samo to. Medtem ko so se velika podjetja organizirala, ustreznim republiškim organom poslala zahtevke za oprostitev določenih dajatev, pa so mali podjetniki ostali brez družbene solidarnosti.
Tako je vojna uničila poslovne prostore in spodnesla dogovorjene špediterske storitve in zunanjetrgovinske usluge pri podjetju Prima, ki ima svoje poslovne prostore pri mejnem prehodu v Gornji Radgoni. Nada Ambruš, direktorica podjetja Prima, pravi, da bo največja škoda zaradi izpada dohodka. Tujci so postali skeptični in ne želijo sodelovati, dokler se situacija ne umiri. To pa lahko traja zelo dolgo. Tako so padli v vodo oziroma so odloženi za čas vsaj treh mesecev pogovori o zastopstvu tujih špediterjev, ki bi vključevalo urejanje vseh špediterskih uslug na področju Avstrije in Nemčije. Nada Ambruš je v podjetje Prima vložila vse svoje prihranke. Sedaj se sprašuje, od česa bodo plačevali najemnino, telefon, prevoz na delo in od česa bodo živeli.
Ali država Slovenija potrebuje
obdobje, pa tudi obdobje cenovnih nesorazmerij in blokad s strani Hrvaške je ponovno pokazalo, da Slovenija ne more biti brez svoje rafinerije, čeravno govorimo samo o strateškem objektu. Menim, daje začrtano pot razvoja potrebno nadaljevati, da se rafinerijska dejavnost v Sloveniji ohrani. Mi smo lokacije opredelili, nismo pa opredelili zmogljivosti, vendar menim, da če bomo še dolgo čakali, nam bo ušel vlak, ki pomeni leto 93 v kakovosti, in da potem ne bo imela rafinerije niti Lendava niti Slovenija, ker ne bo mogla prodati niti kilograma materiala, ki ga sedaj prodaja. V najkrajšem času se
Škodo utrpeli tudi majhni
V Pomexu, mešanem podjetju, ki se ukvarja z marketinško de-javnosjo pomurske kovinsko predelovalne industrije, predvidevajo, da bodo zaradi ustavljenih dogovorov s partnerji v Nemčiji in na Poljskem izgubili 100.000 mark dohodka. »Situacija je v zadnjih treh tednih postala težavna,« pravi direktor Pomexa Emil Zelko. »Zaradi vojne pri nas je v zunanjetrgovskem poslovanju nastopila velika nesigur-nost, z nikomer se ne da nič več konkretno dogovoriti in podpisati, posledice so finančne transak
INFORMACIJE ZA PODJETNIKE
DUNAJSKI SEJEM
Gospodarska zbornica Vojvodine organizira nastop jugoslovanskega gospo-dastva na jesenskem Dunajskem sejmu, ki bo od 11. do 15. septembra.
Zainteresirane slovenske firme lahko prijavijo svojo udeležbo na naslov: Pri-vredna komora Vojvodine, Novi Sad, faks 021-57-388, gospa Ana Serčik.
Financiranje tega sejma prevzema Privredna komora Vojvodine, stroške prevoza do Dunaja pa plačajo razstavljale!. Udeležbo sporočite čim prej, najkasneje do konca julija.
ANGLEŠKA PODJETJA SE ZANIMAJO ZA IZDELKE IZ SLOVENIJE
Angleško podjetje Modern Mailing Methods, T.D. Eades, 7 The Gorve, Bex-leyheath, želi sodelovati s slovenskimi izdelovalci kuvert, nalepk in opreme za pisarne. Tel. 081-303-8124, faks: 0322-555078.
Podjetje Humatt LTD, 41, Shirley Street, London E16, tel. 071-474-6411, faks: 071-511-2243, se zanima za uvoz mehkih otroških igrač in manjših predmetov, primernih za darila.
Podjetje Terfloth in Kennedy (UK) LTD, tel. 081-948-0055, faks 081-948-7971, želi sodelovati z izvozniki konzervirane hrane in drugih živilskih izdelkov.
Podjetje Altro limited, tel. 0462-480480, faks 0462-480010, išče partnerja, ki proizvaja izdelke, primerne za notranjo ureditev prostorov.
Podrobnejše informacije dobite na Območni zbornici v M. Soboti, tel. 22-621.
bodo slovenski energetski vrhovi morali odločiti, reči da ali ne, kajti le tako se lahko organiziramo in usmerimo našo proizvodnjo. Naš predlog je tudi rafinerija iz druge roke, s katero bomo poskušali oskrbovati del Slovenije s kakovostnimi gorivi.«
Prihodnost lendavske rafinerije je po vojni še bolj zapletena, kot je bila. Pogovori o sovlaganju s podjetnežem Wal-terjem Wolfom in tudi drugimi tujimi partnerji bodo verjetno za nekaj časa zamrznjeni. To sicer ne pomeni, da lendavska Nafta za tuji kapital ni zanimiva, vendar če se stvari ne bodo kmalu pravno in politično uredile, bomo v Sloveniji siromaš-nejši za del energetske predelave, saj ni za računati, da se bo kdo dogovarjal o vlaganju v tako kritično področje.
RENATA FICKO
cije, ni ustreznih garancij v tujino in lahko bi rekel, da nas je ta situacija doletela precej nepripravljene. Naše podjetje ima velike posle dogovorjene predvsem na Pojskem, Caškem in Madžarskem, vendar tudi ti naši partnerji čakajo na mirnejše in stabilnejše jesensko obdobje. Če se razmere ne bodo uredile, je vprašanje obstoja firme Pomex, seveda ne naju dveh, ki sva tukaj zaposlena, ampak tistih firm, za katere opravljava marketinške in izvozne posle.«
Zanimivo, da firme Pomex medrepubliška blokada gospodarskih tokov ni prizadela. So celo pred podpisom pogodbe s firmo Pobjeda iz Novega Sada, za katero bi naj obdelovali slovensko industrijsko tržišče.
Renata Ficko
Zdravilišče še vedno pastorek?
Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč ima svojo pestro, zanimivo in hkrati poučno zgodovino. Ne moremo je primerjati s podobnimi skupnostmi v Sloveniji, kajti čeprav je imela povsem »režimski« naziv, je v preteklosti opravljala pomembno vlogo povezovanja in umerjanja zdravilišč ter njihovega predstavljanja na tujem trgu. Zdraviliška dejavnost je v minulih tridesetih letih nihala med zdravstvom in profitniško dejavnostjo. Ko je bil 1965. leta sprejet zakon o zdravstvenem varstvu, so na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini ukinili vsa zdravi-
Rudi Rumbak, sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč
lišča in jih preoblikovali v podaljške bolnice — še danes imajo tam predvsem centre za rehabilitacijo. V Srbiji so za eno leto vnaprej izdali napotnice za zdraviliške storitve, tako da so preživeli. V Sloveniji pa se je dogajalo nekaj povsem nasprotnega: rekli so, da zdravilišča niso del zdravstva (menda so bili spori tako hudi, da so goste kar premeščali). Tako je nastalo Združenje zdravilišč in zdraviliških krajev, vključenih pa je bilo šest slovenskih krajev z zdravilišči. Z leti so se zdravilišča vedno bolj usmerjala na tuji trg in tako je leta 1977 nastala Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. V osemdesetih letih sta nastali v vseh zdraviliščih komercialna in prodajna služba ki sta predvsem trženjsko naravnani na pridobivanje gostov samoplačnikov. Razdor z zdravstvom je dokončen. Sedaj želi vlada tudi z zakonom omejiti zdravilišča zgolj na »naravno-zdravilne dejavnike«.
Rudi Rumbak, poklicni sekretar na Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, je težnje vlade takole pojasnil:
»Zanimivo je, da če se zdraviš v bolnici, ne plačaš participacije za hotelske storitve, v zdraviliščih pa moraš plačati. Ukrep, ki je bil sprejet lani avgusta, da morajo bolniki plačevati 50 odstotkov participacije
Konec desetletne agonije Platane?
* 'pČI V soboški Platani je stekel stečajni postopek — Skrb zbujaj jj zalci finančne učinkovitosti podjetja, velike razlike med terjan obveznostmi 137-članskega kolektiva.	. oj vtj
Težave podjetja Platana segajo več kot deset let nazaj- b ^jli so dosegle minuli teden, ko delavci že tri mesece zapored nis izplačanega osebnega dohodka. Pomoč v preteklosti, ko so' , Platane reševali z bančnimi posojili in menjavo vodilnega k prinesla nobenih rezultatov, nasprotno, težave so se kopičil®' se kdo lotil osnovnega problema — analize rentabilnosti Pr°! nihr ga programa. Ta se danes kaže v naslednjem — od 135 zapos ^alF 70 dela v proizvodnji, 50 v režiji, na bolniškem dopustu paJ 12 odstotkov zaposlenih ali 15 ljudi.	a slu^a
Porušena so vsa pravila, ki veljajo v urejenih podjetjih, m®0 mi ni pretoka informacij, organizacija je samo na papirju- .
»Skupaj s stavkovnim odborom, vodstvom podjetja, uvII1 zbornico, Zavodom za zaposlovanje in neodvisnim sindikat®’ « t ugotovili, da je stečaj edina možnost za preživetje tega kol®* dejal predsednik izvršnega sveta Ivan Obal. »Ugotovili srn°hL1jaj<-j_ da so vsi kazalci glede finančne učinkovitosti podjetja skrb z . s)e« kažejo se velike razlike med terjatvami in obveznostmi V.P njih, alarmantni pa so tudi rezultati poslovanja ob poll®tJu ' smo se odločili, da se uvede stečajni postopek, hkrati pa s.f-tud>^ ogrodje novega podjetja. S posledicami stečaja smo seznam1' j6 0° lavce, koliko od njih pa bo dobilo zaposlitev v novem podj6J ’ visno od naročil in proizvodnega programa.«	nla^vj
Platana ima zagotovljeno delo do konca letošnjega leta, n®^ ča\ terjatev je izredno malo, tisto, kar je še odprto, je vse jel’av g, pa se rok dokončanja naročila. Število na novo zaposlenih . in proizvodni program pa sta odvisna od obstoječega dela m J ziskave tržišča.	...
Renat"
VESTNIK, 25. JU^5
za zdraviliško zdravljenje, je nelogičen. Probleme imamo tudi z definicijo, kaj je to zdraviliško zdravljenje. Zdravilišča izpolnjujejo vse pogoje, ki jih je določal stari zakon. Zdaj se ta zakon spreminja in obstaja interes, da bi zdravilišča omejili Je na na-ravnozdravilne faktorje, vse drugo pretegnili nazaj v bolnice. Prihaja do sporov, navsezadnje pa trpi človek.«
•	Kaj lahko skupnost d®' seže pri določenih ministrih?
»Dosegli smo vsaj to, da ukrep ni bil v celoti sprejet. Posledica bo velik izpad. Drugo je glede definicije ... tu smo oj še kar uspešni ter vsem obc-nam poslali pripombe na te zakone.«
•	Po 33 letih je napovedana reorganizacija skupnosti v družbo?
»Najprej je bilo to le združenje šestih zdravilišč in kraje: nato skupnost. Prišlo je do n vih vsebin delovanja skup”05 ’ saj so imela vsa zdravilišča z zgrajeno svojo komercialno prodajno mrežo. Naloga skup nosti ni bila le predstavitev n tujem trgu in povezovanje s t jimi združenji; ampak uveljavljanje skupnega im1® slovenskih naravnih zdrav«15 doma in v tujini. Absurd J®^ tem, da smo se morali žara spremenjenih zakonov ved nekako registrirati, ^udi sprejetju zakona o podjetjih moramo nekam spraviti, ® primernih oblik je družba omejeno odgovornostjo, vse. na dela se modificira, sPrernoCji se sistem financiranja, prilag program dela, tako da bo istočasno prešli na kapital osnovo.«	j.
•	Verjetno pa bo v pnn nje vprašljiv sistem fina” ranja?	na je
»S tem financiranjem P* t res velik problem .. . Sedanj1 stem je takšen, da 40 ods tkov sredstev financirajo vs enakih deležih, ostalih 60 P odvisno od števila prenočite^ novem sistemu pa bo vse o sno od tega, kakšen pr°9 dela bodo sprejeli.«	j„.
•	Torej še ni ničesar končnega?	nii
»Dorečeno bo do J®“ g. predvsem pa do sprejetja n ga programa dela za Pr’^°tavi-leto. Novi center za preu" ga tev slovenskega turizma, k načrtujeta tako vlada kot Z niča, ne bo vplival na naše Slovenska zdravilišča so n jih trgih že od nekdaj 9a^-pter samostojno, nato pa je m za turistično in gospoda propagando prevzel n pj|<a-sejme. Zdaj je denarja ^^d^' lo zbornici in ministrstvu! Z vilišča pa morajo biti nav na tujem trgu!«	<eK
Bernarda B. r
Stran 6
kmetijska panorama
Prve tone
pšenice
v silosih
Čeprav letošnja žetev v pri-iji-n avi s Prejšnjimi leti neko-nir»Zamuja’ so Prve tone PŠe-SklaH^M^^U^kih P°u ze V soboškega Mlino-Pomurski pridelovalci nr .. Zetvij° pšenice začeli v tednu ln to na ob-ie n -j ,^er so da peščena in ie n? e ek Prej dozorel. Zato nah P1?, oddanih količiva« - ■ocenjevati kako-V M,inoPeku zadrugi Pa-Pšenicekjer p.r'delaj° največ ocen J Prav'JO, da bo po nji ntokovnih služb letoš-lansPkega ^'tobko nižji od čak»iJa’ k |uh temu Pa pridali J v°x da bodo kmetje od-Kon *C 'ržnih presežkov. Pšenu'rant‘ te zadruge imajo >ar ih n ra 5 d0 6 'isoč hek-Pa bo v° L dobršen del le-te »onL < al v skladiščih žit-Odki,-6 ova!n'h organizacij. I»reč£iLtej zadrugi se na-če so Vta v’et0 povečuje in odkima- S. dvema letoma se ;eP| 1 . tisoč ton pšenice, 10.50(1 tni odkup povečal na jo odkunnk?tOS pa načrtuje' Pšenicp P °kr°g 11 tisoč ton ‘on rž? n?d 1000 do 1.500 so namr x itopijene količine visne od V največji meri od-Pa prav"Cene na tržišču, za te da so letos še kar računi ' , s ie’ da so bili iz-2da.i odk» C^e’ po katerih Prav]ien-apujeJ° Pšenico, na-v tem t.1 ze v maju, vendar je no dei«nU^u bolj pomemb-sPloh mV°’ da je pridelek Mnogih °8°če prodati. Na viji	v Jugosla-
Po Prcr Ja‘° namreč pšenico darsn^J nižj'h cenah, ven-da bo 6 V S'°veniji odločilo dolo,m ° po cenah, ki jih “dkupjii 3 rePubliška vlada, Presežke Ponujene tržne JeZam.nn rodaja pšenice pa nuja	Pridelovalce tudi
Prvi ‘Predstavlja takore-n°dka POrnembnejši vir do-
?Urju ma-pš,enice bo v Po-Ze Ustvr' etos Po,ekal po kreVzemnaenern Programu, ■ O od-,- mesta pri silosih >n&aod7.do22. ure, M ° Pa boPa tUd‘ dlje’ prav upnice m x manjše količine baterij, sl°i oddati tudi v ne-^družnir^iščih temeljnih ren>e "organizacij. Če bo >ečjj nar °’ Pričakujejo tj’ k‘jub vP m prih0d”jih Ia ‘cemVspmu pa pnde-n« hitiinetujej°’ da z žetvi-^“ica dnu	Počakajo, da
n ejno Suh Ori in je tudi pri-tti^njih |ai razliko od ti °ra‘’strošl ^od0 namreč šk-n°siti nr-sušenja v celo-tAPa to od ?‘°yalcii ti stro-q 1 bolj v an’ d9 letos po-ta^nizator'01 Cena Pšenice. rili° z Mlin' pr'delave so se lda dogovo-vSa?nJa 8 Dar znasal' stroški ‘kov °dstoteknna ^‘‘^ram za C vlage ; nad. 13 odsto-da r>’n labko se bji.v Pride]0 °dbitku teh stro-si^ovorjene ne bodo d°-R’ °ddanl cene za kilo-ne pšenice.
Ludvik Kovač
KMETIJSKI SEJEM BO!
Kmetijski sejem bo, o tem ni nobenega dvoma, so prepričani odgovorni na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Vse priprave potekajo podobno kot prejšnja leta, čeprav jih je med delom »zmotila« vojna.
Gornjeradgonski kmetijsko-živilski sejem se je že nekaj let nazaj raje oziral proti zahodu kot proti jugu, tako da jih izguba južnih partnerjev niti ne bo prizadela. Sicer pa se je njihova udeležba iz leta v leto manjšala, tako da letos ne bo bistvenih sprememb. Kdor pa se ni oziral na politiko prej, se tudi v prihodnje ne bo. Tudi sejem je pripravljen sodelovati z vsakim, ki ima poštene gospodarske in trženjske interese.
»Časi so vihravi — naše kmetijsko gospodarstvo in stroka se zavedata svojih korenin,« je sporočila Mateja Jaklič s Pomurskega sejma. Je optimistka, kajti z gotovostjo lahko zatrdi, da 29. med-
narodni kmetijsko-živilski sejem ne bo okrnjen (vsaj ne v večji meri). Kako bo z udeležbo razsta-vljalcev, bomo lahko rekli šele tik pred otvoritvijo, kajti kakršnekoli nove zapore na cestah lahko onemogočijo pravočasno odprtje. Vsekakor pa ne bo težav z organizacijo razstave in prodaje kmetijske mehanizacije, agrokemije, hlevske opreme, živil-sko-predelovalne industrije in drugega, kajti razcvet podjetništva je velik tudi v kmetijstvu.
Slovenskim vinom bo na kmetijskem sejmu posvečena posebna pozornost. Če so ocenjevanja vin za Vinski sejem preselili v drugo državo, tega ne bodo storili v Gornji Radgoni. Prijavljena vina bodo ocenili 5. in 6. avgusta, slavnostna razglasitev pa bo 20. avgusta. 18. avgusta bo prvi slovenski kasaški derbi, 25. avgusta pa tradicionalna parada kmečkih del in običajev.
bbp
V ospredju kakovost
Če so še pred leti v Pomurju prevladovale tiste sorte pšenice, ki zagotavljajo večje pridelke in slabšo kakovost zrna, pa je v zadnjih letih bil na tem področju narejen pravi preobrat. V jugoslovanskih selekcijskih centrih so vzgojili nekatere nove sorte, ki dajejo visoke pridelke in ustrezno kakovost. Tako so se tudi pomurski pridelovalci preusmerili na te sorte. Po podatkih žitnopredelovalnih organizacij so v lanskem letu pri odkupu že prevladovale sorte iz prvega kakovostnega razreda, kot zagotavljajo organizatorji pridelave, pa se bo letos odstotek kakovostnih sort še povečal.
Že pri organizaciji jesenske setve so se v kmetijskih zadrugah in družbenih kmetijskih gospodarstvih odločili predvsem za nakup semena sort prvega kako-
vostnega razreda, v Kmetijski zadrugi Panonka pa zagotavljajo, da bo letos kar 80 odstotkov pridelka prvega kakovostnega razreda, 10 odstotkov bo drugega kakovostnega razreda, preostala pšenica pa bo v glavnem namenjena za živinsko krmo. Za jesensko setev bodo izbor kako-
vostnega semena še povečali in I bodo kar 85 odstotkov vseh po- | vršin zasejali s pšeničnimi vrsta- I mi iz prvega kakovostnega razre- 1 da. S tem se tudi pomurski pride- I lovalci prilagajajo potrebam žitnopredelovalnih organizacij, pa I tudi ekonomika pridelave jih sili : v takšno odločitev. L. Kovač j
Cena žetve
Mnoge pridelovalce pšenice in tudi tiste, ki opravljajo strojne storitve, seveda zanima, kakšne bodo letošnje cene teh storitev. V pomurskih kmetijskih zadrugah pravijo, da se te cene oblikujejo svobodno in jih ni moč nikomur vsiljevati, vseeno pa priporočajo, da z njimi ne hi pretiravali. Po izkušnjah iz prejšnjih let iti po nekaterih strokovnih ocenah priporočajo vsem, ki opravljajo strojne storitve, da se gibljejo okrog 10 odstotkov pridelka. Ob predpostavki, da bodo znašati pridelki okrog 6 ton na hektar, naj bi bila cena žetve enega hektarja pšenice med 3.000 in 3.500 dinarji, v to ceno pa je vključeno tudi Stiskanje slame. L. k.
Plačilo v dveh tednih
Slovenija ne pridela dovolj pšenice za domače potrebe. Čeprav je ponudba z drugih območij v Jugoslaviji precejšnja, pa je dogovorjeno, da slovenske žitnopredelovalne organizacije prevzamejo vse ponujene količine slovenskega pridelka. Le-ta bodo del pšenice odkupile za lastne' potrebe, preostali del pa za republiške blagovne rezerve.
Dogovorjena cena 5,50 dinarja za prvi kakovostni razred in 5,20 dinarja za drugi kakovostni razred velja za ves slovenski odkup, po zagotovilih republiškega izvršnega sveta oz. ustreznega ministrstva pa bodo za odkup zagotovljena tudi po-
trebna sredstva. Banke naj bi denar za ta namen sprostile proti koncu tega meseca, pridelovalci pa naj bi dobili plačilo za oddano pšenico v dveh tednih po oddaji. Morda ta obljuba ne bo uresničena za tiste, ki so pšenico oddali že prejšnji teden (ti bodo morali na plačilo čakati nekoliko dlje), vsi tisti, ki oddajajo pesnico v teh dneh, pa naj na plačilo ne bi čakali več kot dva tedna. Tako pravijo tudi v kmetijskih zadrugah, seveda pod pogojem, da bodo pravočasno dobili denar iz republiških blagovnih rezerv.
L. Kovač
Ocenjevanje NAJ-KMETIJ končano!
Vojne razmere so vplivale tudi na delo ocenjevalne komisije, ki je morala izmed 60 prijavljenih izbrati najboljše. Namesto, da bi lahko delo opravili do konca junija, kakor je bilo načrtovano, bomo to storili z enomesečno zamudo. V prihodnji številki bodo člani ocenjevalne komisije napisali svoje ocene, razmišljanja in ugotovitve o kmečki arhitekturi v Prekmurju in Prlekiji, o urejenosti okolice, sadnega in zelenjavnega vrta, o načinu kmetovanja in o ekologiji ter ohranjanju tradicije. V naslednjih desetih številkah Vestnika bomo predstavili 10 kmetij, ki so se uvrstile v ožji izbor, naj-kmetijo (ali celo nekaj najboljših) pa bomo izbrali jeseni, ko tudi načrtujemo večjo družabno prireditev, na kateri bi se zbrali vsi lastniki prijavljenih kmetij.
Opozoriti moram, da je bilo delo ocenjevalne komisije zelo težko. Kar nekaj ur smo se odločali, katere kmetije bodo prišle v ožji izbor. Vsekakor je bilo najpomembnejše merilo arhitektura; če je bila hiša nova, dvonadstropna ali z balkonom, se ni uvrstila med najboljše. Negativne ocene so dobile tudi tiste, ki so imele trodelna okna (prevelika), streho prekrito s salonitnimi ploščami ali fasado obloženo s ploščicami. Nadalje je bila pomembna urejenost okolice, zelenjavnega vrta, odločilno merilo pa je bila ureditev dvorišča, kjer bi moralo skoraj obvezno rasti drevo (oreh, lipa). Vrsta kmetovanja je morala ustrezati velikosti posesti, živali so morale bivati v urejenem hlevu, skratka, kmečka družipa naj bi živela čim bolj naravno, okolju neškodljivo in
V Pan-agri brez večjih težav
Tudi v Pan agri, podjetju, ki je nastalo iz Panonije in je deloma tudi prevzelo njen proizvodni program, večjih težav ni, tako kar se tiče fizičnega obsega poslovanja kot tudi financ. Kar najhitreje pa bo potrebno najti novo organizacijo podjetja, ki bo zagotavljalo delo tistim, ki ga imajo, in višje oblike sodelovanja. Z delniško družbo, v katero se bo spremenila Pan agra, bo tudi odnos do dela v tem podjetju drugačen.	R. F.
ohranjala naj bi tradicijo. Bilo je veliko primerov, da je bila stanovanjska hiša zelo lepa, stara ali obnovljena (predvsem v Prlekiji), ni pa ustrezala urejenost okolice ali način kmetovanja. Vedno smo bili nekako v dvomih, ali imamo pravico kritizirati funkcionalno rešitev določenega problema (da uporabijo tisti material, ki je bolj obstojen, se lažje čisti, če si asfaltirajo in betonirajo dvorišče), toda če bi se ustavljali pri takih stvareh, ne bi nikoli mogli opraviti ož- " jega izbora. Vendar smo morali I izločevati kmetije tudi zaradi keramičnih ploščic in plastike ali ži- i čne ograje. Vemo, da bo veliko pripomb in primerjanj. Vsi, ki vas zanima, kako je bilo posamezno področje ocenjeno na vaši kmetiji, ■ nas lahko pokličete, toda odloči- \ tev ne bomo več spreminjali.
Že sedaj pa lahko napovemo — I prihodnje leto bo še eno ocenjevanje. Več o izbranih kmetijah v prihodnji številki, zaenkrat pa le predstavitev posebne skupine. Va-. njo spadajo kmetije, ki so nekaj posebnega, najsi bo glede arhitekture, načina kmetovanja ali urejenosti okolice. V posebno skupino smo uvrstili: ŠANTLOVE (Biserjane), BERDENOVE (Babinci), BECEVE (Brezje), GAALOVE (Radmožanci) in KRANERJEVE (Zgornja Ščavnica).
Bernarda B. Peček
maju Je bila ta cena pšenice res stimulativna, vprašanje pa je, kakšen bo borzni tečaj marke, ko bom dobi! pridelek izplačan.
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Poletna brazda
Zaoravanje strnišča je začeteK jesenske obdelave tal in je za izboljšanje godnosti tal velikega pomena. Na nezaoranem strnišču se vlaga iz tal hitreje izgublja, razmnožujejo se pleveli, bolezni in škodljivci in jesenska obdelava je veliko težja. Z zaoravanjem strnišča se prepreči kapilarnost in obdrži vlaga v tleh, kar ugodno vpliva na ro-dovitost tal in s tem na povečanje pridelka poljščin.
Strniščno oranje ima več namenov:
1.	S preoravanjem gornjega sloja ščitimo vlago.
2.	Zatiranje plevela — s poletno obdelavo omogočimo, da plevel-no seme vskali istočasno z zrnjem, ki je izpadlo pri spravilu pridelka. Z jesensko brazdo vse to preorjemo in uničimo.
3.	Uničevanje bolezni in škodljivcev — v tem primeru je potrebno poleti nekoliko globlje orati.
4.	Izboljšanje godnosti tal — jesenska brazda se po strniščnem oranju veliko lepše razsipa in ugodi.
5.	Priprava tal za strniščno setev.
Priporočamo, da se strnišče obdela takoj po žetvi, in to plitvo (10—15 cm), ter zaseje z dosevki za krmo ali podor. Strnišče lahko obdelamo s stroji za minimalno obdelavo tal (freza, rotobrana, rototi-ler) ali plitvo zaorjemo s plugom, kadar zaoravamo slamo ali gnojevko. Vlažnost zaoranega strnišča povečamo z valjanjem.
Po žetvi je v naših pedoklimatskih razmerah najprimernejši čas za podrahljavanje tal in razbijanje plazine.	inž. Z. Novak
PROSO
Proso je poljščina z visoko vsebnostjo toplotne energije. Dobro prenaša sušo in je odporno proti visokim temperaturam. Ima kratko vegetacijsko dobo in se lahko seje kot strniščni posevek. Dobro uspeva na plodnem, ne preveč kislem zemljišču, ne prenaša senčenja, posebej veliko svetlobe.
Proso sejemo kot glavni, poznejši ali strniščni posevek. Ker je drobnozrnata kultura, moramo biti pri pripravi zemlje za setev natančni. Če se seje po strnišču, ga je potrebno plitvo preorati in po setvi povaljati (ohranitev vlage v tleh). Sejemo razpleveljeno in razkuženo seme z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12 cm (3—400 kaljivih zrn na kvadratni meter) t. j. 25—30 kg semena na hektar. Predhodno opravimo gnojenje z mineralnim gnojilom NPK 8-26-26 (ali podobnim) v količini 400 kg/ha, lahko gnojimo tudi z gnojevko, ki jo zaorjemo skupaj z žetvenimi ostanki. Dognojevanje opravimo z dušičnimi gnojili, po potrebi, v fazi razraščanja.
Plevele zatiramo po setvi pred vznikom s pripravki na bazi atra-zina (Radazin 1—2 kg/ha). Proso je dokaj odporno na bolezni, ven- ; dar je zaradi snetlivosti potrebno seme obvezno razkužiti. Pozorni moramo biti na napad prosene vešče, ki se pogosto pojavlja kot škodljivec na posevkih.	jnž_ z_ NOVAK
Poletna dela v gozdu
V gozdu naj človek razumno gospodari, ko ga izkorišča, obenem pa pomlajuje, neguje in varuje.
Poletje je čas, ko v mladih gozdovih opravljamo dela, s katerimi zaščitimo mladje pred hitro rastočimi travami, v katerih se mnogo sadik zaduši. Majhne gozdne sadike večkrat izpodrivajo razna grmovja, ovijalke (divja trta, divji hmelj, srobot, kovačnik), robida, malina, bezeg, mehki listavci —(breza, trepetlika) in bujna trave. Te škodljive rastline izrežemo, porujemo, polomimo ali pa pohodimo.
Pri tem delu upoštevamo naslednje:
1.	Mehkih listavcev ne odstranimo vseh, ker tudi ščitijo odraščajoče mladje. Trajno jih zatremo s puljenjem, ko je zemlja razmočena, začasno z izsekavanjem.
2.	Posamezne trnove grme ohranimo za zavetje in gnezdišča ptic, preostale izsekamo.
3.	Travo odstranjujemo pred dozoritvijo semena, orodje, ki ga uporabljamo, sta srp ali kratka kosa — praviloma lijakasto ali v vrsti in le izjemoma popolno, zaradi očuvanja naravnega podmladka med vrstami. (Glej sliko A, B, C).
Če je potrebno, travo jeseni drugič porežemo in odstranimo. S tem preprečimo, da bi trava skupaj s snegom sadike upognila in zadušila, pa tudi nevarnost spomladanskih požarov je večja.
S temi ukrepi moramo zagotoviti, da so vrhnji popki mladja prosti, kajti le tako se bo mlado drevesce neovirano in pravilno razvijalo.
Miha Strah
A — Lijakasta žetev
B — Žetev v vrstah
C — Popolna obžetev
1991
Stran 7. -
ČESAR NI UNIČILA VOJNA, JE POBRALA TOČA
V nedeljo, 21. julija 1991, je občina Gornja Radgona doživela še eno veliko nesrečo — tokrat je bila ta nesreča naravna, njene posledice pa so prav tako katastrofalne in dolgoročne. Prave škode pa ne bodo mogli ugotoviti vse do jeseni, ko naj bi pobirali pridelek s polj in vinogradov.
V nedeljo med 16.30 in 17.30 je Apaško dolino in območje Radgonsko-Kapelskih goric prizadelo eno najtežjih neurij, kar jih pomnijo občani Gornje Radgone. Toča in orkanski veter sta pustošila po celotni občini, najbolj pa prizadela velik predel (širok pas s popolnoma uničenimi pridelki poteka ob reki Muri, toča pa je pustošila tako na levem kot na desnem bregu Mure) od Apaške doline preko Gornje Radgone do vasi Hrastje Mota. Enote civilne zaščite, gasilcev in policije so takoj začele reševati najbolj poškodovane objekte, že po prvih ogledih pa je bilo jasno, da bodo največ škode utrpeli Mešalnica in Kmetijstvo Črnci ter podjetje Elrad. Po neurju je še pozno v noč deževalo, zato so lahko prave posledice uničenja videli šele v ponedeljek dopoldne. Izvršni svet je na ponedeljkovi jutranji seji že imenoval več
Toča je prehitela žanjce Kmetijstva Črnci!
komisij, ki so zadolžene, da pripravijo dokončno oceno škode skupaj z osrednjo občinsko komisijo. V šestih krajevnih skupnostih bodo vse do četrtka oziroma petka zbirali prijave za škodo na zasebnih poljih, vinogradih, sadovnjakih in objektih. Pri ocenjevanju bodo sodelovali tudi zavarovani zastopniki, saj bodo tisti, ki so imeli objekte in poljščine zavarovane, dobili vso škodo povrnjeno.
Občina Gornja Radgona je zaradi toče utrpela škodo v višini 133,8 milijona dinarjev, torej je 3,5 odstotka bruto proizvoda občine uničeno.
ZLI DUHOVI NAD GORNJO RADGONO
V celotni občini je bilo poškodovanih kar 80 stanovanjskih objektov.
Tudi mesto Gornja Radgona z okolico je bilo sredi vrtinca najhujšega neurja z dežjem, točo in vetrom. Po ulicah so drli hudourniški potoki, ki so zalili kleti hiš v Panonski in Vrtni ulici. Padla drevesa so uničila parkirane avtomobile, močneje pa je zamakalo na začasno pokritih stanovanjskih objektih, ki so bili uničeni med vojno v Gornji Radgoni, ter
v raznih stanovanjskih objektih in proizvodnih dvoranah. V Radencih in Boračevi je poškodovalo 40 objektov. V mestu Gornja Radgona se je ponovno potrdilo dejstvo, da je kanalizacija popolnoma neustrezna in da bi morali v čim krajšem času začeti z obnovo celotne kanalizacije oziroma nadaljevati z obnovo tam, kjer so pred dvema letoma končali.
V ELRADU ŠKODE ZA 10 MILIJONOV
Med najbolj prizadetimi podjetji po nedeljskem neurju s točo je gornjeradgonski Elrad. Proiz
Avtomobili so bili parkirani ob nepravem času na nepravem mestu. Podrta drevesa so na njih povzročila za milijon dinarjev škode.
vodni prostori na Meleh in v središču mesta so bili v celoti popravljeni, ves ponedeljek so se zaposleni (tudi direktorji) trudili, da bi odstranili naplavljeno vodo. Vse talne obloge so uničene, poškodovan pa je tudi material. Skupne škode je za okrog 10 milijonov dinarjev, čeprav se bojijo, da bodo končne posledice še hujše.
Neurje pa je odkrilo tudi streho proizvodne dvorane Radenske v Boračevi in jim povzročilo za okrog milijon dinarjev škode.
Več kot milijon dinarjev škode je prijavilo tudi električno gospodarstvo (v Apaški dolini kar pet ur niso imeli elektrike in telefonskih zvez), na cestah pa je tovrstne škode za 20 milijonov dinarjev. Potrebovali bodo veliko novega gramoza za popravilo makadamskih cest.
KJE JE OBRAMBA PRED TOČO?
V gornjeradgonski občini ugotavljajo, daje obramba pred točo povsem odpovedala oziroma: obrambe sploh ni bilo. Zaradi takšne malomarnosti in nespoštovanja zahtev občine Gornja
Radgona in kmetijcev se bodo pritožili pristojnim republiškim organom. Prav kmetijsko in vinogradniško območje v občini Gornja Radgona je med najbolj kritičnimi, saj neurja in toče tukaj razsajajo praviloma vsako leto, le da posledice niso tako katastrofalne kot tokrat. Kako bodo povrnili škodo prizadetim, še ne vedo, saj denarja v občinskem proračunu ni!
Zlatko Erlih, podpredsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona, predlaga: »Menim, da bi
Gospodinje so ostale brez zelenjave. Čebule, ki je na posnetku, praV tovo ne bodo mogle shraniti za čez zimo.
morali vse prizadete kmetijske organizacije in zasebnike uvrstiti v skupino >oškodovancev< in jim nuditi podobne olajšave kot vojnim oškodovancem. Te pa so : ugodnejša posojila, odlog plačila obveznosti, zamrznitev štetja dne-vov blokade žiroračunov, dodatni regres in premije, ugodnosti pri nabavi semen ter davčne olajšave.«
Nikakor ne bodo vojni oškodovanci in oškodovanci zaradi toče na istem seznamu, ampak bodo probleme reševali ločeno in z ločenim žiroračunom. Pri tem upajo na večjo materialno
Tudi v vinogradih in sadovnjakih je ogromno škode.
pomoč kmečkih stanovskih org nizacij in podjetij.	. ,
Informativna pisarna oh 1 . Gornja Radgona v uPra' zgradbi bo morala delovati šen kaj časa, saj bodo za posledic vojne in naravne K strofe potrebovali veliko
«Vojna in toča sta občini nja Radgona prizadejali za s* 600 milijonov škode. . ,k(|.
Da bi preprečili nadaljnjo5 do, je IS pozval kmetijsko P®5? sevalno službo, naj nemu obvesti kmetijce o nujnih P ventivnih ukrepih.	j
Bernarda B- *e
KRATKO VROČE POLETJE
STRELE PREGNALE KOPALCE IN NOVINARJA
NEDELJA, POPOLDNE: Odrinil sem na pot, 'da bi preveril, kaj se aogaja s pomorskimi gramoznicami. Sonce je močno pripekalo in domišljal sem si, da bom naletel na množico kopalcev. Pa sem se uštel! Gramoznice namreč niso bile tako oblegane, kot sem si predstavljal, da bodo. Morda sem bil preveč pod vplivom svojih mlajših let, ko še ni bilo kopališč v naših mestih in turističnih krajih. Tedaj smo se namakali v čistih rokavih Mure in v potokih, denimo v Črncu. Ni bilo tudi gramoznih jam, vsaj takih, kot jih
Fant se je pognal v vodo. Bo (iz)plaval? Skrb za to je odveč, saj so v Konjišču sami dobri plavalci.
Mnoge gramoznice so si prisvojili ribiči. Marsikje so potem prepovedali kopanje. Zdaj pa se ne morejo izgovarjati na kopalce, ker ribe ne prijemajo.
poznamo zdaj (sredi polj), saj so prevozniki kamenje kopali v potokih. In tam, kjer je nastala jama (dokler voda ni nanesla gramoza in peska), smo se lahko celo potopili, ne le plavali. Najbolj veselo je bilo pri Copekovem mlinu v Mali Polani, saj smo v vodo skakali z mlinskega kolesa. Tudi nismo poznali kopalk, ampak smo se kopali kar goli.
Zdaj je seveda drugače! Kako, sami dobro veste! Celo goli se kopajo. Nagce sem pričakoval tudi v gramoznih jamah, saj so te po navadi zunaj naselij. Nisem jih zasledil. Morda sem prišel prezgodaj, morda prepozno. Še oblečenih kopalcev ni bilo veliko. Tako sem pri gramoznici v Zgornjem Konjišču v apaški dolini moral nagovoriti Dejana Vinčeca, Roberta in Andrejo Kreiner, da so se podali v vodo, sicer bi še naprej postopali naokrog ali pa se skrili v kak obvodni kotiček, kot so se nekateri drugi (pari?), ki jih nisem hotel motiti, pa tudi teleobjektiv fotoaparata jih ni ujel v njihovi za-, sebnosti. Fanta in dekle so poskakali v vodo in zaplavali. Globine več kot 2 metra se niso bali, saj so vsi dobri plavalci.
V Konjišču je pravzaprav več gramoznic! Ob eni je nov ribiški dom, ki so ga zgradili člani ribiške družine iz Apač. Okrog njega ni bilo ribičev, le nekaj labodov se je kratkočasilo, sem pa enega na-makalca trnka le našel, a ga nisem motil, če bi se domov vrnil brez rib (ribarnica je pač ob nedeljah zaprta), bi moral biti za to najbrž kriv neznanec.
V gramoznici v Podgradju ni bilo ne ribičev ne kopalcev, zato sem zdrvel v Krog pri Murski Soboti. Tu pa je bilo bolj živo: na enem koncu so imeli ribiško tekmovanje in pojedino, na drugem, kjer je lovski dom (da, prav ste prebrali!), pa — zgodil se je pač čudež — kopalci in kopalke! Kar precej jih je bilo. Tudi otrok. Tudi nekaj čolnov. Povedali so, da radi zahajajo sem, ko pa je morje tako daleč, je drago in tam doli naj bi menda streljali. In če bi si človek obvaroval glavo, nima jamstva, da bo iz Dalmacije nazaj pripeljal osebni avto. Lahko mu ga »odmetnici«, kot to reče gospod Tud-man, vzamejo. Ne, letos bomo ostali kar doma.
To —- doma — pa nekateri jemljejo preveč resno? Saj se preveč držijo doma. Na naslednjih mojih postojankah namreč (gramoz
nicah) nisem več našel kopalcev. Tako je bilo v gramoznici pH । ski Soboti, potem na Hotizi in naposled še v Petišovcih pri Lena a . Tudi ribiči so se nekam porazgubili. Zdaj ni bilo več tako vroče.
se je_ pripravljalo k neurju. Še preden se mi je uspelo pnpe^Ljn potočnega mlina v Mali Polani, da bi na kraju samem obudil sp° na leta mladostnega kopanja, je začelo treskati kot takrat, ko se J v Radgoni razkuril »druže pukovniče Popove«, zato mi ni PreoS‘afo nič drugega, kot da sem nedeljsko popotovanje sklenil. Z b°9 bero se seveda ne morem pohvaliti. Bila je vmes pač višja sila-
Tekst in
rit’*'
V gramoznici pri Krogu je bilo v nedeljo veselo: ško tekmovanje, pojedina, nekateri pa so se tudi kor Tudi otroci, vendar pod budnim očesom staršev.
Ribiški dom pri gramoznici v Konjišču v apaški dolini je lep. V nedeljo, ko se je tam mudil naš novinar, pa je sameval. Mar so ga gradili zato?
Stran 8
kulturna obzorja
Medičje besed
zal Azb'rk0 Milana Vincetiča, ki je pred kratkim izšla pri Pomurski ozbl v Murski Soboti, smo dobili prostorje knjižnih polic pesniški zbra°ber’ n' satno cvetenje pesnikovega vrta, ampak so pesmi — tišin"1* V °ceansko hrepeneči slikarjevi intuiciji, ki se odslikava v ribji vena 'n zajema sapo iz prostorja med zemljo in nebom — set-hkr t-setnen?> k' s' oklicana želijo svetlikajočo se bralčevo brazdo, nim'1 Pričakujejo drobnovidno poetološko sito, ki naj z vrednost-zrn * i??' Pretehta, koliko zrn prenese dno spletene košare in koliko se lahko skvasi v plod slovenske besedne umetnosti.
pe, .e s* najprej strpno in s premislekom ogledamo ohišje zbranih v sed'’ a?ko.zagtedamo Pred sabo neklasične sonete, ki so odomljeni začetk™- ■ ž'n z zadkom v prvi uvodni pesmi z naslovom Pesem o Cu p u ln imajo svoj konec v zadnji pesmi z naslovom Pesem o kon-nieia' °čm' 'marno okvir, ki ne dovoljuje spogledovanja čez zapete tieva'6’!?1^ sab° 'mamo dva zagledana bregova, med katerima od-jno besede, pojejo v natančno izmerjenem ritmu pesmi in v natan-ljen;Zn.san*h korakih plešejo soneti. Začetna pesem je pričetek zrca-ocean dlme-ri“no razvrščenih sedmero jezer, sklepna pa jih vse zlije v storiu larežjj'v°sti pesnikove optike življenja. Časovje besed je v pro-ponavr - koledarjeno v mitološkosti tedna, ki se vitalizirajoče Urj ki V štetju sedmero dni in vsak samcat dan je kazalec na sončni nič’nimSv Prebuja z jutranjičnim začetkom in se daje v spanec z večer-kamre *Oncern- Milan ne zapre svojega cikličnega petja v samotne tavka g? razodmevi v gosposkosti posameznika, ki se kot vr-zorje n vV središču kroga in meče svojo senco na svetlikajoče se ob-ta taK a krožnici življenja. Njegova optična temnica ima priprta vra-vano up ?ta loputajo v dinamizmu svetlobe in imajo lepotno obliko-duj |.j Juk9’ ki si želi vstop in izstop tako golih teles kot romantičnih časa d S*0J sent>ment kristalizirajo v hudomušni ironiji, ki ustnice od se ume'č 3 raztegne v nasmeh. Eksplicirana ekspresije individuuma vanju SCa X Impresijo oprsja besed, ki kljub harmoničnemu pričako-sujn D|S nik? slutijo strah in upanje, ki se razvalovita v sozvočju gla-snieh s' P°data naročje telesnosti in duše, ki si v senci zibelita vita v Vrt °SE zadržano hrepenita vse do mej nemožnega, ki zaži-^tanih ' anu. kot m't in razstavita sliko življenja na naslovno stran Tajmir Pesm*> k' so si srčno želele neizrečen skrivnostni pravi prostor lastnnme'-) Tajmirjeve cimprovine je zemeljskost, ki je opijanjena v iskanje xanscedenci, vendar ne kot pojanost, ampak kot zadovoljno grajski r* ?enaidenega v elementarnosti videnega in mogočega. Trdo-i sta n-am°na ‘zem eksplicira želenost preživetja v prostoru in času, kovOhra d'ani kot rezina kruha na mizi, a iz njega se drobtini pesni-dujev tzc6d69j0 pričakovanega zaužitja prirodne lepote, ki se izpove-c'°niznv • n'h PeslT|ih. V tej izbranosti se zvezdi samovšečnost selek-aiišljavo t'n v.Robini duše se ježi jeza, ki samoopravičujoče smeši dodajajo pt unif°rmiranih odpadarjev, ki vulgalizirajo bivanje in raz-
Milajf"rednost preživetja v žarni pepel.
terem se S* ^.rešujoče spogleduje po razvalovljenosti obzorja, na ka-'Un°> ki ESnubita vzhajanje in zahajanje sonca, ki se metamorfozira v iilize’m Ot Ponavljajoča polsenca erotizira ženskost in moškost. Inti-^sede LSPusri med otroške prstke, s katerimi se pesnik igra spolnost nje, da’k ' Se po kapljicah prekrščuje v lek, ki pesmi udomačuje upa-Jana Šentfl -na svet°st opijanjala hrbtenico knjige, ki je še vedno pi-^znika OrJanka. In če fikcija zemeljskosti ne more osrečiti posa-Se 'Srati nT?16"1 Preprosto potrebno leči v razbrazdanost telesa in ?e Mila6 ■ bolično dolgočasje. To je igra naveličanosti, ki se opri-dsede Dn°v'b r°k in ga popelje v lokalizirano prirodi, ki z lirizacijo koncu,y Staia transcendenca sreče. Vendar smo na žalost spet na sožifarnozadovoljevanju preživetja, smo razpeto krilo in ogrizek,
'anovTajtesatno dveh pesmi, ki pojeta na začetku in na koncu, a Mi-do r j-e topla greda za cvetobere. Tajmir je blodnjak lepote, je macih razglednic. Milanova pesem je jabolko.
Drago Kuhar
UMETNIKI ZA RADGONO
Predstavljamo vam dela likovnih umetnikov Pomurja, ki so jih avtorji darovali za pomoč družinam iz Gornje Radgone, katerim je vojna uničila dom.
Prodajna razstava teh del bo jutri, v petek 26. julija 1991, ob 19. uri v Galeriji Kulturnega centra Mhško Kranjec v Murski Soboti, ki je skupaj z uredništvom Vestnika in Murskega vala ter likovnimi ustvarjalci — člani Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije iz Pomurja, organizator te dobrodelne prodajne razstave.
Galerija je k sodelovanju povabila nekaj več kot dvajset likovnih ustvarjalcev, ki živijo in ustvarjajo v domači pokrajini ali pa iz nje izvirajo. Vabilu se je odzvala večina povabljenih ustvarjalcev. Tako lahko na njej srečamo delo najstarejšega slikarja med njimi Zoltana Gaborja, rojenega v Lendavi, ki sedaj živi in dela v Zagrebu, in skulpturo najmlajše ustvarjalke, sicer še študentke Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Irene Brunec iz Murske Sobote. Vsem je skupna solidarnost in pripravljenost pomagati človeku v stiski, ki je v teh usodnih časih boja za pravo samostojnost naše dežele prišla nad nas.
Izkupiček od prodanih slik bodo umetniki izročili najbolj prizadetim radgonskim družinam. Za to gesto jim gre javna zahvala, ki že vnaprej velja tudi vsem kupcem darovanih slik.
NIKOLAJ BEER, Kadeča se njiva, 1991, olje, platno, 57 x 66 cm, 13.000,00 din
FRANC MESARIČ, Vpregla, 1980, mešana tehnika, 74 x 103 cm, 14.400,00 din
ALerUi murska sobota
Likovna razstava
Ob iz Ingolstadta
refe,Ovan?Met^,lc' Prijateljskega "'•'tat Za, z Mursko Soboto je
4 kulturo mesta Ingol-
Stadt pripravil v mestni Galeriji v Murski Soboti likovno razstavo Gerde Wasmuth-Pohlej.
Slikarka prikazuje s svojimi
ENDRE GONTER, Ravnina, 1991, mešana tehnika, 90 x 80 cm, 13.000,00 din
MIRKO RAJNAR, Ojdip in Ka-lipso, 1989, mešana Tehnika, 102 x 72 cm, 12.000,00 din, Slika, 1990, mešana tehnika, 62 x 72 cm, 8.000,00 din
SANDI ČERVEK, Slika, 1989, olje, platno, 150 x 120 cm, 16.000,00 din
risbami notranje gibanje, ki ga povzroča naša zavest, in mu pravi notranji univerzum. Gre za resničnost naše obstojnosti. Umetnica je ugotovila, da notranje vibracije potrebujejo risalo, ki ima vlogo najboljšega kronista psihične realnosti. Risalo je tisti dejavnik, ki reši vse tisto, kar sicer ostane kaos.
Razstava bo odprta do 9. avgusta, ko bo slovesno zaprtje, ki se ga bodo udeležili umetnica Gerda Wasmuth-Pohlej s svojim soprogom, predstavnik referata za kulturo mesta Ingolstadta-Werner Kbler in župan mesta Werner Possl.
Dragica Heric
IGNAC MEDEN, Cvetje, 1990, akril, platno, 70 x 84 cm, 13.000,00 din, K, 1990, barvni sitotisk, 70 x 50 cm, 4.500,00 din
ŠTEFAN GALIČ, Fosil M, 1990, barvni lesorez, 60 x 80 cm, 10.000,00 din
D1TKA PETKOVIČ, Krajina z drevjem, 1990, mešana tehnika, 86 x 63 cm,
10.000,00 din
ZOLTAN GABOR, Cvetlično tihožitje (Betlehen), 1991, olje, platno 19.500,00 din
= E
Kulturna obzorja v
^eD, Murski Soboti
Ca	pač tako, kot Je,
Nsikd'" PočitJ Večina 'judi sv°ie
b> v tS'? preživijo doma. bat6 na kak! do|gih poletnih ve-
predi?0 gledališko, oper-®tevo> a žal take kul-k'kuh^ naS ni' Pojavi se ?°ti Živi? c “ra v Murski Soboti ^Ust,Zaradi letnP?'Jj‘ v Murski s°-Ss s"'h dpPastov do 10. % ba k’ v SO&d°p°'dne od 8-„ ^a^0 do 12. ure, v ne-k odlrajinska ■
i Vsak dantU?'Jska knjižnica K ? do |2‘7 °d 18. do 14. ure,
B°gojini bo rSev' Odprtje r.,razstavo Jožeta gosteje -tezstavi Razstave in pred-»Na i htave i„Jozeta Maučeca. 'Iwa- Ž-iV^eajskpo Predstavitev nje-''^‘isu8^^ b0^ v-k°sohO£L„ s' še n>so ogle-Ke muzeja, je le-ta
odprt vsak dan od 10. do 12. ure, v soboto in nedeljo je zaprt. Po najavi je ogled voden.
Skromna ponudba, mogoče pa zato toliko boljša. Ocenite sami!
Dragica Heric
Kulturni dnevi
Vsako leto v Letenyiju na Madžarskem organizirajo obmurske kulturne dneve, na katerih se srečujejo kulturna društva iz županije Zala ter čakov-ske in lendavske občine. Tudi za letošnje prireditve so dobila kulturna društva povabila, še zlasti pevski zbori, saj je letos poudarek na petju. Prireditve bodo v mesecu avgustu, če bo politična situacija to omogočala. Na letošnje pomurske kulturne dneve je povabljeno tudi uredništvo Nepujsa-ga iz Lendave.	JD
“JULIJA 1991
VLADO POTOČNIK, Mesečina, 1991, olje, platno, 83 x 73 cm, 14.000,00 din, Improvizacija, 1988, mešana tehnika, 62 x 79 cm, 8.000,00 din
•3«« «x
•Ti
e. « Z 'o-<
□ o
X .5
O o© © ž-J-s
IRENA BRUNEC- Skulptura, 1989, barvano železo, 54 x 22 x 10 cm, 13.000,00 din
kulturni koledar 9 kulturni koledar 9 kulturni koledar
PRIREDITVE
RADENCI: Zaradi vojnih razmer so poletno šolo v Radencih (morala bi biti v začetku julija) premaknili na konec meseca. Tako bo poletna gledališka šola od 28. julija do 3. avgusta. V šoli bodo sodelovali mladi gledališčniki in se seznanjali z osnovami gledališke režije, dramaturgije, otroškega in lutkovnega gledališča.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta razstava slik akademske slikarke Gerde Wasmuth Pohley iz Ingolstadta. Razstava
je odprta vsak dan do 15. ure.
LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je stalna razstava likovnih in kiparskih del z dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij.
MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 12. ure odprta stalna razstava iz muzejskih zbirk.
KNJIŽNICE
LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa ob 8. do 12. ure.
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske
knjižnice so julija in avgusta odprti od 8. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure.
USPEŠNICE TEDNA
V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo tele knjige: Helga Hoffman — SESALCI — Cankarjeva založba dr. Isado-re Rosenfeld — SIMPTOMI — Mladinska knjiga AMURSKE PRAVLJICE — Mladinska knjiga-
ŠTEFAN HAUKO, Pokrajina, 1991, jajčna tempera, platno, 90 x 90 cm, 14.000,00 din
ŠUZANNE KIRALY MOSS. Oddelitev, 1990, olje, platno, 92 x 90 cm, 13.000,00 din
Stran 9
ne zgodi se vsak dan
|E
arin
M tl
V Cv
Ljubezensko življenje Marca Pola
Veliki popotnik Marco Polo, ki je na Kitajskem preživel 17 let in jo prepotoval po dolgem in počez, je imel burno ljubezensko življenje. Seveda zgodovinskih dokazov za to ni in tudi v svojih spominih Marco Polo o tem ne govori. Marco Polo (1254—1324) je prišel prvič na Kitajsko z očetom in stricem, pozneje pa je dopotoval sam. Bil je v službi na dvoru Kublaj kana, Mongola, ki je ustanovil dinastijo Juan. Iz tistega časa je na voljo nekaj zgodb. Marco polo naj bi se oženil z mongolskim dekletom, vendar so na ukaz Kublaj kana dekle ugrabili. Marco se bori za njeno osvoboditev in na koncu je dekle zopet njegovo. Kitajci so to zgodbo upodobili tudi v operi skladatelja Wanga Shingunga, ki na kitajskih opernih odrih žanje lepe uspehe.
Zaklad v vesolju
Okoli Sonca leti pravi zaklad. Asteroid 1986 DA, kot so astronomi poimenovali približno dva kilometra veliko nebesno telo, skriva v sebi približno 10 000 ton zlata. 100 000 ton platine, milijarde ton železa in niklja. Znanstvena revija Science je vrednost teh surovin ocenile astronomsko visoko, seveda če bi ju imeli na Zemlji. Znanstveniki različnih ameriških laboratorijev domnevajo, da izvira asteroid iz notranjosti precej večjega telesa, ki je pred milijardami let verjetno krožilo med Marsom in Jupitrom, nato pa je razpadlo. Strokovnjaki observatorija Arecibo Radio Telescope v Portoriku so pet let analizirali podatke, ki so jih zbrali leta 1986, ko je bil pla-netoid v svoji krožnici najbližje Zemlji. Takrat so asteroid otipavali z radarskimi žarki. Na veliko presenečenje astronomov je nebesno telo odbilo 58 odstotkov žarkov. Običajno odbijejo asteroidi, sestavljeni iz ničvrednega skalovja, le 16 odstotkov signalov. Znanstveniki si tako veliko odbojno moč asteroida razlagajo s tem, da 1986 DA večinoma se stoji iz kovin, ki signale močno odbijajo.
Padalo se ni odprlo
Preživela padec z
višine 3500 metrov
mrtva,« se sprašuje Jill. Zgodil se je čudež. To je izjavila zbranim novinarjem v bolnišnici v Clevelandu. Padalo, ki se ni odprlo, se je zapletlo v drevo, Jill pa je padla na hrbet v močvirje. Mehka močvirska tla so pri tem delovala kot velikanska vzmetnica,na kateri je sorazmerno mehko pristala. V bolnici so ugotovili, da ima počenih več vretenc, da pa k sreči nobena kost ni zlomljena. Zdravniki pravijo, da bo hitro okrevala, Jill pa je povedala, da se ne bo odpovedala skokom s padali.
Dvomotorno letalo se je dvignilo na višino 3500 metrov. Jill Shield se je s svojima tovarišema, padalcema Dougom in Donom, pognala skozi odprtino iz letala. Padali obeh njenih tovarišev sta se odprli, toda Jill je imela pri svojem 36. skoku s padalom smolo — njena desna roka se je zapletla med vrvi in zato se padalo ni odprlo tako, kot bi se moralo, za nameček pa je odpovedalo tudi rezervno padalo. Pred očmi svojih nemočnih tovarišev je Jill z veliko hitrostjo padala proti zemlji. »Zakaj nisem
Vojaki — čuvaji
Pristojni italijanski ministri so se sporazumeli, da tisti fantje, ki iz verskih razlogov ne bi želeli služiti vojaškega roka, lahko svoji domovini služijo kot čuvaji v muzejih. Tako bodo lahko umetniške galerije poleti odprte dlje, kot so bile doslej. Približno 2500 fantov, ki so se iz verskih razlogov odločili za civilno služenje vojaškega roka, se bo tako pridružilo »vojski« 2000 čuvajev, ki jih v Italiji najamejo v poletnih časih kot dodatne varuhe umetniških zakladov. Zaposlili jih bodo kot čuvaje, prodajalce vstopnic, garderoberje v muzejskih knjižnicah.
Nemški eksodus
Podobno kot so v naših krajih na Kočevskem pred več stoletji naselili nemške koloniste in sredi slovanskega morja postavili germanski otok, so take otoke postavljali tudi drugod po vzhodni Evropi. Danes ti otoki, kjer še niso, izginjajo drugim za drugim. Korevarskega in vojvodinskega na jugoslovanskih tleh sta pobrala piš zadnje vojne in kolaborira-nje z nacističnim režimom, romunskega, ki se je obdržal, pa razdira močna, erozija revščine in iskanje boljšega življenja.
V Transilvanijo in Banat v sedanji Romuniji so se nemški kolonisti naselili sredi 12. stoletja. K selitvi jih je spodbudil madžarski kralj Geza II, ki je potreboval varuhe na svojih južnih in vzhodnih mejah pred divjimi hordami in marljive pionirje, ki so krčili gozd in kultivirali divjino. Zemlje lačni prebivalci takrat gosto naseljenih območij ob Renu so radi krenili na pot. V Transilvaniji so postavili prek 300 vasi in mest ter se gospodarsko čvrsto usidrali v novi domovini.


Skozi stoletja so sorazmerno mirno in dobro živeli med domačini Romuni in Madžari. Skupnost je preživela tudi zadnjo vojno, ki je njihove vrste precej razredčila, saj so morali mladi fantje v nemško vojsko in jih je veliko padlo. Tudi desetletja realnega socializma so nekako preživeli, zdaj pa se njihova skupnost silovito krči.
Pričakovali bi, da se bo s padcem osovraženega Ceausescuje-vega režima za vse državljane Romunije položaj izboljšal, vendar pa je ta čas hudo. In Nemci, ki imajo kam orRti, odhajajo. V poldrugem letu se je iz Transilvanije izselilo 60 odstotkov romunskih Nemcev. Nemčija jih je lani sprejela 111.150, kar štirikrat več kot leto poprej. Nič ne kaže, da se bo val ustavil.
Romunski Nemci ne verjamejo, da se bodo razmere izboljšale in da bodo zopet dobili odvzeto zemljo. Mnogi so tudi izgubili stik z njo in so postali pravi proletarci, ljudje brez korenin. V trdih časih Ceauseskujeve diktature večina ni imela nobene možnosti, da bi se izselila, zdaj pa so vrata v svet na široko odprta in mladih ne more nič ustaviti, da ne bi odhajali v Nemčijo. Nemške vasi in trgi se praznijo, hiše in posestva so naprodaj po smešno nizkih cenah. Družinska hiša z vso opremo, večjim vrtom in kaščo stane v povprečju 22.000 dinarjev.
Najmanjši hollywoodski »velikan«, danes 70-letni Mickey Ro-oney, je bil kar osemkrat poročen, ima devet otrok in je bil v spolnosti menda nenasiten. Tako vsaj zatrjuje v svoji avtobiografiji, ki je izšla pod naslovom Življenje je prekratko, in v kateri nekdanji otroški zvezdnik iz filma Sen poletne noči (1935) brez dlake na jeziku razkriva svoje spolno življenje. Betty Grable je na vsak način želela, da bi jo ljubil kar v limuzini in on ji je z veseljem izpolnil to željo — na zadnjem sedežu, pri tem pa ju ni motilo, da ju je z zadovoljstvom opazoval njen šofer. Roodney meni: »Prepričan sem, da so jo pri tem bolj zanimale njegove kot moje reakcije.«
Že kot mlad in nadobuden filmski zvezdnik si je privoščil nekaj lepih uric v avtomobilu s filmsko lepotico Lano Tarner, ki je z njim zanosila, vendar je splavila. V Tokiu je na razbrzdano orgijo povabil kar 16 služabnic ljubezni in zagotavljal: »Azijke uživajo v erotiki brez najmanjšega občutka krivde.« Za njegov 38. rojstni dan gaje prijatelj, filmski komik Javkie Gleason razveselil z izvirnim darilom, podaril mu je užitke z dvema dekletoma na poziv.
V svoji avtobiografiji z nič kaj obzirnimi izjavami ni prizanesel tudi nekaterim drugim filmskim lepoticam. Po njegovih trditvah naj bi imela Judy Garland stalno ljubezensko razmerje z neko pevko. V svoji knjigi je opisal tudi prijetno srečanje s Marilyn Monroe. S prijateljem Garyjem Grantom je sedel pri kosilu in prisedla je Marilyn. Ko je odhajala, je diskretno dvignila obleko in pokazala svojo golo zadnjico.
Gepard je izredno hitra žival. Na krajši razdalji razvije hitrost do sto, v nekaterih skrajnih primerih pa tudi sto dvajset kilometrov na uro, zato zlahka dohiti svojo žrtev. Na našem posnetku vidimo geparda za vratom antilope. Naj je posnetek na prvi pogled še tako grozljiv, se ni končal tragično. Gepard na sliki je mlad in je antilopi skočil za vrat le za vajo.
Največja polarna jadrnica
Za štirinajst mesecev trajajočo odpravo na Antarktiko je pripravljena največja polarna jadrnica na svetu, ki jo vidite na našem posnetku. Antartica, tako se velika jadrnica imenuje, je bila zgrajena v ladjedelnici v francoskem Brestu. Pod vodstvom francoskega polarnega raziskovalca bo večja ekipa raziskovala predvsem morsko biologoijo in nastajanje ledu.
Mike 1 letih še
j ega brata in sto Debbie p je Malcdm večji od hahljal ostaja
________________
Mali oglas v Vestniku
uspešna prodaja

Šampioni moške lepote
Med treningom za velkiki turnir v sumu v Tokiu 236 kilogramov težak šampion tega borilnega športa Konisiki ustavlja napad svojega mlajšega in lažjega kolega Akebona, ki tehta samo 204 kilograme. Pričakujejo, da bo Konisiki, ki je doma s Havajev, osvojil naslov jokozuna, velikega šampiona suma. '
dijaške
Ameriški profesor derer je zbral »pogru . ^vilv ameriških dijakov in jih 0 A« 1? knjižni obliki. Nekaj »cVC knjige:	...st)^'1
— Praprebivalci Eg^Li S“' mumije. Živele so v pus rtih.	torij:
— V prvi izdaji Biblij ’ Guinnessovi knjigi je e'^a -ustvarila Adama in ,	,
eden od njunih sinov, je a N1' »Al’ sem jaz potomec svoj ta?«	»;kr^j'
— David je bil židovsk
se je boril proti filntelistp sfOj
- Brez Grkov ne bi zgodovine. Homerja Pr^v M napisal Homer, temveč človek, ki se je prav tako P 'mer.	.^n A
— Neron je bil krvol* in je svoje uboge podlog tako, da jim je igral na [asJ'
— Jeanne D 'Are je ra	„
svetnico George Bernara rlo J
— Zakonik Magna zagotavljal, da ne smej0 svobodnjaka za isti gre obesiti.	.,lčic°Gii
- Vihelm Tell je s PuS jg strelil jabolko, medtem na glavi svojega sina.	j
Stran 10
VESTNIK, 25.
SKRIVNOSTI vaših dlani
nadvse priden in pošten dela sle. Vaša najlepša znacajs °ate "ost pa je, da nikoli ne . resnične sodbe. Povedali vedno kaj mislite, je to d°°r?ntr. slabo? Zaradi tega bo nekolik0 Pela vaša priljubljenost. A • “ •o vsem tako ali drugače ne "io biti všeč. Znate sicer . reagirati, ste pa lahko tudi
ŠIFRA -ljubezniv. Sami radi ukazujete, ukaze nadrejenih izpolnite do zadnje podrobnosti. Delate vzgled izredno marljivega delavca, na katerega se je lahko zanesti.
Samokritični niste preveč, krivice ki so vam bile storjene nikoli ne pozabite. Usluge ali dobrote se spominjate do smrti, Predpostavljam da ste že poročeni in da ste si našli sopotnico, ki je dovolj nežna in nadvse vdano bitje. Družina vam pomeni veliko. Kdo je v njej gospodar, to se gotovo ve. Z veliko mero avtoritete urejate odnose v njej. Tudi do otrok niste preveč popustljivi. Morajo vas spoštovati in molčati, sicer pride nevihta. Na koncu bodo sami spoznali da ste bili najboljši oče, ki vas je znal zaščititi tudi, ko ste ga razočarali.
Dlan vaše leve roke izpričuje tudi obdobje slabšega zdravstvenega stanja in težave na življenjski tirnici v drugi polovici vašega življe-
Kupon
^ein
za brezplačno analizo
Priimek
rojstva
T°Čen nasloy_
Šifra
v
M?0! poš|j'te na naslov: Podjetje za informiranje, Titova 29, rska Sobota (Za Skrivnost vaših dlani)
tekočin ni dobrega
počutja
Kd
®.lr,> delom'®™ V naJvečji vročini tenis ali se ukvarja s športom in dru-? glavobol’ Se Ze'? zn°j>, velikokrat pa lahko povzročijo telesni napo-ahko prj. ’ omotico, krče v mišicah, slabost... V skrajnih primerih tekoči motenj krvnega obtoka. Telo potrebuje liter do liter in ' ni°jent pa e na dan, v hudi vročini pa je potrebujemo kar štiri litre. Z L. • Natrij v. 'pobijamo samo vodo, temveč tudi mineralne snovi in 5 sVbij0 a 'L kalcij in magnezij so zelo pomembne sestavine krvi, “fej Pravo tR™vdno delovanje živcev, mišic in organov. Piti moramo j neralOv j	Proizvajalci ponujajo različne napotke. Izgubo
s sad3- 0 n.adomestimo z magnezijevo mineralno vodo, pome-
J dobro s""? aE zelenjavnim sokom. Čezmerno uživanje napitkov ^jenio jeaj.mhko zaužijemo preveč sladkorja in dodatno obreme-t?° žejni >V'Ce' Zelo pomembno je, da ne pijemo samo takrat, ko k°čine ’ eJ° Ponavadi začutimo šele, ko izgubimo že najmanj liter
se krema postara?
kva2^e in oH^stanej0 sveža najmanj trideset mesecev. Načete kreme, Zaradi Pr P°r.abimo v dveh do treh mesecih, saj se lahko po-Nprer n° sred t pridejo vanje pri odpiranju. Če uporabljamo njoi,'■ Naibni’ vo 'e poredko, ga moramo po vsaki uporabi dobro Posta (abo mn Je’ da ga shranimo v hladilniku. Pred vsako nasled-lN hJej0 žarkp?1?0 Poskusiti, ali ima še prvoten vonj. Kreme lahko ”'tro ,abna ir a*e moramo vreči proč. Kadar je krema plesniva, ni Ho , u$i» k-L^ema se kaj kmalu lahko začne razkrajati, saj se zelo ’ " če je tak enjam'- Kadar se olje loči od vode, kremo premeša-k. Ko gosta kot prej, jo lahko še vedno uporabljamo.
za vsakogar nekaj
ZA LJUBITELJE CVETJA
DELO
nja. Vaše življenje poteka po ustaljenih tirnicah. Vi ste s tem zadovoljni, naj se le steče tako kot ste si vi zamislili in naredili. Očitkov na svoj račun pač ne marate. Vsak naj gleda v svojo skledo ko je. Znate biti vraževerni. Energični in nepopustljivi ste zaverovani sami vase, vedno imate kak cilj pred sabo, ki ga pridno in zavzeto največkrat tudi uresničite, oziroma dosežete. V delu najdete smisel za vsa ostala početja.
Nasvet: Prepričana sem, da vaša dlan čeprav leve roke, odkriva mnoge značajske poteze vaše osebnosti, ki ste jih sigurno že sami opazili. Če vas nekatere od njih še posebej motijo, poskusite jih v korist vseh vsaj ublažiti. Kar pa se tiče napovedi v zvezi z življenjem samim, boleznijo in podobnim, pa bi bilo potrebno primerjati še delno dlan, žal te niste poslali. Če boste napovedani krizi ubežali toliko bolje. Vaša neusahljiva energija, volja, pridnost, požrtvovalnost naj vam bodo v oporo in pomoč. Stopite od časa do časa z vašega piedi-stala. Vsem bo lažje tudi vam, čeprav tega javno nikoli ne boste priznali in pokazali.
Po uporabi svežih rož in listov za šopek in vence v kultske namene in svetovljanske praznike je sledila uporaba suhih rož in vej na območjih, ki so bila pozimi brez cvetja ali je pa bilo cvetje predrago.
Pred nekako 3336 leti so bili v grobnicah odkriti cvetlični šopki, venci in girlande. Ti okrasi so bili tako odlično ohranjeni, ker so uporabljali suhe rože.
Poletje je bogato s svežim cvetjem, zato je sedaj pravi čas, da si priskrbimo cvetje, veje za puste zimske dni. Različne vrste cvetja najdemo na travnikih, poljih, gozdovih in drugje. Gojene suhe rože trgamo, preden se cvetje popolnoma odpre. Cvetje sušimo v temnejših zračnih prostorih, samo tako se lahko odpravi vlažnost. Posamezne vrste cvetja in trav imajo različne zahteve pri nabiranju in sušenju. Npr. pri ahilejah odstranimo listno maso. Nekatere vrste prenašajo pri sušenju svetlobo, druge porjavijo. Tudi divje rastoče vrste cvetja nabiramo, vendar takrat, ko so na vrhuncu cvetenja, druge zopet, ko naredijo seme. Pazimo,
Poletna misel na zimski šopek
Kako brez orožja?
Bistvena značilnost neoboroženih oblik odpora je, najpreprosteje rečeno, okupatorju zagreniti življenje na začasno zasedenem ozemlju. Kako naj ravnamo?
Javno obsojanje in razkrinkavanje okupatorjevih sodelavcev. Bojkotiranje in javno zavračanje okupatorjevih ukrepov, tiska, jezika in sploh vseh njegovih akcij.
Javne demonstracije proti okupatorjevim ukrepom in odločitvam. Sabotaže okupatorjevih gospodarskih, vojaških in infrastrukturnih objektov.
Neodzivanje na kakršne koli okupatorjeve pozive, nespreje-manje okupatorjevih kulturnih vsebin, zapiranje vseh vrat, oken. Varovanje podatkov in ravnanj pred okupatorskimi obveščevalci, dezinformiranje in po drugi strani množično pozorno spremljanje vsega okupatorjevega početja.
KUPON 24
Ko kupujemo kopalke
I
poajače I
Murskem valu
•l„
Različne postave, različne težave. Če so prsi majhne?
Skrbno krojen nedrček s čvrstimi šivi drži prsi na mestu in jih optično poveča. Tudi enodelne kopalke z umetelno nabranimi košaricami nedrčka ali celim zgornjim delom ustvarjajo videz polnosti.
Primeren kroj za to postavo: srčast izrez po hollywoodskem vzorcu, ki ga nekako vedno povezujemo le z velikimi prsmi ali enodelnimi in dvodelnimi kopalkami z zapiralkami, z drapiranim nedrčkom, ali enodelne kopalke z nevpadljivim spodnjim delom in vzorčastim zgornjim delom, ki pozornost obrnejo na prsi. Ne-, primerni kroji za to postavo so ' enobarvne enodelne kopalke brez vdelanega nedrčka ali enodelne kopalke brez naramnic.
— MM M M
StVlca narodno-zabavnih melodij prejšnjega tedna:
t KOT SMO NOCOJ - Alfi Nipič
1	-TRIGLAV - ans. Marela
L Nav o LS1 ČAS - ans. Avsenik
MLraESA-N1 GODCI - ans. Mira Khnca - trio Škerjanc in kvartet Jeruzalem
Sfc« MjU. MURSKI VAL. TITOVA 29.
SOBOTA
^mačih pesmi lahko poslušate ob četrtkih od 18-0 Murskem valu.
POMLADNA KUHINJA
Beluši na pomladanski način
j
L	Užička 3, 69240 Ljutomer
LL§ Ho»v? Lendavska 10, 69000 Murska Sobota RVAT, Grad 19, 69264 Grad
Potrebujete- 30 dag belušev, pločevinko rakcev, 2 žlici smet ine 3 žlice ketchapa, žlico vinjaka, žlico limoninega so-kT, ščepec rdeče paprike, trdo kuhano jajce, 2 lista zelene so-late’ Reluše operemo, olupimo, zrežemo na 5 cm dolge kosce, kuhamo v slanem kropu, ki smo mu dodali I žličko sladkorja. Vode nai ne bo preveč. Smetano trdo stepemo primešamo ketchao začinimo z vinjakom, rdečo papriko in limoninim so-kom Rakce osušimo. Vinske kelihe dobro ohladimo v hladilniku’ V vsakega položimo kos zelene solate, nanj pa naložimo , , C ■ prelijemo z omako, obložimo s trdo kuhanim beluše in raKcc. riwy» jajcem, narezanim na četrtinke.
da nabiramo suho cvetje za sušenje, drugače si lahko v šopek prinesemo plesen. Najboljši prostor za sušenje je toplo zračno podstrešje, kamor ne sme posijati sonce. Čas sušenja je odvisen od debeline stebla, prostora in vremena. To je 1—3 tedne. Pri nekaterih vrstah je potrebna tudi odstranitev listja okrog cvetov, drugače jih ti zakrijejo. Če sušimo več šopkov hkrati, se ti ne smejo dotikati. Ste vedeli, da se da posušiti tudi zlatica? Do srede poletja jo lahko naberemo, saj daje pravi sončni žar zimskemu šopku. Za sušenje lahko upo-
rabimo tudi cvetove drobnjaka. Posušen drobnjak je čudovit sam zase ali v bidermajerskih šopkih. Ne pozabimo tudi na socvetje hortenzije. Ne moremo se upirati nebesno modrim bujnim cvetovom hortenzije. Nekatero suho cvetje je primerno za pletenje venčkov in girland. Nežna posušena ogrščica daje šopku razkošje. Ne pozabimo tudi na latov-ko, šopuljo, medeno travo, baldrijan, vratič, njivsko deteljo, kislico in še marsikaj.
Naraven šopek bo vam dolgo v veselje.
Olga Varga
Kmetijska zadruga
Ljutomer — Križevci o. sol. o.
Križevci pri Ljutomeru
TOZD
MURSKO POLJE o. sol. o.
Veržej
KOKOŠI, težke od 3 do 4 kg, in VEČJE PIŠČANCE dobite vsak dan razen nedelje v
PRODAJALNI V VERŽEJU
Informacije; telefon 87-083.
IZKORISTITE UGODEN NAKUP!
GENIALNI OTROCI
Otroci, ki se rodijo v začetku pomladi, predvsem v aprilu in tudi v marcu, imajo največ možnosti, da postanejo genialni. To trdi profesor michiganske univerze Mark Johnson po dolgoletnem proučevanju ljudi z nadnaravnimi sposobnostmi in zgodovinskih oseb, ki se pojmujejo kot genialne. V tem letnem času se je rodilo veliko genialnih ljudi, tako naprimer William Shakespeare, Leonardo da Vinci in drugi. Genialni naj bi bili zato, ker se jim možgani v prvih mesecih razvijajo v toplih letnih obdobjih, kar naj bi vplivalo na njihov razvoj.
SESTAVIL MARKO NAPAST	PODPREDSEDNIK SLOVENSK VLADE	I RUSKO 1 MESTO OB DONU	SINTETIČNA TKANINA	MESTO V SIBIRIJI	AVSTRIJSKI ALPSKI SMUČAR (GUNTHER)	ANGLEŠKO SVETLO PIVO	REKA NA ALJASKI, PRITOK JUKONA
BRZOSTRELKA							
PRAVO-KOTNICA							
NEMŠKO MESTO OB LABI							
MAJHNI, MIŠIM PODOBNI ŽUŽKOJEDI						AMPER	
						ODDELEK KONJENICE	
NAJVEČJI ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN				EVROPSKI VELETOK			
				PARTSKI KRALJ			
CMERAV OTROK					SARAJEVO		
					VERDIJEVA OPERA		
ISKRA, OGOREK							REKA V SEVERNI ITALUI
RIMSKO ŠTEVILO STO		STAROGRŠKI BASNOPISEC	NEUMNEŽ				
AVTOMOBILSKA OZNAKA .BENETK			KORDILJERE				
			OLIVER MLAKAR				
ENA OD ČRT NA ZEMLJEVIDIH							
RUSKA VLADARSKA RODOVINA							
AVTOMOBILSKA OZNAKA KOPRA			BALERINA KIRSANOVA				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: fluorid, razloka ateizem, Nil, Idi, knap, až, Sachs, A, I, Ivan, noblesa, akriti trap rt’ Radenci, Asa, Air.	’
125- JULIJA1991
Stran 11
utrip življenja
OBISKALI SMO KUKOUEVE V PRESIKI
S TOPOVI NAD HIŠO
Bosta Janko in Terezija Kukolj iz Presike v nedogled stanovala v garaži? • Noč negotovosti v Nunski Grabi
Kolona tankov jugoslovanske armade, ki se ie prebijala skozi Presiko, je naletela na cestne ovire, povrh pa še na teritorialce in policijo. Vojaki so odgovorili z ognjem iz tankovskih topov in mitraljezov. Krogle ljudi niso zadele, saj so se umaknili iz svojih domov, so pa naredile veliko gmotno škodo na stanovanjih m gospodarskih poslopjih. Največje prikrajšanje je na domačiji Janka Kukolja, saj je škode za 754.000 dinarjev. To je tudi najvišji znesek zasebne škode v ljutomerski občini.
Kukoijevi so še vedno pod mučnim vtisom minule vojne. Janko, ki je upokojenec (delal je v Imgradu), je živel mimo jesen življenja, čeprav je bila pokojnina skromna. Ker ima majhno kmetijo, sta se z ženo Terezijo, ki pa ni bila zaposlena, nekako prebijala.
»Ko smo zvedeli, da bodo tanki šli skozi naš kraj, smo se umaknili na vinogradniške terase v Nunsko Grabo. Tja smo šli: jaz, moja žena, hčerka Žalika, zet Miran ter vnuka Ernest in Sandra. Od 18.00 do 4.30 smo bili zelo vznemirjeni, saj smo se bali za svoja življenja in premoženje. Ko pa so se tanki prebili čez barikade, smo šli domov. Pravo razdejanje: stara hiša, v kateri sva stanovala z ženo, je bila porušena, hčerkina oziroma zetova hiša, ki je v neposredni bližini in je novejša, pa prerešetana. Pridite pogledat!«
Res je vse tako, kot je pripovedoval Janko Kukolj. Razvali-
no si je doslej prišlo ogledat že veliko ljudi, med zadnjim obiskom na prizadetih območjih tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Konkretne pomoči pa še od nikoder.
»Najina hiša je majhna, poleg tega pa potrebna temeljite obnove, saj so poškodovani zidovi, okna, vrata, pohištvo . .. Oče in mati zdaj stanujeta v garaži, saj drugega prostora ni,« nam je povedala Žalika, ki se po možu piše Belci. Tačas je na dopustu, saj v Muri, kjer je zaposlena, ne delajo. Mož Miran pa je zidar. Ko oi le imeli denar, bi veliko popravil(i)
sam(i). Ker ga nimajo, čakajo na pomoč od drugod. Žalostno je, ker jih doslej ni obiskal še nihče iz krajevne skupnosti in predlagal, kako bi pomagali. Tudi iz Jankovega bivšega podjetja se niso pozanimali, kako je njihovemu nekdanjemu delavcu, ki je ostal brez strehe nad glavo.
Tako je komentirala Žalika, oče Janko pa je dodal, da ne more pričakovati, da bi mu družba zgradila razkošno hišo. Vsaj tako velika naj bi bila, kot jo je imel, preden so mu jo topovske granate razdejale. Pojasnil je, da je od nje ostalo le nekaj tramov, ki pa niso za
drugo kot za kurjavo. Pod ruševinami so ostali gospodinjski stroji, televizijski sprejemnik, sobno in kuhinjsko pohištvo.
»Vse to je bager porinil v dolino, saj za drugo kot za nasutje ni bilo,« je s solzami v očeh ugotovil 66-Ietni brezdomec.
Ob obisku smo zvedeli, da so se pri Kukoljevih oglasili predstavniki ustreznega upravnega organa Skupščine občine Ljutomer zaradi določitve lo-
kacije za nadomestno stavbo. Bili naj bi zelo togi: na prav ti-—-------...	i.- — stafa prej_
ne bi
stem mestu, kjer je šnja (podrta) hiša, naj gradili, ker da to onemogočajo požarnovarnostni predpisi. Preblizu naj bi bilo tudi elektri-
Najstarejši
krajan in gasilec
Redki so ljudje, ki dočakajo 94 let in so še tako zdravi, kotje Jurij Gomboc iz Gerlinec. Ob našem obisku smo ga zmotili pri košnji trave v vinogradu, v pogovoru pa izvedeli marsikaj zanimivega iz življenja in dela tega najstarejšega krajana in gasilca. Leta 1925 je bil med soustanovitelji gasilskega društva v Gerlincih, ki je tako kot mnoga druga tovrstna društva doživljalo vzpone in padce, vendar pa gre zahvala prav sedanjim veteranom, da se je društvo ohranilo vse do danes. Starosta je preskusil grenkobo prve in drugesvetovne vojne. Sodeloval je pri gradnji gasilskega doma leta 1940, vrsto let pa je bil orodjar. Dobro se spominja, s kakšno opremo in orodjem so gasili požare, vendar so bili kljub temu uspešni in so preprečili hujše katastrofe. Najbolj mu je ostalo v spominu gašenje požara, ko so v kraju naenkrat gorele tn hiše. Sicer pa človek skoraj ne bi mogel veijeti, da je Jurij se tako pri močeh, da vsak dan opravlja manjša kmečka dela, ob nedeljah pa hodi k maši v Pertočo, ki je oddaljena kakih šest kilometrov. Pravi pa, da mu vse to koristi in da ne more biti brez dela. Zelo veselje, da so se ga gasilci spomnili ob odprtju novega gasilskega doma v Gerlincih, saj je skupaj z gasilskim veteranom Francem Duričem prerezal trak in objekt predal namenu. Za svoje dolgoletno in uspešno delo v gasilski organizaciji je prejel več priznanj. Med njimi je dobil plaketo veterana, priznanje za dolgoletno delo v gasilstvu ter priznanje ob praznovanju 60-letnice gasilskega društva. Predno smo se poslovili, smo mu zaželeli še mnogo zdravih let.
F.M.
Stran 12
S’ **
BENCINSKA ČRPALKA V PROSENJAKOVCIH - r’re^vi‘lXa do konca avgusta bodo v Prosenjakovcih dogradili bencinsko črp^1 Investitor je kmetijska zadruga Panonka, nekaj opreme bo prispeval trol, gradbena dela opravljajo delavci Pomgrada iz Murske Sob0 ' Vrednost le-teh je 1,5 milijona dinarjev. Na bencinskem servisu v njakovcih bodo prodajali plinsko oilje in 86- in 98-oktanski bencin, slej je bilo mogoče kupiti v tem kraju le plinsko olje. Zmogljivosi re# voarjev je 100 kubičnih metrov.	Foto: S.
Janko in Terezija Kukolj sta ostala (za zdaj) sama v svojem nezavidljivem položaju. Nemočna sta na ruševinah nekdanjega lepega doma. Kako do primerne nadomestne hiše?	Foto: Š. S.
čno omrežje. Predlagali so, naj Kukoijevi podrejo se preostanek stanovanjsko-gospodarske-ga poslopja in na tistem mestu zgrade novo hišo.
»Predlog ni slab, ampak kje vzeti denar? Midva z ženo ga nimava, tudi hčerka in zet ne moreta pomagati ... Tudi od nikoder drugod ni zagotovil, da bi ga dobila za tako gradnjo. Naj postavijo ali pa omogočijo zgraditi manjšo hišico na kraju, kjer je bila prejšnja, pa bova z ženo srečna.«
Povsem sem razumel stisko Janka in Terezije Kukolj. Nekako pa sem tudi zaznal, da ni tako hudo, kot je bilo tisto noč, ko so vsevprek streljali. Morda pa bo ta zapis kaj pripomogel, da se bomo zganili in skusah hitreje pomagati zakoncema, ki jima je vojna vzela dom in ju pregnala v garažo. Doklej bosta torej morala biti tam?
Š. Sobočan
ZDRAVKO KOVAČ S HODOŠA
Pipe so vedno bolj suhe pred kleparsko delavnico s® J. nabralo nekaj avtomobile ’ jih bo treba »zlikati«, ^^-par-mreč dovoljenje za avto* eC stvo. V času, ko je bil v of8 ranih vrstah braniteljev d° ne, pa je mirovalo tudi d® .
Predsednik vaškega odbora krajevne skupnosti na Hodošu je že nekaj časa Zdravko Kovač. Te dni, ko smo ga obiskali, je slekel uniformo teritorialne obrambe in se zdaj spet poskuša navaditi na normalnejše življenje. Čaka ga delo na veliki kmetiji, pa tudi
NA IZVIRU SV. IVANA NA ŠAFARSKEM
Romarska pot Prekmurcev
Vojaki onemogočili proščenje. Je voda res čudodelna?
Moram povedati, da sta me kozarca vode, ki sem ju natočil in izpil pri »curku« (kot izviru pravijo domačini) na Šafarskem bolj okrepčala, kot če bi srknil brizganec ali malo točeno pivo. Enako je storil Franc Ivanušič, domačin, ki me je popeljal k izviru sv. Ivana.
»Na območju Šafarskega so najmanj trije izviri, glavni pa je ta,« mi je pojasnil. »Star sem 65 in ta >curek< dobro poznam: k njemu že desetletja hodijo ljudje, si natočijo vodo v posode, saj je veliko boljša od tiste, ki teče po vodovodnih ceveh, poleg tega pa naj bi bila zdravilna za oči.«
Moj vodnik ni le srknil požirka vode, ampak si je z njo tudi opral oči. Samodejno sem to storil še jaz.
»Sicer nisem slišal, da bi se tod zgodil kak čudež, pripovedujejo, pa da je voda iž izvira sv. Ivana pozdravila ljudem oči, ki so bolehale za trahomogi. Zlasti veliko Prekmurcev je hodilo sem pred drugo svetovno vojno. Celo romarji so prihajali. Peš seveda! Tu, na izviru sv. Ivana, so molili. Ne spominjam pa se, da bi bila tu kdaj maša.«
Šafarsko in s tem izvir vode sta na mejnem območju, zato ljudje govore narečje, v katerem je veliko hrvatizmov. Zdi se celo, da so ime izvira pohrvatili. Raz-kriška cerkev je namreč posvečena sv. Janezu Nepomuku, katerega god praznujemo 24. junija. Tedaj je (bilo) tudi romanje k izviru na Šafarsko. Izvir pa so po sv. Ivanu poimenovali najbrž zato, ker (Hrvatje) pravijo našemu Janezu — Ivan.
Bodi tako ali drugače, izvir na Šafarskem je točka, ki privlači. Poti do njega ni težko najti, saj je pri zasebnem gositšču potrebno zaviti v levo(če se pripeljete iz razkriške smeri), avto pustiti ob prvi domačiji, potem pa jo mahniti v gozd. Po manj kot sto metrih hoje po pobočju, ki je zavarovano z leseno ograjo, pridite do izvira sv. Ivana/Janeza. Domače turistično društvo skrbi, da je točka urejena. Kakšen je izvir, vidite s slike, dodam pa naj, da je ob njem nekaj klopi in miz, lesenih seveda, in da je okolica lepo urejena in snažna.
Še bi posedal v prijetni senci košatih dreves, poslušal žubore-
še jo bo, enako drugi.
NA IZVIRU — Lepo urejen in dostopen izvir zdravilne (?) in kristalno čiste vode na Šafarskem. Franc Ivanušič je spil že mnogo te tekočine in
nje vode, jo pil in si »namakal« oči. Še bi poslušal pripovedovanje domačina. A čas, ta priganja-lec, me je spodil s te romarsko-turistične točke. Še se bom vrnil. Prihajajo pa tudi ljudje, zlasti Prekmurci, ki so nameravali priti
Foto: Š. S.
k izviru sv. Ivana/Janeza na proščenje, a je to odpadlo, kajti v neposredni bližini so šli tanki, švigale so krogle ... Hudi časi, ko človeku niso pustili, da bi si poiskal vsaj duševni mir.
Š. Sobočan
Krajani Gerlinec, ki so se že večkrat izkazali, da so v najkrajšem času sposobni uspešno izpeljati sleherno akcijo — najboljši dokaz zato je gradnja vaško-gasiloskega doma so to potrdili tudi z gradnjo mrliške vežice. Aprila meseca so se lotili gradnje, ki je že v sklepni fazi. Potrebna so še nekatera notranja dela in ureditev okolice ter poti. Sredstva za mrliško vežico so si zagotovili z organizacijo borovega gostiivanja, sicer pa so vsa fizična dela opravili prostovoljno. Pravočasno so tudi kupili ves material in se tako izognili inflaciji. Mrliško vežico bodo odgradili še letos.
Foto: F. M.
»Demobilizirani« Zdravko Kovač s Hodoša se počasi privaja na ci-vilno življenje. Foto: Š. S.
škega odbora.
»Zdaj bomo to skušah mestiti. Nadaljevali bomo	j,e
janjem vaške sicer maka«a. /ceste, zgradili bomo mostzj|j ški potok, gramoz bomo na na cesto proti Dolencem, j0-vili bomo pročelje g^silskeg ma in ga prekrili. • .Ve skrbi pa nam povzroča vas^ |j dovod, saj na črpališču m vode, zato so pipe večkra za. Morda bomo naredili drug jetje, vendar bo za to P°'^jvi veliko denarja, kajti zan pQ. vodni viri so nam najbhzj® lencih.«	vedal
Zdravko Kovač je še P jjji da novega zajetja ne bodo g na pamet, ampak na P^je, strokovnih ugotovitev. da imajo v vasi le 4 telefo >. gj je toliko kot nič, zato so 1 skupaj s Krplivničani v f pOv. da bi dobili skupaj 45 tel Od poštnega podjetja še n pa. bili predračuna. Je pa ložba ne bo poceni, kajt' h0J»' šte v Šalovcih bo treba do ša »pripeljati« 5 kilometr Oi kabel. Za zdaj tudi še m kdo in kako ga bo P13^3^^
PEČAROVSKI MOST - Cesta med Šalamenci in
že nekaj časa neprevozna, kajti na odseku v Pečarovcih je ps trebno zgraditi čez potok nov most. Ta je končno gotov, . Loope' so ga delavci vodne skupnosti Mura Murska Sobota in nje1”. oF ranti. Pečarovski most je širok 6 metrov, denar zanj pa so da sl činskega proračuna. Žal pa s to gradnjo naložčba na tem se ni končana, saj bo treba asfaltirati cesto proti Mačkovcem- g £ bo to zgodilo, ne ve nihče.	Fotm/
Kdo bo na vrhu j" NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA
GLASUJEM ZA
(Ime in priimek predlagatelja ter naslov)
se^V
Kot kaže, spoštovani bralci domačega tednika Vestnika, zelo priljubil gledališki igralec Evgen Car. V zadnjih dne J,^ ft dobil toliko glasov, da je prehitel največjega tekmeca,	s
sedstva Republike Slovenije Milana Kučana. Že v prihodnji ’ ohit1’ mo objavili rezultate izbora za Pomurca meseca julija, zat pošiljanjem glasovnic!
VESTNIK, 25.
utrip življenja
Dobrovnik
Dobijo kabelsko televizijo
Krajani Dobrovnika so se odlogi za kabelsko televizijo. Prleki-i» iz Ljutomera kot izvajalec naj z zemeljskimi deli začela še ta 'eden. Za kabelsko televizijo se je odločilo HO gospodinjstev, sPremljali pa bodo lahko 8 zemeljskih, 8 satelitskih in 1 interni »•nal. To bo za kraj pomembna Pridobitev, zlasti še za pripadnike Madžarske narodnosti, ki bodo ahko gledali tudi prvi in drugi Ptogram madžarske televizije.
F.M.
^ansformator 2 zvezdo
Med elektrifikacijo podeželja k Pojavljali tudi transforma-j P s peterokrako rdečo zvezdo. TaVk SIno aašli pri Benediktu.
. transformatorjev pa v prišle najbrž ne bomo več zidali.
Foto: L. K-
bo otrok
»ji Golarja v Gor-?VoEeA2nye že nekai£asa Šolsko |' za naslednje 'einbra , se začne sep-ho k: ’ Mže, da število ne k^t S.Ven° manjše. Zaen-otrokT Prijavljenih 496 '»Ho , 0 so v to organizi-. Sprejeti vsi Tudi n arsev’ ki so to želeli. 'Mgi Piačilu oskrbnine v vrtcu ni kakih
H« zve ‘ Naenkrat je ne J? hko čeprav je nc" ^toVo . “ realnimi stroški. Poskrbi Prav, da družba ^Potrlk a. vs' otroci, ki “Ujejo, v varstvu.
Franci Klemenčič
lončarovci-gerOhaza
KJE STA OTROŠKA VIK IN KRIK?
Pogled na Lončarovce iz ptičje perspektive
KJE STA OTROŠKA VIK IN KRIK?
Če bi imeli v Lončarovcih oziroma v Gerohazi, kot se vas imenuje po madžarsko, asfaltno cesto, se naselje prav gotovo ne bi tako praznilo. Če pa bi bile boljše možnosti za gospodarjenje, bi morda tudi ta kraj napredoval. Žal pa je vse drugače: v povprečju je vsaka peta hiša prazna, v tistih, ki so še naseljene, pa sta praviloma dedek in babica (ali pa celo le eden od njiju). Hudo je tudi zato, ker je naselje zelo razvlečeno in je sestavljeno iz zaselkov: Jame, Ko-čov breg, Obertov breg, Ivanoc-kin breg in Zdolnji breg. Zelo mučno je spoznanje, da Lonča-rovci delijo usodo Panovec, ki so že povsem opusteli.
NEKOČ LONČARJEVO
Hoteli smo se pogovarjati s temi starimi ljudmi. Niso bili voljni kramljati; kar nekaj je bilo takih, ki so se »skrili« v svoje hiše, od katerih je veliko lesenih ali pa so sicer zidane, a jih je načel zob časa, kot pravimo, ne obnavlja pa jih nihče. Emil Kol-taj, 67 let je star, je spregovoril, slikati pa se ni pustil. Povedal je, da so bili za časa Avstro-Ogrske pri vsaki drugi hiši lončarski obrtniki, zato se je naselje tedaj imenovalo Gerencse-
J|MA
W ♦ iMmimi _ V’ »B ; K S8BOT5I0 W MM
Po nastanku (stare) Jugoslavije se je naselje imenovalo Lončarjevci. V njem je bil celo sedež občine.
rocz, nato pa Gerohaza. Po nastanku Jugoslavije oziroma Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je naselje dobilo ime Lončarjevci. Sogovornik je to dokumentiral s tablo, ki jo je prinesel s podstrešja. Tedaj so bili Lončarjevci celo občina, ki je spadala v »srez mursko so-botski«, kot je črno na belem napisano na tabli. Na njej sta
Jože Farkaš iz Lončarovec se muči na kmetiji, vendar zaradi slabe zemlje ni pravega dohodka.
enakovredno zastopana latinica in cirilica, kar kaže na unitarizem srbske vladavine. Seveda nas tokrat ni zanimalo, kako so Lončarovčani (tako sp imenuješ jo od 1945. leta) živeli tedaj, ampak, kako se prebijajo zdaj.
Emil Koltaj o tem ni hotel govoriti, saj, ko tje le izustil, od življenja ne more več veliko pričakovati, razen da umirjeno preživlja starost. Živi bolj ali manj sam, družbo pa mu delata (in ga tudi precej' staneta) dva konja. Pojasnil je, da so na domačiji vedno bili štirinožci in da tako mora ostati. Še dobro, da ima dobro pokojnino.
MALO IZJEM: FARKAŠEV!
Ko smo v Lončarovcih spraševali za kmeta, ki še kolikor toliko diha in ima celo podmladek, so nam omenjali par imen. Odločili smo se za obisk na domačiji Jožeta Farkaša.
»Bolj ali manj smo zadovoljni s tem, kar imamo,« nam je pripovedoval. »Naša kmetija ima 5 hektarjev zemlje, poleg tega pa obdelujemo še 2 hektarja najetih zemljišč. Zemlja tod je prodnato peščena in ilovnata, zato ne daje obilnega pridelka, četudi jo dobro pognojimo. Na teh naših pobočjih ni prave možnosti za primerno življenje. Mi,
starejši, smo še nekako vztrajali, drugače je z mladimi, ki so že odšli ali pa si prizadevajo, da bi krenili tja, kjer so možnosti za boljše življenje. Tako tudi moj sin, ki se je sicer izučil za poklic, komaj čaka na priložnost, vprašanje pa je, ali se mu bo ponudila, kajti dobro vemo, da se je težko zaposliti.«
Farkaševi pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen, nekaj rži in krmno peso. Vsakega po nekaj. Gospodar je bil svojčas na delu ■v tujini in s prihranki pripomogel, da je kmetija sodobno urejena in ima celo manjši kombajn, vendar le za lastne potrebe. Vse to kje drugje ne bi izstopalo, v Lončarovcih pa. Škoda, ker ni več takih. Tedaj bi bilo v kraju življenje, zdaj pa je vse več smrti.
Š. Sobočan
eltinski grad se podira
Zgodilo se je to, kar smo samo lahko pričakovali. Beltinski grad iz 13. stoletja se podira. Graščina, ki je menjala nekaj lastnikov — zadnji lastnik je bila rodbina Zicky — se je po drugi svetovni vojni znašla v nemilosti. Celotno premoženje so raznesli, vanj pa se je vselila vojska. Zaradi potreb nižje gimnazije so beltinski grad leta 1950 obnovili. V tem času, kakor tudi v času, ko je bila v njem osnovna šola, je bil grad primerno vzdrževan, tako da so bili vsi prostori uporabni. Po izselitvi osnovne šole leta 1978 pa je bilo grajsko poslopje zapuščeno in dostopno vsakomur, saj ni bilo pravega lastnika. Nepridipravi pa so iz gradu odnesli še okna in vrata, skratka vse tisto, kar je bilo še uporabno. Tako je srednjeveški grad v Beltincih začel iz leta v leto bolj propadati, saj ga ni nihče vzdrževal, spomeniško varstvo pa tudi ni dovolilo nobenih spre-minjevalnih posegov. Da grad propada, so Beltinčani nenehno opozarjali odgovorne, vendar zaman. Pred dnevi seje na gradu sesula streha, tako da izgleda kot prava razvalina. To pa je tudi znak, da se končuje življenjska doba zgodonjebaročnega spomenika. Kaj bodo naredili z gradom sedaj? Ali ga bodo podrli? Morda pa bi ga lahko izkoristili filmarji za snemanje GROZLJIVKE? Za kaj drugega namreč ni več uporaben. Mar ne?
Foto: F. Maučec
Javna dela za 170 delavcev
Soboka enota Zavoda za zaposlovanje je dobila prve dni julija z republiškega sekretariata seznam odobrenih projektov za javna dela v Pomurju. Čeprav postopek odobravanja programov za javna dela še ni končan, pa je večina programov, ki so jih pripravili v Pomurju, že odobrenih oziroma rešenih.
V soboški občini naj bi v javnih delih dobilo delo 95 delavcev, in sicer za oskrbo ostarelih 24, pri zasajanju vetrobranskih pasov in brežnin okrog akumulacijskega jezera 11 delavcev ter pri obnovi gradu v Murski Soboti 60 delavcev. V Gornji Radgoni bo 10 delavcev čistilo divja odlagališča in obcestne jarke, pri pomoči ostarelim bodo sodelovali trije delavci ter 26 pri obnovi gradu. Iz radgonske občine so v republiki zavrnili projekt vzdrževanja športnih objektov. Prav tako niso odobrili ljutomerskega projekta, v katerem bi delalo 20 delavcev, in sicer za poljska in vinogradniška dela med sezono, sprejeli pa so projekt
pomoči ostarelim s šestimi delavci ter urejanja divjih odlagališč, prav tako za šest delavcev.
V Lendavi pa so javna odlagališča že uredili, prav tako z javnimi deli, delali pa so štirje delavci.
Ker sprejemanje programov v republiki še ni končano, pričakujejo, da bodo dobili odobritev tudi za odpravo posledic agresije v Gornji Radgoni, in sicer za 30 delavcev, odgovor pa morajo dobiti tudi za načrt vzdrževalnih del v domu društva za telesno vzgojo v Gornji Radgoni. Tu naj bi delalo 9 delavcev. V Pomurju naj bi torej z javnimi deli dobilo delo 170 brezposelnih. Soboška enota Zavoda za zaposlovanje je o odobrenih projektih obvestila izvršne svete, tako da bodo sedaj morali pripraviti vse potrebno za začetek del. Svoj delež ali prispevek bodo namreč morale dati tudi občine, saj republika v javnih delih sodeluje (le) s plačilom dela delavcev.
mh
koprive prekrile
b. grobove
^e>s kat S™°.zares čudni. Kako hitro radi pozabimo na svoje naj-er'mi smo vrsto let živeli skupaj, se z njimi veselili in žalo-
k.
V	a!: H
»Hi d anje “ drugače prenašali vsakdanje življenje. Zgovoren zgled a ^kopališče v Noršincih pri Murski Soboti, ki se na povr-
^rii1' »jih°V razPros'ira ob košatih kostanjih. Koprive in osat so sk ua zadnja bivališča in spomin je šel v pozabo. Ob lepi
V%«s’ ae ni0 Vdelanih poljih nas tako zapuščina še bolj zbode v
V v3si kaj, da ne bo obsojali tiste svojce, zlasti pa odgo-s,»r । j^rno’ kl ?° dovolili, da je prišlo do tega. Če že nihče ne skrbi
s Urejenost nekdanjega pokopališča v Noršincih, bi ta pro-prcmenili vsaj v skromen spominski park.
BELTINCI
Še letos kabelska televizija
V krajevni skupnosti Beltinci so med krajani izvedli anketo o gradnji kabelske televizije. Zanjo se je odločilo spodinjstev. Zato je krajevna skupnost že naročja Jde.n^ro' jekt pri najugodnejših ponudnikih. Tako računajo, da bodo z gradnjo kabelske televizije začel, že w prvi po|o;icj prihod. njega meseca, dela pa naj bi dokončali še letos Vsak naro črnk bo prispeval od 800 do 1000 OEM v dinarski protivredno-
Vrtci odprti
V juliju in avgustu bodo vzgoj-no-varstvene enote v Murski Soboti poslovale z nekaterimi manjšimi spremembami. Zaradi letnih dopustov se bodo delavci menjavali in tako omogočili, da bodo nekateri vrtci odprti vse poletje. Različni oddelki se bodo zaradi manjšega števila otrok in vzgojnovarstvenih delavcev združili. Vrtci, ki bodo v poletnih mesecih delovali neprekinjeno, so na Št. Kovača, Gregorčičevi, Talanyijevi in Lendavski ulici ter v Beltincih.
V tem času načrtujejo v vrtcih tudi večja popravila, pleskanje in pripravo prostorov za novo šol-
vse poletje
sko leto, zaradi česar bodo morali oddelki občasno menjavati bivalne prostore. Vzgojno delo bo ob primernem vremenu na prostem. Predvidevajo razne izlete v naravo in kopanje v kopališčih. Vzgojiteljice, ki imajo izpite za plavanje, pripravljajo plavalne tečaje in najrazličnejše igre v vodi. Želja in vsekakor potreba otrok pa je, da te tople poletne dni preživijo s starši. S tem starši osrečijo svojega otroka in pomagajo delavcem, da jim omogočajo koriščenja letnega dopusta, tistim, ki bodo opravljali svoje delo, pa zagotovili primerno število otrok v oddelkih.
Dragica Heric
Škofu Jožetu Smejii so v Pušči pripravili prisrčen sprejem. Dobrodošlico mu je v verzih zaželela tudi mala Damjana.
Foto: Š.S.
Marija v Pušči
Med verskim obredom, ki se ga je udeležila množica Puščanov in vernikov iz sosednjih krajev, je v nedeljo mariborski pomožni škof Jože Smej v romskem zaselku Pušča pri Murski Soboti blagoslovil kip karmelske Matere božje in kapelico. Oboje je dal postaviti Stanislav Kaludjerovič s pomočjo zaselčanov. V priložnostnem nagovoru je g. Smej čestital Puščanom, da so v svoj kraj postavili prav znamenje karmelske Matere, katere prihod je prerok napovedal več stoletij pred Kristusovim rojstvom. Soboški župnik Franc Režonja pa je povedal, da so se Puščani na slovesnost pripravili tudi duhovno.
Š.S.
-----------
JULIJA 1991
Stran 13
kronika
Strela treščila v domačijo
V ponedeljek, 17. junija, je ob 1-45 ognjena strela treščila v tanovanjsko in gospodarsko po-iopje J.H. iz Grabišinec 20 pri iornji Radgoni. Zgorelo je strešje v velikosti 27 krat 8,5 retra, 50 kubičnih metrov sena, adušila pa se je tudi večja svi-ja. Po nestrokovnih ocenah je code za 400.000 dinarjev. Ogenj a pogasili občani in gasilci iz idma ob Ščavnici, Stare Gore, rabšinskega Brega, Bučkovec
Gornje Radgone.
Poškodovani voznik in sopotniki Zunaj vasi Kunova v radgonski občini se je 19. junija ob 20.35 zgodila huda prometna nesreča. Materialna škoda znaša 170.000 dinarjev, hudo pa se je poškodoval voznik B.Š. iz Polja 5/9 pri Ljubljani in 4 sopotniki. Osebni avto je namreč v Kunovi pri domačiji številka 41 zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil J.P. iz Trstenika pri Lenartu. Prišlo je do čelnega trčenja in opisanih posledic.
Neprimerna hitrost in vinjenost?
Vzrok za prometno nesrečo, ki e je zgodila 20. junija ob 21. uri n 40 minut v Tišini, naj bi bila rrevelika hitrost in domnevna vi-sjenost voznika osebnega avto-aobila M.Š. iz Sodišinec 1. Nje-jov avto je zaneslo na levo stran /ozišča in je trčil v drog elektri-jne napeljave. Gmotno škodo so jcenili na 100.000 dinarjev. Voz-tik M.Š. se je poškodoval lažje, sopotnik R.K. iz Sodišinec pa hudo. Zdravi se v rakičanski bolnici.
OBRAMBA PRED TOČO IN IGRE OKROG NJE
AH se bomo proti toči spet borili z zvonovi in molitvijo?
Je že tako; da vsaka stvar zbuja pozornost, ko se zgodi. Če pa gre za kaj večjega, je razburjenost ljudi toliko večja. Zadnje neurje, ki je naredilo veliko gmotno škodo v nekaterih vaseh lendavske občine, še zlasti pa toča, ki je dobesedno oklestila njive v Žitkovcih in Kamovcih, je seveda dovolj velik vzrok, da ljudje iščejo odgovor na vprašanje, zakaj ni delo- • vala obramba pred točo in kdo , je za to odgovoren. Po prvih grobih ocenah je škode po neurju za pribl. 40 milijonov dinarjev. Toča je poškodovala ali uničila poljščine, vinograde in nekategorizirane ceste, zlasti v vinogradih. Škoda je tako velika, pravijo pri izvršnem svetu Skupščine občine Lendava, da je sami ne bodo mogli poravnati, zato so že poklicali na pomoč republiški izvršni svet.
KAKO JE Z OBRAMBO PRED TOČO, DELUJE ALI NE?
Obramba pred točo v Sloveniji je začela delovati leta 1971, torej pred 20 leti. V naših krajih, tudi v lendavski občini, je začela delovati nekoliko pozneje, leta 1978. Temelji na vnašanju srebrovega jodida v oblake. Ta srebrov jodid so pavza-prav jedra za oblikovanje vodnih kapljic in več je teh jeder, manjše vodne kapljice se oblikujejo. Tako dosežemo, da se zrnca toče ob padanju skozi atmosfero raztopijo in namesto kot toča padajo kot dež ali kvečjemu kot zelo drobna toča. To pa je seveda odvisno od pravočasnega streljanja.
Po oblike rezul do 8 obra, kako oblak temelj
etu, kjer imajo različne brambe pred točo, so seveda različni, od 40-,totna pa je uspešnost pred točo. Sistemi, rebrov jodid vnaša v i torej različni, naš pa ključno na raketah. V
BILA JE VOJNA
Oficirji jugoslovanske armade na tožilstvu
Z Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti so nas obvestili, da so delavci kriminalistične službe podali temeljnemu javnemu tožilstvu v Murski Soboti kazensko ovadbo zoper osumljene
Poroke
MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA — Jožef Kovač, miličnik iz Andrejec, in Bernarda Kular, delavka iz Andrejec; Alojz Bagar, likalec iz Tropovec, in Suzana Kuzma, šivilja iz Brezovec; Milan Cbr, mesar iz Budi-nec, in Bernarda Horvat, šivilja iz Bukovnice; Roman Karajica, elektrikar komunikacij iz Meli-nec, in Irena Smodiš, Šivilja iz Melinec; Anton Gomboc, kmetovalec iz Korovec, in Marija Kranjec, tekstilna konfekcionar-ka iz Murskih Petrovec.
ČESTITAMO!
Velika hitrost — trčenje
V.W. iz Beltinec, Panonska ulica, se je 20. junija peljal z osebnim avtom po lokalni cesti Gornja Bistrica — Melinci. Vozil naj bi prehitro, zato mu v Gornji Bistrici ni uspelo izpeljati ostrega ovinka in je vozilo zaneslo na bankino, nato pa je udarilo ob most, nazadnje pa se je prevrnilo na bok in obtičalo v jarku. Gmotna škoda znaša 50.000 dinarjev, voznik pa se je hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico v Rakičan.
lendavski občini so štiri raketna izstrelišča v Lendavskih Goricah, Dobrovniku in Brezovici. Le-ta so povezana z radarskim centrom na Lisci, ki odkriva točonosne oblake za vse območje Slovenije in daje strelcem ukaz, kdaj streljati v katero smer in kako visoko. V Lendavi ugotavljajo, da zaradi toče niso imeli večje škode, odkar
PROTITOČNA
ZAKAJ
imajo obrambo pred njo. Ljudje so bili doslej zadovoljni. To
smo med drugim slišali tudi na prizadetih krajih od ljudi, ki so
takšno opustošenje videli prvič
v svojem dolgem življenju. Ljudem v lendavski občini je toliko manj razumljivo početje nekaterih poslancev v skupščini Slovenije, ki so bili za predlog zakona o ukinitvi sistema obrambe pred točo z utemejit-vijo, da takšna uspešnost obrambe ni dokazljiva. Na srečo je prevladal razum in za letošnje leto je bilo dogovorjeno, da bo ta sistem še deloval za celotno območje občine in velik del Slovenije. Skupna površina za obrambo v severovzhodni Sloveniji pa je
pripadnike jugoslovanske armade, ki so izvršili kazniva dejanja vojnih hudodelstev zoper civilno prebivalstvo, poleg tega pa naj bi vlomili v civilne objekte.
Polkovnika Berislava Popova so prijavili zaradi storitve kaznivega dejanja vojnega hudodelstva nad civilnim prebivalstvom, saj je kot poveljnik tankovske enote, ki je zasedla mednarodni mejni prehod v Gornji Radgoni, ukazal streljati z lahkim in težkim orožjem na civilne osebe, stanovanjske hiše, poleg tega je velel streljati brez izbire cilja v naseljih Hrastje —Mota, Radenci in Gornja Radgona. Posledice: bilo je uničenih veliko stanovanjskih hiš, ubita pa sta bila dva civilna prebivalca.
Enota Berislava Popova je na območju mednarodnega mejnega prehoda v Gornji Radgoni izvršila 15 vlomov v stanovanja občanov in v različne prodajalne ter pri odhodu odpeljala na prikolicah, ki jih je prav tako ukradla, različne predmete v vrednosti najmanj 1.211.362,50 dinarjev. Kazenska ovadba je podana zoper polkovnika Popova in (ne)znane storilce.
Kazenska ovadba je' podana
GOMBOC
GRADBENI INŽENIRING MURSKA SOBOTA d. o. o.
Ob Kanalu 10. til.060/21502
IZVEDBA VSEH VRST GRADBENIH DEL
IZVEDBA KOMPLETNIH OBJEKTOV DAJEMO V NAJEM: OPAŽNE PLOŠČE, ŽELEZNE PODPORNIKE, MONTAŽNI FASADNI ODER
256.000 ha s 106 strelnimi mesti.
Stroški obrambe za en hektar so znašali približno 50 dinarjev, cena rakete pa je 3600 dinarjev. Če vemo, da jo plačujejo kmet, uporabnik, občina in republika in da cena ni visoka, nas vse bolj zanimajo motivi, zakaj naj bi ta sistem obrambe opustili.
OBRAMBA TOKRAT NI DELOVALA?
Odgovor smo poiskali pri Miranu Lovrinu, ki je odgovoren za kmetijstvo pri lendavski občinski vladi. Ta nam je povedal, da je izvrševalec obrambe pred točo Hidrometeorološki zavod Slovenije. Taje, ne da bi obvestil izvršni svet, 5. julija vsem strelcem odvzel radijske postaje, menda za potrebe teritorialne obrambe, o čemer še ni pisnega zagotovila. Strelci so ostali odrezani od radarskega centra na Lisci, obramba pred točo ni več delovala, toča pa je lahko mile volje pustošila. V Lendavi so imeli dovolj raket na vseh štirih izstreliščih. Izvr-
tudi zoper podpolkovnika Andri-jo Čondorja in kapetana I. razreda Branka Trkolja. Bila sta poveljnika kolone tankov in ukazala streljati na civilno prebivalstvo in stanovanjske hiše na območju Presike in Hrastje—Mote. Poškodovanih in celo uničenih je bilo več hiš.
Zaradi storitve kaznivega dejanja vojnega hudodelstva je uprava za notranje zadeve podala temeljnemu javnemu tožilstvu kazensko ovadbo tudi zoper neznane storilce — vojaške osebe — ki so na Gibini s tanki streljali na civilno prebivalstvo in stanovanjske hiše, pri tem pa je bila ena oseba telesno poškodovana, uničenih pa je bilo več stanovanjskih objektov.
Delavci organov za notranje zadeve bodo še, potem ko bodo zbrali dodatne podatke, podali kazenske ovadbe zoper vojaške osebe, ki so z raketami in mitraljezi streljali iz letal na civilne objekte v Gornji Radgoni, Murski Soboti in Ljutomeru. Tudi zaradi takega početja je bilo poškodovanih in uničenih več stanovanjskih objektov.
š. s.
šni svet skupščine občine Lendava bo zahteval od republiških pristojnih organov, da se sistem ponovno usposobi za delovanje, kajti nevarnost pred točo še ni minila, preti nam namreč vse do konca avgusta.
Glede obrambe pred točo pa je izvršni svet v Lendavi mnenja, da naj sistem ostane tudi v prihodnje. Pred nedavnim so bili v Mariboru pogovori, na katerih so obravnavali razvojni program TIMA Maribor, ki predlaga posodobitev obstoječega sistema na ta način, da bi bilo vnašanje srebrovega jodida v točonosne oblake kombinirano, to je letalsko-raketno. To pomeni, da bi v začetni fazi opravili vnos srebrovega jodida z letali, ko pa to ne bi bilo več smotrno, bi obrambo nadaljevali z raketami. Tak sistem bi bil po mnenju strokovnjakov uspešnejši in cenejši. Izvršni svet skupščine občine Lendava je podprl takšne predloge in rešitve. Financiranje pa naj bi uredili tako, da bi tretjino plačali uporabniki, tretjino občinski proračun in tretjino republiški proračun.
Menijo, da bi bilo strelcem potrebno kar najhitreje vrniti radijske aparate, urediti radarski center na Lisci in se ponovno zavarovati pred škodo. Zavedati se moramo, da so na njivah še koruza, vinogradi dobro kažejo, krompir in drugi pridelki pa tudi.
Kmeta ne zanimajo skupščinske zdrahe, zanima ga, kako bo lahko pospravil letošnje pridelke, jih po možnosti prodal in plačal davek. Če že plačujejo za obrambo pred točo, naj imajo od nje korist. Če pa vsega tega ne bo, se bomo vrnili k zvonovom in molitvi?
J D
Prejeli smo
POBUDA
Med pismi bralcev smo pred kratkim brale predlog zavednega Slovenca (prosimo ga, da sporoči svoje ime, priimek in naslov) za plemenito akcijo:
Vsak Slovenec naj bi podaril za obnovo Slovenije in utrditev njenega finančnega položaja po 1 gram zlata.
Ta predlog podpiramo in predlagamo:
Klubi vseh strank Slovenije in neodvisni poslanci naj izmed svojih vrst izberejo skupino strokovnjakov finančne stroke in organizatorje, ki bi izvedli akcijo zbiranja.
Taka nabirka bi bila notrditev že dosežene sprave Slovencev v teh težkih časih. Z njo bi se vsaj malo oddolžili padlim in ranjenim ter drugim žrtvam napada, izrazili zahvalo in moralno podporo vsem, ki so v najtežjih časih vztrajali pri predanem delu za svobodo Slovenije, neustrašeno
Pri Duričevih se tradiciji
gasilstva nadaljuje
Med tiste, ki so veliko storili za razvoj gasilstva v svojem kraju, vsekakor sodi 92-letni
Franc Durič iz Gerlinec. Starosta, ki je lani z ženo Marijo praznoval 65-letnico poroke, je bil leta 1925 med soustanovitelji gasilskega društva v Gerlin-cih. Polnih šestindvajset let je bil poveljnik društva, hkrati pa je bil tudi poveljnik sektorja. Kljub starosti se rad spominja razmer pred mnogimi leti, ko so se srečevali s številnimi težavami, vendar so z vztrajnim delom gasilsko društvo obdržali.
PISMO ZA JAVNOST
Svet staršev Vzgojnovarstvene organizacije Murska Sobota s J^, 7. 1991 sestal, prisotni pa so bili tudi nekateri člani kolektiva vrtc • pidi predvidene zamenjave ravnatelja vrtca in v z.vezi s tem posre 7 nosti, naslednja dejstva, stališča in predloge:
I.	Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine M-na svoji seji dne 15. 7. 1991 med dvema prispelima prijavama p° r Heleno Drk in ne dosedanjega v.d. ravnatelja g. Kataliniča.
2.	Ob takšni odločitvi smo potem, ko je informacija prišla v J bili zgroženi starši otrok, tej zgroženosti pa se je pridružila ta približno 180-članskega kolektiva.	„a
3.	Dosedanji v.d. ravnatelja je namreč z rezultati enoleta 6^ pri vodenju vrtca nedvoumno dokazal, da je še kako sp020.,^^ vljanje te funkcije, kajti delo, ki ga je v to vložil, je obrodilo ‘2Jeglroh^ dove, ki smo jih zagotovo lahko najbolje ocenjevali prav starslK0 smo jih za celo leto prepustili v varstvo vrtca. Da je temu res ta ji trdila tudi stroka, saj poudarjamo, da je pozitivno mndnje o tem la tudi pedagoška svetovalka zavoda za šolstvo.
4.	Poudarjamo tudi, da gre za človeka izjemne širine, njegovo komunikativnost do zaposlenih in razumevanje za,'enotvt odločitve, ki jih je prepuščal pedagoškim vodjem posameznih enot je kar 16), saj lahko tudi same potrdijo, da so njihove odločitve prevladovale v tem letu tako, kol še nikoli doslej, otg^jit
5.	Nesporno dejstvo je, da tako ogromna vzgojnovarstven zacija ne potrebuje za vodenje toliko strokovnjaka s pedagog pfO vostmi kolikor izjemno sposobnega organizatorja oz. gospoda vem pomenu besede, ki mora skrbeti predvem za to, da bo zag a go nične in materialne možnosti za uspešno pedagoško delo, zatr kot rečeno — v vrtcu pedagoški delavci.	V F.,
6.	Kdo drug kot starši smo tisti, ki lahko zatrdimo, da s vrsti v zadnjem letu kakovostno spremenili odnosi, ki zelo u8gSatfieillM jo na naše otroke, da se je izjemno izboljšala opremljenost P enot, da je postal bistveno prijaznejši zunanji in notranji izg^ je na splošno bistveno več občutka za redoljubnost in podoba
7.	Svet staršev se absolutno zavzema za to, da bo izvoV-iajat!11! |(r telja vrtca dosedanji vršilec dolžnosti in niti približno ne P2,s kakršnokoli zamenjavo. Kolikor so nam znani njegovi smeh r črti, ki se jih ni ustrašil niti v času, ko res nikomur v Sloveniji smo mnenja, da mora g. Katalinič svoje načrte vsaj dokofC 'fr f
8.	svet staršev, ki zastopa večinsko mnenje vseh Staršev cu, zato ne sprejema odgovornosti za odločitev, ki bi bila v vanisil gornjim stališčem, temveč je lahko ta odgovornost le na	pi
ščinski komisiji, ki pa pri svojem odločanju ni upoštevala n pit .j gornjih argumentov, temveč je zaigrala politično igrico, p", približno ni upoštevala, dabodo rezultate takšne podle igrl ~ svoji vzgoji in razvoju naši otroci.	.
9.	Svet staršev bo s svojimi stališči seznanil tudi vse tri -ščine občine Murska Sobota.	tT
Izgijnovarstvem^
odprli vrata v demokracijo in de-
segli veličastno zmago.
Nemogoče je našteti vse zasl11 žne v uniformah in civilu: bore TO, milico, civilno zaščito, tehnično in zdravstveno službo, ku' turnike, skupine in posameznik, novinarje in druge delavce P sredstvih obveščanja. Hva vam!
Na poti v samostojnost m°r mo pomagati tudi vsi drugi, vsa po svojih močeh! Vsakdo sic ne bo mogel prispevati v to n birko, bodo pa drugi prispeva več.
Pozivamo vse slovenske st® ke, da sprejmejo to zamisel i njeno organizacijo. V uspeh n birke ne dvomimo! : t|0
Iz gorčičnega zrna bo zras mogočno drevo slovenske sa®
Helen. O.rf Marja Polak, Ljubljana’ Stritarjeva Irena Virant
Takrat so imeli zelo s^.r01?xa. gasilsko opremo in orodje. 8 *oma, ko so se razmere izbo J ševale, in vključevanjem ® a dih je dobila gasilska deja'’ _ v kraju večje razsežnosti. Ze krat so kot obmejno gasd? ■ društvo sodelovali s sosednji društvi v Avstriji in si po®a®i(1 li. Leta 1940 so v Gerl® zgradili prvi gasilski dom, k' ga pred tremi leti zamenjal novim, sodobno urejenim mom, ki je ponos kraja in k namenjen samo gasilcem, t več vsem krajanom. Zar svoje aktivnosti v gasl*f.-t0-društvu je bil leta 1940 odli van s srebrnim križcem D ske banovine, ki ga še da -skrbno hrani. Prejel pa je plaketo veterana Občinske B sjlske zveze Murska Sob Ponosen je, da njegovo de gasilski organizaciji nadalj jo sin Franc, ki je bil vrsto sekretar, ter trije vnuki, ta k tradicija ostaja v družini- r s0 tako je zelo zadovoljen, da mu pred tremi leti zaupa® flV je prerezal trak in odpri gasilski dom v Gerlincm-našem obisku, ki ga je bil z vesel, smo mu zaželeli še v / zdravja in zadovoljstva. r-M
Stran 14
VESTNIK,
šport
ATLETIKA
NOGOMET
AKTUALNO V ŠPORTU
Odlična pomurska atletika
sko a sezona se počasi preveša v drugo polovico. Nekajteden-mervsirT Za-d’ poletne vročine pa tudi zaradi znanih političnih raz-črtovanl„?nii' *e Priložnost za oceno dosedanjega dela, pa tudi za na-
Sh 6)aVn?sti v Prihodnje.
tenisa v S'la težkim gmotnim razmeram je atletika poleg namiznega spešneižv1°™Urskern Prostoru že več kot dve desetletji ena od naju-meznit«. sP°rtnih panog. Resda po zaslugi nekaterih redkih posa-
NaiV’-Pa vendar|e.
venskem88 zaslu9 za to, da trenutno zavzema pomurska atletika v slo-MavsekT U9. ovanskem atletskem športu tako pomembno mesto, jim prizada . Pr'Pisati trenerju Tiberiju Lebarju iz Puconec, ki je s svo-ČiCo oh /Vnini deiom vzgojil marsikaterega odličnega tekača ali teka-
ČeoravT61^ do doigoprogaša.
ternel p° P™6 brazde pri AK Pomurje zaorali Milan Bale, Igor Pe-ženskah Sar’ Av9us1 Lukač in še nekateri drugi dolgoprogaši, pri beleži ak p sprinterke Vera Škraban, Miša Pfeifer in Diana Škoberne, ni mladi ati ?murie največje uspehe v 80. letih, ko so se uveljavili števil-so vsekak ■ ,ako v m°ški kakor tudi v ženski konkurenci. Med njimi Šiftar ter <°r lz?t°pali šprinter in mladinski državni reprezentant Vito
Hrov^^8^^3' '?or Potočnik, Dušan Rantaša, Štefan Fujs in Urn prosto ' Pr'šel je novi val mladih, ki so se kljub skromnim vadbe-Sloveniii ion™ enakovredno kosali na najrazličnejših tekmovanjih v akipni renhr —Od' *-eta 1987 je ekipa mladink AK Pomurje osvojila ve, Števan ' k' naslov v krosu, leto zatem pa so bile ekipno Pergarje-sta do sed • Va’ ®anfij®va in Slugova celo najboljše v Jugoslaviji. To °dl'kovali al naivečja klubska uspeha AK Pomurje. Ves ta čas so se $arnjan g ekaterijedki posamezniki: Bojan Šebjan, Marjan Gomboc,
Kij^ nr, ^rešk° Šarkanj, Toni Šterman in še nekateri drugi.
^ere anaka r ed,TI ze'° odmevnim rezultatom so ostale delovne raz-. i'ni dob • pa 36 s'abše. Zato so ob koncu 80. let klub zapustili
Poš^hk6*' z 'ziemo šprinterja Damjana Špura, ki je vse do le-odhodi be dose9al izvrstne rezultate na kratkih progah. Z njiho-Čeprav|e nastala praznina, ki je tako hitro ne bo mogoče zapolniti, ^bih, ge s° nekdanji člani AK Pomurje razstreseni po slovenskih 9a leta so d °Vi usPehi nadaljujejo tudi letos. V prvi polovici letošnje-V ^narod8^' vrst0 odličnih rezultatov, ki imajo določeno težo tudi pri žen m športnem prostoru.
arJg0 sezon ah *e b'la zel° usPešna Marija Števanec iz Borejec, ki že ^alagio .tekmuje za ljubljansko IBL Olimpijo. Na finalu Atletskega ^Tievpi so6h'|8 ^ApS) ie bila na 800 m prva, na 400 m pa tretja. Enako ^isrnvt iz n*eni nast0P' na pokalu Jugoslavije (APJ), nedvomno s 6niji in , J °bliki. Na 800 m je postavila najboljši letošnji rezultat v s®dbi ie bila t V ^asu novega osebnega rekorda 2:09,88. V elitni za-
Je član- retia- Izkazala se je še na nekaterih mednarodnih mitin-। Po riekT sl°venske reprezentance.
han r'b P°škodbah v prejšnji tekmovalni sezoni in v začetku rabote. KOn eduie zelo uspešno vrnitev Manuela Pergar iz Murske n krosu ■ ,ansk®ga leta je prestopila k IBL Olimpiji. Ze na repubii-? stez|. Na 4Dila odl'čna druga, svoje dosežke pa je znatno izboljšala 06ežila velik ie na 800 m četrta. Enako kot Števanečeva je za-j^šnirgK k uspeh na pokalu Jugoslavije, ko je na 800 m postavila K° tepre2 , : 12,09) in bila šesta. Tudi ona se je že prebila v slovenji, .^an Ra a,nco na srednjih progah.
0 v 4ubhani r°jak iz Murske Sobote, ki že več kot 20 let dela in ži-Zj 9ah s6 । ’ tekmuje za ŽAK ljubljana. Od odličnega tekača na dolgih drj^iboijže V zade*ku 80. let preusmeril v hitro hojo in še vedo velja n^avni rekr^H iug°slovanskega atleta v tej disciplini. Je republiški in Ortr nastoni r V hitri h°i' v disciplinah 20, 30 in 50 km. Po lanskolet-a hih dOg J?a evropskem prvenstvu v Splitu tudi letos beleži vrsto s?U ^Pj) i ezkov’ v glavnem v mednarodnem merilu. Na zveznem fi-ku0^9 dola - v hitri hoji na 10 ,m drugi. Svojo zelo uspešno in četrt
■ oktnK? športno pot naj bi Balek sklenil na letošnjem uličnem telo ^°'90Droa V.Murski Soboti.
in hastot) as ®eza Grabar iz Tešanovec, ki drugo tekmovalno se-Ve,lkem n/ 23 ekipo iz Ptuja, je pa tudi pomurski rekorder v malem n, ^ub vrstrat°nu' se do reprezentančnega dresa šele prebija.
s*o na p s’1 dobrih rezultatov na daljših progah doma in v tujini (2. L? krosu q nstvu Slovenije v malem maratonu, 3. mesto na republi-ita?69a slov^ °a APS in 7 na APJ v disciplini 20.000 m), je pot do naj-Of r®č ta $ enskega dolgoprogaša še dolga. Prav na dolgih progah je rnir^h1 Priča t^810 e,'tna zasedba (Vindiš, Rozman, Kejžar, Šalamun). Ca, 6kači nUdl podatek z nedavnega APJ, ko je bilo med prvimi sed-
n^arfen!,0^ kar6iz slovenskih klubov. Nekaj zadnjih let uvrš-PlibiK Ujan grned najboljše slovenske dolgoprogaše.
teCski Prvak Ur' ^lan AK Pomurie iz Murske Sobote, lanskoletni re-
Valrio s V teku na 100 m in na 200 m’ ie ze cel° letošnjo i e šele ezono poškodovan, tako da lahko pričakujemo solidne lepfpadinska dru^ Pol°vici leta.
s akovar.d ln Pionirska vrsta je letos sila presenetila, saj so dosegli te Opravto° Zel° veliko odličnih rezultatov na republiški ravni. Mor-’prve zasnove za ponovni vzpon AK Pomurje iz M. Sobo-
je r?®rsPektiven med mladimi je vsekakor Jože Kolar iz Večera- Sevnik na rePubliškem prvenstvu v krosu med pionirji drugi, na ku rC1- Je tuda v D°mžalah pa je med učenci osmih razredov celo i 00 m ' pionirski republiški prvak med učenci osnovnih šol v te-zkaaa| ■
v učencj 's tUdi- Jančar iz Beltinec, ki je bil na Dnevnikovem kro-0Jli5r,Skoku v razredov tretji, na republiškem finalu za učence tr0v । ®9a skaki 'no pa drugi. Kot kaže, bo dobila pomurska atletika to,09) alca v daljino, saj je že kot pionir premagal mejo 6 me-
i® lankarn' letos največ pokazala Klemenčičeva iz G. Rad-Pio ■ P^nirk soleteemu republiškemu rekordu v metu žogice med -. pnirkarni narn' d°dala še republiški naslov in rekord med starejši-jn r' hiladipK3 stevenskem osnovnošolskem finalu v atletiki.
JasrTiina phizs,°pajo predvsem srednjeprogašici Petra Klemen-^ujtman ter šprinterka Sonja Virag.
\	G. G.

Rajniki so tekmovali
ZTk(\u Je sklenjen prvi letošnji teniški turnir, ki ga je jaJU so j2v Sodelovanju s teniško sekcijo Partizana. Po konča-h?šisiVeržeh n 6 j1 tekmovanje. Pri dečkih je v prvi skupini zmagal S.n P'ni je r-, Rajhom, Cvetkom in Slavičem (vsi Ljutomer). V .aajholjši Sterman pred Babičem (oba Cven) in Še-An/11 'n Sej. tretji skupini pa je zmagal Šunko (Ver) pred Do-(ye Pteem (oba Ljutomer). Pri dekletih je bila najboljša J Pred Odarjevo, Meglovo in Mlinaričevo (vse Ljuto-
T. Ficko
Potrošnik namesto Beltinke
Sklenjen je bil prestopni rok za nogometaše in s tem je konec vseh ugibanj. Med pomurskimi ligaši, ki tekmujejo v slovenski in območni nogometni ligi, je prišlo do precejšnjih sprememb. Do največjih sprememb je prišlo v soboški Muri. Novi trener je postal Miloš Šiškič, bivši trener ljubljanske Olimpije, njegov pomočnik pa je postal Milan Ko-blencer, ki je doslej vadil Bakovce. Tehnični vodja pa še naprej ostaja Zlatko Tkalčec. Iz kluba so odšli: Kardoš in Bencak (Avstrija), Cesar (Turnišče), Abakumov, Lesjak, Šiftar in Štumpf (Bakovci), Črnko, Le-pert (Dokležovie), Gaševič (Radgona), Cirkvenčič (Jugokeramika), I. Cifer (Čarda), Stivan in Pulič (Tišina), Marin in Čarni (Puconci). Prišli pa so: Cener (Olimpija), D. Lebar in S. Lebar (Turnišče), Kovačič, Pre-kazi in Stipan (Varteks), Zver (Kladivar), Horvat (Pušča), Cener (Ro-mah), Jandrašič (Šalovci), Domjan (Tišina), Mešokič (Igman) in Zrim (Čarda). V prvo moštvo pa so vključili še mladinca Ivančiča in Dervari-ča.
V nogometnem klubu Nafta v strokovnem vodstvu ni prišlo do sprememb. Trener ostaja Zoltan Ambruš, pomočnik pa Karel Kapun (vratarji) in Stanko Preradovič. Tehnični vodja ostaja Aleksander Gašpar. Klub so zapustili: Herceg (Avstrija), David (Viko Omladinac), Horvat (MTČ) in Kerek (Mladost). Prišli pa so: Lackovič (Hotiza) Vodopija (Medžimurje) ter mladinca Djurkač in Baša.
V nogometnem klubu Beltinka je trenerske posle prevzel Nikola Škrbič, ki je doslej vadil Dokležovje, njegov pomočnik bo Jože Sečkar, tehnični vodja pa ostaja Zvonko Balantič. Klub so zapustili: Zoran Cirkvenčič (trener), Jančar in Kreslin (Avstrija), Donko (Bistrica), Jona (Lipa) in Jaklin (Ižakovci). Prišli pa Baranja (Svoboda), Donša (Rakičan) in Ivančič (Kresnice) ter mladinci Antolin (Ižakovci), Horvat in Žerdin (Lipa).	,
Te dni so predstavniki trg^kega podjetja Potrošnik in Nogometnega kluba Beltinka podpisalr^porazum o pokroviteljstvu. Tako se je nogometni klub Beltinka preimenoval v Nogometni klub Potrošnik.
Z 20. julijem sta s pripravami začela tudi oba pomurska ligaša v območni slovenski ligi — vzhod. V nogometnem klubu Turnišče bo strokovno vodstvo ostalo nespremenjeno. Trener bo Franc Litrop, pomočnik Mirko Škalič in tehnični vodja Franc Lacko. Klub so zapustili S. Lebar in D. Lebar (Mura) ter Rous (Bistrica). Prišli pa so: Cesar (Mura), Ga-vrič (Dobrovnik) in Ternar (Nedelica). Pri nogometnem klubu Veržej bo tudi v prihodnje trenerske posle opravljal Vlado Vlaškalič, njegova pomočnika pa bosta Janko Irgolič (vratarji) in Boris Rantaša. Klub je zapustil Slana (Nemčija). Prišli pa so: Nemec, Kosi, R. Sobočan in S. Sobočan (vsi Ljutomer).	Feri Maučec
— ATLETIKA----------------------------------------
Balek v Maleziji
V Kuala Lumpurju v Maleziji bo 11. avgusta 1991 mednarodni atletski miting. Organizator tega tekmovanja je povabil iz Jugoslavije tri tekmovalce v hitri hoji, dva moška in eno žensko. Zvezni kapetan dr. Dane Korica je za tekmovanje prijavil tudi Milana Baleka. To naj bi bila za veterane Baleka vsekakor lepa nagrada za njegovo 25-letno atletsko kariero in dogloletno članstvo v državni reprezentanci. S povabilom hodcem je organizator tudi prevzel plačilo stroškov, saj Atletska zveza Jugoslavije nima denarja.
—MALI NOGOMET--------------------------------------
ZBIRAJO PRIJAVE MOŠTEV
Občinska zveza klubov malega nogometa Murska Sobota obvešča vsa zainteresirana moštva malega nogometa, ki se želijo vključiti v ligaško tekmovanje, naj se čimprej prijavijo na zvezi v Murski Soboti, Mladinska 3. Prav tako zbirajo moštvene prijave za ligo veteranov.
Plavalni in teniški tečaj v Ljutomeru
V okviru akcije Naučimo se plavati v Pomurju že vrsto let organiziramo začetne in nadaljevalne plavalne tečaje in s tem odpravljamo plavalno nepismenost. V zadnjih letih pa je v naši pokrajini vse več teniških tečajev, kar omogočajo številna igrišča, ki smo jih zgradili. Zlasti je razveseljivo, da je teh tečajev vedno več tudi v drugih pomurskih občinah, ne samo v soboški. Tokrat smo obiskali plavalni in teniški tečaj v Ljutomeru, ki ga organizira Zveza telesnokulturnih organizacij Ljutomer v sodelovanju s teniško sekcijo domačega Partizana. Plavalni tečaj obiskuje ,40, teniškega pa 25 začetnikov, kar pomeni, da je med mladimi veliko zanimanje za tovrstne športne dejavnosti.
TONE FICKO — vodja tečaja: »Po programu ZTKO Ljutomer je vsako leto v šolskih počitnicah predvidena organizacija različnih dejavnosti. Med te sodi tudi organizacija plavalnega tečaja, ki ga vodim. Vesel sem, da se letošnjega prvega plavalnega tečaja udeležuje tolikšno število mladih, upam pa, da bo tako tudi vna-
prej. Namen plavalnih tečajev je, da se vsi tisti, ki še ne plavajo, naučijo plavati. Žal se teh tečajev udeležujejo le mladi, medtem ko starejše težko pritegnemo zraven. Na njihovo željo smo lani organizirali tečaj v večernih urah. Letos pa sta se prijavila le dva, kar pa je premalo za organizacijo tečaja. Med enotedenskim tečajem se večina otrok nauči plavati, so pa tudi taki, ki tega ne zmorejo.«
TIHI BABIC iz Cvena: »Vesel sem, da obiskujem plavalni tečaj, saj se želim naučiti dobro plavati. Za ta tečaj me je navdušil oče. Z dosedanjim potekom tečaja sem zadovoljen, saj mi pomeni tudi sprostitev. Naučil sem se že malo plavati, najrajši pa skačem v vodo. Poleg tega pa obiskujem tudi teniški tečaj. To začetno znanje, ki si ga pridobivam, si želim izpopolnjevati tudi v prihodnje. Zato upam, da bom obiskoval tu- ’ di nadaljevalni tečaj.«
DAMIR BEŽAN — vaditelj tenisa: »Lani sem prvič vodil teniški tečaj v Ljutomeru, tako da imam tokrat že nekaj več izkušenj. Z otroki, ki obiskujejo
Od leve proti desni: Tone Ficko, Tihi Babic, Damir Bežan, Jasna Križanič, Andrej Munda, Tomi Makoter.
Nadaljevati tekmovanje
Tudi v športu smo bili soočeni z dejstvom, da je do aktualnih dogajanj potrebno zavzeti določena stališča in ponuditi predloge, da bi premostili težave. Športniki so danes v nezavidljivem položaju in iščejo rešitve. Tako je bila povsem razumljiva odločitev slovenskih športnikov, da med agresijo na Republiko Slovenijo niso nastopali v reprezentancah Jugoslavije. Športna zveza Slovenije si bo prizadevala za postopno razdružitev z jugoslovanskimi organizacijami, kar pa ne bo lahko. Trenutno je stališče osrednje športne zveze v Sloveniji, naj vsi športniki nadaljujejo s treningi in tekmovanji. Zavedati se moramo, da bi prekinitev treninga, tekmovanja in vzdrževanja športnega režima povzročila padec športne zmogljivosti, kar bi bilo težko nadoknaditi. Zato je bilo sprejeto stališče, da slovenski vrhunski športniki nastopajo za jugoslovanske vrste in na zveznih tekmovanjih povsem legitimno in moralno neoporečno. To stališče naj bi veljalo vse dotlej, dokler ne bo dogovorjen in pojasnjen status Republike Slovenije v mednarodnem športnem svetu.
Ministrstvo za šport in Športna zveza Slovenije sta v ta namen poslala apel mednarodni športni javnosti, katerega namen je seznanitev z razmerami na športnem področju. Rečeno je tudi, da je potrebno izvajati vsa tekmovanja v občinah, v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer je zagotovljena varnost. V Pomurju in v Sloveniji se lahko mirno lotimo vseh dejavnosti, ki so bila predvidena v koledarju. V naslednjem odbobju pa čaka veliko dela republiške strokovne organizacije, ki si morajo prizadevati za ohranitev in utrjevanje odnosov z jugoslovanskimi zvezami. Pri tem pa vrsto težav povzročajo hitro se spreminjajoče razmere, do nove tekmovalne sezone pa je ostalo le malo časa. Tako je tudi nemogoče napovedovati razplet in odgovoriti na številna vprašanja v zvezi s prihodnjimi tekmovanji. Prizadevati pa si moramo, da ohranimo nepretrganost intenzivne športne dejavnosti. Bolj kot kdajkoli poprej je potrebno strniti vrste in opraviti svoje poslanstvo športnikov, športnih delavcev in organizatorjev.
Ludvik Zelko
V NEDELJO V LJUTOMERU
Prva dirka Marka Slaviča
Na hipodromu v Ljutomeru bodo v nedeljo, 28. julija 1991, ob 14. uri zanimive kasaške dirke, ki jih prvič prireja znani rejec in tekmovalec Marko Slavič iz Ključarovec. Med slovenskimi bodo sodelovali tudi kasači iz tujine. Posebno zanimivo bo, ko bodo na stezi vsi slovenski derbisti. Zanimiv pa bo tudi priložnostni program tako za otroke kot odrasle. Predvidevajo tudi po- _ kušnjo ljutomerskih vin. S prireditve pa se bo oglasil tudi Radio Murska Sobota in prenašal nedeljsko kuhinjo.
Nogomet
V nedeljo Potrošnik : Mura
Nogometaši Mure, ki se že nekaj dni pripravljajo za novo tekmovalno sezono, so odigrali prvo prijateljsko tekmo v Ladanji in z domačim moštvom igrali neodločeno 2:2. Oba gola za Muro je dosegel Pre-kazi. V nedeljo pa bo prijateljska tekma med Muro in domačim Potrošnikom v Beltincih.
ta začetni tečaj, sem zadovoljen, čeprav imam mlajšo skupino. Radi poslušajo nasvete in so disciplinirani. Na tečaju večina otrok dobi osovno znanje, nekateri pa tudi ne. Na razpolago imamo tri igrišča, kar je zaenkrat dovolj. Želeli pa bi jih vsekakor več. Tudi s številom tečajnikov sem zadovoljen, upam pa, da se jih bo tudi drugega tečaja udeležilo toliko. Si-<;er pa se tudi sam nenehno izpolnjujem v teniški igri.«
JASNA KRIŽANIČ iz Borec: »Za teniški tečaj v Ljutomeru sem se odločila sama, ker me ta igra, ki jo nenehno spremljam po televiziji, zelo zanima. Na tečaju je lepo in zanimivo, zato ga tudi z veseljem obiskujem. Zadovoljna sem tudi s tem, kar sem se doslej naučila. Upam pa, da bom do konca tečaja to znanje še izpopolnila. Zelo rada serviram, kar je pri tenisu zelo pomembno. Vesela sem, da imamo v Ljutomeru možnosti za organizacijo teniških tečajev. Škoda le, da se nekateri moji sovrstniki ne odločajo za to lepo igro.«
ANDREJ MUNDA iz Ljutomera: »Čeprav sem še majhen,
me je oče navdušil, da obiskujem začetni plavalni tečaj. Tu nas je veliko, ki se poznamo med seboj, tako da sem zelo zadovoljen. Moram povedati, da me je oče že prej naučil malo plavati, saj večkrat obiskujeva plavalna bazena v Ljutomeru in Banovcih. Vode se ne bojim in nekaj metrov že preplavam. Na ta način pa se tudi zabavamo. Upam, da se bom do konca tečaja naučil še bolje plavati. V prihodnje pa bom obiskoval tudi nadaljevalni tečaj.«
TOMI MAKOTER iz Cvena: »Prvič sem na tenškem tečaju v Ljutomeru. Zanj sem se navdušil kar sam, saj si želim, da bi čimprej znal dobro igrati tenis. Naučil sem se že posamezne udarce, najraje pa igram pri mreži. S potekom tečaja sem zadovoljen, saj se naši učitelji trudijo, da bi nas v enem tednu čimveč naučili. V tej igri se bom izpopolnjeval tudi v prihodnje, zato nameravam obiskovati tudi nadaljevalni tečaj. Upam, da se bom sedaj lahko uspešne kosal v tej igri tudi z očetom.«
F. M.
I I I I I I I I Foto: F. M. |
JULIJA 1991
Stran 15
Zastoji pri obnovi ambulante
v Radencih
Izvajalec obnovitvenih del v zdravstveni ambulanti v Radencih je zaprosil za podaljšanje izvedbenega roka. Vendar, kot je povedala direktorica radgonskega zdravstvenega doma, lahko razumejo zastoj zaradi vojne in prekinitve del, ne morejo pa odobriti podaljšanja del skoraj za mesec dni. Na radensko ambulanto so namreč vezani ljudje, predvsem starejši s kapelskega konca, ki z avtobusom le s težavo pridejo do zdravnika v radgonski zdravstveni dom. Podaljševanje časa za obnovo radenske zdravstvene ambulante ni sprejemljivo tudi zato, ker so izvajalcu delo plačali vnaprej.
mh
ZDRAVSTVENI ZAVOD
O drugačni organiziranosti v jeseni
Pred dobrim mesecem je bilo v pomurski zdravstveni organizaciji pa tudi v skupščinskih klopeh soboške občine aktualno vprašanje o drugačni organiziranosti prejšnjega Pomurskega zdravstvenega centra ali sedaj zavoda. Imenovali so posebno komisijo, ki naj bi ugotovila vse pozitivne in morda negativne posledice razdruževanja ali drugačnega organiziranja zdravstva v Pomurju, in sicer z vseh plati. Kot smo že pisali, si predvsem soboški zdravstveni dom želi samostojnosti. Komisija je svoje delo že opravila, tako da so na upravi zavoda napisali že tudi elaborat. Vendar pa ga zaradi sedanjih razmer, v katere sodijo tudi velike finančne težave, in zaradi dopustov_ne bodo obravnavali pred jesenjo.	mh
Ni še rečeno, kdaj v pokoj
Dovoljenje za krčenje
zdravstvenih pravic
Skupščinski poslanci so si vzeli kar dva dneva za razpravo o družbeni zakonodaji, predvsem pa so vzeli pod drobnogled predlog za izdajo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter tri predloge zdravstvenih zakonov: o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o zdravstveni dejavnosti in o lekarništvu.
Med razpravo o pokojninskem zakonu so se ustavljali ob nekaterih bistvenih spremembah, ki naj bi jih prinesel. Gre za postopno spremembo pogojev za upokojevanje ali za zvišanje starosti za pridobitev pokojnine. Precej delegatov je menilo, da je v sedanjem času, ko se brezposelnost veča, vprašljivo povečevati delovno dobo in to vprašanje naj bi pisec zakona še enkrat
RADENSKA — ZVEZDA MURSKA SOBOTA, d.o.o.
69000 MURSKA SOBOTA, Trg zmage 8
Objavlja
JAVNO DRAŽBO
naslednjih motornih vozil in delovnih strojev:
1.	TAM 110 T, letnik 1976
— izklicna cena 35,000.00 din
2.	TAM 110 T, letnik 1978
— izklicna cena 45,000.00 din
3.	ZASTAVA tip 850
— izklicna cena 10.000,00 din
4.	ELEKTROVILIČAR, letnik 1975
— izklicna cena 60.000,00 din
5.	4 ŽITNIH SEJALNIC — novih
— izklicna cena 54.500,00 din
Vozila pod zap. št. 1, 2 in 4 so vozna.
Dražba bo 3. avgusta 1991 v enoti PRODAJNI CENTER PIJAČ v
MURSKI SOBOTI, Markišavska 1, ob 9. uri.
Interesenti morajo pred začetkom položiti varščino v višini 10 % izklicne cene.
Interesent, ki uspe na dražbi, mora poravnati kupnino in prevzeti vozilo v 8 dneh, sicer izgubi pravico do varščine.
Informacije se dobijo v enoti PRODAJNI CENTER PIJAČ po telefonu 21-339.
CLAUDE D’ENRI IN CRISTIAN ROS’S
ELA Beltinci, prodajalna tekstila in drogerije
— Pestra in ugodna ponudba tekstila in.
... in priznana kozmetika:
NOVO NOVO NOVO NOVO
proučil.
Videnje procesa upokojevanja in zaposlovanja v njuni povezno-sti se mi zdi pomembno še z druge strani. Delegati so namreč s temi vprašanji postavili v drugi plan vprašanje preživetja ssitema (pokojninskega), čeprav je zakonodajalcu to bilo pri pripravi novosti glavno vodilo. Ali, kot so razlagali, radi bi upočasnili dotok novih upokojencev. Delegati
so namreč s svojimi pripombami novo zakonodajo postavili v funkcijo življenja, posameznika in družbe in ne le obstoja pokojninskega sistema. Bili so tudi za postavitev kapitalskih odnosov oziroma za pokojninski sklad, kajti sedanji pokojninski .sistem temelji na generacijski solidarnosti — mladi (zaposleni) prispevajo za upokojence (pokojnine). Zaradi spreminjanja starostne strukture prebivalstva, večanja števila upokojencev nasproti zaposlenim je pokojninski sistem zašel v velike finančne težave. Denarja za pokojnine ni dovolj, kaj šele, da bi se oplajal v kapitalskih odnosih.
Kot vemo, je zakonodajalec med pripravo nove zakonodaje že zavrnil razmišljanje, da bi v starosti za upokojitev izenačil moške in ženske, vendar so to vprašanje ponovno načeli skupščinski delegati. Sedanja petletna razlika med spoloma za pridobitev pokojnine je posredno priznanje obremenjenosti zaposlenih žensk, ki so v primerjavi z zaposlenimi ženskami razvitih dr-
Kmetje, pa tudi soboški izvršni svet so se zavzemali za uveljavitev nacionalne pokojnine, vendar ta predlog ni bil sprejet oziroma niti ni prišel v novo predlagano zakonodajo na delegatske klopi. Matija Malešič je že v uvodnem nastopu v skupščini povedal, da so razmišljanja o nacionalni pokojnini zavrnili, ker bi. to terjalo dvojni sistem pokojninskega zavarovanja.
žave v povsem drugačnem položaju, pa tudi delež zaposlenih Slovenk je mnogo višji kot v Evropi.
Delegati so torej nanizali pripombe, predlagatelj zakona pa jih bo moral upoštevati. Ali površinsko, le z lepotnimi popravki, ali v globljem smislu, pa bomo še videli. Potem bomo lahko tudi odgovorili na vprašanje, koliko bo v pokojninskem in invalidskem zavarovanju še ostalo državne regulative, v kolikšnem delu se bo sistem postavil na lastne noge in upravo plačnikov ter kako bodo rešili določilo, da se morajo pokojnine usklajevati sproti in tako, da bo povprečna pokojnina znašala 85 odstotkov povprečnega osebnega dohodka.
Maja Horvat
Kako bo pisec zdravstvenih zakonov razumel »dovoljenje« delegatov za krčenje pravic uporabnikov (bolnikov) in njihovo pojasnilo, naj bo to storjeno previdno, postopno in ne prehitro, niti preveč boleče? Takšna delegatska opredelitev je ohlapna, nedoločena in splošna. Sami so namreč ugotavljali, da bosta po predlaganih novostih obseg in raven zdravstvenih storitev preveč odvisna od posameznikovega premoženja, zato je čudno, da se ob tem niso zadržali dlje časa in jasno povedali, do katere meje dovoljujejo to povezanost — odvisnost zdravstvenih storitev od premoženja posameznika.
Če bi hoteli določneje odgovoriti na to vprašanje, bi se morali podrobneje lotiti tudi »odstotkov«. Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju govori o obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja bi uporabnikom v celoti pačali zdravstvene storitve, ki so razumljene kot osnovne pravice. To je preventivno zdravstveno varstvo otrok, šolske mladine, študentov, žena in nosečnic, potem odkrivanje in preprečevanje nalezljivih bolezni, obvezno cepljenje, zdravljenje duševnih bolnikov, am-bulanotno, specialistično in bolnišnično zdravljenje, potem nujna medicinska pomoč z nujnimi
MtlOUlE. W. BITTERMANN
BILD + TONTRAGER GESMBH
8010 Graz, Jakoministrase 1, Tel. 0 316/81 33 00
8025 Graz, Interkauf, Lazarettgurtel 25, Tel. 0 316/91158056
8010 Graz, Glockenspielplatz 5, Kartenvorverkauf, Tel. 0 316/82 89 86
8600 Bruck/Mur, Kommesserhaus, Koloman-Wallisch-Platz 22, Tel. 0 38 62/51 7 14
8700 Leoben, Dominikanergasse 1, Tel. 0 38 42/42 4 92
8700 Leoben. Hauptplatz-Rathauspassage
Versand: 8010 Graz, Weg zum Reinerkogel 45, Tel. 0 316/67 14 90, Fax 0 316/63 3 26
HIŠA KAKOVOSTI • LASERSKE PLOŠČE • VELIKE PLOŠČE • AVDIO KASETE • VIDEO KASETE
UGODNA .
STROJEV
Kovinska industrija ; Murska Sobota, d.o. o.
69000 Murska Sobota, 8ijedičeva 1
PAN AGRA
CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA SMO RAZŠIRILI NAŠO PONUDBO KMETIJSKIH STROJEV.
V NAŠI TRGOVINI NA BIJEDIČEVI 1 LAHKO PO IZREDNO UGODNIH POGOJIH KUPITE:
— TRAKTORJE IMT 539 in IMT 542,
— OBRAČALNIKE,
- VRTNE KOSILNICE,
— NAHRBTNE ŠKROPILNICE,
- AVTOMOBILSKE PRIKOLICE . . .
Informacije dobite v naši prodajni službi (v štorih Panonije) ali po telefonu 21 024 ali 31
Priporočamo se za nakup’
reševalnimi prevozi, patronažni obiski, nega na domu, zdravil na recept po znani delitvi na listi. Za ostale pravice pa bi bolnik ali uporabnik moral prispevati sam, bodisi neposredno iz žepa ali iz naslov dodatnega zavarovanja. Kar pet odstotkov vrednosti storitve bi bolnik moral plačati za presaditev organov, druge najzahtevnejše nujne operativne posege, zdravljenje v tujini, potem za storitve v zvezi z intenzivno terapijo, dializo in drugimi najzahtevnejšimi diagnostičnimi in terapevtskimi posegi.
Če se nekomu delež bolnika v petih odstotkih vrednosti storitve ne zdi veliko, je vendar treba ponovno povedati, da so to drage vrhunske storitve, zato je tudi
pet ostotkov vrednosti stori veliko denarja. In kar je najt J vprašljivo: bolnik jih nujno P trebuje za preživetje in življa b ob vsakem zvišanju cen mu teh pet odstotkov ostalo. Petn odstotkov vrednosti stonve bolnik moral prispevati za sp cialističnoambulantne, bolni čne in zdraviliške storitve kotn daljevanje bolnišničnega z vljenja (razen za poškodbe iz dela), nemedicinski del oskr bolnišnici (razen za -u ij ven dela), zdravljenje zobni ustnih bolezni, zdravila s p vne liste, ortopedske, orto1J slušne in druge pripomočke’ nik, ki se je poškodoval izve la, pa bo za specialistično a lantno in bolnišnično zdrav J , ter nemedicinski del oskr bolnišnici moral prispe vati 25 odstotkov vrednosti stori
Torej, delegati se ob teh stotkih«, ki so za bolnike^ vljenjskega pomena, niso Pr ( ustavljali, ali vsaj ne toliko, so nekateri pričakovali.
Majda Hor”1
TIGOP
GANČANI 87
VAS VABI NA NAKUP!
• vodovodni • elektroinstala-cijski in gradbeni material ter vse za centralno kurjavo in montažo
PLAČATE LAHKO V 36 OBROKIH!
DOBAVA V 15. DNEH!
TIGOP, GANČANI 87, ŽELI POSTATI VAŠA TRGOVINA!
Pokličite nas po telefonu 42-101 med 7.00 in 12.00 uro.
VSE KAR ŽELITE PR! TIGOPU NA KREDIT DOBITE!
Stran 16
VESTNIK, 25
Radijski in televizijski spored od 26. julija do 1. avgusta
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA
K
ČETRTEK
murski val
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL

5.00 Prebujajte se z nami! (Lepo je v naši domovini biti mlad — tako je nekoč prepevalo staro in mlado, upa-mo da bo tako tudi v novi dobi’), 10.00 Spored RS
16.00 Poletno popoldne 06.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi v živo P« telefonu 069/21 232 in 21579,	17.00 Poročila,
18-00 21 232), 19.00 Spored RS
Teta^3*' 14.35 Mozaik, fo^infn ° s-va> 17-55 p°-“"evnik ? ir8moa51JM 'n'00 TV‘ ?lcshow	mu-
ke in mi a sP°red za otro-19 3OT\Ta e’ 19-15 Risanka, lo tedna'd"evnik 2. 19.59 Zrca-serija m«2® Festivali sveta, 21,15 v 45 .Paralaksa, serija. 22.05 tv a Cityju, nanizanka. Draei ,„.dnevnik 3. 22.30 Sova. Tw 8 /hn' 23. - zadnji del, sho«Francoski ■ anc. variet. program.
Rli, 18nn^*A^ 8ate^tski progra-^ateia v ^nsarnbel Borisa in nalni	,8-3O Regio-
studi0 Programi TV Slovenija, D.3QTv/ar,bor: TELE M. «e. 20 30 dJleVnik- 20.00 Žariš-21-10 6«1 ?Pcert simfonikov.
kritike. 22.30 Yutel.

dar.9-35 TV-kole-10-15 Ch z?braževalna oddaja. Poletni Program. 10.45 ste _ P ;gram. 15.00 Prezrli 15-10lv nJte- 15 05 Poročila Program kO edar- l5-25 Poletni °troški Ponovitve. 17.40 :;ka dan./T3"1- 18-15 Hrva-strija iq j, $-45 Humoristična Sevnik ’ ~sanka. 19.30 TV-21-40 Tv V 20.00 Igrani film, 'ehus ^.^mk 2. 22.00 Para- -22-50 snu "ška nadaljevanka.
^kecasa 23.50 Poročila.
9.00 C
fobX.V„sliki-’ Pravica S^lja 3 j ?Živali Sredo-FasVsliki	Mi. 10.25
*Oc*njaku Trije novčiči v 13 on/3 '5 RePortaže
Mar £asv?.'jki' l3'10 Otrobi „ ’ k°medija. 15.00 ^UrPhV « gram 16.10 Oče , ssdki. 17	'7 00 Mini Čas
L Mi. /Snp°red PO željah. C 19.30 č 0 Leteči zdravni-^ort. 20 , Cas. v sliki. 20.00 «Sk' film 5 a za dva- se-krani' 21 t/ 25 Pogledi od »a film n, po imenu nail5 vojna3n351.Večerni šPort-" ka- 1 35 č Pol|cistov, krimi-a Cas v slik;
stisk on-45 Pomoč v du-^iške L9'00 Dallas, 31. del / 15 00	9 50 Žreba"je
Revija ' ?isney vam Se. 17 V° Magazin “ lOn^Vet d Nabavna glasba. I Vn^-ja- । » 00 Okno, dn 5 'fidenia”33 kristjanov. Snik 2n kllpi' 19-30 TV-taa |as, Pon'n° TelešPOrt- 20.15 M 22P”5novitev. 21.10 Panonski feL5 P° deseti. 22.40 Ja-l1: 23.30 Ko pride “^^E 2 m110 Dnevnik s^OO.) 2. (Drugi program
5.00 Prebujajte se z nami! (Konec tedna vam Murski val želi vse najboljše, lahko pa to storite tudi vi. Sami, s svojim milim glasom in takoj! Zavrtite 21 232 ali 21 579!), 10.00 Spored RS
16.00 Poletno popoldne (Najlepše želje s čestitkami in pozdravi ob 16.00 in 18.00, glasba in poročila ob
17.00), 19.00 Spored RS
9.00 Mozaik. 15.50 Tarzanova največja pustolovščina. 17.20 Sova, 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV-dnevnik 1. 18.05 Spored za otroke in mlade. 18.40 Prostozidarstvo od blizu. 19.10 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x3. 20.35 Druga godba. 21.35 Sova: Nazdravje, nanizanka. 22.25 Sova — nadaljevanje Vojna in spomin, amer, nad. Killing time, ameriški film.
Drugi program
18.00 Satelitski programi. 19.00 Murphy Brown, amer, nanizanka. 19.30 TV-dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice. But-terfield 8, amer. film. 22.30 Vutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV-koledar. 9.45 Vesela sobota. 10.45 Otroški program. 11.00 Igrani film. 13.15 Prezrli ste — poglejte. 13.40 Ciklus filmov Nikole Babiča. 15.20 Sedmi čut. 17.05 Poročila. 17.10 Narodna glasba. 17.40 TV-teden. 18.00 Serijski film. 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija. 19.30 TV-dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.45 Prisrčno vaši. 22.30 TV-dnevnik 2. 22.50 Športna sobota, oddaja HTV. 23.10 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 23.55 Poročila.
9.00 Cas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Diagnoza, spomini s potovanj. 10.15 Odkritja pod vodo. 11.00 Gospodar v hiši, komedija. 12.30 Hel-lo, Austria. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Najdenček, veseloigra. 14.45 Popaj. 15.00 Žabe v puščavskem pesku Arizone, dokumentacija. 15.30 V senci sove, serija. 16.00 Unicef gala 91. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Oče Murphy, družinska serija. 18.00 Cas v sliki. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Bingo Bongo, komedija. 21.55 Edgar, čuvaj morale, serija. 22.55 Sanjska cesta, kriminalka. 0.25 Čas v sliki. 0.30 Backlash, kriminalka. 2.00 Čas v sliki. 2.05 Ex libris.
TV MADŽARSKA
6.45 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 11.00 TV-magister. 13.00 Panorama, pon. 14.00 Ameba, za otroke. 14.30 Sosedje, pon. 111. dela. 15.05 Dvanajst parov oči, japonski film. 17.10 Televideo. 17.45 Znanstveni magazin. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Na željo gledalcev: Hair, ameriški film. 22.20 Žrebanje loterije Bongo. 23.30 Madžarski jazz, »In Line«. 0.05 Dnevnik. (Drugi program od 7.00.)
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas, 9.30 Srečanje na Murskem valu, 10.30 Kuhamo pri Slavičevih v Ključarovcih — uvod v veliko prireditev, ki bo popoldan na ljutomerskem hipodromu). 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, vmes neposredni prenos velikih konjskih dirk s hipodroma Ljutomer. Poslušajte, ne bo vam žal, posebej če boste stavili na najhitrejšega konja!
TV SLOVENIJA 1
9.00 Otroška matineja. 11.10 alpski večer Bled 92. 11.40 Obzorja duha. 12.05 Ljudje in zemlja. 12.35 Slovenija — umetnostni vodnik. 13.10 Beg, nadaljevanka. 14.40 Sova. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV-dnevnik 1. 17.05 Dvorjenje Eddijevega očeta, film. 19.05 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 2. 20.05 A. Marodič: Mali oglasi, 20.45 Zdravo. 22.05 TV-dnevnik 3. 22.30 Sova. Polna hiša, ameriška nanizanka. Princesa Daisy, ameriška nadaljevanka.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV-koledar. 9.45 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne. 10.45 Čarovnije Davida Copperfielda. 11.00 Glasbena oddaja. 12.00 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13'05 Kapitan James Cook, angl, nemška nadalj. 14.00 Televizijski družinski magazin. 14.30 Obzor. 16.55 Veni, vidi. 17.00 Igrani film. 18.45 Snoopy, risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Pomaranče niso edino sadje, angl, nadaljevanka. 21.05 Portreti: Richard Nixon, 2/3. 22.05 TV-dnevnik 2. 22.25 Glasbena oddaja. 23.25 Športni pregled, odd. TV BG. 23.50 Poročila. j
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Otto, komedija. 10.25 Panoptikum. 11.00 Zapori v Severni Irski. 11.45 Znanost. 12.00 Tednik. 12.20 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni. 13.35 Eno srce in duša, film. 15.00 Tedaj. 15.05 Raj za živali. 15.30 Risanka. 15.55 Dediščina kapitana Sniefa, igra. 16.15 Kraljestvo miru, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 X-large: potovanja za mlade. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nesrečniki, drama. 22.30 Vizije. 22.35 Srečanje z Eduardom Goldstu-ckom. 23.30 Dream Palače, glasbeno delo v angleščini. 1.40 Cas v sliki.
TV MADŽARSKA
6.50 Magazin za menedžerje. 7.35 Tom in Jerry. 7.55 Biblijsko snoročilo. 8 00 K ava s smetano. 8.30 Nedeljski turmix. 11.00 Za boljši jezik. 11.10 Pred papeževim obiskom. 11.15 Pogled domov. 12.00 Šport. 13.00 Financial Times. 13.30 Rešene Benetke. 13.45 Formula 1 iz Nemčije. 16.00 Barkohcba. 16.40 Program evangeličanske cerkve. 17.00 Walt Disney. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden, vmes Dnevnik. 20.15 Luknjasti dolar, ital. film. 21.55 Kramljanje. 22.20 Mozart: Don Giovanni, opera. (Drugi program od 7.00.)
5.00 Prebujajte se z nami! (Če boste začeli teden z nasmehom, vas morda danes čaka ljubo presenečenje. Bodite zadovoljni, da ni še slabše), 10.00 Spored RS
16.00 Poletno popoldne (16.15 Šport, 17.00 Šport, 18.00 To sem jaz), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik. 15.05 Zdravo. 16.30 Sova. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV-dnevnik 1. 18.05 Mozaik. Utrip, Zrcalo. 18.35 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 2. 20.05 Zora Dirn-bach: Dve ljubezni, drama. 21.25 Osmi dan. 22.10 TV dnevnik 3, Vreme. 22.35 400 let slovenske glasbe. 25. oddaja. 23.20 Sova: Simpsonovi, nanizanka, Princesa Daisy, ameriška nadaljevanka.
Drugi program
18.30 Satelitski programi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV-Slovenija, studio Ljubljana. 21.30 Tunguška katastrofa, poljudnoznanstvene oddaje. 22.20 Šanson Rogaška 89. 23.05 Vutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV-koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Zlata nit, otroška serija. 10.45 Poletni program. 15.05 Poročila. 15.10 TV-koledar. 15.20 Prezrli ste — poglejte. 17.40 Zlata nit, otroška serija. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnevnik I. 20.00 Sinova smrt, angleška drama. 20.50 Sedem dni v svetu. 21.20 TV-dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15_Porgčila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro glej. 10.00 Tednik. 10.30 Bonbon Royal, komedija. 12.00 Nočni studio. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Pod piratsko zastavo, film. 15.25 Ostržek. 15.50 Ludwig van Beethoven. 16.00 Leo in Fred, risanka. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki: 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Hunter, serija. 22.15 Henrik IV, film. 23.35 Jazz, Dunaj 1991. 0.45 Ci-kago 1930. 1.30 Čas v sliki.
Avstrija 2
19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Podeželski zdravnik, serija. 21.15 Švica v iskanju Evrope, dokumentacija. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Bitka islamskih fundamentalistov, dokumentacija. 23.15 Evropa in islam. 0.15 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
5.45 Dobro jutro, Madžarska! magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Formula I, igrana serija. 17.25 Naš ekran, narodnostni magazin .v srbohrvaščini (madžarski podnaslovi). 17.55 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV-dnevnik. , 20.00 Telešport. 20.15 Nevarno življenje, 1. del avstralskega TV-filma. 21.55 Pred deseto. 22.20 Svet videa. 23.05 Pozni dnevnik. 23.10 Dnevnik BBC-ja. (Drugi program od 6.00.)
5.00 Prebujajte se z nami! (Čaka vas zares pisana paleta rubrik in prispevkov, ugibanj, igric in izborov. Sodelujte z nami, ne bo vam žal, pa še zaspani ne boste!), 10.00 Spored RS
16.00 Poletno popoldne (16.15 Mali oglasi — 069-21 232 in 21 579, 17.00 Poročila, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik. 16.30 Sova. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV dnevnik 1. 18.05 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka .19.30 TV-dnevnik 2. 20.05 Ukradena, nadaljevanka. 21.05 Slovenija — umetnostni vodnik. 21.15 Jasna Zlokič, oddaja HTV. 21.50 TV-dnevnik 3. 22.10 Sova: Pujsovi dosjeji, angl, nanizanka, Princesa Dai-sy, nadaljevanka, Resna glasba.
Drugi program
18.00 Satelitski programi. 19.05 Naši pevski zbori in duhovna glasba z naših tal. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio 2 Koper. 21.30 Žrebanje lota. 21.35 Umetniški večer. K svetilniku, angleški film. 23.30 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV-koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Majhen svet, otroška oddaja. 10.45 Poletni program. 14.50 TV-koledar. 15.05 Poročila. 15.10 Prezrli ste — poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Poljudnoznanstvena oddaja._ 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 21.00 Žrebanje lota. 21.10 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.10 TV dnevnik 2. 22.30 Kino klub. 0.05 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Ruščina. 10.00 Mi. 10.30 Henrik IV., film. 11.55 Raj za živali. 12.15 Sonce vpliva na ljudi in vreme, dokumentacija. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Dediščina v Oregonu, film. 15.00 Tudi smeh mora biti: Herbert Prikopa. 15.25 Ostržek. 15.50 Alexander Graham Bell. 16.00 Leo in Fred, risanka. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Spored po željah. 18.00 Cas v sliki. 18.30 Leteči zdravniki, serija. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 08/15, film. 22.50 Bankirjeva žena, drama. 0.50 Cikago 1930, serija. 1.35 Cas v sliki.
TV MADŽARSKA
5.45 Dobro jutro, Madžarska! magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Bnebi in drugi, angleška serija. 8.50 U.K. Today, angleščina. 16.25 Naša obrazovka, v slovaščini. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Preustroj, magazin. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček? 19.15 Vi-deoklipi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Potovalni kviz. 20.50 Klan, francoska serija. 21.50 Umetnostna revija. 22.30 90-letnik Kalman Keri. 23.25 Dnevnik BBC-ja. (Drugi program od 6.00.)
5.00 Prebujajte se z nami! (Dokler je v deželi mir — ko to pišemo je — so tudi jutra prijetnejša. Upajmo, da bo tako ostalo in da se boste zjutraj lahko tudi sproščeno nasmehnili), 10.00 Spored RS
16.00 Poletno popoldne (reportaže, glasba, poročila, poslušamo vas), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik. 16.30 Sova. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV-dnevnik 1. 18.05 Klub Klobuk. 19.05 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Her own story, ameriški film. 22.50 Sova: Alf, 47. del amer, nanizanke, Princesa Daisy, zadnji del ameriške nadaljevanke.
Drugi program
17.30 Satelitski programi. 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 TV-ruleta. 19.30 TV-dnev-nik. 20,00 Žarišče. 20.30 Mozart: Maša ob kronanju. 21.45 Svet poroča. 22.30 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV-koledar. 9.45 Romantično slikarstvo na Hrvaškem. 10.15 Otroški program. 10.45 Poletni program. 15.05 Poročila. 15.10 TV-koledar. 15.20 Prezrli ste — poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 1. 20.00 Ciklus filmov znanstvene fantastike. 22.05 TV-dnevnik 2. 22.25 Znanstveni forum: Znanost in človek. 23.25 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Evropske univerze: Bologna. 10.00 Mi. 10.30 08/15, ponovitev filma. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Nove pustolovščine družine Robinson, film. 14.50 Conny se ne da. 15.00 Fragglesi. 15.25_Ostržek. 15.50 Miguel de Cervantes Saavedra. 16.05 Leo in Fred. 16.10 Oče Murp-hy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Domotožje, tam kjer rože cvetijo, film. 21.40 Pogledi od strani. 21.50 Dallas. 22.35 Gorila, kriminalka, 0.05 Cikago 1930. 0.50 Čas v sliki.
Avstrija 2
20.00 Kulturni žurnal. 20.15 V hudičevi kuhinji, TV-igra. 21.50 Novo v kinu. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Večerni šport, tenis, nogomet, nato Čas v sliki.
’	1	5.45 Dobro jutro, Madžar-
5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Klan, francoska serija, pon. 9.25 Za upokojence. 16.25 Naš ekran, v nemščini. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Koledar 1991. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Nevarno življenje, 2. del avstralskega TV-filma. 21.55 Usodna vprašanja, debatni spored. 22.40 Koncert. 23.40 Dnevnik ZDF-e. (Drugi program od 6.00.)
5.00 Prebujajte se z nami! (Začel se je osmi mesec v letu 91. Prejšnji nas ni mogel navdušiti, prinesel nam je obilo gorja. Zdaj naj bo drugače, začnimo misliti na oddih!), 10.00 Spored RS
16.00 Poletno popoldne (tri ure bomo skupaj, ponujamo pa vam glasbo, poročila in uro domačihftž. Hvala za pozornost!), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV-dnevnik 1. 18.05 Mozaik, Tunguška katastrofa, zadnji del poljudnoznanstvene oddaje. 18.35 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 2. 20.05 Elizabetin dvor, nadaljevanka. 21.25 Sova, Samo bedaki in konji, 2. del angl, nanizanke. 22.25 TV-dnevnik 3, Vreme. 22.40 Sova, Polnočni klici, amer, naniz. Strast pod bresti, ameriški film.
Drugi program
18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 21.30 Prosto-zidarstvo od blizu, angl. dok. serija. 22.00 Mali koncert: trobilni kvartet SGBŠ. Fidas Fri-gyes: Mala suita za trobilni kvartet. 22.10 vutel
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV-kole-dar. 9.45 Romantično slikarstvo na Hrvaškem. 10.15 K. Čapek: Policijska bajka. 10.45 Poletni program. 15.05 Poročila. 15.10 TV-koledar. 15.20 Prezrli ste — poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Ekonomija in tehnologija. 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 1. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Serijski film. 21.50 TV-dnevnik 2. 22.10 Glasbena scena. 23.10 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Dežela in ljudje, ponovitev. 10.00 Me ženske. 10.30 Bingo Bongo, komedija. 12.05 Risanke. 12.15 Klub seniorjev. 13.10 Njegova poslednja izdaja, vestern. 14.35 Raj za živali. 15.00 Fragglesi. 15.25 Ostržek. 15.50 Frederic Albert Cook. 16.00 Leo in Fred, risanka. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Harald Juhnke: Dobrodošli v klubu. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Kača, vohunski film. 23.15 Šport, tenis. 23.35 Ženske, film. 1.45 Čas v sliki.
ska! magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Lajna, madžarska lahka glasba. 9.00 Joga, dr. Antal We-ninger. 16.25 Naš ekran, v romunščini. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Ekološke novice. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Zdravstveno predavanje. 22.25 Bern, glavno mesto konfederacije. 22.55 Magazin za menedžerje. 23.45 Dnevnik BBC-ja. (drugi program pd 6.00.)

^na' ječala boš nekoga, ki si bo kar preveč prizadeval, da bi ti uspel lreci. Raje razmisli, preden se boš podala v kakršno koli avanturo. Ko-ec koncev ti tudi sedaj ne gre ravno slabo, ali ne?
stil 1/ n:.Namesto da boš pametno molčal, se boš na vse kriplje širokou-l ’ *ar ti bo nakopalo obilico težav na poslovnem področju. Pa tudi v Iju-2n> se ti ne obeta nič kaj dobrega. Drži se raje tistega, kar že imaš!
LEV
Ona- Pozorno se ozri okoli sebe in odkrila boš marsikaj, kar ti bo norelo srce Presenetil te bo prijeten svetlolasec, ki pa mu ni preveč verjeti. Toda vseeno se boš kar prijetno zabavala, in se še marsikaj naučila 10 On* Do prijateljice boš začel čutiti nekaj več kot samo prijateljstvo. ,,	,	ai; bo za stvar tudi ona. Vsekakor se ti obeta izredno zani-
se nikak°r "e b°Š d°,g0CasiL

Ona: Spraševali te bodo za konkreten nasvet, zato raje pozabi na svojo običajno plahost in se poskušaj uveljaviti. V ljubezni ti sicer ne bo šlo ravno najbolje, vendar pa se ti bo v kratkem zgodilo nekaj prav lepega ...
On: Odlično se boš počutil, saj ti bo šlo naravnost fantastično. Oglasila se ti bo prijateljica in skupaj bosta preživela kar se da nor konec tedna. Nikar ne odlašaj, saj ti lahko v nasprotnem marsikaj'uide.
najle^-a: ^r9atelju boš naredila ogromno uslugo, ki ti jo bo povrnil na kršnJt ™ožeP način — najlepši vsaj zate. Toda nikar se ne zanašaj na ka-o koh trajno kombinacijo, ampak raje uživaj, dokler še lahko.
*ako h”' P°sl°vn’ načrti se ti bodo sicer začeli uresničevati, vendar pa ne tem t ,tr° kot s’ mor(te pričakoval. Dosegel boš predvsem tisto, kar bo v |°	najvažnejše in bo prineslo največji dobiček. Na drugo pa ma-
Ona: Nehote se boš znašla v izredno zapletenem položaju, vendar pa se boš kaj hitro ponovno postavila na noge. A vseeno ne bo vse tako črno, kajti spoznala boš tudi svojega princa iz sanj...
On: Prebroditi boš moral določene težave, ki ti lahko še dodobra spremenijo tvoje poslovne načrte. Poslovni partner ti bo predlagal konkretno ponudbo, ti pa se boš vse preveč obotavljal. Raje pohiti!
DEVICA
STRELEC
KOZOROG
Ona: Sicer se boš odločila za tvegano različico rešitve svojih ljubezenskih problemov, vendar pa se moraš zavedati morebitnih posledic. Toda mogoče je tudi prav, da greš na vse ali nič.
On: Je že res, da boš počasi napredoval, vendar pa bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavest, ki si jo do sedaj pogrešal. V ljubezni pa se ti ne obeta prav nič dobrega, zato bodi pozoren na partnerkine poteze.
Ona: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo presenetil prijatelj, a jnu boš na koncu koncev vendarle morala podrediti. Se vedno pa boš eNe v sebi obdržala skrite adute, ki bodo lahko obrnili potek ,igre .
On: Nikar ne obupuj zaradi trenutnih malih nesoglasij s prijateljico, , J ni s tem mislila ničesar hudega. Raje se potrudi in ji predlagaj spravo, se lahko kaj hitro sprevrže tudi v kaj lepšega in prijetnejšega.
Ona: Kaj kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja odločitev pravilna, ali pa je bila le še ena izmed tvojih običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma napačno.
On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boš zagotovil podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla, potrebno je le še vstopiti in storiti pravo stvar.
VODNAR
Ona: Pred očmi imaš en sam cilj, zato pa ne vidiš priložnosti, ki se ti kar ponujajo. S silovitim rezom boš prekinila trenutno zvezo, ki ti greni življenje, nato pa se boš posvetila tudi lepšim in prijetnejšim stvarem.
On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ni kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo.
TEHTNICA
ŠKORPIJON
Ona: Čeprav si obljubila, da boš molčala, pa ti bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boš poskušala storjeno popraviti, vendar pa boš le še zaostrila dosedanjo zmedo. Pričakuj posledice!
On: Tvoje prepričanje, da je pametneje skrivati svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko. Vse drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti tu obeta prava pravcata eksplozija.
RIB!
Ona: Vedi, da lahko od prijatelja pričakuješ kvečjemu toliko, kot si mu pripravljena dati. Toda nikar ne čakaj predolgo, saj lahko kaj hitro ostaneš sama in praznih rok. Poskusi raje z majhno zvijačo.
On: Namesto da bi se posvetil enemu partnerju, boš svoja Čustva razdajal na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar pa se boš prej ali slej ujel v nastavljeno past. Raje poskrbi malo tudi na finančno plat.
Stran 17
Kanalizacija je problem
Krajevna skupnost Gorice pri Lendavi se razprostira po slikovitih goricah. Sama krajevna skupnost je razdeljena na več zaselkov. Eden večjih problemov pri reševanju infrastrukture so nedvomno ceste in hudourniki. V zaselku, streljaj od grada in pod vinsko kletjo, je nedvomno največ problemov.
Pred leti zgrajen hudournik je načel zob časa. Njegovo »požiranje« kanalizacijske vode je več kot problematično. V višjih predelih je kanalizacija odprta in vse odplake od hiš se razlivajo po površju zemlje. Ob tej odprti kanalizaciji hodijo mimo v Lendavo na delo delavci iz Goric, tukaj pa se tudi ustavljajo naključni obiskovalci goric. Kakšne vonjave daje odprta kanalizacija v tej poletni vročini, ni treba pos? bej poudarjati. Kdo je na potezi za sanacijo kanalizacije-hudour-nika? Sama krajevna skupnost vsega ne bo mogla reševati, čeprav se postopoma ukvarja tudi s tem vprašanjem. Pričakujejo pomoč širše občinske skupnosti.
Tekst in foto: J. Ž.
MIGRENA, SINUSI, NOČNO MOČENJE, SPLOŠNE ALERGIJE, IMPOTENCA, REVMA, DEBELOST...
ZASEBNA MEDICINSKA ORDINACIJA,
Mažuraničeva 6, ČAKOVEC
Delovni čas:
dopoldne 8.00 do 12.00 in po-
poldne 16.00 do 19.00
tel. 042/815-244
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. HAJDINJAK,
Gornji Slaveči 6, Kuzma tel : 55 071
Popravilo z garancijo na vašem domu
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejema gostilna Železen, Beznovci, ® 49-025.
NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEX, rjave, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj.
Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24-393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bakan, S 53-086.
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj.
Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a.
VESTNIK vsak četrtek
POTROŠNIŠKO POSOJILO 1*4
za
okna, vhodna, notranja in garažna vrata, senčila, vrtne garniture
montažne hiše in montažne stene
POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA
STAVBARSTVO Razdrto tel.:067/56-840, TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 AJNA Jesenice tel.: 064/81-564, UR Velenje tel.: 063/855-646
LJUBLJANA, Smartinska 152 (BTC) Javna skladišča, HALA-A, tel.: 061/443-322 delavni čas : 8.30 - 16.00, sobota 7.00 ■ 12.00
JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, telex: 37327 yu lijel, telefax: 064/632-261
VESTNIK
KINO »PARK« Murska Sobota PRVIČ PRI NAS AME RIŠKA SRHLJIVKA ŽRELO 3 - D
Film v treh dimenzija, film ki ga gledamo izključno z OČALI, ki jih dobite z vstopnico pri blagajni kina! Film bo na sporedu OD 24. do 29. JULIJA. VABLJENI!
prodam
MOTORNA VOZILA
PEUGEOT OPELS
Vsi modeli NA ZALOGI! tel.: 042/681-446, 069/25-135
ZELO UGODNE CENE!
ZAMENJAM MANJŠE POSESTVO za hišo (gospodarsko poslopje, vrt, sadovnjak, njiva) blizu Ljutomera. Naslov v upravi lista. IN-3183
STANOVANJE v Murski Soboti vzame v najem mlad par brez otrok. S 25 299, dopoldne. M-1030
MEŠAN GOZD, 70 arov, prodam. Dankovci 47, ©51 349. M-1033
TRAVNIKA, 23 in 27 arov, v Rihtarovcih prodam. Joža Markovič, Rihtarovci 28, Radenci. M-1035
VINOGRAD z nedograjeno hišo, skupaj 42 arov, v Sovjaku pri Vidmu ob Ščavnici prodam. ©(062) 513 511. M-1045
OPREMLJEN GOSTINSKI LOKAL OB ASFALTNI CESTI s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem ter 1,5 ha zemljišča prodam. Špilak, Dolič 17, Kuzma. M-1063
POSLOVNI PROSTOR ZA TIHO OBRT ALI SERVIS dam v najem. © 22 995. M-1065
GRADBENO PARCELO v Lipovcih, 12,5 ha, ugodno prodam. Lopert, Dokležovje 2 f. M-1081
TROSILNIK HLEVSKEGA
GNOJA TEHNOSTROJ, z vodoravnimi valji, prodam. Partl' zanska 30, Bakovci. M-MM
RAZNO
ŽIVALI
PRODAJNA MESTA
ŠKOFJA LOKA tel.: 064/632-270, KRANJ tel.: 064/211-232, CELJE 063/25-881
MURSKA SOBOTA tel.: 069/22-921, NOVA GORICA tel.: 065/23-660 NOVO MESTO tel.: 068/22-772, IZOLA tel.: 066/61-238
NSU 1200, vozen, ugodno prodam. © 51 349. M-1032
RENAULT 4 GTL, star 2 leti, prodam. © 42 827. M-1039
HYUNDAI PONY GLS 1.3, prevoženih 6.000 km, prodam. Mladinska 47, Bakovci. M-1041 TOVORNJAK ROMAN Z MOTORJEM MAN 230 prodam. Perkič, Bakovci, Soboška 47. M-1044
OPEL KADETT 1.6 D, star 5 let, ugodno prodam. S 46 052. M-1053
VAUXHAL VIVA, letnik 1972, dobro ohranjen, prodam. ©21 446. M-MM
KAM NA KOZARČEK IN PICO?
NA HOTIZO V OSMICO!
telefon 76 008
Bife LOZIC
HOTIZA 164
Informacije tel. 069/76-041
LEP PROSTOR, PRIMEREN ZA PRODAJALNO ALI BOUTIQVE, DAJEMO V NAJEM.
BIFE LOŽIC — vsak dan dobra hrana in pijača!
Rože tvoje nam okna krasijo, a pogledi na nje nam solzne oči naredijo.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj in brez slovesa nas je v 49. letu starosti zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in sorodnik
Franc Čarman
iz Nuskove
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sovaščanom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. Erniši za pogrebni obred, pevcem, godbi iz Avstrije, gasilcem, sodelavcem firme Zehetbauer iz Raasdorfa in govorniku za izrečene poslovilne besede ter družini Sever. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Nuskova, 20. 7. 1991
Žalujoči: žena Irena, hčerka Anita, sin Franc, starša, sestre z družinami in ostalo sorodstvo
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Ba-kan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odg. urednik 21 383, 21 064 in 25 019, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za 2. trimesečje 1991 je 200,00 dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljan: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
JAWO 350 special, japonsko oblikovanje s 3 zavornimi diski, barvni televizor Hitachi, star 2 leti, brezhiben, ekran 47, profesionalno videokamero HITACHI VK-c 850, brez adapterja, ugodno prodam. Dora, Dobrovnik 251 e, blok. M-4161
FORD FIESTO 1/8 D, neregistriran, nov, ugodno prodam. Čakovec, ©(042) 811 420 in (042) 815 786. M-4163
OPEL VEKTRO 1.6 i, novo, neregistrirano, prodam. © 81 795. M-IN
KARAMBOLIRANO DIANO prodam. Cankova 39 b, ©40 053. M-1060
DIANO, letnik 1979, registrirano do septembra 1991, prodam. © 81 448. M-1064
ŠKODO 110 L, letnik 1972, v celoti ali po delih prodam. Križevci 34 v Prekmurju. M-1071 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Petovar, Stara Nova vas 34. M-1075
GOLF JX dizel, letnik 1986, ugodno prodam. © 43 082 do 17. ure oz. 31 225 po 18. uri. M-1076
RENAULT 18 TLJ, oktober 1986, in jugo 60 koral, februar 1990, prodam. ©22319. M-1080
KAVVASAKI Z 1000, letnik 1984 in renault 5 GL. letnik 1987, prodam. Beltinci, St. Kovača 5. M-1082
TOMOS AVTOMATIK, lita platišča, smerokazi, nov, prodam. © 23 068. M-1083
HYUNDAI 1.3 z dodatno opremo ugodno prodam. © 22 230. M-1084
JUGO KORAL 60, star leto in pol, kot nov, prodam. Franjo Sa-kač, Jurovec 28, p. Martin na Muri. IN-3186
OPEL VECTRO GLS 1.6 i, le tnik 1991, prodam. ©61 241 in 61 220. GR-1498I
CIMOS VISO, letnik 1986, prodam. ©21 198. M-1086
FORD ESCORT 1.3 CL, letnik 1987, zlato kovinske barve, 40.000 km, registriran do maja 1992, prodam. ©47 078, po 16. uri. M-1087
KRAVO prodam. Novak, Raz-križje 56, ©89 069, od 18. ure dalje. M-3185
JUGO 45, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. © 76 835, zvečer od 20. ure dalje. M-4156 SVINJO za zakol prodam. ©41 056. M-1054
NEMŠKO OVČARKO, staro 8 tednov, prodam. Tkalec, Sr. Bistrica 88, Črenšovci. M-1056 DOBERMANE, stare 3 mesece, brez rodovnika, poceni prodam. Mekotnjak 3, Ljutomer, © 81 798. M-3181
MLADIČE nemških ovčarjev, z rodovnikom, prodam. Mlajtinci 26, ©48 323. FM-1037
ČEBELJE PANJE AŽ, 9-satne, in čebelarsko opremo prodam. Moščanci 50. M-1040
DVA NEMŠKA OVČARJA z rodovnikom prodam. ©22914. M-1048
KOZO dojnico, 2 mladi kozici in kozla srnaste pasme prodam. Se-beborci 130 b. M-1049
KOKOŠI nesnice, jarkice, tik pred nesnostjo, stare 20 tednov, pasem Isabrown, prodam. ©(042) 817 897. M-1061
DVE KRAVI s teletom, po izbiri, traktor IMT 577, enoosno prikolico, prekucno, s poviški, pred-setvenik, 220 delovne širine, prodam. Domjan, Šalamenci 17, ©45 075. M-1069
6 AŽ-panjev z družinami in 10 na satju prodam. Rakičan, Prešernova 38. M-1072
MALE PUJSKE prodam. Krajna 36. M-1078
KRAVO, staro 7 let, dobro mlekarico, prodam. Mara Korošak, Boreči 3, p. Križevci pri Ljutomeru. M-IN
VIDEOREKORDER D^R#’ D prodam. Simon Lapošbf Plečnikova 40, © 24 275.
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK nov, 500 din ceneje kot v trg ni, prodam. Nikola Oreč, ’ Novaka 19, M. Sobota. M-1 L RAZTEGLJIVO MIZO T štiri stole, dobro ohranjene, P dam. Cena po dogovoru. Su Ficko, Št. Kovača 9, M. So M-1038	* „ ...
SALONITNE PLOŠČE, 8^ nerabljene in nove, 400Jt°s° novoterm 15 cm, novi, 1“ ’ po tovarniški ceni Pr0 © 87 003. M-1042
HARMONIKO ^"5 3-redno, prodam. Franc Lej Veržej, Ribiška 16. M-10S" ,j VELIK KAVČ S FOTELJI A n BREZ, 80-litrski hladilniK otroško kolo prodam. * M-1057
RDEČE VINO, domače, dam. Lipovci 5, © 42 48' 1058
Preklic!	St
Preklicujem veljavnost- H 4770-7-5, izdane pri HKS ka. Franc Kolmanko, K 21, Cankova. M-1059 BARVNI TELEVIZOR NJE, komplet z antenam' Ijinskim upravljanjem^ Zoravna Velnarja 28, M"” bota, popoldne. M-1073 TRAJNOZAREČO PEC TERM, 25.000 kal, z avtom in regulatorjem vleke, ju prodam. © 43 082 do 1 '• 31 225 po 18. uri. M-10'' MOŠKO DIRKALNO * Rog, 10 prestav, P^po ©43 082 do 17. ure in 3^ 18. uri. M-1077	ll
KOVINSKO KLETKO KUNCE, 15 mest, P^b, Urisk, Dobrovnik ©79 014. M-4162 '	- rjs*i
SEDEŽNO GARNITUR0’ žamet, in pomivalno kor dam. Krog, Ravens © 26 544. M-MS
Preklic!	_
Preklicujem vozniško oo^i, za traktor, izdano v G.
Branko Matjašič, Slaptin Videm ob Ščavnici.
Preklic!	ori^
Preklicujem ve 1 javnost .
o končanem L, 2.	, io59,,
ŠUS, izdanega v šol. let-in 61 na ime Janez r -Sobota, Prečna 4. M-l° . pf»' KORUZO, 5 ton, v z dam. Ela Pivar, Kot 2», v davi, 27. in 28. julij
storitve
POSEST
HIŠO v središču Dobrovnika nujno prodam. Stanislav Papič, Dobrovnik 245. M-4158 ENOSOBNO STANOVANJE v Ljutomeru ali v okolici išče zaposlena mamica z otrokom. ©43 054 M-3182
GARSONJERO, 15nT, v Murski Soboti prodam. ©21 198. M-1086
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
OBRAČALNIK ZA SENO, SIP Šempeter, dobro ohranjen, prodam. Lovrec, Kupetinci 10. M-1043
TRAKTOR ZETOR, 5911, ugodno prodam. Tel. dopoldne 21 479, popoldne 42 411. M-1085 PLUG, 10-colni, OLT, visoki kli-rens, prodam. Kovačevci 20. M-1062
TRAKTORSKE PLUGE IMT, 10-colne, visoki klirens, prodam. Domajinci 6. M-1066
KOMBAJN EPLLE 840, možno obročno odplačilo, ter molzni stroj in brejo svinjo prodam. S 70 833. M-1079
ČELNI NAKLADALNIK ZE-TELMEYER, 1800 litrov, golf dizel, letnik 1984, parcelo za vinograd in traktor IMT 539 prodam. ©69 191. M-13977
USPEŠNO INŠTRUIRAJ TEMATIKO, FIZIKO
ŠKI JEZIK za vse sreM fft Miki Benčik, Slavka N' 69240 Ljutomer, 3187	.
Zaposlitve
ZA NEDOLOČEN ČAS ^j P(' SLIM NATAKARICO KLE, ki ima veselje d° . stinstvu. Brez obvezno® j . na Slave Maučec, Ga 1070
AVTOŠOLA OBVEZNA cpf Radenci organizira 1 .
Pričetek tečaja 2. 8. R3dri11'.. uri v gostinski šoli v 8 prU Tečaj traja od 2. 8. do Z , ve sprejemajo pol ure P , «. F1'* kom tečaja ali osebno P ju.
M S°'
NEDELJA, 4. AVGUST 1991, V POLANI PRI BOTI
tradicionalna
MLAČEV t
Z MAGANJAROM
Program:
— zaigrajmo in zapojmo po domače,	*
- mlačev z MAGANJAROM,
— dobra glasba z znanimi ansambli in pevci poZ
Stran 18
VESTNIK, 25.
V 83. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi oče, dedek in pradedek
Alojz Gašpar
iz Tropovec
nam v t"’^0 Se vsem sor°dn'kom, sosedom in znancem, ki so vence ■ . ,trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali Planu n S0P*e tar za svete maše. Posebna hvala gospodu ka-|a tudiZMP°greb"' obred> gasilcem, govorniku in pevcem. Hva-Margtčinim sodelavcem in Tovarni mlečnega prahu za darovana venca.
Žalujoči: otroci z družinami
. ZAHVALA
Tiho nas je v 94. letu zapustila naša draga babica, mama, sestra in prababica
Gjergek
iz Vadarec
Is^r
tanom°r zahva,jujemo vsem sorodnikom, znancem in sovaš-izreklj ’ - S>° nam Pomaga,i v težkih urah, in vsem, ki so nam sožalje, darovali vence in šopke ter drago nam pokojni-
Zahval ■ Co Pospremili na njeni zadnji poti.
0 izrekamo tudi g. duhovniku in pevcem za odpete žalo-stinke.
--------- žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Kot slana vzame žlahtni cvet, tako omahnilo je tvoje srce, v tišini večni svet.
So rože odcvetele, so ptički odleteli, vse se vrnilo bo, le tebe, dragi Arpad, nikoli več ne bo.
ZAHVALA
V 47. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, tast, zet in brat
Arpad Bačič
srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
pečino
na n:oai ln znancent, ki so ga v tolikšnem številu pospremili 6°vi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam iz-
Hvaia o a k	rekli S0Ža,Je-
s- duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete P°sebna h	žalostinke.
uvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolniš-n,ce v Rakičanu, še posebej dr. Hauzarjevi.
klijoči- - Vsem še enkrat — iskrena hvala.
• zena Gizela, sin Rade, hčerka Ivana z možem Marja-m’ tast in tašča, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
Tako rad bi ostal še med vami, a bolezen je vzela vse moje moči. Zato, otroci, ne jokajte za mano, jaz potrebujem zdaj svoj mir.
ZAHVALA
Dotrpel je naš dragi oče in dedek
Stefan Filip
iz Beltinec
°btej
k'b stal?oKk' se ?ahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenut-p strani, darovali cvetje, vence in v dobre namene ter °sebna j. Pokojnega pospremili na zadnji poti.
Vala g. župnikoma za pogrebni obred in govorniku g- Zveru za poslovilne besede.
Prišlo je lepo zeleno poletje, nam je prineslo žalosten dan, globoko ranilo je naše srce, saj za vedno smo najdražje izgubili.
Globoko žalujoči otroci z družinami
V SPOMIN
Najbolj žalosten mesec in dan med nami je 13. julij, ko so pred letom dni domači zvonovi zapeli za našo drago ženo, mamo in staro mamo
Marijo Žoks
rz Kovačevec
in l .
l^LKar lam L d e je ob tyojem grobu, polno hvaležnosti za Vračamo i ° tvoje srce. Vso tvojo dobroto in ljubezen ti ert1 grobu • e S- cYetjem in plameni svečk. Za vsak obisk pri ln tistim, ki ji prinašate cvetje in prižigate svečke, prisrčna hvala.

^^tajoži-
vsi njeni, ki so jo in ki jo imajo še neizmerno radi
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 21. julij 1986, odkar nas je tragično in brez besed zapustil naš dragi mož in oče
Rudolf Časar
iz Beltinec
Vsem, ki mu posvetite trenutek lepega spomina ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Žalujoče: žena Magdiča ter hčerki Melita in Rudina
'	V 66. letu nas je tiho in brez slove-
f | sa zapustila naša draga mama, taš-# »r v p	ča, babica in sestra
/
|	Vera Titan
L	Kroga
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojnici darovali vence, cvetje in za sv. maše ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo medicinskemu osebju internega oddelka za vso skrb in pomoč, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilni govor in Jožeku za odigrano Tišino.
Hvala kolektivu Kartonaže in sodelavcem iz izsekovalnice ter kolektivu Klina Celje.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sin Jože in Andrej z družinama
Boleč je spomin na 29. julij, ko nas je pred letom dni zapustila draga mama in stara mama
Marija Vogrinčič roj. Huber iz Topolovec
Žalostno in boleče je ob tvojem grobu, polno hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje srce.
Vso tvojo dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le s cvetjem in plameni svečk. Za vsak obisk pri njenem grobu in tistim, ki ji prinašate cvetje in prižigate svečke, prisrčna hvala.
Žalujoči: vsi njeni, ki so jo imeli neizmerno radi
ZAHVALA
l iho in brez slovesa nas je v 71. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
Julijana
Zadravec
Iz Odranec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sodelavcem, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala častiti duhovščini za pogrebni obred, sestram redovnicam, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS in govorniku SDS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice Murska Sobota za požrtvovalno zdravstveno pomoč.
Žalujoči: mož Mihael, sinova Štefan in Ivan z družinama ter .hčerke Elizabeta in Marija z družinama in Marta
V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Štefan Puhan
iz Bogojine
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje ter za sv. maše in nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, ter govornici KS za besede slovesa ob odprtem grobu.
Bogojina, 1.7. 1991
Žalujoči: žena, sinova Štefan in Jože z družino, vnuka Leja in Iztok ter sestra Kristina z družino
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Aleksander Bohar
iz Lucove 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sovaščanom in sodelavcem iz tovarne Mura, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Gizela, hčerki Ibolka in Gizela z možem Alojzom, vnuki Matejka, Gorazd in Andreja ter drugo sorodstvo
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo bilo lepo je živeti. V spomin ti rožice cvetijo, in svečke ti gorijo.
ZAHVALA
V 38. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in zet
Ernest Hari
iz Nove Gorice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala UNZ Nova Gorica — Vrtojba, UNZ Murska Sobota in sodelavkam iz Almire.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Aleksandra, sin Mitja, mama, oče, brat, tast in tašča ter vsi, ki so ga imeli radi
Po kratki in hudi bolezni naju je komaj v 47. letu starosti za vedno zapustil dragi mož in oče
Emerik Jakoša
iz Brezovec
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem ter vsem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali cvetje, nama pa izrekli sožalje.
Posebna hvala družini Bertalanič iz Brezovec za nesebično pomoč v najhujših trenutkih ter osebju pljučnega oddelka iz Rakičana, posebno dr. Mrkšiču. Posebej se zahvaljujeva g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom KS Brezovci, GD iz Brezovec ter Veletrgovine Potrošnik iz Murske Sobote za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoča: žena Olga in sin Boštjan
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je tiho in mirno zapustil dragi brat in stric
Lojze Čerpnjak
iz Martinja
Vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in mu darovali cvetje iskrena hvala. Posebna hvala g. duhovniku Ivanu Camplinu za pogrebni obred.
Žalujoči: brata Štefan in Jože z družinama, sestra Ana z družino ter nečaki in nečakinje
^JULIJA 1991
Stran 19
v besedi in sliki
HITIJO Z
OBIRANJEM VIŠENJ
Pomoč avstrijskih trgovcev
Dobri sosedski odnosi med avstrijsko in Gornjo Radgono so se med in po agresiji Jugoslovanske armade še poglobili. Čeprav je okrožje avstrijske Radgone med manj razvitimi v Avstriji in so zaradi agresije JA tudi ob dobršen del dohodka v turizmu, pa so kljub temu začeli zbirati pomoč za oškodovane Gornjeradgončane. Ta pomoč poteka na več ravneh. V ponedeljek popoldne so del zbrane pomoči pripeljali avstrijski trgovci, ki prodajajo instalacijski in gradbeni material.
Za skoraj 111.000 avstrijskih šilingov je bilo te pomoči, v glavnem pa gre za ladijski pod, žlebove, termoizolacijske omete, vmes je oprema za 5 kopalnic, trije pralni stroji in drugo.
V imenu teh trgovcev (8 jih je: Kosaer, Fidler, Prassl, Straschek, Leder, Gomilschak, Pernold in Probst) je predstavnikom Rdečega križa Gornja Radgona in občinske vlade blago izročila gospa Gomilschak in poudarila, da je podarjeno namenjeno najbolj oškodovanim z željo, da ostane Gornja Radgona mesto miru in da bi se sosedski odnosi še bolj poglobili.
D. L.
Na hribovitem Goričkem te dni hitijo_z obiranjem višenj, ki jih bodo letos nabrali 330 ton. Kmetijska zadruga Panonka in njeni kooperanti imajo skupno 28 hektarjev višenj, od tega 16 v družbeni lasti, 12 hektarjev pa jih imajo kmetje, kooperanti Pa-nonke. Še pred petimi leti so imeli 45 hektarjev višnjevih nasadov, a so jih zaradi nespodbudne cene večino izkrčili. Tri hektarje sicer še mladih dreves so posekali tudi v družbenem sektorju. Letošnja cena pa je že privlačnejša — žal pa ni več izkrčenih nasadov.
Direktor tozda Sadjarstvo in vinogradništvo pri KZ Panonki inž. Martin Puhan vidi prihodnost pridelave višenj v zasebni lasti pri več kooperantih na po-vršili od 0,3 do 0,5 hektarja. Višnje na takih površinah bi lahko pobrala družina lastnika s sosedsko pomočjo. Hektar nasada obrodi od 10 do 12 ton višenj, v osmih urah pa jih obiralec pobere 100 kg. Prav obiranje je glavni problem, saj vozi zdaj KZ Panonka vsak dan s posebnimi av-
Rešilne bilke za nadstavbo pa ni
tobusi na obiranje 160 ljudi. Med obiralci so otroci, dijaki, pa tudi upokojenci.
V Prekmurju nabrane višnje vsak dan vozijo v hladilnico Slo-venija-sadja v Bohovo pri Mariboru. Iz njih delajo ekstrakt za sokove. Od kmetov jih odkupujejo po 14 dinarjev. Zadruga pa ima priznane stroške organizaci-
je proizvodnje, prevoza in kala.
Na tem mestu je potrebno omeniti, da v Evropi višnjo izpodrivajo češnje, ki postajajo zato zanimivo izvozno blago. Čeprav so najboljše razmere za gojenje češenj na severnem Primorskem, se tudi v Pomurju s kmeti že dogovarjajo, da jih bodo sadili.
Boris Hegeduš
VESTNIK NAGRAJUJE!
Vsak teden v
Nismo sicer šli preverjat, ali je v Črncih pri Apačah taka podoba stalno na ogled ali le občasno, dejstvo pa je, da nam ni prav nič všeč. Ja namreč tik ob cesti, mimo se vozijo tudi (sicer redki) turisti... Vprašanje se glasi: doklej taka razstava?
Foto: Š.S.
Odprto od 9. do 19..
Povojni čas je, morda za nekatere tudi nepričakovano, minil v znamenju obravnave zakonov s področja družbenih dejavnosti. V tem pa ni nič spornega, niti za razpravo v skupščinskih klopeh ne moremo reči, da je bila povsem površna, neangažirana. Pa vendar se spremljevalcu razmer v družbenih dejavnosti v tem času odpirajo druga vprašanja, predvsem o obstoju sistema družbene nadgradnje. S tem, ko se ruši gospodarstvo in številna podjetja prosijo za oprostitev plačila prispevkov, samo da bi izšla iz težav, že visi v zraku, da se bodo zrušili tudi sistemi družbene nadgradnje. Če so delegati v republiški skupščini razpravljali o predlaganih zakonih in viziji prihodnjih družbenih odnosov ter razmerij, za kar so tudi poklicani, pa bi v republiških sekretariatih in upravah za družbene dejavnosti morali iskati rešitve v smeri hitrejšega spreminjanja in prilagajanja velikih sistemov družbene nadgradnje nastalim razmeram. Vendar se nič takega ne dogaja. Ne dajejo rešitev, ampak pričakujejo, da se bodo v bazi znašli sami, da bodo v stalnem omejevanju denarja sami našli rešilno pot. Stiska naj bi opravila svoje, zavodi sami naj bi rezali ali celo odpuščali zaposlene.
mh
avgustu
KOLO za izžrebanega NAROČNIKA VESTNIKA!
Poletna razprodaja!
ob sobotah od 7. do 13. ure.
Odprto od 7. do 20., ub sobotah od 7. do 13. ure.
Poletna
razprodaja!
Odprto od 9. do 19., ob sobotah od 8. do 14. in ob nedeljah od 9. do 12. ure.
SEPARATIO
Revija za kulturo
Člani uredništva in sodelavci revije Separatio so na balkonu Pokrajinske in študijske knjižnice predstavili posebno številko te revije za kulturo. Literarni krog je k delu vodilo predvsem prepričanje, da ravno v tem času zaradi vseh nastalih razmer ne smejo umolkniti. Zadali so si cilj, da je orožje treba pretopiti v neuporabno železo, in ta cilj je čutiti iz vseh tekstov revije.
S svojimi prispevki so sodelovali Aleksandra Kovač, Robert Titan-Felix, Janez Balažič, Milan Vincetič, Štefan Smej, Feri La-inšček, Drago Kuhar, Franci Just, Metka Fujs, Jože Žohar in Rudi Ringbauer, fotografije pa je prispeval Jože Pojbič. Robert Titan je večer popestril z branjem svojih dveh pesmi iz nove zbirke, Drago Kuhar pa je pojasnil pomen slovenskega besedoiz-ma.
Glavna gostja večera je bila Ivanka Škof, pisateljica in pesnica, ki živi v Avstraliji. Predstavila je številne slovenske literate, ki delujejo v slovenskem društvu v Sidneyu in izdajajo glasilo Svobodni razgovori.
Dragica Heric
Obnavljajo kapelo
Krajani Skakovec s’ pred kratkim začeli oWa’ vljati kapelo sv. Troj*^ Prvo kapelo so zgradil* ta 1832, kasneje pa so^ dali novo. To so let® obnovili, vendar pa j° Jc, precej načel zob časa, ko so se letos odločil* temeljito obnovo s sreds Ska^rje«. „
|®Sa| HIPODROM LJUTOMER 28 MEDNARODNE lžM“l KONJSKE DIRKE
- ob 10. uri: otroški živ-žav - čarodej Bine in »To sem jaz« - ob 10.30 uri: začetek nedeljske radijske kuhinje; tradicija
*Stave z začetnim skladom 20.000,00 din italijanski sladoled firme GENERAL IMPlANlL
PREDSTAVITEV VOZIL RENAULT
ORMOŽ
KOSIM) do.o.
HM m
*Za popoldansko zabavo bodo poskrbeli: BOŽIDAR WOLFAND - WOLF skupina LEGIJA Za vse lačne in žejne tega sveta pajoj?^ gostinska ponudba: vol na žaru, kvašenih krapci, potice, priznana ljutomerska vina-"
Ekshibicijski kasaški dvoboj med moštvo*”"
POKROVITELJEV in NOVINARJEV!	>1