Poštnina plačana v gotovini Maribor, četrtek 19. fanuarta 1933 Stev, 15 Leto VII. (XIV.] MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ut. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 2465 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani » Poštni čekovni račun SL 11.409 JUTRA’ 99 Anglija in Sredozemsko morje VAŽNOST SEDANJEGA RAVNOTEŽJA ZA ANGLEŠKI IMPERIJ. Pri obravnavanju vprašanj, namašajo-CI“ se na baizen Sredozemskega morja, *je omenjata v našem tisku navadno le ®ye velesili: Francija in Italija. S stali-^ teh dveh se presojajo vsi dogodki in •izmotavajo se možnosti situacij, ki bi Ognile nastati. Tako se skoraj popolna pozablja na neko tretjo velesilo, ki Sl°er teritorialno nikjer ne meji na to ®10rie, je pa vendar življenjsko zainte-resirana na vseh vprašanjih, jih budno zasleduje in ljubosumno pazi, da ne bi “'•e oškodovane njene težnje. Ta velesi-a ie Anglija! Njej je Sredozemsko. ®°rje temelj svetovnega velikobritan-s»ega imperija, izhodišče v ves prostra-svet, v vse oceane. Kako važen jeza-jj10 ta bazen, dokazujejo prav njena sredozemska oporišča, ki tvorijo na vseh straneh dejanski ključ: Gibraltar, Malta, 'Per in Suez! V njenih rokah so vrata 2 Sredozemskega morja v Atlantski o-;®an, ona jih zapira aili odpira. V njenih °kah je svoboda ožine med Sicilijo in 2 ver no Afriko ter obenem ustje Jadran-pega morja; ona bedi nad prelivom, ki v°ri dostop do Dardanel in Črnega ^°rja ter naposled nad prekopom, ki je Vez z Rdečim morjem ter Indijskim očesom. Vse te postojanke so v trgovskem °2>ru, kakor tudi sploh, absolutno pa-*lvhe. Za njihovo vzdrževanje žrtvuje *nglija težke milijone, a izgube vendar '•na. Celo stroški velike sredomorske °ine mornarice, stacionirane pretežno jj* Malti, se indirektno bogato obrestu- Kakor hitro pa smo si o tem na jasnem, emo tudi, da ie Anglija tista velika sila, tez katere in proti kateri se v bazenu Inozemskega morja težko kaj zgodi. °vsod, kjerkoli so tu tangirani njeni in-,®resi, stoji budno na straži. A prav to 18 silno važna postavka, brez katere so "emogoči vsi sredozemski računi. Od nje prav tako odvisna politika Italije ka-l0r Francije ter Španije, Jugoslavije, jrjije, Turčije in Egipta. Poslednji je tak pod direktno angleško patronanco. kadarkoli obravnavamo torej vprašanja antagonizma med Francijo in Italijo na ni ter Jugoslavijo in Italijo na dirugi ^Tani, moramo vedno vzeti v račun tudi MJl faktor, t. J, Anglijo, Kakšni so njeni 'oforesi v tem sporu? značsj angleških interesov v Sredozemskem morju nam pove, da ni v lRtenciiah Anglije, da bi katerakoli sila, zlasti velesila dobila tu absolutno, pre-domiinantno moč. Sedanja razdelitev moči in uplivov ustreza nekako idealno njenim težnjam. Zato smo lahko prepričani, da Anglija nikoli ne bi dovolila, da bi postala n. pr. Italija močnejša kakor je sedaj! In prav Anglija je tudi tista, ki bi se prva uprla italijanskemu poizkusu, spremeniti Jadransko morje v zaprto italijansko jezero. V interesu Anglije je torej, da gospodarijo na vzhodni obali Jadrana Jugoslavija, Albanija in Grčija, Da ni bila sedaj sklenjena italijansko-ailbanska carinska unija, je skoraj edino in izključno zasluga Anglije! Prav tako pa je tudi proti intencijam Anglije, da bi postala Jugoslavija premočna pomorska sila, zlasti pa, da bi dobila izhod v Egejsko morje, ki ga sedaj — glavno po njeni zaslugi, ali če hočete krivdi — zapira Grčija s posestjo Soluna. Ne boji pa se Anglija Jugoslavije, temveč — Rusije. Dasi je sedaj razdor med Jugoslavijo in boljševiško Rusijo neodstranljiv, vidi Anglija vendar v obeh — Slovane, ki bi se utegnili danes ali jutri le sporazumeti in znajti na skupni poti. In takrat bi lahko postala jugoslovanska jadranska in egejska pristanišča sredozemska pristanišča Rusije, ki pomeni za Anglijo 'največjo in morda edino resno konkurentko. Na vse to se pri nas pri presojanju sredozemske politike dosti premalo misli, in to je slabo in škodljivo. Trezno in realno gledanje nam pove namreč silno veliko in nam daje zagotovilo, da nimamo Jugoslovani za svoj položaj ob Jadranu opore samo v Franciji, temveč pred vsem tudi v Angliji, kakor imamo na drugi strani v njej nasprotnico naših teženj po priključitvi Bolgarije in izhodu na Egejsko morje. Anglija podpira tako italijansko politiko tam, kjer se boji naše prevelike okrepitve, našo pa tam, kjer bi ji utegnila postati nevarna italijanska. V fašističnem Rimu vejo to zelo dobro in si bodo tisočkrat premislili, preden bodo pričeli kako akcijo, ki bi mogla trčiti ob angleške interese. Angleško sre-domorsko brodovje zaoira Italiji vs~ nota v svet, odnosno jih v primeru r trebe lahko takoj zapre. Prav to nam pr lahko daje v sedanjem trenutku močno oporo in garancijo, da Italija ne bo ne-oremlšPeno seria po nevarnem sredstvu oborožene kr?’tve povojnega sredozemskega ravnotežja. Tiho priznanje neodvisne Mandžurije DRUŠTVO NARODOV BO PREPUSTILO SPOR RADI MANDŽURIJE MEDSEBOJNI REŠITVI MED JAPONSKO KITAJSKO. Razplefarre nemške nofranie krize SCHLEICHER BO RAZPUSTIL DRŽAVNI ZBOR NAJBRŽE ŠE PRED SESTANKOM. BREZUSPEŠNE KONFERENCE. , fiERLIN, 19. januarja. V krogih dr-‘avne vlade meniio. da bo dobil državni kancelar von Schleicher polastilo za razpust državnega zbo-J* takol. čim bo to zahteval parlamentarni no^žaj. Razpust bo objav-•ten takol. čim se stranke vsaj Uk ®red prvo selo ne bi jtimrle soorazu-ttiptl prtede skutinega delovanja. - BERLIN. 19. januarja. Klkb vsem 'teitiantliem narodnih socialistov sta p Predvčerajšnjim nonoldne vendar* J® sestala Gregor Strasser in AdoF ^•tler. Zaenkrat še ni znano, o četica se ra^o-nvarhia na tem sestanku "aljg je ff*tler nrp^cJnočnUin telefo-.UČno noklical bivšega državnega [•ancpl^rla ven P^ona. s katerim se '2 r!>7nn„"r^i rioiia poco. Razen tega s® Je HjH«r |e*efra večera sestal 7 *- " - - r *• 1*- Bil* ^nbergoni in se je o tei konferenci izvedelo le toliko, da le Hugenberg zahteval od Hitlerja, nal ga točno Informira o svojih načrtih in namerah za bodočnost, ni pa znano, kaj mu je Hitler na to odgovoril. V primeru, da bi vsi tl razgovori In pogajanja uspeli, sl je vendarle težko zamisliti kako sodelovanje strank, ker Je Sporočil centrum po svojem predsedniku prelatu Kaasu državnemu kancelarju generalu von Schlelcheriu, da centrum "Ikakor ne bi mogel nodniratl vlade, v kateri bi bili narodni socialisti. BERLIN. 19. januarja. O priliki vče aišnjega nemškega državnega praznika ie odredil predsednik pruskega deželnega zbora, narodni socialist Kerrl. da se Je razobesila na poslopju narlamenta namesto dosedanje republikanske črno-rdeče-zlate zastave cesarska črno-bela-rdeča zastava. ŽENEVA, 19. januarja. O priliki tajne seje, ki jo je imel odbor devet-najstorlce. se je po nekih indiskreci-iah izvedelo, da namerava odbor pred ložiti zasedanju Društva narodov resolucijo. ki bo izdelana na podlagi kompromisne formule in ki jo je Ja-oonska v principu že sprejela. Na ta način bi kitajsko-japonski spor stopil v novo fazo, pri tem bi pa prišla do izraza tudi japonska teza o priznanju »neodvisne« mandžurske države. Kakor ie znano, se zasedanje Društva narodov v svoji resoluciji z dne 20. septembra ni niti od daleč izjavilo naklonjeno priznanju »neodvisne« mandžurske države. Ker je pa izzvala ta resolucija nezadovoljstvo pri japon skl vladi, je generalni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond že v oktobru in v novembru poslal japonski vladi nekaj kompromisnih formul z namenom, da bi sc resolucija z dne 20. septembra izmenjala in dobila odo britev japonske vlade. Prijatelji Kitajske trdijo, da sir Eric Drummond v tej zadevi ni postopal nepristransko, temveč ie bil tolmač protikitaj-ske politike, ki jo b&ie vodi angleška vlada. Trdi se dalje, da bo odbor devetnajsterice predlagal zasedanju Društva narodov, naj se kitajsko-ja-ponski spor reši na kompromisni podlagi in bo v resoluciji, ki bo redigi* rana po načrtu angleškega zunanjega ministra sira Simona, poslal Kitajski in Japonski kategoričen poziv, ki bo podoben nekemu ultimatumu, naj se sporazumeta neposredno. Pri tem bi naj Društvo narodov šlo molče preko vprašanja Mandžurije, tako da ne bo glede novega režima v Mandžuriji na stalo nobeno vprašanje več. Cheron proti predlogom socialistov ČE JIH SOCIALISTI NE BODO UMAKNILI, BO VLADA MORALA DEMISIO* NIRATI. TIHOTAPLJENJE OROŽJA ČEZ AVSTRIJO. PARIZ, 19. januarja. Finančni minister Chčron je izjavil v finančnem odboru parlamenta, da ne more nikakor sprejeti socialističnih spreminjevainlh predlogov, ki se tičejo po njem predloženega sanacijskega programa. Po njegovem mnenju more Uti njegov predlog sprejet samo v celoti in neskrajšan, ker bi mu morala zbornica v nasprotnem primeru dati svoje privoljenje za otvoritev inflacije. Voliti je le med dvojnim: ali sprejeti njegov predlog, ali pa sl izbrati stroj za tiskanje bankovcev. V svojem nadaljnem izvajanju, ki mu je sledil odbor z izredno pozornostjo, je Chčron naglasil, da se z vsako uro, ki se izgubi z odlašanjem sprejetja njegovega sanacijskega predloga, zviša primanjkljaj francoskega državnega proračuna za 1,111.000 frankov. Po tej izjavi je položaj tak, da bo vlada v parlamentu poražena, če socialisti ne bodo umaknili svojih protipredlogov. PARIZ, 19. januarja. Zunanji odbor zbornice je razpravljal o aferi tihotapljenja orožja iz Italije preko Avstrijske na Madžarsko. Odbor je naročil državnemu tajniku za zunanje zadeve Pierreu Cotu, da obvešča točno in sproti zunanji odbor o vseb novih ugotovitvah zadevne preiskave. Rooseveli za spoštovanje pogodb WASH!NGTON. 19. januarja. Predsednik Roosevelt Je podal novinarjem izjavo, v kateri Jih opozarja, na) od njega ne danes, ne po njegovem vstopu v Belo hišo ne zahtevajo nika-kih izjav o ameriški zunanji politiki, ker mora iti vse, kar se more reči o kakršnemkoli položaju z ozirom na mednarodno politiko, skozi državno tajništvo za zunanje zadeve. »Pri tem pa morem poudariti,« Je rekel Roosevelt, »da mora ameriška zunanja politika odločno braniti svetost mednarodnih pogodb. To Je temeljni kamen, na katerem se morajo razvijati naši odnošaji napram vsem ostalim državam.« Amerika' dafe svobodo Filipinom WASHINGTON, 19. januarja. Senat je predsinočnjim v drugem glasovanju s 66 proti 26 glasovom, torej s potrebno dvotretjinsko večino, odklonil Hooverjev veto proti zakonskemu predlogu o neodvisnosti Filipinov. Ker je reprezentančna zbornica že prej z dvotretjinsko večino sprejela ta zakoi.sk! prMlog, je predsednikov veto postal avtomatično brezpredmeten in je zakon s tem seda’ dobil svojo zakonito veljavo. Ta zakon predvideva po 10 letih prehodne dobe nopoteo neodvisnost .Filipinov. Hoover -ra! na stališču, da predstavljajo neod- visni Filipini stalno vojno nevarnost za Ameriko. Ko se je raznesla vest o tem sklepu senata, je izjavil državni tajnik za poljedelstvo, da pomeni ta sklep navaden zločin* JAPONSKI KOMUNIZEM. TOKIO, 19. januarja. Po poročilih japonskih meščanskih listov je policija prikrivala veliko komunistično propagando na Japonskem. V 1. 1932 je bilo samo v dvanajstih prefekturah aretiranih 7000 oseb radi komunistične propagande, med ' njimi je bilo mnogo žensk. Komunistična propaganda se je na Japonskem zelo razpasla in segajo niti v najvišje kroge, celo med profesorje cesarskega vseučilišča v Tokiju in druge dostojanstvenike. STRIBRNY IN SICHROVSKY OPROŠČENA. PRAGA, 19. januarja. Danes ob 9. uri dopoldne je bila izrečena sodba pred iglavskim sodiščem v znanem procesu proti bivšemu ministru in narodnemu poslancu Stribrnemu in urarju Slohrov* skemu,. Oba obtoženca sta bila glede obtožbe krivega pričevanja v vseh točkah oproščena. Oba obtoženca sta bila v isti zadevi oproščena pravkar tudi že preBT, Maribor Grajski kino. Samo še do vključno četrtka sijajna opereta: »Zvezde z neba«, z Liano Haid, Gustavom Frohlichom, Szokejem Szakaliom v glavnih ulogah. V petek svečana premiera zvočnega vele-filma »Scampolo« (Za groš ljubezni). V glavnih ulogah nastopajo: Dolly Haas, Ludvik Diehl in Paul Horbiger. Zopet nas preseneti Grajski kino z novim lepim filmom! Kino Union. Do vključno četrtka 19. januarja se predvaja največje filmsko delo »Ben Hur«. Prihodnji spored veleopereta »Noč v raju« s šarmantno in temperamentno Anny Ondra, Hermann Thimig, Ralph A. Roberts, Erna Morena in Greto Natzler. Nedvomno najboljša veseloigra zadnjih mesecev. Narodno gledališče Repertoar. Četrtek, 19. januarja: Zaprto. Petek, 20. januarja: Zaprto. Sobota, 21. januarja ob 20. uri: »Celjski grofje«. Delavska predstava. Znižan® cene. Nedelja, 22. januarja ob 15. uri: -Mak* in Moric«. Otroška predstava. —O'5 20. uri: »Grofica Marica«. Prvič v sezoni. Mariborsko gledališče. Prva letošnji delavska predstava bo v soboto, 21. t. Uprizorila se bo pa' znižanih cenah Kreftova zgodovinska drama »Celjski grofje«* To delo obravnava zgodovino poslednji]1 celjskih grofov iz povsem drugačnih vidikov, kot slične drame drugih naših pisateljev. Na mariborskem odru so »Celjski grofje« dosegli ■ največji uspeh letošnje sezone. Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad* kosečnosti izboljšuje naravna »FraflZ Josefova« grenčica delovanje želodca 19 črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli 9 »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate-»Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskik trgovinah. Petek - Svengalijev hu* morittitni večer v Veliki kavarni V nedeljo gostuje g. Povltj Nova turška kvarna. V Grajski kleti je g. Basletie otvoril turško kavarno. Izlet k Seniorjevemu domu in na Pisnik! Zimsko-športni odsek S. P. D. v Mariboru priredi preko prihodnje nedelje izlet, spojen s smučarskim tečajem, in sicer v dveh skupinah. Prva skupina gre k Seniorjevemu domu, druga skupina pa na Pisnik nad Ribnico. Odhod v soboto 21. t. m. ob 13.18 in ob 18.30 * glavnega kolodvora. Dobrodošli vsi smučarji! Prijave sprejema do petka zvečer pisarna S. P. D., Aleksandrova cesta 35, kjer je treba položiti denar za vožnjo in i ostalo. Otroški smučarski tečaj v Maribor«! ZSO-SPD Maribor priredi v času od 22* do 29. trn. v okolici Maribora smuški tečaj za deco. Tečaj bo vsak popoldan od 14. do 17. ure, prične se pa v nedeljo ob 9. uri dopoldne. Zbirališče bo vedno pri paviljonu v parku, odkoder bo skupen odhod. Tečaj je brezplačen. Vodi ga 0-Franjo Pivka, prijave pa sprejema »Put-nik«, Aleksandrova cesta. Vlomna tatvina. Neznani vlomilec je včeraj popoldne obiskal podstrešje hiše dr. Zorjana v Maistrovi, ulici. S ponarejenim ključem je odprl vrata in prebrska! na podstrešju razne zaboje in košare ter odnesel več moških.srajc, nekaj posteljnega perila, kos prekajene svinjine in nekaj klobas. S plenom, ki je bil vreden okrog 1500 Din, je neopaženo in brez sledu izginil. Hišnik g. dr. Zorjana je tatvino prijavil policiji.. valid Alojzij Petek z Meljske ceste, mu je nenadoma postalo slabo. Ker se je radi slabosti zgrudil-in omedlel, so ga poklicani reševalci prepeljali z avtom v bol nišnico. Nezgoda pri delu. Včeraj popoldne Je bil zaposlen v delavnici državnih železnic v Studencih pri cirktčarki 461etni železniški delavec Ivan Dreisiebner, stanujoč na Teznu v Gubčevi ulici 51. Nenadoma pa je odletel' Dreisiebnerju z žage v prsa večji kos lesa s tako močjo, da ga je podrl na tla. Ker je dobil pri tem nevarne notranje poškodbe, ga je moral rešilni avtomobil prepeljati v bolnišnico. Prst si je odsekala,. Pri sekanju drv si je včeraj popoldne odsekala prst na levi roki 461etna delavka Marija Breznikova, stanujoča v Jezdarski ulici. Zdravi se v bolnišnici. Smrtna nesreča se je pripetila te dni na Jareninskem vrhu in si je izbrala za žrtev 27-letno posestnikovo ženo Rozalijo Šefovo. Pri spravljanju stelje je prišla po nesrečnem naključju pod voz in na mestu izdihnila. Njena nesrečna smri je vzbudila splošno sočustvovanje z m*** žem in osirotelima otroci. februarja bo pri »Unionu« planinski ples! Tečaji pri Seniorjevem domu! Radi za- Onemoglost. Ko se je včeraj dopoldne mudil pri tukajšnjem vojaškem uradu in- V M a r t B o r u, dne '19. I. Mari KBfi ;v Fč E R¥l K« Jutra ’ *SFr3tT3? Izpred malega kazenskega senata LOČENKA Z UKRADENO KRAVO Pred malim tričlanskim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval okrožni sodnik g. Le-•nart, prisednika pa sta bila dr. Kotnik in kojni Čižmeši-ja prišel pozno domov in legel s Terezijo k počitku. Kmalu nato pa sta se jela prepirati in se je ljubimec tudi dejansko lotil Terezije, ki je zbežala iz hiše in se skrila v hlev. Čižmcšija je nato trdno zaspal. V hlevu pa so bili ta čas zbrani njen sin Ignac ter njegova tovariša Josip Vučko in njegov brat Štefan, ki so se navduševali pri steklenici žganja za zverinski načrt. Ko je pribežala v hlev Ignačevu mati, so fantje takoj sklenili ubiti Čižmešija. Podali so se zato v sobo in navalili z noži na spečega. Po prvem zabodljaju se je speči prebudil in se skušal obraniti napadalcev, toda zaman. Podrli so ga na tla in zabadali z noži tako dolgo, da je izdihnil pod njihovimi noži. Nato so ga oblekli, zavlekli do Mure in ga vrgli v Reko. Drugo jutro je Terezija sobo skrbno počistila, fantje po so o zverinskem u-moru molčali ko grob, dokler jih' ud izdal vžigalnik, ki,so ga našli pri pokojnem. Pokojni Čižmešija je bil znan nasilnež in je pred kratkim prestal kazen radi uboja lastnega brata. Po končani preiskavi so orožniki vse štiri krivce izročili sodišču v Dolnji Lendavi, ki jih je poslalo v mariborske sodne zapore. Smuške tekme Sokolskega društva Maribor-matice Sokolsko društvo Maribor matica razpisuje za 29. tm. smuške tekme vseh oddelkov v teku. Tekme bodo v Mariboru in bližnji okolici in se bodo začele ob li. uri dopoldan v mestnem parku s startom: dece do 10 leta na približno 300 m dolgi progi. Tekma naših malih bo nedvomno zanimiva in ji šaljivih prizorov gotovo ne bo manjkalo. Start ostalih oddelkov bo ob 2. popoldne pri. Treh ribnikih in bo proga tekla proti Sv. Urbanu, člani tekmujejo na 12 km dolgi progi v dveh razredih. V a razredu smejo š.tartati člani stari nad 20 let v b razr. pa v starosti od 18 do 20 let. Moški naraščaj ima 6 km progo in tekmujejo v a ratzr. naraščajniki stari nad 16 let, v b razr. pa naraščajniki stari 14 do 16 let. Mlajši naraščaj od 10. do 14. leta tekmuje na lahki 3 km progi. . Članice tekmujejo na 6 km dolgi progi, ženski naraščaj pa na lahki 3 km dolgi progi po isti starostni razpredelbi v razredih kakor člani, oziroma naraščaj. Pravico starta imajo vsi člani mariborskih sokolskih društev. Prijave, ki jih naj vpošljejo društva po možnosti skupno, se naj naslovijo na- Smuški odsek Sokola matice, Narodni dom, do četrtka 26. tm. Glavna skupščina Sokola Pragersko Pretekli teden je bila v prostorih brata Muleja v začasni sokolski dvorani glavna skupščina pragerskega Sokola. Skupščino je otvoril starosta br. Gostič in v primernem nagovoru pozdravil vse navzoče. Nato je podal kratko poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Omenil je, da si je društvo v tem času preskrbelo skromno zavetišče, ki sicer ni še sokolska last, upati in želeti pa je, da bi postalo čimpreje. Preureditev dvorane, ki služi obenem tudi za telovadnico, je bila združena s precejšnjimi izdatki oz. investicajanii, to so: postavitev odra, izgotovitev večjega števila kulis, popravilo stropa ož. strehe, položitev poda, instalacija električne razsvetljave i-t. d. Zahvalil se je tudi br. Majcnu, zakupniku tukajšnje kolodvorske restavracije za naklonjenost, ki jo je izkazal društvu § tem, da ie sam plačal stroške celoletne najemnine sokolske dvorane in je tudi ob drugih prilikah priskočil društvu na pomoč. Končno je bodril članstvo, naj se z vso ljubeznijo oklene sokolskega dela tudi v bodočem letu in naj sledi ciljem, ki jih je začrtal Sokolstvu vzor-So-kol br. Miroslav Tyrš, katerega 100. obletnico rojstva smo letos obhajali. Nagovoru br. Staroste so. sledila poročila ostalih funkcijonarjev. Iz teh poročil je bilo razvidno, da je društveno blagajniško stanje še dokaj povoljno. Društvo je imelo več prireditev, in sicer: 1 tombolo, 2 akademiji in 6 iger. Poročilom je Sledila volitev novega odbora, ki se je sestavil tako-le: starosta br. Leopold Šegula, podstarosta br. Franc Kac, načelnik br. Larribert Gerbic, pod-načelnik br. Ivan Dolenc, načelnica s. Marta Gerbic, podnačelnica s. Marta Primec, prosvetar br. Vinko Brenčič, tajnica S. Marjeta Vodošek, blagajnik br. Anton Barbič, gospodar br. Franc Za-vadlal, revizorja br. Štefan Godec in br.' Alojz Mulej, namestniki , revizorjev br. Miha Vovk in br. Štefan Premzl. Odborniki: br. Alojz Luršak, br. Jože Pristovnik, s. Mara Velikonja in br. Franc Zupančič. Namestniki odbornikov so sestra Franja Gerbič, br. Karl Kokot, s. Roza Varl in br. Jožef Rezar." Častni sod tvorijo: predsednik br. Anton Gostič, namestnik br. Jakob Pretnar, zapisnikar br. Alfonz Skok, člani: br. Alojzij Majcen, br. Franc Fludernik in br. Miloš Zupanc. Smuški odsek Sokola - matice prosi brate smučarje vseh mariborskih Sokolskih društev, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri organizaciji smuške tekme dne 29. tm., da se sigurno udeleže sestanka v ponedeljek 23. tm. ob 8. uri v društveni sobi Sokola matice v Narodnem domu. — Nadalje poziva odsek svoje članstvo, da v čim večjem številu prisostvuje tekmi Studenškega Sokola, ki bo v nedeljo 22. tm. na Glažuti. Tekmovalci se lahko udeleže tekme le izven konkurence za najboljši čais. Lutkovno gledališče Sokola Studenci vprizori v soboto 21. t. m. ob 15.30 za otroke, ob 7.30 pa za odrasle trodejanko »Jaka Požeruh« z godbo in petjem. — Stariši, pridite in pošljite svoje otroke’ Sokolsko društvo Maribor m izreka najtoplejšo zalivalo uradništvu mariborske carinarnice, ki je namesto venca povodom smrti bivšega tukajšnjega carinika g. Svetislava Kajaliča, umrlega v Bežani pri Zemunu, darovalo 'Sokolu Maribor III nabrani znesek 300 Din. Istotako se upravni odbor zahvaljuje vdovi gospe Kajaličevi za blagodušno namembo. Zdravo! Sokolsko društvo Maribor L ima občni zbor v soboto 21. t. m. ob 20. uri v telovadnici vojašnice kralja Petra 1. Vabimo vse sestre in brate ter prijatelje Sokola! Iz Sokola Maribor III. Obvezen članski sestanek bo v sredo 25. t. m. ob 20. uri v krčevinski šoli. — Redni letni občni zbor pa. ‘bo v nedeljo 29. t. m. ob 14. uri popoldne v 6. razredu krčevinske šole. — Zdravo! »Veriga« na odru Sokola Maribor III. Agilni dramski odsek Sokola Maribor III. vprizori v soboto 21. t. m. ob 19. uri v krčevinski šoli Finžgarjevo dramo »Veriga«. Sokoli in prijatelji iskreno vabljeni. Občni zbor sokolske čete Mala Nedelja je bil v nedeljo, dne 8. t. m. ob 15. uri ob veliki udeležbi članstva. Otvoril ga je starosta br. Ivan Ceh s pozdravnim govorom, v katerem je' še posebej pozdravil neumornega četnega referenta br, Pušenjaka iz Ljutomera. Nato so sledila poročila posameznih funkcijonarjev. Iz poročil je razvidno, da je štela četa ob koncu leta 1932 112 članov in 70 moške in ženske deos. Imela je 15 rednih odbo-rovih sej. Delovala je telovadno in pro- Leon Lambry: Nepristni kozak Ko je Luclen Davoy, polkovnik pri strelcih telesne straže, prišel svojemu bratu' javit, da odhaja na Rusko s cesarjem, ga je, mladi dečko z občudovanjem gledal. Polkovnik je bil sijajen v svojem zelenem kroju z rdečimi našitki. Razen tega ie nosil hlače iz kože in čelado s perjanico. »Me vzameš s seboj?« je vprašal. »Ne!« »Dovolj sem velik, da bi šel s teboj, vsaj do Draždanov!« »Ne tja, ne drugam. Tvoje mesto je v Parizu, Končaj svoje študije, potem bomo videli.« Raoulu se ni zdelo vredno, da bi silil. Bilo mu je komaj šestnajst let, njegovemu bratu pa blizu trideset. Po materini smrti ga je slepo slušal. »Pa dobro!« je dejal vdano. »Bom pa Čakal! Ali bo vojna dolgo traiala?« »To je odvisno od Rusov. Če se bomo dali naklestiti, se skoro vrnem . .. Am- pak o teh ljudeh se nič ne ve.« »Pa da te vsaj ne ubijejo!« »To me nič ne mika . . - Zbogom, Raoul!« »Na svidenje, Lucien! Torej me res ne maraš? . . . Hodil bi za vojsko . . . iz-daleč!« »Ne govori več o tem!« Bolj ginjen, nego se je hotel kazati, je poljubil brata na čelo ter odšel žvenke-taje z ostrogami. Ko je bil sam, je Raoul nestrpno zacepetal, nato pa v močnem razburjenju jel korakati sem ter tja. »Navsezadnje,« je zamrmral čez trenutek, »pa nisem prisiljen, da bi ga slušal! Lucien dela tako meni v prid, to je res, ampak pretirava. S šestnajstimi leti človek ni več frkolinček, hudirja! Zakaj me ne bi vzel s seboj ria Poljsko? Vojna tie bo segla do tja!« Zopet je začel korakati, nato pa se je vnovič ustavil. »Kakšna misel!« je zamomljal. »Moja sestrična Delcourjeva, ki je omožena z generalom, mi pombre v tej zadevi. Tako blaga je!« In s tem lepim, mladostnim prepriča- njem je Raoul Davoy odvihral. Gospa Delcourjeva ga je dobrohotno sprejela. Pripravljala se je na odhod. Po stanovanju je bilo vse razmetano. »Sestrična,« je izpregovoril Raoul, ko je sedel svoji sorodnici nasproti, »vi ste moja zadnja nada,- moj brat odpotuje v Rusijo in me noče s seboj!« »Vem, ubogi prijatelj, a ne tnorem nič zato! Premlad se mu zdiš in navsezadnje ima morda prav.« »Ne, sestrična, ne, nima prav! Vi to dobro veste! . . . Nisem več otrok. Ako bi mi hoteli storiti veselje, veste, kaj bi napravili?« »Bojim se uganiti.« »S seboj bi me vzeli. Ne recite ne . . . Vem, da odrinete z generalom. Če vzamem obleko kakor vaš služabnik, me nihče ne spozna!« »Tebi je lahko govoriti . . . Veš, da bi bil general razkačen, če bi jaz privolila.« »Saj ne bo vedel! Nikomur ne izdam skrivnosti, in kadar borno v Draždanih, moj brat ne poreče nič!« »To ni goto vol« »Pomislite, sestrična, da imam samo še njegaJ Če bi ga ranili, če bi umiral in me ne bi videl, se jaz ne bi mogel potolažiti!« Gospa Delcourjeva si je skrivaj otrla solzo. »•Dete,« je rekla. Po kratkem molku , je potem dodala? »Obljubiti ne morem nič. Sicer pa imam danes preveč posla! Vrni se jutri, bom premislila! . . . Ako bo mogoče, ti bom ustregla.« »Hvala, sestrična,« je vzkliknil Raoul, ki je čital v očeh svoje sestrične že nekako dovoljenje. Prisrčno jo je poljubil in odšel z radostjo v srcu. * Navzlic vsem težavam si je gospa Delcourova naprtila Raoula, ki je mogel dospeti v Draždane z njenim spremstvom, preoblečen v enega njenih slug. Robin, njen dopisnik, je dobil sporočilo, da je Raoul pod zaščito neke sorodnice, in si. ni delal skrbi. Vendar pet ali šest tednov po svojem odhodu iz Pariza se je generalka pričela kesati svoje šibkosti. Poklicala je Raoula v svojo sobo in mu velela: (,S.č b« iwdul.je.valo4 mmt TmwBafsia~»Ti; cejw ih« Trna 'V IVI a r i b o t n1, -dne 19. I. 1933 ■■■■■■BMHBBHMMMMBMBBIBIIIIIIIt illfci II m in Rmdlala* Rudaa Rod na riu (POVMO Zamislil se je, zastrmel v strop tu kakor sam sebi »Jaz pa nimam sina in nimam hčere; nikogar nimam. Vse so mi vzeli, in sam sem ostal.« »Jatz sem vaša hči!« je zajokala Marička in se mu zgrudila k nogam. »Ti?« se je začudil Caharija. »Ne, ne, nisi. Ne poznam te. Samo palico mi daj, iti moram! « Dvignil se je in sedel na rob postelje. »Kam hočetg, oče?« se je prestraši! France. »Iti moram!« je ponovil Caharija. »Svoje delo grem terjat.« »Kam? H komu?« je vzkliknil sin. »Proč, Antikrist!« je zakričal starec in Vstal. Ves je bil slaboten in le s težavo je premaknil noge, stopil v kot, odprl omaro, poiskal neke papirje, vzel drenovo palico in izginil skozi vrata. France in Marička sta stekla za njim in mu zastavila pot, a Caharija ju je pogledal tako pametno in pomirjevalno, da sta kakor ukopan obstala. «Mar se bojita zame?« je vprašal in se nasmehnil. »Kam hočete?« sta vzkliknila oba hkratu. »V Postojno grem,« je dejal Gaharija. »Saj ne boste prišli; preslabi ste,« je zajokala hči. »Ne boj se zame,« je rekel starec, še sem močan, dovolj močan, da si bom poiskal pravico. Davke sem plačeval, obrt sem imel, pa bomo zdaj videli, kdo sme zamenjati moje delo, kdo sme postaviti stroj y> moj kamnolom?« »Nič ne boste opravili,« je dejal France, a starec ga ni poslušal; zamahnil je z roko in se nasmehnil. Potem se je pokrižaj, uprl v palico in odkrevljal po beli cesarski cesti proti Razdrtemu. Enakomerno je prestavljal noge, kakor da bi hodil po taktu, ki mu ga je dajalo ropotanje in sopihanje stroja v kamnolomu. Toda on tega ropotanja in sopihanja ni slišal. Pogreznjen vase je predel svojo misel v 'novo vero in novo upanje, ki ga je prevzemalo vsega ter mu preganjalo bolečine in obup prestanih ur. »O Devica loška,« je ponavljal, »da se že poprej nisem domislil kam se mi je obrniti, kje poiskati pomoči in zaščite! Saj njihova je dolžnost braniti pravice siromakov in trpinov, ki so vse življenje znoj prelivali ter pošteno in Bogu vdano doprinašali žrtve. Oni edini mi morejo pomagati, oni edini mi bodo pomagali. Še je pravica na svetu in še je človek človek in ne stroj, ki ga je hudič po svoji podobi ustvaril, da bi nam duše premamil in pogubil.« Toplo je sijalo solnce po Rebrnlcah, ko je Caharija korakal po klancih in serpentinah skozi hrastove in ga-brove meje, mimo črnih borovcev in sivih, od burje in od dežja razjedenih skal. Stare noge so ga bolele, sapo mu je zapiralo in debele potne kaplje so mu polzele po obrazu, a nova vera mu je daj3la moči, da ni omagal. Le kdaj pa kdaj je postal, sedel na obcestni kamen in se odpočil. In zopet je vzel palico v roke, pot pod noge in lezel dalje po strmih klancih, po prožnih ravninah in mimo polj in senožeti, zelenečih šum in belih vasi, dokler ni naposled zagledal pred seboj Postojne. Veselo se je nizala po bregu navzgor in vsa se je bleščala v soju prvega pomladanskega solnca. Gori za njo pa so se temneli z gozdovi poraščeni vrhovi Javornika, blestelo se je sinje nebo in se bočilo čez mesto, čez Sovič z razvalinami starega gradu in čez vso prostrano planoto do sivega Natnosa in golih kraških čeri. XIII. Caharija je prispel pred veliko, vso gradu podobno hišo. Na njenem pročelju so se svetila velika okna ia ogromna vrata so vodila v njeno notranjost, da mu je bi'o tesno in nerodno, ko se je znašel v veži. Nič ni vedel kam bi se obrnil, koga bi povprašal in kje potrkal. Na velikih, prostranih in svetlih hodnikih so stali ljudje in so čakali. K njim je stopil Caharija, naslonil se na palico in se nemo zastrmel predse. Ljudje so prihajali in odhajali, zanj se pa nihče ni zmenil, da je naposled ostal sam, sčdel na klop, ki je stala na hodniku, in še dalje molče im vdano čakal. Tako je sedčl dolgo, in zdelo se mu je, da je minila že neskončna večnost od tistega trenutka, ko je bil truden in izmučen prestopil prag te velike in gosposke hiše. Takrat pa so se nenadoma odprla neka vrata, pred njimi se je pojavil starikav možiček, stopil k Cahariji in ga vprašal, česa želi. »Z gospodi bi rad govoril,« je dejal Caharija. (5e bo nadaljevalo.) svetno. Priredila je 5 akademij in proslav in 3 telovadne nastope, člani pa so sodelovali tudi pri telovadnih nastopih v Ljutomeru, Križevcih in Gornji Radgoni ter se udeležili štafetnega teka. Z lastno godbo na pihala, ki je obenem tudi okrožna godba, ja nastopala doma in pri telovadnih nastopih bratskih društev v okrožju. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da ima mlada sokolska četa, ki je bila ustanovljena šele pred enim letom, kljub temu, da sl je nabavila nov .drog, bradljo in blazino ter še druge potrebščine, nad 700 Din čistega dobička Ob sklepu občnega zbora je br. starosta pozval vse k vztrajnemu delu v čim večji razmah in procvit čete. Zdravo! Soort Sprememba terminov »Zimskošportnega tedna. Z ozirom na snežne in vremenske razmere in iz tega izvirajoče zapreke ter na željo sodelujočih je upravni odbor Mariborske zimskošportne podzveze določil naslednji nov razpored: Tekma v teku na 16 km za prvenstvo MZSP bo 22. t. m. ob 8.30 na desnem bregu Drave. Start in cilj bo v Radvanju pri gostilni Anderle. Smučarski pozdravni večer in žrebanje bo 21. t. m. ob 8. uri v hotelu »Orel«. Ostali del razpisa ostane. Javno umetno drsanje bo v nedeljo 22. t. ra. ob 14.30 pri Treh ribnikih. Razdelitev daril in spominkov bo 22. t. m. ob 20. uri v hotelu »Orel«. Mednarodna skakalna tekma bo 2.. februarja. Zadevne objave sledijo. Za prijave se določa nov termin, in sicer do 1. februarja do 12. ure. ' Smučarski tečaji za začetnike. Mariborski smučarski klub priredi od 20. t. m. smučarske tečaje za začetnike na teranu pri Treh ribnikih. Prijave spre-iema Mariborski smučarski klub, Jurčičeva ul. 8, trgovina Stoječ in športna trgovina Hojnik-Prinčič, Aleksandrova c. Zbirališče v petek ob 14. uri pri paviljonu v, mestnem parku. Ptuj Usodna zmota. Korošcu Štefanu, tovarniškemu delavcu iz Budine, se je pred nekaj dnevi sredi noči zahotelo žganja, ko se je zbudil Iz nepretrdnega spanca. Vedel je, da ima na omari steklenico žganja, ni se pa zavedal, da stoji poleg nje še ena, v kateri je salmijak. Željan krepkega požirka je v temi segel na omaro, zgrabil za steklenico in hlastno vlil vase — salmijak. Seveda je kmalu občutil zle učinke gnusne pijače, jel se je zvijati v hudih bolečinah in v nevarnem stanju so ga morali odpeljati v bolnišnico. Upati je, da okreva. Rezultat petkove seje glede preložitve živilskega tržnega prostora je vse presenetil. Odborniki so sklenili, da se nič ne sklene. Odločili pa so se, da poslušajo ljudski glas o tej zadevi. Dovolili so namreč, da krožita po ptujskem mestu dva cirkularja; v enega se naj vpišejo tisti, ki so za preložitev, v drugega pa oni, ki so proti temu. Pravico do tega glasovanja imajo samo naše vrle ptujske gospodinje, saj so one pri tem najbolj prizadete. Tista lista, ki dobi pri tem plebiscitu več glasov, zmaga, in njena volja bo uslišana. Nežni spol našega mesteca zdaj z vnemo rešuje občinske zadevščine. Lep dobaz pasje zvestobe in razumnosti V glavnem mestu Norveške se je pred dnevi odigral dogodek, v katerem sta dva psa rešila majhnega otroka očitne smrti. V predmestju Oslo-a stanuje v neki vili družina zdravnika dr. Willumsena. Zdravnik ima edinega sina, starega 3 in pol leta, ki sta ga morala oče in mati zaradi svoje prezaposlenosti in službene odsotnosti pogosto puščati samega doma. Zaradi tega je zdravnik zdresiral svoja dva psa, od katerih je bil prvi o-gromen volčjak, drugi pa majhen terrier, tako, da sta ^vesto pazila na njegovega sina. Psa sta popolnoma pravilno razumela svojo nalogo in se nista, kadar je bil deček sam v stanovanju, niti za trenutek premaknila od njega. Ko je deček pred dnevi zopet ostal sam v prostorni vili, je zašel med igranjem tudi na balkon in splezal na balkonsko ograjo. Ko se je vzpel vrh ograje, je stal pred očitnim padcem globoko na kameoiti pločnik na dvorišču. Nevarnost sta med tem še o pravem času opazila oba psa. To, kar sta psa nato storila, priča ne le o izvrstni dresuri, temveč tudi o izredni pasji inteligenci in bistroumnosti. Veliki in močni volčjak je skočil s prednjima nogama na ograjo in zgrabil s svojimi čvrstimi zobmi dečka za hlače. Deček je visel nad prepadom, toda volčjak ga je držal krepko. Mali terrier pa je med tem odhitel na cesto, kjer je z glasnim lajanjem klical ljudi na pomoč. Tedaj je.prišel po ulici neki gospod, Mali psiček se ni zadovoljil s tem, da je neprestano lajal vanj, temveč je z zobmi zgrabil njegovo suknjo in ga pri- čel vleči k vili. Gospod je začudeno gledal okrog sebe in je tedaj nenadoma zapazil, kako visi ubogi otrok nad balkonsko ograjo. Urno je odhitel v vilo in rešil dečka, dočim sta psa kot nora tekala po sobi, se igrala in prekucavala od veselja in hvaležnosti ter oblizovala svojemu malemu gospodarju ročici. Samomor s — časniki. Premnogokrat se sliši ali govori v vsakdanjem življenju o strupenosti tega ali onega časnika. Seveda se misli pri tem na strupeno pisanje več ali manj ražborifega urednika ali sotrudnika. V Nemčiji pa se je pripetil pred dnevi za-; nimiv primer samomora, pri katerem je imel odločilno smrtnonosno vlogo — čas-uiški papir. V Koburgu je policija aretirala trgovca Johanna Schererja, ki je bil osumljen, da je umoril svojega družabnika. Krivde mu sicer niso mogli dokazati, vendar pa so vse indicije govorile proti njemu in so ga zato obdržali v preiskovalnem zaporu. Čez nekaj dni pa je Scherer popolnoma izgubil živce in obupal nad življenjem. Naprosil je jetni-čarja, da bi mu preskrbel v zapor vse nemške dnevnike, ker, bi jih rad čital. Jetničar je njegovi prošnji z dovoljenjem preiskovalnega sodnika ustregel in mu prinesel velik kup časnikov. Ko se je nato jetničar odstranil, je Scherer raztrgal Časnike na drobne koščke ter nato pričel jesti papir, kakor da golta najslsst-nejšo pečenko. Kmalu pa mu je bilo puste časniške hrane dovolj, ker je Scherer nenadoma pobledel, se zgrudil na tla in se zadušil. Ko je jetniča>r prišel v Sche-rerjevo celico, je bil nesrečni trgovec že mrtev. Mali o Razno KDOR PREVOŽNJE .rebule naj se obrne na rdko Murko. Meljska cesta St 24.___________________199 GOSPODIČNA. poštena in zanesljiva, se sprej me na stanovanje v bližini kolodvora. Za protiuslugo bi v večernih urah varovala triletnega otroka. Naslov v upravi lista. 214a Drsalke brusi in ponikla dobro mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbachova ulica 14.__21 Prodam NA PRODAJ omara za obleko in perilo v zelo dobrem stanju. Vprašati v Dr. Karl Verstovškov! ulici it 6. II. nadstr. vrata 19 193 STARO VINO, 21 hi, proda Friderik Oornik. p. Jarenina._______________209 ZNAMKE. velika zbirka, na prodaj. Na-slov v upravi »Večernika«. OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen, športni, moderni model, se poceni proda. Naslov v upravi lista. 212a Stanovanje STANOVANJSKO HIŠO v Mariboru, po možnosti tudi s trgovskimi lokali, kupim takoj. Cen), ponudbe s točnim opisom in navedbo cene na upravo »Večernika« pod šifro »Takojšnja gotovina«. 210 a DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru iščem za čim prej. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Mirna stranka 33«. 215a Lokal MAJHEN LOKAL oddam. Slovenska ulica 36, Lupša. 211 Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Matija Vohl. Maribor, dne 19. januarja 1933. MARKO VOHL Dobro sfuibo dobi agilen in inteligentni? marlborian dobro vpeljan v vseh krogih, fiksna plača in provizija. Ponudbe na upravo »Večernika" pod ^Zavarovanje*. Dve veliki Lutzovi ped uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostore ceneno na prodal Interesenti naj se zglasijo v upravi .Večernika* dnevno med 9. in 10. uro. Za brezštevilne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše nad vse ljubljene soproge, mamice, tašče, gospe Agate Sadita, rol. Nemec za poklonjene vence in cvetje ter ustmene izraze so žalja, za številno spremstvo na njeni zadnji poti, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. M a r i b o r, dne 19. januarja 1933 214 Žalujoči ostali. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ kPHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Maribora