Neodrešena domovina. —r Glasovi laškega časopisja po občnem zboru društva »Edinosti« v Trstu. Na stvarna poročila o stanju našega šolstva v zasede-nem ozemlju od strani različnili naših poročevalcev na zadnjem občnera zboru »Edinosti« v Trstu dne 18. pret. meseca odgovarja na dolgo in široko tržaški »Piccolo« ter pravi med drugim, da se razvidi potrpežljivost in prizanesljivost italijanske vlade že iz tega, da je Ie mala slovanskih učiteljev odpustila, čeravno so mnogi učitelji odkriti sovražniki Itallje. Mnogo učteljsv — pravi »Piccolo« — je raiši brezposelnih, nego, da bi se prljavili zopet za službo. Ni torej odvisno od slabe volje ital. vlade, če so nekateie slovenske šole zaprte. Dokaz še prereHke pravičnosti in dobrohotnostl italijanske vlade napram Slovencem je to, da se je dovcJila otvoritev slovenske zasehne šole v Trstu. »Piccolo« se naravnost topl same pravičnosti do Slovanov v okuplranem ozemlju, katerim se po njegovi trditvi cedita med in mleko pod novo italijansko vlado. Če bi lašk! hinavec le trohioc resnice govoril, bila bi slika, o kateri nam toliko pripoveduje, povsem drugačna. Jutroslovanov je v ugrabljenem ozemlju nad 400.000: statistika je dokazala, d.a obstoji 16 odstotkov prebivalstva iz šoloobveznih otrok. Potemtakem lrnamo onkrai črte okrog 64.000 šoloobvezinih otrok in za te otroke je po izjavi »Plccola« odprtih približno 400 šol, t. J. na vsakih 160 oirok ena šola. Zakon zahteva za vsakih 40 otrok eno §olo. V Oorici pa čaka 700 pripravlienih slovenskih otrok še ved.no na svoio šolo in niti te^a nc more.o poriški Slovenci doseči, da bl se jim dovolilo, da si otvorijo svolo lastna zasebno šolo. Na tozadevno prošnio \t zoriški mestni svet zapnal protesino Tanfaro v svet. In kie so dru?e nai.e 5ole» srpdnie. strokovne? 400.000 liudi Ima tudt potrebo po višii $okk\ izobrazbi. Realka in §e dva fimnaziiska razreda v IdrijT S.ovatiom v zasedenem ozemlju ne zadostulcta. Tdriia ni pravo mesto za dve srednii So!i. Zakai se ne clovole trpovskc šoie, kic ie pazinska srimnazija? Nekoliko liudskih šol ?e ni dovolj: to bo mo^oCe 7,adostov?.'o Tripolitaneem, mi JugosHo- vani imamo večje potrebe. Tržaška »Edlnost* končuje polemiko s »Piccolom« ter pravi: »Ce nikoli prej, smo spoznali sedaj, ko smo prišli v bližnjo dotiko z 2000 letno civillzacijo, da stno kulturen narod. —r Za avtonomija Pod teai naslovom piše »Goriška Straža« z dne 5. t. m. sledeče: Naša dežela je imela pred vojsko obširno samoupravo v raznih panogah javnega življenja. Imela je razsežno občinsko in deželno avtonomijo. Tudi šolske in cestne zadeve so se upravljale pototn zastopnikov iz avtonomnili naprav. Toda zadnja doba Je pomela vso avtor.3i.iijo \z dežele. Šolske zadeve je v prejsnji dobi upravljal posebni deželni šolski svet. ki so mu bili podrejeni lokalni okrajni in krajni šolski sveti. Tu so bili po jasnih določilih zastopani vsi interesiranci: zastopniki učiteljstva in cerkve, dežele in obcine, vpoštevalo se je pri tein tudi narodno razmerje. Toda seda.j so vsi prejšnji krajni in okrajni šolski sveti razpuščeni, vsaj tukaj pri nas, a mesto zakonltega deželnega šolskega sveta se je ustvarila nova naprava s posvetovalnim glasoin. Tu pogrešamo ne Ie zastopnikov cerkve, temveč tudi domačega slovenskega učiteljstva. Slovenska večina. ki je v deždi, ima tu komaj par glasov. Vsled tega so umljivi nedostatki in žalostne šolske razmere v naš. deželi. Nastavljepja učiteljev in učiteljic, otvarjania šol nc presojajo več občekoristni in vsestransko premišljeni ukrepi tistih, ki te zadeve temeljito poznajo; nič več ni slišati glastt Ijudstva, ki bi zamogel utemeljevati domače šolske potrebe. Posledica teniu je mesto napredovanja le nazadovanje. Šolska stvar bi se imela smatrati le kot sveta kulturna zadeva prebivalstva. ki upošteva naravne. narodne pravice starišev. ne pa kot politični ustroj. — Pač lepe besede, ki pa bodo naletele na gluha ušesa goriških Lalionov. —r Društveiio življenje na Gorfškem. Pred vojno je bilo društveno življenje na Goriškem jako lepo razvito. Sedaj po vojni kljub težkini razmeram se znova razvija. Lahi delajo ovire. Politično društvo ,,Edinost" v Trstu se je bilo glede uruštvenega delovanja obrnilo na komisarja Ciufellija. Odgovor, ki ga je bil dal, je tak, kakor pravi ,,Gor. Straža", da iz njega vsako društvo lahko razvidi, da njegove zahteve na merpdajnem mestu dobe pravi odmev, tudi ako podrejena oblast dela kake zapreke. ,,Gor. Straža" izvaja: Društva so potrjena po pristojni oblasti, torej zakonito obstojajo, zakon je isti kot prej, torej se tudi društveno delovanje lahko razvija pod istimi pogoji, predpisi in oblikami kot prej. Društva, skličite občne zbore, posvežite svoje odbore in oživite naše vzorno društveno delovanje sebi v zabavo, narodu v kulturni in gospodarski prospeh! — Društveno delovanje je sedaj mnogo bolj potrebno nego kadarkoli poprej. Lahi začudeni gledajo to slovensko društveno delovanje, kajti takega kulturnega pokreta med ljudstvom v svoji doinovini nimajo. —r Otvoritev slovenskih ljudskošolskih vzporednic v Gorici. II Piccolo" z dne 18. t. m. poroča iz Gorice sledeče: Vsled prošnje slovenskih krogov, naj bi se otvorila slovenska ljudska šola v Gorici, je generalni civilni komisarijat naznanil goriškemu občinskemu uradu, da je predsednik ministrskega sveta dovolil otvoritev šolskega pouka za slovenske otroke v Gorici. in sicer začasno na ta način, da se v tekočem šolskem letu otvorijo slovenske vzporednice na eni izmed italijanskih ljudskih šol v Gorici. Magistrat se bo pa i oral pobrigati za to, da se ta odredba lzvrši čimprej mogoče in z ono dobrohotno obzirnostjo napram željam goriškega slovenskega prebivalstva, ki jo zahtevajo politični oziri sedanjega časa. Če odgovarja ,,PiccoIovo" poročilo resnid, tedaj vendar ni obveljal sloviti sklep goriškega občinskega sveta z dne 16. decembra 1919., da se bo upiral občinski svet z vso odločnostjo bodisi tudi ene same šole s slovenskim jezikom, ker bi se na nezaslišan način skrunil narodni čut goriških meščanov." Slovenski renegat, župan Bombig, je ostal na cedilu s svojim protestom, četudi niso goriški Slovenci dosegli zaenkrat še lastne šole in se bodo morali za začetek zadovoljiti s slovenskinii vzporednicami! v. pur si muove! —r Napram škofu - tujcu. Slovenska duhovščina tržaško-koperške škofije se ni udeležila sprejema svojega novega cerkvenega poglavarja, pač pa mu je mesto sprejema poslala daljšo spomenico in pismo te-le krepke vsebine: Presvitli Gospod! Jugoslovenski narod je meseca oktobra 1918 obračunal z bizantinizmom i;i jožefizmom. Ta narod hoče, da bi se izpred oltarja in s propovednice vplivalo na njegovo zavest, na njegove žene, sinove in hčere v protimednarodnem zmislu, da se mu, bodisi v cerkvi ali v šoli tolmači in priporoča kot volja božja nekaj, kar ni nič drugega, kakor ljudsko slepilo. On na nebeški mavrici ne razloča rdeče, bele in zelene barve, razloča pa zelo dobro rdečo, belo in modro, ker so te tri barve tako tesno zrasle z njegovim bitjem kakor vid njegovih oči, kakor tok njegove krvi in udar srca, ker je to njegova zastava in zastava one države, izven katere za njega na svetu ni večje, lepše in slavnej.se. Srednja Evropa je hotela v zadnjih desetletjih krošnjariti s slovansko kožo. Tri silna in mogočna cesarstva so propadla, a slovanska koža je ostala nedotaknjena in pod to kožo je nedotaknjeno junaško slovansko srce. Evropa more, ako ravno hoče, spraviti Jugoslovene v najtežje izkušnje, more jih metati v najglobejše temnice, da jim vzame vid, sluh in vsa telesna čutila. Ni pa pod solncem sile, ki bi mu mogla preobraziti srce, voljo in njegovo narodno dušo. Jugoslavus non fra»gitur, nec flectitur, nec moritur! (Jugosloven se ne da zlomiti in ne izumre!) Blagovolite Presvitli vladika sprejeti narodni i naš jugoslovenski pozdrav! — Značilno za razmere v Sloveniji je, da se ni razven ,,Slov. Naroda" spomnil noben slovenski list obširnejše gori omenjene vsekakor preznamenite spomenlce. — —r Enakopravnost izpitov. Višji svet za javTio šolstvo v Trstu je dal sledeče mnenje o enakoveljavnosti spričeval o usposobljenju za poduk v meščanskih šolah in ženskih licejih bivše avstrijske monarhije: 1. Spričevala o usposobljenju za poduk v meščanskih šolah se ne morejo smatrati za enakoveljavna z diploniami, katere so izdane po višjih ženskih učiteljiščili v Italiji. 2. Nasproti pa se Iahko smatrajo za enakoveljavna z omenjenimi diplomami: a) spričevala o usposobljenju za poduk v ženskih licejih, ki so se dobila na podlagi odredbe ministrstva za uk in bogočastje od 15. junija 1911, št. 117 in ki podeljujejo pravico poučevanja v vseh srednjih šolah; b) spričevala o usposobljenosti, ki so jih dobile takozvane licejske učiteljice (izpiti. ki so bili odpravljeni nekaj časa pred vojno.) —r Promocija. Te dni je bil na dunajski univerzi protnoviran za doktorja modroslovja naš bivši tovariš Franc Kos, svojčas učitelj na Ciril Metodovi meščanski šoli v Trstu, sedaj na realki v Idriii. —r Občni zbor »Zveze slovenskih županstev« se je vršil v Gorici dne 5. februarja v dvorani »Pri treh kronah«. Kot poročevalca sta nastopila tudi tovariš Alojzi. Urbančič iz Mimega ter Fran Mermolja iz Dobraveli na Vipavskem. Med mnoginii resolucijami je bila sprejeta tudl ona glede otvoritve slovenske kmetijske šole v Gorici. Predsednik Zveze je Ivan Saunig iz Bilj pri Gorici, podpredsednik pa Ignadj Kovač iz Ajdovščine. — —r Tolminsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 16. t. m. ob 9. uri predpoldne v ljudski šoli pri Sv. Luciji z nasleclrijim dnevnim redom: 1. Poročilo o delegacijskem zborovanju v Trstu; 2. Ocena novih ljudskošolskih beril; 3. Slučajnostt. —r V Št. Ferjanu pri Gorici imajo učitdja italijanščine, ki uči preko jasnih predpisov okr. šolskega sveta že v prvem šolskem letu italijanski jezik in to kar po 2 uri zaporedoma. Ker pa siromak ne ume jezika svojih učemcev in ti zopet ne njegovega. si pomaga prebrisani Kalabrež na ta način, da odteguje starejSo učenko iz višjega šolskega leta ter jo vodi v prvi razred, da mu služi tam za toiniača.