L E T NIC O PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI obhaja letos /| Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico— od boja do zmage! "Amerikanski GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P.-S. DRUŽBE SV Slovenec" \ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEMNflBNIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) \ RJA V NAJSTAREJSI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO,) 13. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 18. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 18, 1941 LETNIK (VOL.) L. Amerika se zanaša na angleško brodovje ni » Angleško brodovje stoji kot branik na Atlantiku, dejal vojni tajnik. — Ako bo to premagano, grozi Ameriki nevarnost. — Priporočal nujno pomoč Angliji. Washington, D. C. — "Nuj-110 potrebno je, da se v naši ameriški industriji in tovarnah ciela z viškom naglice, da se založi Velika Britanija s potrebnim orožjem, da bo mogla ta vzdržati v krizi, ki jo čaka to pomlad ali poletje, ter se bo ttiogla njena mornarica ohraniti kot branik na atlantskem oceanu." SICILIJA -N AZIJSKA Anglija otok i domneva, da je rokah Nemcev. ves Te besede je izgovoril vojni tajnik Stimson med zasliševanjem, h katerdmu je bil poklican ta Četrtek od poslanskega odbora za tujezemske zadeve. Ta odbor, kakor je bilo že včeraj poročano, kliče predse razne vplivne osebnosti, zlasti vladne člane, da izve o njih mnenju, kaj se skriva med vr-.stfcanii v .znanem predlogu, po katerim bi se dala predsedniku oblast nad vojno produkci-.io in nje izvozom. Pred Stim-sonom sta bila zaslišana dva druga vladna člana, namreč drž. tajnik Hull in zakladniški tajnik Morgenthau. Z omenjenimi besedami je hotel Stimson povdariti, da je neobhodno potrebno, da kongres sprejme omenjeni predlog, češ, da se bo le na podlagi njega mogla uspešno zasigu-f|ti zadostna naglica v proizvodnji orožja, da bo s tem lahko založena i Anglija i Amerika sama. Danes, tako je dejal. je položaj popolnoma drugačen kakor pa v 1917. Tedaj *te bili Anglija' in Francija naši orožarni, dočim moramo danes mi igrati to vlogo napram državam, ki se bojujejo proti °sišču. In 'tako je tudi položaj danes veliko bolj kritičen kakor takrat ter moramo napeti Vf*e sile, da pomagamo Angliji k zmagi. Povdaril je, ako bo angleško brodovje uničeno ali Pa se bo moralo podati, da bo t'0 pomenilo zelo veliko' nevarnost zračnega napada na Zed. države. Pomoč Angliji, je nadaljeval Stimson, odobrava ameriško občinstvo, češ, da se je to dokazalo z odpravo prepovedi orožja in enako tudi med zadnjo kampanjo, ko sta se oba kandidata izjavljala, da sta naklonjena tej pomoči. Z omenjenim predlogom pa se bo ravno doseglo, da bo ta pomoč cim najbolj hitra, ker se bo z nJim upostavilo osrednje vodstvo ter se bodo s tem odpravi-11 različni uradi, kateri si v poslovanju pridejo dostikrat v nasprotje, s čimer se ovira delo. ( . Kakor že poročano, je bil dan prej zaslišan od odbora državni tajnik Hull. Njegovo Pričevanje se je smatralo brez dvoma najbolj važnim in zato •le imel odbor moža pred seboj skozi celi dan. Ena njegovih glavnih izjav je bila, ko je omenil, da o nevtralnosti Ame- London, Anglija. — V tukajšnjih krogih in v tisku se povdarja mnenje, da je celi otok Sicilija, ki leži ob južnem koncu Italije, takorekoč docela pod kontrolo nazijskega vojaštva. Do tega prepričanja so prišli po napadih riazijskih letalcev na angleške ladje v Sredozemlju, ko so skoraj vsi ti napadi prihajali iz smeri Sicilije. To dejstvo je za Anglijo izredno kočljivo, kajti ravno pri Siciliji se tako zoži Sredozemlje, da aeroplani celo širino zlahka obvladajo. -o- "OTROK PREMIRJA" SE VPISAL V ARMADO Bogota, N. J. — V Newarku se je zadnjo sredo kot prostovoljec priglasil v armado, kjer bo služil leto dni, neki A. V. Christman. O tem fantu se lahko reče, da je pravi in prvi "otrok premirja." Bil je namreč prvi otrok, ki je bil rojen v mestu New York, in torej najbrž tudi v celi Ameriki, na dan premirja, 11. novembra .1918. -o- SVOJEVRSTEN VZROK ZA STAVKO New York, N. Y. — Tukajšnje podjetje U. S. Trucking Corp. je zadnjo sredo vložilo proti uniji voznikov trukov tožbo za odškodnino za $100,-000, povzročeno, kakor pravi, zaradi stavke, v katero je stopilo zadnji petek njenih 300 voznikov. Povod za to starko je bil prav svojevrsten, ako se more vzeti poročilo družbe za zanesljivo; unija se namre£ o zadevi še ni javno izrazila. Kakor pravi družba, , je eden njenih voznikov, star 61 let, z^del s svojim trukom v neki parkani avto. Ker ta voznik nosi debela očala, je domnevala družba, da je utegnil njegov slab vid povzročiti nesrečo, zlasti še, ker je bila to njegova peta nesreča tekom enega leta; odredila je zato, da ima voznik dati preiskati oči državnemu preiskovalcu. Voznik se je preiskavi uprl in vodstvo unije je baje potegni' lo z njim. Ker družba nato ni več dovolila temu vozniku voziti 'truka, je unija pozvala na stavko ostalih 300 voznikov. POLJAKOM SE PRIČELO JASNITI London, Anglija. — Poljaki prihajajo do spoznanja, da je morala bfti vzrok n jih katastrofe njih samosvoja politika, ko so poznali le sebe. Da utegne biti v tem oziru drugače, ako kdaj pridejo zopet do svoje države, se razvidi Iz izjave, ki jo je podal Sikorski, njih min. predsednik v izgnanstvu, ko je v srerlo dejal, da bo morala Poljaka iskati sodelovanja celega bloka narodov v vzhodni Evropi, da prepreči svoj ponosni padec. -o- CHICAŠKO LETALIŠČE SE POVEČA Chicago, 111. — Začetkom junija, kakor se pričakuje, se bo končno uresničila iaeja o povečanem tukajšnjem letališču, za katero so se vršile bor-l e že celih pet let. Do tedaj se bo namreč odstranila železniška proga ,ki zdaj teče ravno preko sredine ozemlja, ki je določeno za povečano leta-išče. Ko bo do tega prišlo, bo zavzemalo letališče 64 mestnih blokov, kar je 620 akrov, ter bo eno najboljših letališč v Zed. državah. PREUREDBE VLADE V KA-NADI PREPREČENE Ottawa, Ont. — Skozi tri leta so razni izvedenci izdelovali načrt, po katerem bi.se imel kanadski vladni sistem modernizirati ter dati osrednji vladi več oblasti. Ta načrt se je obravnaval med zastopniki osrednje vlade in vladami raznih provinc, toda zdi se, da je padel v vodo: Načelniki treh provinc, Ontario, Alberta in British Columbia, ao namreč odklonili sodelovanje. Načrt določa, da bi osrednja vlada prevzela na se dolgove in skrb za brezposelne vseh provinc, in bi nasprotno dobila pravico, Niti dveh miljarrf baje nima več Zakladniški tajnik presenetil Ameriko s svojimi podatki o premoženju Anglije. — Pokazal potrebo, da bo morala Amerika dajati orožje "na posodo." KRIZEMJVETA — Lyons, Francija. — Na nekem tukajšnjem sodišču je bilo v sredo o'bsojenih 21 oseb, na štiri do šest mesecev zapora zaradi razširjanja komunistične propagande. Ker so delali letake na mimeograf, se 'morajo vsi-taki aparati prijaviti oblastem. — Bern, Švica. — Federalni svet je zadnjo sredo izdal dovoljenje, da se sme vrniti v svojo domovino okrog 43,000 bivših francoskih vojakov, ki so ob porazu Francije p ribeza li semkaj. Poleg njih je v Švici tudi kakih 20,000 poljskih vojakov. — Berlin, Nemčifa. — Iz n azijskih krogov »si* povdarji;, da so nemški aeroplani povzročili na Sredozemlju znatno večjo škodo angleški vojni mornarici, kakor Anglija priznava. Trdijo, da bo Anglija Washington, D. C. — Ko je zakladniški tajnik Morgenthau zadnjo sredo pričeval pred poslaniškim odborom za tujezemske afere, je navzoče naravnost presenetil s svojimi podatki o premoženju Anglije. Po njegovih izjavah, o katerih je povdaril, da so točne, je namreč imetje, s katerim razpolaga Anglija, naravnost malenkostno v primeri s tem, kakor se je prej domnevalo o njem, ko se je trdilo, da sega v težke miljarde. Nasprotno tej domnevi ima Anglija, kot kažejo podatki zakl. tajnika, katere je prejel od angleške vlade same, imetja, ki bi prišlo v poštev, in sicer v zlatu, denarju in investa-cijah, le okrog 1,775 milijonov dolarjev, torej niti" ne dves rr; Ijardi. Na pripombo enega članov odbora, da je federalni rezervni urad poročal, da ima Anglija samo v 70d. 'državah nad sedem miljard, je Morgenthau odgovoril, da se to Iz Jugoslavije Žrtev nesrečnega naključja je v svojem lovskem revirju v Nemški Loki na Kočevskem, postal tamošnji poštar. — Mati nagovarjala svojega mladoletnega sina k požigu lastne hiše. — Smrtna kosa in drugo. Nesrečen slučaj Koprivnik, 24. okt. — Sinoči se je po vsem Kočevskem razširila žalostna vest, da se je smrtno ponesrečil znani narodni delavec Drago Prinčič, poštar v Nemški Loki. Pokojnik je šel v sredo zjutraj v svoj lovski revir. Pridružil se mu je kot spremljevalec šolski upravitelj v Nemški Loki g. Leopold Merčun. Ustavila .sta se pri skupini delavcev in se pričela razgovar-jati. Prinčič je snel puško z arme in jo položil k nogam. Nenadno je puškino kopito zdi'snilo in puška se je sprožila tako, da je naboj nesrečneža zadel v trebuh in je na hrbtu izstopil. Šolski upravitelj g. Merčun in nekateri delavci, ki so 'bili v bližini, so kar one-m^U.. ,P-onpsre/:et\c,a *ho . .dvijpvvH in nesli na dom šolskega upravitelja v Nemški Loki ter po- RUSIJA OGROŽA BLOKA-DO, MENLANGLIJA London, Anglija. — Iz vladnih krogov je v sredo izšlo poročilo, da se je izvedelo, da namerava Rusiji zgraditi 200 novih trgovskih ladij za prevoz blaga iz Amerike v Rusijo. V tem vidijo Angleži direktno nevarnost za svojo blokado, češ, da utegne Rusija izvažati blago iz Amerike največ za-nalagati osebne, korporacijske I to, da ga bo lahko naprej od-in dediščinske davke. 'dajala Nemčiji. znal, da ga je mati nagovorila k požigu ter mu celo dala vžigalice, da bi zažgal hišo, pa njegova mati sokrivdo zaniku-je. Kakor pravijo sosedje, je Podboršek vložil tožbo za ločitev in je začela Pod bo r-škova groziti pred sosedi, da bo zažgala možu hišo. Tudi so ljudje slišali, da je večkrat k pož|gu nagovarjala sina, ki pa se jo branil. Kar jo najbolj o'br#nenjuje, pa je dejstvo, di| je dala tik pred požarom spraviti svojc reči iz hiše ter jih shraniti pri nekem sosedu. Zanimivo je tudi, da se glasi zavarovalna polica za hišo na njeno ime, tako da bi ona prejela vso zavarovalnino. -o-- Karambol karambola je postal Avgust Rabuda, tr- žni e v i !■ ••:• 'go Vs ki" i\ am ese ene cllfh j*fj bij*!- " ne, ko je na vogalu neke ulice zadel s.kolesom v neki avto- klicali zdravnika iz Koeev.ia., , , , , ... , , , z .lmobu ter dobil pri padcu tez- Hkratu so obvestili o strasni V Franciji cvetela špijo-naža, pravi opazovalec rike takorekoč ni več govora Dejal je: "Še se sicer oprijem-ljemo oblik nevtralnosti, ven dar pa je ta že izginila 7.tak.. . . Zakon samoobrambe in samoohranitve pride pred vsemi drugimi." New York, N. Y. poročevalec A. P., Po N,eki imenu R. P. Porter, je te dni objavil rezultat svojega opazovanja o poteku vojne v Franciji. Kakor poroča, je k padcu Francije prispevala v nemali meri izvrstno organizirana nazijska špijonaža, ki je. delovala ne samo v civilnem življenju Francije, marveč' direktno v njeni armadi. Za to navaja po ročevalec par zanimivih primer. Neki francoski častnik, tako piše Porter, je med nemško ofenzivo|začetkom junija poveljeval skupini tankov v bližini Sedana in je bil odločen, da svojo pozicijo za vsako ceno drži. Pa ti sredi bitke pridrvi k njemu na motornem kolesu neki moški v uniformi francoskega stotnika ter mu izroči pisano uradno povelje od višje komande, da se ima umakniti. Častnik je to tudi storil, toda, , ko je prišel k svojefau povelj- prisiljena, poslati več ladij yporočilo nanaga na avgust Sredozemlje. 1939). ko ge V0J-na ge ni priče. la; velikanski izdatki od tistega časa, pa so njene rezerve izčrpali. Pričevanje, ki ga je podal Morgenthau, je imelo namen pokazati, da bo morala Amerika dajati Angliji vojni materi-jal "na posodo," ker ta očivid-no zanj ne bo mogla kmalu Več plačevati. -o- DELAVCE UTEGNEJO V ANGLIJI PRESTAVLJATI London, Anglija. — Vladni odbor za državne izdatke je stavil zadnjo sredo nujno priporočilo, naj bi se mu dala oblast, da bi lahko delavce prestavljal od enega kraja na drugega, in, da bi se uvedlo več tovarniškega vežbanja. Cilj tega bi bil, da se dobi več izurjenih delavcev v angleški vojni industriji. Odbor je isto časno priporočal, naj bi se splošno uvedel sistem treh 'šiftov," da bi se na ta način preprečilo, da bi delavci hodi-i od ene tovarne do druge pri iskanju čezurne zaposlitve. -o- BOBNI POZIVAJO ABESIN- niku, se je pokazalo, da je bi lo tisto povelje ponarejeno, in sicer tako izvrstno, da se od pristnega ni moglo razločevati. S svojim umikom je pustil častnik veliko vrzel, v katero so nato vdrli Nemci. S podobno ponaredbo ste bili preslepljeni k umiku tiidi dve topovski bateriji. Kraj pa, kamor ste se na to povelje umaknili, je bil popolnortfS obkrožen od Nemcev in ste se morali nato tudi podati. Tudi pri Angležih so imeli Nemci take uspehe. Tako so dobili Angleži v mestu Renne-su naročilo, naj neki vlak, ki bi imel odpeljati zvečer, naložen z municijo, počaka do jutra. Zgodaj zjutraj pa so nemški letalci vlak in municijo razbili. Naročilo je bilo po tvor j eno in je prišlo iz nemških rok. O Maginot liniji pa so imel naziji do podrobnosti vse načrte. nesreči njegovo soprogo, ki je poštarica v Koprivnici^ S hudo slutnjo je šla v Nemško Loko, toda moža je našla že mrtvega. Rajnki je bi po rodu iz sončne Goriške in je štel šele 41 let. Bil je neumoren narodni delavec in vzoren družinski oče, ki je naravnost z ganljivo vnemo skrbel za svojo družino. Bil je več let v Koprivnilcu, pred sedmimi leti pa je bil premeščen v Nemško Loko, medtem je žena poštarica v Koprivnici. Kot varčen in skromen družinski oče si je v Koprivniku postavil lastno hišo, a v Mavrlenu si je uredil lep vinograd. Kot nacionalist se je udeležil bojev na Koro škem. Po vojni je kot orožnik služil v Koprivniku, kjer si je izbral tudi življenjsko družico. Od orožnikov je potem prestopil na pošto. Poleg tega je 'bil član občinskega odbora, okrajnega cestnega odbora in mnogih drugih društev.Z njim smo Slovenci na Kočevskem izgubili idealnega narodnega delavca. ke poškodbe na rokah in nogah. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Ana Česen, rojena Laznik. — V Barju, št. 21 pri Laškem je umrla Frančiška Zalokar, po-sestnica stara 59 let. — V Laškem je umrl Franc Henke, daleč po državi znani hotelir, prvovrsten kuhar, gostilničar in sadjar, ki je prišel leta 1904 s Koroškega. Star je bil 53 let. Očetu napravil škodo Pri nekem posestniku na Bi-zeljskem so ličkali koruzo do pozne noči, nakar so se sosedje odpravili domov, domači pa k počitku. Ko je gospodar drugo jutro vstal, je opazil, da je dvanajst šip na njegovi hiši razbitih. Ker je njegov sin, ki živi na drugem posestvu, večkrat grozil, da bo napravil očetu škodo, če bo le mogel, je sumil oče, da mu je on to napravil. Njegovo mnenje sp potrdile tudi priče, ki so sina o- pazile pri tem nelepem poslu. \ -o- Nesreča s strašilno pištolo CE NA VOJNO Kairo, Egipt. — Od abesin-sko-sudanske meje prihaja poročilo, da so se v zapadnem delu Abesinije oglasili "tom-tomi," vojni bobni, ki kličejo domačinske bojevnike, naj pograbijo za orožje in se zberejo k boju proti italijanskim gospodarjem. . Od gore do goi'e se razlegajo zvoki teh tom-to-mov in Abesinci, ki so se u-maknili v Sudan, se vračajo preko meje v svojo domovino, da se odzovejo klicu, o katerem trdijo, da prihaja naravnost od "kralja kraliev," njih bivšega cesarja Selassie, ki, da je baje v bližini. Sina je nagovarjala k zločinu Krško, 24. okt. — V Hrvaškem brodu je te dni nenadno nastal ogenj v strehi hiše posestnika Podborška Antona. Kljub takojšnjemu nastopu gasilcev in sosedov je lesena hiša zgorela do tal. Ker se je požar pojavil že v samem začetku v zelo močnem obsegu, je nastal sum, da je moral hi šo nekdo zažgati. Orožništvo je začelo zadevo z vso vnemo raziskovati. Sum se je čedalje bolj zgoščeval okrog 41 letne žene pogorelca Terezije Podborškove in njenega nezakonskega sina, komaj 13 letnega Stanka. Ko so imeli orožniki dovolj jasne dokaze v rokah, so oba aretirali. Medtem ko je sin Stanko pri- Ko se je nekega popoldneva igral s strašilno pištolo mesarski pomočnik France Iskra iz Dobove, se mu je po neprevidnosti sprožil petelin in strel mu je poškodoval tri prste na roki. -o- Srednješolci ustanovili tatinsko tolpo Trije drugošolci in en tre-' tješolec varaždinske realne gimnazije so organizirali tatinsko tolpo, ki je kradla po knjigarnah, trgovinah z živežem in manufakturo ter po mesarijah. Mladi tatovi, ki s® vsi sinovi premožnih staršev, so bili izključeni in ne smejo biti sprejeti v nobeno srednjo šolo banovine Hrvatske. Tre-tješolec je bil eden najboljših učencev tega razreda. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 18. januarja 1941 ^ Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto Naročnina: .......................................$5.00 Za pol leta........^...............................2.50 Za četrt leta .............................. 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________________________________________$6.00 Za pol leta.....................................3.00 Za četrt leta ..................................... 1.75 Posamezna številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene "D'oudwy ui uddvdsotdtf Established 189*1. Issued daily, except Sunday, Monday ant-; he day after holidays. Published by: EDIN ST PUBLISHING CO. Add; ess of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 izkazati le za precej pravilno. trn. Kadar obiraš maline vedno pazi, da se ne zbodeš na Bolje je, da greš okrog jame, kakor pa da bi stopil v jamo in se v njo zvrnil. Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year.................................. 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...____________:.„.................$6.00 For half a year .............................. 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Mu niso verjeli Znani Charles Lindbergh je bil v zadnjem času predmet prerekanj v naši javnosti. Že pred vojno je malo dregnil v sršenovo gnezdo. Da je strokovnjak v zrakoplov-stvu, mora mu vsakdo priznati. Tudi ime ima. Že pred sedanjim spopadom so ga povabili Nemci, Francozi, Angleži in celo Rusi, da pregleda njih zrakoplovstvo. Kakšne namene so pri tem imeli, je težko dognati, le pri Nemcih se more slutiti, da naj bi Lindbergh videl njih moč v zraku, povedal to svetu in pomagal Nemcem do vsega, radi česar so se pritoževali, morda brez posebne borbe, ker te daj na spopad Nemci sami niso mislili, ali so se ga vsaj hoteli izogniti in tako doseči vse brez lastnih žrtev. Vsaj pri Cehoslovakiji se jim je to posrečilo, oziroma posrečilo v Muenčhenu, kjer so podpisali Angleži in Francozi brez najmanjšega obotavljanja. Nemci so imeli pri Iind Serghu politične namene, o tem ni dvoma, in zato mu po kazali prav vse, karkoli je hotel videti in vedeti. Drugi so Lindbergha povabili bolj radi imena, da bi Lindbergh tudi o njih kako rekel in povedal. Kaj je videl in kaj je rekel Lindbergh? O Nemcih je rekekin povedal, da so naravnost silno pripravljeni pri zračnem orožju in imajo za leta napre; vse natanko metodično in smerno pripravljeno. O Angležih je rekel, da imajo nekaj, ne dosti v primeri z Nemci. Pri Francozih je rekel, da nosijo le glave visoko, drugače pa je naravnost mizerno. Pri Rusih je sodil Lindbergh, da imajo dosti navlačene zračne robe od vsega sveta, ampak vse je podobno le neki skupaj navlečeni ropotiji, lastnega v zrakoplovstvu ni skoroda ničesar in organizacija je pod vsako kritiko. Tako nekako je sodil in povedal Lindbergh. Kakšen odmev je našla ta sodba v javnosti? Glede Nemcev so mu očitali, da je pravcati "hitlerist", amerikanski nazij, saj je bil tudi odlikovan z visokim redom ir reda ni odklonil. Angleži, so se Lindberghu v obraz smejali in rekli, da je zatelebljen v Nemce. Francozi so vtaknili uničujočo kritiko v žep, ker niti moči niso imeli, da b: bili količkaj reagirali na ostro kritiko in so nosili glavf visoko naprej. Rusi so zagnali zoper Lindbergha velik krik, zmerjali prav po jesiharsko in metali bombe o udi-njencu kapitalizma. Razmere so se izkristalizirale in vse se je razvilo, ka kor je zdaj pred našimi očmi. Razvitek v Evropi je naše silen odmev tudi v amerikanski javnosti, kakor vidimc vsak dan. Lindbergh je imel na amerikansko javnost tr . govore. Kritika je bila prav kakor prej pri sodbi o zrač nih silah, in poglavje še ni zaključeno. Lindbergh sam pravi, da si nikdar ne prisvaja nobene nezmotljivosti glede nadaljnih ukrepov in smeri naše amerikanske politike, ampak brez besed je danes jasno, da je bila njegova sodba popolnoma pravilna. Rusi so vsaj v začetku nasproti Fincem kazali naravnost klaverno sliko pri zračnih silah, in splošno nekaj pokazali šele proti koncu. Francozi so pokazali, kakor je sodij Lindbergh, kakor hiša iz kart so se zgrudili. Angleži so imeli nekaj, da so zamašili vrzel vsaj v najhujšem in morajo zdaj delati na vse kriplje in iskati pomoči, da se vzdržijo' dozdaj še na površju. Nemci so pokazali, kakor je Lindbergh sodil, cla so pri zračni moči na vrhuncu* Kako bo še, nihče ne ve, ker Nemci imajo morda do 50 tisoč edinic pri "Luftwaffe'', od katerih so pa Angleži dozdaj sestrelili do — dva tisoč edinic! Kakor je razvidno iz sodb v najnovejši dobi, se prav vsem odpirajo oči, da je Lindbergh pravilno sodil prej o zračnih silah in njih kakovosti, in dalje se odpirajo oči tudi, da ni od nikogar podkupljen ali ne simpatizira z nikomur, ker potek dogodkov jasno prikazuje, da je povedal le resnico in sodil, kakor mu je narekovala njegova strokovnjaška znanost. •Lindberghova sodba je, da nikakor ne v vojsko v Ev ropo, ampak čim nabolj izdatno pripravo za obrambo. Napadov niti pri tem ne manjka, ampak sodba se utegne . SLOVENSKI PIJONIR MR. LOUIS DULLER UMRL Chicago, III. V četrtek ob 4. zjutraj je-preminul znani slovenski pijonir v Chicagi, Mr. Louis Duller. Kratka vest je bila objavljena o njegdvi smrti že v včerajšnji številki, danes naj sledi nekoliko več o tem vrlem lovenskem pijonirju v Chica- Pokojni Mr. Louis Duller, je bil rodom iz Valte vasi pri Novem mestu. V njegovem družinskem opisu v "Novem Svetu" beremo, da je dospel v Ameriko že leta 1887, toraj sjkero pred 54 leti. Dolga doba je- to. Leta 1893 se je poročil z Matildo Otrin, ki je rodom iz Seic pri Škofji Loki in je prišla v Ameriko pa že štiri leta pred njim leta 1883. Poročila sta se v češki cerkvi sv. Prekopa na Allport cesti, kamor so zahajali prvi slovenski pijonirji v Chicagi po versko in cerkveno postrežbo. V zakonu se je jima rodilo 7 sinov in 3 hčere. Sin Matthew je umrl tekom službe v ameriški mornarici. Poleg zgoraj omenjenih zapušča še dva živa brata in eno sestro ter okrog 30 vnukov in vnukinj. Umrl -je v starosti 73 let. Pokojni pijonir Mr. Duller je prišel pred 54 leti v Ameri- seca novembra nekaj progra-matičnih govorov v raznih krajih po deželi, zlasti na jugu. V teh govorih je poudarjal znano tezo, da so vsi deli Jugoslavije sestavni deli enega državnega organizma, ki se bo branil z enako navdušenostjo in enako odločnostjo. Predsednik vlade je naglašal povezanost i Srbov i Hrvatov i Slovencev v obrambi Jugoslavije. V istem času je obiskal Nj. Vel. Kralj Peter II. zgodovinske kraje Južne Srbije. Sprejet je bil v Ziči in Peči z veli- ko kot 19 letni slovenski mladenič. Amerika ga je sprejela, kakor je sprejela tisoče in tisoče slovenskih mladeničev. U-stanovil se je v Chicagi. Tež ko je delal, kakor je pač bilo treba tiste prva leta, ko so začeli prihajati naši pijonirji v Ameriko, življenje je okrog njega valovilo, kakor okrog drugih. Toda ena poteza, ki je krasila tega vrlega slovenskega fanta takoj ob prihodu, ka kor pozneje, ko je postal mož, bil je kremenitega močnega slovenskega značaja. Ostal je vse skozi zaveden, trden in odločen veren Slovenec. Ko si je pozneje ustanovil družinsko ognjišče je 'bil Dullerjev dom vedno poznan dolgo let kot nekako središče za slovenske izseljence v Chicagi. Še danes vedo povedati nekateri slovenski pijonirji po Ameriki o tej vrli družini, pri kateri sd se ustavljali, ko so še bivali v Chicagi, ali so se tu mudili po opravkih. Dullerjeva družina je bila znana po vsej Chicagi in daleč na okrog. Vrli pokojnik je bil poznan kot .moder in preudaren mož. Takoj v prvih letih in vse skozi je sodeloval pri v«aki dobri stvari v naselbini, ko se je ustanavljala fara, razna društva, pozneje slovenska posojilnica, Mr. Duller je bil povsod zraven. Pri slovenski posojilnici "Slovenski Dom," k; zdaj posluje pod imenom Reliance Building and Loan Association, je bil on ustanov-nik in v odboru kot direktor in uradnik pa je bil dolgo let in je še le pred zadnjimi leti odložil urad, radi visokih let. Sploh 'pijonir j a Mr. Dullerja najdemo vseskozi v zgodovini slovenske naselbine v Chicagi v prvih vrstah aktivnih slovenskih mož pijonirjev. Bil je eden izmed tistih slovenskih stebrov, na katerih je slonelo delo' in razvoj slovenske naselbine okrog sv. Štefana. Pokojnik je bil zvest prijatelj naših katoliških listov, ka tere je neprestano velikodušno podpiral. Družinskega mesec nika "Novega Sveta" je usta-novnik, bil je zvest podpornik tudi drugih slovenskih katoli ških publikacij, ki ga bodo vse zelo pogrešale. Tako je odšel od nas zopet eden onih slovenskih pijonirjev, ko bodo ostali zapisani v trajnem spominu slovenske naselbine v Chicagi in v spominu Ameriške Slovenije. Zadnja leta je bil Mr. Dul ler vpokojen kot doslužen delavec pri McCormikovem podjetju. Ravno, ko bi imel živeti nekaj mirnih let, so g^ zadnja leta začele nadlegovati bolezni, na katerih je mnogo trpel. Ud an o je prenašal svoje tr.pljajtije, dokler ga ni Vsemogočni poklical k sebi v boljšo domovino. Zadnji četrtek jutro se je za vedno poslovil. Njegovi telesni ostanki leže v kapeli Zefranovega pogrebnega zavoda, na 1941 W. Cermak Rd. od kjer bo v ponedeljek jutro ob 10. uri pogreb v cerkev sv. Štefana in na to na Resurrection pokopališče, kjer bo položen k večnemu počitku. Blagemu in vrlemu pijonirju naj sveti Večna luč in naj spava v miru! Blag spomin naj ostane nanj! Žalujoči vdovi, sinovom in hčeram in vsem sorodnikom pa naše globoko so-žalje. --o- kim navdušenjem naroda. V trenutku, ko je bil Bitolj bombardiran, je pojav Kralja v Južni Srbiji vzbudil silno navdušenje vseh mas v deželi. Na veliki manifestaciji v Belgradu, prirejeni južnosrb-skemu pevskemu društvu 'Mo-kranjac' v čast, je g. Cvetko-vič izjavil, da je Južna Srbija sestavni d e 1 jugoslovanskega organizma in da stoji za njo pela dežela. Največji list v Jugoslaviji, "Politika," je začel z nabira njem milih darov za poškodo vance v Bitolju. V teku nekaj dni je bilo nabranih nad poldrugi milijon dinarjev, med tem ko je bilo duševno razpoloženje za poškodvani Bitolj po celi deželi v znamenju popolne narodne vzajemnosti Srbov in Hrvatov. Tačas je bil ban Banovine Hrvatske g. dr. Ivan Subašič na službenem inšpekcijskem potovanju po severnih krajih Banovine Hrvatske. V središču Medjumurja. v Cakovcu, prav na ogrsko-jugoslovanski meji je imel ban dr. Subašič sijajen govor, v katerem je med drugim rekel tudi sledeče: — "Rekel sem, da je šla vsa politika za tem, da se utrdimo in učvrstimo, in mi smo, hvala Bogu, čvrsti. "Ko danes govorim tukaj na najsevernejši točki 'Hrvatske, vam hočem reči, da kolikor mi sami stojimo s svojim življenjem in svojimi telesi na braniku svoje domovine' Hrvatske in s tem tudi na braniku cele Jugoslavije, v tolikšni meri stoji tudi cela Jugoslavija na meji za obrambo Hrvatske in njene svobode. Ko smo si sve-sti tega, potem lahko mirno zremo v bodočnost. Skupnost Jugoslavije je ki jo moramo varovati kakor on tukaj tako mi tamkaj. Zastava vsega tega je resna in trezna politika, ki jo je stvo-ril sporazum, temelj gradnji naše bodočnosti. Jamstvo uspehov tiči v tem, da naš predsednik g. dr. Maček varje ta sporazum ter pazi na to, da se strogo in natančno izvaja." — Govor bana g. drja. Šubaši-ča je bil foplo pozdravljen. V pomenku s časnikarji je ban g. dr. Subašič izjavil, da je z današnjim dnem započel kot ban Hrvatske akcijo za nabiranje pomoči poškodovancem v Bitolju po Banovini Hrvatski in da je on dal kot prvi dar 100,-000 dinarjev. Ta solidarnost bana Banovine Hrvatske, ki predstavlja voljo in razpoloženje celega hrvaškega naroda, se razodeva tudi v izjavah, ki jih je poleg bana podal isti dan tudi glavni tajnik Hrvaške kmečke stranke g. dr. Juraj Krnjevič, ko je rekel: — "Mi smo pristaši skupnosti s srbskim narodom, ali to pa take skupnosti, v kateri se bo obdržala tudi hrvaška državna misel kakor i srbska državna misel. Ni važno, kako se bo imenovala oblika končne preosnove državne skupnosti. Zato je očividno, da nas 'zanima to, kar je bilo doslej narejeno v pravcu federacije, ki uključuje v sebi državnost po edinih sestavnih delov kakor tudi celotnost celega območja državne enote." — PISMO IZ DOMOVINE Belgrad, meseca dec. 1940. Odmev Balkanske krize v Jugoslaviji Vojna med Grško in Italijo je imela jako globok odmev v Jugoslaviji sami. Kakor že znano, je vlada takoj pred novim položajem določila svoje stališče v znamenju popolne in stroge nevtralnosti. Medtem je izzvalo bombardiranje Bi-tolja po celi deželi veliko na rodno gibanje splošnega na rodnega navdušenja in narod ne vzajemnosti. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je imel v teku me Dogodki med Slovenci po Ameriki Obisk Chicago, 111. — Zadnjo sredo se je oglasila v našem uredništvu Mrs. Anton Kaste lic iz Menominee, Mich. Bila je v J.olietu na pogrebu svoje sestre, Mary, poročene Zalokar, rojene Hočevar, ki se je vršil preteklo soboto 11. januarja. — Izrekamo ji sožalje nad izgubo sestre, obenem pa hvala za obisk! Smrt rojaka Cleveland, O. — Preteklo nedeljo zvečer je preminul v University bolnišnici tukaj dobro poznani rojak Henry Ko-delja, v starosti 55 let. Doma je bil iz Dupelj, župnija Vrh-polje na Notranjskem. V Ameriko je prišel pred 33. leti. Tukaj zapušča soprogo Terezijo, rojeno Grum, doma iz Višnje gore, sina in pet hčera. Po-pan je bil zadnji četrtek iz cerkve Marije Vnebovzete na pokopališče sv. Pavla. Nov dom Pueblo, Colo. — Mr. in Mrs. John Centa sta si napravila nov lep in moderen dom. Prijatelji jima žele, da 'bi še dolgo let srečno živela v tej novi hiši, ki sta si jo zgra-l clila s pridnostjo svojih rok. Ti dve izjavi sta bili objavljeni z debelimi črkami v vsem jugoslovanskem tisku. Oni kar najpozitivneje pričati, koliko je ustanovitev Banovine Hrvatske ukrepila in učvrstila notranji in zunanji položaj Jugoslavije. Ta vzajemnost hrvaških odgovornih državnikov z Belgradom je v trenutku, ko trpijo nedolžne žrtve v slavnem Bitolju tam na jugu Jugoslavije, najboljši dokaz temu, koliko je sporazum Srbov in Hrvatov prepojil deželo z voljo, da se vzajemno brani očet-njava v slučaju nevarnosti. Hrvatje nadaljujejo z dokazovanjem svoje lojalnosti do edinstva Jugoslavije. Ko sedi g. dr. Maček v Belgradu in sodeluje z najodgovornejšimi srbskimi krogi v teh težkih trenutkih balkanske zgodovi- stvorjena za to, da je čuvamo, ne, izjavljajo njegovi najožji da bomo vse jačji v obvarovanju vsega tega, kar imamo in kar še hočemo ustvariti. Danes, ko smo tukaj in ko stojimo v teh težkih časih v gorečem obroču, je naša edina briga to, da si ohranimo celo telo ter gledamo na to, da bo to telo zdravo in svobodno. Naša dolžnost in naloga je, da ohranimo tako svobodno Hrvatsko ter jo predamo potomstvu. "Ko vam sedaj tukaj v Cakovcu govorim, pošiljam v do kaz, da smo zares složni v Jugoslaviji, v tem trenutku in s tega mesta pozdrave našemu voditelju g. drju. Mačku, ki je sedaj v Belgradu, da sporoči tudi tistemu našemu Belgradu in bratskemu srbskemu narodu, da pošiljamo mi obenem pozdrave tudi naši najjužnejši točki, našemu Bitolju. Kajti dokler mislimo na Bitolj, dotlej bo mislil tudi Bitolj, da obstaja tukaj njegova meja, sotrudniki in voditelji hrvaškega naroda na Hrvaškem odprto in javno, da ni za Bi-toljem samo Srbija, nego tudi Hrvatska in da so MEJE JUGOSLAVIJE; ISTO, KAR SO MEJE HRVATSKE. Takšen duh sloge vlada danes v Jugoslaviji. Smrt drja, Korošca je izzvala splošno sočutje. Z clrjem. Korošcem je Jugoslavija izgubila enega svojih največjih sinov in enega izmed delavcev na ustvarjanju narodnega edinstva. Jasno je, da je danes ob odsotnosti drja. Korošca vsa moč vlade osredotočena v prisotnosti drja. Mačka v vladi in da se brez letega niti misliti ne more nadaljnji razvoj zadev v deželi-. Drju.# Mačku je uspelo z njegovo razborito-stjo in modrostjo pridobiti zaupanje ne samo pri odgovornih krogih v lastni deželi, nego tudi v deželah, k! se borijo Gmenjena sta marljiva farmarja. Imata sedem sinov, ki so prav pridni. Eden bo šel 21. januarja k vojakom. — V novi dom se bosta preselila še ta mesec. Omenjeni Mr. in Mrs. John in Theresa Centa so naročniki vseh treh naših katoliških listov. Mladi Slovenec dobil nagrado Cleveland, O. — V tekmi za najlepšo otroško sliko je bila prisojena prva nagrada sliki, ki predstavlja malega Tončka Drobnika, sina Mr. in Mrs. Anthony Drobnik iz Norwood Rd. Dekliško ime matere je bilo Mildred Samich. Kontest je vodil elevelandski dnevnik "The Cleveland News" — Slovenci se pa res postavimo! Še en grob Library, Pa. — Tukaj je-5. jan. umrl po kratki, komaj štiri ure trajajoči bolezni rojak Mr. Frank Bolte. — Druge podrobnosti nam niso znane. Zbolela Cleveland, O. — Nagloma je zbolela rojakinja Jennie Brodnik iz Edna Ave. Nahaja se pod zdravniško oskrbo na svojem domu. za premoč na jugovztoku. Vse to kaže, da mora dr. Maček igrati še jako .veliko vlogo v nadaljnjem razvoju razmer na Balkanu. Jugoslovansko-ogrsko pak* prijateljstva ni nič drugega kakor nadaljevanje politike nevtralnosti, ki jo Jugoslavija vodi dosledno kot samostojna in neodvisna država z vsemi svojimi sosedami. Z omenjenim paktom je ogrska vlada enkrat za vselej izjavila, da se (Dalje na 3. strani) HAWQUOV TRUMF (122) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs WHEN DOWANDA ORDERED HIM SEIZED AS A HOSTAGE FOR TARZAN'S SAFETY, HAWQUO PLAYED HIS TRUMP CARD. Ko jc Dowanda zapovcdal da Haw-quo primejo in ga obdržc kot talca za Tjjnsanovo varjip'st, je liawquo vrgcl zadnjo karto. "I'M BEWITCHED.1" HE SCREAMED. "DQWANPA, MY FATHER, HAS BEWITCHED ME.'" Padci jc kot od .strele zadet na tla in se začel na vse načine zvijati. "Jaz sem začaran!" jc kričal, wnrnla, moj oče me je začaral!" THE TSlSESMEN WERE AGHAST. "DOWANDA IS IN LEAGUE WITH DEMOMS.'" THEY CRIED, "GIVE HIM THE devil DRINK/" "Do- Divjaki s.o. osupli. "Dowanda jc v zvezi s hudobnimi duhovi," so vpili. Dajte mu vražje pijače!'' Wm KNJIŽNICA ŠE STOTI LJUDSKO ŠTETJE POKAZUJE MANJŠI NARASTEK PREBIVALSTVA t«f 6-* » "T ~ Manj rojstev in priseljencev se smatra kot glavni vzrok. Manj ljudi se razmeroma rodi in priseljevanja takore-koč ni več; tema dvema dejstvoma Census Bureau pripisuje okolščino, da se je prebivalstvo Združenih Držav tekom zadnjih deset let tako malo pomnožilo. Statistični urad pa še zraven naglaša, da, ako se te tendence nadaljujejo, prebivalstvo za kakih 30 ali 4Q let postane stacijonarno, to se pravi ne bo več naraščalo oziroma se bo še zmanjšalo. Prebivalstvo te dežele je dne 1. aprila 1940 znašalo 131,6-69,275 duš, kar znači le 8,894,229 več kot deset let nazaj oziroma narastek od le 7.2 odsto. To je najmanjši odstotek narastka, odkar se je začelo šteti prebivalstvo, 1. 1790. Pa je tudi v številkah najmanjši narastek od desetletja 1860—1870 naprej, ko je prebivalstvo naraslo za 8,375,128 ljudi. Kar se tiče imigracije tekom zadnjih deset let, podatki po-ka*žujejo, da je bilo več izseljevanja kot priseljevanja, kajti ljudi, ki so zapustili Združene Države za inozemske dežele, je bilo za 46,518 več kot onih, ki so sem prišli iz inozemstva. Nasproti temu podatki za desetletje 1920— 1930 pokazujejo, da 19 odstotkov narastka prebivalstva je bilo pripisati imigraciji. Spremembe prebivalstva v posameznih državah izkazujejo, da je šest držav zgubilo na prebivalstvu. Nikoli se ni poprej zgodilo, da bi več kot tri države zgubile na prebivalstvu itekom kakega desetletja. Peterica držav, ki imajo manj prebivalcev, bile so one, ki «o bile najbolj prizadete po prašnih viharjih v letu 1930, ka PREDSEDNIK GOVORIL OB OTVORITVI KONGRESA teri so preko noči opustošili rodovitne poljedelske pokrajine in odgnali mnogih tisoč družin v druge pokrajine, da si najdejo boljše poljedelske razmere. Te države so North Dakota, iSouth Dajkota, Kansas, Nebraska in Oklahoma. Šesta država, Vermont, je zgubila le 380 ljudi. Le ena država, California, je pomnožila svoje prebival stvo za več kot en milijon. Druge države, ki izkazujejo znaten narastek,so New York, Florida, Texas, Michigan, North Carolina, Tennessee. Pennsylvania, Illinois, Louisiana, Ohio in Virginia. Držav? New York, ki ima 13,479,14^ prebivalcev, .ostaja še vedno najbolj obljudena država daleč nad drugimi. Pennsylvania ostaje druga s 9,900,150 ljudi Nevada ima najmanj prebivalcev, 110,247. V obrazloženje velikega na rastka prebivalstva v državi California Census Bureau naglaša, da velik del tega na rastka se more pripisati naseljevanju novega ozemlja, alt kakor v Floridi, znaten del je pripisati preselitvi nekaterih slojev prebivalstva v kraje z ugodnejšim podnebjem. V drugih državah je industrijal-ni razvoj doprinesel k narast-ku prebivalstva. Zopet v drugih državah, zlasti na Jugu, je večje število rojstev pomnožilo prebivalstvo, dočim v po gorskih državah in na severo zapadu so farmarji, ki so se preselili iz opustošenih pokrajin, takozvanega Dust Bowl ozemlja, prispeli k narastku. Common Council — F.L.I.S. Prizor gresa svoj v dvorani poslanske zbornice, ko je predsednik Roosevelt imel pred obema zbornicama kon-letni govor "o stanju Unije". V njem je povdarial, da so Zed. države v resni nevarnosti, in gliaa ™ • J guvwi jo je kar preplavljalo. Eno okno je gledalo na vrt, vrata pa so držala v materino sobo. To sobo je zasedel on,, jaz sem moral stanovati v neke vrste veliki pisarni, ki je ležala na severni strani hiše in skozi edino okno sem videl le lesen plot. Prihajal sem domov ob nedeljah z ju-/ traj in sem moral čakati v tisti sobi, dokler ni mati vstala in sem šel lahko k nji. Niti toliko se niso potrudili, da bi mi pozimi zakurili, moral sem zahtevati. Sedel sem v sobi, ko je sluga kuril, in gledal očetovo sliko, ki so jo pregnali sem v mojo sobo. Prej je dolgo stala na majhnem, črno pregrnjenem stojalu v mamini sobi. Duh po vlažnem lesu, ki se vžiga, se je mešal v težki zrak te sobe, ki je niso ves teden prezračili. Tiste minute, ki sem jih moral prečaka-ti v svoji sobi, so bile grenke. Bolest se je mešala v meni, da sem kruto čutil, kako neskončno sem zapuščen in sam na svetu. Moja mati je živela, dihala nekaj kora< kov od mene — in me ljubila. Da, ljubila me je še vedno in hkratu je ljubila tucli očima. Moral bi ji bil razložiti, kako bolest mi je povzročala s tem, da je v svojem srcu družila in mešala ti dve ljubezni. Razumela bi me bila, prihranila bi mi bila vso tisto dolgo vrsto nemih bolečin, ki so sčasoma onemogočile med nama vsak prisrčen razgovor. Ob tistih nedeljskih jutrih, ko sem se vrnil domov, me je sprejela okrog enajste ure, še preden je zajtrkovala. Pričakovala je, da bom živahen in da ji bom kar planil okrog vratu. Kako naj bi bila vedela, da me je navzočnost njenega moža delala potrtega še prav tako močno, kakor takrat, ko smo se poslavljali pred potovanjem v Italijo. Ni mogla tega razumeti. Vsak teden me je enkrat obiskala v Ver-saju. Menda ni bilo niti enega obiska, da bi je ne bil spremljal očim. Nisem ji pisal niti enega pisma, ki bi ga ne bila pokazala njemu. Saj je delala z vsemi pismi tako. Vedel sem dobro, kakšne so njene naVade. Še zdaj slišim, s kakim glasom je dejala možu: "Andre mi je pisal." Zato nisem mogel napisati v pismu niti ene iskrene besede, saj sem vedel, da bo vse bral tisti človek, ki^gem ga mrzil. Raztrgal sem lističe, na katerih sem ji skušal razložiti zaupno v kakih zmešnjavah in težavah živim. Moral bi ji bil vse povedati, razložiti, zaupati ji svojo muko, svojo blazno ljubosumnost, svojo mračno žalost, moral bi jo prositi, naj ima v svojem srcu majhen kotiček, ki bo ves moj in samo moj, naj ima usmiljenje z mano — a se nisem upal. Polagoma se je vse razburjenje mojega srca skrilo v boječ molk. Sram me je bilo govoriti pred njo. Saj bi me ne razumela. Bila je kakor večina žensk nezmožna, da bi mogla razumeti, da niso vsi ljudje taki ko ona in da imam jaz, čeprav sem njen sin, vendar drugačen značaj, kakor ga ima ona. Zato ob raznih prilikah kažem drugačna čuvstva kakor ona. Mati je bila v drugem zakonu srečna. Ljubila je in mož jo je ljubil. V gospodu Termondu je našla človeka, ki bi mu bila dala vse najboljše, kar je imela od svojega življenja. Meni bi bila dala tudi vse. Bil sem njen sin. Zdelo se ji je popolnoma naravno in umevno, da bo tisti človek, ki ga ljubi ona, ljubil tudi njenega otroka. In res. Gospod Termond je bil zame prav za prav buden varuh, na katerem nisem na zunaj našel nič, kar bi bil grajal. Saj je kar najbolj pazljivo skrbel za mojo vzgojo. Najel mi je, kljub temu, da sem bil v zavocju, učitelje za vse stvari. Učil sem se sabljanja, jahanja, plesanja, godbe in tujih jezikov. Ves cas se je brigal za vse drobne in nepomembne malenkosti. Moj rojstni dan smo vedno slavnostno praznovali. In še vse polno takih malenkosti, ki so očitno pričale o njegovi pozornosti do mene. Po naravi je bil Termond jako gospodovalen in oblasten. Kadar je govoril z menoj, ni nikdar zapovedujoče povzdignil glasu. Niti enkrat se ni po svoji poroki niti za las pregrešil proti vljudnosti, ki jo je razal v občevanju z menoj in ki jo je mati imela za dokaz najglobljega spoštovanja in vdanosti do sebe. Kakšen sem bil pa jaz do njega? Da povem na kratko: Nisem ga mogel - vpeti. Nisem mogel povedati zakaj, in sem-molčal. Vedno samo molčal. Kako si je razlagala mati to, da sem vpričo očima tako tih in nem, da se za nič ne brigam, kar pove on, da se držim tako daleč od nje, kadar je on zraven? Mislila je, da sem sebičen in trd otrok. In kadar sem bil pri nji, je njena navzočnost tako vplivala name, da sem bil za takrat prepričan, da sem res tak. Krčil in zvijal sem se kakor preplašena žival. Zakaj mi ni ob teh tedenskih obiskih, ko sem prihajal domov, dovolila, da bi bil vsaj pet minut sam z njo, da bi se gledala iz oči v oči, da bi jo bil iz vsega srca objel, tako kakor mi je narekovala moja ljubezen. (Dalje prih.) Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! Svoji k svojim« Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LIČNO in POCENI. *•. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Tel. Canal 5544 ^ Chicago, Illinois OGNJENIK KI BRUHA PETROLEJ Dokaj nenavaden je bil zadnji izbruh ugaslega ognjenika na otoku Bulla v Kaspiškem jezeru, ki je zadnjič izbruhnil 1. 1857. O tem dogodku prihajajo poročila, ki popisujejo ta izreden dogodek nekako takole: Prebivalci Bakuja in okoliških naselij so imeli nedavno priliko opazovati nenavaden naravni pojav. Na otoku Bulli na Kaspiškem jezeru je oživel ognjenik, ki je izbruhnil nekakšno vrelo blato. Izbruh je bil tako močan, da so ribiči celo na razdaljo poldruge milje začutili "vreli dih" ognjenika. Poročila dalje pravijo, da je otočič Bulla ugasli ognje- nik, ki je zadnjikrat izbruhnil leta 1857, torej pred 84 leti. Sicer je tudi še enkrat pozneje, namreč leta 1863, žrelo tega ognjenika od časa do časa izbuhnilo petrolej. Strokovnjaki mislijo, da se je pod žrelom ustavila plast vrelega blata, čigar površina meri morda kvadratni kilometer. — Čudno naključje, da je zdaj, ko je toliko povpraševanja po petroleju, še zemlja sama začela bruhati to dragoceno surovino. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanški Slovenec" in "Novi Svet", ali za iste obnovite naročnino. J. M. Trunk, COLORADO: Canon City, — Ana Susman. Colorado Springs, — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Miss Mary Klun. Pueblo, — Josephine Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Math Stefanič. Chicago, — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale in Lockport,—John Kramarich. La Salle, — Anton Strukel. North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drašler, Andrew Košir in Mrs. Jennie Keber. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Martin Golobich. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-niek, Mrs. Agnes Mahovlich. INDIANA: Indianapolis, — Louis Androjna. Whiting, Ind. — Miss. Kathic Trillcr KANSAS: Franklin — John Dobravec. Kansas City, — Peter Majerle in Joseph Kostelec. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar-eich. Manistique, — Anton Krašovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, —, Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — John Strah in Antonia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth in Spruce Location — An-'tv.'n Pene. ' New Duluth, — M. Spehar. McKinley, — A. Hegler. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kotze . OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Za Collinwood, St. Clair pri Sv. Vidu in okolico, Euclid in Nottingham je zastopnica Mrs. Margaret Poznič. — Za Newburgh in okolico Mr. J. Resnik, Rt. Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Conneajt, — Angela Berus. Lorain, — Justina Paul. Girard, Niles, Youngstown in vsa okolica, — John Dolčič. Petersburg, — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa, — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridp.eville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Statkovič. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, — Carolina Rosman. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Strabane, Carionsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vanding, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield in Owen, — Jos. Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee in West Allis, — Mrs. Rose, Deželan. Sheboygan, -r- John Udovich, in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. WYOMING: Kemmerer, Sublet, Dlamondville, — Konšt. PocUesnik. Rock Springs, — Uršula Ivsek. MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH: Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Stefan Hor-vath. Little Falls, N. Y. — Amalia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. — Anton Anžlovar. Oregon City, Ore. — Mrs. Mary Po lajnar. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Helper, Utah, — A. Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. VELIKA IZBERA namiznih radijev Čitam: "Božič je krščanski praznik, dasi segajo njegove korenine v mnogo starejše čase in je njega pomen zajet iz drugih ideologij. Tudi druge vere so poznale "neomadeže-vano spočetje," na primer bu-dhizem in ideja odrešitve z žrtvijo se ponavlja pri mnogih narodih . .." (Cankarjev Glasnik IV., str. 117). Še marsikaj je tam, zapisano o krščanstvu. Zapisano je po ideologiji materializma. Krščanstvo se porine med legende, je toraj navadna praznina, kakor pač vsaka legenda, nima toraj nobene vsebine, je gola fraza, ako se še piše in govori o "krščanskem svetu," dasi je ohranilo filozofijo "ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe" in ni "zavrglo besede o meču, od kate-ega pogine tisti, ki ga nosi." Tako materializem in materialist. Zapisano je dostojno, ne jesiharsko. Well, vprašanje bi nastalo, ali vsebuje tako pisanje tudi resnico, objektivno resnico, ne morda le su'bjektivno nazira-nja materialista. Treba bi bilo pisati' celo apologijo, ali je krščanstvo le legenda, ali pa je legenda materializem in legenda taka sodba materialista c objektivno resničnem krščanstvu. Oboje, materializem in krščanstvo (katoličanstvo), ne more biti objektivno resnično. Eaio ali drugo. Malo drugače je glede "ne omadeževanega spočetja." Tu se lažje doseže objektivna resnica. Recimo, da bi bilo krščanstvo, kakor trdi materialist, le gola legenda. Tudi pri legendi omenjeno "noomnrle-ževano spočetje" z božično ideologijo nima nobenega o-pravka. Pri Božiču ali recimo božiču, ako je vse le legenda, gre za "deviško spočetje" (Virgin-Birth), kar na sebi ni v nobeni zvezi z "neomadeže-vanim spočetjem." To je objektivna resnica, ki se lahko dožene, ako je komu za objektivno resnico. Brez nadaljnih besed se lahko trdi, da je pisec celo pri legendi krščanstva v objektivni zmoti, ako spravlja božično ideologijo v zvezo z "neomadeževanim spočetjem." Zamislimo se malo v situacijo, kakršna nastane. S kakšnim pomilovanjem najmanj mora gledati tak materialist na kristjana, ki govori (dne 8. decembra vsako leto) o "ne-omadeževanem spočetju" in o Božiču o "deviškem spočetju," ko nosi materialist glavo po-koncu, da ima vso in .objektivno resnico, dočim bi bil kristjan v objektivni zmoti. In pokoncu nosi materialist glavo tudi, ko je v jasni in očitni zmoti, ker pomeša "neomade-ževano spočetje" kar s popolnoma drugačnim pojmom "deviškega spočetja." Dokler bomo ljudje v dosedanjih razmerah, bo pač ostalo pri — pomilovanju pri objektivnih zmotah, in ostalo enako celo pri subjektivnih "zmotah." Vsekako je značilno, da'Božič ali celo kak božič spravlja take in slične pojave na dan. Tu vsaj kolikor toliko dostojno, drugje pogostoma bara-barsko. * Konference radi Donave je bilo konec brez konca, le nekaj bunk je menda bilo, ko je celo Rusom nad Lahi zavrela kri. Prekerna zadeva, ne radi bunk, ampak radi kontrole nad izlivom. Nemško vojaštvo se kar trumoma vsiplje v Rti-munijo in Rumunom raste greben in pravijo, da se bodo borili ko levi (?) in Rusija, pravijo vesti, bo zasedla še velik kos Moldavije in vesti dalje pravijo,da pride do "showdown" med Berlinom in Moskvo. Mogoče. Danes so le vesti, vse drugo je "golo ugibanje. Danes je Nemčija močnejša, kakor le kdaj. Nič ne pomaga, ako kdo upa na pasje meso, katero so proglasili za dovoljeno hrano. Militarično je Rusija daleč za Nemčijo, in luski "miljoni" bi nekaj izdali le, ko bi bila Nemčija že otipana, oslabljena na ta ali oni način. Danes -še ni, in ne bo tako kmalu, in če bi se tu-idi Angleži še korenito upirali. Ne bodite šalobarde, da že ^daj upate na — pasjo hrano. v Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. IPIIMI-'li—.IMIIIBIIIIIB I'llM'W iiMiIIiIHIi 1 a ■ DR.JOHN j. SMETI I OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue i Tel. Canal 0523 H Uradne ure: vsak dan od 9. tli zjutraj do 8:30 zvečer. ^li!!!a!iilH!!;i!BiiilHiil!:B!lll!9!!ll!ll»!B!:i:»!l!!!aillllBII!ia vseh vrst modelov Mnogi imajo rajši majhne namizne radije, da jih postavijo kar na mize, ali omare, ali da jih postavijo poleg postelje v spalnico. Mi imamo izbiro takih namiznih radijev aparatov, ki so napravljeni močni in sprejemajo vse postaje. PRODAJAMO JIH OD $8.95 do $49.95 Ako k tem malim namiznim radijem dokupite lahko še gramafon- p g ski "attachment" in istega spojite z tem radijem in imate za mal denar i | radio in gramafon. Kogar mali aparati zanimajo naj to ogleda. Knjigarna Amerikanški Slovenec PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rcl., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. | 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois i Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanški Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois t