Razne vesti 317
Razne vesti.
Kronika društva »Pravnika«. Komemoratlvna seja. Odbor društva »Pravnika« je imel povodom strašnega dogodka v Marseilleu dne 10. oktobra t. I. žalno sejo. Predsednik g. univ. prof. dr. M. Dolenc je poudarjal splošno žalost in bol, ki je zadela ves narod ob tragični smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Našteval je nevenljive zasluge, katere si je stekel Veliki pokojnik kot narodni in državni voditelj in zlasti kot pokrovitelj pravnega reda v državi in unifikator zakonodaje. Ob tej težki usodi, ki je zadela državo, je tembolj potrebno, da prisežemo zvestobo domovini in dinastiji, zlasti novemu kralju Petru II. Spomin so počastili navzoči s »Slava« vzkliki in se poklonili novemu kralju s klicem »Naj živi kralj Peter 11!« Ob isti priliki je poslal odbor g. predsedniku vlade to-le brzojavko: >Ob tragični izgubi našega Velikega kralja, pokrovitelja pravnega reda v državi izražamo najglobokejše sožalje ter zagotavljamo neomajno zvestobo in vdanost Nj. Vel. kralju Petru II.«
Dr. Dušan Subotič f. Zgodilo se je kakor pred desetimi leti, ko se je pred prvim zborovanjem jugoslovanskih pravnikov razstal z materjo zemljo pokojni podpredsednik stola sedmorice, odd. B, Franjo Smekia, da je na preddan pravniškega kongresa, ob desetletnici te ustanove, nenadoma preminil predsednik beograjskega kasacijskga sodišča dr. Dušan S u b o t i č. Malo pred smrtjo je bil tako rekoč v službi kongresne ideje, zamisli sodelovanja jugoslovanskih in bolgarskih pravnikov; slednjim je govoril še dne 4. septembra v imenu vseh sodnikov iz vse
318 Razne vesti
dežele prisrčno dobrodošlico. Tri dni nato je bil predan rodni žemljici v Kragujevcu, kjer sniva svoj večni sen.
Pokojni dr. S u b o t i č je bil rojen 1. 1877. v vasi Ramači v kragu-jevskem okraju. Ko je dovršil pravne nauke na beograjski veliki šoli, je odšel študirat na vseučilišče v Lipsko in dosegel tam doktorat z disertacijo iz kazenskega prava (Die Unterschlagung nach dem serbiscben Strafgesetzbuch, 1904). že malo pred promocijo je vstopil v sodno službo, nato je služil od 1. 1907. do 1912. v ministrstvu pravde. Meseca julija je bil postavljen za sodnika prvostopnega sodišča v Loznici. Tedaj se je začela njegova nenavadno brza karijera. še istega leta je bil premeščen kot sodnik na prvostopno sodišče v Beogradu, postal naslednje leto predsednik beograjskega trgovskega sodišča in po končani vojni 1. 1920. sodnik kasacijskega sodišča. Dne 3. oktobra 1925 je bil postavljen za predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu, bil minister pravde od 16. junija 1927 do 23. februarja 1928 in postal dne 17. marca 1928 zopet predsednik kasacijskega sodišča. Razen tega je bil S u b o t i č član vrhovnega zakonodajnega sveta, predsednik komisije za sodniško-advokat-ske izpite, stalni zastopnik naše države pri mešanih razsodiščih kakor tudi član mnogih tuzemskih in mednarodnih znanstvenih društev.
Poleg uradnega dela, ki je zahtevalo že zbog funkcij, katere je vršil, vedno celega moža, se je bavil pokojni Subotič že zgodaj in precej z znanstvenim delom. Njegovo glavno torišče je bilo kazensko pravo, in to že iz časov študija v Lipskem, kjer je poslušal znanega kriminalista Bindinga. Po vrnitvi v domovino pa do svoje smrti je priobčil veliko število razprav in člankov iz kazenskega prava. Pri obdelovanju prava je idejno izhajal iz socijološke smeri. Pred svetovno vojno je bil član komisije za načrt kazenskega zakonika, ter ji pripadal tudi pozneje, ko je izdelala načrt jugoslovanskega kazenskega zakonika in kazenskega postopnika. Ni pa uspel, da bi kot minister uzakonil oba načrta, zato je bila potrebna mirnejša, manj strankarska doba. Njegovo zadnje večje delo kazenskopravne vsebine je »šest osnovnih problemov kazenskega prava«, nastalo 1. 1933. kot plod predavanj na Kolarčevem ljudskem vseučilišču. V tej knjigi razlaga veljavno kazensko pravo, podeljeno na osnovne probleme, seveda vse v velikih potezah. Da je bil poklican za tako razlago, utemeljuje njegova globoka, vsestranska znanstvena na-obrazba in dejstvo, da je sodeloval v redakcijskih komisijah od kraja. Zato so imela ta njegova predavanja tudi resnično velik uspeh.
Dr. R. Sajovic.
Profesor Edvard Cuq f, član Instituta. Francosko pravno romani-stiko kakor tudi svetovno pravno orijentalistiko je zadela letos huda izguba s smrtjo emeridiranega in hkratu honorarnega profesorja Sor-bonne Edvarda Cuqa (1850—1934). Velezaslužnega učenjaka, ki je bil tudi velik prijatelj Slovanov, naj se naše glasilo spomni vsaj s skromnimi vrsticami.
Edvard C u q je svoje pravniške študije dovršil v Parizu. Od leta 1876. do 1893. je bil profesor za rimsko pravo na univerzi v Bordeauxu, od tedaj dalje do svoje upokojitve 1. 1925, pa na pariški Sorbonni, kjer je poleg splošnih predavanj o rimskem zasebnem pravu predaval tudi o zgodovini rimskega javnega prava.
Razne vesti 8l9
Proučevanje rimskega prava je skušal vsestransko poglobiti. Tako je prebil dve leti (1878—1879) kot član ficole frangaise de Rome v Rimu in tam proučeval rimsko juridično eplgrafiko. Uspehe tega študija je uporabil v kasnejših razpravah (Etudes d'špigraphie juridique, 1881; Notes d'čpigraphie et de papyrolcgie juridiques, 1908—09 i. dr.). V številnih drugih razpravah (Le Conseil des empereurs d'Auguste k Dio-clčtien, 1884; L' Examinatio per Aegyptum, 1893; Recherches sur la posses-sion a Rome, 1894; Les Prčfets du Pretoire, 1897; Le Colonat partiaire, 1897; Un Reglement administratif sur 1' exploitation des mineš au temps d'Hadrien, 1907; Un nouveau document sur 1'apok6ryxis, 1913 i. dr.) je obdeloval najrazličnejša zasebno- ter javnopravna vprašanja iz rimskega in grškega prava. Sinteza njegovega romanističnega znanstvenega dela so njegove »Les Institutions juridiques des Romains« I. 1891, II. 1902 (2. izd. 1904); delo je prejelo nagrado francoske Akademije znanosti. L. 1917. je izšlo predelano, lažje uporabno za študijske namene kot Manuel des Institutions juridiques des Romains (v drugi izdaji 1928).
Cuqov veliki duh pa si je za svoje neumorno raziskovanje izbral še drugo polje. V letih 1901—02 je francoska Morganova ekspedicija v Suzi našla Hammurabijev zakonik; že 1. 1902. ga je francoski učenjak Vincenc S c h e i 1 odlično prevedel. Cuq je objavil 1. 1905. razpravo o zakonskem (matrimonijalnem) pravu po HZ, naslednje leto doslej edino pravniško razpravo o babilonskem zemljiškem pravu po tako zvanih k u d u v r i h. 1. 1910. o babilonski sodni organizaciji; številne druge so sledile tako o babilonskem zastavnem pravu (1915) i. t. d. Odslej je tako rekoč sproti obdelal vsako večjo skupino novih klinopisnih pravnih virov, ki so bili odkriti in od asirijologov kolikor toliko prevedeni. Tako je obdelal 1. 1916. nove odlomke Hammurabijevega zakonika, 1. 1922. medtem odkrito asirsko pravno knjigo, 1. 1924 hetitski zakonik (še vedn.v edina celotna obdelava!), 1. 1926. kerkuške (Arrapha) subarejske ploščice; še kot 82 letni starček se je lotil elamskega prava. Delal je v prijateljski kolaboraciji s svojim rojakom filologom Scheilom in se tako vsaj praktično približal načelu očeta moderne pravne orijentalistike profesorja Koschakerja v Lipskem, da mora tudi pravni orijentalist sam neposredno uporabljati klinopisne vire. Impozantno število svojih dotedanjih orijentalističnih razprav je v izpopolnjeni obliki objavil 1. 1929. kot .>Etudes sur le droit Babylonien. Les Lois Assyriens et les Lois Hittites« (522 str.); delo je posvetil Scheilu za sedemdesetletnico.
Cuqovi spisi se odlikujejo po globoki obči erudiciji, živahnem in jasnem izražanju, globoki analizi in duhoviti sintezi posameznih pravnih virov. Domovina in inozemski znanstveni zavodi so Cuqa počastili z visokimi odlikovanji, že 1. 1885. je postal član Akademije znanosti v Bor-deauxu, od 1. 1911. je postal član najvišje francoske znanstvene ustanove: Institut-a de France, in sicer oddelka Academie des Inscriptions et Belles-Lettres. Postal je tudi Officier de la Legion d' honneur. Dalje je bil član Akademije v Bologni, zunanji član Akademije dei Lincei (1926), dopisni član Orientalnega Ustava v Pragi.
Za plemenitim možem, neumorno delavnim učenjakom in našim iskrenim prijateljem žalujemo obenem s francoskimi pravnimi zgodovinarji, obenem z romanisti in orijentalisti vsega sveta tudi mi.
Dr. Viktor Koro^.
320 Razne vesti
Osebne vesti. Postavljeni so: za državnega tožilca v Mariboru dr. Z o r j a n Matko, za namestnika državnega tožilca dr. D e v Miroslav v Mariboru in dr. G o s 1 a r Branko v Ljubljani. K apelacijskemu sodišču v Ljubljani sta premeščena apelacijska sodnika dr. D o 1 i n a r Jakob in Klenovšek Karel. — Pri upravnem sodišču v Celju je postavljen za sekretarja dr. Mlinar Jakob. — Nadalje sta postavljena: za poli-tičnoupravnega sekretarja pri banski upravi v Ljubljani dr. H a c i n Lovro, za predstojnika mestne policije v Mariboru Radoševič Svetislav. — Odvetniško pisarno so otvorili dr. Pretnar Matej, Florjančič Lu-dovik in dr. Maček Viktor v Ljubljani, dr. P o k o r n Jože v škof ji Loki. Izvrševanju odvetništva so se odpovedali dr. š k e r 1 a k Vladimir, dr. Rudolf Ivan in dr. S u y e r Albin. — Upokojen je sekretar upravnega sodišča dr. L i n i n g e r Ivan. — Umrl je starešina sreskega sodišča dr. S c h m i d t Rudolf.
Občni zbor Društva sodnikov, sekcija Ljubljana se je vršil dne 3. junija t. 1. v Celju. Sklenil je plačati en kamen (10.000 Din) za sklad vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Denar je bil rektoratu že izplačan, repartiral se bo po sklepu občnega zbora od društvenih članov. Dalje je občni zbor sklenil resolucijo, da se pozove ministrstvo pravde, naj izdaja Vestnik za priobčevanje ministrskili razpisov. Ta je zelo potreben, ker se priobčujejo ti sedaj samo v Službenih Novinah, kar je zelo nepregledno. Prav tako je sklenil občni zbor na ministrstvo drugo resolucijo, naj izda uradno zbirko odločb kasacijskih sodišč. Sedaj ni pregleda čez te odločbe, ki se priobčujejo po raznih pravniških glasilih, in sicer v vsakem le za svoje področje. S tako zbirko bi pa bila razbremenjena tudi pravniška glasila sama. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dr. M u n d a Avgust, namestnik viš. drž. tožilca, za podpredsednika pa Janša Josip, apelacijski sodnik. V ostalem je bil izvoljen stari odbor, izvzemši apelacijskega sodnika L a j o v i c a Antona. Dr. M.
Verb<>czy — Vrbec — Werbewcz ali VVerbevvtz — Vrbevec. Znamenitega ogrskega pravnika tega rodbinskega imena, ki je izdal 1. 1514. sistematski urejeno ogrsko običajno pravo (Tripartitum opus juris con-tuetudinarii inclyti regni Hungariae), pišejo danes kar od kraja (tudi hrvatski in srbski pravniki) Stepan pl. Verb6czy. V poročilu o knjigi zagr. prof. dr. Lanoviča »Privatno pravo tripartita za nastavne potrebe pravničkog fakulteta«, katero sem priobčil v št. 3—4 tega lista iz 1. 1930., sem se poslužil češke pisave tega očividno slovanskega rodbinskega imena: Vrbec (Vrba, VrbčevK Začetkom septembra tekočega leta pa, ko sem se mudil v Budimpešti na kongresu angleške družbe za mednarodno pravo (International Law Association), sem zasledil v on-dotnem narodnem muzeju več izvirnih podpisov St. V.—ca, ki je bil protonotar kralj, kurije in je v tej lastnosti podpisoval historično važne pravne dokumente. Ti lastnoročni podpisi se glasč: Werbewcz. V istem muzeju je razstavljenih več izvodov Tripartita (tiskanih), in sicer ne le izvirnika v latinskem jeziku, ampak tudi ogrskega prevoda (iz leta 1565.), nemškega (1599) in hrvatskega (1574). Tudi v teh tiskanih tri-partitih se piše avtorjevo ime dosledno V/erbevifcz ali (v nemškem) W e r-b e w t z. Potemtakem moramo v današnji pisavi transskribirati njegovo ime: Vrbevec. Prof. L-apajne.
Razne vesti 321
Stari ljubljanski odvetniki (1782—1848). O starih ljubljanskih odvetnikih vemo doslej bore malo, toliko da so znana njih imena (Globoč-nik, Ubersicht der Venvaltung-s. und Rechtsgeschichte des Landes Krain, Ljubljana 1893, str. 127—128 v opombi 1.). Na osnovi starih instančnih šematizmov, seznamkov hišnih posestnikov in podatkov prvega ljudskega štetja iz 1. 1834, ki jih hrani mestni arhiv, se je v naslednjem napravil pOiSkus, podati njih imena in bivališče, ki se po navadi sklada z njih pisarno. Razvrščeni so po časovnem redu od 1. 1782 nadalje do 1. 1848.
1782:
dr. Schnideritsch Gregor, Stari trg 169 (danes št. 17); dr. Franehi pl. Frankenfeld Pavel Tomaž od 1. 1795—1801 senior odvetnikov). Stari trg 175 (danes št. 7); dr. Posaviz Volbenk, Gosposka ulica 351 (danes št. 1); dr. Schiddenfeld pl. Andrej, Križevnižka ulica 314 (7); dr. Klinar Matevž, Rožna ulica 38 (5); dr. Gollmajer Anton, Mestni trg 278 (18); dr. Fodransperg pl. Anton, Gradišče 41 (Vegova ul. 6); dr. Schiller pl. Valentin, špitalska ulica 265 (Stritarjeva uil. 7).
1795:
dr. Potočnik Jožef, Križevniška ulica 304 (10); dr. Kappus pl. Pi-ohelstein, iStari trg 174 (9); dr. Kovač Jožef, Stari trg 155 (28); dr. Repešic Andrej, Stari tngi 176, v lastni hiši (5); dr. Luckmann Jožef, Slonova ulica 40 (Prešernova ul. 11); dr. Morak Ivaji, Mestni trg 236 (Pred škofijo 1); dr. Rupert Matija, Mestni trg 234 (Pred škofijo 2), od i. 1801 na Ereigu 325 ( 8); dr. Reich Nikolaj, Slonova ulica 42 (Prešernova 7); dr. Wolf Bernard, Sv. Jakoba trg ,282 (Pod trančo 2 odnosno Mestni trg 14); dr. 2Senker Anton, Gradišče 74 (GradSšče 3, podrto, na mestu stoji danes dramsko gledališče).
1801:
dr. Klobovs (Klobus) Blaž, tudi lastnik pivovarne, Gradišče (Babja dolina) 3, danea Vegova ulica 8; dr. PUler Jožef, odvetnik in javni notar. Mestni trg 183 (9), 1. 1807: Gledališka ulica 27 (Kongresni trg 15); dr. Repič Franc, Mestni trg 184 (8), 1807: Mestni trg 280 (16); dr. Valenčič Miha, Kapuc, predm. 25 (Kongresni trg 8); dr. Repič Ivan, Gosposka ulica 355 (6); dr. Frankenfeld Anton, Stari trg (Sv. Jakoba ul.) 112 (6); dr. Lusner Jožef, Mestni trg 271 (24, 1807: Mestni trg 259 (21), 1821: Mestni trg 237 (17); dr. Vogon Jožef, Gosposka ulica 351 (1); dr. Jurman Jožef, Mestni tngi 180 (12), od 1. 1806 dalje odsoten; dr. Thoman Jožef, špitalska ul. 239,(8), 1807: Mestni trg 312 (Pred škofijo 20).
1807:
dr. Rus Luka, Mesto 282 (Pod trančo 2), 1. 1807: Stari trg 18 (9), 1. 1819: Gosposka ulica 209 (8); dr. Recher Jurij, Mestni trg 239 (19); dr. Rozman Ivan, Mestni trg 264 ( 26); dr. Rode Luka, Kapuc, predm. 39 (VVolfova ul. 12); dr. Dieitričh Raimimd, židovska ul. 230 (1), od 1807: Stari trg 158 ( 22); dr. Stennole Miha, Mestni trg 196 (18); dr. Semen Anton, Mestni trg 197 (Pred škofijo 17), 1807: Mestni trg 279 (Pred škofijo 1); dr. Legat Andrej, Mestni trg 234 (14);
181S:
dr. 'Lindner Anton, Gradišče 4 (Vegova 6) 1834: Frančiškanska 18; dr. Burger Matija, Frančiškanska 9; dr. Eberl Franc, Kapuc, predm.
22
322
Rajine vesti
57 (šelenburg-ova 1); dr. Homan Ivan, GradiSče 38 (10); dr. VVurzbach Maksimilijan, Gosposka ul. 210 (6), 1834: Novi trg 171 (7).
1830:
dr. Kalan Anton, Oosposka vdica. 210 (6); dr. Oblak Janez Nep., Novi trg (8); dr. Baumgarten Leopold, Mestni trg 237 (17); dr. Napret Andrej, Kapuc, predm. 79 (Dunajska cesta 4); dr. Ovijazh Blaž, Dunaj-ska cesta 62 (7), 1848: Kongresni trg 37 (3); dr. Paschali Albert, Stari trg 40 (Florjanska ul. 11); dr. Chrobath Blaž, Slonova uUca 54 (Prešernova ul. 11); dr. Zwayer Ivan, Gradišče 41 (14); dr. Kavčič Matevž, Sv. Petra predm,. 14, 1S50: iGosposka ulica 209 (8); dr. Kleindienst Jožef, Mesitni trg, 1848: Gosiposka ulica 214 (3); dr. Pfefferer Anton, GradiSče 26 (3); dr. Rak Anton, GradiSče 17, 1848: ,Slonova ulica 53 (Prešernova uilica 9).
,1848:
dr. Rudolf Anton, iKapuc. predm. 57 (ŠelenburgoTa ul. 1); dr. iHra-decky Viktor, Mestni trig, 314 (27); dr. Suppantschitsch Franc, Židovska ul. 232 (7); dr. VVurzbach pl. Juilij,, Gosposka ul. 210 (6).
Odvetniki na deželi (Landadvokaten) so bili: 1. 1807: dr. Homan Janez v škof ji Loki in dr. Burger Janez na Brdu; 1. 1848: dr. Prešeren France v Kranju; dr. Roslna Jožef in dt. Supančič v Novem mestu in dr. Thoman Ivan v Pos'tojni. R. A.
Norveški sterilizacijski zakon. To je najnovejši sterilizacijski zakon, sprejet je bil 9. maja 1934. Posebnost tega zakona je v tem, da je zelo kratek; ima le devet kratkih paragrafov. Njegova druga posebnost je ta, da ne govori o sterilizaciji, marveč o »seksualnem posegu«. Seksualni poseg je po določbi § 1. operacija, ki ji je namen, vzeti kaki osebi plodnost ali spolni nagon. Iz tega vidimo, da dopušča zakon tudi kastracijo. Dovoljenje za seksualni poseg daje državna medicinska uprava; ta odredi tudi način posega (§ 5). Za operacijo na podlagi medicinske indikacije ni treba dovoljenja. Za maloletne ali duševno defektne osebe daje dovoljenje za operacijo posebna komisija.
Seksualni poseg je dopusten le na prošnjo stranke ali varuha. Iz besedila zakona ni posneti, da bi se smel izvršiti »poseg« tudi proti volji prizadete osebe.
Tretja posebnost zakona je ta, da so indikacije navedene precej na kratko in megleno. Zakon pravi (§3): »Na osebi, ki to sama želi, se sme izvršiti seksualni poseg, če je prošnja podprta z razlogom, ki je vreden uvaževanja« (!). To je določba, ki se da tolmačiti zelo na široko. Pri duševno defektnih ljudeh pa je poseg dopusten, če ni upanja, da bolnik ozdravi ali da se mu stanje zboljša in če je upravičeno pričakovati: 1. da dotični ne bo mogel z lastnim delom skrbeti zase in za potomce (socijalna indikacija) ali 2. da bo prenesel duševni ali znaten telesni defekt na potomce (evgeniška indikacija) ali 3. da bo zbog abnormalnega seksualnega nagona započel zločine zoper nravnost (kriminalno-politična indikacija) (§ 4). Kakor je videti, zakon ne našteva bolezni, zbog katerih je dopusten poseg iz evgeniških razlogov. To je nedostatek, ki ga pa bo očividno odpravila izvršilna naredba.        Dr. Avgust Munda.