Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsuk petck ob 14. — Naročnina znaSa meseöno po poSti 5 din, v Cclju z doatavo na dotn po raznašalcih 5.50 din, la inozemstvo 10 din — UrcdniStvo: Celje, StrosmnayerjeTa ulica Stev. 1, pritličje, dcsno; uprava: levo — Telefon štev. 65 — Ilačnn pri poštncm (iIut- ihmti /avoriu v Ljubljani Stev. 10.f>ß6 ieto XXII. Celie. petek 29. novembra 1940 Šteu. 49. Misli ©b prazniku zedinienia Letos praznujemo triindvajsetič 1. december, praznik zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pred 22 leti smo z največjim navdušenjem ustanovili sa- mcstojno in svobodno slovansko drža- vo Jugoslavijo. Burno leto 1918. je bilo čas najlepših načel, hotenj in tudi de- janj: Wilsonova samoodločba narodov, Društvo narodov, razor ožitev, trajeri mir, gospodarska prosperiteta, socialna enakopravnost, svoboda, tovarištvo, ustvaritev vseh kulturnih dobrin itd. Svet je dobil povsem novo lice in nove meje. Narode je globoko preveval cut demokracije in človečanske svobode. Razvoj 22 let je često natočil grenko kupo razočaranj, zlasti na gospodarskih in socialnih področjih. Družbo so pre- tresala težka socialna trenja, gospodar- ake krize, oboroževalna tekmovanja, duh imperializma, boj za osvajanje tr- gov itd. Vsemu temu se je pridružila še usodna racionalizacija industrije in z njo neizprosna brezposelnost. Vodilni državniki niso mogli ustvarjati »čude- žev«, ker so hotele tajne gospodarske kamarile kljub razvoju razmer še vedno plasirati vso svojo produkcijo v istem in celo še v večjem obsegn in za isto ceno kakor nekdaj, kolikor mogoče brez socialnih bremen, kar je privedlo colo- kupni svetovni sistem v gospodarsko anarhijo. To so prvi početki današnje svetovne vojne. To je borba ideologij, obenem pa tudi boj producirajočih, g^- spcdarsko vodečih imperializmov z na- videzno korekturo družabnega ustroja za oeno ohranitve kapitalizma. Mali na- rodi so le orodja teh. Okrog nas grme topovi, brne letala in hrume tanki. Mno- ge države so že izgubile neodvisnost. Zivimo v dobi modernega preseljevanja narodov. Morda bi bilo bolje, če bi se bili ti narodi preseljevali že leta 1918 .. . Jugoslavia ima danes okrog 17 mili- jonov prebivalcev. Naše načelo je stro- ga nevtralnost. Neodvisni smo in pono3- no plapolajo naše trobojnice. Zlasti le- tošnji 1. december občutimo z neko po- sebno toplino domovinske ljubezni. Na svojih svobodnih tleh smo. So sicer tudi med nami često težki nesporazumi, ki bi jih z lahkoto odstranili, če bi posa- mezniki gojili malo vcč plemenitih ču- stev socialnega altruizma. Prva in po- glavitna naloga naših državnikov naj bi bila gospodarska in socialna obnova dr- žave. Tako bomo na zunaj in znotraj varni pred viharji, ki nas utegnejo ogro- ziti v bodočnosti. Za nas je življcnje samo eno — v neodvisni Jugoslaviji. Prav dobro vidimo, da je borba za vsak- danji kruh za malega človeka izredno težka, vendar v neodvisni državi ne naj- hujša. K sreči vsaj narodnostnih na- sprotstev nismo imeli. Mnogi narodni deli so še leta 1918. ostali izven meja naše države. Sprejeli pa smo v svoje okrilje tudi manjšine. Tujerodci so po vcčini naši državljani in sicer priseljen- ci. Vsi pa uživajo vse svoboščine. V današnjih usodnih časih nam je potreb- na odločna čuječnost in narodna soli- darnost. Za svetovne spremcmbe, ki jih sedaj doživimo v enem letu, je bilo nek- daj potrebnih sto let in še več. Svetovni vihar buci in divja z vso silo. Kdo ve, kaj bo jutri? Govorijo nam o novi Ev- ropi, novi družbi in novi civilizaciji, nih- če pa ne ve, kakšne bodo. Popolnega ze- dinjenja južni Slovani niti leta 1918. niso dosegli. Do Crnega morja sega naša slovanska posestrima, s katero nas veže pakt o večnem prijateljstvu. Ne mara- mo tuje zemlje, pa tudi svoje si ne damo vzeti! To je naša odločna in neomajna volja, ki jo mora vsakdo upoštevati, kajti naša svoboda nam nl bila podar- jena, temveč je plod večstoletnega trp- Ijenja in žrtvovanja najboljših sinov našega s slavo ovenčanega naroda. Pomirlenie na Baikanu Prä stop Rumufiije in Slovaške k fro/ni zvezi —- Ruska infer- vencija v lofijf — Bolgarija oitane nevtralna — Grška otenziva v Albaniji — Pokolj v Žllavi Za Madžarsko sta tudi Knmunija in Slovaška pristopili k trojni zvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Ameriški listi razlagajo prlstop Slovaške kot izpo- polnitev fronte proti sovjctski Kusiji. Tisk nekaterih držav je tudi poročal, da bo pristopila k trojni zvezi še Bolgarija. Te vesti pa zanikajo zlasti od ponedelj- ka, ko je prispel generalni tajnik sovjet- skega zunanjega, ministrstva Soboljev iz Moskve v Sofijo in se dolgo posvetoval z bolgarskim kraljem Borisem ter z bol- garskim ministrskim pmlscdniUom Fi- lovom Ln zunanjim minislrom Popovom. Pred prihodom Soboljeva v Sofijo je govoril bolgarski poslanec Peter Dunia- nov v sobranju o bolgarski zunanji poli- tiki in izjavil, cla odnošaji Bolgarije do Jugoslavije ne bodo urejeni dotlej, do- kler ne bo rešeno vprašanje Maliedonije. Dumanov je napadel tucli Grčijo zaradi Trakijei in Makedonije. Dumaiiova je od- loiino zavrnil biviši niinistiski predsodnik Mušanov, ki je poudaril, da je bolgarski naroi ne bilo nobono možnosti za inir. Pozneje je tudi bivši ministrski predsednik Cankov /avrnil poslanca Dumanova. Bolgarski listi ob- javijajo, da smatrajo incident, ki je po- vzročil v Jugoslaviji ostro obsotlbo, za porauian. Bolgarski tisk sedaj tudi na- glaša, da hoče Bolgarija ostati izven vojne in da tudi nima namena prlstopiti k trojni zvezi. ZaratH velilie napetosti, ki se je pojavila- prt^l dnevi na Baikanu, je progLasila Turöija na svojem evrop- skcm ozemlju in na azijski strani ob Dardanelah obsedno stanje ter je posla- la števibie čete na bolgarnko mejo. Po obisku Soboljeva v Sosiji pa je napetost na Baikanu popustila. Orski vojski sc je s podporo angleš- kega letalstva in angleške vojne moma- rice posrečilo izvojevati nadaljnjc uspe- he proti italijanskim četam. Grške čete so potisnile italijansko vojsko docela z grškega o/emlja na albansko ozemlje ter zavzeli Korico, Moskopolje in Podgi-a- »ti bivšega minSstrskega predsed- nika prof. Jorgo, ki so ga bili člani Že- lezne garde v sredo odvedli iz njegovega stanovanja. „Brez vseh stranskih in političnih Inferesov" StavbSšče za novo cef/sfro gimnazljo Celje, 29. novembra. V dveh zaporednih številkah maribor- skega »VeČernika« je objavil neimeno- van pisec vecjo razpravo o vprašanju stavbišča za. novo II. realno gimnazijo v Celju. Naš list je to vprašanje' že ob- ravnaval stvarno z vidika sole, gradbe- ne estetike in higiene, upoštevajoč pri tern tudi težke gospodarske prilike, s katerimi mora računati tako posamez- nik, kakor tudi javna uprava. Mirno la- hko ugotavljamo, da si želi ogromna j večina eeljskega prebivalstva novo gim- I nazijsko poslopje na prostoru, ki je do- I volj velik ter po svoji legi zdrav in mi- ren. Takega stavbišča pa ne dobimo, ako porušimo staro gimnazijsko poslop- je na Slomškovem trgu s kaplanijo in { muzejcm vred. Celje še danes ni mesto, kjer bi z občutnimi gospodarskimi izgu- bami rušenja starih poslopij, ki spada- jo v okvir starega Celja, morali ustvar- jati nova stavbišča za velike, moderne šolske zgradbe. V Celju še v tem pogle- du ni razdalj. Celje tudi ni tako malo in tako neprezračeno, da bi tega vprašanja, o katerem bo odločala ban- ska uprava, ne moglo presojati objek- tivno stvarno, pa tudi nepolitično, ker je gradnja novega gimnazijskega poslop- ja naša slovenska narodna zadeva, ki ne bo mogla postati strankarsko poli- tična, pa četudi neznani pisec v »Večer- niku« še trikrat zapiše, da mora obrav- navati stvar »brez vseh stranskih in političnih interesov«. Celiski mestni svet Kako je z rcgulacijo Ložnicc ? — Obračun gospodarstva mestne občlne — Idej- ni osnutek za regulacijo Celja — Cestna zveza Breg—Lisce—levški—most—Levec Celjski mestni svet je imel 22. t. m. zvečer redno sejo. Zupan je v začetku sporočil, da je bil sodnik upravnega so- dišča dr. Jakob Mlinar na lastno proš- njo razrcšen dolžnosti člana mestnega sveta in da je banska uprava namesto njega imenovala odvetnika dr. Zdravka Kalana za člana mestnega sveta. Nato jc župan zaprisegel na novo imenovane- ga člana mestnega sveta. Občina je in- tervenirala pri banski upravi zaradi pri- spevka banske uprave za nadaljevanje regulaeije potoka Ložnice od doslej re- guliranega edseka do Joštovega mlina v Medlogu. Ker pa je banska uprava sporočila, da nima na razpolago kredita za tak prispevek, bo občina samo za- časno zavarovala strugo Ložnicc do Jo- štovega mlina. Delo se bo pričelo v naj- krajšem času. Mestni svet je odobril obračun go- spodarstva mestne občine ter njenih podjetij in ustanov za 1. 1939-40 in bi- lanco z dne 31. marca 1940. Obračun izkazuje 21,465.109.06 din dohodkov in 21,192.490.84 din izdatkov. Prebitek v znesku 272.618.22 din bo mestna obeina porabila za plačilo Permozerjevega po- sestva, ki ga je kupila za 278.999.50 din. Bilanca izkazuje 47,632.572.04 din aktiv in 17,277.804.34 din pasiv. Cisti prebitek z dne 31. marca 1940 znaša torej 30,354.767.70 din. Občina je sklenila z rudarsko združbo »Bohemijo«, ki je lastnica premogovni- ka v Osenci pri Celju, sporazum o vzdr- ževanju coste Celje — apnenik — Pri- stava. Po tem sporazumu bo »Bohemi- ja« vzdrževala dve tretjini, obcina pa eno tretjino ceste Celje — apnenik v Peeovniku, cesto apnenik — Pristava pa bo razširila in vzdrževala »Bohemija« sama. Občina bo podaljšala zakupno pogodbo s tvrdko Rakusch za njeno zcmljišče ob Dečkovi cesti, kjer je vo- jaško vežbališče, do 31. oktobra 1943; letna zakupnina znaša 5.500 din. Obci- na je prodala Jerneju Maku in Jožetu Plahutniku dve stavbni parceli pri Mest- nem zavetišču v Medlogu po 36 din za kvadratni meter. Regulacijski odsek mestnega tehnič- nega oddelka je izdelal idejni osnutek za regulacijo mesta Celja. Ta osnutek se nanaša na pravo mesto Celje v celoti ter na dele katastrskih občin Ostrož- nega, Lisc, Košnice in Zagrada v skup- ni izmeri 1816 ha ter je predviden za porast prebivalstva do 50.000. Mestni svet je vzel ta idejni osnutek na znanje. Osnutek bodo predložili gradbencmu mi- nistrstvu v odobritev, nato pa pride na vrsto izdelava generalnega in podrob- nega regulaeijskega načrta. Mestni svet je odobril parcelaeijo zemljišča dedičev ge. Confidentijeve v Zavodni in zemljišča tvrdke Westen v Lastnem domu v Gaberju, kjer bo tvrd- ka zgradila tri dvonadstropne stano- vanjske hiše. Proračun za razširitev in dograditev ceste Breg — Lisce — lev- äki most — Levec znaša okrog 400.000 din. K stroškom bo prispeval tudi sres- ki cestni odbor, ki bo poleg tega skrbel za vzdrževanje levškega mostu čez Sa- vinjo. Cesto od Brega skozi Lisce do Ja- kopinovega posestva bodo razširili na 5 m in jo v isti širini zgradili dalje do leväkega mostu in do Levca. Vsa cesta bo dolga 3280 m. Ker bo vezala dve državni cesti in upravni občini Celje in Petrovče, bi jo bilo treba uvrstiti med subvencionirane ceste I. reda. Ob cesti, ki vodi od Belajeve gostilne na Polulah v hrib, bodo namestili jav- no električno svetilko. Mestna elektrar- na bo podaljšala električni vod do treh novih stanovanjskih hišic tvrdke We- sten na Dobrovi, tvrdka Westen pa bo morala kriti polovico stroškov, to je 2819 din. V članstvo me3tne občine so bili sprejeti kapetan v p. Franjo Toš, hišnik Karel Kroflič, Matija Intihar in Matilda Fričeva. Mestni svet je odobril ustanovitev občinskega fonda za obram- bo pred letalskimi napadi in sprejel za- devni pravilnik. Pri povišanju prejemkov upokojen- cev, ki so v mestni službi, se invalidni- na ne upošteva kot dohodek. Za člana odborov in komisij, ki jim je pripadal dr. Mlinar, je bil izvoljen na novo ime- novani clan mestnega sveta dr. Zdravko Kalan. Politika Duhovna mobilizacija Iz beograjskega »Napreda«, cigar lastnik je univ. prof. dr. Mihailo Ilič, posnemamo: »Potrebna nam je duhovna mobiliza- cija zaradi obrambe in zaradi preporo- da. Tudi duhovna mobilizacija ni stanje, ki bi se dalo doseči na mehaničen način. Zaman bodo velike besede, če jim ne bodo sledila velika in iskrena dejanja, zaman bodo plemenite izjave, če bodo postopki mali in sebični. Duhovna mo- bilizacija, kakor vse drugo, kar je t zvezi z duhom, bo vedno takäna, kakr- šno je objektivno stanje — ne takäna, kakor jo proklamirajo in opisujejo. Za to delo je prav tako treba ustvarjati pogoje in kdor ustvarja te pogoje, dela za duhovno mobilizacijo svojega na- roda.« Potreba odfočnostf Iz članka Adama Pribičeviča, ki je izšel v »Seljačkem kolu«, posnemamo: »Za domovino se ne borimo samo ft puäko na fronti, temveč tudi pred to borbo, s pravo besedo na pravem me- stu, s pobijanjem vseh onih, ki slabijo slogo, odločnost in moralo naroda. In hko se bomo borili, če bomo vsi odločno pripravljeni na borbo že pred njo. In zato borba do uničenja vsem onim, ki obračajo pozornost naroda od velikega vprašanja obstoja države na druga vprašanja podrejenega poinena«. Stran 2. »NOVA 1>OBA« 29. XI. 1940 Štev. 49. Miladari za misijone Sarajevski »Katolički tjednik« hvali akcijo za nabiranie misijonskih milo- darov in poudarja, da »v Sutjeski po- sebno živahno zbirajo za naš jezuitski rnisijon v Bengaliji.« List navaja ludi primer dveh rodbin v Sutjeski, ki sta dali denar »za cerkev sv. Terezije v Bo&ontiju«. Nato poziva vse Ilrvate in katolike, da zberejo čim več denarja. za misijone v tujih deželah, in zaključuje: »Če bi vsaj približno tako de ah za mi- sijone v večini naših župnij, lahko izra- čunamo, koliko bi mogli hrvatski kato- liki dati misijonom. Na milijone:« K temu pripominja »Sokolski glas- nik«: Kakšna sreča bi bila, ee bi mogli ne samo Hrvati, temveč tudi Srbi in Slovenci zbrati še več kot miiijun, toda za svoje siromake in zimsko pomoe, za aole in bolnice, za cerkve in ceste, za prehrano in narodno obrambo . .. Ne pa za — Bengalijo in Bosonti! Šanjo Mach Zagrebška katoliška »Hrvatska stra- ta« je objavila uvodni članek o slovaš- kem listu »Gardistu«, glasilu slovaške- ga notranjega ministra Šanja Macha. V tem uvodnem članku beremo, da je vGardist« obenem s Šanjom Machom največji prijatelj Hrvatov, dalje, da jc »Gardist« objavil, da so ukinili naziv Gunduličeve ulice v Bratialavi zatq, ker so mislili, da je bil Gundulič Srb in ne Hrvat. Končno trdi »Hrvatska straža-i, da je prijateljatvo Šanja Macha za Hr- vate izredno važno, ker je Mach naj- večji prijatelj Nemčije in utegne po- stati njegovo mnenje Hrvatom koristno. Pouk na šeških šolah Vlada češko-moravskega protektora- ta je odredila, da državljanski nauk in vzgcja ne bo3ta več obvezna predmeta na osnovnih in meščanskih šolah, ker Čehi nimajo več lastne države, temveč protektorat in zaradi tega nimajo dr- žavljanskih pravic, kot jih imajo Nemci. Na vseh eeških osnovnih šolah je uve- dena nemščina kot obvezen predmet. Thälmann Švicarska »Vclksstimme« poroča. da je vodja nemških komunistov Thälmann še vedno v nekem koncentracijskem ta- borišču v Nemčiji. List označuje lanske vesti nekaterih časopisnih agencij, da je bil Thalmann izpuščen iz koncentracij- skega taborišča, za gladko izmišljene. Domače vesti POLOŽNICE snio priložili današnji številki vsem, ki prcjemajo list po pošti. Prosimo vse coiij. naročnike, ki so v za- ostanku i naročnino, da jo blagovolijo takoj poravnati za čas do kotica leta. Kdcr pa fma naročnino poravnano, naj shrani )H)ložiiico /,a dnifio priliko. — Sijajen uspeh zbirke CMD. Zbirka, ki jo je priredila Družba sv. Cirila in Metoda dne 10. novembra pod geslom »Bratom in aestram na meji — pomoč!«, je dala izredno lepo vsoto 212.042.25. din. Tako velikega uspeha ni bila doslej deležna še nobena zbirka v Sloveniji. M. dr. so prispevali: Ljubljana 77.110.25 din, Maribor 43.699.25 din, Celje 18.025 din 25 par, Kranj 10.941 din, Ptuj 3.300 din, JMovo mesto 3.260 din, Mežica 2.401 din 75 par, Tržič 2.308 din, Škof ja Loka 1.909 din, Sevnica 1.820 din, Zalec 1.714 din 75 par, Ljutomer ,1.607.50 din, Vi- nje 1.333 din, Šoštanj 1.270 din, Trbov- Ije 1.124 din, Brežice 1.059 din, Sv. Le- nart v Slov. goricah, Slovenska Bistri- ca in Litija-Šmartno pa po 1.000 din. Zahvala. Ko polaga vodstvo Druž- be sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v blagajno častni skupek narodne zbirkc 10. novembra, se visoko zaveda velike hvaležnosti, ki jo dolguje vsem: me- stom, trgom in vasem, podružnicam in sodelujočira društvom, darovalkam in nabiralkam, darovalcem in nabiralcem, zlasti pa äe mladini, ki je z vso vnemo sodelovala. Deseti november 1940 je tako častno izpričal plemeniti smisel Slovenk in Slovencev za potrebe naše Družbe. da bo ta dan vodstvu trajno v opomin, ko bo letošnjo zimo izvrševalo zastavljene naloge po tistem geslu, s katerim je bila zbirka prirejena: »Bra- tom in sestram na meji — pomoč!« Vsem najprisrčnejša zahvala! — Ljub- ljana, 23. novembra 1940. — Vodstvo Družbe hv. Cirila in Metoda. — Poleg Ijudskega dobimo tudi kruh iz krušne in koruzne moke. Banska uprava je odredila, da smejo vse pekar- ne v dravski banovini izdelovati in pro- dajati poleg ljudskega kruha tudi kruh, izdelan iz 75% krušne in 25% koruzne moke. V času do 31. decembra je dovo- ljeno izdelovati kruh tudi iz moke, ki vsebuje 75%. bele in 25%. koruzne moke. V primeru pomanjkanja krušne in ko- ruzne moke smejo pekarne v času do 31. decembra izdelovati izjemno od prect- pisov čl. 7. uredbe o ukrepih za preskr- bo prebivalstva in vojske s kruhom tudi kruh iz bele moke. Kruh iz krušne in koruzne moke se prodaja v kosih, tež- kih 1 kg, kos po 5 din. Kruh iz bele in koruzne moke se prodaja v kosih, tež- kih po 80 dkg, kos po 6 din. Beli kruh se prodaja v kosih, težkih 96 dkg (od- nosno 48 in 24 dkg), po 8 din (odnosiiu 4 in 2 din). Prekrški te uredbe se kaznujejo po el.- 8. uredbe c kontroli cen. — Cena koruze maksimirana. Vlada je izdala uredbo o prometu s koruzo. Uredba določa najvišje dovoljene cene koruze. Tako znaša maksimirana cena umetno posušene koruze 250 din, suro- ve koruze pa 200 din za metrski stot. Kakor poročaio, bo služila ta uredba kot izhodišče za splošno ustalitev cen poljskih pridelkov v naši državi. — Prcjemke državnih namesčencev in upokojeneev. Vlada je izdala uredbo o spremembi in izpopolnitvi uredbe o iz- rednih dokladah državnih nameščencev in upokojencev ter uredbo o novi ure- ditvi dcklad staroupokojencev. — Potniške tarifo, na na.ših železni- cah bodo z no vim letorn zvišali za 20%. — Božičnc počitnice bodo letos na vseh šolah trajale od 22. decembra do vštetega 10. januarja. — Jedrnato miio stare zaloge je do- voljeno prodajati šc do 2. januarja 1941. —- Neupravičcni napadi na trft'ovce. Zveza trgovskih zdruienj dravskc bano- vinc v Ljubljani nas prosi za naslednjo objavo: Zvesta svojemu namenu in ime- nu jc Narodna odbrana odločno obsodi- la genjo proti trgovcem, katerim neka- tcri hote, drugi, nevedni in zapeljani, pa nehote podtikajo krivdo za draginjo. Prestopki trgovcev se razobešajo na najvcčji zvon, čcprav so prav redki. To jc krivično in nepoštcno, ker se najdejo sebičneži in izkoriščevalci dobe težav in zmed ined vsemi stanovi in ker se pre- stopki posameznikov nikdar ne bi smeli posplošiti za napade na ves stan. Ob- sodba gonje proti trgovcem je potrebna in umestna v splošnem, posebno pa še pri nas, ko imamo v javnem življcnju dovolj dokazov, da je trgovec zaveden in koristen clan narodne skupnosti. Pri narodnem, prosvetnem in dobrodelnem delu imamo že od nekdaj zveste in po- žrtvovalne sotrudnike iz trgovskih vrst, v svojem stanovskem prizadevanju trgo- vec nikdar ne išče pravic pred drugimi, a zdaj, ko okrog nas besni vojna, nosi tudi on težko breme težav in skrbi. So celc bremena, ki jih požrtvovalno od- vrača od drugih. Tako n. pr. naši trgov- ci svojim odjemalcem še vedno brez obresti kreditirajo blago, ki ga morajo vnaprej in sproti plačevati tovarnam in drugim svojim dobaviteljem. Na solid- nem poslovanju in dobrem odnošaju z odjemalci gradi nas trgovec svoj obstoj, trgovske organizacije pa so zanesljiv forum za obravnavanje vseh pritožb in za razčiščenje vseh nesporazumov gledc trgovskega poslovanja v sedanji težki dobi, ki zahteva v interesu skupnosti po- ostreno cbjektivnost. — Opozorilo železniške uprave. Te dni ie železniška uprava preko naših radijskih oddajnih postaj objavila opo- zorilo občinstvu, da si pred vsakim po- tovanjem z železnico pravočasno nabavi vozne karte. Zadnje case imajo naši potniški vlaki skoraj vedno večje zamu- de, to pa v mnogih primerih ravno za- radi tega, ker si potniki v zadnjem tre- nutku nabavijo vozne karte pri postaj- nih blagajnah, ki so tik pred odhodom vlakov preobremenjene in ne morejo pravočasno odpraviti vseh potnikov. Ta- ko nastajajo zamude. Zelezniška uprava je izdala nalog, da morajo vlaki v bodo- če odhajati točno po voznem redu in da se železniški organi ne smejo ozirati na zamudnike in tudi ne na to, ali je mo- gla postajna blagajna vsem potnikom pravočasno izdati vozne karte. Zelezniš- ka uprava je obenem tudi s svoje stra- ni opozorila občinstvo na možnost in na prednosti nabave voznih kart v poslo- valnicah »Putnika«. V biljetarnicah ^>Putnika« si občinstvo lahko nabavi vse vozne karte po originalnih cenah že v predprodaji, pa tudi že dan ali dva dni pred nameravanim potcvanjem. Obenem prejmejo potniki pri »Putniku« vsa po- trebna pojasnila glede voznega reda in vlakovnih zvez ter se rešijo skrbi za nabavo voznih kart v zadnjem trenutku in neprijetnosti navala pri postajnih blagajnah. Zelimo, da bi se potuječe ob- činstvo pri nabavi voznih kart v večji meri posluževalo poslovalnic »Putnika« in s tem tudi s svoje strani pripomoglo k odpravi neprijetnih zamud v našem potniškem prcmetu. Celieinokolica c Praznovunje pr\ega decembra. Me- stno poglavarstvo v Celju razglaša: Pr- vi december se bo praznoval na slove- sen način kot praznik zedinjenja troi- menega naroda Srbov, Hratov in Slo- vencev. Vsi hišni posestniki se opozar- jajo. da morajo biti ta dan vsa poslop- ja okrašena z državnimi zastavami. c Službe bcž.je na praznik zedinjenja. Dne 1. decembra bo zahvalna služba božja ob 8. v opatijski, ob pol 9. v pra- voslavni, ob 9. v evangeljski cerkvi, ob pol 10. pa v starokatoliški kapeli. c Celjski potlodbor UROIR poziva vse članc, da se udeležijo na praznik zsdi- njenja službe božje, ki bo ob 8. v opa- tijski, ob pol 9. v pravoslavni ob 9. v evangeljski cerkvi ter ob pol 10. v sta- rokatoliški kapcli. Udeležba v uniformi ali v civilu z znakom. c Sokolska proslava 1. decembra v Gaberju. Sokolsko društvo Celje I po- ziva vse svoje članstvo. da so udeleži proslave praznika zedinjenja, ki bo 1. decembra cb 10.30 dopoldne v Sokol- skem domu v Gaberju. c Koncert v proslavo praznika zedi- njenja bo v nedeljo 1. decembra ob 20. v Mestnem gledališču. Na sporedu so skladatelji Cajkovski. Dvorak, Grieg, Moniuszko, Ocvirk, Pavčič, Karlo San- cin, Mirca Sancinova, Risto Savin, Tome in Vodopivec s svojimi samospevi, ari- jami, skladbami za godalni kvartet, mo- škimi, ženskimi in mešanimi zbori. Spo- red bodo izvajali godalni kvartet Glas- bene Matice, Celjsko pevsko društvo, ->>Celjski zvon«, »Oljka« in celjski soli- sti, poleg teh bo pa nastopil äe tenorist Janez Lipušček iz Ljubljane. Koncert bo gotovo nudil velik umetniški užitek. Zato in glede na namen koncerta ne dvomimo, da bo celjsko občinstvo na- polnilo v nedeljo zvečer gledališče do zadnjega kotička. Vstopnice so v pred- prodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. c Zatemnitev Celja. Drevi bo vaja v zatemnitvi mesta. Da bi bila ta vaja čim uspešnejša, naroča mestno poglavarstvo vsem prebivalcem v območju mestne občine ccljskc, da si oskrbijo potreben material, s katerim bodo zastrli okna in odprtine, da ne bo uhajala nikjer svetloba na prosto. Posebej opozarjamo na to še lastnike gostinskih obratov, tovarn, avtomobilov in one, ki imajo svetlobno reklamo odnosno razsvetljene izložbe. Paziti je treba tudi, da ne bodo dvoriščne strani stavb razsvetljene. Za vežbo veljaio odredbe, ki so bile svo^- čas izdane glede zatemnitve. Opozarja- mo, da ni dovoljeno zadrževati se za časa vežbe na ulici nikomur, razen onim, ki imajo nujne in neodložljive opravke, n. pr. odhod na kolodvor, po zdravnika ali podobno. Izvršitev teh od- redb bodo nadzirali in proti onim, ki se ne bi pokorili, kazensko postopali. Vež- ba se bo pričela ob 18.30, ko bo ugasni- la ulična razsvetljava, in bo trajala, do- kler ne bo spet zagorela javna raz- svetljava. Signala za ta pričetek in za konec vaje ne bo. c Jubilejno učiteljsko zborovanje. Okrajno društvo JUÜ bo zborovalo v sredo 4. decembra s pričetkom ob pol 9. dopoldne na mestni dekliški narodni soli v Celje. Poleg rednih točk bo na dnev- nem redu predavanje šol. upr. g. Luž- nika o »Mislih o globalni metodi v po- ukiK. O poteku banovinske skupščine sekcije JUU bo poročal učitelj g. Kot- nik. Ob društveni 70-letnici bosta po- KINO UNION - CELJE aiiDiBBiBniaiBBiiBiaagniiBiii 29. XL p r e m i e r a ob '/29, — 3. XI!. Dunaj - mesto ljubezni (Wienergeschfchten) Vesel? in žalostne duriajskc zgodbe, ki se jim bomo od s r c a nasmejali. Hans Moser, Paul Hörb'sger in lepa Marta Harell v svojem elementu. V nedeljo ob 10. in It. in a t i n e j a Brod smrti Film tempa in neobjasnjenih zagonetk. Constance Wo r th, Vinton Ha worth dala zgodovino Celjskega učiteljskega društva gg. Zdolšek in Fran Roš. Dru- štvo ima. danes 207 članov in članic in je drugo najmočnejše v banovini. K udeležbi je vabljeno zlasti tudi upoko- jeno učiteljstvo. c Šmarje in šmarski okraj. Na ljud- skem vscučilišču je predaval prof. dr. Pavel Strmšek 18. t. m. o Šmarju in šmarskem sodnem okraju, 25. t. m.. pa o kozjanskem in rogaškem sodnem okraju. Prvi večer je posvetil tudi na splošno celotnemu političnemu okraju, orisal njegov položaj v banovini, raz- nclikosti in značilnosti. Poudaril je, ka- ko je Celje temu okraju gospodarski in kulturni center, saj jc okraj brez sred- nje in meščanske sole ter skoraj tudi brez industrije. Zato je njegova preob- ljudenost boleč problem. Prikazal je po- teze na duševnosti prebivalatva, njego- vo kmečko gospodarstvo in sociahie prilike. Kakor je kmet kot gospodar konservativen, tako vendar bolj in bolj v njem izginjajo pradavni ljudski obi- čaji. Drugi večer je predavatelj deloma posvetil rojaku škofu A. M. Slomšku ob 140-letnici njegovega rojstva ter nave- del njegove zasluge zlasti na kulturnem in nacionalnem področju. Obe predava- nji so spremljale množice izbranih, de- loma kcloriranih skioptičnih slik. Te So tolmačile pokrajinske lepote okraja, njegove na3elibne, umetnostne spomeni- ke, zlasti cerkvene, in pri tem segale tudi k dogodkom iz preteklosti. Bogast- vo svetu tako zelo skritega, tihega šmarskega okraja se je odkrivalo občin- stvu, ki ie oba večera napolnilo preda- valnico ter slcdilo priljubljenemu pre- davatelju z izredno pozornostjo in hve;- ležnostjo za vse, kar mu je znal z be- sedo in sliko na temeljit in prisrčen na- čin razkazati. c Ljudsko vseučilišče. Drevi cb osmih bo prof. dr. Pavel SLrmšek naanljeval prcdava.i^e o smarsko-ko^jan^kem okrä- ju. ki je i/''o v ponedeljek zara.'U niotnjc v projekcijskem aparatu prekinjeno. Pre- davatelj lo predvajal okrog 70 lepih skiüpLu-nih slik. Vstopnice za ponodelj- «ko predavanje veljajo tudi ^a Jrevi. Udeležite se predavanja v čim vc.'.jem štcvilu! c Skrivnosti tehničnih problcmov. V ponedeljek 2. decembra ob 20. bo pre- daval univ. prof. dr. Milan Vidmar iz Ljubljane o temi »Skrivnosti telink-jiih problemov«. Ime predavatelja jamči, da. bo predavanje zelo zanimivo, zato vabi- mo občinstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu. c Komonioracija za ustanoviteljesn skavtizma. Mrkonjičev steg skavtov in planink v Celju priredi v soboto 30. t. m. ob 19. v risalnici meščanske sole komemoracijo za 22. novembra umrlim ustanoviteljem skavtizma Robertom Baden-Powellom. Vabljeni so vsi prija- telji skavtizma. c Javno zahvalo Jadranski straži v Celju izrekajo dijaška podporna društva in dijaške kuliinje I. in II. drž. realne gimnazije ter drž. deške in dekliške me- ščanske sole v Celju, ker je naklonila ves čisti dobiček svojih akademij usta- novam, ki so prav v teh časih potrebne čim večje podpore. c TIakovanjc Vodnikove ulice. Beton- sko podlago cestišča Vodnikove ulice tlakujejo sedaj z malimi granitnimi koc- kami, spoje pa bodo zalili z assaltom. Pričelo se je tudi že asfaltiranje hodni- kov za pešce. Vodnikovo ulico bodo le- tos uredili od Kralja Petra ceste do in- ternata šolskih sester. Upravičeno nero- Ijo pa povzroča dejstvo, da je cestiäcc Vodnikove ulice v odseku med Kralja Petra cesto in Strossmayerjevo ulico sedaj ožje nego je bilo prej, ker so hod- nik za pešce prod poslopjem Ljudske posojilnice in meščanske sole razdirüi od 2 kar na 4 metre. Stov. 4L. »NOVA DOBA« 29. XI. ]940 StnuiS. c Celjski oktet, ki ga vodi g. Avgust Cerer, se je po dolgem presledku spet predstavrl celjski javnosti in priredil v soboto zvečer v mali dvorani Celjskega doma dobro obiskan koncert slovenskih umetnih pesmi. Na sporedu je bilo 17 znanih skladb starejšega datuma. Celj- ski oktet, v katerem pa je devet pevcev, razpolaga z dobrira glasovnim materi- alom. Za učinkovitost izvedbe sporeda, ki so si ga izbrali, je nujno potrebno vseskozi precizno in tehtno podajanje. Tega pa o koncertu Celjskega okteta ni mogoče trditi. Oktet je pel s povpreč- no dinamiko in vokalizacijo, v intonaciji pa ni bil trden. Poznalo se je, da je oktet priredil svoj koncert prezgodaj in da bi potreboval za izpiljenje pesmi še mnogo vaj. Najbolje je še podal Ada- mičevo »Kmetsko pesem«, »Slovanski dan« in »Res, oženil bi se«, Jenkovo »Vabilo«, Hajdrihovo »Cerkvico«, Ger- bičevo >^Vabilo«, Vaudovo : V slovo« in Hajdrihovo »Hercegovsko«. Celjskemu oktetu je treba priznati resno hotenje in voljo. Oberna se naj pridruži še te- meljitost, pa bo uspeh večji in lepši. c Pos veto vanjc zastopnikov Nabav- Ijaliiili zadrug državuih namcščence\. V nedeljo je bila v celjskem Narodnem domu konferenca zastopnikov Nabav- ljalnih zadrug drž. nameščencev. Kon- ference, ki ji je prisostvovalo okrog 50 zastopnikov nabavljalnih zadrug, se je udeležilo tudi šest predstavnikov osred- njega saveza v Beogradu, med njimi predsednik saveza g. Miloš Štibler. Na konfcrenci sta poročala predsednik g. Stibler in äef osrednjega blagovnega od- delka g. Hrvanov. Govorila sta ziasti o vprašanju nabave življenjskih potreb- ščin, ki jo ovira pomanjkanje prevoznih sredstev. Pri nabavi življenjskih potreb- ščin se tudi äe pozna kvarni vpliv neka- terih kapitalistov, ki poznajo predvaem le lastne interese. Zastopnik neke za- druge je izjavil, da dobi zadruga blago v drugih trgovinah za isto ceno, kar škoduje prestižu nabavljalnih zadrug. Zastopniki nekaterih zadrug so iznesli željo, da bi vodstvo izposlovalo pri prl- stejnih činiteljih v Beogradu odločbo, da določbe o kontroli cen ne veljajo za nabavljalne zadruge. c PoročH se je 26. t. m. v Celju uči- telj in skladatelj g. Ciril Pregelj z go. Franjo Marijo Kerševan-Puhrovo. Priei sta bila kapetana gg. Milan Vasiljevic in Tihomir Djordjevič. Iskreno česti- tumo! c Onebna vest. Dr. Henrik Steska, so- dnik upravnega sodišča v Celju, je ime- tiovan za rednega profesorja na pravni fukuUteti ljubljanske univerze. c 1/ Hodniške službe. Za sodnega pri- pravnika pri okrožnem sodršču v Celju je imenovam diplomirani pravnik Pavie Maslc iz Laäkega. tc Ke-zervni oficirji za bitoljske žrtve. Celjski pododbor UROIR je poslal žu- panu mesta Bitolja 500 din za žrtve bombardiranja Bitolja. c Fristerji in brivci so povisali cene. S 1. decembrom se bodo cene v frizer- «kih in brivskih salonih v Celju zviäale za okrog 20%. Frizerji in brivci so bili med onimi redkimi, ki kljub draginji do- slej äe niso povišali cen, zato upajo, da bo javnost sprejela njihov sklep z ra- zumevanjem. Ob tej priliki opozarjamo, da se frizerski in brivski saloni ob sobo- tah zapirajo točno ob 20. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo v četrtek 5. de- cembra ob 14. v Nabavljalni zadrugi v Celju. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 3. decembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v llazlagovi ulici- c Mesniee in ntojnice bodo ob nede- Ijah zaprte. Združenje mesarjev in klo- basičarjev v Celju sporoča, da bodo mesnice in stojnice v Celju od 1. de- cembra do 28. februarja ves dan zaprte. Občinstvo naj se oskrbi z mesom že ob sobotah. c Dijaška kuhinja v Celju bo imela svoj redni občni zbor v petek 6. decem- bra ob 18. v Celjskem domu. Dnevni red običajen. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitreje in najbo- lje kupite, prodate ali zamenjate v trgo- vini Josip Uräic, Celje, Narodni dorn. c Andrejev sejem. V soboto 30. t. m. bo v Celju letni kramarski in živinski sejem. c Kujigc Vodnikove družbe dobijo člani m tudi nečlani v podružnici *Ju- tra« v Kocenovi ulici 2. c Sestanek krojačev bo v nedeljo 1. decembra ob pol 9. dopold'ne v spod- njih prostorih Narodnega doma in ne v mali dvorani, kot je bilo javljeno na vabilih. c Življenja sta se naveličala. V po- nedeljek popoldne si je neki 45-letni brezposelni slikarski pomočnik iz Celja pod električnim vodam pri Sp. Lanovžu navil dolgo žico okoli vratu in hotel na- to zagnati drugi konec žice na žice elek- tričnega voda. V tem trenutku ga je pa opazil stražnik in preprečil njegovo na- kano. Slikarski pomočnik je hotel izvr- šiti samomor v hipni duäevni zmedeno- sti, V četrtek zvečer je Angela R. iz Celja izpila blizu Voglajne v Zavodni večjo količino lizola. Obupanko so takoj nasli in spravili v bolnico. Vzrok njene- ga dejanja ni znan. c Snirtna nesreča otroka. V Zahen- bercu pri Rogatcu se je 21. t. m. dvelet- ni posestnikovi hčerki Mariji Gajškovi doma pri štedilniku vnela obleka. De- klica je dobila hude opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolni- co, kjer je drugi dan izdihnila. c Žetev snirti. Na hribu sv. Jožefa je umrla v nedeljo 68-letna občinska re- va Apolonija Veternikova. V Mestnem zavetišču v Medlogu je umrla 74-letna mestna reva Matilda Maxtunova. V Za- gradu je umrla v eetrte'k 78-lema za- sebnica Neža Mravlakova. V celjski bol- nici so umrli: 21. t. m. triletni delav- čev sinček Šteian Krk iz Zabukovce, 22. t. ni. 67-letna zasebnica Frančižka Tavčarjeva iz Medloga, taäca trgovca g. Starca v Celju, v soboto stiriletna de- lavčeva hčerka Josipina Kladnikova z Grobelnega, v nedeljo 60 - letni dninar Josip Žontič iz Podgorja pri Frankolo- vem, v sredo pa 66'letni preužitkar Ig- nac Stiplovšek od Sv. Petra na Medve- dovem selu. N. p. v m.! c Nepošten uslužbenec. V neki colj- ski veletrgovini so ugotovili, da je slu- ga kradel večje kolrčine špecerijskega blaga. Ukradeno blago je hotel prodati nekemu trgovcu. Vrednost ukradenega blaga je velika. Policija raziskuje z-a- devo. c Slej>arski posli. V Celju se je v zad- njih treh tednih zadrževal 26-letni brez- poselni ključavničarski pomoonik Flori- jan M. iz mariborske okolice. Obiskoval je razne trgovce in zasebnike ter nasto- pal pod raznimi imerii. Izdajal se je en- krat za železniškega uradnika, drugič za magistratnega uradnika, tretjič za uradnika OUZD in pod pretvezo, da bo dobavil premog, jabolka in drugo blago, izvabil ljudem večje in manjše zneske. Tako je v Celju oškodoval šest strank. Moža so aretirali in izročill sodišču. c Miklavž b(» obiskoval otročičke po domovih tudi letos. Prijave se spreje- majo do 3. decembra v Gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva. c Opozarjanio na današnji oftias re- alitetne pisarne Jager v Celju. c Zdravniško dežurno službo za člaiie OUZD bo imel v nedeljo 1. decembra zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici. Iz obiinsfva Nova ceijska gimnazija ne spada na Slomikov trg! Ker sem se rodil v okolici Celja, se naruvno zanimam za vse, kar se v tem mestu dogaja, kot student stare gimna- zije na Slomškovem trgu pa tudi za uso- do tega poslopja in predvsem trga sa- mega, na katerem stoji. Čital sem po- ročilo o komisijski razpravi o idejnem osnutku novega gimnazijskega poslopja na tem trgu. Oba gg. direktorja gimna- zij sta se s šolskih vidikov moško uprla temu čudnemu projektu. G. kustos spomeniškega urada pa je za čudo za- hteval le neke spremembe v osnutku. Kustos -- varuh — je imel braniti in obvarovati staro gimnazijo, kaplanijo in muzejsko poslopje. Ne, za božjo voljo, ne -trdim, da so ta tri poslopja arhitek- tonski spomenik, ampak trdim, da mo- rajo ostati, ker dajejo temu trgu značaj. Ta trg je v mestu edini, ki je preživel prejšnje case in prežel na nas kolikor toliko neizpremenjen in tvori s staro- davno opatijsko cerkvijo lopo enoto. Ta cerkev ne prenese v svoji okolici nobenih novotarij. Postavi k castitljivi gotski stavbi modorno šolsko poslopje in konec je tine, skromne in sanjave skladnosti vsega trga. Že samo novo poslopje gim- nazije bi bilo iz tega vzroka tarn nemo- goče, sedaj pa še kaplanija in kaj še vse za nameček! Na izhodni strani so v prejšnjih časih itak že grešili, toda takratni mestni očetje niso imeli dovolj smisla za ohranitev častitljivih mestnih delov in poleg tega jim tudi ni stal ob 1 strani kustos. I Povsod po svetu, pa tudi v naših rac- stih, kjer imajo od prej kaj ohraniti, so ljubosumni na obvarovanje prevzetega. 1 V Celju pa hočejo razmetati svoj edini zaokroženi1 trg., —b— Važno je, da robe 1eme]{'t1o cčistimo ne samo zjüfraj, ampak tudi vsak vcčer, prediio gremo spa). Chlorodont \ Z; 'ö„ b -n a.;; p a s; :t: a;.'; AU smo Celjani kulturnif Zadnja leta se je razpasla v Celju razvada, da morajo prireditelji umet- niških in kulturnih prireditev, kot so koncerti, akademije, gledališke pred- stave, razstave in sl., ponujati vstop- nice posameznim osebam in tvrdkam po stanovanjih in lokalih, če hočejo, du ne muzicirajo, igrajo, nastopajo in raz- stavljajo praznim dvoranam! Ponujanje vstopnic po prirediteljih je deloma ra- zumljivo, ker pač morajo kriti vsaj re- žijske stroške. Nerazumljivo pa je, da je naše občinstvo tako brezbrižno za umetniške in kulturne prireditve, da do- pušča, da se morajo prireditelji poni- žati na stopnjo krošnjarjev, kajti le ti ponujajo svojo robo po hišah! Prav so storili prireditelji koncerta v proslavo praznika zedinjenja v Celju, ko so se odločili in objavili, da ne bodo ponujali vstopnic po domovih in lokalih. Storimo svojo dolžnost in posetimo koncert v velikem številu! Pokažimo, da smo kul- turni! __i__ Prvodecembrska pr&slava v Celju Sokolsko društvo Celje-matica priredi v soboto 30. t. m. ob 20. v Mestnem. gledališču slavnostno. akademijo. Spo- red: 1. Alegorična slika — pozdrav za- stavi. 2. Slavnostni govor. 3. Sokolska koračnica. 4. Višja ženska dcca: Polka. 5. Višja moška deca: konj — preskoki. 6. Ženski naraščaj: gred — proste vaje. 7. Clani: bradlja. 8. Članice: valček. .9. Orkester: V. Parma: Uvertura k na- rodni igri »Rokovnjači . 10. Člani: drog. 11. Moška deca: raznoterosti. 12. Zen- ski naraščaj: jutranja telovadba. 15. Člani: »Iz bratskog zagrljaja«. 16. Hej Slovani — pozdrav zastavi — Pesem sokolskih legij. Predprodaj-a vstopnic v knjigarni K. Goričarja vd. in pri gledališki blagajni eno uro pred akademijo. V nedeljo 1. decembra ob 10.30 bo v telovadnici mestne narodne sole slav- nostno zborovanje. O pomenu narodnega praznika bo govoril društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec, društveni orke- ster bo izvedel dve ali tri godbene točke, na sporedu bosta tudi deklamaciji in zaobljuba novega članstva. Udeležba na obeh prireditvah za brate in sestre v kroju, če ga imajo. Bratje in sestre, skr- bite, da boste navzoči na obeh priredit- vah in da ne bo nikogar manjkalo iz naših vrst. Zdravo! (»ustav Grobelnik: V London... Ta mesec slavim majhen jubilej: Dve leti bo, kar sem bil v Londonu, odkar »em čul utrip prvega središča svetovne trgovine in prometa, prvega denarncga tržišča sveta, utrip več kot 8 milijonov src ... V času, ko nemška poročila navajajo, da je na stotine bombnikov ponovno bombardiralo London in druga angles- ska mesta, sem izluščil iz že skoraj zabrisanih zapiskov nekaj vtisov z ne- pozabnega potovanja. Pred dvema letoma je uspelo zagreb- škemu akademskemu pevskemu zboru »Mladost - Balkan« ponesti našo pesem, čeprav le za kratek čas, v airni svet, v Anglijo. »Concert Tour of The Yugo- slav Academic Choir Mladost - Balkan« je bilo natisnjeno z velikimi črkami na naäih sporedih. Tudi slovensko časo- pisje je o tem poročalo; seveda -— kul- turni dogodek. In tako se je zgodilo, da se je pred dvema letoma nekega zgodnjega jutra v začetku novembra na zagrebškem ko- lodvoru nabral velik kup kovčegov in prtljage in gruča ätudentöv pevcev, prav pred tistim tirom, kjer je moral ustaviti brzovlak Istambul — Beograd — Jesenice — München — Aachen — Bruxelles — Ostende. Poldne je že minilo, ko smo iz drvečega brzca še vedno gledali slovensko zemljo. a», si» \\!i\t :) h tx Millstättersee — tukaj so sajasti hla- pon zamenjali z električnim strojem. Zeleznica se neprenehoma vzpenja ob robu globoke romantične doline — Möll- tal, Mallnitz (1182 m). — Znani smučarski kraji. Böckstein (1171 m), Zeleznica se od tukaj že vrača v dolino Badgastein — mesto hotelov in zdravi- liäkih domov — ima le še 912 m nad- morske višine. Pokrajino obrobljajo Vi- soke Ture. O, Julijske! O, Savinjske! Hofgastein (842 m), Schwarzach — St. Veit — izhodišče za Zell am See, St. Johann in Pongau, Bischofshof en. Vse postaje so bile prazne, brez ljudi. Salz- burg je s svojim gradom v mnogočem spomnil na našo Ljubljano. Tudi mene. Vlak je imel dvajset minut postanka; za radovedneže čisto dovolj. Zato sem tudi jaz malo stopil v bližnje ulice. Mar- sikatera trgovina se je že zavarovala z vidnim opozorilom: »Arisches Geschäft«. Vžigalniki so stali 1 marko .. . Preden *mo dospeli do OatermUncl^ena, smo l prešli še nekaj postaj: Traunstein, Prien, Rosenheim. Pod večer smo se pripeljali v Mün- chen — »Stadt der Bewegung«. Tudi ti- sti večer so razbijali židovske trgovine, lo je tiste, ki niso bile oblepljene z na- pisi, kakor: »Rein arisches Geschäft« ali »Juden Eintritt verboten« ali »Die Juden sind da nicht erwünscht« in slič- no. V »Neustätterstrasse« sem naletel na trgovino s kožuhovino, glasečo se na ime Moravec. Ali se mi je samo dozde- valo, da zveni to ime nekam domače, po naše? Seveda, zakaj bi lastnik ne imel dobičkanosnejših poslov v tujem mestu, nego dcma na Moravskem! V »Hofbrau«, v tisti znani münchenski pivnici. kar ni bilo videti, da smo v Nemčiji. Glasba je pač mednarodna, ka- kor ljubezen in pijača, le da ima eno pivo, n. pr. okus po savinjskem hmelju, drugo, n. pr. plzenjsko zagreni, mün- chensko je pa münchensko, ki ga je en maseljc stal 50 do 60 pfenigov. Naslednji dan zjutraj smo dospeli v Köln. Za ogled katedrale je bilo ravno dovolj ca3a. Veliki gotski portal je vo- dil v misteriozen mrak. Daleč v ospred- ju dva trepetajoča plamenčka, svetlika- joča se silhueta darujočega duhovnika, oaamljea srebrn krik zvoncka. Toda to ni bil opziv k molitvi, zakaj cerkev je bila — prazna. Pravoslavni tovariš je pripomnil: »Sad ne bi požalio, da sam katolik«. Ko smo se vrnili k vlaku, smo na ko- lodvoru naleteli na tri Dalmatince. Da, Dalmatince! Kdo bi jih ne poznal? V tujini še celo! Dva izmed njih naj bi ostala v Kölnu (toda nemško nista zna- la), tretji pa je bil bolj velikopotezen in se je bil namenil v London. Seveda, znal je francosko in italijansko. Luški težak ... Vestfalija — ali 50.000 Slovencev si s krampi služi svoj črni kruh. Aachen. Na postaji nas je pozdravila slovenska izseljenska učiteljica, edina učna moč, prostovoljna . .. Ali res ljubimo svoj materinski jezik? Sicer pa je tragika naših izseljenskih učiteljev znana. Rde- či nageljni z rožmarinom, poklonjeni na- šemu mojstru Gotovcu so bili čisto alo- venski, le da so zrastli na tujih črnih lieh, zato so bili še bolj rdeči, krvavo- rdeči, več ljubezni je bilo v njih, ker so pač zrastli v zemlji, v katero se je za- kopala slovenska duša .. . Hm. česa vae- ga so bile priča te skromne rožice, do- klei1 so rastle! Morda jih je alabotna roka tiste slovenake uciteljice zaradi prič tudi potrgala? Tudi jaz bom rajt» štran 4. »NOVA DOBA« 20. XI. L940 Stev. 4». Br. Jožg Peinšk - 7O-letnik Celje, 29. novembra. Dne 23. t. m. je dopolnil upokojeni šolski upravitelj br. Jože Pečnik v Celju 70. leto svojega življenja. Jubilant je učiteljeval od 1. 1891. do 1894. v Št. Vidu pri Planini, nato do 1. 1896. v Brežicah, od 1. 1896. do 1928. v Kapelah pri Brežicah, nato pa do svoje upokojitve v 1. 1930. v Dobovi. Po svoji upokojitvi je živel osem let v Brežicah, 1. 1938. pa se je s svojo soprogo pre- selil v Celje. Br. Jože Pednik je že mno- go let z veliko ljubeznijo in vnemo udej- stvuje v aokolskih vrstah. Za časa svo- jega službovanja v Dobovi je bil več let starosta, tajnik, blagajnik in vaditelj dece tamkajšnjega aokolskega društva. Po preselitvi v Brežice je bil več let clan uprave brežiškega Sokola. Ko se je 1. 1938. nastanil v Celju, sta si ga hitro osvojila Sokolsko druatvo Celje-matiaa iii celjska sokolska župa. Pri društvu je blagajnik, pri župi pa matrikar. Mar- ljivö sodeluje pri prireditvah obeh or- ganizacij in skoraj si ne moremo mi- sliti sokolske prireditve, ki. bi je ne za- ključeval br. Jože Pečnik in ugotavljal njenega gmotnega ucinka. Danes, ko se mnogi tako branijo brezplačnega dru- štvenega dela in se lovijo za častnimi, naporov prostimi mesti, je nesebičuo, požrtvovalno delo osivelega brata svetel primer zvestobe in ljubezni do sokolske organizacije. Sokolsko društvo Celje-matica bo v sredo 4. decembra ob 20. v mali dvorani Narodnega doma proslavilo jubilcj za- služenega brata Jožeta Pečnika. Brate in sestre vabimo, da se udeležijo tega veČera v čim večjem številu in izkažejo slavljencu priznanje za delo, ki ga je izvršil v dolgi dobi svojega sokolskega udejstvovanja. Bratu Jožetu Pečniku iskreno čestitamo in ždlimo, da bi bil &e mnogo let s svojimi bogatimi izkirš- njami v vrtincu sokolskega dela in da bt nam ostal zdrav in veder do skrajnih mej človeškega življenja. Zdravo! Banovinske zvezke ima stalno v zalogi knjigarna Karl Goriear vdv., veletrgo- vina s papirjem, Olje. Soko/stvo piri nas SokoJska In naroilna slavnost v Top- licl. V nedeljo 10. t. m. so v vasi Grgurju odkrili spomenik vojvodi Kosti Vojino- viču ob prisotnosti savezne delegacijc, odposlanstva niške župe in cetinjskih združenj z vojvodo Ko3to Pečancem na eelu. V Grgurju, Barbatovcu in sosed- nih vaseh je bilo leta 1918. ob priliki znane topliške vstaje pomorjenih nešte- lo mož in žena. Barbatovae so dale oku- pacijske oblasti sežgati do zadnje hiše. Grgur z okolico je preživel strahotne muke. Ogromna udeležba pri odkritju spomenika je pričala, da tudi danes v enaki meri veje med narodom četniški duh, ce bi šlo za obrambo domovine. Slavnosti je prisostvoval tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, za mesto Beograd pa podpredsednik beograjske občine br. Lazar Kostič, ki je starosta Sokola B20- grada II. Vsa množica se je po odkritju spomenika podala v Barbatovac, kjer je tamkajšnja sokolska četa otvorila lep, okusen sokolski dorn. Dom je posvečen popu Dimitriji Dimitrijeviču, nekdanje- mu parohu in komiti v Barbatovcu, in nosi napis: »Sokolski dom popa Mite komite«. Dom je blagoslovil niški vla- dika dr. Jovan. Ob zaključku slavnostl so izvedli člani čete Barbatovac prizor »Smrt Koste Vojinoviča«. Sokolska svečanost v Bjelovaru. Iato nedeljo je bila otvoritev in blagoslovitev razširjenega in prenovljenega Sokolske- ga doma v Bjelovaru, kjer bodo imeli svoje prostore matično društvo, bjelo- varska sokolska župa, Jugoslovenska či- talnica in pevsko društvo »Mokranjacc v Bjelovaru. Udeležba na proslavi je bila izredno velika. Pogumno delo So- kola v Bjelovaru nas veseli, ker vemo, v kakih prilikah se nahaja. Slavnost sokolske čete v Rajlovcu v sarajevski župi. V nedeljo 10. t. m. je imela tudi sokol3ka četa v Rajlcvcu svo- jo slavnost. Otvorila je v okviru sokol- ske Petrove petletke javen vodnjak, ki bo v kraju v veliko blagodat. Obenem je četa otvorila razstavo kmečkih ročnih del. Razstavljenih je bilo 250 raznih del s področja narodnega vezenja, tka- nja in pie ten ja. Prvo nagrado je dobila sestra Roza Krsmanova iz vasi Zabroa, ki je razstavila najlepša dela. Posebno pozornost je vzbudilo delo sestre Pcri- ceve, ki je razstavila namizni prt, ki ga je delala polni dve leti. Sestra Jelka Lojtoševa je razstavila krasen zglavnik in ga po župni načelnici podariUi sta- rešini župe br. dr. Besaroviču. Sokolska in narorina slavnost v Petrov- gradu. V nedeljo 17. t. m. je bila v Pe- trovgradu ob velikanski udeležbi naroda in sokolstva proslava 20-letniee župe Petrovgrad, proslava blagoslovitve in razvitja župnega prapora in proslava obletnice osvobojenja Petrovgrada. Na slavnosti je govoril med drugimi divi- zijski general v pok. Dragotin Ristic, kl je 17. novembra 1918 kot brigadni ge- neral vkorakal v takratni Veliki Beč- kerek, današnji Petrovgrad. Na prire- ditvi in na slavnostni seji v Sokolskem domu je imel lep nagovor tudi I. pod- starešina Saveza br. dr. Vladimir Re- la jčie. Pogozditev Beograda. Isti dan je bil v Beogradu posvečen »Gaj kralja Pe- tra II.«, ki so ga zasadili marljivi člani Sokolskega društva Beograda VII na prostoru, ki se imenuje »Laudanov äa- nac«. Blagoslovitvi so poleg sokolstva prisostvovali beograjski župan Jevrem Tomič, gradbeni minister in episkop Nektarije. Prvo sadiko je zasadil beo- grajski župan. Delo Sokola je bilo iz- vršeno v okviru sokolske Petrove pet- letke. Praznik cetinjske .sokolske župe. Pied 22 leti je na dan 26. novembra velika narodna skupščina v Podgorici progla- sila zedinjenje Črne gore s Srbijo in preko nje z ostalimi brati iste krvi, s Srbi, Hrvati in Slovenci pod dinastijo Karadjordjevičev. Sokolska župa Ceti- nje si je 26. november vsakega leta 1 osvojila za svoj praxnik, ki ga praznu- jejo tudi vse sokolske edinice v Črni gori. Tem proslavam se v duhu pri- molčal, kakor da se ni nič zgodilo. Bo- lje bo pozabiti — in potrpeti. Vse mine! — »Einsteigen!« Belgija. Danes je ni več, vsaj take ne kot takrat. .. Na obmejni postaji Herbesthal smo jim zapeli, vrlim Belt gijeem. Petje ljubijo kakor mi. Tu je »počila« tudi prva fotografska plošča. Toda vsi nismo mogli priti »gori«. Kje! Enainštirideset fantov! Od teh 11 Slo- vencev, 5 rojenih na Primorskem, med temi 3 emigrantje . . . »En voiture!« Enakomerno smo drveli prav nizko skozi Flandrijo, mimo vasi in his, mimo mlinov na veter in cerkva in postaj brez prenehanja, brez odmora, brzec s stokilometrsko brzino. Bruxelles. Au revoir! Nazaj grede smo namreč tudi tukaj gostovali. Ostende. Ali danes še spadaš med najlepša morska kopališča sveta ? »Buči morje adrijansko . ..« Več kot 1400 km je bilo oddaljcno, nam pa je bilo tako blizu ... Potem nas je »Princesse Charlotte« odpeljala preko Rokavskega preliva proti Doverju, proti Angliji. Ladja je bila polna židovskih potnikov. Popol- dansko londonsko časopisje je že poro- čalo: »Hitler's new plans anti Jud«. Do- vcrake kleči so se prikazovale bolj in bolj, dokler niso končno vstale iz morja liki beli zid, »simbol neizpodbitne čisto- sti Anglije, neomadeževane časti in ne- oporečne pravičnosti njenega prestola, njene cerkve, njene zbornice, njenih so- dišč in njenega ravnanja doma in na tu- jem, prijatelju in sovražniku nasproti« (Florence L. Barclay). Dover. V kolo- dvorskem vestibulu je stal krasen spo- menik v vojni padlim mornarjem. Okrog desete zvečer smo zavozili v ogromno Victoria Station. Mesto! — To je mesto! Žvižg siren, signali avtomobilov, vrteča se kolesja, brnenje motorjev, svetlobno razkošje, babilonska misel... Užitek je voziti se na krovu avtobusa in gledati preriva- nje ljudi in vozil. Clovek tu nikoli ni- česar ne osvoji. Vse ie kupčija. Ali ve- ste, kakšna je razlika med Parizom in Londonom? V Parizu delajo zato, da ži- ve, kajti Pariz je mesto življenja, do- čim v Londonu žive zato, da delajo, kaj- ti London je mesto dela. Toda — kako je bilo v Londonu, je vsebina drugega poglavja. Povem jo drugič. Sploh pa, ali bi se izplačalo? Jutri bomo itak spet čitali, da je toliko in toliko bombnikov. .. no, saj sami veste. ključuje tudi ostalo jugoslovensko so- kolstvo. * -x- Prosvetni odbor Sokola Celja-niatice navaja gornje prireditve, ki so bile med mnogimi drugimi v zadnjih 14 dneh, da vidijo bratje in sestre, v kaks- ni meri izvršuje sokolstvo poleg glav- nega in napornega telesnovzgojnega de- la tudi nacionalno, gospodarsko in pro- svetno delo. Na navedenih prireditvah so bili izrečeni govori globoke in trajne vsebine. Objavilo jih je večjidel v celoti naše odlično savezno glasilo »Sokolski glapnik«. Sokolstvo na Češketn O delavnosti in žilavosti češkega so- kolslva priča dejstvo, da so imela češ- ka sokolska društva leta 1938. skupii'.» G09 sokolskih domov, statistika z dne 31. decembra 1939 jih pa izkaüuje S3 643. Leta 1939. je biio torej postav'.je- nih 3-1 novih sokolskih domov. Sokolstvo v Ameriki V Ameriki so v teku velike priprave za vsesokolski zlet, ki bo prihodnje leto v Chicagu. Zletišče bo imelo prostora za 90.000 gledalcev. Zletni dnevi bodo vao drugo polovico junija. V glavnih zlctnih dneh bodo razne tekme ceäk'.h in slovaških Sokolov, zleta samega \ni se bodo udeležila sokolska društva vseh siovanskih narodov v Ameriki. Iporf Ljubljana ; Olimp V nedeljo 1. decembra ob 14.15 ae pričiie na Olimpovem igrišču v Gaberju ligina tekma med SK Ljubljano in SK Olimpom. Srečala se bosta torej prvi in zadnji na tabeli. Nastop SK Ljubljane v Celju bo vsekakor zanirniv in redek aportni dogodok, ki bo gotovo privabil mnogo sportnega občinstva na Olimpo- vo igrišče. Sodil bo g. Kopie iz Maribora :: V tekmovanju za prvenstvo hrvat- ske lige je bilo v nedeljo samo eno sre- čanje in sicer v Splitu med zagrebškim Gradjanskim in Hajdukom. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:1). V srb- ski ligi so bili rezultati naslednji: v Beogradu Jedinstvo:Vojvodina 1:0 in ZAK:Bask 4:3, v Sarajevu Jugoslavia (B):Slavija 6:4, V Pančevu BSK:Jugo- slavija (J) 3:1 in v Borovu Bata:Grad- janski (S) 6:1. * 12. kolo slovenske lige je dalo v ne- deljo naslednje rezultate: v Ljubljani Ljubljana :Mars 3:1 (1:1), v Mariboru Železničar:Maribor 3:1 (2:0), v Kranju Kranj:OIimp 2:1 (1:0) in na Jescnicrili Bratstvo:Amater 3:2 (1:1). * Sppi visoka zniaga SK Celja. V ne- deljo je bila na Olimpovem igrišču fi- nalna tekma za pokal celjske nogomet- ne podzveze med SK Celjem in SK Ju- •joslavijo. Moytvo SK Celja je prepriče- valno zmagulo z 8:1 (2:1) in si pribo- tilo pokal. Sail Dva brza turnirja CŠK. Celjski ia- hovski klub priredi drevi v svojern pro- storu v hotelu ^Evropi« redni meaeiSni brzi turnir za prvo moätvo. Raepisane so štiri nagrade. Prijave v turnirsko knjigo do pričetka turnirja. — Drug« moatvo Celjskegü šahovskega kluba je igralo v sredo zvxicer redni mesecni brzi turnir za prvonstvo v mesecu novenv bru. Prvo in drugo mesto si delita B. Pleterski in Niko Latinovic, ki sta »i priborila po 8 took izmed 10 doseglji- vLh. Tretje mesto in še tudi lepo spo minsko nagrado si je priboril Otmar Lečnik s 7 točkami. Iz naiih ktaiev Laško OtoilnMka seja Lasko, 29. novembra. V torek 26. t. m. dopoldne je imel laški občinski odbor redno sejo. Med drugim so odobrili, da se vas Porebre s 15 otroki všola s Henine v Šmiklavž. Nekateri odborniki so kritizirali, da pri- zadeti nič ne prispevajo v šolski kra- jevni odbor, dočim moramo za 15 otrok na Svetju prispevati kar 15.000 din. Na predlog Deželaka je bil sprejet formalen sklep za povečanje sedanie ali gradnjo nove sole v Šmiklavžu. Na predlog vi- karja bodo to vprašanje še proučili. De- želak je tudi predlagal, da se na pose- stvu Jožefa Zorka izvede razlastitveno postopanje in da se tamkajšnja pot po večletnih pravdah proglasi za javno ob- činsko vozno pot. Zanimivo je bilo poročilo prehranje- valnega odseka. Deželak je poročal, da je občina naročila 40.000 kg koruze. Razpečali so 20.000 kg koruze po 3.05 din. Okrog 18.000 kg koruze je še v zalogi za zimski čas. Tovornina za tri vagone znaša 11.589.50 din. Občina je dvignila na račun hranilne knjižice za izolirnico od ödobrenih 100.000 din samo 40.000 din. Hrastelj je predlagal nabavo 1 vagona krušne moke. Deželak je omenil, da je banovina izposlovala za Slovenijo 1000 vagonov pšenice, ki je že vskladiščena po raznih krajih Slovenije. Tako je ima samo Celje 180 vagonov. Hrastelj je razlagal anarhijo v kupnih in prodajnih cenah kljub mak- simiranju. Deželak je pojasnil, da raz- mišljajo pristojni činitelji 0 mešanju moke na ta način: na 5 kg pšenične po 1 kg koruznc moke, mešanico pa bi prirejali peki ah trgovci tik pred upo- rabo ali prodajo, ker bi se sicer ta moka v teku 1 tedna pokvarila. Ugotovil je: kolikor imamo Slovenci mlinov, toliko vrst moke imamo, dočim vsi mlini na jugu proizvajajo enako vrsto moke. Hrastelj je ugotovil, da je mogoče do- biti dovolj moke tudi pri nas, n. pr. v Ormožu, toda ta moka je slabša, raz- ličnih vrst in prevozni stroški so ogrom- ni, ker so nahajališča moke v enem, mlini v drugem, namembna postaja pa v tretjem kraju. Slaba je organizaeija razdeljevanja žitnih zalog po državi, če- sar so največ krivi zakupniki — Zidje. Hrastelj je iznesel, da je neki Zid samo pri vrečah za sol, ki stanejo 6 din, ia- alužil 5.5 milijona din. Židje ao dobili razne koncesije za ustanovitev podjetij r. velekapitalom, domačini pa ne, Referent socialnega odseka Deželak je poročal 0 akeiji Uni je za zaščito otrok. Po vseh šolah bodo otvorjene iolske kuhinje za siromaöne otroke. Odborniki morajo zbrati vsa imena otrok ne glede na kakršno koli pripadnost. Društvo »Blago sree« bo priredilo božicnico za revne otroke v zvezi z ostalimi društvi. Sokol in gasilska četa bosta obdarovala otroke svojih članov. Akcijo društva > Blago sree« bosta podprla sresko na- čelstvo in mestna občina. Za božičnico tega društva in okoliskih šol je odbor odobril 2.200 din. Od tega dobi »Blago sree« 1.000 din. Za cestni odsek je poročal Deželak, da bo mogoče rešiti vprašanje kmečkih cest le z ustanovitvijo cestnega 1'onda ali pa s podeljevanjem nagrad kmetom. ki bodo poskrbeli za čim popolnejže vzdrževanje cest. Dejal je, da so vs» ceste v obupnem stanju in da bo treba v bodoči proračun vnesti še enkrat tako veliko vsoto kot v bivši marijagrafiki občini. Hrastelj je predlagal, da bi ob- čina najela večmilijonsko posojilo s 30- letno amortizaeijo za popolno izgradite> vseh občinskih cest. Prav tako so tud'\ vsi odborniki pripravljeni sprejeti sklcp, da bi kmetje prispevali po 500 din kot doprinos k letni davščini za cestni fond. Hrastelj ie dejal, da so doslej vsako leto brezplodno trošili po 15 do 20.000 din za ceste. Zahteval je takojšnjo iz- delavo načrtov za vse ceste. Druge re- šitve za naše ceste sploh ni. Slišali smo spet žalostne pritožbe o revščini ubožcev. Vlogi gg. Repiča in Završnika iz Šmarjete sta bili zavrnje- ni zaradi svoječasnega sklepa, da se ix- ven Laškega ne dovoljuje več napeljava vodovoda v hiše. To bo trajalo, dokler ne bo vodovod razširjen. Neprijava vo- dne instalacije bo kaznovana z odvze- mom enkratne place instalaterja. Na predlog Hrastelja se bo obvezna teles- na vzgoja izvajala tako, da bodo vajen- ci odsotni iz dclavnic samo po dvakrat na teden. Gasilska vloga za nabavo no- vih cevi v iznosu 9.000 din je bila zavr- njena, ker mora gasilska četa predlo- žiti občini na vpogled proračun. Podjetj« Jakovljevič iz Zagreba je dobavilo ob- čini 12 vodovodnih števcev za ceno 4.718.75 din, Šipek pa 12 ventilov m ceno 908,25 din. Štev. 49. »NOVA DOBA« 29. XI. 1940 Stran 5. 1 Proslava 1. dccembra v Sokolskem doiRU. Na predvečer praznika zedinje- nja, v soboto 30. t. m. ob 20., bo v So- kolskem domu svečana akademija. Na- stopili bodo vsi oddelki našega društva z izbranimi točkami. Udeležite se sve- čanc akademije v čim večjcm štovilu! 1 Kako je dandanes z Lramozenjem? Vsi občani priznavajo, da so bile ulico in ceste nekdaj dosti bolj oskrbovane nego so danes. Pešec, ki prehodi vse na- še ulice in ceste, bo opazil, da so sicer tu pa tarn navozili gramoz, ki se je pa ze po nekaj dneh spremenil v ilovnato blato. Včasih smo imeli gramoz povsem drugacne kakovosti od sedanjega. Tako smo opazili posestnika M. H., kako po cele dneve koplje pod Humom izpod ze- lenih smrek ilovnat gramoz in ga raz- ¦važa po občinskih cestah. Po nekaterih ulicah cestarji z gramozom enostavno sarao krpajo, menda zaradi štednje. Zato pešci v presledkih stopajo z gramoza v blato. Ob glavnih cestah leže kupi gra- moza. avtomobili pa neusmiljeno škro- pijo blatno brozgo po ljudeh. Tako je proii Recici, Celju, Rimskim toplicam, Lahomnemu in drugod. Večina tega gra- moza je močno rjave barve, kar je znak, da bo zaradi slabe kakovosti po posipa- nju povzročil še večje blato. Zlasti mo- ramo opozoriti občino na letoviško pot proti Jagoeam, ki jc že od poplav stal- 2io v obupnem stanju. Ob kopaliških Utah sploh niso uredili odtoka deževnice, ki se razteka po vsej dolžini in širini poti. Potrebnih je samo nekaj cevi in nic več. Pri blagoslovljeni kapslici po- vzroča nešteto izvirov silno blato, kjer je treba položiti odtočne cevi in nasuti dober gramoz. Na tej poti razvaža gra- moz veeinoma posestnik izpod Huma, ta gramoz pa je ilovnat. Tudi mestne ulice so nujno potrebne gramoza. Malo več gospodarskega čuta bi pač lahko pričakovali od onih, ki so leta 1936. ob- Ijubljali razne blagodati za vse občinc brez razlike. Davkoplačevalci morajo prispcvati k milijonskim proraeunom cestnega odbora in plaeevati visokc ob- činske dokladc, državni uradniki pa šc prispevajo k temu svoj kuluk. 1 Samomor raladega delavca. V sredo dopoldne se je raznesla po mestu vest, da je skočil pod vlak dolgoletni tokstil- ni delavec tvrdke Gerkman, 32-letni CU ril Knez, doma iz Celja. Že pred več tedni je zapuatil službo v laški t.ovarni in si poiskal v Mariboru drugo službo. ki bi jo moral tc dni nastopiti. Dobil pa je vpoklic na orožne vaje. V srcdo okrog S. zjutraj je ves zamišljen stopal proti Marijagradcu in taval tarn dalje časa. Končno je obstal pri drugem že- lezniškem prelazu in skočil pod priha- jajoči osebni vlak. Lokomotiva ga je vlekla kakih 40 m daleč in ga strašno razmesarila. Deli telesa so ležali po vsej dolžini obeh tirov. Razbilo mu je tudi lo- banjo. Njegovih tovarišev se je pretre:s- Ijivi dogodek globoko dojmil, ker je bil Ciril Knez dober tovaris, velik šaljivec in marljiv delavec. Bil je še samski in je doživel razna huda razočaranja. Vse to ga je naposlcd spravilo v obup. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, kruto prizadetim staršem v Celju naše iskreno sožalje! ! Avtomobilska ncsreča. V torek okrog 14. ure je vozil Herlahov šofer nekega Laščana z avtomobilom v celj- sko bolnico. V neposredni bližini Plazni- fcove gostilne v Debrcm mu je privozil nasproti voznik z mladim žrebetom. Zre- be se je splašilo in se sunkoma povzpe- lo na avto. V tern hipu je šofer okrenil avto z vso naglico v drugo smer, pri tem pa se je avto prekotalil in dobil precejšnje razbitine. Šoser jc lažje po- škodovan, potniku pa se ni nič zgodilo, ßac pa je prestal precej strahu. Vožnjo 8o nato nadalicvali z drugim avtomobi- lom. Na tem mestu je bilo že nešteto nesreč z avtomobili. toda činitelji še do danes niso razširili preozkega cestišca in odpravili nepotrebnih ovinkov. Kri- tike po časopisih je bilo že dovolj! I »Odgodena noč«. Dramatski odsek tukajšnjega Sokolskega društva je upri- zoril 23. novembra trodejansko burko »Odgodeno noč«. Igra slika ljubavne in poročne zapletljaje v bogati druiini in se odlikuje zlasti po sit.uacijski komiki. Kot režiser in igralec so je spet izkazal br. Ante Horjak, cigar rutina je priha- jala do vidnega izraza; bil je med no- silci moških vlog najboljši. Salve smeha sta vzbujala br. Zadravec in Dragar; slednji je bil odličen v maski. Med žen- skimi vlogami se je odlikovala s. Anči Ferčnikova s fineso, ki jo je zahtevala njena vloga. S. Apihova in s. Šipkova pa sta zlasti ugajali z mirno igro in pravilno izgovorjavo. Na slednjo mora- mo sploh opozoriti vse igralce; uporaba narečja je tudi v komičnih vlogah od- višna, spačenke pa je treba brezpogoj- no opustiti. Prikupno je igrala tudi s. Koršičeva. V ostalih vlogah so lepo pri- spevali k celoti br. Preskar, s. Gradova in s. Pečarjeva. Občinstvo je dvorano popolnoma zasedlo in je torej tudi gmot- ni uspeh prav zadovoljiv. 1 Gradnja poštarskega doma pod Smi- helom lepo napreduje. Poslopje bo dolgo 24.40 in široko 11.20 m. Lega do- ma je solnčna in izredno ugodna. Delo je za podjetje in delavce težavno zaradi posebnosti terena. Vodovodno napeljavo bo omcgočila neposredna bližina vode, prav tako tudi napeljavo elektrike. V ozadju doma je podjetje Kavka iz Ljub- Ijane zgradilo zaščitni zid proti vlagi. Tik nad domom se razprostira gozd, kjer bodo v serpentinah izpeljali poti za sprehode bolnikov. Ob poteh bo- do mizice s klopmi. Pred domom bo ve- lik prostor za mize in ležalne stole. Raz- gled na Laško je nad vse lep. Ob robu tega prostora bo po vsej dolžini zgrajen visok podporni zid. Podjetje dobavlja kamenje in pesek iz lastnega kamnolo- ma v bližini. Na skrajni vzhodni strani doma bo velika terasa, kjer bodo v po- letnem času ob nedsljah izmenoma iz- vajale koncerte poštarske godbe iz Ljubljane, Maribora in Celja. Spomladi bo slovesna blagoslovitov in otvoritev tega okrevališča za obolelc poštarje. Proračun za zgradbo v surovem stanju znaša nad 200.000 din, z opremo 800.000 din, vse kompleine zgradbe in ureditve pa bodo stale nekaj nad 1 milijon din. Najvec: preglavic povzroča podjetju in poštarjem velika vzpetina poti do doma. 1 Opozorilo obeini. Po Laškem mno- gokrat vidimo ostarelega, vsega sklju- čenega in prezebajočega ubožca Hr., pristojnega v občino Št Lenart nad Laškim. Usmiljeni ljudje mu nudijo hrano in toploto. Po njegovi izjavi mu občina St. Lenart ne nudi podpore, prav tako tudi ne njegov sin, ki ima na Svet- ju posestvo. Pristojne činitelje prosimo, da odredijo občini St. Lenart, da pre- skrbi ubožcu stalno zatočišče in preskr- bo, da ne bo v zimi stradal in prezebal po cestah. 1 Oeinu taka razlika pr[ javni raznvet- ljavi? Mnogi občani se pritožujejo, da gorijo obločnice na Podgorici vso noč, dočim na glavni topliški cesti ugasnejo že okrog 23. To glavno cesto uporab- ljajo ponoči številna vozila, tujci, ru- darji, tekstilci in drugi, a vendar ni razsvetljena. Tako je morala pred krat- kim neka tekstilna delavka bežati v temi pred neznancem in je imela še srečo, da so bill ljudje v bližini. Vsaj na glavni topliški cesti nai gorijo obločnice vso noč, ker je cesta zelo frekventirana. To zahteva tujski promet in osebna varnost. 1 Martinov več«kr v Laškem. SK Laško je prircdil 9. t. m. v Sokolskem domu v Laškem Martinov večer s plesom. Pri- reditev je bila prav dobro obiskana, zlasti po prijateljih kluba iz Laškega in Celja ter z Dola, čeprav smo pogrešail mnogo domačinov. Neprisiljena zabava se je razvila ob zvokih odličnega Jonny jazza iz Celja. Organiziran je bil »Mar- tinov sejem«, ki je vse goste presenetil s prav lepimi dobitki. Posebnega prizna- nja so bile deležne okusno pečene Mar- tinove goske. Pa tudi v ostalem je bila prireditev na višku. Gmotni uspeh je prav dober. Čisti donos prireditve je na- menjen predvsem poživitvi zimskosport- ne in table-teniškc sekcije. Klub si pri- zadeva najeti ali odkupiti primerno zemljišče ob Rimljanski cesti za uredi- tev novcga ncgometnega in teniškega igrišča. Uprava kluba se ¦ najlcpše za- hvaljuje vsem obiskovalcem iz Laškega in okolice ter predvsem prijateljem na- šega kluba iz Celja in z Dola pri Hrast- niku, ki so nas tako atevilno obiskali in mnogo pripomogli k lepemu uspehu. Prav posebej se še zahvaljujemo vsem darovalccm peciva, dobitkov in prispev- kov v Laškem in Celju tor ccnj. damam in tovarišem za ves trud in vsestransko pomoč pri obscžnem delu za organi- zacijo te zares lepe zabave in od vseh obiskovalccv pohvaljene družabne pri- reditve. Prosimo jih( da nam ostanejo še nadalje naklonjeni. 1 Prodaja nepromičnjn. V dolini La- homnem pri Laškem so naprodaj vsa posestva zagrebških lastnikov. Posestva sestoje iz sadovnjaka z okrog 2.000 ja- Gl koaškomu kcqpodariu, naUi/na jietfcy! blanami, več stavbiščj his in drugih pß- i slopij, primernih za industrijo z vodno močjo in kamnolomom. Skupna površi- ,na teh posestev znaša 260.000 m-'. 1 Nov grob. V celjski bolnici je umrl 64-letni dninar Franc Petrin od Sv. Kri- štofa pri Laškem. N. p. v m.! 1 Kino Laško bo predvajal v petek 29. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 1. decem- bra ob 16.30 in 20.30 pustolovski vele- film »PusloloA ščine Msirka Pola« V glavnih vlogah Garry Cooper in S i e g r i e d G u r r i e. Predigra. Nrastnik h Za pomoč revni šolski deci. Dne 18. t. m. je bil v občinski pisarni v Hrast- niku sestanek, ki so se ga udeležili po- leg predsednika občine upravitelji vseh štirih šol, ^istopniki industrije, delav- stva in cerkvenih predstojništev. Na sestanku so razpravljali o skupni pod- porni akciji za pomoč revnim učencem tukajšnje občine, -ki so potrebni obutve in obleke, in o ustanovitvi šolske kuhi- nje. Sklenjcno je bilo, da se med imo- vitejšimi sloji, pa tudi med delavstvom in po kmetih izvede širša nabiralna ak- cija. Zelimo, da bi vsakdo, ki šsi količ- kaj premore, prispeval v denarju ali živilih za pomoč revnim učencem. h Nov grob. Umrla je v nedeljo zju- traj, zadeta od kapi, ga. Antonija Majc- nova, žena upokojenega rudniškega na- meščenca g. Dcminika Majcna. Pokojna je bila zaradi izredno mirnega značaja splošno priljubljena. Poleg žalujočega moža zapušča pokojna tri sinove in hčerko, ki jih je vzgojila v narodnem duhu in so vsi preskrbljcni. Blagi ženi in materi bodi ohranjen časten spomin, svejeem naše iskreno sožalje! li »Ujež«. V soboto in v nedeljo so na odru Sokolskega doma uprizorili Nuši- čevo veseloigro »Ujež«. Pri obeh pred- stavah je bila prostrana dvorana na- bito polna občinstva. Našim sokolskim igralccm prisrčno čestitamo k uspehu! Trbovlie t »Trboveljski slavček« je prejel za veliko kulturno delo, ki ga je opravil v 10 letih svojega udejstvovanja, pri- znanje tudi z najvišjega mesta. Odlikö'- vanje z redom Jugoslovenske krone bo izročeno zboru na praznik zedinjenja po sreskem načelniku laškega sreza, g. An- dreju Bizjaku. Ob tei priliki priredi zbor koncert v Delavski dvorani v Trbovljah. Na koncertu nastopita tudi gdč. Rezika Koritnikova in Delavska godba, ki bo spremljala tri točke. V ponedeljek 9. decembra pa nastopi ,>Trboveljski slav- ček« na samostojnem koncertu v veliki filharmonični dvorani v Ljubljani. Po- kroviteljstvo nad tem koncertom je pre- vzola Trboveljska premogokopna druž- ba, ki je tudi ob tej priliki zbor gmot- no podprla, zavedajoč se, kolikega po- mena je ta mladinski zbor sinov in hoerk njenih rudarjev za kulturni dvig Trbovelj. Petrovce p Sokolsko drijšt\'o v Pctrovcah je na svoji redni letni skupščini dne 23. t. m. polagalo obračun o svojem delovanju v minulem letu in kljub izgubi dveh od- ličnih članov izpričalo trdno voljo z vso intenzivnestjo delovati za napredek društva. K vztrajnemu delu je v nav- duševalnih besedah vzpodbujal odposla- nec celjske sokolske župe brat dr. Kloar in s pozivom k bratski strnitvi naročil, da bodimo Sokoli v ljubezni do brata in domovine. Obljubil nam je pre- davanjc o svojem potovanju na Kaj- makčalan. Na novo izvoljena uprava, iz- popolnjena z mladimi dela voljnimi moč- mi, z dosedanjim starosto na čclu, hoče tudi v dvajsetem letu društvenega ob- stoja napeti vse sile za čim lepši na- predek. Zalec ž Proslava t. decembra. Sokolsko dru- štvo v Žalcu priredi na praznik zedinje- nja v nedeljo 1. decembra ob 14. v dvo- rani svojega doma akademijo. Kot do- datek zvočni film »Zlet v Sofiji 1939«. Ob 10.30 bo slavnostna seja in zaoblju- ba novega članstva. PoziA^amo članstvo, da se polnoštevilno udeleži tudi službc božje in siccr krojaši v slavnostnih kro- jih, ostali pa v civilu z znakom. ž Zvočni kino Žalec. V soboto 30. t. m. in nedeljo 1. decembra odpadejo V3c kinopredstave. Cenj. obiskovalcc opo- zarjamo na najnovejši ruski velefilm »Peter VeHki«, ki bo predvajan v sobo- to 7. decembra ob 20. in nedeljo 8. de- cembra ob 14-, 16., 18.45 ter izjemno tudi ob 21. Ker bo najbrž velik naval, prosimo, da si nabavite vstopnice za ta film v predprodaii v pisarni Elektrarne od 5. decembra dalje pb poslovnih urah. Stran G. »NOVA DOBA« 29. XI. 1940 Štev. -«9. Iv. Peter v $av. doL št Sokolska akademija. Sokolsko dru- štvo Sv. Peter v Savinjski dolini priredi v proslavo praznika zedinjcnja dne 1. decembra ob 16. v Sokolskem domu akademijo z izbranim, pestrim spore- dom. Vstopnine ni. K obilni udeležbl vljudno vabi odbor. Brasfovie b Na državni in sokolski praznik 1. decembra priredi Sokolsko društvo v Braslovčah v Sokolskem dcmu s pričet- kom ob 15. mladinsko akademijo z raz- nimi deklamacijami in telovadnimi toč- kami. Udeležite se akademije v čim vec- jem številu! b Sv. Miklavz bo obdaril sokolsko de- co v nedeljo 8. decembra ob 15. v So- kolskem domu. Ob tej priliki bodo otro- ci uprizorili igrckaz »Sv. Miklavž v ne- besih«. b Smrt uLledna moža. V sredo zju- traj je umrl v Parižljah v 78. letu sta- rosti znani posestnik in bivši gostilničar g. Franc Plavc. Pokojni je bil značajen, odločno naroden in napreden mož, skr- ben gospodar, odličen hmeljar in soliden hmcljski trgovec. Mnogo let je bil tudi član braslovškega občinskega odbora. Kot vnet zadružnik je marljivo sodelo- val pri Braslovški hranilnici in poso- jilnici. Od 1. 1934. do svoje smrti je bil podpredsednik njenega upravnega od- bora in si je pridobil mnogo zaslug za napredek tega zavoda. S smrtjo g. Fran- ca Plavca so braslovžka napredna dm- štva izgubila zvestega člana. Pokojni je bil oče trgovca in posestnika g. Josipa Plavca v Celju. Franc Plavc in njegova vzorna žena, ki je umrla lani, sta vzgo- jila svoje otroke strogo v narodnem duhu. Pokojni zapušča 4 sinove in 2 hčerki, najstarejšomu sinu, ki je bil navdušen pripadnik nacionalnega slo- venskega dijaštva. pa so avstro-ogrski krvniki na italijahski fronti uničili mla- do življenjo. Pogreb g. Franca Plavca je bil danes dopoldne iz hiLs žnlosti na braslovško pokopališče. Velika udelež- ba na zadnji poti je izpričala pokojni- kovo veliko priljubljenost med prebival- stvom. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, svoicem naše iskreno sožalje! Gownii arad g Božičnico bo naše šolsko vodstvo tudi letos priredilo v decembru v So- kolskem domu. Nabirali bodo v kratkem med prebivalstvom. Prosimo že sedaj, da bi vsak po svojih močeh prispeval in tako omogočil vsaj skromno obdaritev številne revne všolske mladine za božič. g Vodovod bi bil nujno potreben tudi v Podamrečju in na Produ, kjer morajo prebivalci daleč hoditi po pitno vodo. Občinski odbor naj poskrbi, da bo to vprašanje v prihodnjem proračunskem letu rešeno ugodno za oba dela mesta. ff onjice k Odprta noč in dan so groba vrata... Že dolgo se nismo javili is Konjic. V glavnem je vzrok ta, da nas je bilo mnogo na vojaških vajah. Med tern ča- som smo pokopali v Konjicah več ugled- nih ljudi. 2a pokojnima g. Domitrovi- čem in go. Brudermanovo sta umrla trgovec g. Hugo Detiček in ga. Bezen- škova, soproga posestnika in mlinarja. Umrl je tudi splošno spoštovani župnik g. Kumer, ki je imel v Konjicah lep dom v vili g. dr. Kadivnika, kjer je uži- val svoj zasluženi pokoj. Letošnjo jesen je umrla tudi ga. Sartoryjeva, ki je bila najstarejša oseba v konjiškem srezu. Dosegla je nad 95 let ter je bila do zad- njega krepka in zdrava. Težki bolezni je podlegla tudi odlična šivilja gdč. Marija Lebičeva. Tukajšnjemu brivcu g. Radiču je umrla mati ga. Jeričeva, ki je dosegla precej nad 80 let. Dne 17. t. m. je umrl y bolnici v Novem Celju ugledni in splošno priljubljeni posestnik, mesar in gostilničar g. Ignac Penič iz Konjic. Lani je imel med vožnjo z motornim kolesom lcarambol z nekim drugim motociklistom in je dobil hud pretres možgan. Nakopal si je neozdravljivo bolezen in je bil pet mesecev v bolnici, kjer ga je končno smrt rešila trpljenja. Dne 13. t. m. so ga položili na konjiškem pokopališču k zadnjemu počitku. Pokojni g. Penič je bil mnogo let član občinske uprave v Ko- njicah in član raznih občinskih odse- kov. Marljivo je opravljal tudi funkcijo blagajnika šolskega odbora. Bil je za- veden narodnjak. Rad je podpiral ko- njiškega Sokola, pri katerem so telova- dili njegovi otroci. Bil je soliden obrt- nik in vzoren kmetovalec ter je marsi- kateremu koristil s svojimi nasveti. Za- pušča soprogo go. Marijo ter tri hčerke in dva sinova. Bodi mu ohranjen ča- sten spomin, svojeem naše iskreno so- žal je! Kniiževnost »Knjiga za vsakogar«. Književnik Cvetko Zagorski v Mariboiu je začel iz- dajati v brošurah po 48 strani zbinko »Knjiga za vsakogar«., Vsak drugi me- sec bo izšla nova zbirka, ki bo obsegala pet zvezkov. Prva zbirka je »Zbirka Maksima Gorkega«. Prvi zvezek te zbir- ke visebuje noveli Maksima Gorkega »Nekoč v jeseni.. .« in »Starka Izergil«, pesniško prozo »Pesem o burjevestniku« v prevodu Jaroslava Dolarja in življe- njepis Maksima Gorkega. Nadalje pre- vode bodo oskrbeli Drago Jeran, Lojze Štandeker in Cvetko Zagorski. Nadalj- nje zibirke »Knjige za vsakogar« bodo zbirka Karla Čapka, zibirka Anatola Francea. zbirka mladih bolgarskih pi- scev in druge. Ta mnogo c-betajoča in potrebna ljudska knjižnica bo gotovo vzbudila v javnosti mnogo zanimanja, saj lahko z njo vsakdo pride zelo po- ceni do res dobrega čtiva. Raz&is ustanov Antona Kolenca j v Celiu ; za di/afre visokih in sreds^lih | šot za šolsko leto 1940-41 I Kuratorij ustanov trgovca Antona ' Koleuca v Celju razpisujc dijaške usta- ; nove za šolsko leto 1940-41. {i SpLošna določiUi j 1. Prednost pri prcjemanju štipendij j imajo v vsakem primeru taki marljivi f in potrebni prosilci, ki so s pokojnim g. Antonom Kolencem, veletrgovcem v Celju, v sorodstvu o.li svaštvu, za njimi [ domačini iz gornjegrajskega sreza, si- cer pa Slovenci sploh, ne glede na s-pol. 2. Za posamezne štipendije ni dolo- čena gotova vsota. Kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavničine imovine višino posameznih naklonitev in osebe štipen- distov. Dijaštvo se opozarja, da naj vlagajo prošnje samo najpotrebnejši in riajvred- nejši, ker razpolaga kuratorij z razme- roma malo vsoto za razdelitev. Pos«bne določbe glede ustanov za dijake J visokih šol ! I Ustanova je namenjena dijakom viso- " I kih sol, kakor univerzah, tehnike, viso- j j kih trgovinskih šol, umetniških akade- j j mij in dr. no glede na to, ali so v tuzem- I stvu ali v inozemstvu. j j Posebne določbe siede ustanov za dijake srednjih šol Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovske sole, nioščanske sole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodni- kom g. Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah • izven Celja. FRANJO DOLZAW^S^^nr- CELJE S7RELOVODE______ Z/kHTEVAJTE PONUOBE Za ^resijo 4 Vam naredl solidno ,„ po konklireil&li ^„5, IN PROAACUNEf Teles on 245 ravno tako iivriiuje tudi vsa popravin Predpisi glede prošenj 1. Prošnje naj se vlože izkljucno pi- smeno na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsed- nika dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju«, do 5. decembra 1940. Visokošolci morejo vlagati prošnje izključno le na od kuratorija tiskanem formularju, ki ga dobijo proti vpoši- ljatvi gotovih stroškov, t. j. 1 din za tiskovino in poštnino pri podpisanem kuratoriju. Akademska društva lahko naročijo več izvodov za svoje člane skupno; v tem primeru so stroški nižji. 2. Srednješolci vložijo navadne proš- nje brez takega formularja. 3. Prošnjam je treba priložiti zadnja spričevalo o izpitu, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na tc, da so doma iz gornjegrajskega sreza, pa tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, po- trdilo župnega ali občinskega urada itd.). Vsem prošnjam je priložiti uradno li- stino c premoženjskih razmerah (ubcž- no spričevalo). To mora vsebovati točne podatke o premoženjskih razmerah pro- silčevih in njegovih staršev (pri urad- nikih torej navedbo skupine, kategorije in place), eventualnega premoženja ali drugih dohodkov, število otrok, pri po- sestnikih obseg posestva razpredeljeno po njivah, travnikih, gozdovih itd., šte- vilo živine, višino davkov, dolgov, sploh vse okoliščine, ki so važne za presojo imovinskega stanja. Upoatevale se bodo izkljucno le prošnje, ki vsebujejo vse te podatke točno in izčrpno in katerim so prilcženi izkazi in listine v smislu gor- njih zahtev. Vse druge prošnje bodo za- vržene brez obravnavanja. Pripv.stne so samo pismene prošnje. Osebna intervencija je brezpogojno \z~ ključena. 4. Prosilci, ki že uživajo kako usta- novo, podpero ali pomoč, ki imajo sta- novanje ali hrano bodisi pri sorodnikih, bodisi v kakem kolegiju, zavodu ali do- mu itd., morajo to v prošnji navesti in natančno razložiti obsog podpore, odnos- no dajatve in ali je brezplačna, ali pa morajo za njo kaj plačevati. Prošnjiki, ki zatajijo kakršno koli denarno ali na- turalno podporo, ki jo že uživajo od koder koli, bodo brezpogojno zavrnjeni, četudi bi bill še tako potrebni. 5. Srednješolci, ki se ne poslužujejo tiskanega formularja, morajo napisati prošnje na celo polo. 6. V vsaki prošnji je navesti naslov, na katerega naj se vrnejo dokumenti in pošljejo obvestila. Tudi je navesti v prošnji, kam je prosilec pristojen. Proš- nje, poslane po pošti, morajo biti za- dostno frankiranc. CELJE, 1.5. novembra 1940. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju Dr. Ernest Kalan, predsednik. OglasMßie ! Cenj. občinstvu se priporoča tvrdfaa Anton Leinik zafoga ur zSata srebrnine optika itd. Celie Glavni Izkušen optik na razpolago! Kadar izpraznjujete Vaše podsfrešje se spomnite, da najbolje vnovčitc vse stäare predmete pri tvrdki Josip Uršič. Cef/e. Narodni dom VERITAS Generalno Zcstopstvo in skladišfe Anton Bremec IščgJo se zastopniki 4-sobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinamJ išče mirna stranka brez otrok v rncstu ali v bližini mesta. Vzame se tudi fiiša v najern ali kupi. Naslov v upravi lista. Stanovanie 2— 3-sobno z vsemi pritiklinami oddanr. s 1, decembrorn. Vprašati v rcstavra- ciji Nabavljnluc zadruge v Celju. Trisobno stanovanje s pritiklinami se odd a s 1. 1. 1941 v n a j e m. Pojasnila daje A. Papst, CeJje, Vodnikova ulica 7/11. Zobozdravniško in zobotehniško orodje naprodaj. Javno skladiščc v Celju. Vajexiec se sprejme v trgovino barv. Naslov v upravi lista. fffŠA dvonadstropna, novejša, 2 vrtom, v Celju 220.000 din, VILA tristanovanjska, ? gospod. poslopje, vrt 270.000 din, VILA šti- | ristanovanjska, nova, z vrtom 360.000 din, TRGQVSKA HIŠA v stroqeni centra Celja 1,200.000 din KNEČKO POSES 1VO 40 ora- \ lov Sav. dolini 250.000 din, VILA, oprem- Ijcna, v zdravilišču 270.000 din. Poleg tega prodaja različne hiSe, vile, stav- bišča, kmečka posestva in vinograde rea- ] lilefna pisärna JAGER. Cef^e. «flea ; dr. Gregor/a Žerlava 4/1. i ¦'—¦ ] Kupim dobro ohranjen : skobelnik 1 Celje, Na okopih 9, pritličje desno, stanov. 11 Celiska posoiilnica d. d. Celie (Narodni dom) Telefon 22 • Poštni čefr. račun 10.591 Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11, Tel. 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse bančne posle najkulantneje Urejuje in za konzorcij >Nove dobe« odgovarja Rodo Pečnik — Za Zveano tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju