Ameriška Domov
fffc? 'U-tt-au, h 4 ila 4 SK * g a n r.«j—
Dobava orožja Južni Ulriki precej omejena
M Iq'61 st
■‘Veur v
Yo«. N.y
J0032
n
ArttlCAN IM ipjHaff M IN lAteGVAO®
Sci-ving^Gbicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg ’
$Um»»AA
fimmm
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 8, 1971
litda je sporočila britanskemu parlamentu, da je dobava orožja Južni Afriki v okviru dogovora v Sirnons-t0'vnu, omejena,
k L°NDCN, Vel. Brit. — Veli-Britanija je v okviru dogo-°ra v Simonstownu 1. 1955 lik Zn& ^°kav^ Južni Afriki he-te	opremo za tri frega-
> olocene za boj proti pod-ki jih je Južni Afri-^...Ze Preje izročila, ter potreb-dop6 Za VSe *°’ Brav tako je je 2na dobaviti nadomestne de-n vse, kar je potrebno za u-•p^o rabo te opreme.
britanske vlade E.
Brit-, ••'*e iziavil> da bo Velika v času, ko je narastla
oko}*110*1 za nemoten promet Si 1 južne Afrike, dogovor iz C-ovma izpolnj-evala. De-. a vlada v Londonu je Juž-r0»i ustavila vse dobave o-lUc,;a eta 1964 v soglasju z reso-je Združenih narodov, kjer ve 1 a °Bsojena politika ločit-
^aS,v Južni Afriki, ska 0V.a’ konservativna britan-
v ada je odločila svoje ob-bosfi j - , aiti kl
Novi grobovi
jo omočila svoje ob-biti	Južne Afrike izpol-
dvim!hUb resolu)ciji ZN. To je
Afrtpil0 burjo protestov de]a ^okatere države Louj.	so začele groziti
tanSL0nU’ da bodo zapustile bri-Lo^0 Skupnost narodov, če bo Ijati °n res začel znova dobav-' ^ orožje Južni Afriki.
dovaJv°nlerenci Skunosti naro-$ec ■ ^lugapurju pretekli me-Bilo zaradi tega veliko Bilo j. .razPravi vprašanje pa ni odlo^eeSen°’ amPak dejansko le ^khov^0' ^as nai Bi razburjene lkost(>e Pomiril in dal Londonu zdaj 2pl r°ke’ ki pa jih hoče ta Bi čfj.6,0 Previdno rabiti, da ne vd f^^epublike Afrike zno-
^«8 fl
j. L	^r‘voverstVO,
°imštvo izginjajo
— Katoliška cer-v°vercpJe Proti nevernikom, kri-te,rn’ razkolnikom itd. bo-Pažijle ^ stoletij na različne B°sti tat. * 80 odgovarjali misel-Sprehiin ■ rabl^b časov. Časi se '‘Btož^p Jai°’_ ostri Izrazi, hude ^^Bljajo t6zPe kazni polagoma
,tudi katoliški znan
Janški L Se udejstvujejo ) kongregaciji za či
^rjev pt Tam so iz svojih slogov y. risali že celo vrsto iz ^^Jali pojmov, ki sicer niso ^tarelj • °^e vseBme, pa so že Sklad sln ie ležko spraviti ^ato . E°dobno miselnostjo, m^lo v,- v°dstvo kongregacije borr! in°Vo metodo:	kdor
1 etske J °V(d napačno razlaga S ve"!1*'’ M takoj obtožen ,ajpreje m razkolništva itd.
?CfVaPja SžUbl pravico do po
^lah)/ (navadno na visokih kevoda ^ a kočljiva vprašanja >a(°liške n pretresaJ'o sveta in hjVaBhih .1^7 Ve’ 80 Pa predmet Verzah ;i b?7 na katoliških u-m sllcnih zavodih.
^ remensh prerok
pravi:
Frank J. Millavec
V soboto je umrl v St. Augustine Manor 70 let stari Frank J. Millavec s 25610 Benton Avenue v Euclidu, rojen v Clevelandu, sin pok. Franka in pok. Mary (roj. Urbančič), ki so mnogo let živeli na E. 71 St. pri St. Clair Avenue, mož Lillian, roj. Cotter, brat Alvina, Augusta, pok. Andrewa, Williama, Mrs. Joseph Novak, Mrs. John Grmsek, Emme, Mrs. Edward Hrovat, Anne in Mrs. Robert Griffits. Zaposlen je bil kot nakupovalec za Fisher Auto Body Co. Bil je član Baragovega dvora št. 1317 Kat. borštnarjev, Knights of Columbus, Euclid Council, ADZ št. 38. Pogreb je danes ob 9.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Viljema ob 10., nato na All Souls pokopališče.
Olga Grebenc
V Lakeside bolnišnici je umrla 52 let stara Olga Grebenc s 17939 Lake Shore Blvd., preje z E. 72 Pl., hčerka pok. Josepha in pok. Johanne Grebenc, sestra Jennie Morway, pok. Josepha, pok. Victorja, Josephine Costan-zo, Dorothy Obreza. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila zaposlena pri Gould Inc. kot privatna izvršna tajnica. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Zak pogreb, zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7.
Louis Hegler
t" Pretekli četrtek je umrl po dolgi bolezni 81 let stari, v Sloveniji rojeni Louis Hegler, oče Mrs. Faye Pollock, Mary, Genevieve Drenik, Louisa, Joa in Tonyja. Pokojnik je bil član Carniola Tent No. 1288 T.M. Pogreb je danes s sv. mašo v cerkvi Matere Božje Karmelske v Wickliffu, nato na Kalvarijo.
Anton Fidel
V Unionvillu, Ohio, je umrl v starosti 85 let znani rojak Anton Fidel, vdovec po 1. 1951 umrli ženi Antoniji, oče Mrs. Josephine Sidley, Rose in Mary Fidel, Jamesa, Louisa in Antho-nyja, 7-krat stari oče, brat Mrs. Mary Rotar. Pogreb je danes dopoldne iz Behmovega pogrebnega zavoda v Madisonu v cerkev Marijinega Vnebovzetja v Genevi ob 10., nato na tamkajšnje pokopališče. Družina pripo-oča darove za Ashtabula Coun-(Dalje na 3. strani)
Washington pristal na razgovore sikih
Združene države so pristale na obnovo razgovorov velikih štirih sil o miru na Srednjem vzhodu, četudi je Izrael proti njim.
WASHINGTON, D.C. — Ko je Egipt objavil podaljšanje premirja ob Sueškem prekopu, je Washington sporočil Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji in Franciji, da je pripravljen obnoviti razgovor o pomiritvi Srednjega vzhoda. Ti razgovori so bili prekinjeni sredi preteklega leta, ko je Izrael odločno zatrjeval, da ne bo sprejel nobene vsiljene rešitve in odklonil tudi čete ZN kot jamstvo za varnost svojih meja.
V Jeruzalemu so trdili, da bi sprejem takih čet, med katerimi bi bili tudi oddelki Sovjetske zveze, pomenil prvič uradno prisotnost oboroženih sil ZSSR na Srednjem vzhodu, neposredno na meji Izraela.
Bgipt je misel jamstva štirih velikih sil in čet ZN na Srednjem vzhodu sprejel in predsednik Sadat jo je v svoji objavi podaljšanja premirja za en mesec tudi omenil. Zato sodijo, da je ameriški pristanek na obnovo razgovorov velikih štirih o Srednjem vzhodu koncesija E-gipta. Državno tajništvo je v svoji izjavi poudarilo, da pričakuje resen napor obeh strani iskati sporazum preko posredovalca ZN G. Jarringa brez groženj obnove sovražnosti ali predložitve spora Varnostnemu svetu ZN.
Obe zadnji pripombi sta bili namenjeni Egiptu, ki je zbral na svoji strani Sueškega prekopa preko 190,000 mož vojaštva s 1000 topovi, med njimi tudi nekaj prav teržkimi, ki so sposobni uničiti izraelske obrambne naprave na vzhodni strani prekopa. Egiptski predsednik Sadat je obljubil obnovo prometa po Sueškem prekopu, če se Izrael u-makne od njegovega brega dalje v notranjost Sinaja. Predsednica vlade Izraela Golda Meir je
Apollo 14 se vrača z Lune domov, 99% predvidenih nalog izvedenih!
Julnovietnamske čele prešle danes v Laos!
Predsednik Južnega Vietnama Van Thieu je objavil, da so danes zjutraj prešle čete Južnega Vietnama v Laos, da presekajo tam Kočiminhova pota, po katerih teč'e na jug rdeča vojaška oskrba.
SAIGON, J. Viet. - Okoli 20,000 južnovietnamskih vojakov je ob letalski podpori ZDA prešlo danes zjutraj mejo Laosa na skrajnem severozahodu Južnega Vietnama, da pretrga oskrbo rdečih v Kambodži in Južnem Vietnamu iz Severnega Vietnama. Ta prihaja že skozi leta na jug po Hočiminhovih potih pre-
ko vzhodnega in južnega Laosa.
e* ApoNo J 4 na Luno je uspel, astronavta Shepard in Mitchell sta v jutek zjutraj na Luni srečno pristala, opravila tam določene naloge z malo izjemo in se v soboto ob 1.49 po 33 in pol urah na Lunini površini dvignila z nje za polet nazaj na Zemljo. Vse je potekalo v retin, tudi povezava obeh vesoljskih vozil ni delala tokrat nobenih težav. Lunsko vozilo Antaies se je pri prvem poskusu brez motenj povezalo z vesoljsko ladjo Kitty Hawk, v kateri je astronavt S. Roosa čakal na svoja tovariša Sheparda in Mitchella, ko sta se ta mudila na Luni. Pristanek Apollo 14 na Zemlji je določen za jutri popoldne na Tihem oceanu.
HOUSTON, Tex. — Polet skem prenosu.
Apollo 14 na Luno je bil pripra- ! Kljub vsej skrbnosti in na-vljen bolj skrbno kot katerikoli tančnim, podrobnim pripravam pred njim, kajti vodniki vesoljskega programa so prepričani, da bo njegov uspeh poživil zanimanje za prodiranje v vesolje, med tem ko bi neuspeh te verjetno zavrl in pritegnil zanimanje javnosti in narodnih sredstev k nalogam na naši Zemlji.
Prav zato je uspeh poleta
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
Iz Clevelanda
j
J in okolice
-isemilsset let—
Danes je dopolnila Mrs. Agata Zajc, 22750 Tracy Avenue 80 tet. Dolgoletni naročnici iskrene estitke k rojstnemu dnevu z zeljo, da bi jih še dosti dočakala v? zdravju in zadovoljstvu!
Žalostno sporočilo—
Mrs. Mary Malovrh, 29312 Vbite Rd., Wickliffe, Ohio, je dobila sporočilo, da ji je umrla v Št. Joštu nad Vrhniko 84 let stara mati Marij anca Grdadolnik. V Sloveniji zapušča hčere Micko, Francko in Anico, v ZDA pa poleg omenjene še hčeri Mrs. Ivanko Kristavčnik na Bonna Ave. v Clevelandu in Mrs. Angelo Jančar v Girardu, Ohio.
je objavilo, da ameriške sile na tleh ne sodelujejo pri vdoru v Laos.
Že pri začetku nastopa so naleteli Južni Vietnamci na precejšen odpor. V prvih urah je bilo izgubljenih pol ducata ameriških helikopterjev, nekaj zadetih s tal, nekaj pa zaradi mehanične odpovedi. Glavno oporišče za vojaški nastop v Laosu je znani Khe Sanh ov cesti št, 9, ki vodi v notranjost preko Laosa vse do meje Tajske.
Predsednik Van Thieu ni nič povedal, kako dolgo bodo ostale njegove čete v Laosu, poudaril je le, da je pohod omejen časovno in krajevno. Posebej je zagotovil Laos, da Južni Vietnam ne išče nobenega ozemlja, da se bo umaknil iz Laosa, kakor hitro bodo cilji doseženi.
Laoška vlada princa Suvane
stvom in upanjem vse v NASA in okoli nje. Kljub nekaterim težavam tekom poleta je namreč potekalo vse v redu in je spored nalog izpolnjen do 99%, kot so včeraj izjavili. Vrnitev na Zemljo je predvidena jutri popoldne ob 4.04 po vzhodnem času na južnem Pacifiku, kjer čaka na astronavte nosilka helikopterjev New Orleans.
Kljub čemu, ca Shepard in
Mitchell nista mogla na vrh (pravljal ha spustitev na Lunino
poleta Apollo 14 je prišlo, kot že omenjeno do nekaterih težav.
Najprej je bilo treba vzlet z Zemlje odložiti za 40 minut zaradi vremena Na Cape Kennedy v nedeljo, 31. januarja. Nato je | sledila po nekaj urah leta proti Luni težava s povezavo obeh vesoljskih vozil, ko niso hotele! vezi prijeti in je nastopila nevarnost, da bo treba ,pristanek na Luni opustiti. Kasneje je,
podrobna preiskava naprav za!mani 20'<! — Več v oglasu! povezovanje pokazala, da so v j Pošte ne bo— redu in da v redu delujejo.	Pošta sporoča, da prihodnji
Ko so se po dosegi Lune v j ponedeljek, 15. februarja, na četrtek pripravljali na prista-1 Washingtonov rojstni dan, po-nek na njej, je popustila za del j šte ne bodo dostavljali z izjemo volta napetost v eni od baterij I 'special delivery”. Naj vsakdo iunskega vozila Antares. To je | m upošteva, ko pošilja svoja spo-prešlo in niso smatrali za večji | ročila! problem. Ko se je Antares pri-(Seja—
Zadušnica—
Jutri ob 7.50 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Johna Tanko Sr. ob 6. obketnici smrti.
Razprodaja se nadaljuje—
Pri Anzlovarju na 6214 St. Clair Avenue se razprodaja vsega blaga nadaljuje še ves ta teden. Cene so znižane za naj-
Con Craterja na planoti Fra Mauro, kot je bilo predvideno, upajo geologi, da sta odnesla z Lune nekaj kamnov, ki pripadajo razdobju, ko je Luna dobivala prvo trdno skorjo* Sodijo, da je to bilo pred kakimi 4.6 bilijoni leti. Taki kamni naj bi bili na vrhu ognjenika, ni pa čisto gotovo, če so bili tudi že tam, do koder je astronavtoma
,	. tam, ao Koaer je astronavtoma
ftr .l: :,ev r:	^	^
stopu Južnega Vietnama na svojih tleh, pa opozorila, da je tega prav za prav kriv Severni Viet-
odgovorila, da iz te moke ne bo nam’ ki ze skozi Ieta krši laoško
kruha, dokler ne bo prišlo do splošnega sporazuma o miru in varnosti med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi.
Ce si brezobziren pri vožnji,
ozemeljsko n e d o t akljivost in nevtralnost.
Po glavnem vzoru
^ LITTLE ROCK, Ark. — Državni kapitol Arkansasa je zgra-
tegaPkesali ^ ^ ^ Zaradi ierL P0 vzoru Kapitela v Wa
n ati šele, ko bodo vse to, kar bo Apollo 14 prinesel z Lune raziskano.
Ob koncu zadnjega izleta po Lunini površini v soboto si je Shepard privoščil tudi nekaj udarcev golfa. S seboj je imel tri žoge za golf, ki jih je pognal po Lunini površini “milje in milje daleč”, kot je poročal šam in kot je bilo delno mogoče vi-I deti na neposrednem televizij-
^aMšja ”aletavanjem sne-Ja temperatura 27.
CLEVELAND, O. — V e-giptovskem stališču do premirja z Izraelom se je vendarle nekaj premaknilo na dobro. Do sedaj se je Egipt pogajal o premirju in vezal na znane pogoje. Sedaj je spremenil vsaj taktiko, morda pa tudi vsebino. Seveda je najprvo pristal na podaljšanje premirja, toda s tem vprašanjem se ni veliko pečal. Posvetil je vso pozornost obnovi prometa po Sueškem prekopu. Postavil se je na stališče, ako bo Izrael umaknil svoje čete z vzhodnega brega prekopa, bo Egipt dovolil takojšnje čiščenje vodne poti.
V načelu je stališče preprosto, v praksi 'pa ne bo. Najprvo bo treba računati — tako trdijo strokovnjaki — na najmanj šest mesecev, da bo
Problem Sueškega prekopa povezan s premirjem
KO. - Ve- šč*vma? TT-rUV _i_i -l «...
ščenja? Umik izraelskih čet se namreč lahko izvede precej hitro. Ni pa dalje povedano, kako daleč naj se izraelske čete umaknejo. Tudi to je važno vprašanje, vsaj za Izrael.
Važno je tudi vprašanje, kdo vse naj posreduje med E-giptom in Izraelom. Egipt misli, da je zato najbolj poklican generalni tajnik ZN Tant, odnosno njegov zaupnik Jarring. Seveda mora na to pristati tudi Tel Aviv. Egipt hoče dalje imeti tudi otipljive dokaze, da bodo pogajanja res napredovala, zato naj gene-
gipt ne govori dosti o tem. Ni tudi treba kaj prida govoriti o tem, kajti jasno je, da bi največjo korist imela Sovjetska zveza, da skrajša svojo pot v Indokitajsko in da ima boljše zveze s svojimi vojnimi ladjami v južni Aziji. Zato bo Kremelj gotovo hudo pritiskal, naj pogajanja glede Sueza na zaspijo. Končno je promet po prekopu potreben tudi egiptovski državni blagajni, ki je le vse preveč odvisna od razpoloženja v Moskvi in podpore na petroleju bogatih arabskih držav.
To egiptovsko taktiko je treba razumeti. Ničesar se a-rabska politika ne boji bolj kot “zgube obraza”. Ako bi Egipt na primer sedaj le za malenkost omilil svoje pogoje za premirje, bi tekmeci e-giptovskih politikov to raz-vpili kot diplomatski poraz, kar bi lahko sprožilo vladno krizo. Sedanji režim ni namreč v Kairu tako trden, kot je bil Naserjev. Sedaj so stvari postavljene tako, kot da gre le za vprašanje obnove plovbe po prekopu, ne pa za premirje.
Upajmo, da bo Izrael razu-
površino, je zaradi kratkega stika trenutno odpovedal kompu-tor, ki ga so ga po navodilih z zemlje naglo sravili v i\xi in je oil pristanek možen brez posebnih ovir.
Na sami Luni sta bila astronavta na prvem izletu precej zaostala za načrtom, ker se je pokazalo, da so bile nekatere naloge težje, kot so predvideli. V obleki astronavta Mitchella se je pojavila nekje luknjica, ki pa na kraju le ni ovirala izvedbe programa.
V celoti je ves spored leta potekal po načrtu in je tudi uspel. To je bil tretji polet na Luno, Shepard je peti in Mitchell šesti človek, ki je stopil kdaj na Lunino površino. Ameriška znanost in tehnika sta lahko ponosni na nov velik uspeh pri prodiranju v vesolje, Amerika pa je lahko ponosna tudi na svoje astronavte, ki pogumno, mirno in smotrno vrše svoje naloge v vseh okoliščinah. Alan Shepard je najstarejši ameriški astronavt pred nekaj manj kot 10 leti je kot prvi poletel v vesolje v malem Mercury 7 “Freedom”, sedaj pa je na poti domov z Lune, kjer je pristal pičlih 10 let po svojem prvem poletu v vesolje. Vsekakor krasen uspeh za Ameriko in za Sheparda samega!
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima v sredo ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih.
Ugodna priložnost—
V trgovini s čevlji Louis Majer na 6410 St. Clair Avenue je v teku razprodaja zimskega obuvala in. prodaja vsega ostalega po 10/i znižanih cenah!— Več v oglasu!
Pogajanja o konkordatu med Vatikanom in Španijo na mrtvi točki
MADRID, Sp. — Španija ima d škofov, pri izbiri vseh je sodeloval Francov režim. Tako pravico mu daje konkordat iz leta 1955. Sedanji papež predlaga, naj se ta pravica briše iz conkordata, na kar pa general Franco noče pristati.
Mnenja med škofi so deljena, /ečina drži s papežem, manjšima pa okleva. Zato so pogajanja zastala.
Španija pričakuje v doglednem času spremembo režima. Takrat bo tudi prišel čas za nov konkordat. Čemu si torej delati trenutno skrbi, ki kmalu ne bodo več potrebne. Tako mislijo ne samo v Madridu, ampak tudi v Vatikanu.
z.citu naj gene- Kgipt je ponovil vse svoje upaj*nu, ua uu	razu-
ralni tajnik ZN Tant še pred	dosedanje pogoje za premirje, jnel to igro, kar mu pa ne bo
7. marcem razloži pred Var- so rešdev vprašanja pale-	prav lahko. Od sporazuma,
^— ’ ’ -	stinskih Arabcev in umik	’—* —	^	■" • ■
vseh izraelskih čet z arabske-
nostnim svetom, kakšno pot so pogajanja že prehodila.
Kot se vidi, želi Egipt dode- ga ozemlja- Značilno je, da te liti Združenim narodom več- pogo-ie navaja samo splošno,
kot ga je sedaj postavil Egipt, nima Izrael nobene prave koristi, saj Egipt ne nudi Izraelu niti pravice do rabe plov-
prekop zopet lahko služil svo- U /'druzenim narodom več- p^oje navaJa sam° sPl°sno, elu niti pravice do rabe plov-jemu namenu- hitreje se ne jo vlogo v tem Problemu, kot f°clm zadev0 8 Sueškim pre- be po obnovljenem prekopu.
,	. . ^’  J	ko in imp] i Hrv c ^kanom ohravrumfl tarkrv	_ i z
jemu namenu; hitreje se ne bo dal očistiti. Kidaj naj torej Izrael začne umikati svoje če te, ob začetku ali ob koncu či
so jo imeli do sedaj
Kdo bo lahko rabil obnovljeni promet po prekopu? E-
kopom obravnava tako na široko, kot da bi bil važen le promet po prekopu in ne premirje z Izraelom.
Morda bo to postalo najbolj kočljivo vprašanje na novi ravni izraelsko-arabskih odnosov.
Nova cena za gasolin?
CLEVELAND, O. — Sedaj jo ne bodo nastavile ameriške rafinerije, ampak države izvoznice olja. Kot je znano, se v Teheranu pogaja 10 držav izvoznic olja in 27 rafinerij o višini trošarine, ki jo tuje države pobirajo pri izvozu nafte. Ker imajo države izvoznice največ proizvodnje nafte v svojih rokah, jim ne bo težko prisiliti rafinerije, da plačajo vse trošarine vladam, ki dajejo izvoznice za nafto. V prizadetih krogih računajo, da se bo bencin podražil za 2 centa pri galonu.
Peiping premika svoje vojske proti severu
HONG KONG. — Rdeča Kitajska je imela skozi dve desetletji zbrane močne vojaške sile nasproti Formozi, s katere je č-angkajšek grozil, da bo začel '-nova boj proti komunizmu na celini. V Peipmgu so prav tako vztrajno trdili, da bodo zasedli Formozo, zadnje pribižališče Čangkajška in ostalih kitajskih nasprotnikov komunizma.
Položaj se je tekom let spremenil, na obeh straneh Formo-ških morskih vrat so se duhovi pomirili. Peiping, ki se je med tem zapletel v oster spor z Moskvo, je sedaj svoje čete, ki so stale nasproti Formozi, začel pošiljati proti severu v zaledje meje proti Sovjetski zvezi.

Ameriška Domovina
v v* i ir i<-/« -%)
1 IMAli
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:-
Za Združene države;
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.°Q per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
~SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
.83	No. 26 Monday, Feb. 8, 1971
V nevarnosti je človek sam
Med stiske in težave našega časa spadajo takšne, ki so odvisne od narave, in takšne, ki jih ustvarja tisti človek, ki pravi, da sani sebi zadošča in ne potrebuje nobene pomoči od nekega višjega bitja, ki ga ne priznava. Toliko jih je, da jih bomo mogli zaradi omejenega prostora samo nekaj našteti.
Splošne stiske: bolezni, ki jih tudi najnaprednejša medicinska znanost ne more preprečiti in ozdraviti. Naravne katastrofe, proti katerim je najpopolnejša tehnika brez moči. Epidemije in lakota, ki tarejo dve tretjini človeštva. Socialne krivice, ki ne glede na obliko vlade in družbenega ustroja potiskajo na rob družbe cele narodnostne in socialne skupine. Sovraštvo med narodi, rasami in plemeni, zatiranje, zaostalost, nerazvitost, potresi, poplave. Manjše trdožive vojne in nerešljivo konfliktno stanje (južnovzhod-na Azija, Bližnji vzhod), ki ovirajo miren razvoj tamkajšnjih narodov, atomsko in kemično orožje, razni revolucionarni modeli., ki grozijo z novim nasiljem in novim prelivanjem krvi ter obveznim ideološkim razlaganjem stvarnosti, k*i grozi z novim nasiljem nad človekom, njegovim mišljenjem in svobodo.
Sledijo pojavi, ki spremljajo tehnološko forsiran družbeni in civilizacijski razvoj ali so njegova posledica in jih ekološka veda (ki proučuje probleme okolja) imenuje “grehe tehnokratov”: saje v velemestih, okuženje zraka in vode z iztekanjem strupenih odpadkov iz tovarn, zastruplje-nje živil z uporabljanjem kemičnih sredstev v kmetijstvu, uničevanje koristnih žuželk, ki ustvarja neravnovesje v naravi. Zaradi tega že slišimo glasove, da bo treba ustanoviti neko neodvisno instanco, ki bo določala, kaj je človeku res potrebno za razvoj, in povedala, kje je meja med koristjo in škodo, ki jo povzroča uporaba moderne tehnike. Toda kako bo to v skladu s človekovo svobodo, ki naj bi postala odkupnina za njegov obstanek v svetu, ki ga je ustvaril polnoletni, od nikogar odvisni znanstveno-tehnič-ni človek? In kdo naj odloča, katere življenjske oblike naše družtbe je treba revolucionarno preoblikovati?
Toda pojdimo dalje. Tudi neomejena uporaba elektronskih računalnikov, kompjuterjev, ki zbirajo in obdelujejo podatke, je lahko nevarna za človekovo svobodo. Kaj naj se zbira? Kako je zaščitena človekova oseba pri registriranju vseh njegovih življenjskih podatkov? In kdo bo ščitil človeka ter njegovo intimnost pred novimi napravami, ki bodo z gledanjem predirale vse zidove?
V nevarnosti pa je še več, človek sam. Medtem ko pravijo eni, da je treba obupati nad temeljito preobrazbo človeka, zahtevajo drugi njegovo preobrazbo s posegom gene-netičnih sredstev. Biotehniki že zatrjujejo, da bodo lahko spreminili človeka in njega dedne lastnosti z odstranitvijo slabih genov ali z neposredno spremembo genov, da bodo z njimi odpadle slabe podedovane lastnosti in bo povečana inteligenca, od česar med drugim pričakujejo preprečitev atmoske vojne in vzgojo bodočega rodu astronavtov in vesoljskih prebivalcev.
Kaj pa, če se narava upre in ne bo ubogala biokemikov? Kaj če bodo ustvarili rod spak in pošasti ter s tem človeka uničili, namesto da bi ga rešili? Nekaj podobnega velja za medicinske evgenične posege, umetno oplojevanje, vplivanje na določitev spola. Če bo tako, ne bo'atomske nevarnoti, ker se bo človek sam prej uničil. Neki znanstvenik je rekel, da se raziskovalci genov tako malo brigajo za posledice svojih iznajdb, kakor bančni uradnik za finančno politiko svetovne banke.
Pa ostanimo raje v sedanjosti. Moderni tempo ne dopušča več časa za družino, ljudje se nenehno selijo v velemesta ter industrijske naselbine, družbene razmere u-stvarjajo razkol med generacijami, ustaljeno družbeno življenje se ruši, moralna zavest se krha in izginja, izbruh u-porabe pilul in mamil postaja vznemirljiv, število samomorov narašča in ponekod že prekaša število žrtev prometnih nesreč, ker se marsikdo ne znajde več v tem zamotanem svetu ter vidi izhod le v begu v sanje s pomočjo mamil ali v samomoru. Morala in poštenje postajata nesmisel, krepost, neumnost. Tudi človekova ustvarjalna sposobnost peša. V zameno za vse to odnosno namesto moralnega napora postaja človek vse bolj žrtev napete nevroze, ki vodi v brezbrižnost in vedno, žalostno življenje.
Gotovo, nekatere naštete težave so namenoma izbrani znaki, toda vsi jih poznamo ter nam nudijg čisto drugačno sliko današnje družbe kakor vsakdanji spori o strukturah, reformah, oblasti in političnem vplivu. Nekatere tarejo svet od pambveka in ga bodo še trle, druge pa je ustvari! človek sam in to tudi z neurejenim in nekontroliranim znanstveno-tehničnim napredkom, ki prinaša prekletsvo namesto blagoslova. In to bo trajalo vse dotlej, dokler ne
bo šel človek ponižno vase in se ves posvetil preporodu po večnostnih načelih resnice, pravice in ljubezni.
M. P.
j BESEDAIZNARODA
Stoletnica rojstva pisatelja F. S. Finžgarja
CLEVELAND, O. — Jutri, v torek, dne 9. svečana 1971, je sto let, odkar je 'bil rojen v Do-slovičah na Gorenjskem slovenski pisatelj Franc Šaleški Finžgar. V spomin na ta dogodek priobčujemo pismo, katero je bil ran j ki F. S. Finžgar dne 21. a-prila 1954 napisal svojemu ožjemu “družinskemu” prijatelju, “stricu”, sedaj že tudi rajnkemu, profesorju Antonu Anžiču, beguncu in pozneje izseljencu v našo deželo. Pismo se takole glasi:
Ljubi stric!
Prav lepa zahvala za velikonočni pozdrav, ki sem ga danes (21. t. m.) prejel in sva ga z materjo pri obedu prebrala. Mati je takoj pismo komentirala, češ, ali knjig, ki ti jih je (mohor-jank) ona poslala, nisi prejel. Knjižne pošiljke se predolgo valjajo po magacinih in barkah. lž pisma sem zvedel, da si zelo dobro poučen o vseh naših prijateljih in znancih, ki delajo duhovne vaje. Tudi Jaka S. in Janez F. sta sedaj v ižanski graščini na letovišču, čeprav zimo. noče nehati tudi Pri nas. Še vsa-7.o jutro je vsaj barometer na ničli, če rte',par stopinj pod ničlo. (Biti bi moralo termometer. Op. priobčevalca.) Zima je‘ bilo huda, da sem ji moral uiti v svoj mali kabinet, ko ni bilo delovne sobe moč prekuriti, da bi zmrzel starec mogel kaj delati. No, pa čast Bogu, sedaj je ta stari garač prišel “auf den Ge-jrierpunkt des Ve(r)standes und Witzes”. Prav zares je preteklo 60 let (dne 5. julija bom imel biserno mašo in sicer v kapelici in bajti v Martuljku. Brez hrupa, le z najboljšimi prijatelji (med njimi bo tudi rojak Anton, epi-scopus) bom opravil iskreno zahvalo Bogu za vse, kar mi je dal in dodelil. Vprav veliki teden sem se zatopil v nepoznani občutek, da. nimam nobene dolžnosti in nujnega dela več. Vse življenje polno poklicnega dela in poleg njega nisem imel brezskrbnih počitnic, tudi v bajti Murki ne. Seveda kak dan že, pa so me nabodli študentje iz Zin-garice za predavanje, ali pa me priganjala tiskarna za rokopise in korekture. Prav prečuden občutek imam sedaj, ko ni nad menoj nikakega priganjalnega biča. Sicer si skiciram nekaj zabavnega za koledar. A to samo zaradi tega, ker sem s tinto tako zastrupljen, da ne morem biti brez te pijače. Moja gluhota narašča. Ni to zgolj starost, vzrok tega je v desnem ušesu popolnoma razbit slušni aparat, v levem pa dokaj pokvarjen. Na nobeno sejo ne grem več (ne k Mohorju, ne na Akademijo ali k pisateljskim predavanjem. Samo ob nedeljah jo še stalno udarimo po mizi. Tudi prestreljena noga se mi živahno oglaša. Občuti vreme in pri hoji krevljam s palico. Prav pred temi prvimi zares počitnicami sem oddal že lomljeno novo povest, trdno upam, da zadnjo, v tiskarno. Ni dolga, preveč so me priganjali (100 strani) kvart formata z dokaj drobnimi črkami (tiskarna nima boljših, vse je že oguljeno). Vse drugo pa teče svojo razvojno pot dalje ne samo pri nas — po vsem svetu tako, saj bereš. Takle je svet: Panta rei (Vse teče. če nisi pozabil vse grščine.)
Prav lepe pozdrave od mene, Anice in vse družine!
Tvoj stari
Finžgar, l. r.
21. aprila 1954.
Finžgarjevo pismo potrebuje nekaj komentarja.
1.) Vsi, ki so živeli v času župnikovanja pisatelja F. S. Finžgarja v ljubljanskem trnov-
skem župnišču, so sestavljali pravo praycato družinsko skupnost. Vsak odn. vsaka v njej je imelo svoje posebno poimenovanje. Tako je bil Finžgar v njej “oča”; profesor Anton Anžič, ki je kot profesor verouka na 1. drž. real. gimnaziji v Ljubljani stanoval v trnovskem župnišču, je bil v tej ‘družini’ “stric”. — Sicer pa ne vem, ali je že čas, da bi bilo široko objavljeno, kdo vse so bili udje te Finžgar-jeve trnovske župniške družine.
2.	) Ižanska graščina, nekdaj Palmetova last, je postala v prvem obdobju komunistične ere v Sloveniji, osrednji duhovniški zapor, “letovišče”, v katerem je bil med drugim tudi rajnki apostolski proto notar stolni dekan in prošt ljubljanski kanonik Josip Šimenc. — Jaka S., ki ga omenja F. S. Finžgar v gornjem pismu, je bivši profesor na škofij skii klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano Jaka Šolar, Janez F. pa univ. profesor na teološki fakulteti v Ljubljani dr. Janez Fabjan. — Oba omenjena sta danes že tudi rajnka.
3.	) Episcopus Anton je rajnki ljubljanski škof dr. Anton Vovk, Finžgarjev ožji rojak iz brezni-ške župnije na Gorenjskem, zadnji iz rodu pesnika dr. Franceta Prešerna.
J. S.
------o------
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
(Nadaljevanje)
Jezus je .pet na križu trpel in molil. Sad tega Jezusovega zadržanja je bil desni razbojnik, Dizma. Slišal je, kako ga zmerjajo in kaj vse Jezusu pravijo, napis na križu mu dovolj jasno pove, kdo je On, ki visi na križu tako potrpežljivo in moli. V dušo Dizmovo je posijala milost božja. Ko njegov tovariš, levi razbojnik Gezma, pravi Jezusu: Če si Ti Kristus, pmagaj sam sebi in nama. Tedaj Dizma posvari tovariša Gezmo: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ki si ravno v tisti kazni? In sicer midva po pravici, po zasluženju svojih del namreč prejemava; ta pa ni nič hudega storil.
Tako Dizma prizna svojo krivdo in prizna, da trpi po zasluženju, o Jezusu pa pravi: Ta pa ni nič hudega storil, se obme k Jezusu ter pravi: Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo! In Jezus mu reče: Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju. Njega, ki so ga Judje in njih voditelji v svojem napuhu odklanjali in zmerjali, razbojnik na križu prizna in ga imenuje Gospod: za to priznanje in spoznanje dobi Dizma nagrado, ki jo more dati samo Bog: Dizma je postal svetnik in še tisti dan stopil z Jezusom v nebesa. Dizma je bil sad Jezusove krvave daritve na križu.
Poleg Jezusovega križa so stali njegova mati in sestra njegove matere Marija Kleofova, Marija Magdalena in učenec, ka-
tvoj sin! Potem reče učencu (Janezu); Glej, tvoja mati! In od tiste ure jo vzame učenec k sebi.
Ura konca strašnega trpljenja se bliža. Od prevelike izgube krvi muči Jezusa silna žeja, pa pravi; Žejen sem! Bridkost trpljenja prikipi do vrhunca. Nobene olajšave od nikoder. V tej silni zapuščenosti .zakliče Jezus na ves glas: Eli, Eli, lama sabakta-ni! — to je: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Nekateri od tistih, kateri .so poleg stali
in to slišali, pravijo: Glejte, Elija kliče.
Stala je tam posoda, polna kisa; in takoj priskoči eden izmed njih, vzame gobo, jo napolni s w kisom, natakne jo na hizop in Ij mu jo poda k ustom in mu da ■ piti. Drugi pa pravijo: Pusti, da vidimo, če pride Elija in ga reši. Ko Jezus vzame kisa, reče: Dopolnjeno je! Nato zopet Jezus zakliče na ves glas: “Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo!” In ko to izreče, nagne glavo in izdihne svojo dušo.
In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal, zemlja se je stresla, skale so se razpočile, grobovi so se odpirali in mnogo teles svetnikov, ki so bili zaspali, je vstalo. In po njegovem vstajenju so šli iz grobov in prišli v sveto mesto ter se prikazali mnogim. Ko so stotnik in tisti, ki so z njim Jezusa stražili, videli potres in kar se je godilo, so se silno prestrašili in so govorili: “Resnično, ta je bil Sin božji.” Tako piše o teh dogodkih evangelist sv. Matej. Sledi zadnje dejanje na križu, katerega tako živo popisuje v svojem evangeliju sv. Janez: “Judje so tedaj, ker je toil dan pripravljanja, da bi trupla ne o-stala na križu v soboto — bil je namreč velik tisti sobotni dan — prosili Pilata, da bi se jim kosti strle in da bi se sneli. Prišli so torej vojaki in strli kosti prvemu in tudi drugemu, ki je bil z njim križan, ko so pa prišli do Jezusa in so videli, da je mrtev, mu niso kosti strli, ampak eden izmed vojakov mu je s sulico prebodel stran, in takoj je pritekla kri in voda. In tisti, ki je videl (Janez), je pričeval in njegovo pričevanje je resnično; in on ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali...”
Tedaj je bilo prebodeno Presveto Srce Jezusovo. Sv. Janezu se je zdel ta dogodek tako velik, da je zapisal o sebi: In tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično; in on ve, da govori resnico. Tako Janez to, kar je zapisal takorekoč pribije, da je sam videl in on je temu priča. V izsušenem Telesu Jezusovemu ni bilo več krvi: samo v Srcu je še ostala. Tudi to je Gospod dal — izčrpal se je do zadnje kaplje krvi. Tako je bilo Njegovo delo za odrešenje človeškega rodu dokončano.
Ko se je Jezus v nedeljo, 16. junija 1675 prikazal sv. Marjea Alakok, je pokazal na svoje Srce in dejal: “Glej to Srce, ki je ljudi tako zelo ljubilo, da se ni ničesar zbalo, ampak se je popolnoma izčrpalo in žrtvovalo, da jim pokaže svojo ljubezen. Za plačilo pa prejema od večine ljudi le nehvaležnost, ker se nespoštljivo obnašajo pred menoj, me božjeropno prejemajo v sv. obhajilu, ker me zaničujejo in so mrzli do mene v tem zakramentu ljubezni. Še bolj me boli, da tako delajo duše, ki so meni posvečene. Zato zahtevam od tebe, da bodi prvi petek po o-smini sv. Rešnjega Telesa poseben praznik v čast mojemu Srcu. Ta dan naj prejmejo verniki sveto obhajilo in s slovesno spravo naj vračajo mojemu Srcu čast, ki so mu jo vzela žaljenja, ki so se godila, kadar je bilo izpostavljeno na oltarjih. Obljubim ti pa, da se bo razširilo moje Srce in izlilo obilno ljubezen na vse, ki mu bodo izkazovali to čast in se trudili, da mu jo izkazujejo tudi drugi.”
ropali oblačil ter ga pribili na križ, kar lepo predočuje oltar pribijanja na križ, ki je katoliška last. Precej zraven na levo je oltarček Žalostne Matere bož je, nato oltar, kjer je stal križ. Ta oltar je last pravoslavnih Grkov. Pod oltarno mizo je vdolbina v skali: Tu je stal Jezusov križ; dve okrogli črni plošči pa zaznamujeta kraj, kjer sta stala križa razbojnikov, potem pa razpoka v skali Kalvarije, ki je nastala ob Jezusovi smrti, tedaj ko so pokale skale, je počila tu-
Opoldne, ob času, ko je Jezus terega je Jezus ljubil (Janez) in prinesel svoj križ, smo prišli na reče svoji materi. Zena, glej, vrh Kalvarije. Tu so Jezusa o-
»a
■
2: O
Sl®
še malo asfaltiranih
V ptujski občini je 455 km cest. Od tega pa asfaltiranih le 65 km:	25km prvega reda, 26
kilometrov drugega, 8 km tretjega in 6 km četrtega reda.
Cementa ne bo manjkalo
V Sloveniji se bo letos potrošnja cementa dvignila na približno 1.2 milijona ton. Slovenijo so s cementom zalagale slovenski tovarni v Trbovljah in v Anhovem ter še istrske cementarne. Zadnja leta se je poraba tako povečala, da so morali nekaj menta uvažati še iz drugih cementarn.
Pomanjkanje cementa je privedlo tudi do razpravljanja, ali je potrebna Sloveniji še nova cementarna. Pred prvo svetovno vojno je bilo v Sloveniji več cementarn, katerih skupna zmogljivost je bila okrog 70,000 ton letno:	Kamnik, Laško, Zidani
most, Trbovlje, Dovje-Mojstra-na in Mežica. Ta zadnja je bila opuščena že leta 1913.
Sedanja kapaciteta obeh slovenskih cementarn- je 450,000 ton. Toda obe cementarni povečujeta svoje obrate. V Trbovljah bo že leta 1972 začela obratovati nova 1000-tonska peč, v Anhovem pa 1973, ki bosta dajali vsaka po 400,000 ton cementa več. S tem bo krita predvidena potrošnja cementa v Sloveniji in uvoz ne bo več potreben.
ljubili 80%, plače za november pa so bile minimalne.
Na sestanku delavcev 16. decembra, ki je bil pravzaprav “prekinitev dela”, so delavci u-gotovili, da jih je vodstvo tovarne zavajalo ter so zahtevali polne plače za opravljeno delo. Sprejeli so tudi predlog o izredni konferenci sindikata.
Nova slovenska 1'evija
Na Bledu je bil 17. decembra 1970 ustanovni občni zbor nove slovenske revije, katerega se je udeležilo veliko predstavnikov slovenskega gospodarskega življenja. Revija z naslovom Slovenija bo na 100 straneh posegala v slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Izdajateljski svet nove revije bo sestavljajo 25 članov.
Tovarna v težavah
Ljubljanska tovarna optičnih izdelkov ‘Vega’ zaposluje okrog 800 delavcev, je pa že več let v težavah. Zaradi kritičnega stanja so delavci že večkrat “prekinili” delo; 13. decembra pa je delavski svet soglasno sprejel odstop generalnega direktorja Franca Lamuta, ki je, mimogrede povedano, tudi — podpredsednik gospodarskega zbora republiške skupščine. Položaj podjetja je zelo resen, delavci so dobili plače za mesec september, za mesec oktober so jim ob-
Premalo premoga
V zasavskih premogovnikih niso izpolnili proizvodnega načrta in so nakopali 80,000 ton manj premoga. Vzrok za to je po izjavah vodstva premogovnikov beg delavcev iz jamskih odkopov. Lani je rudnike zapustilo 170 delavcev, česar nis° mogli nadomestiti iz zvišano storilnostjo in nadurami, čeprav so -ielali tudi ob sobotah in nedeljah.
Za letos so pripravili načrt ,zkop po številu delovnih moc1 na jamskih odkopih in ne po po' Lrebah porabnikov. Predvidevajo, da bodo nakopali le 1,600,000 mn premoga, kar je za 140,000 ion manj, kot so ga nakopali ia' ni.
Uvozili bodo pšenico in druga živila
Zvezna direkcija za rezerv6 Uvil bo uvozila 500,000 ton mer' kantilne pšenice za prehrano, b tem bi odpravili pomanjkanj6 na jugoslovanskem tržišču, ki je nastalo zaradi manjšega pridelka pšenice. Lani je bilo s pšenico posejanih 1,830,000 ha, pridelali pa so približno 3,790,000 toP' Ker manjka tudi drugih živih bodo uvozili še mleko v prahu maslo, sir, jedilno olje ter močna in zrnata krmila.
Sladkorna industrija zahtev^ se uvoz 120,000 ton sladkorne melase, ki bi jo predelali v t°' j vamah in do neke mere zap0' Ulili zmogljivost tovarn sladkor-- j j a. Sladkorne pese so namreC
di skala Kalvarija. Za to razpo-1 pridedali za 35% manj, kakor s°
ko se je zanimala tudi znanost, ki je ugotovila, da ta razpoka ni po naravni geološki sestavini, pač pa se je razpočila ob posebnem dogodku in ta dogodek je bila Jezusova smrt na križu. Ta razpoka je 15 cm široka, je desno od jamice Jezusovega križa ter seže prav do Adamove kapele pod skalo Kalvarije.
Tukaj je bilo završeno odrešenje, ko je v strašnih mukah tri ure viseč na križu Gospod Jezus Kristus izdihnil svojo dušo in tu je bilo prebodeno Njegovo božje Srce in je zadnja kaplja Presvete rešnje Krvi Jezusove padla na zemljo. Sledilo je snemanje s križa in pogreb, katerega vsi štirje evangelisti opisujejo takole:
Bilo je proti večeru, namreč pred soboto. Tu pride k Pilatu bogat človek iz mesta Aram aleje, judovskega mesta, po imenu Jožef, spoštovan starešina, dober in pravičen mož, ki ni soglašal z njihovim sklepom in njihovim dejanjem, ki je tudi sam pričakoval božjega kraljestva, in bil tudi sam Jezusov u-čenec, toda naskrivaj, iz strahu pred Judi. Srčno gre k Pilatu in prosil, na bi smel vzeti Jezusovo telo.
(Dalje sledi)
načrtovali. Podjetja so tudi zahtevala, da ustrezno prilagodil0 nove cene sladkorju. Tako h° kmalu zamrznitev cen le še 113 papirju.
Uspešno delo
Slovenska letalska družb0 Inex-Adria ima dve reaktN0* letali in tri štirimotornike. S ie' mi letali
prepeljali
potnikov,
Nemčije.
so v letošnjem ’e^ v 6,064 urah 195,8^ največ iz Zahod06
Združitev
Podjetja Mebl, Stol, Mai'lef’
Brest, Novoles in Javor p1"60
stavljajo eno tretjino slovens^6 lesne industrije. Ta podjetja °6 se med seboj povezala tako, so se sporazumela o razdeli^1 proizvodnega načrta. Računaj0 z možnostjo, da se bo sčason13 vseh šest podjetij združilo v eil° samo podjetje.
Več možnosti
Livarna na Muti
ki zaposli
850 delavcev, se bo pridru
žil°
velenjski tovarni gospbdinj5^ opreme “Gorenje”. Z združi^ jo bo livarna dobila večje n osti za razvoj in že predvid^ vajo, da se bo število zap°s^e nih dvignilo na 1,200.
Zdaj jim je žal
Gorenjska proga je 14. decembra praznovala stoletnico. Proga je bila v začetku dolga 102 km od Ljubljane do Trbiža. Do dru- * ge svetovne vojne je še vozil dnevno en vlak iz Jesenic preko Rateč čez mejo v Trbiž; po drugi svetovni vojni so Italijani promet do meje ustavili. V Sloveniji so ukinili promet do meje 31. marca 1966, še isto leto pa^ so progo od Jesenic do meje tudi odstranili. Sedaj že obžalujejo, ker je z odstranitvijo proge nastala precejšnja vrzel pri razvoju Kranjske gore in okolice.

FRaN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Kuzarji na Polici
i
Zaradi poslednjih vojska je ° tudi v naši domačiji živah-. eJSe vojaško gibanje. S tem pa ni rečeno, da bi bil naše di^116	navdihnil vojaški
so ’ marveč hočem le reči, da ? °Z^ na^e dežele pogostoma Soe a^e soldaške tolpe. Torej iiu na®e vash posebno kar Žid V .U'1'7'u vehkih cest ali blizu S1" ezn^ce>( mnogo trpele z na-
kalf eVanjenfl voiahov. Marsi-co VaS’ ^ morebiti od fran-dol i*1 Vo^ska ni videla vojaka,
1 a je zdaj te goste, katerih p yn° ^ikjer niso veseli. Ali na lci jih pa ni bilo, najbrž kar
u	m uiiu,
šen S^°^’ *zvzemši, če se je kak-Pešec na eksekucij onu ča-
re, ^z^udil v te kraje in še to le bri	her so Poličanje, do-
dik’ rist^anie in zvesti podlož-
boži’ radl daiali Bo§u> kar Je Ve e®a’ cesarju, kar je cesarje-
jja,a' Bahko si tedaj mislimo, ^ ° s° se prestrašili Poličanje, Prirf6 Zazene §ias P° deželi, da celo^° n& Boiico vojaki in še S{e°?~ Luzarji. Lahko bi na pr-por].edtle same roke seštel vse 2e lcarie> hi so videli kdaj dru-btia °n^ba, nego svetega Mar-skov^V ^arni cerkvi na stran-em oltarji Pol' J
i^a ^ Precei velika vas, četU(j.lizu 60 hiš, in prijazna, kom 1 majbna graščina stoji Vasi ^ dober streljaj daleč zunaj Se v,119 nizkem holmci, odkoder Na paV. ^eP° vidi po vsi dolini. sosesk * stanuje župan z vso blan °’ B°hčanje so miren in svojo naro^> pridno obdelujejo čili ^jZerriki0, kakor so se nau-
svojih dedov in prade-‘eg so pa tudi veseli in nedeljo so vse tri krčme
;0V> Poi
Vsak0 v Va.
stov 1 Polne dobrovoljnih go-Vzjjj. 2 tega idiličnega miru dejo Poličane glas, da pribe Ve Uzarji. Sprva ni tega nih-kropo^’ ah kakor bi jih bil s §laVe P0Paril, vsi so povesili Župau’ , ° Pridejo neki dan oče šal0st . daverni iz komisije in z Je res^u1 Obrazom pritrdijo, da Po dgl jar je raznesla govorica šli, e h Huzarji bodo res pri-še pra°ro Cel eskadron, le to se iv- v ne ve, kdaj. Da, kakor povemo, tega nazna-
uerii
ali
Sel: m? eden Poličan ni bil ve-

V resu' S° Se ^uch vse Poličanke ^ega 2(jC! Prestrašile te novice, so jae ne smemo razodeti, ki rekig113^6 shrivnosti in lahko ^sak se’, da Smo preindiskretni. A.i{ ^ adho misli, kar hoče. je jo° i hakor vsem drugim
inPa očetP°.Slavi SosPe v gradu Ze ne kj, U 2uPanu. Ko bi župan ki niu v-?rrie^ sivih las, gotovo IQij kp'-1 °siveli v teh dneh. Se
bpioniL ^ kasti. Ni se ravno bal °stij in opravil, naj-zna menj pa
&
^a Se pr °r kdai se ie hesal zdaj, ?6dal tei Zadnji volit vi ni odpo-
^ l0§ih 1
bem„6cl le moril0) da ne
govoriti, še
bohSUl sitn i ga
rati. § -
'etP, Sad ga je sicer tolažil s •bji n0’ ab°r je on slišal, hu-^ ludi i°le samo madjarski — ^ešiti_ ° ^a ni moglo s pridom
gfestrašii ne meni hakor župan, !°sPa „ avvSe ie novih gostov Nila rtascakinja- Ona si je K°Sd zdr.,? S° Vse človeške sla-je ne Zene V voiaku in nihče
J iako m °,^e^ Preveriti, da to ^ s. ’ Tndi '
Nj Volaki,
je večkrat slišala,
Žen„T-’ posehno pa kava-kfb Bog srcem najnevar-št a 2a sp /° varui’ ona se ni ^ kje nje Vsa čast in vse po-ZL110 srCe 1 Zakonski zvestobi), ?°Vi zal36 bUo z deveterimi kav baPadu lpVano Proti vsace-b Niia ;Pri.tej trdnjavi
vsa
Oh," ne 0l arU1erijo vred ni-
nečSN’ lnfanteri.ie še udi žp ' ’ m naP°sled gos-"5ga živlm bila v tisti dobi Jenja, da bi se bilo
Sas
bati treskov in neviht. Ali spoštovani gospe je hodilo nekaj druzega po glavi; imela je dve odrastli hčeri, ki se nikakor nista mogli ujemati z materi nimi mislimi o vojakih, katere so bile po njiju razsodbi preo-sorne in nepravične. Oni kratko in malo nista mogli razumeti, kako bi mogel lep laj tenant ali postaven ritmajster biti nevaren mlademu lepemu dekletu. Koliko lepih novel in romanov sta že prebrali, ki so se vsi začeli z nastanjevanjem in končali z ženitvijo!
Mlajša bolj poetična Berta si je že naprej izbrala naj mlaj šega lajtenanta, ki je tenek kakor jelka in ljubezniv kakor lepo pomladansko jutro. Po žlahtnem diplomu ne bo vprašala, njej je dosti, da si zna lepe črne brkice predrzno zafrkati in da umeje pisati take sladke billetsdoux, kakeršne je brala v zadnjem romanu. Praktičnejša Julija si je pa izvolila bolj postarnega, četudi malo štorkljastega rit-majstra, ki je pa, čeravno ne knez, venderle grof ali vsaj baron. Imela bi ga neizrečno rada, če bi ponoči še tako smrčal, da bi imel le lepo ekvipažo, v kateri bi se ona vozila.
Župana je pa v tem imelo kaj hudo; glavo si je podprl z obema rokama in je mislil na vse strani, kako bi si pomagal v tej zadregi. Ali naj premišljava, kakor hoče, naposled se le vedno zmisli na — Matizeljna. Mati-zelj je bil edini človek v vasi, ki je znal za silo nemški brati in govoriti, seveda razven grajskih, s katerimi pa župan ni imel rad opraviti, ker je imela soseska z graščakom veliko in staro pravdo zaradi nekega gozda. Ali z Matizeljnom je bila spet grozna sitnost. Prvič je bil redkokdaj doma in če se je tudi držal doma, bil je malokdaj trezen in poleg je imel še to napako, da je bil zelo razmišljen m v tej razmišljenosti si je marsikaj prisvojil, kar ni bilo njegovo, zato je prihajal pogostoma z gosposko navzkriž, ljudje so pa popolnoma govorili, da ima predolge prste. Bil je domač sin, hodil je nekoliko let v šolo in marsikatera stara ženica se je veselila, da bodo imeli na Polici .{daj novo maso. Ali Matizelj Poličanom ni privoščil tega veselja, obesil je uk na kljuko ter se poprijel šivanke, in kaj se ve, morebiti bi bil prav dober krojač, ko bi ga ne bili v belo suknjo vtaknili. Kar je pa prišel od vojakov, ni bil za nobeno rabo več, pri hiši ni prijel za nobeno delo, ker ni hotel biti ‘kmet”; pa se tudi šivanke ni več lotil. Najrajši se je držal mesarjev, pomagal jim kupovati n piti in sploh se je udal v voljo nebeškega očeta, ki redi ptice pod nebom, ki tudi nikoli ne sejejo in ne žanjejo.
Tisto popoludne, ko so župan prinesli žalostno novico iz mesta, prebudil se je Matizelj ravnokar v svislih in, premišljuje nečimernost tega sveta, stopal je počasno po vasi. Kar zasliši županov glas: “Matizelj, pojdi no malo k nam, da nam kaj poveš!”
Kaj Vam hočem jaz povedati, ker sami več veste kakor jaz,” odreže se Matizelj, pa ves začujen, odkod danes tolika prijaznost županova, vender stopi v hišo. Tu ne ve, bi li verjel svojim očem ali ne, župan je postavil pretdenj polič vina in hleb kruha.
“Na, jej in pij, če si potreben, pa povedi mi, kaki ljudje so ti huzarji, ker se jih vse boji. Ti si bil sam vojak, pa boš najbolje vedel povedati, so li res taki hrustje, kakor se pripoveduje.”
nevarne” zlasti za ljudi nekaterih poklicev — na primer: za letalce, m o r n a rje, železničarje, voznike težkih tovornjakov in traktorjev, delavce pri pnevmatičnih svedrih in motornih žagah — da pa škodujejo celo ljudem, ki se pogosto vozijo z Viacom. Poskusi se pokazali, da se delavcu, ki dela s pnevmatičnim svedrom; sicer zdi, da se je nekako privadil svojemu delu, v
Tresenje vseh vrst nas uničuje
Naš organizem potrebuje teden dni počitka, da se popolnoma odpomore od nekaj ur vožnje z vlakom.
Najrazličnejša tresenja niso resnici pa to delo uničuje organizem, še posebno živčni sistem. Pogosto so take 'poškodbe celo neozdravljive. Toda poskusi so tudi pokazali, da celo človek, ki se kakih deset ur vozi z vlakom, preboli vse posledice vibracij, ki jih je prestal med vožnjo, šele čez dober teden. Pri železničarjih, trgovskih potnikih in drugih ljudeh, ki preživijo v vlakih večji del svojega časa, pa so fiziološke in nevrološke motnje že tako trajne in nevarne, da “povzročajo celo motnje v kostnem mozgu in metabolizmu živčnega sistema in procesa pro-
samo neizogibna nadloga naše tehnične civilizacije, one so tudi hudo nevarne človeškemu organizmu. International Organization for Standardization, med narodna organizacija, ki ima sedež v Ženevi, je s posebno študije opozorila, da povzročajo tresenja, sredi katerim živimo, hude živčne in fiziološke motnje.
Strokovnjaki, ki so po naročilu te organizacije (v njej je včlanjenih 43 držav) proučili
tresenja (vibracij), ugotavljajo,	_________
da so le-te prav “zaskrbljujoče izvajanja krvi”.
Nizozemci štiriindvajset ur na ti kot stvarnost, da se bodo
Ameriški znanstvenik Thomas F. Merz pa opozarja, da so zelo škodljive razne druge vibracije, celo take, ki bi se jim ljudje lah ko ognili. Zelo nevarne so vibracije v sodobnih plesnih dvoranah, kjer igrajo “električarji”. Tri ure, preživete v taki plesni dvorani, so glede vibracij vsaj tako škodjive kot ura dela s pnevmatičnim svedrom, trdi ta ameriški strokovnjak.
”Ne! Dorp” m invalide
Na robu Arnhema so Nizozemci zgradili vas za 400 hromih ljudi.
Podoba naselja brez imena na robu nizozemskega mesta Arnhem je prav tako edinstvena kakor zgodovina njegovega nastanka. “To je na vsem svetu edini kraj, kjer se vsakdo izmed nas počuti popolnoma samostojnega in tudi tako živi.” je rekel 35-letni Willem Koolstra, eden izmed 400 prebivalcev nedavno zgrajene predmestne vasi, na katere ulicah so invalidski vozički nujna vsakdanjost. Naselje je stalo nad 30 milijonov, nizozemska vlada bo vsako leto oris-pevala vsaj pet milijonov goldinarjev za vzdrževanje invalidske vasi.
Pred osmimi leti se je Willem Koolstre ponesrečil z motornim •colesom. Zdaj je hrom. Po dolgem zdravljenju je spoznal, da 30 njegovo življenje povezano z invalidskim vozičkom. Sprijaznil se je z usodo, zato je kar zadovoljen s pritličnim paviljonom, kjer ima razen sobe, majhne kuhinje in kopalnice vse teh-
mestno središče Arnhema. Misel na ta “preskus človeškega dostojanstva”, kakor so pred leti zapisali nizozemski list, se je utrnila Arnieju Klapwijku, zdravniku v arnhemskem zavodu za invalidne otroke. Pred osmimi leti je javnosti razložil svoje načrte za “vas”, ki bi stala 25 milijonov goldinarjev.
Poprijela je AVRO, ena iz-
nične pripomočke, posebej na- "N do“adik radijsko-televizij-meniene invaliHn™	sklh druzb- Z dobro organizira-
nim pozivom “radodarnemu ni-
“uresničenje nacionalne zamisli”, je doletela podobna nesreča kot Willema Koolstro. Toda v svoji vasi niso pomilovanja vredni nesrečniki, saj po izvoljenem občinskem odboru iz svojih vrst sami krojijo usodo invalidskega naselja. Imajo svoje prodajalne, restavracije in knjižnico.
Hromi ljudje lahko delajo in zaslužijo v invalidskih delavnicah, če jim ni do zaposlitve v bližnjih podjetjih. Z avtobusi, -	.	,
posebej izdelanimi za -invalid- Qa ]e Slavi)a. >a.orba b^la usmer-
.	,v	TATin T'lTWT'i / nsr'L'xn i>-<	« l--
ske vozičke, se lahko vozijo v
zaslonih in po radijskih zvočnikih spremljali neprekinjeno oddajo, med katero je v amsterdamski velesejmski dvorani brezplačno nastopilo štiristo umetnikov. Duša oddaje je bila Mies Bouwman, ki je s presenetljivimi domislicami izvabljala prostovoljne prispevke in je sproti sporočala zbrano vsoto. Njen poziv, naj ljudje napolnijo z drobižem vžigalčne škatlice, ki naj jih oddajo v naj bližji špecerijski trgovini, je imel zelo ugoden odmev: nabralo se je 5.6 milijona goldinarjev.
Prostovoljci iz bank in pošt so šteli prispevke. Pod geslom “vse za dobro stvar” je kabaretist Wim Kan po telefonu zbral več sto tisoč goldinarjev. Pol Nizozemske je jokalo od ginjenosti, ko je 22-letna tajnica Ria Bou-ma, žrtev otroške paralize, pred televizijsko kamero izročila svoje prihranke za poročno obleko. Ko so glavni prireditelji zbirke utrujeni legli k počitku, še je nabralo že nad 12 milijonov goldinarjev nekaj tednov kasneje pa se je zbirka povzpela na 22 milijonov, torej povprečno okoli dva goldinarja na prebivalca.
Z graditvijo ni šlo tako gladko od rok. “Het Dorp” je dobil prve stanovalce šele leta 1966. Zdaj je cilj dosežen, v naselju živi 400 invalidov, starih od 20 do 65 let, med njimi tudi nekaj zakonskih parov. Zdravniku pomaga pet medicinskih sester. Vse je zgrajeno, vendar s tem še zdaleč ni poskrbljeno za vse hrome ljudi, ki jih je na Nizozemskem okoli 75.000.
Ei iz taiovine
CLEVELAND, O. — Dragi! Tu se pa sedaj ne spoznamo več v novem razvoju naše politike in naših notranjih odnosov. Saj si poučen, da pojde Tito v Rim in v Vatikan (pismo je bilo pisano oktobra 1970). Dobro veš,
cestah zopet pojavile organizirane vrste kakšnih bivših Orlov in se vprašujejo, zakaj so se torej borili in kaj še pomeni njihovo herojstvo.
Toda tudi nam ni tako lahko pri srcu, ko vse to opazujemo. Roke so rokujejo, ene so posvečene, druge pa okrvavljene. Saj dobro veš, kaka vprašanja obstojajo, ki so sicer jasna in ne obstoja noben dvom v resničnost, pa se ne more v javnosti povedati in še nikdo prizadetih ni molil in ni pripravljen moliti Confiteorja! Živimo v nekem labirintu vprašanj, na katere ne moremo odgovoriti ne mi ne naši bivši smrtni sovražniki. Oni! se bojijo nadaljevanja sedanje) politične smeri, ker vedo, da raz-1 voj socialistične družbe gre v| drugo smer, kakor so jo hoteli | oni ostvariti. Mi pa tudi s strahom gledamo v prihodnjost, ne v smer današnjega razvoja, mislimo na težji primer, če nas ne bo nekega dne pohrustal severni Medved.	J—k
ZDA so na stališču, da taktično letalstvo, ki ga imajo v Zahodni Evropi v okviru NATO služi obrambi svobodne Evrope in je nekaka protivtež sovjetskim 700 raketam na srednje daljave, ki so naperjene v ZSSR proti ciljem v svobodni Evropi.
Pravda pravi, da se ameriški strategi motijo, če mislijo, da bo Sovjetska zveza pristala na kakršenkoli dogovor, ki ne bo v celoti vpošteval obojestranske varnosti in dajal ZDA kake vojaške prednosti. Sovjetska zveza je zagovarjala in zagovarja resne, poštene razgovore na temlju enakosti in obojestransko sprejemljivega dogovora, ki bo v korist vseh držav sveta”.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
menj ene invalidom.
Vse druge prebivalce “naselja “Het Dorp” (vas), ki sta ga ministrica za socialno skrbstvo dr. Marga Klompe in arnhemski župan Joseph Roelen pa zgraditvi zadnje stavbe označila kot
zozemskemu ljudstvu” je sklenila v hipu zbrati prve tri milijone goldinarjev. Pripravila je najdaljšo oddajo v zgodovini RTV. Začelo se je 22. novernbra 1962 zvečer, potem so lahko
jena proti Cerkvi in veri, o kateri so govorili, da jo bodo v desetih letih čisto izbrisali iz ljudskih glav. Vere in Boga ni in Cerkev je samo slepilka in ovira za srečno sožitje ljudi. Faj-moštri in kaplani so morali izginiti iz vsega javnega življenja, še kart za življenje jim niso dovolili. Vsaka nabirka v cerkvah je bila popolnoma prepovedana ali pa so davke pobirali od njih. No, sedaj bo pa naj višji predstavnik vse te ideologije šel in obiskal predstavnika po toliko letih, ko že imajo oblast v svoji oskrbi. OF se že kar trese pred bodočnostjo, ko bodo župniki imeli zopet besedo v javnosti in mladi kaplani bodo zbrali okrog sebe mladino in po vseh teh zmagah bodo morali spreje-
ty Therapy Ass’n. v Jeffersonu, Ohio.
Anna Žele
Pretekli četrtek zvečer je umrla 80 let stara Anna Žele, 864 E. 236 St., v Medicare Nursing Home v Genevi, rojena v starem kraju, od koder je prišla v ZDA pred 65 leti, vdova po pok. Antonu, mati Victorja, Dorothy Hribal (Midi.), Freda, Ernesta (Mich.), Mary Ann Basset (Mich.), pok. Lillian in Edwarda, 14-krat stara mati, 12-krat pramati. Pokojna je bila članica The Macabee’s 498, SN-PJ št. 158, Progres. Slovenk kr. 3 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb je danes ob 8.15 iz ŽeletOvega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na Kalvarijo. Družina priporoča namesto vencev darove za Slov. dom ostarelih na Neff Rd.
V
ZA KAKO V OSI GRE! — Nadzornica pregleduje z, mikroskopom magnetimo prevlečeno ploščo, ki je 10-krac bolj gladka kot zrcalo. Plošča je napolnjena s športnimi podatki za takojšen odgovor in podatke za rabo v komputorju.	i
igaišdiš iklffa ¥iads5 pa parlament
KAMPALA, Uganda. — Novemu gospodarju v Ugandi generalu Idi Aminu ne gredo posli tako od rok, kot je mislil. Ker na tujem spletkari proti njemu bivši diktator Ohote in želi doseči pri afriških državah, da ne
Boji v Belfastu kar nočejo prenehati
BELFAST, Sev. Ir. — 'Strasti v tem mestu se ne morejo vnesti, sovraštvo med katoličani in protestanti na obeh straneh \edno znova buta na dan z vso silo. Vojaštvo ni v stanju vzdrževati mir in red. Nekaj časa una posla s protestanti, nato zopet s katoličani. Zadnje dni je prišlo do izgredov in napadov na vojaštvo v katoliškem delu mesta. Izgredi so se razširili od tu na mesto Londonderry, kjer so imeli več mesecev mir.
Zadnje dni tedna je prišlo v Belfastu tudi do streljanja m eksplozije bomb. Pri tem so bili en vojak in dva civilista mrtvi. Demonstranti so se spopadali med seboj, pa tudi z vojaštvom, ki jih skuša držati narazen in o-iranjevati mir in red. Nihče ne upa na skorajšnji konec izgredov in nemirov. Vlada v Londonu je poslala v Severno Irsko nove vojaške enote za okrepitev sedanjih.
Brezposelnost manjša
WASHINGTON, D.C. — Po u) adnih računih je brezposelnost v preteklem mesecu znašala povprečno v vsej deželi le C'< , torej dve desetinki odstotka manj Ijot v decembru. Dejansko je število brezposelnih v lem času narastlo za 780,000, kar pa je običajno tem času leta, kot trdijo v delavskem tajništvu. Po računih tega bi naj bil porast števila brezposelnih za nekako 110,000 manjši kot običajno.
To število naj bi torej pomenilo zmanjšanje brezposelnosti, ko se je število brezposelnih dejansko povečalo.
V Delavskem tajništvu sma-
umje pa v tem ne vidijo veliko napredka, prav tako tudi ne tiki, ki so posel izgubili ali pa o-stali brez njega že od preje.
bi priznale v Ugandi novega re- trajo to “zmanjšanje” brezposelnima, je Idi Amm naletel na o- nosti za pomembno, delavske mahovanje pri nekaterih ugandskih sosedih in prijateljih. Nekateri se izmikajo vprašanju o priznanju, ker novi režim še ni postavil svoje administracije, kar je deloma res.
Idi Amin je zato sredi tedna na hitro roko imenoval novo 18-člansko vlado in vanjo pritegnil tudi nekaj politikov, ki nekaj veljajo na jugu pri plemenu Ba-ganda, pa so bili stalno v sporu z Obotejevim režimom. V novi vladi so sami civilisti, en minister je iz vojaških krogov.
Na drugi strani je razpustil parlament in obljubil, da bo kmalu razpisal svobodne parlamentarne volitve. Do takrat bo vladal z dekreti. Osvobodil je tudi vse nasprotnike Obotevega režima, plemenom pa vrnil nekaj njihovih prejšnjih svobod in pristojnosti. Skratka, Uganda je dobila diktaturo afriškega tipa.
Javnost se za generalove reforme le malo meni.
Moskva iloiži IM pri
SM.T iskanja prednosti
MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo KP ZSSR Pravda je v daljšem članku prvič pisala o razgovorih o omejitvi strateškega orožja z ZDA '(SALT). V sestavku, ki naj bi bil odgovor na pisanje ameriškega časopisja, trdi, da skušajo ZDA doseči za sebe prednost, ko odklanjajo vključitev taktičnega letalstva v ofenzivno orožje, ki naj bi bilo omejeno.
Povejte oglaševalcem da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini’
Moški dobijo delo
Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj, linijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
(x)
MALI OGLASI
V najem
4 neopremljene sobe se odda v najem zgoraj na E. 200 St., blizu trgovin, Čistim, mirnim ljudem. Kličite 531-0371.
(27)
Prijalei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Olair A' fiRlh S 361-4112
Stanovanje išče Zakonca srednjih let iščeta 3-sobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu. Kličite 486-4265.
— (pn., pet.)
“O moj Bog, to je nekaj čisto navadnega,” pravi gostitelj. “Zdelo se je, da se je ubogi vrag drznil približati serailu tuniškega beja bolj kakor, je primerno njegovi barvi. In bej ga je obsodil na smrt, a tako, da mu odrežejo prvi dan jezik, drugi dan roko in tretji dan glavo. Vedno sem si že želel mutastega slugo; ko sem čul, da so mu odrezali jezik, sem šel k beju ter ga prosil, naj mi prepusti zamorca za izvrstno in krasno dvocevko, o kateri se mi je zdelo, da je vzbudila prejšnji večer bejevo poželjivost. Bej mu je odpustil še drugo kazen ter ga prepustil meni, toda pod pogojem, da se nikdar več ne vrne v Tunis. Povelje je bilo nepotrebno, kajti če zagleda nesrečnik Afriko le od daleč, zbeži v naglobokejši del ladij e, in na noben način ga ni mogoče pregovoriti, da bi stopil na krov, dokler dosežejo oči ta del sveta.”
Franc molči nekaj časa in razmišlja, ne vede, kaj naj si misli o kruti dobrovoljnosti, s katero mu je pripovedoval njegov gostitelj ta dogodek.
“In vi živite,” pravi nato, hote obrniti pogovor na drug predmet, “vi živite kakor pomorščak, katerega ime ste si izbrali, svoje življenje na potovanjih?”
“Da, to je obljuba, katero sem napravil nekoč, ko še nisem mislil, da jo bom mogel kdaj izpolniti,” pravi neznanec smehljaje, “sicer sem pa storil več obljub, glede katerih upam, da mi jih bode svoj čas mogoče izpolniti.”
Daši izgovori Simbad te besede z največjo hladnokrvno-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
CAPE CORAL
Zoned for residential use. 80x125. Need cash — selling for original price $2,400.	738-4407
(26)
BENSENVILLE — BY OWNER All brk. 3 bdrm. bi-level, cent, air, fin. rec. rm., full bsmt, 2 car gar., nice Indscp. 62x128 cor. lot. Close to schls. & transp. $6,600 dn. Low $30’s.	'	766-6250
• (26)
BERWYN — BY OWNER All brk. bung., newly crptd. and decorated. 3 bdrms., IMs baths, mod. kit., fully fin. bsmt. w-bar. Garage. Lo taxes. Many extras, nr. everything. Upper $2CKs.	484-4441
FARMS FOR SALE
5 ACRES Near WOODSTOCK YOUR FUTURE HOMESITE. $9,500. Good investment. Terms Phone 246-1642
(28)
BUSINESS OPPORTUNITY
LAUNDRY & DRY CLEANING PLANT. South suburb location. Well established business. Owner must sacrifice.
798-0900 or 798-0475 aft. 7
(26)
BARBER SHOP—BEAUTY SALON With equip. 2-6 rm. apts. Nr. Pula-ski-Lawrence. Gas heat, new garage. Pvt. Owner	588-7539
(27)
LIQUOR STORE AND BAR Transit comer. Bridgeport area. Call for appt.	LA 3-2515
stjo, se njegove oči vendar zalesketajo nenavadno divje.
“Ali ste v svojem življenju mnogo trpeli, gospod?” mu pravi Franc.
Simbad se strese in ga ostro pogleda.
“Iz česa sklepate to?” vpraša. “Iz vsega,” odvrne Franc; “iz vašega glasu, iz vašega pogleda, iz vaše blede barve in iz življenja, katero živite.”
“Jaz živim najsrečnejše življenje, katero poznam, resnično življenje paše. Kralj stvarstva sem, in kjerkoli mi svet ugaja, tamkaj ostanem; če se dolgočasim, zopet odpotujem. Prost sem kakor ptič in peroti imam kakor on. Ljudje, ki živijo okoli mene, ubogajo vsak moj gibljej. Zdajpazdaj se ponorčujem iz človeške pravičnosti s tem, da ji odtegnem bandita, katerega išče, zločinca, katerega preganja. Imam namreč svoje sodišče, višje in nižje, ki ne pozna odlaganja in apela, ki obsoja in oprošča. O, če bi okusili vi sladkosti mojega življenja, bi pač gotovo ne marali živeti drugače in bi se ne vrnili med svet razun v slučaju, da bi imeli izvršiti tam kak važen načrt.”
“Na primer maščevanje,” pravi Franc.
Nepoznanec se ozre v mladeniča s pogledom, ki vidi v srce in ugane misli.
“In zakaj maščevanje?”
“Zato,” odgovori Franc, “ker imate zunanjost človeka, ki ga preganja človeška družba in ki ima obravnati z njo kak strašen račun.”
“Vi se motite,” pravi Simbad in na ustnicah mu zaigra nenavaden smehljaj, da se pokažejo njegovi beli zobje. “Tak, kakorš-nega me vidite, sem neke vrste filantrop in mogoče pridem nekoč v Paris tekmovat z gospodom Appertom in z možem v malem modrem plašču.”
“Ali napravite tedaj prvič v življenju to potovanje?”
“O moj Bog, da. Zdim se vam zelo malo radoveden, ni res? Toda bodite prepričani, da nisem kriv sam, da odlašam toliko časa. Enkrat pride vsekakor do tega.”
“Ali se menite napraviti na to potovanje kmalu?”
“Tega ne vem niti sam, kajti odvisno je od okoliščin, ki jih ne morem videti naprej.”
“Tedaj bi bil rad v Parisu tudi jaz,, da bi vam povrnil po svojih močeh gostoljubnost, ki mi jo izkazujete na otoku Mon-te-Cristo.”
“Vašo ponudbo bi sprejel z največjim veseljem,” odvrne gostitelj, “toda žalibog bom moral najbrže potovati incognito.”
Med pogovorom sta večerjala, a zdelo se je, da je večerja določena samo za Franca, kajti gostitelj je jedi, katere je vžival Franc z največjo slastjo, komaj pokusil.
Končno vzame Ali kipoma, stoječima v kotu, košarici, ter ju postavi na mizo. Med n ju postavi srebrno, v ognju pozlačeno čašo, ki je bila pokrita.
Spoštljivost, s katero je prinesel Ali čašo, vzbudi Francovo radovednost. Zato dvigne pokrov in vidi nekaj čisto nepoznanega, nekaj kakor zelen kvas. Pokriv-ši čašo s pokrovcem, vidi, da se smehlja gostitelj vsled njegove radovednosti.
“Nemogoče vam je uganiti, kaj je v tej čaši,” pravi ta, “in to vam je neprijetno, ni res?” “Da.”	i
“Torej ta zeleni konfekt ni nič manj in nič več kakor ambrozija, ki je stala na mizi grških bogov.”
“Toda ta ambrozija,” pravi Franc, “je šla pač skozi človeške roke ter je pri tem brezdvomno izgubila svoje nebeško ter dobila zemljansko ime. Kako se torej imenuje v navadnem življenju ta ambrozija, za katero ne čutim posebnih simpatij?” ‘“Ej, to baš kaže naš materi-jelni izvor,” vsklikne Simbad. “Tako gremo pogosto mimo sreče, ne da bi se ozrli na njo, ali če se ozremo na njo, ne da bi jo spoznali. Če ste pozitiven človek in je vaš bog zlato, pokusite od tega, in peruški, guzara-ški in golkondski rudniki vam bodo. odprti; če ste človek ro-mišljije in čustva, če ste pesnik, pokusite od tega in vse meje možnosti vam izginejo, odpro se vam polja brezkončnosti, in prostega duha bodete pohajali po kraljestvu sanj; če ste častihlepni, če hrepenite po zemeljski slavi, pokusite od tega, in v jedni uri postanete kralj celega sveta; vaš prestol bode stal na gori, na katero je peljal satan Gospoda, in ne da bi vam ga bilo treba moliti, ne da bi vam bilo treba poljubiti njegove kremlje, bodo vaša vsa kraljestva cele zemlje. Ali ni vabljivo, kar vam ponujam, in lahko dosegljivo, ko ni za to treba storiti ničesar? Poglejte!”
S temi besedami dvigne pokrov, zajme čajevo žlico magičnega konfekta, ga vtakne v usta in zavživa počasi s polodprtimi očmi in nazaj nagnjeno glavo. Franc ga pusti, da zaužije in se naslaja, nato pa mu pravi:
20% popusta
razprodaja!
20% popusta
CENE VSEMU BLAGU ZNIŽANE ZA NAJMANJ 20%
! Posebno globoko znižane cene z a vsa oblačila za šolsko mladino.
| Razprodaja bo trajala samo dva tedna.	J
|Zelene Eagle znamke; ob torkih dvojne.
; Pridite — obiščite nas — oglejte si vso zalogo — dobrodošli ste -i popolnoma brez vsake obveznosti.	-t
lANZLOVAR’S
6214 St. Clair A ve.
RAZPRODAJO ZAKLJUČIMO V SOBOTO, 13. FEBRUARJA.
“Toda kaj je ta dragocena jed?”
“Ali ste slišali kdaj o starcu z Gore,” ga vpraša gostitelj, “o onem, ki je hotel umoriti Filipa Avgusta?”
“Seveda.”
“Torej prav. Znano vam je, da je bil vladar doline, nad katero se je dvigala gora, po kateri se je imenoval. V tej dolini so bili divni vrtovi, katere je nasadil Hasan-Ben-Saloh, in v teh vrtovih paviljoni, ki so bili drug od drugega ločeni. V te paviljone, pravi Marco Polo, je- spuščal svoje izvoljence ter užival z njimi neko zelišče, katero jih je prestavljalo v raj z vedno cvetočimi cveticami, vedno zrelimi sadovi in vedno čistimi devicami.
(Dalje prihodnjič)
— Salvation Army je bila or-iganizirana leta 1878.
FEBRUAR
u.
h
pr«
mmw
Muta
š
i! ! i i
KOLEDAR
društvenih
prireditev
FEBRUAR
13. — Katoliški vojni veterani
Post 1655 priredijo v dvorani pri Sv. Vidy Valentinov ples.
1L — Klub slov. upokojencev v Euclidu slavi svojo 10-letnico z večerjo, družabno zabavo in plesom v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 3.30.
20. — Lilija priredi “maškaradni ples” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Van-drovci”.
20.	— Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi maškara dni ples z večerjo.
21.	— Fara Marije Vnebovzete
priredi Predpostni bazar v šolski dvorani.
21. — Perry Home Owners Personality Banquet at SNH, St. Clair Avenue, at 4 p m.
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v dobrobit vzdrževanja šole.
Vidu ob 3.30 popoldne. Po koncertu domača zabava. Igrajo Vandrovci.
25. — Pevski zbor Planina poda ob 4. popoldne koncert v SND
•	Skupinska potovanja
•	Potovanja posameznikov
® Najetje avtov evropskih in ameriških
•	Vselitev ali obisk sorodnikov
Oskrbi:
M. A. Travel Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
na Maple Heights.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav poda
svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
9. — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu.
J5. — Pevski zbor Korotan praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
30.— Na Slovenski pristavi bodo tekme v odbojki, ki se jin bodo udeležili SŠK iz Clevelanda, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu in Minnea-polisu.
30. — Društvo SPB Cleveland
pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd.
30. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko svečanost sv. mašo v Triglav parku pri kapeli ob 11. dopoldne.
JUNIJ
5. — Baragov dom priredi v
farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Vandrovci.
19.20. -r- Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
20. — Društvo Triglav Milwaukee, Wis., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav.
27. — Piknik Slovenske šole pri
Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
JULIJ
14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.,
AVGUST
1. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
14.	-15. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue.
15.	— Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na prostorih ADZ v Leroyju, O.
15. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani.
22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju.
22. — Društvo Triglav v Mil-waukq£, Wi$., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka.
SEPTEMBER
12.	— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
19. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
NOVEMBER
6.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
7.	—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13.	— Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi
pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ^ 3.30 pop. v Slovenskem delav' skem domu na 15335 Waterlo° Rd-
V blag spomin
OB 27. OBLETNICI SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA
Jos. Krajic, Ji'
ki je umrl 8. februarja 1944. Rojen je bil 2. maja 1925.
Prešlo je v večnost mnogo !et’ odkar si Ti zapustil nas in sve’ ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš!
| žalujoči:
JOSEPH in VERA KRAJIC, sta^ VERA KRAJIC in. ELEANOR TAYLOR, sestri
Cleveland, O. 8. februarja 1971
LOUIS MAJER SHOE STORE
6410 St. Clair Avenue	Phone 391-0564
velika razprodaja čevljev
se nadaljuje de seboie, (3. februarja
20% POPUSTA od rednih cen pri ZIMSKIH moških, ženskih in otroških čevljih, škornjih, snežkah, galošah in toplih copatah
10% POPUSTA od rednih cen pri vsem drugem blag1* v zalogi. Dobrodošli! Pridite pogledat brezobvezno!
?
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
MAREC
6 — Večerja in ples kluba upokojencev na Waterloo Rd.
7. — Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo
Rd.
21.—Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu nudi v avditoriju od 8. dop. do 1.30 popoldne zajtrk s klobasicami in palačinkami.
21. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket v počastitev “moža leta” v Slov. nar. domu na St. Clairju.
APRIL
4. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
4. — Misijonska znamkarska
akcija priredi kosilo v šolski dvorani pri. Sv. Vidu.
17. — Materinski klub fare sv. Vida priredi polka plesno zabavo v Avditoriju. Začetek ob 8. zvečer. Igra Slogarjev orkester.
17.	— DSPB TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci.”
18.	— Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv.
PLAVAJOČA TRGOVINA — V Bangkoku, glavnem mestu Tajske, pripeljejo mesarji meso kar na dom v čolnih. Tam gospodinje povedo, kaj žele, nakar jim mesar odtehta, sprejme plačilo in odplove do druge stranke. ^