/Primorski Št. 37 (15.139) leto Li. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 _ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ T cnn I ID posneto PlAČANA VGOTOVN IOUU UK SPH). IH ABB.POST.GR. 1/50% Sklep, ki so ga ^Prejeli zunanji - nlv 1 P Ke ZVei ob)ektivno vzeto, penijo ugoden: p an)e Hrvaške ®yr°pski Integra eni stabilizira: ^r v tem delu s p»uhlz‘gpeX' “ Ld s Klep kaž skrbno gojei s« nacionalni Mesece, ce ne Prepričuje Ciril ao A_ Varni v »tram *ed zase in da ?° morali ob *rot razred 2 manj ugodni kaže —•- »vera ski sklep, ejem šprice lb sposobr Sirci na Hrvaš stili, da 1 Politika, s la vsebini V Avstriji Se en atentat, tokrat proti hrvaški manjšin DUNAJ - Avstrijo je zajel nov krvavi val rasističnega terorja. Po eksploziji bombe, ki je v nedeljo v Obervvar-tu na Gradiščanskem terjala življenje štirih Romov, je včeraj v dvojezični (hrvaško-nemški) vasi Stinac - ne daleč od Obenvarta - eksplodiral še drugi peklenski stroj. Pri tej eksploziji je bil hudo ranjen smetar tamkajšnje uprave. Notranje ministrstvo - ki je krvavi nedeljski atentat v Obervvartu sprva hotelo prikazati kot nesrečo - je včeraj sporočilo, da ni več dvoma o tem, da gre za »teror z rasističnim ozadjem«. To dokazuje tudi pismo, ki se je v včerajšnjih popoldanskih urah pojavilo prav tako na Gradiščanskem, in v katerem pisec grozi s smrtjo vsem tistim vaščanom v kraju Ollersdrof, ki imajo hrvaško ime. Na 14. strani ■ Velike ambicije Ferrari ja I z novim dirkalnikom 412T2 MARANELLO - Pri Ferrariju so včeraj predstavih novi dirkalnik 412T2, s katerim bodo v letošnjem prvenstvu formule ena poskušah poseči v boj za naslov svetovnega prvaka, ki ga pogrešajo že od davnega leta 1979, ko je prvak postal južnoafriški dirkač Jody Scheckter. Prepričani so, da je dirkalnik z oznako 412T2 boljši od avtomobila, s katerim je lani Berger zmagal v Hockeinheimu. Na 28. strani BRUSELJ Že v marcu mandat za pridruženo članstvo Hrvaške v EZ? O Sloveniji pa včeraj niso govorili - Sca-macca o Thalerjevem obisku BRUSELJ - Medtem ko Slovenije tudi včeraj ni bilo na dnevnu redu srečanja zunanjih ministrov Evropske zveze, pa je petnajsterica na tokratnem zasedanju že sklenila, da bodo Evropski komisiji podelili mandat za pogajanja o pridruženem članstvu Hrvaške. Ministri so od Komisije pričakovali, da bo utemeljitev za mandat nared že včeraj, kar pa se ni zgodilo, tako da so se morali zadovoljiti le z ustnim poročilom pooblaščenca za države nekdanje Jugoslavije van den Broeka. Ministri so Komisiji zato naložili, naj pripravi vse potrebno, da ji bodo mandat za začetek pogajanj z Zagrebom lahko potrdih na naslednji seji, ki bo 6. marca. Kar zadeva Slovenijo, je italijanski predstavnik na zasedanju ministrov včeraj izjavil, da si Italija želi, da bi Slovenija »kar se da hitro« postala pridružena članica EZ. Podsekretar v rimskem zunanjem ministrstvu Scammacca je dejal, da se kažejo »zanimive predpostavke« za rešitev bilateralnega spora, ki je doslej preprečeval italijansko soglasje k podehtvi mandata za pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije. Italijanski funkcionar je tudi tokrat posebej poudaril, da ne bo moč prezreti bilateralnih problemov, katerih vzrok je premoženje, zaplenjeno Italijanom ob koncu druge svetovne vojne; te probleme bo treba po njegovih besedah rešiti, Se preden bo Slovenija postala pridružena članica. Pač pa je izrekel zadovoljstvo spričo bližnjega (v sredo) obiska zunanjega ministra Thalerja v Rimu. V kratkem naj bi Ljubljano obiskal tudi evropski komisar van den Broek. RIM / POLEMIKA BUTT1GLIONE - LEVICA V ljudski stranki na delu zagovorniki kompromisa Pred odložitvijo Vsedržavnega sveta? RIM - Ali se bo Ljudska stranka razklala, ali pa bodo vendarle našli kompromis med tajnikom Roccom But-tiglionejem, ki se zavzema za zavezništvo z Berlusconijevo in Finijevo desnico, in strankino levico, ki je odločno podprla kandidaturo Romana Prodija na čelu levosredinskega zavezništva? Zgodovina nekdanje KD uči, da je v katoliški stranki venomer prevladala težnja po enotnosti, zaradi česar ni mogoče izključiti, da bo tudi tokrat tako. Vlogo posredovalca je včeraj prevzel Ciriaco De Mita, ki je šel rotit Buttiglioneja, naj upošteva mnenje notranje opozicije in naj ne zatre notranjega dialoga, pa čeprav iz nasprotujočih si stališč. In dejansko je bil tudi Buttiglione včeraj bolj umirjen v svojih izjavah in celo voščil Prodiju srečno politično pot. Na poti iskanja kompromisa je Buttiglione tudi dopustil možnost, da bi zasedanje strankinega Vsedržavnega sveta odložili na poznejši čas. Na 3. strani Faksimile Sonetnega venca LJUBLJANA - K praznovanju jutrišnjega slovenskega kulturnega praznika se je z včerajšnjo predstavitvijo in izdajo faksimila Prešernovega Sonetnega venca pridružilo tudi časopisno in založniško podjetje Nova revija. Publikacija, ki je izšla v tisoč izvodih, ob faksimilu prvega natisa te pesnitve v prilogi Illyrisches Blatt 1834. leta, prinaša Se osem prevodov Sonetnega venca v nemški, angleški, francoski, italijanski, hrvaški, češki, ruski in kitajski jezik. TRST Novo NZ vztraja pri politiki stare MSI TRST - Nacionalno zavezništvo misli v odnosu do Slovenije in Hrvaške vztrajati pri dosedanji nacionalistični in šovinistični politiki razpuščene mi-sovske stranke. To je prišlo jasno do izraza na sinočnji prvi javni skupščini nove stranke, ki jo je sklenil poslanec Roberto Menia. Mladi parlamentarec je v posmehovalnih in v žaljivih tonih govoril o novem zunanjem ministru Susanni Agnellijevi, ki se je prav včeraj popoldne srečala z vodjo NZ Gian-francom Finijem. Agnellijeva naj bi po besedah Menie namignila na možnost, da Italija v doglednem času umakne veto nad pridruženim članstvom Slovenije v Evropski zvezi. Potomci MSI seveda temu odločno nasprotujejo in napovedujejo ostro politično ofenzivo, če bo Dinijeva vlada »klonila pred pritiski Slovenije in nekaterih evropskih držav«. Na sinočnji skupščini so jasno opozorili notranje oporečnike, da zanje ni mesta v novi politični stranki. Na4.strani RUSKO ZAVZETJE ČEČENSKEGA GLAVNEGA OPORIŠČA Ruske sile so včeraj sporočile, da so zlomile hrbtenico čečenskega odpora v Groznem po zavzetju ključnega oporišča separatistov Trg Minutka na jugovzhodnem delu mesta. Gfin-. v /jfc; Reka Sunža: Pripadniki marincev in kopenskih čet so prečkali reko ponoči ter zavzeli položaje na vseh stavbah, ki obkrožajo trg. REUTER Imena ulic, spremenjena po letu 1991. Prospekt Avturhanova se je prej imenoval prt Čečenija: ruske sile čez reko Sundžo GROZNI, MOSKVA - Ruska tiskovna agencija Itar-Tass je sporočila, da so ruske sile včeraj popoldne prekoračile reko Sunža, ki teče skozi središče čečenske prestolnice, ter zavzele trg Minutka v jugovzhodnem delu mesta, kjer naj bi se po padcu preasedniske palače nahajalo poveljstvo čečenskih sil. »Hrbtenica čečenske obrambe je s tem zlomljena,« je dogodek komentiral neki visoki ruski častnik. Iz zahodnih virov pa se je izvedelo, da v središču Groznega še vedno potekajo siloviti spopadi med ruskimi silami in čečenskimi uporniki. Ruska vojaška letala so bom-bandirala čečenske položaje v južnem delu Groznega. Na 18. strani Danes v Primorskem dnevniku Andreatta pred volilci v Trstu Beniamino Andreatta je obrazložil, zakaj je podprl kandidaturo Romana Prodija. Stran 3 Tržaški Uoyd stečaju naproti Tržaškemu Lloydu preti stečaj. Sindikati so včeraj pozvah parlamentarce, naj posežejo v Rimu. Stran 4 Gorica noče šole za financarje Samo petnajst odstotkov anketirancev se strinja z lokacijo vojašnice na letališču Stran 9 DSL za Pakt na krajevni ravni Demokratična stranka levice predlaga Pakt za izhod iz globoke krize na Goriškem Stran 9 Dražijo se izdelki pri proizvajalcih Na gibanje inflacije bo v prihodnjih mesecih neizbežno vplivalo močno naraščanje cen, posebno živil. Stran 11 Ponatisnili »partizansko« Zdravljico Julija lani so v počastitev 50-letnice natisa v Davči in 150-letnice Prešernove Zdravljice ponatisnili »partizansko« izdajo pesmi. Stran 15 NOVICE Milanski sodniki naj bi pripravljali »napad na Finivest« MILANU - Včeraj so se sestali elani milanskega poola »Ciste roke«, ki so z državnim pravdnikom Borrellijem preučili zadnji razvoj preiskave o podkupovanju finančnih stražnikov. Sestanek, ki sta se ga udeležila tudi dva visoka funkcionarja Finančne straže, je zbudil izredno veliko pozornost novinarjev, saj se morajo sodniki odločiti tudi o položaju Silvia Berlusconija. Iz Finivesta je medtem prišla tiskovna nota z ostrim napadom na milanski pool: »Se enkrat in z istimi metodami kot v preteklosti, se pripravlja nova agresija na grupo Fininvest in na njenega lastnika.« Vrh Fininvesta močno motijo govorice, ki so zaCele krožiti v zadnjih mah o morebitnem razvoju preiskave o korupciji v vrstah finančnih stražnikov, zato izraža odločen namen, da zavrne »vse obtožbe, o katerih natolcujejo Časopisi«. Scalfaro sprejel predsednika Madžarske RIM - Predsednik italijanske republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj zjutraj sprejel madžarskega predsednika Arpada Goencza, ki se je zadržal tudi na kosilu. Srečanja se je udeležil tudi podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve VValter Gardini. »Začudenje« nad imenovanjem Caputa v komisijo o Maastrichtu RIM - Imenovanje Livia Caputa za elana komisije za revizijo sporazumov sklenjenih v Maastrichtu je izvalo več negativnih reakcij. Livio Caputo, ki bo v komisiji uradno zastopal Itahjo, je bil namreč podtajnik na zunanjem ministrstvu za časa Berlusconije vlade in se je večkrat javno izrazil proti vsebini sporazumov. V posebni tiskovni noti je Evropsko federalistično gibanje (MFE) izrazilo »začudenje in zaprepaSCenje« nad Caputovo novo zadolžitvijo. Po oceni osrednjega vodstva gibanja je Caputovo imenovanje v nasprotju z zagotovih predsednika italijanske vlade Dinija o »evropski usmerjenosti« nove vlade. Poslanec Lorenzo Strik Lievers pa je izrazil začudenje, da so tako nalogo zaupali politiku, ki nikakor ne zagovarja okrepitve vloge evropskega parlamenta. VSS danes odloča o Di Pietru RIM - Na dnevnem redu današnjega zasedanja Višjega sodnega sveta je tudi predlog senatorja Giuseppeja Pellegrina, predsednika parlamentarne preiskovalne komisije o pokolih, da bi sodnik Antonio Di Pietro »full time« sodeloval s tem organizmom. Ni sicer še znano, če bi Di Pietro želel prevzeti to nalogo, vsekakor se mora do 16. februarja, ko se bo njegov dopust končal, izjasniti, če namerava zapustiti sodstvo. Obsodili 10 naravovarstvenikov BENETKE - Sodniki so včeraj 10 elanov naravovarstvene organizacije »Grenpeace« obsodili na 20 dni zapora - lahko se pretvori v plačilo 500 tisoč lir globe - ker so 4. julija 1992 s trami skušah zapreti kanal, preko katerega je industrijski obrat Enichema v Margheri spuščal v laguno odplake. Po oceni sodnikov je slo za poskus nasilja nad privatno lastnino, Čeprav so upoštevab olajševalne okobšCine. PO NEDELJI BREZ ŠPORTA Predsednik CONI Pescante zahteva odločne korake v boju proti nasilju RIM - »Gre za grozovito sporočilo, ni mi bilo všeč in sem Se bolj zaskrbljen. Trikrat je omenjena beseda policija, neposredno govorijo o tistih, ki uporabljajo rezila.« Predsednik Conija Mario Pescante je vCeraj naredil prvi obračun »nedelje brez Sporta«, ki je sledila umoru Vincenza Spagnola, a sporočilo »ultrasov«, ki so se zbrali v Genovi, gotovo ne sodi med pozitine trenutke, ki jih sicer ne manjka, kot na primer odobravanje Evropskega sveta in še zlasti predsednika mednarodnega olimpijskega odbora Juana Antonia Samarancha. Po Pescifotejem mnenju je potreben radikalen odgovor, predvčerajšji dan, ko je v Sportu zavladalo mrtvilo, ne sme ostati nekaj folklorističnega, simboličnega. Predstavljati mora začetek boja, ki naj ne bo usmerjen le proti nepoboljšljivim kriminalcem, temveč proti vsem tistim, ki morajo poskrbeti, da se sedanji huligani ne spremenijo v prave kriminalce. V prvi vrsti je treba poskrbeti, da Maronijev dekret nadaljuje svojo pot, a glavni napor mora biti usmerjen v politično smer, potrebni so zakoni, ki bodo sledili angleškemu vzoru. »Naša država je polna bojazljivih zakonov, takih, ki jih ni mogoče izvajati,« je odkrito povedal Pescante. Nujen je torej poseg zakonodajalca, onemogočiti je treba rasistične izpade na stadionih in vse, kar lahko pelje v nasilje. Ne zadostuje torej, da kaznujejo društva zaradi »objektivne odgovorno- sti«, nujni so še drugačni posegi. Torej tudi tokrat, kot vsakokrat doslej ob raznih tragedijah, ne manjka obsojanja, zgražanja, odločnih namenov, da moramo nasilje iztrebiti. Upati je, da gre naposled zares in da nam ne bo treba kdaj drugič spet ugotavljati, da je ostalo le pri besedah. Včeraj pa so v Genovi zasliševab Christiana Cor-sina, 19-letnega milanskega navijača, ki je obsojen, da je pomagal Simoneju Barbaglii, ki ga obtožujejo umora mladega Vincenza Spagnola. Christian je obnovil dogodke izpred tedna dni, od odhoda na tekmo v Genovo do spopada s tamkajšnjimi navijači, bega in zamenjave jopica. Niegove besede se ujemajo s Simonejevim pričevanjem. Za zamenjavo jopica ga je zaprosil prav Simone, čeS da njegov preveč izstopa in bi ga kdo od tistih, ki so prisostvovali pretepu, lahko prepoznal. Povedal je, da je videl, kako je prijatelj zabodel Vincenza, vendar tedaj nihče ni mislil, da bo rana smrtna. Po zasliševanju je sodnik izključil, da bi na podlagi dosedanjih pričevanj lahko sklepali, da je šlo za načrten napad. Morda drži tudi trditev, da je Simone tokrat prvič vzel nož s sabo, ker naj bi šlo za »tvegano«.gostovanje. Zashšah so tudi vse ostale, ki so vpleteni v preiskavo. Na sodišču sta se prikazala tudi Vince-zov oče in teta, nameravala sta se zahvahti sodniku za njegovo prizadevanje. Ker je bil preveč zaposlen z zasliševanji, sta odšla domov. Posledice azbesta bo človek čutil še naslednjih trideset let RIM - Vse do leta 1992, ko so z zakonom prepovedali uporabo azbesta, so to snov zelo široko uporabljali pri termičnih izolacijah. Ze sredi ’80. let so drugod po Evropi prepovedali rabo azbesta, ker so odkrili, da je izredno škodljiv za zdravje. Vdihavanje vlaken namreč povzroča raka na pljučih, točneje zelo redko rakasto oboljenje na plevri. V Italiji so evropsko normativo sprejeli z zamudo v začetku tega desetletja, od takrat pa se število rakastih obolenj vrste mezoteliom na pljučni mreni, ki ga imajo za neoporečnega pokazatelja vdihavanja azbestnih vlaken, iz leta v leto veča, ker se to obolenje razvije šele 30 let po vdihavanju azbesta. Izvedenci pa se celo bojijo, da se bodo v prihodnjih desetletjih primeri rakastega obolenja zaradi azbesta še povečali prav zato, ker so azbest prepovedali! Na prvi pogled gre za absurd, vendar pa ni tako: ko so azbest prepovedali, so ga odstranili iz železniških vagonov, iz ladij, od streh in zunanjih površin poslopij, od grelcevin grelnih napeljav. Na tisoče ton azbesta so vzkladišCili, vendar ne po pravilih, ki jih predvideva zakonodaja Evropske zveze, pač pa »po italijansko«. Od Časa do časa odkrivajo velika skladišča azbesta, ki niso sploh zavarovana in veter raznaša vlakna tudi na velike razdalje. »Neprimerno vzkladišCenje azbesta bi lahko povzročila več rakastih obolenj na pljučih, pa tudi na jajčnikih, kot sama uporaba azbesta v letih, preden so ga prepovedali«, je dejal Pietro Comba, epidemiolog, ki je sodeloval pri analizi posledic uporabe azbesta v Italiji. Primerno vskla-diščenje po vseh predpisih je sicer zelo drago, vendar, ugotavlja dr. Comba, bo vsa družba morala vložiti neprimerno večja finančna stredstva za (brezupno) zdravljenje onih, ki jim bo neprimerno vskladiščeni azbest povzročil raka. Izdelali so zemljevid, iz katerega je razvidno, katera so področja, kjer je bilo največ primerov rakastih obolenj zaradi azbesta. Na zemljevidu izstopa 60 občin, kjer so zabeležili nadpovprečno število teh primerov. Največ jih je v Liguriji, v Piemontu in v Furlaniji - Julijski krajini. Po mnenju strokovnjakov so to območja, kjer so izdelovali potniške železniške vagone, ladje ali pa proizvode za gradbeništvo na podlagi zmesi cementa in azbesta. V Piemontu so v kraju Casale Monferrato zabeležili desetkrat veC primerov rakastih obolenj od azbesta, kot v vsedržavnem povprečju, kjer beležijo en sam primer vsakih 100 tisoč prebivalcev: Ladjedelnice so očitno botrovale porastu tega obolenja v Trstu in TržiCu in to tako pri moških, ki so v ladjedelnicah delali, kakor tudi pri ženskah, verjetno ker so vdihavale vlakna, ki so jih delavci prinesli domov na oblekah. V Trstu bi moralo biti po statistikah samo 22 primerov tega raka pri moških in 15 pri ženskah. V resnici so jih zabeležili 97 oz. 20. V TržiCu so zabeležili podoben podatek: namesto predvidenih 7 primerov pri moških in 2 pri ženskah, jih je doslej bilo 34 oz. 3. V deželi izstopa tudi kraj San Daniele del Friuli, kjer so zabeležili 3 primere te smrtne bolezni, na mesto 0.5 primerov, ki jih predvideva vsedržavno povprečje. V tem primem je verjetno kriv azbest, ki so ga rabili pri termični izolaciji skladišč, v katerih zori znani pršut. PRVO SREČANJE MED NOVO VLADO IN SV. STOLICO FIRENCE / 25 PREVENTIVNIH PRIPOROV Susanna Agnelli pri vatikanskem državnem sekretarju msgr. Sodanu VATIKAN - Mednarodna politika in »nekatera vprašanja skupnega interesa«, kot navaja skopo tiskovno poročilo, so bili v središču včerajšnjega »vljudnostnega obiska« novega zunanjega ministra Susanne Agnelli pri vatikanskem državnem sekretarju msgr. Angelu Sodanu (na sliki AP). Poročilo vatikanskega glasnika Joa-quina Navarra navaja samo še, da so se prvega uradnega stika med Vatikanom in novo vlado Lamberta Dinija udeležili še nadškofa Re in Tauran ter šef kabineta Giancarlo Aragona in rimski veleposlanik pri Sv. Stolici Bruno Bottai. Nič bolj zgovorno ni bilo sporočilo Famesine, ki pa ni pozabila poudariti »prisrčne in tesne odnose med Italijo in Sv. Stobco«. Kako je hranilnica iz Firenc financirala mafijska podjetja Vpleteno brat bivšega ministra Previtija in bivši podprednk VSS FIRENCE - Sodnica za preliminarne preiskave iz Firenc Le-tizia Di Grazia je včeraj izdala 25 nalogov o preventivnem priporu; obenem je izdala 6 nalogov, s katerimi prepoveduje prejemnikom opravljanje poklica. Operacija se nanaša na finansiranje v višini 75 milijard lir, ki ga je florentinski banCni zavod Cassa di risparmio dodelil podjetniški skupini Giambra. Po prvih informacijah so sodna obvestila prejeli bratje Giambra, bivši generalni direktor bančnega zavoda Giovanni Pagliai, bivši podpredsednik Višjega sodnega sveta Ugo Ziletti, funkcionar zavoda Ugo Bertocchini ter brat bivšega obrambnega ministra Giuseppe Flesca Previti. Kot se je izvedelo, so bili nalogi o preventivnem priporu potrebni zaradi nevarnosti, da bi »organizirana kriminalna skupina« zagrešila podobne prekrške na škodo drugih bančnih zavodov. Med aretiranimi so podjetniki, profesionalci in vodilno osebje bančnih zavodov, ki so se združili -po mnenju preiskovalcev- v združenje za zločinske namene, ki je slonelo na izkoriščanju desetin podjetij; le-ta so bila ustanovljena z namenom, da bi prejemala finansiranja s strani bančnih zavodov. Vse to tudi na osnovi političnih prijateljstev, ki se »gibajo« v zakulisju preiskave, ki se bo po predvidevanjih še močno razvila. Včerajšnja operacija se je odvijala v tem scenariju: po nepotrjenih vesteh pa naj bi bil glavni cilj operacije podjetniška skupina bratov Micheleja, Giuseppa in Arcangela Giambre, ki je bila že pred desetimi leti vpletena v preiskavo florentinskega sodstva zaradi sodelovanja z mafijo. Sicer pa so bratje Giambra že imeli opravka s sodstvom lanskega junija pod obtožbo združevanja v zločinske namene. Sedež florentinske hranilnice (foto AP) -J*!M_/SEJO vsedržavnega sveta bodo morda odložili Ali je v Ljudski stranki še možen kompromis? Med Buftiglionejem in levico po se boj nodoljuje RDVI - Ali je za Ljud ftranko nastopil Cas r^Jega obračunavanja Četrtek bi se moral ses sedižavni svet, na k rem naj bi prišlo do s Pada med tajnikom E • —•_____________ I . ’ J-^ W11 rvjL-LAV. „j, )e v prejšnjih ocno podprla kan Romana Prodi , iu levosredinskep vazništva. p1.^a zdaj pa Se ni gc t ,s® bo ta organ r< i . , y sedanjih razr i bil namreč fron Popad neizbežen okristjani - ali bivi okristjani - pa bo’ 1° Posredovanj ograjevanje sporov, ASe. govori o mort ožitvi zasedanja. „ ^jnik Buttigl sekakor - vsaj za zdi aamerava popusti ' P6t obtožuje stra“’' vrco, Ha o„ L: __ r^oiojnimi str ®gani, preden ji Prodijevo kandic drugi strani pa gbone dodal, di vek miru« pa tr »naša stranka dr ske tradicije, ki j 0 bolj ljubi mi: d°«. Toda mi Zdanju tajnika 8oCe graditi sai ®aosti«. Prav zati 'hinavskih ko: ov<<’ ampak nit aaarhije. PaC pa snl°n6 Zag0t°vi Ljudske stranke. Proti kompromisom je tudi Buttiglionejev tesni sodelavec in predstavnik strankine desnice Roberto Formigoni. Po njegovem mnenju ni nevarnosti, da bi se LS razklala, ker so jo tisti, ki so podprli Prodijevo kandidaturo, dejansko že zapustili. Ti ljudje, je dejal Formigoni, »se niso sprijaznili z dokončnim porazom vsakršne možnosti zavezništva na levo«, zdaj pa »naj pokažejo, kaj so sposobni storiti sami.« Romano Prodi medtem počasi in vztrajno gradi svojo kandidaturo po različnih tirih: s pripravljanjem programa, s tkanjem zavezništev, z zbiranjem »ekipe«. O svojem delu pa nerad govori z novinarji. Glede »ekipe« ni na primer hotel potrditi, a tega ni niti demantiral, da bi vanjo rad vključil tako bivšega milanskega tožilca Anto- nia Di Pietra kot sedanjega direktorja »L’Unita« Wal-terja Veltronija. Nekaj svojih idej glede programa pa je razkril Enzu Biagiju med njegovo večerno oddajo na Rail, kateremu je povedal, da je stopil v politično areno, ker je zaznaval v Italiji »preveč hudobije, preveC napetosti«, zaradi katerih je bila občutena potreba po pomiritvi duhov. Prodi je tudi razkril svoje poglede na razlike med desnico in levico: danes je predvsem v »tolmačenju svobode in solidarnosti«. V mislih ima predvsem levi center (nemškega tipa), ki bi bil veliko bolj solidaren in občutljiv do problemov ljudi. Kaj pa Prodi predlaga Italijanom? »Moj osnovni predlog, ki ga bo treba nato razčleniti, je “lahka” država, ki pa bi močno angažirala državljane in ki bi Prodi, kdo je to? BIM - Romano Prodi, kdo je to? Po sondaži, ki jo je tržaška SWG izvedla za tednik Famiglia Cristiana, skoraj polovica Italijanov ne pozna človeka, ki je hil predsednik IRI in se zdaj kandidira za vodjo levosredinskega zavezništva, ki naj na prihodnjih volitvah premaga Berlusconijevo in Finijevo desnico. SWG je v petek zvečer povprašala 1.060 oseb in ugotovila, da kar 49,6 odstotka anketirancev sploh ne ve za Prodija, 17,2 odstotka pa je za njegovo ime zvedelo Sele v zadnjih dneh, potem ko se je javno spustil v politično areno. Med anketiranci, ki so izjavili, da poznajo Prodija, je 41,8 odst. vsaj načelno pripravljenih glasovati zanj, 40,9 je načelno proti, v dvomu pa je 17,3 odst. vprašanih. ustvarjala mreže solidarnosti. Treba je torej na novo zgraditi državo, nehati z birokracijo, sprostiti ideje državljanov, ampak tudi razložiti, da država ni neka divja vas.« Prodijevo kandidaturo na Čelu levosredinskega zavezništva je včeraj medtem odločno podprl bivši predsednik poslanske zbornice in ugledni predstavnik DSL Giorgio Na-politano: »Prodi je eden najboljših možnih kandidatov za vodenje široke koalicije, ki bi bila alternativna levici,« je dejal. Zelo pozitivno pa je Prodijevo kandidaturo ocenil tudi predsednik progresistiC-nih senatorjev Cesare Salvi, ki je med drugim podčrtal dejstvo, da kandidatura ni nastala znotraj neke stranke. Zdaj pa se je treba lotiti tistega, je nadaljeval Salvi, kar je bilo do sodaj zanemarjeno: »Treba je začeti razpravljati o idejah in programih, okrog katerih naj bi strnili najprej občane in šele nato stranke«. Toda »demokratična koalicija ne sme biti koalicija proti Berlusconiju, paC pa je treba povedati, kaj ta koalicija namerava storiti, če bo vladala.« Prodijeva kandidatura pa ne navdušuje Severne lige, kot je tudi včeraj potrdil milanski župan Mar-co Formentini, ki se boji »radikalizacije politične scene«. Formentini je tudi napovedal, da se bo Liga na prihodnjih deželnih volitvah predstavila sama. LJUDSKA STRANKA / ANDREATTA V TRSTU »Prodi izhaja iz naše kulture« Načelnik skupine LS v poslanski zbornici za referendum v stranki ali za izredni kongres Beniamino Andreatta med svojim posegom na Pomorski postaji (foto KROMA) »V ekonomiji sem pogosto zagovarjal desničarske teze, toda politična omika mi ne dopušča, da bi križem rok sprejemali uveljavljanje vsevprek nekega Čudnega desničarskega nagona. Seveda bi radi videli, da bi ta država postala učinkovita, a ne, da bi zato postala zasebna lastnina... Od tod pobuda, da se iz kulture centra proti Berlusconiju dvigne kandidat, kakršen je Romano Prodi... Mislim, da ga za svojega Čutijo vsi pravi in danes tolikanj razpršeni krščanski demokrati. Prav zato bom jutri (tj. danes po bralčevem Času, op. p.) na seji vodstva stranke predlagal široko preverjanje, recimo referendum med vpisanimi ali pa izredni kongres.« Tako je povedal načelnik skupine Italijanske ljudske stranke v poslanski zbornici Beniamino Andreatta, ko je sinoCi spregovoril v kongresnem središču na pomorski postaji v Trstu pred številnim občinstvom. Povabilo ga je tržaško vodstvo stranke, da bi prišel poročat svojim volilcem o delu v parlamentu in sploh na torišCu italijanske politike, saj je bil na lanskih marčnih volitvah izvoljen v Furlaniji-Julij-ski krajini. Prišel pa je kot ena izmed osebnosti, v katere je ta Cas uperjena pozornost celotne italijanske politične javno- sti, saj je bistveno pripomogel, da se je pred nekaj dnevi Prodi odločil, da na italijanskem političnem prizorišču nastopi kot Berlusconijev protikandidat, a to se je zgodilo na način, da se danes Ljudska stranka nahaja na robu razkola. Andreatta je v daljšem in briljantnem govoru podrobneje obnovil dogodke, ki so pripeljali do njegove geste. Podčrtal je, da je kandidatura Prodija že tako avtonomno dozorevala in da je sam le to skušal doseči, da se ne bi rodila povsem izven Ljudske stranke in celo proti njej. V razpravi se je izkazalo. da se večina tržaških strankinih aktivistov strinja s kandidaturo Prodija, saj je prav gotovo Čutenju in mišljenju krščanskih demokratov bližji Prodi kot Berlusconi. Toda mnogi so An-dreatti tudi očitali, da bi kandidaturo Prodija morala postaviti celotna stranka in ne le en njen del, povrh še v kontra-poziciji s strankinim tajnikom Roccom Butti-glionejem. Marsikateri razpravljalen je Andreat-ti kar odprto čestital za vsebino politične iniciative, večina pa je bila kar hudo zaskbljena, da ne bi nespoštovanje pravil privedlo do dokončnega poloma stranke. PISANJE BORISA GOMBAČA V DNEVNIKU TRIESTEOGGI Časopis prepoznaš že Po prvi strani. Primer: dnevnik TriesteOggi je Preteklo soboto na prvi sb-ani v barvnem okviru naznanil včerajšnji posvet na temo: Preokret Nacionalnega zavezništva: ideje, Vrednote in perspektive, na katerem so spregovorili tržaški veljaki nove franke posl. Roberto Menia, Sergio ressi, Pariš Lippi in Fulvio Sluga, j^ngi, oziroma prvi tržaški dnevnik II viccolo ni odmeril dogodku niti vrsti- TriesteOggi je v soboto, med dru-81®. posvetil cel uokvirjen stolpec pisanju Borisa GombaCa, predsednika Slovenske gospodarsko-prosvetne skupnosti. To je bil pravzaprav Boris Combač 2. - nadaljevanje, saj je pisec že dan prej razlil na Časopisni papir Prti del svoje nadaljevanke z oznanil-Jdni naslovom Potni list za vstop v kvropo. Potni list, o katerem govori izvede-nec iz Ricmanj, je seveda tisti, ki ga Slovenija še išče, da bi postala polnopravna evropska država. Gombač tudi Pove, zakaj ga ni še našla, a o tem kasneje. Edini slovenski komentator v desničarskem časopisu začenja svoje raz-rnišljanje o potnem listu pri imeno-Vanju novega slovenskega zunanjega rninistra. Z njim so se »nekdanji ko-rnunisti ponovno ustoličili na ministrstvu za zunanje zadeve,« je ugotovil. V . ornetrskem, 85-vrstičnem odstavku jnnato pisec nagnetel malce vsega: od drnovska, ki bo imel »popoln in nepo- V Ricmanjih »hranijo potni list za Evropo« sređen nadzor nad delovanjem uradov v Gregorčičevi,« do odnosov med Ljubljano in »raznimi slovenskimi komponentami manjšine v Italiji,« od »pravic slovenske manjšine, ki so bile vedno v drugem planu,« do »lobbystičnih interesov, za katere se zanimajo sodst-. va v obeh državah« in do »operativnih central tostran in onstran meje, ki so začele pravcato ofenzivo proti tistim silam, ki že leta zahtevajo svobodne in demokratične volitve znotraj manjšine, da bi izvolili lastne predstavnike.« Konec prvega dejanja. O potnem listu -ne duha, ne sluha. Drugo dejanje: zaCenja se s stavkom, ki vsiljuje dvom v strokovnost strokovnjaka iz Ricmanj. Dobesedno prevedeno: »Zdravi del političnega in gospodarskega življenja v Sloveniji in demokratične sile manjšine, predvsem tiste, ki so osnovale Kartel svoboščin, so že 27. marca lani izrekli svojo sodbo o delovanju italijanskih političnih sil, ki so 40 let naivno podpirale, kar jim je bilo predlagano.« 27. marca lani so bile res volitve, na katerih so se italijanski državljani izrazili svoja volilna mnenja, a bolj malo verjetno je, da bi 27. marca tudi »zdravi del političnega in gospodarskega življenja v Sloveniji... izrekel svojo sodbo o delovanju italijanskih političnih sil« Ko bi tako bilo, bi biti priča škandalu meddržavnih razsežnosti, grobemu vmešavanju v notranje zadeve, kupo-prodaji glasov. Bog ne daj, da bi Di Pietrovi nasledniki izvedeti za gornji stavek. Morda bi celo povohali pri našem izvedencu, odkod njemu tako detajlne informacije... Clankar je malce naprej namignil, da se je za slovenskega zunanjega ministra ura zgodovine ustavila pri letu 1945. Zakaj? Ker je preteklo sredo sprejel »samozvane slovenske predstavnike«. Takoj nato se je clankarju zapisal besedni bumerang, ki si ga je vredno ogledati. Spet dobesedni prevod: »Slovenci sprejemajo na znanje in prosijo preko strani dnevnika TriesteOggi, da bi italijanska vlada, predsednik vlade Dim in zunanja ministrica Agnellijeva storiti isto, s tem, da bi zahtevali od slovenskega zunanjega ministra, naj spoštuje svobodo mišljenja in delovanja Slovencev v Italiji...« Prvič: močno dvomim, da bi Slovenci rade volje in prešerno izkoriščali strani TriesteOggi za svoje prošnje komur koli, kot to počenja Boris GombaC. DrugiC: verjetno bi moral sam pisec - še pred novim ministrom - spoštovati delovanje Slovencev v Italiji s tem, da bi ga omogočal, ne pa onemogočal s prizivi na deželno upravno sodišče, ki so slovenski javnosti dobro znani. Kaj pa potni list iz naslova? Nanj je treba, kot v dobro zrežirani kriminalki, počakati prav do konca. Tako piše (v dobesednem prevodu) v zadnjem odstavku 2. nadaljevanke: »V pričakovanju, da bo gospod Thaler pokazal, da ima vse tiste kvalitete, o katerih je govoril v številnih nedavnih intervjujih takoj po imenovanju za zunanjega ministra, hranimo potni list za Evropo mi.« (!) Prav tako: »mi«. Ati - v italijanskem originalu: »... il passaporto per TEuro-pa lo custodiamo noi.« Tisti »noi« mnogo pove. Starejši bralci gotovo ne bodo prezrti fonetične podobnosti z mussolinijevskim vzklikom »A noi!« A glej si ga zlomka: tako so še pred nekaj leti na protislovenskih manifestacijah po tržaških mestnih uticah z dvignjeno iztegnjeno roko vzklikati tudi Roberto Menia, Pariš Lippi in Fulvio Sluga, o katerih je TriesteOggi v soboto pisal na prvi strani. Ubogi GombaC, mednarodno-poti-tični komentator: tudi v naklonjenem desničarskem Časopisu je bil izrinjen na četrto stran. In ob tolikšni očitni diskriminaciji si še njegova ligaška tovariša Carli in Kocman upata namigovati, da je postal TriesteOggi »zvočnik tistih predstavnikov slovenske manjšine, ki iščejo pri manifestiranju svojega političnega oporekanja edinole lastno korist...« MK Komu verjeti: tržaški ali furlanski Severni ligi? TRST - Pod naslovom »Previdnost za Slovenijo v Evropo« je dnevnik TriesteOggi v nedeljski številki objavil staliSče tržaške Severne lige o vprašanju pridruženega članstva Slovenije v Evropski zvezi. V njem Severna liga izraža velike pomisleke - v bistvu nasprotovanje - nad asociacijo Slovenije v EU, v tonih in z argumentacijami, ki jih ne slišimo več niti iz ust predstavnikov neofašističnih krogov in Nacionalnega zavezništva. Z vstopom Slovenije v Evropo bi Italija pripeljala le dodatni del nemškega kapitala, piše Severna liga, ki se potem spušča v »zgodovinsko analizo« slovenskega naroda vse do Tita, »ki je bil komunist, a predvsem protiitalijanski nacionalist«. Slovenija je le na papirju demokratična država, med njo in Hrvaško ne teče dobra kri, »kot pričajo skoraj dnevni spopadi med obmejnimi enotami (!)«. Kvečjemu Slovenija lahko vstopi v Evropsko zvezo skupno z ostalimi državami bivše SFRJ... Taka in podobna stališča torej izraža tržaška Severna liga. Stališča, ki res ne potrebujejo komentarjev, a ki odpirajo vrsto vprašanj, začenši z vprašanjem: komu naj verjamemo? Ali furlanski Ligi, ki se zavzema za vstop Slovenije v EU, ali pa njenim tržaškim somišljenikom, ki so na liniji Menie in Nacionalnega zavezništva? GOSPODARSTVO / POZIV SINDIKATOV Usoda Tržaškega Uoyda v rokah pariamentarcev Finmare zagrozil: konec mesečo nu preti stečaj Tržaškemu Lloydu, nekoč prestižni in svetovno znani plovni družbi, teče voda v grlo. Preti mu stečaj. Finančna družba Finmare, pod okrilje katere sedaj spada, je zagrozila, da bo 28. februarja začela stečajni postopek, če ne bo mogoče dobiti izhoda iz sedanje krize. Stečaj bi pomenil pravo gospodarsko katastrofo ne le za 450 uslužbencev Lloyda in njihove družine, pač pa tudi za številne zasebnike, ki poslujejo z Lloydom, in za tržaško luko: 40 odstotkov vsega kontejnerskega prometa v pristanišču zagotavljajo prav Lloydove ladje. Pomagajte Lloydu, to je bil poziv, ki je izšel iz včerajšnje tiskovne konference sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL o hudi krizi tržaškega brodarja. Namenjen je bil tržaškim parlamentarcem in parlamentarcem iz vse dežele, da bi v Rimu zastavili svoj glas v bran »bolnika«. Pokrajinski tajnik prevoznikov FILT-CGIL Fabio Sanzin je obrazložil celotno zadevo. Obračun zadnjega poslovnega leta je zadovoljiv: predčasne upokojitve in ugodna svetovna konjunktura so zajezile pri-mankljaj. Kljub temu se Lloyd nahaja pred dvema hudima vprašanjema, ki bi lahko onemogočila vsak poskus njegove oživitve: finančno stanje podjetja je zelo težko, predvsem zaradi zadolžitve pri družbi Finmare, podjetje pa ne razpolaga z zadostnim kapitalom. Prejšnji minister za prevoze je zavrnil načrt Finmare o preosnovi italijanskih plovnih družbe, klub temu pa se finančna družba še vedno zavzema za združitev Lloyda z genov- sko pomorsko družbo Ita-lia. Taka rešitev - pravijo sindikati - bi bila za tržaškega brodarja in Trst samomorilska, saj bi bilo Jadransko morje pahnjeno v ozadje italijanskih plovnih povezav. Sindikalni predstavnik je nakazal nekaj možnih rešitev. Parlament naj najprej spremeni v zakon odlok o rekapitalizaciji Lloy-da in Italie. S približno 60 milijardami lir bi si plovni družbi opomogli. Rekapitalizaciji nasprotuje Evropska zveza, češ, da gre za prispevek podjetjem. Sindikati ga pojmujejo drugače: kot investicijo za realizacijo točno usmerjenega načrta: lastninjenja. Nekaj tujih družb se namreč že zanima za odkup Lloyda. Drugič: družba Finmare bi morala reorganizirati javno brodovje, a ne tako, kot je načrtovala doslej Parlamentarci so prisluhnili sindikalistom o zadevi Tržaškega Uoyda (foto Križmančič) (združitev Lloyda z Ita-lio), pač pa z ovrednotenjem doslej preveč zanemarjene Jadranske poti. Sicer - opozarjajo sindikati - bo postala Jadranska pot izključna domena tujih brodovij. Tretjič: pri sanaciji in lastninjenju Lloyda bi morala Dežela odigrati večjo in pomembnejšo vlogo od dosedanje. Parlamentarci iz Trsta in iz Dežele Magris, Bratina, Ruffino, Niccolini in Menia so pozorno sledili orisu sedanjega položaja in nakazanim rešitvam. Ko je bila dana njim beseda, je Niccolini najprej ponovil, kaj je doslej storil kot član poslanske komisije za prevoze, napovedal je novo vprašanje ministru za prevoze in dodal, da bo imel mogoče konec tedna sveže informacije o vsej zadevi. Ruffino je predlagal srečanje vseh deželnih parlamentarcev z novim ministrom za prevoze. Menia je potožil, da je bil s prejšnjim ministrom v tesnejših stikih kot pa s sedanjim, predlagal pa je tudi poseg Dežele. Bratina je bil kategoričen: zahtevati moramo srečanje s predsednikom vlade, ki je tudi zakladni minister, kot zakladni minister pa ima vpliv na IRI, ki je večinski partner družbe Finmare, je poudaril. Sindikalni predstavniki so se strinjali z njegovim predlogom, saj je navsezadnje prav predsedstvo vlade pred meseci podpisalo s tukajšnjimi sindikalnimi in gospodarskimi silami ter krajevnimi upravami sporazum o posegih na Tržaškem, da bi se izvlekli iz hude gospodarske krize. PRVA SKUPŠČINA »NOVE « STRANKE Italijo-Slovenija: NZ enako kot MSI Posl. Menia še »sanjo« o italijanski Istri V odnosu do Slovenije bo Nacionalno zavezništvo zagovarjalo do podrobnosti isto nacionalistično in šovinistično politiko kot pokojna MSI. Tistega, ki je mislil ali upal, da bo »post-fašistič-na stranka« ubrala novo pot, je na sinočnji prvi javni skupščini Nacionalnega zavezništva jasno demantiral poslanec Roberto Menia. V njegovih besedah ni bilo slišati najmanjših sprememb -ne v tonih, še manj pa v vsebini - v primerjavi s stališči, ki jih je do Slovenije vseskozi zagovarjala MSI. V nekaterih zadevah je bil Menia (verzija NZ) še ostrejši od Menie (verzija MSI). Se posebno, ko je v posmehljivih in v žaljivih tonih govoril o novem zunanjem ministru Su-sanni Agnelli (ki se pri hoji pomaga s palico in ki Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Tret Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Tret, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ^ FUNDACIJA G. ANANIAN / POMOČ LJUDEM V STISKI Denar za nosečnice in mladoporočence Fundacija »Gregorio Anardan« daje v letošnjem letu na razpolago več podpor, bodisi za mladoporočence kot za noseče matere (ah tiste, ki so rodile po 31. decembru lani) ter za družine, ki so se znašle v stiski. Tistim, ki se poročijo v letošnjem letu, so namenih 8 podpor po 6 milijonov lir. Prošnja mora seveda ustrezati nekaterim pogojem, v prvi vrsti, da mladoporočenca že dve leti prebivata v tržaški občini. Poleg tega ob zapadlosti razpisa ne smeta še dopolniti 30. leta starosti. Denar bodo zainteresiranim izplačati, če bodo dokazati, da so se poročiti do 31.12 letos. Pri dodedljevanju podpor bodo vzeti v poštev družinske razmere posameznikov, ker samo formalna regularnost prošenj fundacije ne obvezujejo. Prošnji na navadnem papirju morajo priložiti vrsto dokumentov (anagrafsko potrdilo prosilca z datumom bivanja v tržaški občini, italijansko državljanstvo in družinsko članstvo, gospodarski položaj vseh družinskih članov prosilca za leto 1993, plačilno ovojnico ati fotokopijo pokojninske knjižice, morebitne druge koristne dokumente). Za nosečnice (ati matere, ki so rodile po 31.12.1994) bodo razdeliti 16 podpor po 3 milijone tir. Tudi zanje veljajo zgoraj omenjeni pogoji (bivališče, družinske razmere, dohodki, plačilna ovojnica itd.). V primeru, da otroka šele pričakujejo, je potrebno zdravniško potrdilo o nosečnosti. Šestnajst podpor po poldrugi milijon pa so nameniti družinam, ki so se znašle v prehodnih in hudih težavah (izredni stroški ati pa izpad prihodkov in podobno). Prosilec mora biti polnoleten, glede ostalega pa veljajo omenjeni pogoji (dveletno bivanje v tržaški občini, plačilna ovojnica, gospodarski položaj vseh članov družine itd.). Prosilec mora nadalje priložiti dokumente glede dogodka, ki mu je povzročil težave (če dokumentacija ni možna, mora izrecno obrazložiti, kaj se mu je primerilo). Prošnje je treba predložiti osebno (svetujejo, da se poslužijo posebnega formularja) do 12. ure 1. marca letos na urad v Ul. Pascoti 31 (tel. 3736303), kamor se zainteresirani za podrobnejše informacije lahko obrnejo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. od blizu spominja na ministre južnoameriških državic...), ki se je prav včeraj sestala z Gianfran-com Finijem. Agnellijeva je, po besedah Menie, vodji NZ namignila na možnost, da bi Rim v kratkem umaknil veto nad pridruženim članstvom Slovenije v Evropski zvezi. »Ce nam je uspelo ustaviti ministra Martina, nam bo uspelo ustaviti tudi Agnellijevo«, je zarohnel poslanec, ki je tudi zagrozil, da bo se bo Trst uprl morebitnim italijanskim koncesijam Ljubljani. Dini in Agnellijeva naj torej nikakor ne sanjata o odpiranju do Slovenije, medtem ko je Menia (satirični časopis Cuore ga je prekrstil za dorotejskega balilo) priznal, da še dalje sanja o italijanski Istri in Dalmaciji. Teh skritih sanj nam ne bo odvzela niti nova stranka, je bistvu dejal mladi poslanec, potem ko je prebral daljše poročilo o Sloveniji, Hrvaški in Istri, ki ga je imel na nedavnem ustanovnem kongresu NZ v Fiug-giju. V njem Menia sicer uvodoma ugotavlja, da novi mednarodni scenariji in razkroj SFRJ odpirajo nove možnosti za mir in za pravičnejše odnose, o katerih pa v poročilu ni ne duha ne sluha. Italija se mora nasprotno s Slovenijo in Hrvaško pogajati na trdih osnovah, ne glede na Osimo, ki ga je čas prehitel, ter pri tem uporabiti tudi veto nad vstopom dveh novih držav v Evropsko zvezo. Istrski begunci imajo pravico ne samo do odškodnin, a tudi do vrnitve zapuščenega imetja, medtem ko bo treba v Istri, na Reki in v Dalmaciji na novo ustvariti italijansko tkivo in identititeto, ki je bila žrtev etničnega čiščenja. Menia se zavzema za realno zaščito Italijanov v Sloveniji in Hrvaški po zgledu zaščite, ki jo v Italiji uživajo Južni Tirolci, NZ pa podpira ustanovitev avtonomne istrske regije. Do tukaj torej Menia, ki se očitno boji, da bi ga do Slovenije in Hrvaške mogoče kdo ne prehitel na desnici. V mislih je imel najbrž samozvano Fronto Italijanov, ki je na sobotni skupščini (na njej je sodeloval tudi poslanec Gual-berto Niccolini) obtožila Finijevo stranko, da se postopoma izneverja svojemu italijanstvu in svoji protislovensko usmeritvi. Menia je sinoči, kot se temu pravil, postavil »piko na i« in s tem jasno dokazal, da je Nacionalno zavezništvo, vsaj na Tržaškem, pravzaprav le nova obleka za mi-sovsko stranko. Sinočnja zelo dobro obiskana skupščina v hotelu Savoia je bila namenjena tudi utišanju vseh tistih, ki so si »upati« postaviti v dvom razpust MSI in ustanovitev nove stranke. Deželni svetovalec Sergio Giacomelli in nekdanji občinski svetovalec Mauro Di Giorgio sta torej jasno obveščena: če bosta vztrajala pri kritikah na račun nove stranke resno tvegata izključitev. Na to možnost je vse »oporečnike« v začetku zelo jasno opozoril načelnik deželne svetovalske skupine Sergio Dressi. »Ideološko« poročilo je na sinočnjem srečanju imel Claudio de Ferra, ki je iz predala znova potegnil na dan korporativizem in njegovo družbeno ter politično vizijo. Namesto fašizma se bo nova stranka naslanjala na to »filozofijo«, saj je v desničarskem bloku tudi edina stranka, ki premore svojo idejno vizijo in seveda lastno organizacijo-»Forza Italia« namreč obstaja le dokler obstaja Berlusconi, potem pa bo skoy pnela kot pomladanski sneg. Nacionalno zavezništvo sprejema antifašizem kot vrednoto, a le tistega, ki temelji na liberalnih in demokratičnih osnovah-Medtem ko ne sprejema antifašizma, ki so ga zagovarjati komunisti, »ki so podprli Titovo zasedbo Trsta in upati, da bo Jugoslavija segala do Benetk«. Sandor Tence ~fl|sf70SREDNJA PREŠERNOVA NOVI PREDSEDNIK / ADALBERTO DONAGGIO NOVICE Rešimo ustanove! Na pobudo ZSKD, ZSKP in Slovenske prosvete , Proslavljanje letošnjega dneva slovenske i ture ne bo pretežno slovesno, temveč pred-jjsem borbeno. Na pobudo osrednjih organizacij ljubiteljske kulture, se pravi Zveze slovenskih "jjuturnih društev v Ita-. )i> Slovenske prosvete ^ Trsta in Zveze sloven-p6katoliške prosvete iz gorice, bo v nedeljo v trstu prireditev ob Prešernovem dnevu s Pornenjljivim naslovom Pan pravic slovenske kulture. Na letošnji osrednji proslavi v n^askem Kulturnem domu bo namreč glavna Pozornost namenjena vt°gi in položaju Gla-, ene matice, Narodne tu študijske knjižnice, raziskovalnega inštituta ^lori in Dvojezičnega dolskega centra v Spe-tru. Kot že vsakdo ve, Sre za nadvse pomembne ustanove Slovencev v daliji, ki jim zaradi nevzdržnega finančnega Položaja grozi zaprtje. V zadnjem času je bilo za prebroditev sedaiije izredno hude stistke ouienjenih ustanov izpeljanih več pobud oz. ®ečanj, po oceni prirediteljev osrednje prosla-ve v Prešernovem imenu pa je bilo prav, da je Ponoven protest-poziv tzrečen tudi v nedeljo Popoldne z odra Kultur- nega doma. Istočasno pa je to dodatna priložnost, ua se tudi pripadniki manjšine soočijo z vso ostrino in težavnostjo Položaja omenjenih Ustanov. Pri osrednji Proslavi v Kulturnem domu bi moralo sodelo- vati tudi Slovensko stal- no gledališče, katerega finančni položaj je tudi kritičen, vendar pa zaradi notranjih nesporazumov člani gledališča na nedeljski prireditvi ne bodo nastopili. Slavnostna govornika letošnje osrednje Prešernove poslave sta predsednika dveh organiza-cij-pobudnic, in sicer Ace Mermolja za ZSKD in Marij Maver za Slovensko prosveto. V kulturnem programu pa bodo nastopili harmonikarski ansambel Synthesis 4 in Godalni orkester Glasbene matice (obe skupini zastopata to ustanovo), moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja in recitatorji, H bodo v veznem tekstu podali oris položaja ogroženih kulturnih ustanov Slovencev v Italiji in brali tudi odlomke iz del nekaterih tukajšnjih slovenskih avtorjev. Med temi bo seveda posebna pozornost dana Alojzu Rebuli, letošnjemu Prešernovemu nagrajencu, in njegovemu umetniškemu opusu. Priprava celotnega veznega teksta z izborom avtorskih besedil in režija predstave sta bili zaupani Aleksiju Pregar-cu. O delu »neumetniških« kulturnih ustanov - GM bo svoj glas na nedeljski prireditvi povzdignila s pomočjo svojih uveljavljenih glasbenikov - bodo pričale tudi razstave, M jih bodo NSK, Slori in špetrsM šolski center pripravili v Kulturnem domu. Predali posle na Trgovinski zbornici Pozitivni obračun inž. G. Tombesijo Med krajšo slovesnostjo je včeraj opoldne dosedanji predsednik Trgovinske zbornice, inž. Giorgio Tombesi (na sliki desno), predal posle novemu predsedniku, ki ga je prejšnji teden imenovala predsednica deželne vlade Alessandra Guerra. Novi predsednik je, kot je znano, dolgoletni predsednik združenja tržaških trgovcev Adal-berto Donaggio. Star je 55 let in je diplomiral iz ekonomije. Inž. Tombesi, ki je bil tudi izvoljen v parlament na listi Krščanske demokracije, je bil na čelu tržaške Trgovinske zbornice polnih deset let, od aprila 1984. Na včerajšnji slovesnosti so Tombesiju izročili spominsko kolajno, nekdanji predsednik pa je podal krajši obračun svojega predsednikovanja: ustanova se je v zadnjem desetletju okrepila, pridobila je na ugledu doma in po sve- Adalberto Donaggio in Giorgio Tombesi (F. KROMA) tu, vzpostavila je koristne mednarodne zveze in se finančno utrdila. »Spoštoval sem obljubo, ki sem jo dal na začetku svojega mandata: nikoli nisem pri vodenju Trgovinske zbornice sprejel pritiskov s strani politič- nega sveta.« Podobno misel je izrazil tudi novi predsednik Donaggio, ki sprejema, je dejal, predsedstvo zbornice »v popolni avtonomiji, brez političnih pritiskov s kakršnekoli strani«. SSK / V DEVINSKO NABRE2INSK1 OBČINI Za revizijo regulacijskega načrta Občina bi se morala zavzeti za uresničitev obrtne cone V soboto se je sestalo sekcijsko tajništvo Slovenske skupnosti za občino Devin-Nabrežina in obravnavalo vrsto vprašanj, s katerimi se spopada krajevna stvarnost. Tajništvo se je zavzelo, da bi občinska uprava v skladu s svojim programom začela že večkrat napovedano revizijo splošnega regulacijskega načrta. Po mnenju tajništva je nujno potrebno vnesti večji red in kakovost v urbanistični razvoj občine in mediti prepotrebne ustrezne infrastrukture (ceste, kanalizacijo, metan in druge usluge). V ta namen bi bila zadostna že delna revizija normativa za rezidenčna območja. Tajništvo je tudi mnenja, da bi si morala občinska uprava v večji meri prizadevati za ovrednotenje krajevnih gospodarskih dejavnosti in spodbujati nove možnosti razvoja. Pri tem velja opozoriti na nerešeno vprašanje obrtne cone, ki ga je treba čimprej rešiti v korist celotne občinske stvarnosti. Tajništvo je razpravljalo o velikem pomenu, ki ga imajo kulturna in športna društva zlasti za slovenski živelj v občini ter sklenilo, da bo tudi preko svojih predstavnikov v občinski upravi pomagalo reševati številna vprašanja, ki ovirajo njihovo delovanje in razvoj. M.T. DSL: danes razprava o tržaškem zdravstvu Področna sekcija »N. Bethune«, ki je pristojna za zdravstvo in delovna skupina za zdravstvo, ki delujeta v sklopu DSL, prirejata danes, ob 18. uri, na sedežu v Ul. S. Spiridione 7 srečanje z razpravo, na kateri bo sodeloval deželni svetovalec DSL Giorgio Mattassi na temo: Kakšne perspektive za tržaško zdravstvo po odobritvi zakona št. 40. Zdravstvo: jutri na Kontovelu Studijski in raziskovalni center N. Tommaseo prireja jutri, v okviru srečanj z avtorjem, ob 19. uri, v društveni gostilni na Kontovelu, srečanje z razpravo na temo: Tržaško zdravstvo po zadnjih ukrepih, od glavne bolnišnice do leta 2000. Uvodno poročilo bo imel Umberto Maddaleni. Sodna preiskava o fojbah: sodnik je precej pesimist Namestnik javnega tožilca Giorgio Nicoli bo jutri v Rimu srečal kolego Gianfranca Mantellija, ki se, podobno kot on, ukvarja s preiskavo o kraških fojbah. Nicoli je pred odhodom v Rim priznal, da bo na osnovi zbranih podatkov zelo težko dodatno osvetliti tragedijo fojb. V tržaško preiskavo naj bi bili doslej vpleteni dve osebi, ki pa sta bili leta 1945 mladoletni. Tiskovna agencija ANSA poroča, da obstajajo konkretne možnosti za arhiviranje tako tržaške, kot rimske preiskave o fojbah, ki sta dvignili precej prahu v javnih občilih. Dražba za vzdrževalna dela v telovadnici v Miljah Miljska Občina je objavila razpis za izvedbo rednih vzdrževalnih del v kopalnich in slačilnicah telovadnice »G. Pacco« na Drevoredu D’Annunzio v Miljah. Izklicna cena dražbe je 15 milijonov lir (vključno z IVA). Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo do tehničnega urada in urada za okolje (v torkih, četrtkih in sobotah od 9. do 11. ure). V petek in soboto deželni kongres Zveze zadrug V petek in soboto, 10. in 11. februarja bo na Pomorski postaji 8. deželni kongres Zveze zadrug iz naše dežele, ki se bo odvijal na temo: »Vrednote zadružništva za obnovo Italije«. Kongres se bo začel v petek ob 16. uri s poročilom deželnega predsednika Enoreja Casanove, sledili pa bodo pozdravi predstavnikov institucij in gostov. V soboto, od 9. dalje, bodo besedo imeli delegati, kongres pa se bo zaključil ob 17. uri s posegom podpredsednika vsedržavne Zveze zadrug Sandra Bonelle. Prihaja »Turek v Italiji« Po velikem uspehu, ki ga je doživela Puccinijeva opera »Boheme«, se v Verdiju pripravljajo na novo operno uprizoritev. Tokrat bo na vrsti Rossini z eno svojih najboljših komičnih oper, to je s »Turkom v Italiji«, ki so jo enkrat samkrat uprizorili v Trstu, in to pred nič manj kot 180 leti. Premiera bo v soboto, 11. februarja ob 20. mi. Dan prej ob 18. mi pa bo v avditoriju muzeja Revoltel-la predstavitev dela. Govoril bo muzikolog in glasbeni kritik Espressa Giovanni Carli Ballola. Poročilo Unicef o slanju otroštva i V četrtek, ob 17.30, osta Gigliola Della Ma-MJ3, Članica deželnega bora Unicef in Giorgio arnburlini, elan Urada a kooperacijo Burla, Predstavila v Novinar-krožku »Poročilo nicef ’95 o stanju o-P?s!-Va v svetu« in »Pro-1 dejavnosti Urada za Mednarodno kooperacijo«. F Unicef objavlja vsako teto obširno poročilo o panju otroštva v svetu. Iz 6 osnjega izhaja, da po-eg blagostanja v zahod-13 državah obstajajo eruergenčne situacije, Predvsem zaradi vojn, ki adevajo milijone otrok, oročilo je tudi izziv vla-am in javnemu mnenju, Posebej pa poudarja sla-° voljo v socialnih po-ogih in v neizvajanju ednarodne konvencije Pravicah otroštva. TURIZEM / NOV VODNIK Znanost kot atrakcija Včeraj so na sedežu Podjetja za pospeševanje turizma v Trstu na tiskovni konferenci predstavili novo knjižico z naslovom »Trieste at a glance« (»Trst pod drobnogledom«). Gre za ličen tmistični vodnik, ki ga je mistična ustanova pripravila za obiskovalce in začasne prebivalce našega mesta, med katerimi so posebno številni znanstveniki, ki občasno sodelujejo v miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko, v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, na univerzi in na številnih drugih znanstvenih ustanovah ter inštitutih. Tiskovne konference so se udeležili tudi mnogi visoki predstavniki omenjenih ustanov. Sam vodnik pa poleg splošnih informacij o mestu in okolici prinaša koledar prireditev in pobud, ki jih bo Podjetje za pospeševanje turizma pripravilo v teku tega leta prav za turiste. Gre za vodene obiske kulturnih in naravnih znamenitosti, pa tudi samih znanstvenih centrov, ki torej odigravajo pri zadevi tudi aktivno vlogo. Turističi delavci med drugim pripravljajo pakete po znižani ceni, ki bodo prav gotovo posebno vabljivi za študente in sploh za mlade turiste. Na sporedu bodo med drugim razna predavanja in srečanja z znanstveniki. Na tak način namerava Podjetje za pospeševanje turizma podrobneje seznaniti zunanji svet s tržaškimi znanstvenimi ustanovami, ki prav gotovo predstavljajo zelo zanimiv, a, žal, še vedno premalo znan aspekt naše stvarnosti. Tržaški tedni o prehrani V vseh prodajalnah Delavskih zadrug v Trstu, Gorici, Cervinjanu in San Giorgiu di Nogaro bodo od 9. do 25. t.m. promovirali, pod naslovom »Trieste da Gusta-re«, proizvode 18 prehrambenih podjetij iz tržaške pokrajine. Pobudo so sprožila sama podjetja, ki so posegla pri Trgovinski zbornici, da bi podprla krajevno proizvodnjo, kot je sicer že storila lansko leto. »Tržaški prehrambeni tedni« so pobuda, ki bi jo po namerah prirediteljev lahko v kratkem ponovili tudi v Avstriji, glede na uspeh, ki ga je bila deležna predstavitev lanskega oktobra v Gradcu. Podrobneje bodo pobudo predstavili na tiskovni konferenci, ki bo jutri, ob 17. uri, na sedežu Trgovinske zbornice. VČERAJ V PRISTANIŠČU Delavec padel in si zlomil nogo Kaže, da je prečkal tračnice ter nerodno stopil - Zaposlen je pri zunanjem podjetju Pristanišče, ali bolje VII. pomol, je bil včeraj spet prizorišče nesreče na delu. Prve informacije o nezgodi so bile dokaj skope, zbali smo se, da gre za kaj hujšega. Se pred nedavnim je namreč na VH. pomolu izgubil življenje en delavec, dva druga pa sta bila zelo hudo ranjena. Marsikdo je začel praviti, da je tamkajšnje področje kot uročeno. Na srečo tokrat ni bilo tako hudo, življenje 40-let-nega Massimiliana Gorlata sploh ni v nevarnosti, vendar bo potreboval precej časa, predno si bo opomogel. V katinarski bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilcem Rdečega križa, so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 50 dneh. Ugotovili so, da si je zlomil piščal in golenico na desni nogi. Gorlato, ki je zaposlen pri nekem zunanjem podjetju, je prečkal tračnice, ko naj bi se spotaknil in nerodno padel. Motorno kolo v avtomobil V trčenju med motornim kolesom in avtomobilom je običajno motociklist tisti, ki potegne krajši konec. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, a s to razliko, da se avtomobila sploh ni dotaknil. Kaže namreč, da je 34-letni Nicola Viterbo padel, ker se je avtomobilu (Y10) skušal izogniti. Do nesreče je prišlo na križišču med Istrsko ulico in Ul. Trissino. Viterba in njegov kavvasaki je pri padcu zaneslo v tamkaj parkirani renault 5, ki je ostal poškodovan. Z rešilcem Rdečega križa so ranjenca odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer se bo zdravil petnajst dni. Izvide o nesreči so opravili mestni redarji. Poziv Bozzolove žene Scalfaru Carla Bozzolo še niso izpustili. Propadel je tudi poskus, da bi v zameno za 200 milijonov lir pomoči, ki jo je zbralo združenje Asit na pobudo pediatra Marina Andoli-ne, dosegli osvoboditev Bozzole. Muslimanske oblasti iz Bihaća so sicer pomoč sprejele, Bozzole pa niso izpustile. Bozzola je prestal kazen, na katero je bil obsojen, in sicer mesec dni zapora. Ni torej več v arestu, ni pa niti svoboden, da bi se lahko vrnil domov. Očitno je zadeva bolj zapletena, predvsem niso jasni odnosi združenja Asit s srbsko stranjo. Bozzolova žena Radmila, ki je po rodu Srbkinja, je naslovila na predsednika republike Scalfara poziv, naj posreduje za osvoboditev moža. DEVIN / DR. RAFKO DOLHAR NA PREŠERNOVI PROSLAVI ZGONIK / NASTOP ANSAMBLA ROMPOMPOM^- »Kulture ne smemo samo proslavljati« No večeru so nostopili vsi trije domoči pevski zbori Pevski zbor Fantje izpod Grmade med enim od svojih koncertov (Foto KROMA) KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC Družabno srečanje v Skednju »Slovenci smo eden redkih ali mogoče celo edini narod, ki pozna praznik kulture. Toda kulturo ni dovolj proslavljati, treba jo je živeti, postati mora življenjski stil. To pa pomeni, da se ne smemo zadovoljiti, da iz okolja, v katerem živimo, samo črpamo. Vanj moramo tudi nekaj iz svojega prispevati.« Tako je med drugim povedal dr. Rafko Dolhar, ko je preteklo soboto kot slavnostni govornik nastopil na Prešernovi proslavi v Devinu. Kulturni večer se je odvijal v dvoranici zadruge Grmada ob številni udeležbi domačinov in prebivalcev sosednjih vsi. Udeležence je uvodoma pozdravila predsednica Dekliškega zbora Devin Ivanka Pahor, nakar je zapel o-troški zbor Ladjica pod vodstvom Olge Tavčar. Po slavnostnem govoru dr. Rafka Dolharja je tri pesmi zapela dekleta pod vodstvom Hermana Antoniča, nakar je dr. Dolhar spet prišel na vrsto, a tokrat kot avtor knjige o znamenitem alpinistu Ju-liusu Kugyju Od Trente do Zajzere, ki je nedavno izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. O knjigi je spregovoril časnikar Marko Tavčar, odlomke iz nje pa je bral Gregor Pertot, nakar je nekaj besed o njenem nastanku povedal še sam avtor. Večer je zaključil nastop Fantov izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Proslava je res lepo uspela, udeleženci pa so se po njej zadržali še veliko časa v prijetni družabnosti. Dokaj številni ljubitelji narodno-zabavne glasbe so tokrat z dobrim občutkom zapuščali dvorano športno-kulturnega centra v Zgoniku. Med več kot dveurnim nedeljskim koncertom ansambla Rompompom so res prišli na svoj račun in potešili svoje hrepenenje po pristni domači glasbi. Se zelo mlad dolenjsko-gorenjski ansambel, ki je tokrat doživel krstni nastop na Tržaškem, je pred leti nastal na pobudo Nika Zlobka, ki si je v svoji 30-letni karieri pridobil veliko izkušenj z Beneškimi fanti in Lojzetom Slakom, sedaj pa je »postavil na noge« po mnenju izvedencev enega najperspektivnejših slovenskih ansamblov. Pravijo, da se Rompom-pomove delnice strmo dvigajo na borzi sloven- ske narodno-zabavne glasbe in ta umetniški vtis so vrli izvajalci nedvoumno potrdili v Zgoniku. Mojstrsko obvladanje inštrumentov, izvajalska spretnost, uigranost in vokalna barvitost /-članskega kolektiva omogočajo zelo prefinjeno tolmačenje različnih glasbenih zvrsti, tako da široki razpon zajema od prevladujoče poskočne domače glasbe pa vse do lahke in evergreen glasbe, skratka za vse okuse in vse starostne pasove. Rompompom, ki ga karakterizira polno zvočno izražanje s poudarkom na trobilih, je že veliko natopal v Nemčiji in Italiji, je pa posebno priljubljen v Sloveniji in se je povzpel na sam vrh televizijske oddaje »Lojtrca domačih« z izvirno sk- ladbo »Bele strmine«, ki jo najdemo na pred kratkim izdani kaseti. Program je povezoval znani humorist Slavko Podboj, ki je svoja izvajanja popopral z duhovitimi skeči. V vlogi ciganskega para sta tudi nastopila in živo zaplesala člana folklorne skupine Kres iz Novega mesta. Ob poslušanju lepih viž in motivov, glasbenih virtuozizmov ter tople vokalne interpretacije Metke Aleš in Marka Pezdirca, je minil kot bi trenil ta prijeten večer, ki ga je priredila glasbena zadruga Ars nova pod pokroviteljstvom restavracij Božo z Repentabra in od Fernetičev ter cvetličarne Miki iz Nabrežine. Za 26. marec je spet v Zgoniku napovedan koncert skupine Plava trava zaborava. (B) Skedenjsko kulturno društvo Ivan Grbec je priredilo v nedeljo popoldne za svoje člane in prijatelje lepo družabno prireditev. Takih so naši ljudje potrebni, saj imajo tako možnost, da se med seboj srečajo, pogovorijo, društvo samo pa ima možnost, da utrdi svoje stike s člani in prijatelji. V tem primeru je prireditev izzvenela tudi kot priprava na 15-letni-co delovanja škedenjske-ga ženskega pevskega zbora, ki ga požrtvovalno in uspešno vodi Boža Hrvatič. Pevke in vsi člani društva Grbec si seveda želijo, da bi bila proslava čim lepša in čim slovesnejša. Kulturno društvo Ivan Grbec se skupno z društvom Kolonkovec-Zenjan in Domom Jakoba Ukmarja pripravlja tudi na skupno proslavo Dneva slovenske kulture, ki bo tokrat 5. marca v prostorih škedenjskega društva. To bo že dvanajsto leto, ko bodo tri društva skupno praznovala slovenski praznik kulture, in tudi tokrat ga bodo povezali z glasbo, petjem in recitacijami. N.L. Glora Feidman v četrtek v Mleli Smatrajo ga za enega največjih živečih klarinetistov na svetovnem glasbenem prizorišču. Giora Feidman je dejansko že postal glasbeni mit in ga primerjajo slavnima Bennyju Goodmanu in Sidneyu Beche-tu. Feidman, ki trenutno živi v Izraelu in igra kot prvi klarinet v orkestru iz Tel Aviva, bo v četrtek ob 21. uri nastopil v gledališču Miela na pobudo Zadruge Bonawen-tura in Glasbene šole 55. Koncert se uvršča v niz prireditev z naslovom »Potovanje v kulturo ji-diš«, ki potekajo do 6. marca v Mieli. Izbira Feidmana za ta niz je še posebno posrečena,'saj je izraelski glasbenik posvetil del svojega življenja raziskavam tradicije židovske glasbe Klezmer. NABREŽINA Boljši signali za prenosne telefone Pred nekaj tedni je telefonsko podjetje Telecom postavilo v Nabrežini 30-metrski železni drog, kateremu bodo kmalu dodali še anteno. Visoki drog vidimo že iz daljave in stoji ob cesti, ki pelje v občinsko telovadnico. Razvidno je, da ni namenjen oddajanju radijskih ali televizijskih valov, saj so s tovrstnimi antenami posejani predvsem griči v okobci mesta. Komaj dvignjeni drog je v bližini telefonske centrale in bo služil za ojačenje do sedaj prešibkih signalov pri prenosnih telefonih. Državno telefonsko podjetje se je za postavitev antene odločilo potem, ko so se zahodnokraški porabniki mobitela pritože-vali, da so telefonski signali zelo šibki. To jim je ustvarjalo težave pri vsakodnevnem klicanju in sprejemanju. Pri Telecomu so nam zagotovili, da antena nikakor ne bo ško- dovala zdravju prebivalstva, tričnih valov. Sicer pa so saj bo oddajala izredno državni zakoni glede tega ze-majhno kobčino radioelek- lo strogi. (MG) MAČKOLJE Zadnja pot Gizele Smotlak Prejšnje dni so v Mačkoljah pokopali Gizelo Marušič - vd. Smotlak, najstarejšo vaščanko, ki bi bila letos dopolnila 94 let. »Večna begunka« bi jo lahko imenovali, saj je prestala težave in grozote prve in druge svetovne vojne, okusila življenje v izgnanstvu, za časa fašizma pa stalne grožnje s strani fašistov, ki so ji tudi zažgali dom. Ze mladost pokojne, ki se je rodila v Opatjem Selu, je bila polna revščine, preganjanj in še drugih težav, ki so jo prisilile, da si je iskala službo v Trstu. Tu je spoznala Antona Smo-tlaka, se z njim poročila in imela šest otrok. 2e nekaj tednov po poroki je moral mož zbežati v Jugoslavijo. Vsa družina je potem sodelovala v osvobodilnem boju: dva sinova sta se borila kot partizana, oče in eden od sinov sta bila po zaporih, hčerka Dragica pa je bila kurirka in kot taka povezana s petimi ustreljenimi dekleti iz Prebenega. Vse te težave, skrbi in preganjanja niso pokojnice zlomile. Vse je preživljala z velikim pogumoma. Smrt dveh sinov - Aleksandra v letu 1993 in Cvetka v letu 1994 in smrt dveh zetov, so bili tudi zanjo, sicer tako močno in pogumno, le prehudi udarci. Začela je bolehati, hirati, dokler je ni pobrala smrt. Veliko število domačinov, ki se je udeležilo pogreba, je bilo dokaz, kako je bila pokojnica priljubljena in spoštovana v vasi, v kateri je preživela večji del svojega življenja. Naj ji bo lahka domača zemlja. Neva Lukeš -fŽDRUŽENJE MITTELEUROPA U Pri Sv.Ani so se spomnili obletnice Kugyjeve smrti Na pobudo kulturnega združenja Mitteleuro-Pa so se v nedeljo dopoldne na pokopališču pri Sv.Ani spomnili 51.obletnice smrti planinca, pisatelja in glasbenika Juliusa Kugyja. Pobudo za kratko spominsko slavnost je dalo združenje Mitteleuropa. Ob Kugyjevim grobu je spregovoril tajnik združenja Mazzoli, ki je poudaril, da je Pokojni kulturnik in alpinist Se danes za zgled vsem tistim, ki si prizadevajo za prijateljstvo, za sožitje in za razumevanje med različnimi narodi. Spominske slavnosti so se udeležili tudi novoizvoljeni predsednik tržaškega občinskega sveta Ettore Rosato, ki je pozdravil v imenu vseh mestnih svetovalcev, slovenski občinski svetovalec Igor Dolenc in predsednik Slovenskega planinskega društva Lojze Abram. Pred slavnostjo na pokopališču pri Sv.Ani so v cerkvi nemške katoliške skupnosti darovali mašo v spomin na Kugyja. Seminar o gledališču V tem tednu se bo zaključil seminar, ki ga je Stalno gledališče La Contrada priredilo tudi letos za tržaške višje srednje šole v okviru pobude »Povabilo v gledališče 95«, da bi mlade približalo gledališki umetnosti ter jim prikazalo celoten proces nastajanja gledališke predstave, od trenutka ko igralec in režiser dobita tekst v roke, ' do uprizoritve. Letos so za praktični prikaz izbrali tekst znamenitega francoskega režiserja Eriča Rohmerja »Trio v E molu«. Po prvih srečanjih, ki šo potekala po šolah in so igralci brali tekst (prva faza nastajanja predstave) in nato vajah na odru, so si dijaki včeraj lahko ogledali Rohmerjev film v Cristallu, v petek pa si bodo ogledali dokončano predstavo. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 7. februarja 1995 RIHARD Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.19 - Dolžina aneva 10.00 - Luna vzide 10.46 in zatone ob 0.46. Jutri, SREDA, 8. februarja 1995 PREŠERNOV DAN vreme VČERAJ OB i URI: temperatura zraka 8,5 stopinje, zraCni tak 1022,8 mb narašča, veter vzhodnik 2 km na Ur°’ vlaga 72-odstotna, Uebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,3 sto- ROJSTVA in smrti RODILI SO SE: Michael °ua, Beniamino Bene-etti, Michel Piccinino. UMRLI SO: 80-letna .na Maier, 57-letni Da-aVu*10 Rusato, 66-letni Aldo Faiman, 81-letna Ucia Trento, 71-letna Ni-ves Minca, 77-letni Fran-Cesco De Marinis, 86-let-jra Fernanda Bastiani, 86-I na Caterina Minca, 94-®tni Giovanni Malalan, 1-letna Eleonora Fattuta, -letni Antonio Cancia-j11, 69-letna Pierina Co-0rubin, 86-letni Ezio La-PP.vig, 74-letna Nerina p rilo, 73-letni Giovanni astoldi, 78-letni Mario ls°n, 68-letna Lidia Sor-goni. LEKARNE Od ponedeljka, 6., do “®delje, 12. februarja Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od m.OO do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Vene- ZmNABREZINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II burne della paura - The River VVild«, i. Meryl Streep, Kevin Bacon. EXCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazio-ni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v Časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul- Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. ZVEZA ZVEZA SLOVENSKE PROSVETNA SLOVENSKIH KATOLIŠKE ZVEZA KULTURNIH PROSVETE DRUŠTEV SLOVENSKE KULTURE POBUDI 5E PRIDRUŽUJEJO: ELA5BENA MATICA SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA DVOJEZIČNI ŠOLSKI CENTER V ŠPETRU Nedelja, IB. februarja 1395, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu KD FRAN VENTURINI v sodelovanju s COš Mara 5amasa priredi proslavo SLUZMEKBG&i danes, ob 20. url v Centru A. U. Miro pri Domju Gostuje ZPZI L Grbec iz Skednja EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 22.10, 22.00 »Belle al bar«, r.-i. Alessandro Benvenuti, i. Eva Robin’s. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Time Cop«, i. Jean Claude Van Damme. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Kika«, r. Bedro Almodo-var, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.1.5, 22.15 »Ca-merieri«, i. Paolo Villag-gio, Diego Abatantuono. NAZIONALE 4 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quat-tro matrimoni e un funera-le«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Ingordigia anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »The Mask« r. Jim Carrey. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »II toro«, r. Carlo Mazzacurati, i. Diego Abatantuono, Roberto Citran. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sirene«, i. Hugh Grant. Zadnji dan. a PRIREDITVE KD . VODNIK vabi na proslavo ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo jutri, ob 20. uri v društvenih prsotorih v Dolini. Nastopajo učenci osnovne šole P. Voranc in dijaki nižje srednje šole S. Gregorčič, dekliški zbor V. Vodnik pod vodstvom I, Tulla. KD LONJER KATINA-RA prireja ob dnevu slovenske kulture KINO ALJOŠE ŽERJALA v društvenih prostorih v Lonjerju jutri, ob 20.30. Vabljeni! V četrtek, 9. t. m. bo SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST proslavilo PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE s predstavitvijo najvažnejših za planinstvo pomembnih del: Rafko Dolhar - Od Trente do Zaj-zere; Jelinčič - Pod svinčenim nebom; Henrik Tuma - Dalla mia vita; Dušan Jelinčič - Le notti stellate. Po uvodnih besedah prof. Nade Pertot, bodo o knjigah spregovorili: avtorja in prevajalec prof. Marjan Vončina. Vabljeni v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20, ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja jutri, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 PRIREDITEV OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE SODELOVALI BODO: prof. J. Baša z uvodno besedo, recital Stane Raztresen, glasbeno točko bosta pripravila gojenca Glasbene matice: violina - Matej Santr, klavir - Tatjana Jercog iz razreda Jagode Kjuder. Vabljeni! ZDRUŽENJE STARŠEV osnovne sole Prosek vabi v soboto, 11. t.m., ob 18. uri v Kulturni dom Prosek na ogled igrice MESTNI GODCI. Izvaja mladinska skupina SKD Primorec. SKD TABOR in TK GALERIJA ob dnevu slovenske kulture v soboto, 11. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah RUDOLF SAKSIDA. Odprtje razstave ob 10-letnici umetnikove smrti. Predstavitev Franko Vecchiet. Predvajanje kratkega filma Rudolfa Sakside. Nastopata MPZ in 2PZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. KD VESNA vabi v soboto, 11. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirka v Krizu na KONCERT harmonikarskega ansambla “Synthesis 4“. Vodi prof. Claudio Furlan. KD RDEČA ZVEZDA in SK KRAS vabita na DAN SLOVENSKE KULTURE, ki bo v petek, 10. t. m., ob 20. uri v Saležu. Nastopajo: vokalna skupina S tu ledi, Silva Perčič in Franka Slavec (predstavitev kraške noše), L. Furlan (harmonika), Atilij Kralj (poezija) ter MPZ Rdeča zvezda. Vabljeni! ZADRUGA KD Prosek -Konovel in SD Primorje priredita v nedeljo, 12. t. m. v Kulturnem domu na Proseku ob 18. uri KONCERT MIX ORKESTRA S PEVCI. Nastopjači bodo izvajali izvirne skladbe 3. festivala slovenske popevke v Trstu. Vabljeni! KD LIPA s sodelovanjem bazovskega mladinskega krožka priredi KONCERT ob dnevu slovenske kulture v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Bazov-skem domu. Gostuje ZPZ I. Grbec iz Skednja. Vabljeni! KD PRIMORSKO priredi v soboto, 11. t.m., v srenjski hiši v Mačkoljah, ob 20. uri PREŠERNOVO PROSLAVO. Gost večera je MPZ V. Mirk - Prosek Kontovel. Vabljeni. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) J OBVESTILA GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ sporoča, da poteka na osnovni Soli v Ricmanjih predvpis za šolsko leto 1995/96 in sicer: do 17. t. m. (izključene srede in sobote) od 16.30 do 19. ure v tečaje glasbene vzgoje za predšolske in otroke od 6. leta dalje z individualnim poukom trobil, pihal, tolkal in komp.klavirja. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Nabrežine organizira v četrtek, 9. t.m., ob 16.30 na kmetiji Radovič v Nabrežini PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL organizira v soboto, 18.t.m., ob 17. uri v hotelu Sistiana PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni. KONZORCIJ DOC Kras vabi na srečanje z vodilnim kleti Castelvecchio g. Bignucolom v četrtek, 9.t.m., ob 19.30 v Kraškem muzeju. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - obvešča člane, da so roki za vložitev prošenj za premestitve naslednji: prof. višjih šol do 10. t.m.; osebje A.T.A. do 11. marca: Kandidate, ki so se prijavili k natečaju na osnovi izpitov in uradnih listin ( dne 22.2.1995), da je šolski skrbnik poslal vsem didaktičnim ravnateljstvom okrožnico v kateri jih vabi, da naj začasnim suplentom omogočijo udeležbo na natečaju. Profesorje nižjih in višjih šol, da je do 28. t.m., čas za predstavitev prošenj za vključitev v pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc v šolskih letih 1995/96, 96/97, 97/98. Obrazce za prošnje in informacije nudi tajništvo - tel. 370301. Danes praznujeta 25-letnico poroke Lojzka in Silvan Corbatti Iskreno jima čestita »klapa« E3 ČESTITKE Danes praznuje svoj 14. rojstni dan ALENKA STOKA s Kontovela. Iz vsega sreča ji želijo, da bi bila vedno zdrava in da bi se ji izpolnile vse Zelje,nona Albina, nona Zora ter teti in strici iz Prečnika. MALI OGLASI V NABREŽINI in Se-slajnu prodajamo hiše dvojčice 210 k v. m, stanovanje in klet, zemljišče 500 - 600 kv.m. Riviera, tel. 994490 BOŽJE POLJE - prodajamo vilo z bazenom in 1000 kv.m zemljišča, stanovanje in kletni prostori: 280 kv.m. Riviera, tel. 224426. V KRIŽU prodajamo dvonadstropno hišo z veliko teraso in dvoriščem. Riviera, tel. 224426. PRODAM po ugodni ceni skoraj novo pohištvo za opremo pisarne. Tel. 368633-4 od 10 do 17. ure. ISCEM traktor v dobrem stanju,od 20 do 25 KM s prikolico, plugom in frezo. Telefon 53420 ob večernih urah. SLUŽBO išče marljiv in vesten fant, star 21 let, vojaščine prost, z vozniškim dovoljenjem, srednješolsko izborazbo, dobrim zanjem slovenskega in italijanskega jezika, željan delati. Tel. St. 368230. MLADA žena, delovna, poštena, išče zaposlitev kot hišna pomočnica ali otroška varuška. Tel. št. 229389. ISCEM stare razglednice ali risbe iz Podgore, St-mavra, Oslavja in Pevme ali zanimivosti iz teh krajev za objavo v zborniku, ki je v pripravi. Zanima me material izpred prve svetovne vojne. Osebno jamčim za vračanje materiala. Vlado Klemše, Rupa, 54 - So-vodnje ob Soči - tel. St. (0481) 882079 ( v večernih urah) ali (0481) 533382 med delovnim časom. DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU išče natakarico/ja max 19 let. Tel. na št. 225039 od 18. do 20. ure. PODJETJE import/ex-port zaposli osebo s prakso v uvozno/izvoznih operacijah ter odličnim obvladanjem slovenskega in hrvaškega jezika. Pisati na Publiest Srl pod šifro ‘Tmport/Export, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst. VZGOJNO ZAPOSLITVENO središče Mitja Cuk zbira volno in blago. Za pojasnila kličite po 13. uri na tel. št. 327114. 2e v naprej hvala. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. št. 814550. NUDIM lekcije iz angleščine in slovenščine dijakom višjih srednjih šol. Tel. st. 55293 v večernih urah. PRODAM lada niva, letnik ’90 v dobrem stanju, bele barve. Tel. št. 228932. PRODAM fiat uno fire, rdeče barve v dobrem stanju, letnik ’88 po ugodni ceni. Tel. St. (040) 229353 v večernih urah. PRODAM majhno zbirko starih kamnitih izdelkov (stopa, sod, pomivalno korito in drugo) Ogled v Doberdobu, UL Boneti 2. PRODAM stare predmete ( kolesa od vozov, itd.) Tel. št. 228547. MINI TERME v centru Trsta: fango, parafina, masaža, laser, ultra zvok, in-terfenčni tok in drugih 34 terapij. Danes lahko preko KRUT-ove posvetovalnice. Pojasnila: KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 od 9. do 12. ure ter od 14. do 17. ure, razen sobot. OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku. BORIS IN PEPI SANCIN (Sarnek) imata v Dolini odprto osmico. Točita belo in črno vino. OD DANES DO PUSTA ima odprto osmico Pernarčič Boris, Medja vas 7. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Gizele Marušič Smotlak darujeta Idle Tul in Zofija Tul z družinama 100.000 lir za KD Primorsko. Namesto cvetja na grob Gizele Marušič Smotlak daruje Ada 50.000 lir za KD Primorsko. Namesto cvetja na grob Gizele Marušič Smotlak darujeta Elko in Ervina Tul 30.000 lir za KD Primorsko. V spomin na taščo oz. nono Gizelo Marušič Smotlak darujejo Valerija 50.000 lir ter Danica, -Iztok in Saša 100.000 lir za KD Primorsko. Člani in prijatelji, zbrani na veselem srečanju darujejo 209.000 lir za ZPZ Ivan Grbec. Adalgisa Biekar daruje 50.000 lir za KD in ZPZ Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Josipa Grudna darujejo družine Rogelja 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Josipa Grudna daruje podjetje Velox 100.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. V spomin na Štefanijo Calegari daruje nečak Franko Milič z družino 200.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Josipa Grudna daruje Franko Milič z družino 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na teto Milko Vlah-Zrinščak darujeta Alex in Sergij Požar 100.000 lir za SZ Zarja. Kot partizanov moj grob naj bo. Nasa zastava ovija naj moje telo. Le veter in ptice naj Žalno pojo in zvezda rudeča naj sije močno. V 94 letu starosti nas je zapustil naš oče, ded in praded partizanski borec in komandir Ivan Malalan (MICE ST A VALEN) Žalostno vest sporočajo sinovi Milan, Livio in Lucijan z družinami Pogreb pokojnika bo jutri, 8. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ulici Costa-lunga k spomeniku padlim v NOB iz Trebe, nato pa na trebensko pokopališče. Žalovanju se pridružuje Marcela Trebče, Maribor, 5. februarja 1995 Sekcija PDS - DSL Zorko Kralj iz Trebe izreka globoko sožalje sinovom in družinam ter vsem svojcem ob smrti Ivana-MiCeta Malalana Ob izgubi dragega Ivana Malalan izreka družini iskreno sožalje družina Merlak Ob smrti Miceta Malalana izrekajo sinu Lucijanu in družini iskreno sožalje elani in somišljeniki družbeno-politicne-ga društva Edinist Ob izgubi dragega očeta Ivana Malalana izreka sinovom Liviu, Lucijanu in Milanu ter vsem svojcem iskreno sožlje SD Primorec ZAHVALA SVOJCI Stefanie Calegari vd. Furlan se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala MPZ RdeCa zvezda. Sempolaj, 7. februarja 1995 VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). 7.10 (D) Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.45 (D) Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 7.35 (E) (D)* VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). 17.12 17.18 18.12 (E) (R) (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke 14.35 14.47 (D)* (IR) (20.18), Bologna (23.10), licce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz- 16.27 nični dan. (D) Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 (IR) Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogruaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). 20,47 Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EKPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grijanu, Križu, Nabreži- (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grijanu 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 (D) (R) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob 16.16 (D) v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič fl8.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 (R) 19.58 20.39 (D) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 21.28 (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). tjubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), (18.05), Budimpešta (22.58). Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Uubliana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EKPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak KULTURNI DOM Luigi Negri govoril o Papeževi knjigi Srečanje je priredil krožek Centra Studium Zanimanje za poseg profesorja Negrija Občinstvo na sobotnem srečanju v Kulturnem domu (foto Studio Reportage) V Kulturnem domu je bilo v soboto srečanje s profesorjem Luigijem Negrijem o papeževi knjigi "Varcare la soglia della speranza” (Prestopiti prag upanja). Srečanje je priredil krožek Centro Studium. Pobuda je naletela na zelo ugoden odziv. Med udeleženci srečanja je bil tudi goriski nadškof A. V. Bommarco in predstavniki oblasti. Prof. Negrija, ki poučuje na Katoliški univerzi v Milanu in ki velja za enega najboljših poznavalcev papeževega nauka, je občinstvu predstavilSergio Pellegri-ni. V knjigi, ki je pred kratkim izšla tudi v slovenščini, je razmišljanje voditelja rimsko-katoliske cerkve o najpomembnejših, lahko rečemo temeljnih vprašanjih človeške biti, razvoja, in tudi razdvojenosti, ki jo v sebi nosi in čuti človeštvo. Prof. Negri je z njemu lastnim pristopom pojasnil bistvo papeževega razmišljanja. a PRIREDITVE □ OBVESTILA ______________KINO GORICA VITTORIA 16.30-18.20-20.10-22.00 »The mask«. Igra Jim Carrey. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Rivelazioni«. L M. Douglas in D. Moore. TRŽIČ COMUNALE Zaprto. H RAZSTAVE V PROSTORIH KNJIŽNICE DAMIR FEIGEL v Gorici je do 17. februarja odprta dokumentarna razstava o življenju in delu Ivana Trinka. Urnik ogleda je ob delavnikih med 10. in 12. uro ter od 13. do 17. ure. Ogled za šole po predhodnem dogovoru. V KATOLIŠKI KNJIGARNI je postavljena razstava fotografa Paula D. Redfema. Ogled do konca tedna. H ŽOLSKE VESTI SREDNJA SOLA IVAN TRINKO vabi starše in predstavnike kulturnih in športnih društev iz Doberdoba na informativni večer o manifestaciji Evrošola, ki bo jutri, 8. februarja, ob 18. uri na sedežu oddeljenih razredov šole v Doberdobu. SD SOVODNJE prireja 25. februarja pustovanje v Kulturnem domu v So-vodnjah. Vabila so na razpolago pri S. Marsonu, Davorinu Peliconu, Igorju petejanu in Lučotu Fajtu. KD BRISKI GRIČ IZ STEVERJANA vabi na pustovanje z večerjo, ki bo 18. februarja v domu na Bukovju. Prirejajo tudi nagradno razstavo pustnih slaščic, srečolov, šaljiva tekmovanja in nagrajevanje mask. Vpisujejo Maja Humar (tel. 884187), Tamara Mizerit (884110) in Emanuela Ju-retič (81163). SKD KREMENJAK vabi v nedeljo, 12. februarja, ob 18. uri na koncert in predstavitev kasete Pri nas doma v izvedbi ansambla Adria kvinteta. KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENCEV V ITALIJI (2. knjiga - Goriška pokrajina) bodo predstavili v četrtek, 23. februarja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo pustovanje 25. februarja v gostišču Al Fo-golar v Gallianu pri Čedadu. Poskrbeli bodo za glasbo in zabavo s kabaretnim duom Boris Kobal in Sergij Verč. Prijave na sedežu in pri poverjenikih. SZ VELOX IZ STAN-DREZA priredi danes ob 19.30 tekmovanje v namiznem tenisu. Prijave pri Marku (tel. 21090) in Davidu (tel. 21648). ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA vabi upokojence iz dober-dobske občine na srečanje, ki bo v četrtek, 9. februarja, ob 15.30, v glasbeni sobi v Doberdobu. Razdelili bodo izkaznice in sprejemali prijave novih članov. Sledi družabnost. SPD GORICA obvešča, da se v nedeljo nadaljuje in zaključi tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Avtobus bo vozil po običajnem redu. Priporočajo točnost. I I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI THEA, Raštel 52, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497 POGREBI Danes: 9.30 Maria Dou-mar iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno poko-pališče, 10.10 Rodolfo Na-cinovich iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, 10.20 Livina Maria Trevi-san vd. Cattarini iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče, 11.00 Oscarre Podgornik iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev sv. Justa, 12.30 Gioacchino Di Giovanna iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X. in na glavno pokopališče. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Marc Camoletti PRIDI GOLA NA VEČERJO Gostovanje MGL ■ Režija ZVONE ŠEDLBAUER Danes, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20) GORICA / OBČINA IN SKRBNIŠTVO POLITIKA / POBUDO SO PREDSTAVILI VČERAJ NOVICE Sedaj še prepir glede selitve šole Ivan Trinko Nocoj seja občinskega sveta Problematika racionalizacije šolske mreže v Gorici bo danes na dnevnem redu seje občinskega sve-ta> ki se bo sestal ob 16. rTri v sejni dvorani na županstvu. Razprava o problemu je nujna, saj se v Petek, io. februarja, že začenja vpisovanje v šole za šolsko leto 1995/96. Problem so vključili v dnevni red seje občinskega sveta na zahtevo opo-zicije, vendar le kot zadnjo točko. Zaradi tega )e vprašljivo, ali bodo zahtevno vprašanje sploh jračeli na nocojšnji seji, katere dnevni red je že dokaj natrpan z drugimi kočljivimi problemi. S Prejšnje seje je namreč izostal cel kup zahtevnih rock od izvolitve občano-Vega pravobranilca, do spornih poviškov od-škodmn za župana in občinske odbornike, do najema nekaterih nujnih Posojil in kopice točk s Področja urbanistike in lavnih del. Možno je torej, da no-ooj nujne in tudi med številnimi občani zelo Pričakovane razprave o šolstvu sploh ne bo. V srn primeru bi o zapiranju in premeščanju šol pdločala občinska uprava ln šolsko skrbništvo tudi mimo volje občinskega aveta. Ukrepi bi bili sicer nekoliko omiljeni v primerjavi s prvimi napovedmi, saj so, kakor kaže, opustili namero, da bi že s Prihodnjim letom okrnili slovensko osnovno šolo v Pevmi, med ita-ijanskimi šolami pa naj i zaprli dve (Pitteri in eopardi), medtem ko bi vumagalli v Ul. Cappella 6 začasno premestili, ko 0 to potrebno zaradi ob- novitvenih del. Razprava o šolstvu pa se je te dni razgrela tudi zaradi polemike med občinsko upravo in šolskim skrbništvom glede selitve slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko. Sedanje poslopje v Kapucinski ulici je potrebno temeljite obnove, za katero pa občina nima denarja. Šolsko skrbništvo je zato predlagalo preselitev v šolsko poslopje tik za občino (vhod je s trga pred stolnico), ki so ga pred dvema letoma “začasno” zasedli občinski redarji. Poslopje, trdijo na skrbništvu, povsem ustreza potrebam slovenske šole, za katero nikakor ne pride v poštev selitev v šolsko središče v Ul. Puccini, ki je namenjeno višjim srednjim šolam in kjer za šolo Trinko ne bi bilo dovolj prostora. Proti temu namenu pa se je oglasil občinski odbornik za mestno policijo Claudio Pesco, ki je imel za to poslopje drugačne namene. V njem je hotel ne le obdržati mestne redarje, tako da bi začasni sedež postal stalen, temveč tudi pridobiti urade za druge občinske službe povezane z njegovim od-borništvom. Toda šolsko skrbništvo opozarja, da občina nikoli ni formalno zaprosila za drugačno namembnost poslopja, ki je bilo in ostaja šolsko. V času, ko občina ni zmožna nuditi številnim šolam v mestu dostojnih prostorov za delovanje, je najbrž tak prebrisan poskus prilaščanja ene redkih sodobno urejenih šolskih stavb res neumesten. DSL: Pakt na krajevni ravni Dogovor za razrešitev nujnih vprašanj Z včerajšnje tiskovne konference - foto Studio Reportage Demokratična stranka levice vidi izhod iz sedanjega kritičnega stanja na politično-upravnem področju v sklenitvi nekakšnega dogovora (pakta) na krajevni ravni. To pobudo so predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji, na pokrajinskem sedežu stranke. Srečanja so se udeležili poleg pokrajinskega tajnika Alessandra Marana, deželni svetovalec Degrassi, senator Darko Bratina in predstavnika svetovalske skupine v pokrajinskem svetu Salomoni in Piro-ni. Srečanje z novinarji so sklicali tudi z namenom objasniti stališče stranke v odnosu do pokrajinske uprave. V zadnjem času je namreč vse pogosteje slišati namige, kako da se v pokrajinskem svetu ustvarja zavezništvo med SL in DSL in da pravzaprav Stranka demokratične levice na nek način rešuje legistično ladjo, ki se zmeraj bolj pogreza. V pogovoru z novinarji so predstavniki stranke pojasnili, da temu ni tako. Zavzeli pa so stališče, da bodo v obdobju, ki manjka do izteka mandata skušali konstruktivno vplivati na vodenje pokrajinske in drugih uprav. In v tej smeri gre pobuda, ki so jo predstavili kot Pakt na krajevni ravni med vsemi političnimi silami, predstavniki najpomembnejših krajevnih ustanov, združenji gospodarstvenikov. Politiko na krajevnem nivoju je treba od praznega besedičenja, razprtij in obrekovanja preusmeriti k razreševanju konkretnih vprašanj. Sporazu- mevanje, ali z drugo besedo, iskanje skupnega imenovalca, je težko tudi zaradi tega, ker je politična slika zelo neenotna. Doseči bi morali načelni dogovor o nekaterih nujnih vprašanjih, ki so osnovnega pomena za splošni in gospodarski razvoj Gorice in pokrajine: o ureditvi cestnega omrežja, prometu, socialnem varstvu in oskrbi, načrtu za pobiranje in uničevanje odpadkov, o vrsti politike ob meji in kakšen razvoj si želimo in načrtujemo. Je to veliko, preveč, ali premalo? Odgovori so lahko različni. Dejstvo je, da gre za vprašanja, ki so prisotna že dolga leta, in ki jim ni kos niti ”nova” pokrajinska uprava. Zahtevajo namreč drugačen, usklajen nastop in sodelovanje vseh političnih in družbenih sil. Drevi gostovanje MGL V Kulturnem domu bo drevi spet gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane z delom M. Camolettija Pridi gola na večerjo. Predstava je v sklopu abonmajskih prireditev in sicer za abonente red B. Začetek ob 20.30. V četrtek, 9. februarja pa bo v Kulturnem domu gostovala gledališka skupina Maria Chioc-chia z delom "Vita col padre” (Življenje z očetom). Tudi to delo je v sklopu abonmajske sezone. Koncert dunajskega Jess tria V občinskem gledališču v Tržiču bo drevi spet koncertiral znani dunajski Jess trio, ki ga sestavljajo bratje Elisabeth, Stefan in Johannes Kropfitsch. Ansambel je pravzaprav stalni gost tržiških glasbenih prireditev, odkar je, pred štirinajstimi leti, prav tu imel svoj prvi koncert v Italiji. Kropfitschi bodo na nocojšnjem koncertu zaigrali Schubertov trio op. 99 in Brahmsov trio op. 8. Koncert, ki je v sklopu abonmajske glasbene sezone, se bo pričel ob 20.30. Pogovor na "Zelenem vlaku” Združenje Legambiente prireja danes, ob 18. uri, na "Zelenem vlaku”, ki stoji na železniški postaji, srečanje z Neviom Costanzom in Robertom Schumannom. Govorila bosta o smotrni preureditvi prevozov, oziroma prometa v mestih. Naslov srečanja je : Kolo, vlak in mesto. Pobude Legambiente se bodo odvijale do konca tedna. Zapora pokrajinske ceste v Fratti Pokrajinska uprava sporoča, da je od včeraj zaradi del prekin jen promet na pokrajinski cesti med Marianom in Vilešem, v kraju Fratta. Prekinitev je v zvezi z deli za regulacijo potoka Bisunta. Poseg bodo predvidoma dokončah do petka, 10. t.m., ko bodo odpravili tudi prepoved, oziroma začasno prekinitev prometa. Samo 15 odstotkov za šolo-vojašnico Na tiskovni konferenci je senator Bratina podčrtal, da je treba, za izhod iz sedanje slepe ulice, narediti kakovosten korak, opustiti določene sheme, zlasti kar zadeva razvoj Gorice. Možnosti Gorice so v stopnji njene vgrajenosti v mednarodni prostor in dogajanje, pri čemer bi morala imeti Univerza vodilno vlogo. "Videti razvoj mesta in širše skupnosti v prisotnosti vojašnic in drugih vojaških objektov je zelo kratkovidna vizija”. Ob tem je senator Bratina mislil na tiste kroge, ki si na vso moč prizadevajo da se šola - vojašnica zgradi na letališču. V prihodnjih dneh bodo znani končni podatki ankete, ki jo je parlamentarec naročil pri specializirani ustanovi za raziskave javnega mnenja, nekaj podatkov pa je že na razpolago. "Tako se z lokacijo šole na letališču strinja samo 15 odstotkov anketirancev, med tistimi, ki so volili za stranke sedanje večine na občini pa 16 odstotkov.” Gre za podatke, ki bodo predvidoma sprožili nov val polemik, pred katerimi pa se ne da, ali vsaj ni pametno zapirati oči. POLEMIKE / NEMOČ GORICE iN VOJAŠNICE POKRAJINA / SODELUJE TUDI OBČINA NOVA GORICA Valenti napoveduje drugačno ravnanje in odločno zavrača kritike Natečaj o vprašanjih okolja za učence z obeh strani meje Razpis za izdelavo lepaka o ločenem pobiranju odpadkov Vprašal sem za točno Poročilo o vseh milijar-, ah, ki so bile nakazane J? ^Porabljene v okviru simskega sporazuma. zgolj zato, da bi se seznanil s številkami, ampak da bi zahteval za gorico to, kar nam pri-tiče a nam ni bilo dodeljeno". Tako navaja v daljšem poročilu za tisk goriski župan dr. Gaeta-Uo Valenti in obenem napoveduje, da se bo na vseh ravneh zavzemal zato, da Gorica ne bo več odrinjena in neupoštevana, kakor se je dogajalo un se morda še dogaja) ndi zdaj. Župan namerava zagovarjati koristi gorice drugače kakor oslej in skupaj s pred-stavniki sil, ki imajo po-°ben cilj. Vendar Va-enti v isti sapi dodaja, da se bo prav tako odločno boril proti politiki "nobene izbire”, ki je po njegovem prav tako nevarna, kakor vse večja odrinjenost in nepomembnost Gorice v deželnem okviru. Župana seveda žuli vprašanje šole - vojašnice finančne straže. V zadnjih tednih se je občinska uprava znašla v, milo rečeno, dokaj nerodnem položaju. Zupan zagotavlja, da ne bo dopustil poskusov nadaljnega zavlačevanja (najbrž misli na posvetovalni referendum o katerem se že dalj časa govori) zato, ker bi s takim ravnanjem lahko zapravili zadnjo možnost. To so seveda njegove trditve in napovedi. Valenti tudi zanika, da bi glede šole - vojašnice prišel kakršen koli diktat z Rima. "Občina je v tem primeru ravnala odločno in predvsem pravočasno, ko je s posredovanjem v Rimu uspela zaustaviti poskus Dežele, da vpliva na odločitve”. Zadnji del tiskovnega poročila se nanaša na Severno Ligo, oziroma njenega predstavnika Asquinija. Sevdtna Liga je prav te dni preko tiska sporočila, da podpira zahteve prebivalcev Gorice, da se o vprašanju gradnje Sole - vojašnice odloča demokratično. Iz načina kako župan odgovarja Asquiniju je razumeti, da pri FI niso ravno najbolj navdušeno sprejeli "solidarnosti”, ki jo Goričanom ponuja to gibanje. - Goriška pokrajinska uprava in občina Nova Gorica bosta skupaj izved-li natečaj med šolobvezno mladino na obeh straneh meje, katerega namen je spodbujati mlade k večji ekološki zavesti. Predstavih so ga včeraj na tiskovni konferenci (na sliki -Fotostudio Reportage), ki jo je uvedel pokrajinski odbornik za okolje Manfredi Jacumin. Natečaj predvideva izdelavo lepaka o ločenem zbiranju in predelavi odpadkov. Sodelujejo lahko učenci osnovnih in dijaki nižjih srednjih šol. Velikost lepaka naj bo 50 x 70 cm, tehnika je poljubna. Predvidene so tri nagrade (2 milijona, 1 milijon in 500 tisoč lir). Pokrajina bo najboljši izdelek uporabila za propagandno akcijo za ločeno zbiranje odpadkov. Pri akciji sodelujejo tudi šolsko skrbništvo, zadruga Gaia in deželni odbor WWF. Pridružila se je tudi občina Nova Gorica, ki sta jo včeraj zastopala odbornik za kulturo Stefan Krepše in odgovorna pri uradu za mlade Patricija Lovišček. Nova Gorica bo prispevala v nagradni sklad in spodbudila učence k sodelovanju. Rok za oddajo del zapade 1. maja, konec maja bo slovesno nagrajevanja in najbrž tudi razstava del. Gonja proti dvojezičnim tablam v Benečiji SPETER - Protislovenska gonja v Benečiji se stopnjuje in zadobiva vse bolj zaskrbljujoče okvire. Pisali smo že o hudih napadih, M jih je bil deležen SpetrsM župan Firmino Marinič zaradi govora, ki ga je imel na tradicionalnem srečanju v Kobaridu. Zupana so krajevne desničarske in nacionalistične sile obtožile, ker je govoril slovensko in ker je slovensko prosil za pomoC, da bi se Benečija in Gornje Posočje lahko dvignila iz gospodarske zaostalosti. Napadi in psovke na župana pa očitno niso zadostovali, tako da so običajni »neznanci« sklenili, da bodo pustih tudi vidne sledove svoje protislovenskosti. Pred približno tednom dni so ponoči s Cmo barvo pomazali nove dvojezične napise ob vhodu v Spe-ter. Že naslednjega dne so bile table ponovno oCiSCene in to po zaslugi nekaterih vaščanov, ki so Crnino in kljukaste krže odstrani s tabel. Pobuda vaščanov je neofašiste in nacionaliste razburila, da so v noCi od petka na soboto s kovinskimi škarjami izrezali slovenski napis na tablah in ga poškodovali. Za »delo« so pote-bovali kar nekaj Časa, saj so table kovinske. Dejstvo pa je, da nihče ni zalotil nepridipravov, ki so akcijo celo ponovili v noCi na nedeljo, tudi tokrat ne da bi kdo kaj videl ah slišal. Spetrski župan Marinič je dogodek prijavil orožnikom in državnemu pravdništvu. Povedal nam je, da občinska uprava tokrat ne nema-rava table obnoviti oziroma postaviti nove. »Naj ljudje spoznajo, kakšne je stopnja civilizacije in kulture teh skupin, ki računajo, da nas bodo ustrahovali. S svojimi nočnimi pobudami in javnimi napadi pa bodo dosegli nasprotni učinek: veča se namreč krog tistih, ki nas podpirajo in naši upravi izkazujejo razumevanje in solidarnost«. Rudi Pavšič GORICA / DE2ELNO TAJNIŠTVO SSK Začasno zastopstvo čimprej izpopolniti Za odločnejši nastop Slovencev GORICA - Samo z utrjevanjem sloge v medsebojnih odnosih in z odločnejšim nastopanjem na vseh ravneh bomo Slovenci v Italiji lahko kos novim in starim problemom, s katerimi se zdaj naša narodnostna skupnost spopada ob zaostrenih političnih razmerah v državi. V preteklih mesecih smo izkusili, kaj lahko pomeni nacionalistična desnica na oblasti za nas in za ves obmejni prostor, katerega sestavni del smo. Ni izključeno, da se bodo v kratkem takšne ali še težje razmere obnovile, od nas pa je odvisno, ali jih bomo dočakali neenotni in nepripravljeni, kakor smo že toliko pomembnih preizkušenj v preteklosti. Tako je ugotovilo deželno tajništvo SSk na redni meseCni seji v Ste- VIDEM / ZARADI IZSILJEVANJA Biasuttiju bodo sodili oktobra Bivši predsednik deželnega odbora FJK ni edini obtoženec Bivši predsednik deželne vlade FJK Adriano Biasutti VIDEM - Bivši predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti bo moral pred sodnika. Obtožujejo ga namreč izsiljevanja, proces pa se bo pričel 13. oktobra letos. Skupaj z Bia-suttijem bodo na zatožni klopi sedeti še bivši tajnik videmske KD Luciano Missera, profesionalec Luciano Babos ter bivša predstavnika PSI iz Cervignana Maurizio Anolfo in Mauri-zio Briga. Tako je včeraj sklenil sodnik za predhodne preiskave Enzo Turel. Obtožbe se nanašajo na afero, ki je izbruhnila po prijavi Lam-berta Favelle, bivšega obin- skega svetovalca KD iz Vidma, ki je bil tudi predstavnik družbe »Degre-mont«. Slednjo naj bi oškodovali ob nekaterih zakupih, in sicer za gradnjo dveh naprav za uničevanje odpadkov v Vidmu in S. Giorgiu di No-garo. Pii Degremontu so trdih, da je pri obeh zakupih prišlo do vmešavanja »vplivnih politikov«. Sodnik za predhodne preiskave je sklenil, da morajo za zakup v San Giorgiu odgovarjati Biasutti, Babos, Briga in Anolfo, ne pa bivši pokrajinski tajnik KD. Fa-vella se bo predstavil kot oškodovana stranka. verjanu. Tajništvo je pozitivno ocenilo oblikovanje začasnega zastopstva Slovencev v Italiji, poudarilo pa je, da je treba to zastopstvo nujno in Cim prej izpopolniti, tako da bi se v njem lahko v polnejši meri prepoznavala celotna naša narodnostna skupnost. SSk se namerava v tem smislu še odločno zavzemati in zato ponovno poziva vse ostale komponente, naj presežejo parcialne in kratkotrajne interese, ki so hudo ovirali dosedanja prizadevanja za obnovitev skupnega predstavništva. Deželno vodstvo SSk je nadalje izrazilo potrebo, da bi Slovenci v Italiji odločneje nastopali na krajevni, vsedržavni in na mednarodni ravni za uveljavjanje svojih pravic in zakonitih koristi. V tem oziru, piše v tiskovni noti s seje, seveda ostaja na prvem mestu zahteva po pravičnem zaščitnem zakonu. Toda medtem ko so, žal, še vedno v teku priprave na vložitev v parlamentu zakonskega predloga, ki so ga pred Časom izdelale najpomembnejše komponente naše skupnosti, pa se je zdaj pojavil zakonski predlog go-riškega senatorja Ettoreja Romolija, ki je nezaslišano omejevalen, bodisi kar zadeva zemljepisno področje kot samo vsebino zaščite naše narodnostne skupnosti. To bi si morali dodobra zapomniti Slovenci, ki so na volitvah podprli tako imenovani pol svoboščin in še posebej gibanje For-za Italia. Deželno tajništvo SSk je posebno pozornost posvetilo uveljavljanju pravice do zastopanosti Slo- vencev v izvoljenih telesih. Sedanja volilna zakonodaja ne samo ne šCiti naše narodnostne skupnosti, ampak jo celo namerno diskriminira, kot je prišlo do izraza pri porazdelitvi volilnih okrožij za tržaški pokrajinski svet, in vsekakor ji dela hude težave še zlasti po uvedbi večinskega volilnega sistema. Deželni svet FJK bo zdaj vzel znova v pretres volilno zakonodajo za občine in pokrajine, prej ali slej pa bo zaCel oblikovati nov zakon za izvolitev samega deželnega sveta, kakor bo tudi parlament nekoC moral dopolniti volilno reformo za vsedržavne volitve. Nujno je, da Slovenci v Italiji ob tem dosežemo uvedbo mehanizmov, ki naj zaščitijo našo zastopanost v izvoljenih telesih, podobno kot že velja za Ladince v bocen-ski pokrajini, pa tudi za Italijane v Sloveniji in za druge manjšine v Evropi. Omeniti velja, da gre za pravico, ki jo poudarja tudi Konvencija o zaščiti narodnih manjšin, ki sta jo pred nekaj dnevi poleg 19 drugih držav podpisali v Strasburgu Italija in Slovenija. Deželno tajništvo SSk je naposled obravnavalo še priprave na upravne volitve, ki bodo spomladi v številnih naših občinah na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. SSk meni, piše v tiskovnem poročilu, da gre za preizkušnjo, ki bo velikega pomena ne le za zainteresirane krajevne stvarnosti, ampak tudi za celotno našo narodnostno skupnost, ki bo tako spet imela možnost, da pokaže, koliko se zna dogovarjati, ko gre za skupen interes. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 66. To bi lahko dosegli z dodatno razsodbo (»sentenza additiva«) Ustavnega sodišča. Tudi neposredno tolmačenje s pomočjo »preambule«, katerega se je poslužilo Deželno upravno sodišče v obravnavani razsodbi in v številnih drugih razsodbah, bi bilo še bolj osnovano in podkrepljeno ob takem zakonu, kot ga je predvideval Forlanijev osnutek. Pa celo sam zakonodajalec ne bi mogel dolgo zavlačevati z ureditvijo »globalne zaščite« za vse Slovence v Deželi FJK. 10) RAZSODBA TRŽAŠKEGA TRIBUNALA Z DNE 14.2.1992 ST.5 Tržaško sodstvo je izreklo več pomembnih razsodb, ki se nanašajo na manjšino. V predmetni razsodbi pa Tržaško sodišče (Predsednik dr. Mario Trampuš, stranska sodnika dr. Guido Pa-triarchi in dr. Luigi A. Scarano) posega v obrazložitvi na področje javne uprave glede izvajanja jezikovnih pravic. Razsodba navaja, da »v organizacijskem pogledu ni velikih ovir pri odnosih pripadnikov slo- venske manjšine s krajevnimi sodnimi oblastmi«. PaC pa se »resnejše težave pojavljajo v razmerjih z javno upravo in krajevnimi javnimi ustanovami zaradi pomanjkanja ureditve, ki bi predpisovala potrebne organizacijske predpostavke. Toda to pomanjkanje nikakor ne izključuje dejstva, da se javna uprava in krajevne javne ustanove morejo in morajo - pa Čeprav v mejah svojih konkretnih in specifičnih možnosti samoorganiziranja - opremiti z vsemi potrebnimi sredstvi, da bi lahko zadovoljile potrebe, ki jih uzakonja 6. člen Ustave, saj bi v nasprotnem primeru ta Člen postal popolnoma odveC.« (»Ma tale mancanza non esclude che la Pubblica Amministrazione e gli Enti locali possano o debbano, pur nei limiti consentiti dalle concrete e specifiche possibilita, dotarsi dei necessari strumenti per soddisfare le esigenze sottese al precetto costituzionale, - pena la sua completa vanificazione.) 11) NOVI KAZENSKI POSTOPNIK (Člen 109). Uradni list št. 250 z dne 24.10.1988 v redni dodatni prilogi št. 1 (Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana del 24.10.1988 n. 250 Supplemento ordinario n.l - Serie generale) objavlja novi Kazenski postopnik (Codice di procedura penale) in določa, da ta stopi v veljavo dne 24. oktobra 1989. Novi kazenski postopnik je prinesel dokajšnje novosti. Uvedel je dvojezičnost na sodišču z znanim členom 109, ki v drugem in tretjem odstavku tako doloCa: »2) Pred sodno oblastjo s prvostopno in drugostopno (prizivno) pristojnostjo na ozemlju, kjer živi priznana jezikovna manjšina, je italijanski državljan pripadnik te manjšine, na lastno zahtevo, za- slišan ah izpraševan v materinem jeziku in zadevni zapisnik napisan tudi v tem jeziku. V isti jezik se prevedejo akti postopka, ki so naslovljeni nanj po njegovi zahtevi. Ostajajo v veljavi vse pravice določene v posebnih zakonih in v mednarodnih pogodbah. 3) Določila tega člena je treba izvajati pod sankcijo ničnosti«. »2. Davanti all’autorita giuridica avente competenza di primo grado o di appello su un territorio dove e insediata ima mino-ranza linguistica riconosciuta, il cittadino italiano che appartiene a questa minoran-za e, a sua richiesta, interrogato o esamina-to nella madrelingua e il relativo verbale e redatto anche in tale lingua. Nella stessa lingua sono tradotti gli atti del procedi-mento a lui indirizzati successivamente al-la sua richiesta. Restano salvi gli altri dirit-ti stabiliti da leggi speciali e da convenzio-ni intemazionali. 3. Le disposizioni di questo Articolo si os-servano a pena di nullita.« Uvedba dvojezičnosti v sodno vejo državne oblasti je bilo izredno dejanje, katerega blagodejne posledice so neomejene. Za naše narodne nasprotnike je bila sodna oblast nekaka trdnjava »obrambe« italijanskega jezika pred »skrunitvijo«, ki naj bi jo povzročila naša materinščina. To svetišče italijanstva je branil tudi člen 137 prejšnjega Kazenskega postopnika, saj je kaznoval kot »zločinca« Slovenca, ki bi se hotel izražati v materinščini v kazenskem postopku. Slo je paC za uzakonjeno naCelo zloglasnega fašističnega gesla »qui si parla soltanto italiano!« (Se nadaljuje) O D P R T A V R A T A Vključevanje otrok z dovvnovim sindromom v socialno okolje Aldo Rupel Osebe z motnjami v razvoju so takšne, kakršne so, zaradi fizičnih in psihičnih vzrokov ter zaradi vzrokov, ki izhajajo iz okolja, največkrat pa zaradi vpliva sovpadajočih vzrokov v različnih zaporedjih. Vzroki motenj so lahko organski ah funkcionalni. O organski motnji v razvoju govorimo, ko ugotovimo, da so patološki dejavniki delovali na organizem oziroma plod pred spočetjem, v Času spočetja, v obdobju nosečnosti, ob porodu ah po rojstvu. O funkcionalni motnji v razvoju pa govorimo, kadar ne moremo odkriti organskega vzroka, oseba pa kljub temu deluje kot oseba z motnjo v razvoju. Pri tej obliki motnje pogosto išCemo vzrok v okolju. Doslej smo bili na žalost priče politiCno-kultumi in znanstveni praksi, ki sta težih k ločevanju motnje v razvoju od zgodovinskih izhodišč, ki so jo povzročile, in od družbenega okolja, ter z diagnostičnimi kategorizacijami, ki nimajo nic skupnega z zgodovino posameznika in skupnosti. Sodobnejše obravnavanje je pripeljalo do velikih sprememb v pojmovanju, na katerem sta se vselej osnovala rehabihtacijska dejavnost in usposabljanje. Ponovno smo odkrili psihofizično enotnost in nedeljivo medsebojno odvisnost med telesno-gibalnim in psihološko kognitivnim razvojem ter izražanjem. Nova pojmovanja, na katera se sedaj opira rehabihtacijska dejavnost, in vedno nove ter različne metodologije težijo k oblikovanju organskega teoretičnega in praktičnega sklopa, ki ga s skupnim izrazom imenujemo PSIHOMO-TORIKA. V psihomotorični vzgoji so raziskava, odkrivanje, motorično izvajanje, izkušnje in spodbude osnova delovne metode, ki ne prepušča ničesar slučaju. Nevrologija, speri-mentalna psihologija, psihogenetika, neverbalna pedagogija in telesna vzgoja, ki predpostavljajo ponovno opredeh-tev pojma prizadetosti in normalnosti, saj telo, ki ga ne dojemamo kot celoto, ni izključna značilnost oseb z znanimi oblikami prizadetosti. Ce torej obstaja neko razmerje med cerebralnim stanjem in zaznavo giba, ni zgrešeno trditi, da lahko s telesno vajo, to je z izboljšanjem osnovnih gibov, dosežemo izboljšanje celotnega umskega stanja in živčnega sistema. Telovadba mora spodbujati pri osebah s posebnimi potrebami ravnotežje med umsko in telesno dejavnostjo, med živčnim in mišičnim delom, spodbujati gibanje, spomin, dajati občutek veselja in sproščenosti. Da z gibalnimi dejavnostmi dosežemo terapevtski učinek, je potrebno psihološko poznavanje obravnavane osebe. Zavestno in vztrajno opazovanje gibov, ki jih oseba z motnjo v razvoju izvaja brez vsakršne predpriprave in v popolni svobodi izražanja, je izredno pomembno za načrtovanje korektivnih posegov. Telesne vaje, ki jih pogojujejo sposobnosti posameznikov, morajo biti prilagojene posameznim osebam, saj praktično ne obstajata dve med seboj enaki osebi, ki bi potrebovati isto gibalno terapijo. Pri Dovmovem sindromu gre za genetsko neravnovesje, ki se pojavlja približno v razmerju 1:600 porodov. Zelo verjetno je, da so se takšni otroci rojevali že od začetka človeške zgodovine, a šele leta 1866 je angleški zdravnik Langdon Down prvi opisal klinično sliko teh oseb. Otrok, ki je prizadet z Dovvnovim sindromom, se lahko rodi iz kakršnekoli nosečnosti, toda obstaja zelo jasno razmerje med pogostnostjo nenormalnega pojava in materino starostjo ob spočetju. Tveganje, da se bo otrok rodil s triso-mio, posebno s trisomijo 21, se začenja večati po 35. letu starosti. Otrokovo rojstvo starši največkrat načrtujejo. Predstavljajo si, da se bo rodil zdrav, močan, lep in inteligenten otrok. Do prvega soočanja z otrokovo motnjo pride navadno ob diagnozi, ko zdravnik obvesti starše, da imajo otroka z Dovvnovim sindromom. Starši spoznajo, da je otrok drugačen, bojijo se za otrokovo in svojo prihodnost. Žalost, tesnoba, zanikanje motnje, jeza, depresija so nedvomno čustva, ki jih starši doživljajo na začetku. Zavedati se moramo, da potrebujejo cas, da se bodo prilagoditi novim razmeram in pomoč različnih strokovnjakov. V zadnjih desetih letih je postala zgodnja obravnava otrok z Dovmovim sindromom reden pojav, ki ga zahtevajo tako starši kot strokovno osebje in se nanaša zlasti na posebne telovadne vaje. Splošno priznano mnenje je, da predstavljajo prva leta življenja osnovo bodočega razvoja. V tem obdobju ima otrok največ stikov s starši in noben specialist jih ne more nadomestiti pri posredovanju neštetih spodbud in zaznav, ki pomagajo otroku, da razvije vse svoje razpoložljive sposobnosti. Spoznati smo, da so uspehi brez vključevanja družine minimalni. Idealni program ni namreč namenjen le staršem ati zgolj otroku, temveč interakciji med starši in otrokom. Prvo, kar je potrebno upoštevati med poučevanjem otroka z motnjo v razvoju je primeren odnos, ki ne sme biti drugačen kot do drugih otrok. Ne sme se nam »smiliti« zaradi njegove motnje, toda ne smemo zanemarjati njegovih posebnih potreb, ker ga imamo za »normalnega«. Potrebno je, da si otrok pridobi Cim večje število izkušenj, ki morajo spodbujati njegova čutila in pozornost. Moramo jim dajati možnosti, da se znajdejo z različnimi pogoji; potrebno jim je govoriti in se igrati z njimi, moramo jih spodbujati in gladiti dlani, stopala in ostale dele telesa. Zelo pomembno je, da mu nudimo dovolj Časa in možnosti, da sam poskuša, in biti moramo zelo pozorni na njegove pobude v odnosu do drugih in do predmetov okoli sebe. Programi in dejavnosti ne morejo 100% ustrezati potrebam vseh otrok ravno zato, ker so si med seboj različni. Zato je razvidno, da je potrebno pri delu s posameznikom in tudi v skupini spoštovati in čakati na osebne ritme, občasno prekinjati delo zaradi boljšega zasidranja izkušnje v zavesti in spominu, predlagati nove dejavnosti z različnimi spodbudami, Ce so se prejšnje izkazale preveč ponavljajoče, dolgočasne in že dojete. Na tak način bodo lahko »nesposobne« in »težavne« osebe, Ce jih namreč dojamemo kot posameznike, dale tudi nekaj svojega in bodo sodelovale pri oblikovanju in spreminjanju najbolj vprašljivih pojavnosti v svojem znaCaju ter pri odpravljanju, Čeprav le delnem, svojih »nesposobnosti«. Včasih je namreč laže doseči razumevanje in sodelovanje s pomočjo intimnega klepeta ali izpovedi »z roko v roki« oziroma z roko Cez ramo, zato da je oseba z motnjo začuti gotovost v dialogu, ki se je nanašal bolj na telesno kot na besedno govorico. TRENDI / PODATKI UNIONCAMERE_ Nevarno višanje cen pri proizvajalcih . Napovedi Confcommercia so seuresničile: Januarja 7-odstotni porast pri živilskih proizvodih - Uradne Istatove Podatke o ugodnem januarskem gibanju infla-P6 so stanovske organi-^acije trgovcev komenti-aje z opozorilom, da bi uo neprevidno upati v adaljevanje tako poziti-^aaga trenda. Prepričane 0 namreč, da trgovini ya urobno ne bo mogoCe ec dolgo zadrževati ra- 1 Sirokoprodajnih cen, a) so industrijci že mo-no povišali cene svojih zdelkov, ponekod tudi a sedem odstotkov. v*a potrditev teh napo-edi žal ni bilo treba dol-8° Čakati. Opazovalnica ?.^ene pri zvezi trgovinam zbornic Unioncame-e je včeraj objavila po-atke, po katerih so se mila pri proizvajalcih v runesečju november -,a?Uar podražila za 2,9 sl sto^ka, to pa je prine-i ° v januarju povprečno emo povišanje (torej gle-na januar 1994) za kar •1 odstotka. Iz tega po-ma je mogoče sklepati, a napoved trgovskega ruzenja Confcommer-°’ po kateri se bo to ce-°vno vzpenjanje nada-Uvalo in konec marca ^dlo do 8-odstotnega cen pri proizva-]alcih, ni iz trte izvito. *2e julija lani smo Predvideli preskok programiranega inflacijske- ni tajnik r prrvi genera.1_ r . aJniK Confcommercia Trigona, »in med ugkn navedli razloge, tak • -pa smo zahtevali °jšnjo ponovno uve- 0 opazovalnice cen. a nismo bili uslišani, in P3 sedaj potrjuje-1 takratni klic v sili.« Studijski center združenja Confcommercio je z analizo zbranih podatkov ugotovil, da je do posebno visokih podražitev prišlo pri proizvajalcih na področju sirarstva, oljarstva in kave. Cene v prodaji na drobno pa vsaj decembra lani še niso občutile tega pritiska, saj so se zvišale za 4,6 odstotka, mesec kasneje pa, kot rečeno, že za 7,1 odstotka. S področja široke porabe je včeraj prišla tudi vest, da se je nova evrop- ska komisarka za politiko porabe Emma Bonino zavzela za okrepitev zaščite porabnikov javnih služb, kot so dobava električne energije in plina, prevozi in telefonija. Ta področja so po njenem mnenju veliko manj nadzorovana kot cene in kakovost proizvodov široke porabe, zraven pa je Boninova opozorila, da je Italija edina država Evropske unije, ki področja javnih služb ni uredila z ustreznim normativom. V Tommaseu vina briške družine Regi TRST - V okviru sodelovanja med kavarno Tommaseo in skupino vinogradnikov iz Goriških Brd, ki je privedlo do zamisli o predstavitvi nekaterih najbolj žlahtnih briških vin v tej tržaški zgodovinski kavarni, se bo po podjetju Radikon sedaj predstavilo podjetje FiegL Razstavo njegovih vin bodo odprli v jutri, v sredo, 8. februarja ob 19.30, ko bodo tudi predstavili znano vinarsko družino z Oslavja, ki se z vinogradništvom ukvarja ze od daljnjega leta 1782. Ze takrat je bila namreč lastnica 25 hektarjev površine enega najboljših vinogradniških okolišev v Brdih. S trto je zasajeno kar 16 hektarjev tega posestva, katerega lastniki so trenutno Alessio, Giuseppe in Rind-do Fiegl. Pri zahtevnem pridelovanju vina jim pomaga dr. Giovanni Bianchi, znani enolog, ki je tudi sam proizvajalec vina vrhunske kakovosti. Od jutri pa bo konca meseca bodo torej obiskovalci kavarne Tommaseo lahko pokušali odlična vina znamke Fiegl, v prvi vrsti odlični beli in sivi pinot, tokaj, sauvignon, traminec in char-donnay. Za ljubitelje žlahtne kapljice in trgovske posrednike za vina z zaščitenim oziroma nadzorovanim poreklom torej velja nasvet, naj ne izgubijo te priložnosti, vabljeni pa so seveda tudi nepoznavalci, ki imajo možnost, da se naučijo ceniti kazarec vina vrhunske kakovosti. PREVOZ / PO DOLGIH DESETLETJIH PRIVILEGIRANJA CESTNIH POVEZAV Italijanske železnice v procesu pospešenega posodabljanja Zaradi zanemarjanja »železnih cest« smo danes na repu Evrope GORICA - Povojne italijanske vlade so Agnellijevi tovarni Fiat naredile veliko uslugo, ko so zgradile sodobno mrežo avtocest, družini Pesenti pa prav tako uslugo, ker so pri gradnji teh cest porabile ogromno žele-zobetona, tudi zaradi velikega števila večkrat ne prav nujnih viaduktov. Svetovnim naftnim družbam in tudi domačemu Agipu pa so rimske vlade s tem zagotavljale sijajno prodajo pogonskih goriv, saj je po avtocestah drvelo vsako leto več avtomobilov. V tem sicer ni nič slabega, saj so avtoceste zgradili tudi drugod v Evropi, toda Rim je razliko od drugih pozabil na železnice. Italija je tako danes po »železni cesti« na repu Evrope. Kakšnih petnajst, če ne več let so gradili hitro progo med Rimom in Firencami in šele pred nekaj leti se je Rim obvezal za izgradnjo hitrih železniških prog za prevoz potnikov in blaga med severom in jugom ter med zahodom in vzhodom. Dostava blaga je po italijanskih tirih zdaj zelo počasna, tovornjak pa pripelje blago na tovarniško skladišče v Tečaj za natakarje že v polnem teku SnQyfT" K°t smo že poročali, poteka v ta* J- ni Gruden v Sempolaju strokovni s za natakarje, ki ga je v sodelovanju zriJ0Venskim deželnim gospodarskim snZfenlem iz Trsta in s Slovenskim go-arskim združenjem iz Gorice orga- niziral Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Tečaj bo trajal do prvih dni marca, udeležuje pa se ga okrog 20 slušateljev. Naš posnetek (foto Ferrari/KROMA) je z uvodnega predavanja somelierja Sergija Cesarja. zelo kratkem času. Drugod po Evropi je položaj bistveno drugačen. Tudi v Nemčiji in Franciji sicer več blaga prepeljejo po cesti, vendar je odstotek za železnico veliko ugodnejši kot v Italiji. Francozi, Nemci in celo Spanci so zgradili hitre proge, po katerih vozijo udobni potniški vlaki s hitrostjo 250 km na uro. V zadnjih nekaj letih so italijanske državne železnice šle v korenito prenovo, ki se je začela s preobrazbo ustanove v družbo. Odslovili so več deset tisoč železničarjev in začeli posodabljati železniške tire in tudi vozni park, postajam pa dajejo lepši, vabljivejši videz. V zadnjih nekaj letih so tudi precej podražili vozovnice in abonmaje, vendar so tarife italijanskih železnic še vedno najnižje v Evropski uniji. S časopisno in televizijsko reklamo železnice vabijo, naj ljudje potujejo z vlakom. Kot rečeno, gre posebna skrb prenovi voznega parka in tudi v tem primeru bo šel zaslužek Fiatu, ki ima tudi tovarne za izdelovanje vagonov in lokomotiv. Med najbolj zahtevne in sodobne vlakovne kompozicije sodijo tiste z oznako Pendolino. Pred poldrugim letom smo jih videli tudi v Trstu in na slovenskih železnicah, saj namerava tudi Slovenija posodobiti svoj vozni park. Prvi pendolino ETR 460 je začel decembra voziti na relaciji Rim -Milan. Do maja bo na tej progi vozilo kar deset takšnih vlakov, ki potni- ka v pičlih štirih urah iz središča prestolnice pripeljejo v središče Milana. Skoraj toliko časa, kot ga potnik porabi kot z letalom. Iz Milana v Benetke, ko bodo ti vlaki vozili tudi po tej progi, bomo prišli v 2 urah in 40 minutah. Že prihodnje leto bodo na raznih progah v Italiji vozili še hitrejši vlaki, ki bodo lahko dosegli hitrost 300 km na uro. V vodstvu železniškega podjetja so se lotili tudi temeljite prenove službe za tovorni promet. Pristanišče Gioia Tauro bo kmalu postalo najpomembnejše pristanišče za kontejnerje v Sredozemlju. Uvedli so hitre tovorne vlake na relaciji jug - sever. Kontejnerji in drugo blago že sedaj dospejo z enega na drug konec polotoka v zgolj 24 urah. Prav tako so uvedli nekaj tedenskih, v nekaterih primerih tudi že vsakodnevnih hitrih vlakov, ki tovor v dveh ali treh dneh pripeljejo iz Italije v Nemčijo, Belgijo, Veliko Britanijo, Francijo in Španijo. To je najbrž glavni razlog, da so že lani dosegli precejšen porast po železnici prepeljanega blaga, nadaljnje naraščanje pa pričakujejo letos in prihodnja leta. Na tire so že postavili tudi prve posebne vlake za prevoz tovornjakov. Ti jih pripeljejo iz Italije v Nemčijo hitreje, kot če bi vozili sami po cesti, povrhu pa se izognejo oviram, ki jih težkemu cestnemu prometu postavljajo Švicarji in Avsuijci. Marko VValtritsch UM TOR SRE ČET PET PON 1596,7 1613,2 1604,7 1607^1612,5 Dober start valutnega in borznega trga MILAN - Za liro se je menjalni teden začel kar dobro, k čemur je pripomoglo večje zaupanje trgov v stabilnost notranjepohtičnih razmer. Italijanski bankovec se je okrepil do vseh glavnih valut, vključno z marko in z izjemo dolarja, ki ga mu je kanadski vrh G7 pomagal k okrepitvi na vseh mednarodnih trgih. Tudi milanska borza je začela teden v živahnem tonu, čeprav so posli proti koncu sestanka opešali zaradi bližanja tehničnih zapadlosti. Obseg poslov je dosegel vrednost 760 milijard lir, kazalec Mib je pridobil 1,03 odstotka, medtem ko je Mibtel sestanek sklenil na enaki ravni kot v začetku sestanka. NOVICE CRT-Banca v odboru za boizno kotacijo podjetij iz Triveneta TRST - Tržaška CRT-Banca je te dni uradno stopila v promocijski odbor za »premičninski trg Triveneta« (Mercato Mobiliare del Triveneto - MMT) za mala in srednja podjetja, za katerega ustanovitev so dale pobudo finančne družbe dežel Furlanija-Julij-ska krajina (Friulia), Veneto (Veneta Sviluppo) in Tridentinske-Južne Tirolske (Tecnofin). Namen odbora je torej poskrbeti, da bi delnice malih in sre-dnjevelikih podjetij iz teh treh dežel prišle na predviden nov italijanski telematski borzni trg, in sicer s pomočjo posebnih storitev in pomoči vsem tistim podjetjem, ki bi želela priti do kotacije na borzi. Gre namreč za dokaj zapleten postopek, ki ga majhna podjetja niso vedno psosobna izvesti sama. CTR-Banca se je brez pomislekov pridružila tej pobudi, ki tudi ozemeljsko pokriva območje njenega poslovnega interesa. Končni obračun operacije Rolo MILAN - Javna ponudba banke Credit za nakup delnic bolonjskega zavoda Credito Romagnolo, ki se je končala pretekli petek, je zbrala 210, 88 milijona delnic ali 96,43 odstotka celotne glavnice Rolo, kar je za 23,06 odst. več delnic, kot jih je bilo ponujeno v prodajo. Podatki, ki jih je včeraj objavil Borzni svet, kažejo, da je operacija povsem uspela, saj je imel Credit že prej v svojem portfelju približno 2 odst. glavnice bolonjske banke. K ponudbi Credita je torej pristopila tudi konkurenčna veriga Cariplo-Imi-Carisbo-Reale Mutua, ki je odkupila 9 odst. Borzni komisar se poslavlja MILAN - Po desetih letih delovanja bodo ukinili funkcijo borznih komisarjev, torej predstavnikov borzne komisije Consob na raznih italijanskih borzah. Kot marsikaterega delavca je tudi komisarja izpodrinil računalnik, borzna komisija pa sedaj razmišlja o novem načinu nadzorovanja in administrativnega upravljanja krajevnih borz. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ yUBUAN£ v pRANKFURl pONDON J^JUNCHEN pTANBIJL jy|()SKV() pOPENHAGEN pARIZ piM gKORIE gPLIT JIRAN0 JJUNAi jrtiRICH Rezervacije in informacije: ADRIA A!RWAYS, Kopei, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Torek, 7. februarja 1995 SLOVENSKA KRONIKA CERKNO / PRIREDITVE Tradiconalni Dnevi kulture Kulturno dogajanje bo popestrila tudi Cerkljanska laufarija V okviru vsakoletnih dnevov kulture se bo v prihodnjih dneh v Cerknem zvrstilo več kulturnih prireditev, ki jih pripravlja Kulturno društvo Cerkno v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno Solo in idrijskim mestnim muzejem. Tako bo drevi ob 17. uri v osnovni Soli literarno-glasbena prireditev V novo pomlad, ki jo pripravljajo cerkljanski osnovnošolci, v četrtek pa bo o rovtar-stvu in svetovljanstvu predaval profesor filozofije Miha Naglič iz Žirov. V okviru tradicionalnih dnevov kulture bo idrijski Mestni muzej 21. februarja predstavil vsebino najno-vejse številke Idrijskih razgledov, svetovna popotnica Vlasta Hvala iz Cerknega pa bo predstavila popotovanje po daljnji Zelena luč za širitev pokopališča ILIRSKA BISTRICA - Ilirskobistriški občinski svet se je odločil za odkup zemljišča, na katerem bodo razsirih in uredili ilirskobistriško pokopališče. S pro-storskimi in ureditvenimi težavami pokopališč se v tej občini srečujejo že nekaj časa. Med 14 pokopališči v občini je trenutno najbolj potrebno razširitive mestno pokopališče, na katerega gravitira več kot polovica od 14 tisoč prebivalcev te občine. Razprave, ali naj pomanjkanje grobnih polj rešijo z razširitvijo sedanjega ali gradnjo novega pokopališča, so potekale že od leta 1991, zdaj pa je že nekaj časa sprejeta odločitev o razširitvi in ureditvi obstoječega pokopališča. Za izgradnjo prve etape je potrebno odkupiti zmljišča v velikosti 4 tisoč m2, zanj pa mora občina lastniku plačati 1, 7 miljona tolarjev. Občinskim svetnikom se je cena (5 mark za m2) zdela primerna, zato so na zadnji seji občinskega sveta soglašali z odkupom zemljišča. Na bistriškm pokopališču (kamor poleg mesta gravitira še 15 okoliških naselij) letno potrebujejo 40 novih grobov. V prvi etapi je predvidenih 56 dvojnih in 178 žarnih grobov. Razširitev ostalih grobnih polj druge in tretje faze načrtujejo na JZ strani pokopališča. Načrt predvideva tudi celotno ureditev pokopališča s parkiriščem, zelenim pasom in spremljajočimi objekti. Mateja Godejša eksotični Tajski. Pred cerkljanskim občinstvom bo v teh dneh nastopil tudi Vlado Kreslin, Kulturno društvo Cerkno pa pripravlja tudi svoj redni letni občni zbor. Kulturno dogajanje v Cerknem bo v februarskih dneh popestrila Cerkljanska laufarija, ki se že pripravlja na letošnji pustni ceremonial. Pridružili so se tudi člani fotokluba pri Kulturnem društvu Cerkno, ki letos prvič razpisujejo natečaj na temo Pustna maska v fotoobjektivu. Najzanimivejše motive o pustnih maskah na Slovenskem pa tudi izven naših meja bodo nagradili na prvem natečaju prihodnje leto, ko bo Cerkljanska laufarija praznovala 40-le-tnico svojega delovanja v povojnih letih. Roman Bric MARIBOR / PROJEKT Ohranjanje tehnične dediščine mesta Odprli naj bi tudi Muzej tehnične kulture Maribor ima dolgo industrijsko tradicijo in veliko ohranjenih strojev, naprav, orodij in izdelkov. V sedanjih časih privatizacije in denacionalizacije, ko gredo številna podjetja v stečaj, je resno ogrožena tudi tehnična dediščina, ki je za podobo mesta izjemno pomembna. Maribor je bil vselej nepredno industrijsko mesto z visoko razvito tehnologijo, ki se zdaj izgublja. Da bi zavarovali predmete in znanje, je Zveza društev inženirjev in tehnikov Maribor dala pobudo za izdelavo projekta, v katerem je podrobno opredeljeno, na kakšen način se lotiti tega zahtevnega dela. Tako pobuda kot izdelan projekt sta bila pozitivno sprejeta na ministrstvih za znanost in tehnologijo ter šolstvo in šport in drugih institucijah, ki se bodo neposredno vključile v realizacijo tega projekta, ki je prvi takšne vrste v Sloveniji. Projekt so predstavniki ZDITM iz zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine predstavili na ti- skovni konferenci včeraj. V prvi fazi, ki je že v teku in bo trajala predvidoma dve leti, so se številni člani ZDITM lotili popisa predmetov z začetnim letom 1850. To je prelomna letnica, saj je bila tedaj zgrajena gospodarsko pomembna transportna pot -južna železnica, ki je povezovala Dunaj - Gmde - Maribor - Ljubljano - Trst. S to povezavo je Maribor zapuščal obliko srednjeveškega mesta in se začel širiti v predmestja. Industrija in z njo tehnična kultura pa sta mu dali podobo z vsebino in značilnostmi vse do danes, ko ta podoba bledi. Popis predmetov tehnične kulturne dediščine zajema stroje, naprave, priprave, orodja, izdelke, prototipe, tehnično dokumentacijo, literaturo, kataloge in industrijske objekte. Podatke iz tega popisa bodo zbrali in uredili v tehnično-informacijskem centru, ki bo deloval v Domu DIT v Maribom in bo računalniško povezan z vsemi knjižnicami, kar pomeni, da bodo podatki na voljo najširšemu krogu zainteresiranih. Vzporedno z uvajanjem te-hnično-informacij skega centra pa bo potrebno zagotoviti ustrezne prostore - opuščene tovarniške zgradbe - kjer bo mogoče hraniti predmete tehnične dediščine, najprej kot muzejsko zbirko, nato pa kot Muzej tehnične kulture Maribor, ki bo javni zavod za varstvo tehnične dediščine Maribora. Martina Pavšič ' CERKNO / FOTO KLUB Maska v objektivu Natečaj za najboljši motiv pustne maske Fotoklub Cerkno, Id deluje v okviru Kulturnega društva Cerkno, je ob 40-letnici Cerkljanske laufarije v letošnjem predpustnem času razpisal natečaj na temo Pustna maska v fotoobjektivu. Udeleženci lahko na natečaju sodelujejo s šestimi posnetki v treh kategorijah, in sicer v čr-nobeli fortografiji, barvni fotografiji ali diapozitivu. Prednost imajo maske s slovenskega etničnega območja. Poleg nagrad za posamezne kategorije podeljuje tudi Fotografska zveza Slovenije ob 40-letnici Cerkljanske laufarije posebno nagrado za najboljši posnetek cerkljanskih laufarjev. Rok za oddajo po- snetkov je november 1995, podelitev nagrad za najboljše posnetke pa bo prihodnje leto, ko bo Cerkljanska laufarija proslavljala 40 let delovanja v povojnem obdobju. Ob tej priložnosti bo v oddelku muzeja v Cerknem pripravljena tudi razstava najboljših del iz letošnjega izbora fotografij na to temo. Fotoklub Cerkno je te dni s predrazpisom objavil pogoje za sodelovanje z namenom, da bi se ljubitelji fotografije na Slovenskem in izven njenih meja lahko še pravočasno pripraviti na natečaj. Ambicija organizatorjev prvega natečaja je, da bi prireditev v Cerknem postala vsakoletna. Roman Bric IL. BISTRICA, POSTOJNA, PIVKA Letošnji kulturni praznik v znamenju zborovskega petja V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v domu na Vidmu v Ilirski Bistrici jutri ob 20. uri prireditev, na kateri se bodo predstaviti Mešani pevski zbor upokojencev iz Ilirske Bistrice, Mešani pevski zbor Slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke in Mešani pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. V kulturnem večeru bosta sodelovala še igralka SNG iz Ljubljane Jadranka Tomažič in kvartet bratov Boštjančič, prireditev pa bo povezoval Franc Gombač. Drevi, na predvečer praznika, pa bo že tradici- onalno zapel na prostem domači Moški pevski zbor Dragotin Kette. Osrednja kulturna večera bosta v Pivki in v Postojni jutri; v OS v Pivki bodo ob 19. uri nastopili Moški pevski zbor Pivka, kvintet Sonček, Dekliški zbor Amade-us Pivka, predstavili pa bodo tudi pesnika Jožeta Steguja in njegov pesniški prvenec Nočni samogovori. V postojnski glasbeni šoti pa se bo uro prej z igro Ščuke pa ne predstavila dramska skupina Ščuka iz Planine. Program bosta sooblikovala še Komorni mešani zbor in oktet Bori iz Postojne. (M. G.) NOVICE Z OBALE Razsodilo bo ustavno sodišče PIRAN - Ustavno sodišče bo moralo razsoditi, v čigavo pristojnost sodi izdajanje gradbenih dovoljenj. O razhajanjih glede tega med načelnico piranske upravne enote Vojko Bole-Delak in županom Frankom Fičurjem smo že poročali, zdaj pa se je slednji obrnil na Ustavno sodišče. Zupan se skicuje na statutarni sklep nove piranske občine, po katerem odločanje o rabi prostora v občini sodi v pristojnost občinske uprave in državnih organov. Upravna enota pa med tem že izdaja med drugim tudi gradbena dovoljenja, saj to po zakonu sodi med njena opravila. Sodelovali bodo 'italijanski strokovnjaki IZOLA - Pri prenovi Manziotijeve palače, sedeža italijanske narodnostne skupnosti v Izoli, bodo sodelovali tudi italijanski strokovnjaki. Predstavniki gradbenega odbora za prenovo palače ter predstavniki skupnosti Italijanov in podjetja Architecta, la vodi inženiring projekta, so bili pred kratkim na obisku v Reggiu. S strokovnjaki tamkajšnje fakultete za arhitekturo so se pogovarjali o strokovnem pristopu k prenovi palače. Prenovo bo namreč sofinancirala italijanska vlada, zato je potrebno uskladiti strokovna izhodišča, preden bosta italijansko in naše zunanje ministrstvo podpisala protokol o tem projektu. Novo vodstvo PIRAN - Na rednem občnem zbom svojega združenja so zbrani poklicni ribiči slovenske obale sprejeti poročilo o dosedanjem delovanju združenja, ki je bilo dobro oce njeno. Kljub temu pa so ob koncu sestanka izglasovali nezaupnico dosedanjemu predsedniku Zlatku Novo-gradcu in podpredsedniku Goranu Pahorju. Oba sta si pridobila nasprotnike predvsem zato, ker sta sodelovala v skupini ribičev, ki je od občine Piran pridobila koncesijo za ulov cipljev. Po njuni razrešitvi je odstopil celotni izvršni odbor združenja, nakar so izvolili novo predsedstvo. Predsednik združenja je zdaj Vladimir Vinčar, podpredsednik je Edi Ukmar, člani izvršnega odbora pa so: Dušan Kmetec, Bogomir Lazar, Srečko Medved, Franko Pečar, Loredano Pugliese in Bojan Troha. Dušan Fišer razstavlja v Loži KOPER - Od petka je v koprski galeriji Loža odprta slikarska razstava Dušana Fišerja. Avtor sodi v mlajšo generacijo slovenskih slikarjev. Študiral je na ljubljanski Akademiji, kjer je pred štirimi leti končal tudi specialko pri profesorju Emeriku Bernardu, nato pa se je izpopolnjeval tudi na Nizozemskem. Razstavlja že od leta 1987, leta 1993 pa je imel zelo odmevno samostojno razstavo v Miljah v sosednji Italiji. V Loži predstavlja svoja dela iz obdobja zadnjih dveh let. Istrski pisatelji ob prazniku PIRAN - Ob slovenskem kulturnem prazniku bo danes ob 18. uri v prostorih phanske občinske stavbe prireditev, na kateri se bodo predstavili trije istrski pisatelji: Marjan Tomšič, Milan Rakovac in Fulvio Tomizza. Pripovedovali bodo o svojih razmišljanjih na temo: Kako odmevajo glasovi Istre v pisatelju, ko je sam. Odlomke iz njihovih del bodo brali Rožana Koštalj, Milan Medak in Gianfranco Silan, z glasbenimi vložki pa bodo nastopili Istrski muzikantje. S to prireditvijo želijo oranizato-rji predvsem poudariti sožitje ljudi in jezikov v istrskem prostoru. Novice zbral Boris Vuk ______AJDOVŠČINA / NACRTI OBČINE_ Prednost bodo dali avtocesti in vodovodu Župan računa na sodelovanje novogoriške občine »Nismo želeti vnaprej in za vsako ceno urejati razmerij, ki so postale v državnih telesih predmet ponovne obravnave zaradi nedorečenosti,« je za Republiko po trideset dneh od nastopa dela povedal ajdovski župan Kazimir Bavec. Zato se tudi ni hitelo s sklicem druge seje, ki bo predvidoma šele konec meseca: namenjena bo zaključnemu računu in začasnemu proračunu občine. Kot pravi župan, kaže, da bo mogoče zastaviti sodelovanje med županom in svetom in z rednimi stiki dosegati konsenz. Temu naj bi služila tudi obravnava gradiva v poslanskih skupinah pred sejami. V delu občinske uprave naj bi imela pomembno mesto stroka, s čimer naj bi osta- lo manj prostora za medstrankarske spore. Občina naj bi imela zaposlenih enajst do petnajst ljudi, pač odvisno od pristojnosti, pa tudi od tega, kako bodo stekli dogovori o oblikovanju služb z novo vipavsko občino. Predlagalo se je, da bi lahko nekatera opravila zanjo izvajala ajdovska občina, kot je že doslej v različnih oblikah. Dosedanje sodelovanje z novo občino je dobro, podobno kot tudi z državno upravo, ki se bo te dni selila v novo občinsko stavbo. Zasedla bo pritličje in prvo nadstropje. Medtem naj bi občina ostala v dosedanjih prostorih. »Občutek imam, da bo steklo tudi sodelovanje s sosednjo novogoriško občino, kjer smo zastaviti razrešitev problema o vodovodu in o avtocesti,« pravi župan. Prav slednjemu naj bi letos posvetili največ pozornosti, poleg problemov glede lokalnih cest in infrastrukture ter dokončanju začetnih programov, nekatere od njih je mogoče zastaviti le s pomočjo posameznih ministrstev, npr. za kulturo. Ajdovski župan opravlja zaenkrat funkcijo nepoklicno, saj odločitve o profesionalizaciji še ni. Srede so dnevi, rezervirani za sprejem občanov, ki se za ohisk običajno dogovorijo po telefonu. Med njimi so tudi predsedniki aktivnih krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti naj bi ohranili, tudi kot pravne osebe z lastnimi žiroraču-ni. Krajevne skupnosti namreč proračunski denar večkratno oplemenitijo z lastnim delom. Artur Lipovž Gasilci so z dodatnim izobraževanjem pridobili naziv »izprašani gasilec« JESENICE - Pri gasilski zvezi Jesenice, pod katero sodijo tudi gasilska društva iz nove občine Kranjska gora, že vrsto let skrbijo za dodatno izobraževanje članov v vseh gasilskih društvih v obeh občinah. Tako so uvedli tečaj, na katerem gasilci pridobivajo dodatna znanja s področja požarne varnosti. Na nedavni slovesnosti na Jesenicah sta župana občine Jesenice in Kranjska gora dr. Božidar Brudar in Jože Kotnik podelila priznanja in spričevala 85 gasilcem, ki so pridobili naziv »izsprašani gasilec«. Oba gosta in vse prisotne gasilce je po- zdravil predsednik GZ Jesenice Anton Arh, ki je med drugim prisotne seznanil z novostmi, ki jih prinaša nova lokalna samouprava na področju gasilstva. Pri tem sta oba župana, ki jima sedanja zakonodaja daje več pooblastil na področju požarne varnosti, obljubila vso pomoč tako društvom kot članom le teh. Jeseniška GZ združuje 14 prostovoljnih gasilskih društev in eno industrijsko GD v Mojstrani. Tako kot v preteklem letu bo tudi letos delo gasilcev usmerjeno predvsem v preventivno dejavnost. Tekst in foto: Mateja Faletič Torek, 7. februarja 1995 ‘J ^ Težav ne manjka, vendar so rešljive BUDIMPEŠTA - Minister za zunanje zadeve Slovenije oran Thaler in njegov madžarski kolega Laszlo Kovacs sta vcerajšnje pogovore v Budimpešti ocenila kot zelo izčrpne, Prijateljske in ambiciozne. Podpisala sta protokol o nasled-stVu Slovenije glede dvostransldh pogodb, ki so bile sklenjene med nekdanjo SFRJ in Madžarsko. Podpis tega dokum sta ministra ocenila ko ? Pomemben akt, sa 0 °8atil številne spor •-auujin letin. Fo c nm pogovorih sta m j a izjavi za novim nagovarjal; Ir — i uuLdKniia ste . vostranskih, veCstr ; nicrati je poud 6 vzpostavil dober m z madžarskin 6°m s katerim sta s Vonla tudi za r 1 tovanja o vseh vprašanjih. Thaler je posebej opozoril, da je Madžarska za Slovenijo izjemno pomemben sosed in partner, odnose med državama pa je ocenil kot odlične, celo vzorne, saj nudijo možnost za hitro reševanje vseh vprašanj. Thaler je poudaril, da visoko ceni aktivno vlogo Madžarske kot predsedujoče OVSE. Ministra sta povedala, da sta za letošnje leto postavila okvirni umik srečanj na najvišji ravni. Tako bo predsednik madžarske vlade Gyu-la Horn spomladi obiskal Slovenijo, predsednik slo- venske države Milan Kučan pa bo maja letos obiskal Budimpešto. Marca se bo v Ljubljani sestala mešana komisija, ki bo obravnavala manjšinsko problematiko. Thaler je povabil madžarskega zunanjega ministra Laszla Kovacsa, naj obišče Ljubljano, kar je ta z zadovoljstvom sprejel, datum pa bo usklajen kasneje. Thaler in Kovacs sta izjavila, da so politični odnosi med državama zelo dobri,, medtem ko gospodarska in trgovinska menjava nista najbolj razviti in ne dosegata ravni političnih odnosov. Ocenila sta, da sporazum o prosti trgovini že daje rezultate. Obe strani sta trdno odločeni, da se državi medsebojno še naprej povezujeta z vzpostavitvijo prometne infrastrukture ter izgradnjo železniških in cestnih povezav. Thaler je izrazil zadovoljstvo, da dogovori med državama že dajejo rezultate, tudi kar zadeva meddržavne mejne prehode. Vendar je ob tem posebej opozoril na za slovensko javnost neprijetno dolge vrste in nerešeno vprašanje mejnega prehoda Dolga vas. Kovacs pa je dodal, da se zaveda problematičnosti tega vprašanja, saj bi morale biti meje med Slovenijo in Madžarsko na evropski ravni. Laszlo Kovacs je v svoji izjavi izrazil zadovoljstvo, da je slovenski zunanji minister Madžarsko obiskal kot drugo državo v okviru svoje diplomatske turneje po sosednjih državah. Pogovore s Thalerjem je madžarski minister ocenil kot prisrčne in po vsebini zelo obsežne. Ministra sta obravnavala pogodbena vprašanja, se dogova- rjala o obiskih na visoki ravni, o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, manjšinah in infrastrukturi. Kot zelo pomembno je madžarski minister ocenil regionalno sodelovanje Slovenije v okviru Srednjeevropske pobude in skupnosti Alpe - Jadran. Madžarska je slovenski strani obljubila, da jo bo še naprej podpirala pri prizadevanjih za pridružitev k Evropski uniji in za priključitev k zvezi Nato. Sogovornika sta se dotaknila tudi krize na Balkanu in položaja na Hrvaškem po njeni odločitvi, da odpove gostoljubje Unproforju. Zoran Thaler je popoldan obiskal slovensko veleposlaništvo v Budimpešti ter imel pogovor za največji madžarski dnevnik Magyar Hyrlap. STAinB.L. Hrvaška prehiteva Slovenijo na poti v EZ BRUSELJ - V belgijskem glavnem mestu so se včeraj drugič pod predsedstvom Francije sešli zunanji ministri Evropske zveze. Na dnevnem redu petnajsterice so se tokrat znašli carinska unija s Turčijo, razmere v Alžiriji ter finančna pomoč afriškim, karibskim in pacifiškim državam do leta 1999. Mandat za pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije tudi tokrat ni bil na dnevnem redu. Pač pa je iz Bruslja prišlo presenetljivo sporočilo, da so ministri naložili Evropski komisiji, naj začne priprave na pogajanja o pridruženem članstvu s Hrvaško. Kot je bilo moč zvedeti včeraj, so ministri od Komisije pričakovali, da bo pripravila predloge za pogajanja že za tokratno sejo, vendar pa aparat teh predlogov še ni pripravil in pooblaščencu za odnose EZ z državami nekdanje Jugoslavije van den Broeku so zato naročili, naj o pripravah poroča le ustno. Pri tem pa so ministri vztrajali pri zahtevi, da Komisija pripravi predloge za pogajanja s Hrvaško do naslednje ministrske seje petnajsterice, ki bo 6. marca. Kar zadeva Slovenijo, o njeni zahtevi za pridruženo članstvo včeraj na srečanju zunanjih ministrov EZ ni bil govor, pač pa je na robu seje podsekretar za zunanje zadeve v italijanskem zunanjem ministrstvu Scammacca - ta se ukvarja zdaj s problematiko, ki jo je imel doslej v rokah Caputo - izjavil, da si Italija želi, da bi Slovenija postala pridružena članica EZ »kar se da hitro«. Svet zunanjih ministrov je včeraj sprejel posebno deklaracijo o nekdanji Jugoslaviji, v kateri podpira predlog francoskega zunanjega ministra Juppeja o tristranski konferenci TudmanTzetbegovič-MiloSe-vič. Srečanje naj bi hkrati pomenilo novo priložnost za mednarodno konferenco o nekdanji Jugoslaviji. Deklaracija še posebej poudarja pomembnost medsebojnega priznanja novonastalih držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije, izhodiščna točka za tristranske pogovore in mednarodno konferenco pa naj bi bil mirovni načrt skupine za stike. EZ podpira sporazume med Zagrebom in Kninom, hkrati pa poudarja, »da je prisotnost sil Unproforja na Hrvaškem ključnega pomena za mir in varnost na tem območju«. (C. R. in Z. S.) LJUBLJANA - Včeraj so v prvem predverju Canka-Bevega doma odprli razsta-z naslovom Slovenija in uiiaj. Otvoritve razstave, sta jo priredila Zgodo-^nski arhiv Slovenije in ttaajski mestni in deželni ar~v’ 80 se udeležih tudi ^8 edni gostje iz prestolnic Vsttije in Slovenije. Uvo-f 8°vor sta imela drža-^ sekretar na ministrstvu ? kulturo Slovenije Jože sterman in župan mesta Uunaj Helmut Zilke. Raz-s ava naj bi spomnila, da 1Infta Ljubljana in Dunaj aj skupnih kulturnih 1SC> kot so na primer ar-tektura Jožeta Plečnika, Uaj bi bila v ponos tako Ljubljani kot mestu Dunaj, 0 a Pa uaj bi bila v ponos Celotni Evropi. Denis S ar kič NOVOST / O KNJIGI SVETOVANJE IN KOMUNIKACIJA Komunikacije v medčloveških odnosih Kažipot za bogatenje lastnega življenja in za pomoč drugim LJUBLJANA - Svetovalna družba Inserco in Združenje svetovalnih delavcev Slovenije je včeraj predstavilo delo prof. Azre Kristančič Svetovanje in komunikacija. Knjiga je sad njenega dolgoletnega neposrednega dela z ljudmi in izobraževanja strokovnjakov različnih profilov, avtorica pa s teoretično-empirično vsebino posreduje zaokrožen metodološki pristop k svetovanju in komunikacijskim veščinam. Prav to je potrebno vsem tistim, ki razvijajo in bogatijo humanistični pristop prek delovanja v različnih sistemih pomoči človeku: v vzgojno-izobra-ževalnem, socialno-var-stvenem, zdravstvenem, sodstvenem, policijsko-varovalnem in podobnih sistemih življenja družbe. V našem prostoru so vse- bine teh različnih sistemov pomoči posameznikom, družinam in skupinam dokaj razvite, knjiga Azre Kristančič pa zapolnjuje vrzel v tovrstni domači literaturi. Knjiga namreč omogoča, da tisti, ki se s tem ukvarjajo, svoja znanja in veščine sproti tudi preverjajo in ocenjujejo stopnjo svoje huma- nosti v neposrednih, vsakdanjih odnosih. To pa je tudi namen avtorice, ki je knjigi na pot zapisala upanje, »da naj bi postala sestavni del nenehnega učenja oziroma kažipot, kako obogatiti lastno življenje in pomagati drugim«. Knjiga je razdeljena na sedem poglavij, in sicer na: uvod v svetovalno delo, procesi in faze svetovalnega odnosa - komunikacija, osnove za diferenciranje svetovalnega dela, skupinsko svetovalno delo, svetovalno delo z družino, svetovalno delo s partnerji in vaje komunikacije. (KaN) Dva milijona ekujev za zaposlovanje LJUBLJANA - Evropska unija bo letos predvido-1113 Sloveniji v okviru programa PHARE namenila 2319 milijonov ekujev pomoči. Od te pomoči bo dva bilijona ekujev namenjenih za pospešitev zaposlo-Vania in za socialne reforme. Oba projekta bo vodilo jninistrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Be-T3 Skuber nam je včeraj povedala, da se na ministr-stv3 ^ pripravljajo na izvedbo obeh projektov. V okviru socialnih reform bo velika pozornost nagnjena tudi reformi pokojninskega sistema. Kot je žnano se je v zadnjem času povečalo število tistih, ki ^upravičeni do pokojnin, zmanjšal pa se je delež akhvnega prebivalstva. Tudi zaradi tega je kot vse ka-ž®> na obzorju nov pokojninski sistem. To pa je zelo občutljiva problematika, ki zadeva ogromno ljudi, zato se je vlada loteva dolgoročno. Iz sredstev programa nare bo financirana priprava tako imenovane Bele knjige pokojninskega sistema ah povedano drugače, načrt za njegove spremembe. Tako bo izdelana tudi študija o upravičenosti morebitnih dodatnih zasebnih pokojninskih skladov. , V Sloveniji je še vedno nezaposlenih kar 14 odstotkov za delo sposobnih ljudi. Največje težave pri zaposlovanju imajo ljudje brez strokovne izobrazbe, ve-jn pa se tudi število tistih, ki so brez dela že dlje časa. Ua bi pomagah najbolj ogroženim kategorijam nezaposlenih, bo s sredstvi iz programa Phare izgrajen za-P'^ovalni center. Del sredstev bo tudi namenjen posodobitvi informacijsekga sistema, da bi tako izboljša-n usklajevanje med iskalci zaposlitve in delodajalci. . izboljšanje kakovosti dela zavodov za zaposlovanje, bo program Phare financiral tudi usposabljanje mentorjev, ki bodo prenasah ta znanja, o učinkovitih metodah zaposlovanja. Mateja Bertoncelj KONFERENCA O VLOGI ŽENSK Drnovšek bo sopredsednik na seji Sveta Evrope LJUBLJANA (STA) - V Strasbourgu bo od 9. do 11. februarja potekala konferenca Sveta Evrope (SE) z naslovom Enakost in demokracija - utopija ali izziv?, na kateri bodo sodelovah predstavniki različnih evropskih držav, med drugim predsednici Irske in Islandije Mary Robinson in Vi-gdis Finnbogadottir. Iz Slovenije se bodo delovno vključile predstavnice vladnega urada za zensko politiko. Sodeloval pa bo tudi predsednik vlade Janez Drnovšek, ki bo ob podpredsednici švedske vlade Moni Sahlin sopredsedoval konferenci in govoril na sklepnem plenarnem zasedanju, so sporočili iz urada slovenske vlade za zensko politiko. Povabilo SE pomeni priznanje Sloveniji za njeno aktivno vlogo na mednarodnem področju. Priznava ji, da vsaj glede zakonodaje celo prednjači pred drugimi evropskimi državami. Udeleženci konference bodo pr- vič razpravljali tudi o tem, da bi dosegli 50-odstotno zastopanost žensk na vseh področjih javnega in političnega življenja. Ker se pri tem zavedajo številnih ekonom- skih, političnih, socialnih in kulturnih ovir, bodo skušali ugotoviti, ali je ta cilj le utopija ali pa ga je dejansko možno uresničiti. Poleg te tematike bodo govorili tudi o problemu nasilja, predlagali ukrepe za enakopravno delitev družinskih in starševskih obveznosti ter razmišljali o načinih, kako bi presegli predsodke o vlogi žensk v družini in družbi. Slovenska vojska bo sodelovala na avstrijski vojaški vaji LJUBLJANA (STA) - Na južni meji Avstrije bo 7. in 8. februarja potekala redna vaja avstrijske vojske, ki jo bodo izvedli pripadniki 7. Lovskega polka avstrijske vojske. Na vaji Reševanje izpod snežnih plazov bodo kot opazovalci sodelovali tudi častniki iz 3. Pokrajinskega poveljstva Slovenske vojske, so včeraj sporočili iz slovenskega ministrstva za obrambo. Za častnike obeh vojsk bo to tudi priložnost za obširnejše pogovore o sodelovanju na vaji Košuta 95, ki bo potekala decembra letos na meji med Slovenijo in Avstrijo. Zakon o soupravljanju še ni zaživel LJUBLJANA - Potem ko je bil pred dobrim letom in pol sprejet zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ugotavlja, da v praksi njegovo izvajanje ne poteka tako, kot bi si želeli. Zakon je namreč povzročil precejšnje negodovanje zlasti pri delodajalcih, ki ga jemljejo kot nepotrebno sindikalno pridobitev. Delavcem daje omenjeni zakon pravico do soupravljanja v gospodarskih družbah, delodajalci pa skušajo vplivati na delavce, da te pravice ne bi izkoristili, je na včerajšnji novinarski konferenci svobodnih sindikatov povedal Milan Utroša. Zaradi preteklih izkušenj s samoupravljanjem so se delodajalci pri oblikovanju tega zakona ves čas zavzemali za cim nižjo raven sodelovanja delavcev pri upravljanju. Sicer pa bo po njegovih besedah zakon v celoti zaživel, ko bo opravljen postopek lastninjenja. Sistem soupravljanja bo na tej ravni tudi precej spremenil položaj in vlogo sindikata, zato so v ZSSS usposobili več kot štiri tisoč sindikalnih zaupnikov. V 250 gospodar-skili družbah so izvolili svete delavcev in med 1500 člani teh svetov je 80 odstotkov članov ZSSS. »Tudi od stopnje uresničevanja pravic delavcev pri upravljanju bo odvisna uspešnost sidikata,« meni Utroša. V ZSSS so prepričani, da bodo po začetnih nasprotovanjih tudi delodajalci spoznali, da daje soupravljanje ekonomsko-socialno noto, zato bodo nanj morali pristati. »Zakon je dober, ne le zaradi tega, ker smo pri njegovi pripravi sodelovali sindikati, ampak ker bo pripomogel, da bodo odnosi med zaposlenimi bolj humani,« meni predsednik ZSSS Dušan Semolič. Po drugi strani pa je zakon pomemben tudi iz ekonomskih razlogov. Podjetje bo lahko gospodarsko uspešno le, če bo razvijalo soupravljanje. Seveda pa se bodo morali tega zavedati tudi menedžerji in država, pravi Semolič. Margareta Jarc POZIV Stojsic: Hočejo nas uničiti DUNAJ - »Pripadniki manjšin v Avstriji, bodite budni -hočejo nas uničiti!«. S tem dramatičnim pozivom se je včeraj obrnila na avstrijsko javnost, še posebej pa na pripadnike etničnih manjšin, državna poslanka Zelenih in gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsič. Parlamentarka, doma v Stinacu, torej kraju, kjer je včeraj počila druga (paketna) bomba in težko ranila uslužbenca krajevne službe za odvažanje smeti, v posebni izjavi poziva vse prebivalce na etnično mešanih o-zemljih v Avstriji, naj bodo v naslednjih dneh še posebej budni ter da tesno sodelujejo varnostnim organom. Notranje ministrstvo pa je Stojsičeva pozvala, naj nemudoma okrepi zaščito vseh manjšinskih ustanov v Avstriji ter skrbi za osebno varnost vseh predstavnikov manjšin. AVSTRIJA / PO KRVAVI NEDELJI IN NOVEM ATENTATU NA GRADIŠČANSKEM JE JASNO: __ Val rasističnega terorja Štiri pripadniki narodne skupnosti Romov so žrtve natančno načrtovanega atentata - Druga bomba v Štinacu ranila delavca - Našli novo priznavalno pismo Ivan Lukan DUNAJ - Avstrijo je zajel nov, krvavi val rasističnega terorja. Eksplozija cevne bombe, ki je v nedeljo v kraju Obenvart na Gradiščanskem terjala življene štirih pripadnikov narodne skupnosti Romov je namreč bil zahrbten, profesionalno izveden atentat, samo 36 ur ure kasneje pa je včeraj v dvojezičnem kraju Stinac - ne daleč od Obervvarta -eksplodiral še drugi peklenski stroj. Pri tej eksploziji je bil hudo ranjen smetač tamkajšnje mestne uprave. Tudi pri notranjem ministrstvo - ki je krvavi nedeljski atentat v Ober-wartu sprva hotelo prikazati kot nesrečo, zdaj ni več dvoma da gre za »teror z rasističnem ozadjem«. To dokazuje tudi priznavalno pismo, ki se je v včerajšnjih popoldanskih urah pojavilo prav tako na Gradiščanskem in v katerem pisec grozi s smrtjo vsem tistim vašča- nom v kraju Ollersdorf, ki imajo hrvaško ime. Kljub prvotni informacijski blokadi notranjega ministrstva glede atentata v Obervvartu je že v včerajšnjih jutranjih urah bilo več ali manj jasno, da so Romi - moški, stari med 18 in 40 let - postali žrtev nastavljene razstrel-jivne pasti. Prva analiza uporabljenega razstreljiva je namreč pokazala, da gre za delo profesionalcev, drugi dokaz, da gre za atentat skrajno desno oz. neonacistične scene, pa je bila na kraju eksplozije najdena tabla s proti-manjšinskim geslom »Rome, nazaj v Indijo«. Kot je minister za notranje zadeve Franz L6-schnak na tiskovni konferenci opoldne na Dunaju priznal, je prav analiza razstreljiva bila zadnji dokaz, da so Romi postali žrtev nastavljene pasti in ne nesreče, kot to celo nedeljo niso hoteli izključevat varnostni organi. Nastavljena rastreljivna past z napisom »Rome, nazaj v Indijo«, je bila za štiri pripadnike Romov smdnonosna. Za svojce pri eksploziji bombe zahrbtno umorjenih štirih Romov, za prebivalce romovskega naselja v Obervvartu ter tudi za Društvo Romov na Gradiščanskem od vsega začetka ni bilo nobenega dvoma, da gre za atentat neonacistov. Predsednica društva Romov Suzanne Baranyi je v pogovoru z novinarji takoj po atentatu dejala, da gre za »načrtovan atentat proti narodni skupnosti Romov, katero so v Avstriji skozi desetletja porinili ob rob družbe«. Se v noči od nedelje na ponedeljek so prebivalci romovskega naselja ter tudi veliko število prebivalcev kraja Obervvart organizirali žalni sprehod, ki ga je priredil Antifašistični komite. Občina pa je pred občinskim poslopjem razobesila črno zastavo, žalni trakovi na krajevnih tablah pa prav tako spominjajo na krvavo sled, ki jo je neonacistično nasilje zapustilo v tem narodno mešanem kraju na Gradiščanskem. Medtem ko so se preiskave koncentrirale na Obervvart, je včeraj opoldne v kraju Stinac odjeknila druga bomba. Pri odvažanju zaboja za smeti je eksplodirala paketna bomba in težko ranila 30-letnega uslužbenca mestne uprave. Smetaču je odtrgalo del svoje desne roke. Po zadnjih podatkih kriminalistov je peklenski stroj po vsej verjetnosti bil privezan ob strani zaboja za stari papir. Komu je bil namenjan ta atentat doslej ni znano, iz Pripadniki narodne skupnosti Romov so pri atentatu v Oberwartupri priči izgubili življenje prizanvalnega pisma, katerega je našla neka pa-santaka ob avtobusni postaji v sosednem kraju Ollersdorf pa je bilo razbrati, da gre za grožnjo proti vsem pripadnikom hrvaške narodnostne skupnosti na tem območju. Po prvih informmcijah naj bi pismo vsebovalo paralele z odpošiljatelji druge serije pisemskih bomb, od katere je bil prizadet tudi celovški slovenski založnik Lojze VVieser. Generalni direktor za javno varnost Michael Sika je na tiskovni konferenci poudaril, da imata oba atentata na Gradiščanskem »rasistično ozadje«, da pa kljub temu še ni mogoče povedati, da sta oba primera tudi med-seboj povezana. V Ober-vvartu je namreč odjeknila cevna bomba, v Sti- nacu pa paketna bomba. Kot preventivo je direktor za javno varnost pozval predvsem prebivalstvo na narodno mešanih ozmeljih v Avstriji, naj bodo v prihodnosti budni ter da tesno sodelujejo z varnostnimi organi oz. lokalno policijo oz. žendarmarijo. Tako notranji minister Franz Loschnak kot tudi generalni direktor sika včeraj nista hotela zavzeti stališče do vprašanja, ali obstajajo paralele med cevno bombo iz Obervvarta in cevno bombo, ki je 24. avgusta lani bila nastavljena pred javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu in ki je hudo ranila dva policaja. Kot smo že včeraj obširno poročali, večina avstrijskih medijev novi krvavi val naslija povezuje z neonacistično sceno in s tem tudi s pojavom pisemskih bomb decembra leta 1993. Prva serija atentatov je namreč sledila obsodhi vodje avstrijske neonacistične scene Martina Kiissela, atentat s cevno bombo v Obervvartu pa se je pojavila komaj teden dni po tem, ko je pravosodno ministrstvo dalo»zeleno luč« za obtožbo in sodno obravnavo proti avstrijskima neonacistoma Petrom Binderjem in Franzom Radiom, ki sta osumljena priprave in izvedbe atentatov s pisemskimi bombami v desetih primerih začetka meseca decembra leta 1993 v Avstriji. Glede cevske bombe pred javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu je včeraj bilo potrjeno, da kriminalisti niso našli se nobeno »vročo sled«. ATENTATI / IZJAVI KANCLERJA VRANITZKEGA IN VICEKANCLERJA BUSEKA »Država ne bo klonila« Politika sta najodločnejše obsodila zahrbten atentat na štiri pripadnike skupnosti Romov in atentat v Štinacu - Izraz solidarnosti z vsemi manjšinami Kancler Vrani1zky (desno) in vicekancler Busek. DUNAJ - »Kot predsednik avstrijskih socialdemokratov in Se posebej v mojem lastnem imenu z vso odločnostjo obsojam zahrbtna atentata na življenje pripadnikov narodnostne skupnosti Romov v Avstriji«. S temi besedami je včeraj na tiskovni konferenci na Dunaju komentiral zvezni kancler Franz Vranitzky novi krvavi val (desnega) terorja v Avstriji v zadnjih dve dneh. Skupaj s vicekan-lerjem Erhardom Bu-sekom (ljudska stranka) je zvezni kancler avstrijski javnosti zagotovil, »da bo država z vso doslednostjo, z vso ostrino ter brezkompromisno postopala proti vsem, ki hočejo zabiti klin med Avstrijce, med večino in manjšino«. »Atentatorji naj vzamejo na znanje, da je cela država enotna v obsodbi takega terorističnega dejanja«, je nadaljeval Vranitzky in še posebej izpostavil, da je Avstrija prav v tem trentuku solidarna z vsemi svojimi manjšinami, kajti atentat na pripadnike skupnosti Romov je veljal vsem narodnostnim skupnostim v državi. Zvezni kancler in njegov namestnik sta nadalje poudarila, da bo zvezna vlada storila vse, da bodo »čimprej znani in eliminirani atentatorji in njihovi pomagači«. Vicekancler Erhard Busek je v svoji izjavi za javnost nadalje menil, da gre pri seriji atentatov, ki so se začeli decembra leta 1993 s pisemskimi bombami proti politikom ter predstavnikom manjšin ter njihovim simpatizantom, za po- skus destabilizirati državo in za napad na demokratični sistem v Avstriji. »Atentatorjem taka destabilizacija ne bo uspela, naloga nas vseh - od politikov do vsakega posameznega državljana - pa je, se odločno zoperstaviti vsem pojavom ekstremizma«, je na tiskovni konferenci poudaril vodja ljudske stranke v Avstriji Erhard Busek. Ostro obsodil je krvava atentata tudi zvezni predsednik Thomas Klestil ter prestavni ki ostalih parlamentarnih strank, še posebej Zeleni, ki imajo v svojih vrstah več pripadnikov manjšin. Hrvaški akademski klub (HAK) pa je v izjavi za tisk poudaril, da pomeni najnovejše nasilje proti skupnosti Romov na Gradiščanskem »nadaljnjo zaostritev že tako labilne situacije narodnostnih manjšin v Avstriji. Ivan Lukan KOROŠKA / ODMEVI Prizadetost med Slovenci NSKS in ZSO obsojata atentat CELOVEC - Koroški Slovenci z veliko prizadetostjo in zaskrbljenostjo spremljajo krvav novi val nasilja proti manjšinam v Avstriji, ki je v nedeljo s smrtjo štirih Romov dosegel svoj višek. Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Marjan Sturm, je v žalni brzojavki svojcem zahrbtno umorjenih Romov izrazil svojo veliko prizadetost. V brzojavnem pismu je ob letošnji 50. obletnici osvobodtive koncentracijskega taborišča Auschvvitz o-pozoril tudi na kruto usodo narodne skupnosti Romov v tem stoletju, saj je bilo več tisoč Romov umorjenih prav v Auschvvitzu. Hkrati je Sturm pozval varnostne organe, naj izčrpajo vsa pravnodr-žavna sredstva za razčiščevanje atentata v Obervvartu in Stinacu. Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista sta v skupni izjavi prav tako odločno obsodila krvavo nasilje na Gradiščanskem in poudarila, da gre za dokaz več, da so avstrijske manjšine slej ko prej ogroženi in v veliki nevarnosti. Predsednika obeh narodnih organizacij, Matevž Grilc in Andrej VVakonig, sta avstrijsko državo in politike pozvala, da v bodočnosti odločneje nastopajo proti akcijam, ki so naperjeni proti manjšinam. (I.L.) KULTURA Torek, 7. februarja 1995 OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Ponatis »partizanske« Zdravljice ob 150-letnici nesmrtnih Prešernovih verzov Jože Koren Partizanske tiskarne in tehnike so med narodnoosvobodilnim bojem v najbolj nemogočih pogojih ustvarjale Čudeže. Iz njih je prihajalo -na milijone natisov vseh vrst, od tiskovin pa do Šolskih in leposlovnih knjig in Časopisov, tued katerimi predstavlja primorski »Partizanski dnevnik« gotovo največji dosežek, edinstven v vsem evropskem odporniškem gibanju. Partizanske tehnike in tiskarne Pa so natisnile tudi več izjemnih natisov, ki po svoji tehnični dovršenosti še da-nes, v primerjavi z modnostmi sodobne tiskarske tehnologije, predsta-vljajo skoraj neverjeten Podvig. Med temi po svoji monumentalnosti izstopa jubilejna izdaja Prešernove Zdravljice ob 100-letnici njenega nastanka (1844). Natisnila jo je skrbno zakonspirirana tiskarna ®Trilof« (okrajšava za Tri leta OF) v grapi Davče pod Blegošem, decembra 1944. Ta izdaja je po vojni doživela že nekaj ponatisov, zadnjega lani julija v počastitev 50-ietnice natisa v Davči in 150-letnice Prešernove Zdravljice. Ponatis je izdal in založil Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko pri ZZB ni udeležencev.narodnoosvobodilnega boja Slovenije, natisnila pa tiskarna »Bodočnost« Podjetja za rehabilitacijo in zaposlitev inva-1d?v v Mariboru, v opremi in grafičnem oblikovanju Stefana Urbanca v 1500 oštevil-Cenih in 3500 neoštevilcenih izvodih. Ker imam občutek, da je lanski ponatis čudovite »partizanske« Prešernove Zdravljice šel precej mimo nas in da ni veliko tistih, m so ga dobili v roke, se mi je zdelo koris-v’ 8a bralcem Primorskega dnevnika (in skozi njega izvirnik) predstavim ob leto-sujem prazniku slovenske kulture, 8. februara, ki ga je za takega proglasil Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS) 1. februarja i945, prvič pa je bil proslavljen na svečani akademiji 8. februarja istega leta v metropoli slovenskega svobodnega ozemlja, v Črnomlju. Zdravljico so partizani že takrat z zanosom recitirali na mitingih, postala je neuradna himna našega boja, samostojna država Slovenija pa jo je povzdignila v uradno državno himno. Zamisel za natis jubilejne »partizanske« Zdravljice, tako piše Bogdan Osolnik, medvojni predsednik Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko, v lanski avgustovski številki Svobodne misli, je nastala v grafičnem ateljeju osrednje tehnike pri POOF za Gorenjsko. Izdajo sta zasnovala in soustvarjala diplomirani arhitekt Marijan Sorli-Viher, ki se je izpopolnjeval pri Plečniku, in mladi slikar Janez Vidic. Zahtevni tisk je prevzela - kot že reCeno - tiskarna »Tri-lof« v zasilnem zaklonišču na robu Davške grape nad Poljansko dolino. Tiskarno je takrat vodil grafik Franc Boštjančič - Boš, isti, ki je pred povratkom s Primorske na Gorenjsko, pomagal v propagandnem odseku XXX. divizije v Benečiji tiskati njeno glasilo »Matajur«. Osolnik se spominja v Svobodni misli z dne 26. avgusta 1994, da so tiskarno morali nekaj prej iz varnostnih razlogov iz okolice Medvod preseliti na varnejši kraj v Davči. Pri preselitvi so kolono nosačev in spremstva, ki so prenašali 300 kg težak tiskarski stroj, črkovni material, papir pa še vse drugo, napadli Nemci, pri Čemer se je nekaj kosov razstavljenega stroja in del Črkovnega gradiva izgubilo, partizanska iznajdljivost pa je vse to premostila in tiskarno na novem kraju znova usposobila celo za natis takšnega bisera, kot je bila Zdravljica. Snovalci, grafiki, likovniki, opremljevalci in tiskarji so jo dokončali še v decembru 1944 in je potem v 1500 oštevilčenih izvodih romala po skritih partizanskih poteh kot »dragocen dokument slovenske kulturne dediščine in kot darilo za napore in zasluge borcev in aktivistov v narodnoosvobodilnem boju« (B. Osolnik). »Partizanska« Zdravljica je bila natisnjena v formatu 20 x 27 cm. Na prvi strani je imela natisnjeni letnici 1844-1944 z zvezdo in znakom OF ter napisom izdajatelja in avtorjev lesorezov in vinjet. Sledilo je 8 celostranskih lesorezov v formatu 14 x 20, 5 cm. Vsak natisnjem lesorez je prekrival megleno prozoren papir z natisom po ene kitice Zdravljice in vinjete v rdeči barvi. Verz in lesorez sta se skušala vsebinsko ujemati. Na ovojnici je bil natisnjen izrisan Prešernov portret, ki ga ovija vinska trta, v roki pa drži Cašo-na-pojnico. Lani izdani ponatis te »partizan-s k e « Zdravljice, je povsem iden-t i C e n izvirniku, le na mapi je Pre-š e r n o v portret obkrožen, letnicama 1844 in 1944 pa je dodana še letnica 1994. V mapi je pridan še esej slo- venskega literarnega zgodovinarja in prešernologa dr. Borisa Paternuja, v katerem opisuje nastanek Zdravljice, Prešernovo spopadanje s cenzuro in njeno izročilo rodovom, ki so in še bodo prihajali. Sledijo še povzetki vsebine eseja v angleščini, francoščini, ruščini, nemščini in italijanščini. Iz Osolnikovega članka v Svobodni misli naj povzamem naslednjo misel: »2e golo dejstvo, da je slovensko osvobodilno gibanje v razmerah grozljivega vojnega dogajanja zmoglo ustvariti tako dragoceno izdajo Prešernove pesmi, odseva globoko zavezanost duhovni in kulturni dediščini slovenskega naroda in v njej zakorenjeni ljubezni do svobode in domovine«. Na slikah: levo Prešernov portre,spodaj pa dve ilustraciji Janeza Vidica. JEZIKOSLOVJE Pri videmskem dnevniku Messaggero Venete izhaja v snopičih tudi furlansko-slovenski slovar I ►;<= = LINGLJE D’EUROPA : \ Kž m\5KX> ,\o 1 i th i <\r> Si ovvno Ti .t x>*x> J -Si: Slovenci na Goriškem s skoro tisočletje živimo skupno s Furlani, pone-pd naši kraji mejijo na n)ihove, v nekaterih drugih smo pomešani, eni in rugi uporabljamo bese-e ^rugega, ki so prešle m , y vsakdanjo rabo. ekaj pa nam je doslej Manjkalo v teh naših Medsebojnih odnosih, in sicer slovensko-furlanski slovar. Sedaj smo ga doni oziroma dobivamo ga v kapljicah, dan za dnem, v obliki snopičev, ki so od nedelje, 22. januarja priloženi videmskemu dnevniku Messaggero Veneto. Ne gre le za furlansko-slovenski ali slovensko-turlanski slovar. Naslov Pobude je ”Lingue d’Eu-ropa , (Jeziki Evrope), v podnaslovu pa piše, da je to ”Dizio-nario pratico Italiano - Friulano - Sloveno - Tedesco - Inglese" nrocni slovar italijanski - furlanski - slovenski - nemški -angleški). Avtorja sta Marijan Brecelj in Gianni Nazzi. Na planici je knjiga in pet lističev, na katerih so zastave štirih držav in ene dežele, furlanske. Izdajo je sponsorizirala banka ”Cre-ito Romagnolo - Banca del Friuli". Priloga izhaja v vsako-_ nevnih snopičih po 16 strani vsak. Vseh snopičev bo 39, kar Marko Waltritsch pomeni, da bomo dobili priročni slovar z okrog 600 stranmi, vseboval pa bo približno 4.000 gesel. Marijan Brecelj, priznan slovenski literat in prevajalec, doma v Novi Gorici, nam je povedal, kako je prišlo do te zamisli. Leta 1988 je v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici pripravil razstavo furlanske literature. Na njej je bilo razstavljenih veC sto originalnih del, kar je le delček tega, kar so furlanski avtorji v pisni besedi ustvarili od 13. stoletja dalje do današnjih dni. V takratnih Časih se je namreč razvijal italijanski jezik. Istočasno se je rojevala tudi pisana furlanska beseda, ki v nasprotju s prepričanjem nekaterih, da je to le dialekt, ima vse značilnosti literarnega jezika. Na novogoriško razstavo je prišel tudi Gianni Nazzi, doma iz Vidma, sicer znan pisec in urednik več v Vidmu izhajajočih časopisov. Nazzi je tedaj sestavljal furlanski biografski leksikon. Brecelj je sodeloval pri pobudi s prispevki o Slovencih, ki so bivali v Furlaniji ali na meji z njo, ter tudi o vlogi furlanskih ljudi v slovenskem svetu. Knjiga je v Furlaniji vzbudila veliko zanimanja. Gianni Nazzi, upokojeni profesor francoskega jezika in literature, se že dolgo ukvarja s furlanskim jezikom in vsem kar je v zvezi s Furlanijo. Pred nekaj leti je, prav tako v snopičih, v videmskem dnevniku objavil furlansko-italijanski slovar z veC kot 700 stranmi velikega formata. V Messaggeru Venetu so še prej objavili reprint znanega italijansko-furlanskega slovarja Jacopa Pirone iz leta 1871. Skrb za ohranjanje Furlanske literarne in jezikovne identitete je podčrtal v uvodnih bese- dah sedanjega večjezičnega slovarja odgovorni urednik dnevnika Sergio Gervasutti. Kako je urejen sedanji "praktični" slovar v prej omenjenih petih jezikih? Vsak jezik je enakopraven. Najprej smo dobili že omenjenih približno 4.000 italijanskih besed z odgovarjajočo besedo v furlanšcini, slovenščini, nemščini in angleščini. Tej je sledil seznam prav tolikih furlanskih besed z odgovarjajočimi prevodi. Zatem so na vrsti slovenščina, nemščina in angleščina. Slovar je še zlasti pomemben za Furlane, saj njihov jezik prvič prihaja v obliki slovarja ne le med Slovence, marveč tudi med Nemce in angleško govoreče ljudi. Zadeva pa s tem ni končana. Gianni Nazzi pripravlja fur-lansko-francoski in francosko-furlanski slovar, Marijan Brecelj pa zajeten in popolnejši furlansko-slovenski in slovensko-furlanski slovar. V njem naj bi bilo približno 15.000 gesel. Marijan Brecelj je tudi povedal, da je pri sestavi petjezicne-ga slovarja prevladala potreba, da bralcu nudiš Čimbolj preproste izraze. Slovar je namenjen predvsem turistom, ki se ne spuščajo v jezikovne podrobnosti. Glede slovenskega jezika pa je Brecelj izbiral predvsem izvirne slovenske besede, kjer se je le dalo, ni rabil tujk, ki so se v našem jeziku že udomačile. Sicer pa se Marijan Brecelj tudi drugaCe že vrsto let posveča furlanski literaturi in svetu naših sosedov. Velikokrat je prevajal furlanske avtorje, v furlanskih Časopisih je pisal o Slovencih. Njegovo sodelovanje pri furlanskem biografskem leksikonu smo že omenili. V pripravi ima še več drugih del. Slovencem želi še podrobneje prikazati furlansko literarno in drugo ustvarjalnost. Lahko razkrijemo skrivnost in povemo, da je zelo pomembna njegova sedanja raziskava, ki je že skoro pri kraju, gre pa za analitičen prikaz furlanske literature od njenih začetkov do današnjih dni. Torek, 7. februarja 1995 KULTURA < NA KRATKO Pregled dela plesnih skupin NOVA GORICA - V organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in /KO Nova Gorica poteka v tukajšnjem Kulturnem domu dvodnevni pregled ustvarjalnosti slo-venskih ljubiteljskih plesnih skupin z naslovom Sredi C: prostora ’95. Med 120 plesnimi skupinami, ki delujejo v okviru umetniških društev, klubov, plesnih centov ali J samostojno, je selektorica Sinja Ožbolt izbrala najboljše. , Zaradi obsežne produkcije je v program uvrstila le mla- ‘ dinske in odrasle skupine, otroške skupine pa se bodo lahko predstavile na posebni prireditvi Migam ’95, Id bo V predvidoma konec leta. Danes se bodo ob 14. uri predstavile plesne skupine iz Novega mesta, Ptuja, Ljubljane, Celja in Maribora, kot gosti pa plesalci plesne skupine w Fred Lassere iz Ljubljane, ob 17.30 pa mariborska plesna skupina Plesna izba in Nova iz Kranja. Prireditev, ki poteka že sedmič, bo končana danes. (V. R.) Nova plošča in kaseta okteta Deseti brat LJUBLJANA - Z željo, da bi slovensko pesem ohranili v vsej njeni pristni žlahtnosti, je slovenski oktet Deseti brat ob svoji 15. letnici delovanja izdal novi CD in glasbeno kaseto z naslovom Pelin roža. Ljubitelji narodne glasbe bodo lahko prisluhnili novemu venčku slovenskih narodnih pesmi, ki bo pripomogel k temu, da se slovensko narodno izročilo prenese preko glasbe tja, od koder izvira. Oktet Deseti brat je pred novo ploščo in kaseto 1989. leta izdal že kaseto z naslovom Slovensko dekle, leta 1992 pa kaseto z naslovom Hola, hola, fantje vstajajte. Pevci slovenskih pesmi so tako svoj prostor našli doma in med našimi ljudmi v tujini. (T. F.) Prešernovo gledališče Kranj na vseh koncih Slovenije LJUBLJANA - V teh dneh je Prešernovo gledališče Kranj zagotovo najmobilnejše slovensko gledališče, saj s svojimi uprizoritvami bogatimo kulturno podobo številnih | slovenskih krajev. Od 20. januarja do 11. febuarja gostujejo s štirimi različnimi uprizoritvami, in sicer komedijama Zbeži od žene (Ray Cooney) in Kadar mačke ni doma (Johnnie Mortimer - Brian Cooke), dramo Dom Bernarde Alba (Federico Garcia Lorca) in igro za otroke Speckahla na kabli (Matija Logar) v osmih krajih Slovenije (Mengeš, Ljubljana, Novo mesto, Šmarje pri Jelšah, Celje, Ajdovščina, Sežana, Krško), kjer bodo skupaj odigrah kar 12 predstav. PR KULTURNA DEDIŠČINA / POSVOJITE KNJIGO V NUK Med restavriranimi knjigami so tudi temeljni spomeniki Obnova enega lista traja eno uro (Foto: B. V./BOBO) LJUBLJANA - Včeraj so v Narodni in univerzitetni knjižnici ob slovenskem kulturnem prazniku odprli razstavo restavriranih literarnih spomenikov, ki so jih v ustanovi obnovili v okviru akcije Posvojite knjigo. Z akcijo so uspeli s pomočjo mecenov doslej rešiti nad dvajset rokopisov, starih knjig in kodeks. V posebnem razredu mecenov je zavarovalniška hiša Slovenica, ki je prevzela sponzorstvo nad obnovo Prešernovih rokopisov, med diamantnimi sponzorji (800 tisoč SIT) pa so SKB (dvojni), Adriatic, Arhiv RS in Mercator, med zlatimi (480 tisoč SIT) Gal, Tobačna tovarna, Adriatik, CZ Uradni Ust, Ljubljanska banka, Cankarjeva založba, DZS, med srebrnimi (240 tisoč SIT) BTC, Slovenska knjiga, Mihelač, Tehnična fakulteta iz Maribora, SKB, Slovenijavino in med bronastimi (120 tisoč SIT) Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Kanal A, CP Dnevnik, Karanta Handels-gesellschaft in Bojan Novak, doslej edini posame- znik. Vsa doslej restavrirana dela, med katerimi so tudi najbolj temeljni literarni spomeniki, so predstavili na razstavi, ob njej pa so dodali tudi »sirote«, ki še čakajo na sponzorje, med katerimi je največ knjig iz Kopitarjeve zapuščine, Cankarjevi rokopisi, Pesmi Jakoba Zupana in delo sv. Avguština. Pred odprtjem razstave so v NUK-u tudi praktično demonstrirali potek restavriranja rokopisa na papirni podlagi. Restavratorji (v NUK-u jih je pet), večino- ma izhajajo iz kemijskih študijev, za restavriranje pa se usposabljajo na tečajih v tujini. Kemična obdelava posameznega Usta (brez poprejšnjih priprav in kasnejšega sušenja in nadaljnjih postopkov) poteka na najsodobnejši vakuumski mizi, ki jo je ustanovi podarila bavarska vlada (njena cena je blizu 35 tisoč DEM) in zahteva blizu uro dela; obsega izpiranje nečistoče, dolivanje novih vlaken, fiksiranje in včasih kasiranje s posebnim japonskim papirjem. (V. U.) Niko Kuret 1906-1995 S smrtjo Nika Kureta (25.januarja) smo Slovenci izgubili mednarodno priznanega znanstvenika in starosto slovenske etnologije. Niko Kuret se je rodil 24. aprila 1906 v Trstu. Na ljubljanski univerzi je Študiral romanistiko in primerjalno književnost. Po diplomi 1. 1930 je delal kot srednješolski profesor z občasnimi prisilnimi prekinitvami, ki so bile posledica represivnega starojuglovanskega režima. Od 1. 1954 do 1979 je delal na Institutu za slovensko narodopisje SAZU, kjer se je tudi upokojil kot znanstveni svetnik. S slovensko folkloro se je Kuret najprej zbližal kot pevec prve generacije Maroltovega Akademskega pevskega zbora. Osrednje zanimanje Nika Kureta je bila vseskozi igra, v najširšem pomenu besede. Kot slušatelj Franceta Kidriča se je seznanil s srednjeveškim duhovnim gledališčem in po njem z ljudskim gledališčem. Njegovo zanimanje za dramatiko ga je od prevajanja in pisanja radijskih in lutkovnih iger v študijskih letih privedlo k teoretičnemu mzmi-šljanju o sodobnem in ljudskem gledališču. V tedanjem »laičnem gledališču«, ki ga je odkrival v Nemčiji in Franciji, je videl idealno uresničenje ljudskega gledališča. Del njegovih prizadevanj je bila ustanovitev Založbe ljudskih iger in revije Ljudski oder ter izdajanje sodobnih priredb starih besedil. Prav zanimanje za ljudsko gledališče je Nika Kureta pripeljalo v narodopisje. L. 1947je dodatno diplomiral na novo ustanovljeni stolici za etnograpjo z etnologijo, nekaj let kasneje pa je tudi obranil doktorsko disertacijo Zazibalne kolede na Slovenskem. L. 1947je dal tudi pobudo za ustanovitev Komisije za slovensko narodopisje pri SAZU, iz katere je 1.1951 zrasel sedanji Inštitut za slovensko narodopisje. V njem je leta 1954 prevzel vodstvo Sekcije za ljudske šege in igre ter začel sistematično zbirati, urejati in raziskovati gradivo o šegah. Plod tega dela so bile številne mzpra-ve, sistematični pregledi in monograpje (Maske slovenskih pokrajin, 1984, Jaslice na Slovenskem, 1981, Slovenska ko-ledniška dramatika, 1986] Nesporno pa je njegovo življenjsko delo Praznično leto Slovencev(1965 - 1970], priročnik, v katerem je vsakemu letnemu času posvetil po eno knjigo. Izredno pomembno delo Nika Kureta ni priznano Sele posthumno, saj je še za časa življenja prejel številna domača in mednarodna priznanja: Pitrejevo nagrado (Palermo 1971), Herderjevo nagrado (Dunaj 1966), nagrado Sklada Borisa Kidriča (1972), Murkovo priznanje (1988)... (A. P.) IZŠLO JE / KNJIGI IN REVIJA France Prešeren: Sonetni venec Bibliofilska izdaja, pesnikova podoba in ilustracije Miha Maleš, Nova revija d.o.o., Ljubljana, 1995, urednik Niko Grafenauer, avtor spremne besede Mihael Glavan, trda vezava, 25 x 30 cm, 1.000 izvodov, 11.980 srr. Prešernova pesnitev posvečena Primičevi Juliji, Sonetni venec, ki je februarja 1834. leta izšla kot priloga k Illyrisches Blattu in ki še danes velja za nesmrtno mojstrovino, v kateri sovpadajo tri poglavitne teme njegovega pesništva -ljubezen, narodova usoda in poezija - je eno najpogosteje prevajanih slovenskih umetniških besedil. Celotna pesnitev je bila doslej prepeta že v 15 tujih jezikov, v nekatere tudi po večkrat, zato so se pri Novi reviji odlocih, da del prevodov natisnejo tudi v bibliofilski izdaji, ki obsega še faksimile prvega natisa te mojstrovine na ročno izdelanem umetniškem papirju in v separatni mapi, Sonetni venec v sodobni jezikovni redakciji dr. Antona Slodnjaka in petnajst linoreznih ilustracij Mihe Maleša. Odločitvi za novo faksimilirano izdaje botruje dejstvo, da prejšnja (CZ, 1957) že dolgo ni več dosegljiva, z vzrastom novih generacij pa je gotovo smiselno, da se Prešernov sonetni venec tudi v podobi svojega prvotiska znova napoti med domače in tuje bralce. Sonetni venec, ki v tej izdaji prinaša osem odličnih prevodov (nemški, angleški, francoski, italijanski, hrvaški, češki, ruski in kitajski), bo tako zagotovo tudi reprezentativni promocijski material Slovenije v tujini. (M T.) T. M. Plautus: Bahavi vojščak Komedija, Iz antičnega sveta 20, prevedel Alojz Rebula, Založba Obzorja Maribor, Ljubljana 1994, trda vezava, str. 85, 20, 5 x 13, 5 cm, 1.974 srr. Rimski komediograf Titus Maccius Plautus je bil ljubljenec rimskega ljudstva, saj je s svojimi številnimi komedijskimi besedili opisoval vsakdanje življenje radoživega Rima. Bahavi vojščak sodi med najbolj priljubljene komedije antičnega slovstva in govori o motivu širokoustnega vojaka, ki se vojskuje bolj z besedami kot z orožjem. Namesto z obleganjem sovražnikovih utrdb je zaposlen predvsem z osvajanjem ženskih src. Lik vojščaka, ki je povezan z donosnim poklicem vojaških najemnikov v helenističnem svetu, je komediograf presadil v svoj jezik in okolje ter ga pri tem do skrajnosti karikiral. Ta motiv je bil aktualen in priljubljen tudi pozneje, npr. v obdobju italijanskih condot-tierov, španskih konkvistadorjev, med tridesetletno vojno, o čemer pričajo številne predelave in uprizoritve komedije v raznih jezikih. V svojih komedijah so ga tako povzeli Machiavelli in Ariosto, Shakespeare in Moliere. Pred desetletji je komedijo poslovenil tržaški pisatelj in klasični filolog Alojz Rebula, ki je v prevodu ostal zvest izvirniku. Po njegovem mnenju imamo Slovenci morda premalo vojaške domišljavosti, da nam bi bil takšen človeški lik domač, kakor nam je na primer domač lik bahaškega lovca. Kljub temu pa lahko prepoznamo v njem napako, ki je občečloveška. (A. P.) Anthropos Časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved: Duhovna kultura in mednarodni odnosi, 1994/ XXVI, založba Društvo psihologov Slovenije in Slovensko filozofsko društvo, mehka vezava, str. 313, 23, 5 x 16, 5 cm, 2.000 srr. Zbornik z naslovom Duhovna kultura in mednarodni odnosi je plod istoimenskega mednarodnega simpozija, ki je potekal v Ljubljani novembra 1993. V njem so združeni interdisciplinarni prispevki uglednih strokovnjakov iz literarnega, teološkega in sociološkega področja iz osmih srednjeevropskih držav. Središčna problematika simpozija je bila iskanje skupne duhovne biti kot osnove za sožitje pri oblikovanju nove Evrope. Šestindvajset prispevkov odseva vsebinsko strukturo simpozija, ki tematsko razvršča članke na tri osnovne sklope: vloga umetnosti in znanosti pri oblikovanju mednarodnih odnosov, religija in mednarodni odnosi ter filozofija in psihologija ter mednarodni odnosi. Več 'referatov je posvečenih perečim problemom medharo-dnih odnosov, ki jih obremenjuje vojna v sosedstvu. Pri tem je potrebno omeniti zlasti prispevek S. Vrcana Vojna v nekdanji Jugoslaviji in religija. Številne teoretske raziskave analizirajo fenomen nacionalizma, zlom realnega socializma, fenomen srednje Evrope, duhovna ozadja sodobnega dogajanja... Zbornik je napisan v angleškem, francoskem, nemškem in ruskem jeziku ter vsebuje slovenske povzetke člankov. (A. P.) PRISLUHNITE The Stone Roses Second Corning, pop/rock, 78 minut, distribucija:NI-KA, vse trgovine s ploščami, 2800 SIT. Predstavljajte si, da bi reke tekle od morja proti goram, ah da bi ljudje svojo življenjsko pot končali v porodnišnici. Tedaj se nikomur se ne bi zdelo čudno, da se hočejo pop skupine vpisati med zvezde, preden začnejo igrati dobro glasbo. Resničnost je seveda drugačna. Beseda »obscenost« je izgubila pomen, zapuščajo nas tudi osebnosti, ki so utemeljile rock kulturo, kakršnakoli že je. Zapustile so zvočne zapise in ostale glasbene pritikline, avtorske pravice zanje pa si lasti menedžerska smetana, ki sedi v upravah založb multinacionalk. Menedžerji so tu zato, da upravljajo z denarjem, ne pa z moralo, tako da odpada vsakršen moralni zadržek pri reciklaži kakršnekoli prežvečene rokerske geste s strani katerekoli tretjerazredne skupine, če ima le-ta na voljo dovolj zelencev. Zgodba The Stone Roses je zgodba o uspehu, čeprav je manchesterski kvartet v času obstoja napisal eno samo dobro skladbo, klubsko klasiko Fools Gold, ki jo boste zaman iskali na tem albumu. Našli boste moderno funkoidno ritmično podlago, ome(n) jene kitarske rokerske fraze, za katere se je moral nekdo pošteno potruditi, da zvenijo staromodno, dolgočasen vokal in kanček psihidehje, nad katero bo navdušen le kakšen nevretenčar na tripu. (M. P.) Čajkovski in njegova glasba Dvojna laserska plošča Simfonikov RTV Slovenija z dirigentoma Antonom Nanutom in Markom Munihom; ZKP RTV Slovenija, Ljubljana 1994; 2.625,00 SIT. Glasbo Petra Iljiča Čajkovskega (1840-1893) so nam Simfoniki RTV Slovenija v letih povojnega delovanja že predstavili v živo, in sicer na abonmajskih koncertih kot tudi na številnih posnetkih. Sedaj pa je prišla tudi na diskografske police na kar dveh CD-jih. Za to sta najbolj zaslužna dirigenta Anton Nanut in Marko Munih. Nanutov dirigentski delež je tokrat zastopan z Italijanskim capric-ciom, Uverturo 1812 op. 49 in Simfonijo št. 5 v E-molu op. 64, Munihov pa s Cvetličnim valčkom iz baleta Hrestač, Simfonijo št. 6 - »Patetično« v H-molu op. 74 in s štirimi stavki - prizori iz baletne suite Labodje jezero (Scena, Valček, Labodji ples in Čardaš). Dovolj rafinirana orkestrska igra ansambla, ki je v desetletjih delovanja na slovenski glasbeni sceni igral že pod številnimi dirigenti, ki se jim sedaj spet pridružujeta maestra Nanut in Munih. Delež sta si kljub dokaj neenakovrednemu položaju, Id ga imata v odnosu do Simfonikov RTV Slovenija (tako po številu koncertov kot tudi po posnetih minutah in urah glasbe ter nenazadnje po položaju, ki ga imata na osrednjem slovenskem nacionalnem radiu) razdelila v izjemno lepi simbiozi rezultatov, ki jih sedaj lahko poslušamo. Orkestrski zvok je tako po zaslugah številnih sodelavcev in verjetno v različnih snemalnih pogojih in določeni časovni distanci dovolj izenačen ter romantiki Čajkovskega dinamično ves čas diametralno nasproten. (F. K.) Stone Rock Blues Različni izvajalci: Stone Rock Blues (MCA, 1994) CD, rock, 45 min. Distribucija Nika, prodajajo vse boljše trgovine z glasbo, 2.600 SIT. Eden izmed vzrokov uspeha Rolling Stonesov je bil tudi njihova interpretacija ameriškega bluesa in rock’n’rolla. Najpomembnejši vir inspiracij je bila legendama založba Chess Records in medna sta se Mick Jagger in Keith Ric-hards srečala in spoznala zato, ker je eden izmed njiju nosil ploščo omenjene založbe. Ko je skupina leta 1964 prvič prišla v ZDA, je v Chess studiih v Chicagu posnela novi LP, njihovo snemanje pa je bilo pravzaprav neke vrste romanje h koreninam.Več kot trideset let potem zgodba oživlja. Rolling Stonesi so prešli različne glasbene faze, klasika pa je ostala. Kompilacija Stone Rock Blues temelji na priredbah bluesa in rocka, ki so jih na začetku svoje kariere igrah Rolling Stones ter prinaša sedemnajst originalnih izvedb in še skladbo Muddyja VVatersa Rollin’ Stone, ki je dala ime skupini. Poleg omenjenega klasika rocka na plošči slišimo še skladbe, ki jih igrajo Chuck Berry, Bo Diddley, Arthur Alexander, Howhn’ Wolf, Buddv Holly in Dale Havvkins. Večina materiala je izšla na ploščah Chess Records v obdobju med letoma 1954 do 1961. Zdaj je na enem CD-ju zbrano nekaj najboljših rock glasbenikov in skladb takratnega časa, ki so po treh desetletjih še vedno aktualni. Ne samo zaradi Rolling Stonesov. Dobra glasba se tako ah tako ne stara. (D. C.) Skatenigs What A Mangled Web We Leave (Bullet Proof Records, 1994) CD, rock, 34 min. Distribucija NIKA, prodaja RecRec, Resljeva 2, Lj., 2.550 SIT. Teksaška skupina Skatenigs je bila pred časom z dvema CD izdajama ena prvih »drugačnih« skupin pri že tako drugačni neodvisni založbi Alternative Tentacles. Šestčlanska skupina je z izdajo novega CD-ja zamenjala založbo in še nekoliko radikalizirala svojo glasbo. Z novo izdajo so razvili svoj zvočni udar, ki je dobil na moči na vseh ravneh. Zvok Ska-tenigsov do zadnjega kotička zapolnjujejo vokali in ritmi z izdatno pomočjo kitar in samplerjev. Razvili so hrupno dinamiko zvoka, v kateri ima vsak instrument svoje mesto. Produkcija še poudarja celoto, v kateri ni nič preveč ali premalo. Vsaka izmed desetih skladb plošče predstavlja izziv zase, izmed katerih je nekaj izredno uspelih, noben komad pa se ne izgublja v neizrazitosti. Skoda je le, da za pričujočo izdajo Skatenigsi niso posneli veC skladb. Morda pa je tako še bolje: po presenečenju, ki so ga pripravili z novo ploščo, lahko pričakujemo še kakšno glasbeno zunajsrediščnost skupine. Po svoje je zagotovilo za to že kraj delovanja skupine: teksaški rock je v zadnjem desetletju in pol presenetil z nemajhnim številom vse prej kot običajnih bendov celo v alternativnih glasbenih okvirih. (D. C.) KULTURA Torek, 7. februarja 1995 17 -HKOVNA UMETNOST / POGOVOR Z DR. ANDREJEM SMREKARJEM Nacionalni fond ne sodi v pisarne LJUBLJANA - Umetnostni zgodovinar dr. Andrej Smre-. arJe °d avgusta leta 1991 ravnatelj Narodne galerije v lohljam. Z njim smo se v njegovem delovnem okolju v ovem krilu Narodne galerije - v pisarni, na stenah katere Ptvti pričakovanjem visi le ena slika (in sicer delo Mirsada ogića), v njej pa je Se nekaj drugih del, ki so samo zača-Hno v njej, in ki hkrati z dokmnentacijskim materialom na ^zah kažejo na aktualno dejavnost ustanove - pogovarja-o vodenju naSe osrednje muzejsko-galerijske ustanove, osiuolnih zakonskih spremembah na kulturnem področju, nastajanju stalne zbirke evropske likovne umetnosti, pro-eniu del v javni lasti, denacionalizaciji in drugih aktualnostih, vezanih na projekte Narodne galerije. Lahko komentirate novi ^akon o uresničevanju ja-flega interesa na podro-)u kulture, ki je bil sprejet Pr°ti koncu lanskega leta? ako bo vplival na pro-8ram dejavnosti Narodne galerije v letošnjem letu? X aacelu me pri zakonu L3 . fi 3 1 r'r .-i i—, —. ^-1 —« ^ 1 ^ v načelu me pri zakonu °ti, da je gospodarski di-p or predpostavljen programskemu - govorim pa Seveda s stališča vodenja Muzeja. Menim, da je gospodarjenje muzeja potre-ao podrediti strokovnim prašanjem. Ne vem prav obro, kako se bo obnesla uiturniška zbornica. Pri-aLajem, da bo to forum za Proceduralno onemogoCa-aje dela. Sicer pa imamo z onskiim zadevami pre-ac dela in veliko preveč PaPaja pomažemo. Zakon ana 70, 75 členov, temu pa °do sledili še številni Podzakoni. Ne vem, zakaj moramo tako natančno tžati liberalističnega na-e a, da je dovoljeno vse, , ni prepovedano. Marsi-], .eri zakon smo že prebo-, 1 m bomo tudi tega. Ne-ari poznamo tudi profe-aronakio etiko - meni je vo-11.° Predvsem ta. O tem, , al Je funkcija muzeja, in aJ funkcija nacionalnega Odžeja, imamo določeno Predstavo, v skladu s pro-jOnalnimi načeli oblikujmo določeno politiko, in ® to državi ni všeC, paC za-enja vodstvo, ali vodstvo samo odstopi. ^aPovedane so bile tudi . membe načina financiranja. i.kkuljšalo se ne bo tako , °' Zakon o tem je v bi-. še vedno narejen pre-in-J tistega iz leta 1- Bistvenih zadev, ki bi jih bilo treba regulirati, ne vnaša, Čeprav veliko govori o fundacijah, spreminjanju načinov in virov financiranja itd. S tem zakonom smo naredih nekaj zelo podobnega Platonovi državi - zdaj jo bomo šele preizkusili v praksi. Življenje institucije ne more Čakati na to. Proračunska logika vidi le eno leto vnaprej - pri nas sicer le pol leta, ker šele maja sprejemajo proračun - medtem ko muzej pooseblja trajnost, večnost. Ustanove, ki morajo svoje delo opravljati ne glede na to, kakšno državo imamo, nimajo zagotovljenih permanentnih virov za svoje neobhodne, osnovne dejavnosti. Prepuščene so političnim vetrovom in gospodarskim nihanjem. Regulacijo zakonodaje bi bilo treba pripraviti v najširšem smislu, začenši na davčnem področju. Ustrezne vzvode bi morali poiskati z regulacijo določenih dejavnosti, ki bi povečale interes za oblikovanje fondov, in ne z direktnimi predpisi. Seveda z vsemi kontrolami. Ustanova je dolžna pripraviti in argumentirati svoj program, ki ga upravitelj fondacije oceni. Pri nas prevladuje nezavedna predstava, da so fundacije namenjene predvsem neinstitucionalnim dejavnostim, Slovenci se radi vidimo kot Samaritane, na strani prikrajšanih. Na dosedanjih natečajih se zelo neenakovredni subjekti pojavljamo kot enakovredni konkurenti. Institucije pa so zelo različne - naša prioritetna naloga niso programi razstav, te so le produkti rednega dela. Naše delo se začenja z zbiranjem in varovajem gradiva, ki ga je treba študijsko obdelati. S fondom nenehno delamo, tudi s tistimi umetninami, ki so že našle svoje mesto v stalni zbirki. Pred iztekom lanskega leta je minister za kulturo vendar javno povedal, da pri delitvi proračunskih sredstev ustanove nacionalnega pomena ne bodo več" v enakem položaju kot ostale, da ima Narodna galerija pravico do šestih razstav na leto in zagotovljenih sredstev zanjo, in da je potrebno proračun sprejeti na začetku leta in ne šele maja, junija. Se zaenkrat še ni nič spremenilo? Tega ni moč vpeljati čez noč in nisem prepričan, da so kriteriji vrednotenja dela pravilno postavljeni. Popoln nesmisel je, da se prerivamo na natečajih, kjer je ogromno materiala, ki zahteva ogromno Časa in ljudi, da se to oceni in obdela. Stvari je mogoče poenostaviti - določiti, s koliko sredstvi ustanova razpolaga, in ga zaupati vodstvu. Ko je program izveden, ga je seveda potrebno oceniti, povedati, ah je izpolnil pričakovanja. Ustanovam in vodstvom je potrebno pustiti kreativno pobudo in svobodo. Saj sem vendar sam zainteresiran za dober program, če me nihče ne kontrolira, pa mi je lahko vseeno. Najpomembnejša pridobitev Narodne galerije v Času, odkar jo vodite, je gotovo prizidek, v katerem sediva. To je morda še najmanj moja zasluga. Ob mojem prihodu je bilo to že zastavljeno. Fizične operacije so stekle drugi dan po mojem prihodu v hišo. Kar smo pridobili, je nekaj, kar bi morali že davno narediti. Nacionalna zbirka je životarila v premajhnih prostorih. Politika ni vedela, kaj z galerijo početi, in tudi danes nisem prepričan, da ve. Nacionalno zbirko imamo zato, da pokažemo, iz kakšnega testa smo, kaj smo prispevali zahodni civilizaciji. Umetnostni pa-trimonij nas uvršča v zelo konkretno civilizacijsko tradicijo. Na to smo lahko ponosni, in to moramo tudi dobro predstaviti. Nove investicije moramo izpeljati dobro. Bolje je malo počakati, kot sklepati kompromise. Želel bi, da bi Ministrstvo za kulturo v nacionalnem programu najprej opredelilo investicije v kulturo. Potrebna sta globalen program in kontinuiteta v izvajanju. To, da naj bi denar dobili le tisti direktorji, ki največ sitnarijo in ki naj stvari začnejo, pripravijo in izpeljejo, je pri nas popolnoma zgreše- -no - to je naj dražji način gradnje, ker uničuje strokovni kader naših ustanov. Zame Novo krilo pomeni, da sem se v tem mandatu zelo malo ukvarjal s strokovnimi vprašanji. Nisem zidar, pač pa umetnostni zgodovinar. Na kakšni točki je trenutno priprava stalne zbirke evropske umetnosti? Bolj ali manj je že pripravljena, je pa v toku še obdelava nekaterih novih kosov in dopolnjevanje novih informacij za kataložne enote. Druga stvar je zbiranje fonda. Tri četrtine predvidenih del je v naši lasti, precej del, ki lahko bistveno obogatijo kvaliteto zbirke, pa je v javni lasti, lasti drugih inštitucij. Gre za odločitev ministrstva, lahko tudi parlamenta, kako bomo postopali - ali imata na tem področju prednost javni interes in predstavitev ali ne. Gre za občutljive stvari, ki bi jih morala urediti država. Kljub denacionalizacijskim postopkom ostaja vprašanje federalnega zbirnega centra oziroma zaplenjenega premoženja odprto - vseh zahtevkov ne bo in država naj odloči, kaj naj se s preostalim fondom zgodi. Ali naj ostane za dekoracijo delovnih in reprezentančnih prostorov, ali naj postane del javno razstavljenega nacionalnega patrimonija. Dr. Andrej Smrekar: »Nisem zidar, pač pa umetnostni zgodovinar.« (Foto: S. 2, / BOBO) Lahko poveste kakšen konkreten primer? Z mnogimi institucijami smo se zelo lepo dogovorili. Prvi je reagiral Pen klub, prevzeli smo sliko iz CTK, likovna akademija, ki je dobila velik del fonda, in ki ga je na temelju reverzov delila naprej, nam je dala na voljo vse, za kar menimo, da sodi v stalno zbirko. Za fond, ki ga upravljata vladni protoklol in skupščina, se še dogovarjamo. Na Brdu in Strmolu smo del umetnin že prevzeli, za prevzem drugega dela pa smo dogovorjeni takrat, ko bomo zagotovili zamenjave. Precej daleC so dogovori s SAZU, kjer bo šlo prav tako za zamenjave. Zamenjave iz našega fonda pa sicer zelo težko zagotovimo. Po statusu gre torej za dela, ki so javna last. Kako pa je z deli, ki so stara galerijska last, ki pa so jih odnesh v politične ustanove? Takšen primer je Jezni kralj Pietra Liberija, ki smo ga videli na zadnji izmed treh razstav evropske umetnosti in ki se je v galerijo vrnil leta 1986, pred tem pa je bil na Brdu. Razen za ta primer nimam podatkov. Na tej sliki so pred leti našli inventarno številko Narodne galeri- je. Vprašanje je, kaj se je s fondom dogajalo med vojno, ko je bil umaknjen, in takoj po njej. Letos bomo obhajati 50. obletnico nacionalizacije. Ponoven železen nadzor nad fondom se je pričel 1. julija 1946, ko je bila Narodna galerija ustanovljena kot nacionalna institucija. Kako je z denacionalizacijo? Posebnih problemov ni. Jasno postaja, da bo ta proces potekal izredno dolgo. Probleme imajo nekdanji lastniki, ki ne vedo, kje so njihova dela, mi pa ne vemo, od kod izhajajo. Naš fond zaenkrat ni pod hudim udarom, z izjemo nekaj del iz nekdanje Hribarjeve lastnine - Kobiličina Kofetarica in Strmolska madona. Druga stvar je, da nikoli ne vemo, kaj vse lahko priplava na dan v doslej vloženih denacionalizacijskih zahtevkih. Vemo, kateri del fonda je bil pridobljen po drugi svetovni vojni - vsa ta dela bi teoretično lahko bila izpostavljena postopkom. Mi seveda ne moremo sprejeti oporečnosti nakupov v tem obdobju. Najambicioznejši aktualni projekt, pri katerem sodeluje tudi Narodna galerija, je Gotika v Sloveniji. Trenutno se pogajamo s tiskamo, dobro pa je treba premisliti tudi termine. Zelo težko je koordinirati 40 avtorjev, zadolženih za dobrih 350 kataložnih enot. Gre za razburljiv projekt, ki se ga zelo veselim. Upam, da bo ustvaril precedens, kako naj muzejske ustanove sodelujejo. Srčno upam, da se sodelovanje ne bo skrhalo pri pobiranju lovorik. Osebno ga jemljem kot projekt umetnostnozgodovinskega oddelka Filozofske fakultete in slovenskih muzejev. Le tako je možno priti do res vidnih rezultatov. V vaši pisarni, ki je gotovo eden reprezentan-Cnejših prostorov ustanove, ne visi domala nobena slika... Ravno to hočem poudariti! V svoji pisarni ne morem imeti umetnin, ki so del nacionalnega fonda. To je moj odgovor na pritisk političnih krogov na muzeje, naj iz svojih fondov prispevajo opremo njihovih prostorov. Ne! Ta fond je pod muzejskim varstvenim režimom in tukaj ni debate. Država naj živi syoje umetnike z nakupi in naročili, in ne s socialnimi podporami. Vojko Urbančič OSEBNA IZKAZNICA DRUŠTEV / ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV (1) Pisama, Galerija in Likovne besede ?X®za društev slovenskih likovnih ume-bukov je strokovno združenje likovnih umetnikov, ki živijo in delajo v slovenskem kulturnem prostoru. Ta najstarejša strokovna organizacija s področja likovne umetnosti pri nas je med drugim botrovala ustanovitvi Modeme galerije, Akademije za likovno umetnost in revije Sinteza. zgodovini: Prve oblike organiziranja umetnikov so obstajale že konec prejšnjega stoletja, saj je bil prvi ustanovni zbor druš-va likovnih umetnikov že leta 1899. V dvajsetih letih je obstajala organizacija, združena v jugoslovansko združenje, po izstopu iz njega pa je združenje 1934. leta spet nastopilo samostojno. Zveza, ki je razdeljena na področna društva in v svojih vrstah združuje preko 600 članov, je nasta-a na pobudo likovnih umetnikov. V svo-|enJ delovanju pa se opira na tri bistvene očke, ki so: pisama, Galerija in strokovna revija Likovne besede, najstarejša specializirana revija za likovno umetnost pri nas. Splošne in redne dejavnosti: Med večjimi akcijami in promocijami društva so, kot nam je sporočil vodja pisarne Dare Birsa, akademski slikar, Majski salon, letna selekcionirana razstava članov ZDSLU, Jakopičeva nagrada, najvišje slovensko priznanje na likovnem področju, in Bienale slovenske ilustracije. Poleg tega združenje redno organizira tudi manjše razstave, slikarske cikluse ter predstavitve knjig in dragih publikacij s področja likovne umetnosti. Lani je med drugim predstavilo slovensko likovno umetnost z naslovom Fragmentarni pogled v Ženevi in Vaduzu v Lichtenstei-nu, sodelovalo na INTART-u v Udinah, ob tem pa pripravilo tudi 28 predstavitev del likovnih umetnikov. Naslov: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Komenskega 8, 61000 Ljubljana, tel./fax. 061/321-886. Pripravlja: Tanja Fajon Tomo Vran Tomo Vran, predsednik ZDSLU: »V kulturni politiki se vse močneje uveljavlja vpliv strokovne javnosti in s tem tudi strokovnih združenj. Prihodnja vloga Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov bo nedvomno povezana s tem. NaSa Zveza ima veliko nalog na področju likovne umetnosti, umetniške in kulturne dejavnosti. Med naše splošne dejavnosti namreč sodita vodenje arhiva likovnih umetnikov, vezanih na slovenski kulturni prostor, članov ZDSLU, in zbiranje ter posredovanje informacij širši likovni javnosti o statusnih vprašanjih kulturnih in samostojnih kulturnih delavcev, o likovnih umetnikih in njih aktivnosti v zgodovini in o galerijah in trgu na področju Slovenije. Tudi v prihodnje bomo redno spremljali davčno, statusno in drugo zakonodajo na področju kulture ter dajali pobude za njene spremembe. Naša stalna skrb je urejanje zakonskih aktov, ki so pomembni za urejanje razmer v kulturi, in v skladu s tem dajanje pobud Ministrstvu za kulturo, kot tudi drugim institucijam. V zadnjih letih smo dali več pobud za pripmvo zakonov, med drugim tudi za ureditev zakonodaje glede ateljejev. Z vzpostavljanjem kulturne zakonodaje pa bo nedvomno možno večji del naše energije usmeriti na področje likovne umetnosti, kar je v končni fazi naš glavni interes«. GLEDANJE ČEZ RAMO Premaknjena bojišča ANDREJ BLATNIK Harold Bloom je ena redkih oseb na ameriškem intelektualnem prizorišču, ki z vsakim novim knjižnim delom vznemirijo beroče občinstvo, hkrati pa morda edini med temi osebami, ki po svojih stališčih sodi med ljudi, kakršne bi plebejska govorica imenovala za konzervativne-že, saj se ne postavlja za nove, prevratne in že zato medijsko odmevne reči, temveč, reči smemo, proti njim. Bloom se v svojih delih, recimo v obsežni knjigi pomenljivega naslova Zahodni kanon, zavzema za klasično kulturo in književnost (katere profesor je). Pomen književnosti vidi v njej sami in ne v družbenih spremembah, ki jih ta lahko povzroči, zato s sizifovsko vztrajnostjo ugovarja izločanju klasičnih književnih del iz univerzitetnih učnih programov in njihovi zamenjavi z deli, ki prinašajo teme in vsebine (recimo socialna trenja in borbo med spoloma), katerih poglavitna odlika je, da so pravilno usmerjeni na trenutno veljavnem zemljevidu tako imenovane politične korektnosti. Čeprav Bloom sam pravi, da bojuje vnaprej izgubljeno bitko, bi bila sodba, da gre za spopad med preteklostjo in sedanjostjo, prelahkotna in že kar nekoliko cinična. Ob tem, da lahko razhajanja med Bloomom in njegovimi nasprotniki zelo poenostavljeno razumemo tudi kot novo različico spopada med etiko in estetiko (za takšno razumevanje pa, opozoriti velja, moramo biti najprej soglasni z njegovimi nasprotniki, kaj da je etično!), pred nas ta spopad zastavlja številna sprva nevidna vprašanja, ne nazadnje vprašanje o tistem, ’ki misli, da ve’, in to posreduje drugim - slednje je pri besedovanju univerzitetnih profesorjev pravzaprav neizbežno. Skoda, če se tak osebek zmoti pri izbiri etičnega, je nemara mnogo večja od napačno izbranega kriterija estetskega. Vprašanje, ki bi se ob Bloomovih stališčih utegnilo dodatno zastaviti Slovencu, pa je kajpada, kako bi človek takšnih stališč učinkoval v našem kulturnem okolju. Preskočimo to, da se prodoru popularne kulture ne bi mogel upirati s podobnim žarom, saj je pri nas v primerljivem obsegu ni in zato zaenkrat pravzaprav sploh ne more kaj dosti ogrožati. Bolj zanimivo je nemara, da je v našem kulturnem prerezu, primerjanem z Ameriko, položaj čudno preobrnjen. Zdi se namreč, da bi se človek bloomovskega pristopa znašel v čudno shizofrenem položaju, saj bi se, ko bi govoril o večvrednosti avtorjeve klasične, »čiste« književnosti glede na tiste, ki imajo književnost za sredstvo za doseganje socialnih ciljev ali za tehnološko manjvredno predstopnjo vlade množične kulture, navsezadnje ne bi imel na koga sklicevati. Za to, da bi si potrdil, kako je bila književnost v Sloveniji vselej hočeš nočeš zaznamovana s takšno ali drugačno ideološko utilitamostjo, se ni neogibno opirati le na usode velikih slovenskih klasikov in na znamenita gesla, kakršno je tisto Mati - Domovina - Bog. Dovolj je, če le nanagloma prisluhnemo vpmšanjem, ki jih mediji zastavljajo novoizvolj-nemu predsedniku Društva slovenskih pisateljev. Praviloma merijo na politiko, socialno vlogo književnikov (in niti ne književnosti), v najbolj milem primeru na nedoločna 'etična’ vprašanja ... Ze, že, stališča do vsega omenjenega so zanesljivd bolj medi-agenična in vnovčljiva kot odgovori na vprašanja o sonetu danes, poglabljanje v sodobne pripovedne tehnike ali književna sozvočja med Slovenijo in svetom, a kljub vsemu je nekoliko nenavadno, da po takih rečeh sprašujejo prav tisti, ki so sicer pripravljeni zatrjevati, kako je skrajni čas, da se pisatelji umaknejo iz politike, naj za to navajajo literarne ali politične razloge. V Sloveniji je pač malce drugače kot v Ameriki. Bloom pri nas ne bi mogel v imenu tistih, ki branijo integriteto literature ne glede na njen socialni domet, napadati tistih, ki zagovarjajo množično kulturo - pri nas so to, pogledano od blizu, eni in isti. Socialni domet ni domena kakih trivialnih žanrov, temveč stalna ambicija »visoke« književnosti in njenih ustvarjalcev. Ob takem razmisleku nas začudenje, kako pisatelji, posplošeno rečeno, pravzaprav vsemu od strank prek parlamenta in vlade do države pripisujejo večji pomen kot pisanju, utegne počasi zapustiti. Zamenja pa ga lahko morda sum, da so se v nekem svojem življenjskem obdobju takšni pisci odločili za pisanje pač le zato, ker je bilo eno zelo redkih območij sorazmerne svobode za politično delovanje. Ce so ob tem pisali še dobra književna besedila, je bila to prejkone srečna igra naključja. e tako racionalen Človek mora sem in L-J tja priznati, da je praznoveren. Marsikdo se potihoma sprašuje, ali je mogoče prav vse pojasniti s pomočjo razuma. Murphyjevi zakoni so več kot realni. Pa si poglejmo, kako je z avtobusom ali tramvajem, ki ga zaman čakate. Recimo, da se želite peljati z avtobusom št. 2 ali 6 ali pa 66. Kolikokrat se pripeti, da takoj pripelje prav ta avtobus? Nikoli ali pa skoraj nikoli! Recimo, da dežuje, da je mraz, da ste utrujeni, naveličani vsega, žebte si le še na avtobus št. 66, ki vas bo varno pripeljal domov, kjer boste vsaj začasno odložili vse skrbi in se posvetili dobri knjigi, priljubljeni glasbi ali po- čitku. Bodite prepričani, da tedaj avtobusa št. 66 ne bo! To velja seveda tudi, če se vam mudi na vlak, v službo, na koncert več šestinšestdesetic, vi pa ste utrujeni, mraz je ali pa se vam mudi na randi svojega življenja. Bodite trdno prepričani, Recimo, da deZuje, da je mraz, da ste utrujeni, naveličani vsega, želite si le Se na avtobus St. 66... ali pa na zmenek. da tega dne šestinšestde- Recimo, da je št. 66 setice ne bo tako kmalu, najbolj pogost avtobus v Najprej pripelje pet enk, mestnem prometu. Skra- šest dvojk, sedem trojk, tka, med vsemi vozi naj- devet petk, itd. - le števil- ke šestinšestdeset ni od nikoder! Zagledate prometnika in ga vprašate: »Oprostite, ste mogoče ukinili progo št. 66?« Prijazno (ali pa manj prijazno) vam odvrne: »Ne. Ravnokar je odpeljala, naslednja pa pride že čez nekaj minut.« Tedaj pripelje mimo že trinajsta trinajstica, za njo Taksi za Torbuk, potem štirinajsta štirinajstica, moskovski avtobus št. 22, potem londonski avtobus št. 33 (tak tavisok, dvonadstropni). Medtem pripelje mimo Poštna kočija Johna Forda z Johnom Waynom in Shelly Win-ters, pa Zadnji vlak za Dodge city, potem madridska šestinšestdeseti-ca, le vaše šestinšestdese-tice ni od nikoder. Mimo pripelje še Tramvaj poželenje (scenarij T. Wil-liams, režija E. Kazan z M. Brandom in V. Leigh) in triintrideseta triintride-setica. Sedaj vam je že povsem jasno, da vašega avtobusa ne bo, da ste zamudili na sestanek v kadrovski službi, kjer vas je čakala boljša služba, ali pa na zmenek z najlepšim dekletom. Celo povratek domov, kjer naj bi si odpočili, vam je že dokončno pogorel. Vsakomur bi že postalo jasno, da so bile na delu nečiste sile, torej nekaj, česar razumsko ni mogoče pojasniti. Dejstvo je le to, da avtobusa, ki ga čakate, ni od nikoder, in verjemite mi, da ga še lep čas ne bo! Borivoj Repe PODOBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV (11) Izrazita dvotirnost Skladatelj in dirigent Darijan Božič (rojen 29. aprila 1933 v Slavonskem Brodu) živi in deluje v Ljubljani. Studij kompozicije je končal (1958) na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Lucijanu Mariji Škerjancu, dirigiranje pa (1961) pri dr. Danilu Svari. Nato (1967) se je izpopolnjeval v Parizu in Londonu. Najprej je deloval v Ljubljani kot violinist - orkesbaš (Opera in balet SNG, 1953-64) in Slovenska filharmonija (1964-68), nato kot dirigent Opere in baleta SNG (1968-70), kot umetniški vodja SF (1970-74); potem je D. Božič v letih 1974-80 deloval kot svobodni umetnik, od 1980 pa je pričel profesionalno pot univerzitetnega glasbenega pedagoškega delavca, najprej na Univerzi v Ljubljani (Pedagoška akademija-Pedagoška fa-'kulteta, 1981-88 kot docent in izredni profesor), od 1989 pa je redni profesor na Oddelku za glasbeno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Tu predava strogi glasbeni stavek (konbapunkt in harmonija), je predstojnik Katedre za kompozicijsko tehniko in vodja Cenba za jazz in elektroakustiko (C JE A). Od 1990 predava še na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo (ljubljanska Univerza) predmet oblikovanje zvoka. V začetku kompozicijskega ustvarjanja se je Božič še navezoval na glasbeno badicijo (Koncert za klavir in orkester, 1956), že kmalu pa je pričel vključevati v svoja dela dosežke jazza (koncerti za: altovski saksofon in ork., 1958; pozavno in ork., 1960, trobento in o kr.-, 1961), pozneje je sprejel serialno tehniko (Simfonija, 1965), ki jo je razširil s prvinami elek-bdnske in konkretne glasbe (Requiem, 1969; Popari IH - za godalni kvartet, 1971; Audiospectrum, 1972; Koncertantna glasba, 1983) in dodal vizualnost ter govorjena in peta besedila (opera Ares -Eros, 1970-72; Slovenske pesmi za glas, recitatorja, napovedovalca in orkester, 1972; opera Lizisba-ta, 1975; Bela krizantema - koncertna drama za igralca, sopran, bariton in orkester, 1976; Štirinajsta - koncertna drama za solo violončelo, štiri recitatorje, zbor in orkester, 1980; glasbeno-scenski projekt - opera Kralj Lear, 1979-85). Božič se v scenskih debh upba pobošni-ški miselnosti, riše usodo majhnega naroda, razmi- šlja o mestu in vlogi umetnika, ali pa se bojuje proti neglasbenim manipulacijam. Iz navedenega in razvidnega Božičevega opusa je značilna izrazita skladateljeva dvotirnost: na eni sbani ustvarjanje bolj ati manj čiste instrumentalne glasbe, na drugi pa ustvarjanje, ki poleg občasne uporabe sintetičnega zvoka in vizualnega dogajanja vključuje tudi govorjeno ali peto besedo, s katero zunajglasbeno angažbano pripoveduje. Kljub badicionalnemu šolanju je skladatelj stopil v svet glasbe skozi jazz, ter se je, izhajajoč iz skladateljskega združenja Pro mušica viva (le-tej tudi D. Božič ni ušel), sredi šestdesetih let pridružil sodobnim zvočnim toko- vom-glasbenemu odru postmodernizma, multi-disciplinamemu - projektnemu glasbeno-gledali-škemu opusu. Morda se je to pri Božiču začelo že zdavnaj prej, pred osemdesetimi leti 20. stoletja: Jago - happening za osem izvajalcev in magnetofonski trak, 1968; Maxi-milien Robespierre - koncertna drama za dva igralca, mešani zbor in dva tolkalca, 1977-78; Listi iz dnevnika - kantata za mladinski zbor, dva recitatorja, klavir in konba-bas; 1978; Slovenska visoka pesem - koncertna drama za igralca, igralko, mladinski zbor, magnetofonski bak in simfonični orkester, 1980-83; Sicut laudaret Gallus - slavnostna uvertura za igralca in simfonični orkester, 1987, da bi potem Božič v letu 1994 v enem samem zamahu v non-stop slavnostem programu 8. septembra odprl donacijo akademskega kiparja in slikarja Janeza Boljke v Kostanjevici na Krki. V več kot Sesturnem nastopu so bila izvedena številna nazadnje ustvarjena Božičeva dela: Inbada 90 in 94, koncertna rebospe-ktiva skladb, napisanih za otvoritve likovnih razstav J. Boljke (Nova Gorica 72, Kostanjevica 90, Volčji potok 92 in krstna izvedba Kostanjevica 94), Poganska hvalnica 90, »2B - 72« - 72, »Samorog« - 92, Koncert za dva saksofona - Hommage a Ati Soss in Ite, Est! (=Ta-ko, je!). Franc Križnar Foto: Tihonur Pinter Sejemska umetnost - predstavljanje komercialnih galebji izdajateljskih hiš za grafiko in multiple ter umetnos-založb ima v Bologni kot najstarejši prirediteljici tovr-predstavitve vsako leto tudi prvi časovni »domicil«, ^tiri uradni dnevi (27. - 30. januar) z otvoritvenim predvečerom - to je letošnji prvi sejem pod nazivom Colpo d’ occ-juo na 35.000 kvadratnih metrih s preko 250 galerijami l- ^ tujih)- 31 umetnostnimi založbami in, kot že običajno - tokrat enajstič - s posebnim sektorjem, posveCe-^on keramiki (40 domačih in tri tuji galeristi). Sociološko-P°hticni vidiki sejma: srečanje umetnikov in kritikov na euio Kam gre umetnost, posebna razstava gostov - enaj-slikarjev iz Latvije (v uvodu k priložnostnemu katalogi so navedeni zgodovinski stiki med Rigo in Bologno, tu-01 ta, da je Bologno izpod fašistov leta 1945 osvobodil general W. Anders, diplomant Pohtehnike iz Rige). Najbolj iskana so dela historične avantgarde 10 Postavljali umetniška etična načela, odkrivnaje »sanj«, zagovarja-vobodo mimo ideoloških opredelitev in predpostavk, dalje opozarjana pretečo nevarnost konformizma in homologizacije med najmlajši-. " Pri Čemer na mora umetnostni tre ostati, noCakati zadal - na smo se občinstva eJ> 22,4 odstotka za transavantgardo; dalje - absolutno prednost -Oniaca italijanska dela, med katerimi pa vrednost del, nastalih v 60., • letih najbolj niha. Optimistične so napovedi galeristov (skoraj 60 J' Plens- 1CI; Cloudy box fleuve, 1994, poliester. W. Vaccari: Igralec z usti, 1994, olje na platno odstotkov anketirancev), da po sedanji recesiji naraSCa povpraševanje, tudi število kolekcionarjev, pa tudi cene delom, vsaj za 10 odstotkov letno, pri Čemer pa se je treba zavedati, da je lira od leta 1992 izgubila veC kot 30 odstotkov. In Ce smo že pri številkah: povprašali - kajti javno jih večina galeristov tokrat ne objavlja - in zabeležili smo si galerijske bmtto cene avtorjev, ki nas bi utegnile (zaradi primerjave s Slovenijo) zanimati. Za grafike pokojnega italijanskega Marinija (pravkar je bila njegova razstava barvnih litografij in jedkanic v Piranu) je treba pripraviti 6000 mark, za Mihano-vića (hrvaškega fotorealista, ki ima svoj trg predvsem v ZDA, za njegove sitotiske) 1800 mark, za Mersada Berberja (barvni sitotisk, ki povzema nekdanjo strukturo njegovega globokega tiska) 1600 mark; olja Zorana Mušica iz poznih Šestdesetih in sedemdesetih let se gibljejo okrog 135-140.000 mark. Videli smo na primer izvrsten ženski portret (iz leta 1935) sicer atipičen za kasnejši razvoj F. Picabia, za 50.000 mark. Artefiera lahko zadovolji vsakega ljubitelja umetnosti Sprehod po vseh štirih paviljonih, pri čemer so trije v pritličju, Četrti pa je v prvem nadstropju in najbolj prebran, kajti letos je tako nalogo opravil poseben konzultativen odbor, H je očitno preprečil pojav najve-Cjega kiča - lahko zadovolji okus vsakega kolikor toliko orientiranega obiskovalca, ljubitelja umetnosti. Konvencija slike, skulpture, grafike (na tem slednjem področju je oCitno zaradi velikih možnosti reproduciranja najveCja kriza v kvaliteti originalne pojavnosti!) na eni strani, objekti, ki sluzijo bolj v reklamiranje kot za dejanski nakup (primer Armanovega »topolina«, odlitega skupaj s preko 20 majolikami, v porcelan), ali izmišljanje trikov (voščene kopije kipov Brancusija, Giacomettija, Modriglianija, M. Rossa iz voska lahko prižgeš, da dobiš dimno silhueto originalov) - na drugi strani 2' Mušič: Morski sadeži, 1986, mešana tehnika. E. Baj: Bradata maska talavai za iniclacije, 90. leta, mešana tehnika pa informativna opozorila na nove, tudi teoretične zasnove nekdanje avantgarde, konceptualistov, pa tudi predstavnikov iz najmlajših vrst; videoarta in fotografije pa skoraj nismo zabeležili. Na keramičnem oddelku velesejma je pripravil pravo presenečenje eden izmed vodilnih angleških popartistov Joe Tilson, ki je v bližnji hnoli izdelal trideset del v zgani glini in majoliki: skulpturalni objekti, ki so vezani na njegovo slikarstvo in grafiko, so izjemno zanimivi in upajmo, da jih bomo prihodnje leto videli tudi v Ljubljani. Naslednji umetnostni sejem bo ARGO v Madridu Med spremljajočimi dogodki izven velesejma velja še opozoriti na veliko pregledno razstavo nemškega informelista Bertranda Schultzeja v Modemi galeriji (od 26. 3.1995). Gez dober teden odpre vrata Se eden, bistveno mlajši, toda zelo pomemben sejem - ARGO v Madridu. Po napovedi bo tam predvsem več mednarodne umetnosti - slovenske sicer ne, razen Andraža Šalamuna v slovenski galeriji A+A izven sejma. Pa saj je tudi v bližnji Bologni samo ljubljanska Visconti galerija nastopila z Živkom Mamšicem ob svoji sicer mednarodni izbiri. V pokrizni situaciji moramo biti zadovoljni tudi s tem - mar ne? Aleksander Bassin SVET Torek, 7. februarja 1995 POLJSKA / VLADNA KRIZA Favvlak naj odstopi! Premierje po mnenju VValense nesposoben voditi vlado VARŠAVA (dpa, AFP) -Poljski predsednik Lech VValensa je v ponedeljek na srečanju z voditelji vseh parlamentarnih skupin prvič javno izjavil, da zahteva spremembe v vrhu vlade premiera Wal-demarja Pavvlaka ali sa-morazpustitev parlamenta. V nasprotnem primem bo moral sam sprejeti ustrezne odločitve. Ministrskemu predsedniku Pavvlaku je Walensa očital, da njegova vlada nima koncepta in da je nesposobna. »Tako pač ne more iti naprej. Čakam na novega energičnega premiera,« je dejal poljski predsednik. Ce koalicija ne bo hotela razpustiti parlamenta, mora čimprej urediti zadeve. Novi ministrski predsednik bi v primem Patvlakovega odstopa lahko postal Aleksan- der Kwasniewski, vodja nekdanjih komunistov, združenih v Zvezo demokratične levice (SLD). VValdemar Pavvlak je doslej zavračal vsako možnost svojega odstopa, pri tem pa ga je podpirala njegova Kmečka stranka (PSL). Poljsko vodstvo bo o tem odločalo šele v petek. Včeraj so odpovedali za zgodaj popoldne napovedano sejo voditeljev koalicijskih strank. Iz krogov, ki so blizu parlamentu, se je izvedelo, da voditelji koalicije razpravljajo o možnosti, da bi nekdanji komunisti ali opozicijske stranke v sejmu, poljskem parlamentu, zahtevale glasovanje o nezaupnici vladi Waldemarja Pavvlaka. Vendar nekdanji komunisti nimajo dovolj glasov, da bi vladali. Predsednik VValensa je Poljski predsednik Lech VValensa (Telefoto: AP) preteklo nedeljo zagotovil, da bi soglašal, če bi se Kwasniewski odločil, da bo kandidiral za predsednika poljske vlade. Kvvasnie-wski je na sicer zelo burni seji voditeljev parlamentarnih strank izjavdl, da je kandidaturo pripravljen sprejeti. Zdaj se je torej treba pogajati in dogovoriti o podrobnostih. Predsednik VValensa je vehementno zavrnil novinarska poročila, ki so navajala, da namerava nekdanji vodja sindikata Sobdamost za predsednika vlade nasta- viti generala Tadeusza VVileckega, ki je zdaj na čelu vrhovnega poveljstva. Pred novinarji je VValensa dejal, da bo v primeru, če mu ne uspe »miroljubno in v skladu z zakoni« izpeljati spremembe, moral »suspendirati svojo predsedniško kandidaturo za drugo mandatno obdobje« in konec februarja ustanoviti novo stranko. Nejasno pa ostaja, ali to pomeni, da se bo kandidaturi za predsednika države popolnoma odpovedal, ali bo poskušal preložiti predsedniške volitve. EVROPSKA ZVEZA / SREČANJE ZUNANJIH MINISTROV Razvojna pomoč sprla ministre Bonn in London zahtevata manj pomoči afriškim, karibskim in pacifiškim državam BRUSELJ (dpa) - Včerajšnje srečanje zunanjih ministrov Evropske zveze je potekalo v napetem ozračju. Ministri namreč niso našli skupnega jezika pri vprašanju, koliko naj države petnajsterice prispevajo v sklad za pomoč nerazvitim državam. Razvojno pomoč Evropska zveza pošilja v sedemdeset držav afriško-karibsko-pacifiškega prostora (tako imenovane države AKP). Razprava je zašla v slepo ulico in ministri so se dogovorili, da se 15. februarja vnovič srečajo na izrednem sestanku in še enkrat poskusijo najti rešitev. Zunanji ministri EZ so včeraj razpravljali tudi o čedalje večjih možnostih, da s Turčijo podpišejo sporazum o carinski uniji. Pri vprašanju pomoči nerazvitim so se razkrila nepremostljiva nasprotja. Evropska komisija in Francija sta se zavzeli za 30-odstotno zvišanje teh sredstev, Nemčija in Velika Britanija pa sta odločno povedali, da želita svoje dajatve bistveno zmanjšati. »Znašli smo se sredi zelo surove razprave,« je izjavil neki neimenovani diplomat Nemčija se je zaradi neizprosnega varčevalnega programa finančnega ministra Thea VVaigla in okleščenega proračuna znašla v »izjemno težkem položaju«. V države AKP, večinoma nekdanje evropske kolonije, se je v zadnjih petih letih zlilo kar 10, 8 milijarde ekujev. Nemčija, ki je prispevala največji del, je dala 2, 8 milijarde ekujev. Poslanci nemškega parlamenta so vladi naložili, naj to vsoto zniža in naj privarčevani del raje porabi za dvostransko, pomoč. Evropska zveza se je tako pri vprašanju razvojne pomoči razdelila na dva tabora. Francijo podpirajo skandinavske dežele, Luksemburg in Španija, Nemčiji pa ob strani stojita Nizozemska in Velika Britanija. London želi svoj delež znižati za 28 odstotkov. Le dan po predvidenem izrednem srečanju, torej 16. in 17. februarja, se bodo predstavniki EZ sestali s predstavniki držav AKP, da bi določili novo pomoč. Bolj srečne roke so bili zunanji ministri pri vprašanju uvedbe carinske unije s Turčijo, ki jo je doslej s svojo pravico veta blokirala Grčija. Francija, ki trenutno predseduje Evropski zvezi, je izdelala načrt, po katerem naj bi Atene v zameno za popustitev Turčiji dobile natančen časovni rok za pogajanja, s katerimi bi si Ciper utrl pot med polnopravne članice Evropske zveze. Sklenitev carinske unije s Turčijo je bila še decembra lani videti povsem nemogoča, saj so vsa intehzivna pogajalska prizadevanja Bonna trčila ob gluha ušesa Aten. Ciper in Malta sta leta 1990 zaprosila za polnopravno članstvo v tedaj še Evropski skupnosti. Zaradi političnih razmer na Cipru, ki je od leta 1974 razdeljen na grški in turški del, je Bruselj odločil, da odločanje o članstvu tega otoka odloži za nedoločen čas. Zdaj je Bruselj predvidel, da se bodo pogajanja s Ciprom za polnopravno članstvo v EZ začela šest mesecev po medvladni konferenci, ki je predvidena za prihodnje leto in na kateri bodo odločali o reformnih spremembah EZ. Predhodna rešitev ciprskega notranjepolitičnega konflikta med obema etničnima skupinama ni več predpogoj, s katerim je Bruselj doslej zavračal ciprske prošnje. NOVICE Pogajanja med Perujem in Ekvadorjem RIO DE JENEIRO, LIMA - Pogajanja o prekinitvi obmejnih spopadov med Perujem in Ekvadorjem so se včeraj nadaljevala v Braziliji. Ekvadorski predsednik Sneto Duran Ballen, ki je v nedeljo po neuspešnem krogu pogajanj nepričakovano prispel v Rio de Jeneiro, kjer se je sestal z brazilskim predsednikom Femandom Henriquejem Cardosom, je včeraj zatrdil, da si bo prizadeval spor rešiti na miren način. Duran Balle je obenem ostro zavrnil možnost vojaškega posredovanja Organizacije ameriških držav (OAS). Ekvadorski predsednik je včeraj odpotoval v Buenos Aires, kjer se je sestal z argentinskim kolegom Carlosom Menemom, v Santiagu pa bo obiskal se čilskega predsednika Eduarda Freija. Perujski predsednik Alberto Fujimori pa je včeraj izjavil, da se bo z Ekvadorjem še naprej pogajal, vendar bodo perujske varnostne sile nadaljevale z akcijami za osvoboditev Peruja. Kot zatrjujejo v Limi, je perujskim varnostnim silam že uspelo osvoboditi večino ozemlja, ki ga je pred enajstimi dnevi zasedla ekvadorska vojska. Srditi spopadi pa še vedno potekajo na pobočjih gorske verige Tiwiza, kamor je Lima že poslala okrepitve, (dpa, Telefoto: AP) Poročilo ameriške vlade o razmerah v ZRJ PRIŠTINA - State Department v svojem letnem poročilu o uresničevanju človekovih pravic in svoboščin na ozemlju ZRJ, ki so ga pred nekaj dnevi objavili v VVashingtonu, poudarja, da predsednik Srbije Slobodan Miloševič strogo nadzoruje srbsko policijo, ki šteje več kot sto tisoč pripadnikov in je odgovorna za surovo teptanje človekovih pravic tretjine prebivalstva Srbije, ki jih sestavljajo različne narodnosti. Do povečanja nasilja je prišlo Se zlasti po odhodu misije KEVS s Kosova in Sandžaka (poleti leta 1993). Poročilo izrecno poudarja, da so srbske oblasti odgovorne za etnično čiščenje v Sandžaku, kjer namesto pobeglih Muslimanov naseljujejo Srbe. Med drugim poudarjajo, da je v letu 1994 izginilo v labirintih srbske policije 17 Albancev ter da jih je več kot sto obsojenih zaradi svoje dejavnosti, več tisoč Albancev pa so preteph med akcijami »iskanja orožja«. Srbska policija uporablja elektrošoke in tudi vse druge vrste mučenja z namenom, da bi od priprtih Albancev izsilila »priznanja«, ki jih bodo pozneje bremenila na sodišču - še poudarja poročilo State Departmenta. (Blerim Shala) BIH / CESTE ZA CIVILNI PROMET SPET ODPRTE Čez letališče k sorodnikom Srbi so le dovolili odpreti ceste med Dobrinjo in Butmirom SARAJEVO (AFP, Reuter) - V Sarajevu so Srbi včeraj predstavnikom ZN končno dovoliti odpreti ceste med mestnimi občinami Do-brinja in Butmir, Id ležita ob letališču, ki ga nadzorujejo modre čelade. Več sto Sarajevčanov je tako lahko prvič po sedmih mesecih obiskalo sorodnike in prijatelje, drugi pa so si pripeljati nujno potrebna drva ati živila, ki jih v mestu ni mogoče dobiti ati so predraga. Iz bihaškega žepa pa predstavniki Unprofora poročajo o nadaljevanju srditih spopadov med bosansko vojsko in Abdičevo milico. Najhuje je v okolici Velike Kladuše, kjer so opazovalci ZN samo v noči na ponedeljek našteli več sto eksplozij granat. Bosanska vojska naj bi po trditvah ZN skušala ponovno zavzeti mesto, iz katerega so jih pred časom pregnali Abdičevi vojaki ob pomoči Srbov s hrvaških ozemelj. Evropska zveza je podprla francoski predlog o sklicu nove mirovne konference za nekdanjo Jugoslavijo, na katero naj bi po pisanju francoskega časopisa Le Monde, ki ga vladne službe še niso zanikale, predsednik Mitterrand povabil predsednike Hrvaške, Srbije ter BiH, Tuđmana, Miloševiča in Izetbegoviča v Pariz. Kot je včeraj zapisal omenjeni list so cilji omenjene konference omejeni. Republike nekdanje Jugoslavije naj bi se medsebojno priznale in sprejele mirovni načrt skupine za stike. Predstavniki držav članic omenjene skupine pa bi Srbom v zameno ponudili nadalnje popuščanje sankcij mednarodne skupnosti, morda pa celo njihovo popolno ukinitev. Strokovnjaki skupine za stike, ki so se minuli teden o nadaljevanju mirovnih prizadevanj pogovarjali v Miinchnu, so zaskrbljeni, da bi po aprilsekm izteku štirimesečnega premirja v BiH, znova izbruhniti spopadi, zato si intenzivno prizadevajo za medsebojno priznanje BiH, Srbije in Hrvaške, kar naj bi nekoliko umirilo strasti in zmanjšalo možnosti novih spopadov. Hrvaška in muslimanska stran sta se na srečanju s predstavniki skupine za stike v Miinchnu tudi sporazumeli, da bo v razdeljeni Mostar, ki ga znova ogrožajo nesporazumi, prišel mednarodni posrednik. _______ČEČENIJA_____ Najmočnejše orožje upornikov je optimizem GROZNI - Čečenski borci, ki Se vztrajajo v Groznem, so kljub temu, da kljubujejo Številčno močnejši in bolje oboroženi ruski vojski, odločeni svoj boj nadaljevati. Mesto, ki je zaradi nenehnega ruskega obstreljevanja s težkim orožjem že povsem porušeno, jim Se vedno daje zavetje, čeprav le v temnih in vlažnih kleteh. Ruski vojski še ni uspelo, da bi Čečene pregnala iz' mesta. Njihovi nasmejani obrazi in odločnost, da vztrajajo, dokazuje, da pred močnim nasprotnikom ne bodo kmalu klonili. »Naše najmočnejše orožje je optimizem,« je izjavil 33-letni Husein Gabazanov, oborožen z nožem in ka-lasnikom. »Vojaki, ki jih je v boj posal Jelcin, so drugačni od nas. Mi se borimo za domove,« je poudaril. Gabazanov je bil pred vojno voznik tovornjaka, zdaj pa živi v vlažnih in temni kleti porušene, nekoč večnadstropne zgradbe v južnem delu Groznega, iz katere so se izselili vsi prebivalci. Doslej je bilo med ruskim obstreljevanjem ubitih več tisoč civilistov, zato vztrajajo le Se čečenski borci, ki se niso pripravljeni umakniti. »Slej kot prej bodo Rusi spoznali, da vojne ne morejo dobiti. Mi nimamo kaj izgubiti,« je dodal. Med pogovorom je v neposredni bližini padla ruska granata. Borci počivajo na starih žimnicah, ki so jih našli med ruševinami in jih razmestili na umazana da. Čeprav so razmere neznosne, z obrazov čečenskih borcev sije nekakšen nasmeh. Med počitkom si na starem štedilniku kuhajo hrano in si čas med boji krajšajo s kartanjem. Večina jih ni bila nikdar v vrstah Dudajeve vojske, pridružili so se ji šele po ruskem posredova- nju v Čečeniji. »Nikdar se nisem bojeval ali nosil orožja. Sele zdaj sem postal vojak,« je povedal 36-letni Bulat Abduhnežidov, po poklicu' zidar. »Ne gre za vprašanje, ah podpiram Duda-jeva, preprosto nočem postati ruski suženj, zato se bojujem. Predolgo sem služil Rusom,« je dodal in iz njegovega pripovedovanja je bilo moč razbrati čečensko odločnost, ki je kljubovala že vojski carske Rusije. Čečenske odločnosti ni zlomilo niti nasilno preseljevanje leta 1944, ko jih je Stalin obtožil sodelovanja z Nemci in jih več kot 800 tisoč odpeljal v daljni Kazahstan. Čečensko neodvisnost je leta 1991 razglasil sporni general Dudajev. V neposredni bližini mestnega središča ima v kletnih prostorih svoje zaklonišče vojaško poveljstvo. Čeprav v neposredni bližini potekajo hudi boji, svoje naloge nemoteno opravlja. Na koncu podzemnega rova je generator, s katerim dobivajo elektriko za luči, v majhnem prostora je ambulanta, v kateri skrbijo za ranjene borce. Z borci in zdravniki se posvetuje namestnik čečenskega zunanjega ministra Ruslan Cemajev, oblečev v uniformo in oborožen s kalašnikom. »Ruski vojaki se bojijo bojevati, zato raje bombandirajo. A tako nas ne bodo uničili! Le če bodo dobili močne okrepitve, bomo prisiljeni zapustiti mesto,« smeje pove Cemajev. Neka starka v bolnišnico prinese vrečo s kruhom. »Kako dobivate hrano?« se zanimajo tuji dopisniki. »Povejte Zahodu, da potrebujamo vse - od hrane do orožja,« odrezavo, z nasmehom na obrazu odgovori ženica. Lavvrence Sheets, Reuter SVET JRGOVINSKA vojna Carine so morilsko orožje Načrt trgovinskih spopadov zo 26. februar je že izdelan a WASHINGTON (Reuter) - Zadnja novica tiskovnih k^nci) Mi, da je iz Pekinga v Belo hiSo prispelo pismo, v • ®rem Kitajci prosijo za nadaljevanje trgovinsldh poga-) z ZDA. Bil je že zadnji čas, menijo poznavalci. Sestin-ajsetega februarja bi namreč Američani s stoodstotnimi Vinami kaznovali za milijardo dolarjev kitajskih izdel-r, ker Peking ne plačuje avtorskih pravic. v P°r je izbruhnil zaradi kitajskega nezakonitega presnema-jev i^1 prodajanja izdelkov ameriških proizvajalcev in avtor- o r- i^guvaijai, ua vseli lovani v svoji venrmisKi urzavi na^zorovati. poleg tega pa naj bi jih ZDA ponekod ob-ni' kn Povsem neupravičeno. Z morebitnimi novimi pogaja-Dreri ° Kitajci in Američani vendarle zgladili spor, Se ^ n j11 ® ^onec meseca izbruhnila nevarna trgovinska vojna, ni tt ev^na sPor med Pekingom in VVasingtonom so različ-• Uradniki in podjetniki iz Evropske zveze zaskrbljeno opa-n !ei° dogajanje in so kljub temu, da bi ob izvršitvi groženj Jverjetneje dobili veliko naročil iz Kitajske, večinoma na soški strani. »Vprašanje avtorskih pravic ni le ameriško, _ P^k tudi evropsko,« je povedal Zygmunt Tyszkiewicz, ge Vah'^ ^d Pa ie povodal, da ta organizacija ne more posredo-shn V SPom’ ker Kitajska ni njena članica. Kitajskemu član-t ■V so ogorčeno nasprotovali prav Američani, ki zah-ai°: da začne Peking najprej spoštovati pravila poštenega tr-vanja med državami. Vrednost delnic na šanghajski borzi je nm u Ze. Padla. prav novice o obnovitvi pogajanj pa so pre-'ts njen razpad, ki so se ga bali borzni strokovnjaki. ZDA Pogajanja med državama niso rešila spora o kraji ameriških računalniških programov, filmov, glasbe in tovarniških zaščitnih znakov. ZDA menijo, da so trgovinske sankcije neizbežne, zato so ukrepale. Datum začetka trgovinskih sankcij: 26 feoruar 1995 Kitajske izdelke v vrednosti 1,08 milijarde dolarjev bodo obremenili s stoodstotnimi carinami. Gre za 35 različnih izdelkov. •Plastični izdelki (okvirji za slike, kartice s slikami znanih igralcev) • Telefonske tajnice in prenosni telefoni • Športni izdelki (ribiške palice, oprema za gimnastiko, deske za jadranje) • Leseni izdelki (okvirji za slike, ornamenti, škatle za nakit) •Kolesa Carine ne bodo pomembno vplivale na ameriške potrošnike, saj bodo lahko kitajske izdelke, ki jih bodo podražili, brez težav kupili drugje. Vir: raziskava AP k Trgovska vojna med Kitajsko in ZDA ZDA in Kitajska, svetovni trgovinski velesili, sta v soboto začeli trgovinsko vojno, s katero naj bi se za večino kitajskega izvoza v ZDA podvojila cena. Ce se bo to zgodilo, je tudi Kitajska že pripravila povračilne ukrepe. Kitajska Kitajska je že napovedala povračilne ukrepe, saj naj bi bile ameriške zahteve neupravičene, poleg tega pa naj bi se ZDA vmešavale v kitajsko zakonodajo in izvajale pritisk. Peking m natančno povedal, kdaj bo uvedel sankcije in v kolikšni vrednosti. Stoodstotne carine bodo določili tudi naslednjim izdelkom: •Igralnim napravam • Magnetofonskim trakovom •Kompaktnim ploščam •Cigaretam •Alkoholnim pijačam •Kozmetiki • Filmom za fotografiranje • Računalniško programiranim stikalnim ploščam Poleg carin za te in druge izdelke bo Kitajska ustavila tudi pogajanja z ameriškimi proizvajalci avtomobilov o skupnih vlaganjih, umaknila dovoljenja ameriškim podjetjem ali njihovim podružnicam za ustanavljanje holdingov na Kitajskem in preprečila ustanavljanje podjetij ameriškim proizvajalcev avdio-vizualne opreme.__________AP/C, Sanderson Torek, 7. februarja 1995 21 Tudi v trgovinskih vojnah padajo žrtve kr^rn^k1 ne Poznaj° milosti, če tat trdi, da je na Kitajskem. VVashington, tradicionalni za- zma, tistega z malo gospodarskimi ovirami in . Samo zatn. ker plava rnkam np mnrp , - samo zato, ker glava rokam ne more dopovedati, da to ni v redu. Kljub temu nasto-Pa Kitajska v trgovinski vojni z ZDA s podob-nitIU, za lase privlečenimi izgovori. Piratsko Presnemavanje glasbe Michaela Jacksona in adonne ter prodajanje jutranjih jedi iz žita-,c’ ki so na las podobne ameriškim Kellogo-je Se posebej neupravičeno, ker so števil-a tatinska podjetja kar last kitajske vlade ali Rejske. Kraja avtorskih pravic, patentov in j§e tako imenovane intelektualne lastnine, Za katero se proti Kitajcem bojuje Washing-.°n’ Pa je prav tako sramotno dejanje kot krala izdelkov, če ne še bolj, saj bo v prihodnosti veeina vrednosti temeljila prav na delovanju m°žganov in ne rok. Američani imajo v sporu s Kitajsko stood-s 0*n° prav. Kljub temu bodo najbrž grozdi s Podvojenimi carinami za kitajski uvoz samo opolnoči petindvajsetega februarja. Na kon-|.u “o strasti najverjetneje umiril politični rea-Ze™> zaradi katerega na kitajsko-ameriški ruski ruleti že zdaj ni izdelkov, ki so resnično Pomembni za trgovino med državama, na pri-mer kitajskega tekstilnega izvoza v ZDA ah poslov ameriškega proizvajalca letal Boeinga govornik čim bolj svobodne trgovine, odkar je v začetku stoletja to vlogo in vlogo supersile svetovnega kapitalizma prevzel Veliki Britaniji, bi rad Peking naučil abecede kapitalizma. Tudi z Japonsko se je nedavno sprl zaradi prehudih ovir za tuje izdelke v Dežeb vzhajajočega sonca, Francijo in njeno preveč protekcionistično kmetijsko politiko so morali kreniti po glavi pred zaključkom pogajanj o zmanjšanju trgovinskih ovir (Gatt) in še bi lahko naštevati. Američani nočejo, da bi njihove gospodarske grožnje pahntie Kitajsko v prepad politične in gospodarske nestabilnosti. Aktivistična politika predsednika Clintona in ameriškega namestnika boga Merkurja, Mickeya Kanto-rja, je namenjena tudi domači javnosti, ne le zmanjševanju trgovinskega primanjkljaja, vo-tilci pa so prepričani, da podcenjeni tuji izdelki spodkopavajo plače ameriškemu delavcu, pa če je to zaradi različne usposobljenosti in produktivnosti res ati pa tudi ne. Tudi zato bodo ameriški trgovinski križarji previdni v boju s Kitajci. Upajo, da bodo prav ameriški ukrepi tista kapljica čez rob, ki bo Kitajce končno spravila na pot resničnega kapitali- vetiko pravne države. Toda številni strokovnjaki se bojijo, da je že prepozno. Med napetim čakanjem na smrt patriarha Deng Xiaopinga - in na boj za oblast - ni najbrž danes na Kitajskem nikogar, ki bi si upal odločno zarezati v državno potrošnjo, olastniniti podjetja v lasti države in vojske ter vzpostaviti večstrankarsko demokracijo. Kaos, v katerem se sredi izvrševanja teh nalog danes utaplja Rusija, na bi bil po mnenju nekaterih strokovnjakov prava malenkost v primerjavi s tistim, kar čaka Kitajsko. Se posebej zato, ker po mehiški lekciji mednarodni finančni trgi ne bodo več usmiljeni s tistimi, ki zamujajo s plačevanjem dolgov. Med temi je tudi Kitajska. To je morda še en dober razlog, da se ameriška administracija ta čas tako intenzivno ukvarja s Kitajsko. Ko bodo tam nastopile resnične težave, bodo vsaj približno poznati zdravila za prvo pomoč. Nekdo bo seveda moral reševati tistih osemindvajset milijard dolarjev, kolikor so jih v zadnjih dveh letih zahodnjaki naložili na Kitajskem. O samem trgovinskem sporu pa zadnja novica pravi, da bodo kmalu obnoviti pogajanja. Barbara KramZar ZDA / PREDSEDNIK IN OPOZICIJA Boj za proračun IVASIHNGTON (Reuter, AFP) - Novi spopadi na ame-nskem političnem odru se lahko začnejo. Ameriški pred-aanik Clinton je včeraj namreč predstavil svoj predlog Proračuna za novo finančno leto, ki se začne oktobra. S em je republikanska opozicija dobila v roke orožje za spopad na svojem najljubšem političnem programu, zmanjšanju državne porabe. Ze vnaprej lahko brez kakršnegakoli tveganja napovemo, da republikanci s Clintono-'am predlogom proračuna, ki šteje 161 bilijonov dolarjev, ae bodo zadovoljni in da bodo v kongresu, kjer predsta-v ia)° večino, uporabili vsa sredstva proti njemu. Predsednik predlaga zmanjšanje državnega proračuna Za 144 milijard dolarjev v prihodnjih petih letih, večinoma s črtanjem najrazličnejših državnih programov, šest milijard dolarjev pa bi odbili tudi vojski. Primanjkljaj, ki zdaj hromi ameriško gospodarstvo, bi ostal blizu dvestotih milijard dolarjev na leto, pa čeprav predsednik ne bo zarezal v največje proračunske porabnike, kot je zdravstveno zavarovanje za revnejše in starejše državljane. Poleg tega iinton načrtuje zmanjšanje davkov za srednji razred v vi-mi 63 milijard dolarjev ter več denarja za boj proti kriminalu in nezakonitemu priseljevanju, za varovanje okolja, raziskovanje in za mlade. Clintonovi republikanski nasprotniki so že napadli načrte za krčenje vojaškega proračuna. Verjetno pa bo-° v prihodnjih dneh tudi dokazovali, da se predsedni-ova aritmetika zmanjševanja davkov in proračunskega Primanjkljaja ne izide. BLIŽNJI VZHOD / JEDRSKO OROŽJE Egipt se upira pritiskom ZDA Izrael lahko sproži tekmo v jedrskem oboroževanju, menijo Arabci O čem pišejo drugje po svetu O Lionelu Jospinu »Zaradi dinamike, ki je značilna tudi za francosko politiko, lahko napovemo, da bodo naslednje javnomnenjske raziskave pokazale izboljšanje položaja Lionela Jospina. Slednji pooseblja integriteto in resnost, kar sta najpomembnejši lastnosti, ki jih cenijo volilci pri predsedniških kandidatih. Zdaj mora Jospin Francozom dokazati, da ima levica kljub notranjim razprtijam še kaj povedati in predlagati. Socializem vodi k vsemu - seveda le v primera, če se ga osvobodimo. Četudi se zdi slednja trditev morda smešna, je mlajša zgodovina dokazala prav to. Po propadu komunizma in zaradi dejstva, da se delavski razred v sociološkem vidiku vse bolj zmanjšuje, je za levico nastopil čas, da razmisli o svojem nadaljnjem obstoju. Res velikanski zalogaj.« (Le Figaro, Pariz) O Borisu Jelcinu »V Moskvi napovedujejo, da se bo Jelcin ločil od tistih, ki zagovarjajo vojno možnost rešitve čečenskega konflikta. Izkušnje z Jelcmom kažejo, da ne moremo napovedovati korakov politika, ki nas “skoraj" brez izjeme redno preseneča - in to neprijetno. Prevečkrat se je izkazalo, da so Jelcinove obljube pravzaprav prazno govoričenje. Njegove grožnje pa ponavadi doživijo uresničitev, ki je največkrat vetiko bolj kruta od pričakovane. Temu primemo dolg je tudi seznam človeških in dragih žrtev, ki so povezane z neponovljivo kariero kmečkega fanta z Urala, ki se je prebil do položaja enega največjih svetovnih voditeljev. Ce iščemo pozitivne elemente v njegovi pohtiki, se nam pravzaprav vsili le ena slika: Jelcinovo legendarno poziranje na sovjetskem oklepniku v času avgustovskega puča leta 1991.« (Salzburger Nachric-hten, Salzburg) O prihodnosti zveze Nato »Nato zdaj obstaja v radikalno spremenjenem svetu in ni več izpostavljen le eni nevarnosti, ki ogroža vse članice, temveč je izpostavljen skupni nevarnosti iz vzhoda. Nevarnosti torej ostajajo in Nato lahko ohrani in poveča stabilnostno ter varnostno območje le, če ne razvodenijo vrednote, ki so njegova moč. Ce zahodne vlade ne bodo uspele prepričati svojih prebivalcev o smislu in uporabnosti Nata, bo zveza sama po sebi propadla. V primera, da se Severnoatlantska zveza zave osnovnih vrednot svojega obstoja, ima prihodnost. Ce pa bo Nato ukrepal le zaradi dnevnopolitičnih potreb, bo doživel neuspeh.« (Frankfurter Rundschau, Frankfurt) O vladni krizi na Poljskem »Koalicija ukrepa po scenariju, ki ga je napisal VValensa. Zdaj so se spopadle poljske stranke. Ce bo temu sledil razpad koalicije in nastanek manjšinske vlade premiera Pawlaka, bo imel predsednik VValensa možnost, da parlament legalno razpusti. VValensa bo zadovoljen tudi, Ce Kvvasnievvski zamenja Pavvlaka na položaju predsednika vlade ... Premier bo potem postal glavni cilj vseh napadov v predvolilnem boju. Ne moremo se znebiti občutka, da je VValensa obenem scenarist in režiser poljskega političnega življenja. Seveda igra tudi glavno vlogo v tej igri. Ob koncih tedna pa je potem še gledalec.« (Zycie Warszawy, Varšava) O ameriško-kitajskih pogajanjih »V trenutku, ko je politična situacija v obeh državah izredno kočljiva, je potrebna učinkovita diplomacija. V Pekingu potekajo politični boji za nasledstvo Deng Xiaopiga... Obstaja nevarnost, da konservativni ameriški politiki prisilijo nemočno ameriško administracijo, da naredi Kitajsko za grešnega kozla in na ta način še bolj razširi spor glede trgovinskih vprašanj ... V prihodnjih treh tednih se bo pokazalo, ali sta Peking in VVa-shinton politično dovolj zrela. Ze zaradi lastnega interesa in tudi zaradi svetovnih gospodarskih tokov je nujno, da se spor čimprej reši. Obe strani se morata izogniti nacionalizmu in težnjam po maščevanju. Zdaj so potrebne trezne glave.« (Financial Times, London) O mehiški jinančni krizi »Mehiška kriza je tri tedne zaposlovala mednarodne finančne trge. Na sobotnem vrhu G-7 v Torontu so bogate države skušale potegniti zaključke iz mehiške finančne krize. Prvi je ta, da se Mednarodni denarni sklad (MDS) znova vključuje v reševanje velikih finančnih kriz. Slednje je povzročilo kar nekaj nelagodja v Evropi, saj se je MDS z “velikimi" plačniki, kot sta Nemčija in Francija, le zelo na kratko posvetoval. Finančniki MDS so presenetili tudi ameriški kongres, ki se je trudil, da bi mu Bill Clinton finančno pomoč Mehiki Cimdražje plačal. Zaradi obsega sredstev, ki jih je sprostila mednarodna skupnost, so si finančni trgi precej opomogli.« (La Tribune, Pariz) GAZA. KAIRO (Reuter, AFP) - Se naznani napadalci so včeraj v Gazi ubiti izraelskega stražarja. Napadalci so po poročilih izraelske vojske od blizu streljali z avtomatskim orožjem na avtomobil zasebnega varnostnega podjetja, ki je spremljal dva tovornjaka z gorivom. Enega stražarja so ubiti, drugega pa hudo ranili. Napad je razjezil predvsem voditelja PLO, Jaserja Arafata, ki si na vse krip-Ije prizadeva prepričati Izrael, da lahko ustavi islamske skrajneže. Danes naj bi se nadaljevala pogajanja med izraelskimi in palestinskimi predstavniki o volitvah v organe palestinskih lokalnih oblasti. Za pogajanja so se najvišji predstavniki Izraela, PLO, Egipta in Jor- danije dogovorili na nedavnem srečanju v Kairu. V egiptovski prestolnici so najvišji predstavniki Egipta, Sirije in šestih zalivskih držav po dvodnevnem zasedanju podpisali izjavo, s katero so se odrekli podpisu sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, če tega ne ho storil tudi Izrael. »Izrael mora podpisati sporazum o neširjenju jedrskega orožja, sicer se bo na Bližnjem vzhodu začela tekma v jedrskem oboroževanju,« je posvaril sirijski zunanji minister Faruk Sara. Američani skušajo Egipt in druge arabske države prepričati v podpis sporazuma o omejevanju širjenja jedrskega orožja za neomejen čas, še preden bi se za tako potezo odločil tudi Izrael. Temu ostro nasprotuje Egipt. Bo zmagala zmernost ali nasilje? Jordanski kralj in izraelski poslanec Azran (Telefoto: AP) ZDA / AMERISKO-RUSKO VESOLJSKO SREČANJE V OKVIRU SKUPNEGA PROGRAMA V vesolju srečanje Discovery - Mir Ameriški znanstveniki so prepričali ruske kolege, da uhajanje goriva ne bo povzročilo škode CAPE CANAVERAL -Zaradi goriva, ki uhaja iz enega od reaktivnih motorjev vesoljske ladjice Di-scovery, je že vse kazalo, da bodo morali ameriški in ruski inženirji nekoliko spremeniti načrte za zgodovinski rendez-vous med Discoveryjem in rusko vesoljsko postajo Mir. Rusi so se namreč zbali, da bi gorivo, ki uhaja iz ameriškega vesoljskega trajekta, utegnilo poškodovati vesoljsko postajo Mir in ladjico Sojuz na njej. S tem v zvezi gre poudariti, da bi morali postajo Mir, ki je v vesolju od leta 1986, zamenjati s sodobnejšo že pred dvema letoma. Vendar pa je do srečanja sinoči prišlo. Potem ko so že napovedovali, da se vesoljski plovili ne bosta približali na več kot 120 metrov, so ameriški znanstveniki prepričali ruske kolege, da uhajanje goriva iz Discoveryja v nobenem primeru ne more povzročiti škode na vesoljski postaji Mir. Rusi so tako pristati in sinoči se je Discovery približal Miru na manj kot 12 metrov. Ameriška vesoljska agencija NASA do zadnjega ni izgubila upanja, da bi bilo odpravo mogoče uspešno izpeljati do konca. Randy Stone, ki na Zemlji vodi ameriško odpravo, je poudaril, da je prošnja za spremembo načrtov prišla z ruske strani. »Domeniti smo se, da bomo obdržali razdaljo 120 metrov,« je izjavil Stone na konferenci za tisk, ob koncu dvodnevnih pogajanj z rusko vesoljsko agencijo. Dodal pa je, da bi utegnilo priti do naknadnih sprememb, saj si posadka Discoveryja, štirje moški in dve ženski, neu- trudno prizadeva popraviti okvaro. Uhajanje goriva vsekakor ne ogroža posadke Discoveryja. Po začetnih načrtih bi se vesoljska ladjica Disco-very morala približati ruski vesoljski postaji na razdaljo desetih metrov, se nato nekoliko oddaljiti in leteti v loku okrog Mira. Pred poletom so se Američani in Rusi domeniti, da bo vesoljski trajekt v primeru okvar ostal na razdalji 330 metrov. Do okvare na Discoveryju je prišlo v petek, nekaj minut po izstrelitvi s floridskega polotoka. V soboto pa je prišlo do druge in še hujše okvare v še enem od motorjev Discoveryja, kar je za trenutek povzročilo velik preplah. Pilotu Ei-leen Collins in koman-dantu Jimu VVetherbeeju je naposled uspelo ustaviti uhajanje goriva, ni pa jima uspelo popraviti petkove okvare. Na Zemlji so ugotoviti, da uhajanje goriva navidezno upada in bi se lahko naposled ustavilo kar samo od sebe, mogoče celo pravočasno za srečanje z Mirom, kjer je izkušeni astronavt Vladimir Titov pripravil radijsko zvezo, ki jo bosta vesoljski ladji uporabljati, ko bosta dovolj blizu. Vesoljsko srečanje trajekta in postaje je nameravalo biti pomembna poskusna vožnja za srečanje, ki je predvideno junija, ko bo ameriški vesoljski trajekt moral pristati na postajo Mir. Pri Nasi pa so biti ves čas optimisti. »Ne glede na to, ali nam bo uspelo popraviti okvaro in se približati na razdaljo desetih metrov, bomo vseeno zbrati ogromno koristnih podatkov za junijski polet. Preizkusiti bomo delovanje naših naprav, komunikacij in drugega,« je izjavila Eileen Collins v intervjuju za televizijsko mrežo CNN. Coltinsova je prvi ženski pilot vesoljskega trajekta v zgodovini ameriškega vesoljstva. Posadka Discoveryja bo med letenjem okrog Mira vesoljsko postajo tudi stikala, kar bo nedvomno pomagalo junijski odpravi, ki bo na Mir pripeljala potrebno opremo in nove člane posadke. Pri Nasi načrtujejo poslati na Mir pet astronavtov in sedem vesoljskih trajektov, preden bosta ZDA in Rusija leta 1997 pričeli skupen program za izgradnjo nove velike vesoljske postaje vredne 40 milijard dolarjev. Ruska vesoljska DOStaia Mirje modularna vesoljska postaja. Prvi modul so izstrelili jw ^ |eta 1986 Trajekta Sojuz in Progres prinašata občasno na Pristajalna točka [ Mir novo posadko in jo oskrbujeta. Kristali Tehnološki laboratorij in pristajalna točka za trajekte Dolžina: 12 metrov Prnnrocc Izstrelitev: 1990 / > TOgreSS Tovorni trajekt Discovery Soyuz Potniški trajekt Kvant-2 Znanstveni laboratorij in stanovanja za osebje Dolžina: 12,4 metra Izstrelitev: 1989 Vir: NASA Rendezvous Ce bo vse v redu, se bo ameriški trajekt približal do oddaljenosti 12 metrov. junij, bo trajekt pristal pri modulu Kristali Ventil za zrak AP/Karl Tale Na sliki je jasno videti oblak goriva, ki curlja iz ameriškega vesoljskega trajekta Discovery Izgube goriva ogrožajo snidenje zadnje Ruski vesoljski izvedenci se bojijo, da izgube goriva pri Discoveryju umažejo vesoljsko postajo Mir usmerjevalne šobe Sob ni mogoče zapreti, ne da bi zaprti tudi druge, ki so potrebne pri približanju Glavni B-motorji AP/Karl Tate Prednje usmerjevalne šobe Pokvarjene šobe so zaprti NOVICE Potres na Novi Zelandiji VVELLINGTON - Severni otok Nove Zelandije je prizadel močan potresni sunek, ki je dosegel jakost 7, 3 stopnje po Richterjevi lestvici. Prizadeto je bilo še zlasti mesto Taupo, vendar so zabeležili le manjšo škodo. Sunek je bil opoldne po krajevnem času, se pravi ob 22. po našem. Seizmologi so prepričani, da novozelanski sunek ni v zvezi s potresom, ki je pred tedni prizadel in razdejal nekatera mesta na Japonskem. Trčenje super tankerjev v Mehiškem zalivu FREEPORT - V Mehiškem zalivu sta trčila dva norveška super tankerja, pri Čemer se je izlilo v morje pribhzno 30 ton goriva. Do trčenja med ladjama je prišlo, ko so pretakati gorivo iz ene ladje v drugo. Kraj trčenja je oddaljen 90 km od navigacijskega kanala pri Houstonu. Ker je gorivo dokaj lahko, baje ni nevarnosti ekološke katastrofe. Trčenje v Mehiki CTUDAD DE MERICO - V čelnem trčenju med avtobusom in tovornjakom je včeraj umrlo 27 ljudi, 37 naje bilo ranjenih. Iz poročila mehiškega Rdečega križa je razvidno, da sta voziti trčiti na cesti med Los Mochisom in Juan Jose Riosom, kakih tisoč kilometrov od glavnega mesta. Obe vozili sta prevažah potnike. Reševalci se vedno niso končab z delom. Baje je eden od obeh voznikov bil pijan. Batine zaradi korupcije "TEHERAN - Iranskega mulaha, ki je bil istočasno tudi poslanec v parlamentu, so obsodbi na 30 batin in na leto dni zapora zaradi korupcije. r ANTARKTIKA / VELIKO ODKRITJE n Odkrili na stotine fosilnih ostankov kitov in delfinov Avstralska odprava je ugotovila, da je bila klima na celini nekoč milejša SYDNEY - Avstralski znanstvenik Pat Quilty, ki preučuje klimatske spremembe na Antarktiki, je v ledeni grobnici našel ostanke velikega števila kitov in delfinov, ki so živeli pred milijoni let. Fosilni ostanki odkritih delfinov kažejo, da gre za živali, ki so danes izumrle. Eden od delfinov je bil dolg pol devet metrov, medtem ko so delfini, ki jih poznamo danes, povprečno dolgi tri metre. Profesor Quilty trdi, da je bila Antarktika nekoč povsem drugačna. Poleg fosilnih ostankov delfinov, je odkril tudi nekaj fositi- ziranih rastlinskih listov in kamne, ki so jih zbrusili tokovi rek, ki so nekoč tekle po celini. Quilty meni, da je bil led na Antarktiki takrat veliko tanjši, gladina morja je bila kakih 40 m višja, celino pa so prekri vab gozdovi. Fosile je odkril v dolini Marine Plains na avstralski Antarktiki. Dolina je bila nekoč zaliv. Zaradi obilice hrane je tu bilo mnogo delfinov in kitov. Občasno so z dna zaliva priplavale na površje strupene snovi, ki so pomorile živali v zalivu. Fosile bodo sedaj preučiti in rezultate raziskave objaviti konec leta. NIZOZEMSKA / POPLAVE Nevarnost popušča Na Nizozemskem se voda postopoma umika, življenje se vrača v svoje tirnice, ljudje pa na svoje domove (dekle na stiki AP pelje stvari na dom). Medtem so se razplamtele polemike med zelenimi in vlado: zeleni trdijo, da so za naraščanje vode odgovorne industrije, ki se vrstijo ob Renu, vlada pa očita zelenim, da niso dovoliti, da bi ojačili zemeljske nasipe z železobetonskimi podporami, kar bi seveda močno zmanjšalo nevarnost poplav. SVET Torek, 7. februarja 1995 ZITDESET LET PO KONFERENCI NA JALTI Evropa bo vedno razdeljena Železno zaveso je zamenjala tragična diagonala bre ' Za jaltsko konferenco, ki je potekala na »dri*- ("me8a morja februarja leta 1945, je ostala Sjai. lnska fotografija« Churchilla, Roosevelta in cih v8 -er seveda legenda o treh velikih zmagoval-. s' delijo Evropo. Po petdesetih letih, ki so mi-i^e’.Je mogoče reci, da ni ostalo veliko od tega zna-dogodka, ki je vsa leta hladne vojne sim-Z(i ,.lrm prevlado ZDA in Rusije nad Evropo, ra-)eno v dva nasprotujoča si bloka. l9ftQ0rtl kommiizir ,°9 Je zadal mil im, ua v nasp kol T 0 novem s nai hktlVne varnc nia it 1ZSe^ Prit J® ^žav vzhodni IrTr vvmstonQ 0kj /anklin Roc °blskala Josipa Vis vica Stalina med 4. in 11. februarjem v obmorskem letovišču na Krimu, medtem ko je vojna Se zmeraj besnela v osrčju Starega kontinenta, sta bila prepričana, da bo tu prišlo do rojstva svobodne in demokratične Evrope. Tako so podpisali Deklaracijo o osvobojeni Evropi, ki je predvidevala tri- stransko upravljanje poraženih držav in listino demokratičnih naCel, ki pa so morala počakati 45 let, da so v vzhodni Evropi končno slavila svojo zmago. Vsi trije zavezniki so tako določili tudi vlogo OZN, začrtali vzhodno mejo na Poljskem in določili usodo premagane Nemčije. Generala de Gaulla niso povabili, naj se pridruži trem velikanom, ki so se sestali na Jalti, prav tako ga ni bilo nekaj mesecev pozneje, julija 1945 na konferenci v Potsdamu. Paradoksalno je, da je, kot kaže, največ od konference na Jalti pridobila Fran- „ŠPANIJA / PRED LOKALNIMI VOLITVAMI Pujol ostaja zvest Gonzalezu Katalonci ne izključujejo možnosti povezovanja z Ljudsko stranko . -štitio; je.V^i sestal z voditeljem o Ndske stranke (PP) Joseje arjem, je po sestanku izj: fim rti O (S /-x 1 n l/-n /-VZ- >emS5j;rSKjc (jjjV^alisti, ki imajo vec Jak° imenovane »umazane u J 6.ga Pa 80 nekateri v: •ižbend prejemah podki ''Vse raziskave javnega i toteap^v°mti pretežno razočarani volilci Socialistične stranke,« je povedal direktor neke toledske agencije za raziskave javnega mnenja. Katalonski ministrski predsednik Jordi Pujol, ki ga skušajo pripadniki frankisticne skrajne desnice prikazati kot katalonskega šovinista in separatista, pravi, da se njegova stranka ne zavzema le za katalonsko avtonomijo, ampak za gospodarski napredek in demokratično stabilnost celotne države. »Lahko sicer razpišemo predčasne volitve, toda prepričan sem, da bi se morala Gonzalezova vlada obdržati na oblasti do rednih parlamentamihvoli-tev, ki bodo prihodnje leto. Mislim, da bi desno usmerjena vlada v sedanjih okoliščinah Se dodatno destabilizirala položaj v državi,« je izjavil Pujol, ki meni, da skušajo tuja sredstva javnega obveščanja Gonzalezovo vlado prikazati kot »skorumpirano druščino, ki se okorišča s proračunskimi sredstvi in pobija svoje državljane«. Madridsko višje sodišče je namreč decembra lani odredilo pripor za nekdanjega šefa vojaške obveščevalne službe Rafaela Vera, ker naj bi v boju proti baskovski teroristični organizaciji ETA zlorabil svoje pristojnosti in prekoračil pooblastila. Pujol je poudaril, da katalonsko vodstvo podpira gospodarski program Gon-zalezove vlade, vendar je hkrati zaskrbljeno nad počasnim in nedoslednim izvajanjem omenjenega programa. »Res je, da letos ne bomo dosegli vseh ciljev, ki smo si jih zastavili, toda zaradi nakopičenih težav ne smemo vreči puške v koruzo,« je prepričan Jordi Pujol. Keith Grant / Reuter cija, saj so ji dodehli sedež stalne Članice OZN in tudi upravljanje, skupaj z drugimi zavezniki Zahodne Nemčije, ker je to vztrajno zahteval Churchill. »Pomen Jalte ni v besedilu, pac pa v slogu tega srečanja, ki je na simbolen način razkrilo, da bosta svet nadaljnjih petdeset let obvladovali dve super-sili - ZDA in SZ, zatrjuje Philippe Moreau Defar-ges, francoski izvedenec za mednarodne odnose. ZDA so bile takrat velesi- la, ki se je vzpenjala, SZ je bila na svojem višku, Velika Britanija pa je bila kljub svoji velikosti le šibak dodaten člen. Svet, razdeljen na dvoje in urejen po volji zmagovalcev druge svetovne vojne, je danes drugačen: nekdanja SZ je izginila in sedanja ZDA se ne oklepa vec z isto vztrajnostjo svoje podobe supersile, meni Moreau Defarges. Toda s koncem »Jalte« še ni bilo konec razdeljene Evrope, meni Frederic Božo, raziskovalec na francoskem Inštitutu za mednarodne odnose (IFRI). »Leta 1989 so bili vsi prepričani, da bo blokovsko razdelitev nasledil sistem evropske kolektivne varnosti, ki naj bi konkretno jamčil za varnost. A to se ni zgodilo.« Kot meni Bozo, »Evropa ni vec razdeljena na bloke, pac pa na zahod in vzhod, na del, ki je varen, svoboden in živi v blagostanju, a se Čedalje bolj pretiva v drugi pol nebla- ginje in pomanjkanja svobode na vzhodu«. Razdelitev Evrope potemtakem ni veC strukturna, pac pa dejanska, še meni Bozo. Med nedavno konferenco o baltskih državah je ta univerzitetni profesor izrazil misel, da je nekdanjo »železno zaveso« z obdobja hladne vojne nasledila »tragičan diagonala«, kar pomeni območje demokratične nestabilnosti, ki se razteza od Cmega morja do Baltika. Michel Leclercq / APP PISMO IZ ŠVICE Cestna afera na železnici ZURICH - Kaže, da me bodo vse življenje spremljale cestne afere. Ko sem se učil prvih novinarskih korakov, se je na razdalji Beograd-Ljubljana-Stru-njan razvnela znamenita afera, v kateri je igral Strunjan stransko vlogo, glavno pa sta imela KavCiC in Ribičič, ki sta tjakaj rada zahajala. Potem, v zrelih novinarskh letih, ko sem tu in tam vodil ljubljanski televizijski dnevnik, sem se opekel na nekoliko manjši, a nic manj žgoči cestni aferici, ko je šlo za to, ali bo avtocesta iz Razdrtega zavila proti Novi Gorici ali proti Kopru. Od tega je že petnajst let, dnevnika že dolgo ne vodim vec, tudi zato, ker sem tedaj preveč navijal za svoj Koper, avtoceste pa doslej nista videla ne severna ne južna Primorska, ker je odšla na Gorenjsko. Te dni sem bil spet priča cestni aferi, tokrat po švicarsko, Čeprav reakcije prizadetih niso prav nic drugačne kot tedaj (in še danes) v Sloveniji. Pravzaprav gre za cestno afero v prenesenem pomenu, saj vrelo politično kri povzroča NE AT, kar je okrajšava za Novo železniško (Eisenbahn) alpsko transverzalo. Njen namen je cestni tranzitni promet iz severne v južno Evropo in nazaj spraviti na železniške tire in tako razbremeniti okolje v tesnih alpskih dolinah pod Gotthardom in Lotschber-gom, v bernskem zaledju. Pred dobrima dvema letoma smo v Republiki poročali o uspešnem referendumu in veliki zmagi tedanjega zveznega predsednika in ministra za promet Adolfa Ogija, ki je volilce prepričal o nujnosti sicer sila drage gradnje novih železniških povezav skozi Alpe. NEAT je tudi za bogato Švico krepak zalogaj (menda utegne biti tudi 25 milijard frankov premalo), saj nameravajo zgraditi dva nova, vec kot 50 kilometrov dolga tunela skozi Gotthard in Lotschberg. Z gradnjo novih transverzal želi Švica izpolniti obveznosti iz tranzitne pogodbe z Evropsko zvezo iz leta 1991, v kateri je kot nadomestilo za omejitve v cestnem tovornem prometu na največ 28-tonske tovornjake obljubila gra- Zvone Petek dnjo dveh novih železniških predorov skozi Alpe. Dotlej vse lepo in prav, dokler ni zaCel, sprva po tihem, nato pa Čedalje glasneje godrnjati lanski švicarski predsednik, sicer pa finančni minister Otto Stich, ki je v skrbeh zaradi naraščajočega primanjkljaja v državni blagajni, ki se vsako leto povečuje. Da utegne NEAT resnično povzročiti pravi finančni debakl, je postalo jasno šele tedaj, ko je zaropotal veliki gromovnik in ljudski tribun, evropski nasprotnik in Prašvicar Christoph Blocher. NajveCji paradoks je, da ima neugoden politik brez dlake na jeziku tokrat po vsej verjetnosti prav. NEAT naj bi po novih izračunih, ki jih pripravljajo strokovnjaki znanega podjetja Coopers & Lybrand, stal 25 in ne 15 milijard, kot je to veljalo še pred dvema letoma. Se večje tveganje od same gradnje pa predstavlja obratovanje obeh tunelov, saj utegne imeti pri poslovanju milijardne izgube. Objektivni izračuni kažejo, da sta dve železniški povezavi skozi Alpe preveč. Tako po avstrijskih ocenah promet skozi Švicarske Alpe v naslednjih 25 letih ne bo narasel s sedanjih 18 milijonov na 70 milijonov ton, temveč kvečjemu na 40 milijonov ton tovora, za tolikšen promet pa bi zadoščala nova, 125 kilometrov dolga Gotthardska transverzala s 57 kilometrov dolgim predorom, po kateri bi lahko odpravili do 400 tovornih kompozicij dnevno. Od sprejetja NEAT se je delno spremenila tudi evropska, zlasti italijanska prometna strategija, ki zanemarja simplonsko smer (ta se nadaljuje skozi Lotschberg in Bern) in daje prednost alpskim predorom v brennerski smeri in skozi Mont Ceniš proti francoskemu Chamberyju. Slednja se pojavlja v francoskem delu Švice, ki vidi v Crtanju Lotschberga nov napad na »Suisse Romande« in njene interese. Z gradnjo moderne proge in priključitve na francoski TGV bi namreč skozi Mont Ceniš skrajšali pot iz Ženeve v Torino na vsega 70 minut (Milano: dve uri). Četudi je slednja rešitev za »Romande« dolgoročno povsem sprejemljiva, so politiki iz Ženeve, Lausanne pa tudi iz Berna zagnali silen vik in krik. »Le No-uveau Quotidien« piše, da »Blocher spet blamira švicarske pogajalce v Bruslju« in vidi v celi zadevi »politično heterogeno alinaso med Blocherjem in Stic-hom proti pogumnemu Adolfu Ogiju, ki vztraja na ljudski odločitvi in želi speljati skozi Alpe dve novi arteriji«. Politični pogovori imajo s pametjo ta Cas malo skupnega, značilno zanje pa je, da je Lotschberg razklal parlamentarne stranke. Blocher (Švicarska ljudska stranka) minira projekt, katerega oCe je njegov partijski kolega Ogi, socialist Stich ga podpira, medtem ko se njegova stranka postavlja na »francosko« stran. Politična zmeda je popolna in Blocher jo želi rešiti povsem enostavno: z novim referendumom, kajti »okoliščine so drugačne, kot so bile ped dvema letoma«. Zanimivo je, da Blocher, ki je po pisanju Tages Anzeigerja »iz resne teme spet naredil populistično parolo«, noCe niti slišati o možnosti, da bi Švicarji na referendumu vnovič volili o pristopu k Evropski zvezi. Odločitev pred dvema letoma je zanj dokončna - no ja, načelnost ni ravno politična (še najmanj pa Blocherjeva) krepost. Kakorkoli že, obetajo se vroCe in neusmiljene politične bitke. Tu in tam bo Bern skupaj z Ženevo kako bitko tudi dobil, skozi novi Lotschberg pa se verjetno ne bosta peljala ne Ogi ne Blocher, če bosta Cez nekaj let sploh še v isti stranki, seveda. P. S. Poleg velikih tem ostajajo majhni dogodki Cesto neopazni, Četudi je naslednja novica vsaj za Ziirich sila pomembna. V Četrti Brunau bodo namreč kmalu odprli prvi javni in legalni bordel. Prva javna hiša, ki je dobila dovoljenje ustrezne instance kljub silovitemu nasprotovanju sosed(ov), pa je ogrožena. Erwin Herren, ki je šef novega podjetja, je pri bankah namreč naletel na odpor. Nobena od njih ni pripravljena odobriti posojila za po vsej verjetnosti zelo donosno podjetje! ST SLOVENIJA 1 e RAI 1 RETE 4 ® Koper OtO Hrvaška 1 10.00 10.20 10.35 11.00 12.35 13.00 13.05 13.50 14.05 16.15 16.45 17.00 17.10 17.35 17.45 18.00 18.45 19.10 19.30 20.05 21.00 22.05 22.20 22.35 23.15 Videosbani Zverinice iz Rezije, 5/13 del lutkovne serije Indijanske legende, 2/10 del kanadske nanizanke Moj modri raj, pon. ameriškega filma Izziv, poslovna oddaja, pon. Poročila Sedma steza, ponovitev Video sbani Sobotna noč, pon. Mostovi Podarim - dobim, pon. Tv dnevnik 1 Otroški program Sest ta pravih in zaroka, 5/6 del nemške nanizanke Čudovite prigode barona Muenchhausna ali lažnjivi kljukec, 6., zadnji del gledališke predstave SLG Celje Moja enciklopedija živali: Tjulenj Regionalni studio Koper Lingo, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme, šport Podelitev Prešernovih nagrad, prenos iz Cankarjevega doma Osmi dan Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme, šport VPS 2210 Poslovna borza Sova Z eno nogo v grobu, 9/12 del angleške nanizanke Boj z mlini na veter Severna obzorja, 29/33 del ameriške nanizanke Domotožje IT SLOVENIJA 2 12.50 13.00 15.00 15.50 16.25 17.25 18.00 18.45 19.10 19.20 Video sbani Euronews Video sbani Zgodbe iz Amerike: Od Indijancev do boeinga, pon. 4., zadnjega dela dokumentarne oddaje Karaoke, razvedrilna oddaja TV koper - Capodisbia, pon. Sova, ponovitev Murphy Brown, 7. del ameriške nanizanke Sklenjen krog Severna obzorja, 28/33 del angleške nanizanke Iz življenja za življenje Da ne bi bolelo: Mimoidoči ne vedo... Podarim - dobim Videošpon Univerzitetni razgledi Roka rocka B. Stevens: Dnevnik Evelyn Lau, 1/2 del kanadske drame Svet poroča DP v alpskem smučanju, veleslalom (M), reportaža s Pohorja Video sbani S KANALA 07.00 12.00 12.05 12.25 13.15 13.55 14.25 14.30 Video sbani Spot tedna Na velikem platnu LuC svetlobe, ponovitev 356. dela ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, ponovitev kontaktne glasbene oddaje Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Spot tedna CMT 16.10 16.15 16.35 Spot tedna Na velikem platnu Dežurna lekarna, ponovitev 11. dela Španske humoristične nanizanke 17.05 18.45 Morilska sla, ponovitev filma Dogodivščine male koale, risanka Jubanja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cuori senza eta Film: II bracconiere della foresta d’argento (dram.. Nem. ’57), vmes denvnik Oddaja koristnih nasvetov Utile Futile Vreme in dnevnik ^ Nan.: La signora in giallo Dnevnik Aktualno: TGl Motori Kviz: Sala giochi Nan.: Spazio 1999 Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto 20.40 23.00 23.05 24.00 0.10 0.20 0.50 1.05 Variete: Numero Uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere: Antiche genti italiche Aktualno: Sottovoce Doc Musič Club F RAI 2 7.00 7.50 8.40 10.00 11.30 12.00 13.00 13.45 14.30 15.40 18.10 18.35 18.45 19.45 20.20 20.40 22.20 23.30 24.00 0.15 1.10 Variete za oboke, risanke Nan.: Doogie Howser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Fra le righe, 11.00 Lo sportello del cittadino TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vosbi Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie ra-gazzi, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45,17.00) dnevnik Iz Parlamenta, šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in Sport Variete: Ventieventi TV film: Aquila Rossa (dram., ZDA ’94, i. T. Dalton, O. Sharif, K. Bedi, P. Leroy, N. Havers) Aktualno: Italija sprašuje Dnevnik Pregled tiska, vreme Dok.: Anna Magnani Nan.: Soko 5113 7.00 7.30 9.55 13.30 14.00 14.20 17.00 20.45 22.40 0.45 Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Diritto di nascere, 8.00 Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore Variete: Buona giornata, vmes 100 Grandi Magaz-zini, 10.55 nad. Febbre d’amore, 11.55 Rubi vmes (11.25) dnevnik Dnevnik Rubrika o lepooti Nad.: Sentieri, 15.20 Cuore selvaggio, 16.00 La dorma del mistero Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: La piu bella del reame (kom.. It. ’89) Film:Le piogge di Ranci-pur (dram., ZDA ’55, i. L. Turner, R. Burton), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska H CANALE5 Na prvi sbani Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani 5] Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia mabimoniale Oboški variete TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La mota delia fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la nohzia TV film: Annie tra due madri (dram., ZDA ’93, i. ‘S. Spaček, M.L. Parker) j Nan.: Časa Vianello IVariete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Oboški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Oboški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.dl mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School 16.00 16.10 17.10 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15' Euronews Ponedeljkov športni pregled, ponovitev globus Slovenski program Studio 2 - pogovor Primorska kronika Tv dnevnik Tv Sola Euronews Vsedanes - aktualnosti Rhvthm Sc News - vodi Andrea F. Tierras de Espana Vsedanes - tv dnevnik 22.30 Sportel - oddaja o zamejskem športu in športni- kih (□MF Avstrija 1 09.05 09.30 11.05 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 17.00 17.10 18.00 18.05 19.00 19.30 20.15 21.15 21.25 23.05 23.10 00.45 02.10 Naš hrupni dom, pon. Neskončno te ljubim, pon. Skozi pekel na zahod, pon. am. vesterna Cas v sliki Beg z Luciferjem Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica Pogled od sbani OboSki program Mini Cas v sliki VVurlitzer Čas v sliki Naš učitelj dr. Specht Naš hrupni dom Čas v sliki, vreme, šport Hunter, am. serija Pogledi od sbani Popolni nadzor, kanadsko - izraelsko - francoski film iz leta 1990 Igrajo: Donald Suther-land, Anne Archer, Paul Freeman in drugi Cas v sliki Kraljevski flash, angl. pustolovski film, 1975 Igrajo: Oliver Reed, Mal-colm McDovvell in drugi Sbahotni gospod X., am. film, 1962 Video sbani 08.00 10.00 10.05 10.30 11.00 11.30 12.00 12.05 12.50 14.30 15.00 15.30 16.05 16.30 16.40 17.10 17.45 18.00 18.35 19.30 20.10 20.45 22.35 23.15 23.45 23.50 Dobro jubo Poročila Šolski program: Ekologija: Zaščita voda Tramontana na otoku Cresu Mehanično vesolje Deklica iz prihodnosti-11/24 del serija Poročila Cesarica, 91. del serije Sissi, mlada cesarica, avstrijski film Šolski program Mladen Veža: Stopinj6 otroštva Mehanično vesolje Oboški program: Med nami, fantje Risanka Iz arhiva Malega sveta Iskanje skritega zaklada Poročila Žito in žetev v Slavoniji -kruh nas vsakdanji, dokumentarna oddaja Besede, besede, besede Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 928. de! ameriške serije Dnevnik, vreme, šport Ladje, dokumentarna oddaja Parlament Slika na sliko Nature By Desighn, 6- zadnji del dokumentarne serije Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 15.40 15.55 16.05 16.55 17.55 19.15 19.30 20.10 20.40 21.30 22.05 22.50 23.35 Video sbani Tv-koledar Midddlemarch, pon. l/'7 dela nadaljevanke Arena, oddaja o športu Rokomet: Badel 1862 Zagreb - Teka, prenos Risanka Dnevnik Popolna tujca, 1/22, del ameriške humoristične serije Middlemarch, 2/7 del nadaljevanke Igrajo: Douglas Hedge. Ju' liet Aubrey, Carolin6 Harkey in drugi Žametna taca, 1/7 del dokumentarne serije Sesbe, 14/22 del serije HR TOP 20, zabavnogla5' bena oddaja Video sbani 19.00 19.05 Poročila Risanka LuC svetlobe, 357. del ameriške nadaljevanke ililjl Rodeo, kontaktna glasbena oddaja Sl Divje palme, 4. del ameriške nanizanke Bi Poročila 22,15 22.45 22.50 23.10 01.00 Zadeto - kulbira drugače, oddaja o akbialnih dogodkih Upravljanje, 16. del dokumentarne nanizanke o manage- mentu Spot tedna Na velikem platnu CMT Video sbani fsny M MTV (62. kanal) 13.30 15.00 16.00 19.10 Video sbani - panorama MMTV shop, televizijska prodaja Vesela nedela, glasbeno razvedrilna oddaja, pon. Obvestila 19.15 Risanke 19.40 20.10 21.10 22.40 00.10 01.00 MMTV shop, televizijska prodaja Avtodrom MMTV, oddaja o avto - moto Sportu Final Assignment, ameriška komedija Koraki pokopališča, ameriški film Igrajo: Victoria Vebi, Villiam smith MMTV shop, televizijska prodaja Deutsche VVelle RAI 3 6.30 6.45 7.00 1CT.15 11.15 12.00 12.30 12.40 14.00 14.50 15.15 16.30 18.00 18.30 19.00 19.50 20.30 22.30 22.55 23.50 0.30 1.00 Pregled tiska L’altra edicola Oddaje DSE: Filozofija, angleščina, Videosapere, Zenske in glasba, Euro-news Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pbenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Sport: rokomet, plavanje Aktualno: Alfabete TV, 17.00 Parlato sempbce Dok.: Geo - Nosorog Sport, Insieme in vreme Dnevnik, Deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Chi l’ha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Speciale 3 Resnične zgodbe Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario, vmes Exreline, Blob 19.30 19.50 20.00 20.45 22.40 22.45 0.45 1.45 Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Nan.: Cobra investigazio-ni (i. M. Dudikoff) Fatti e misfatti Sport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani S TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.25, 0.05 Dogodki in odmevi Nadaljevanka ($) MONTECARLO 14.00 14.10 15.40 20.00 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La bambola del diavolo (fant., ’36) Tappeto volante The Lion Trophy Shovv Variete: Tappeto volante Madžarska i i ui Avstrija 2 Mejno mesto NLP Dopopldne, Igra, Mai- Speedway, am. glasbena gretin barska plesalka komedija, 1968 Zvon Igrajo: Elvis Presley, Posel Nancy Sinaba in drugi Borza Moe sbasti, serija Sobpini Rastline in ljudje, dokumentarni film PomoC v duševni stiski Orientacija Fizika za šolarje Cas v sliki Poročila Sport Analiza pesmi Zvezna dežela danes Gospodična, serija Čas v sliki koledar Kultura Za boljši jezik Beli morski volk, polju- Katoliška kronika dnoznanstvena oddaja Posel Zunanjepolitično poroči- Maček v Žaklju, kviz lo Pravljica Večerni studio Muza, novice iz kultu- Sport re Ambo tema Dnevnik Klub 2 Zakaj ravno Aljaska Mesto brez usmiljenja, am. Studio ’95 - švic. fdm, 1961 Igrajo: Christine Kauf- Dnevi obleganja Budimpešte mann, Kirk Douglas in drugi Ki jih spremlja skrjan-Cek, madžarski film Bg TV SLOVENIJA 2 21.45 DNEVNIK EVELVN LAU, kanadska drama Scenarij: Barry Stevens Sandra Oh, Shirley Cui, Harrison Liu, Ken-in Welsh, Eugene Lipinski in drugi ^iijo: Sturla Gunnarsson .!9ma Je nastala po romanu - uspešnici (napi-v 9p Je sama Evelyn Lau) - ki je bil preveden riln+ne Vez*e- prikazuje pa življenje mladega v zgubi svoj življenski cilj v prostituciji in ^edi družinskih nesoglasij pade 14-letna Evelyn gl oboko depresijo in končno zbeži od doma. z/o i3,v'Se90 hipija, ki jo sprejme, nato pa rabi. v obupu skuša Evelyn napraviti samo-dc>r zdravljenju v psihiatrični kliniki ne zdrži nna in spet pobegne ter zapade v prostituci-v Ć naJ° 9° j° naključni znanec Larry popelje še v&t nevarnih mamil. štora/ uničena, zbere toliko moči, da zor ne z Larryjem In se začne zdraviti. Počasi VnCen/o razumevati svojo zgrešeno pot in sklene °vič poiskati življenjski cilj v pisateljevanju. TV SLOVENIJA 2 20.05 UNIVERZITETNI RAZGLEDI, informativna oddaja nn2aee/to /eta se začnejo intenzivne priprave .n°'/° študijsko leto. Tako so četrtošolci po Pra Sovenj' Pisali predmaturitetne izpite kot pri-Vei7°'na pravo maturo, ki bo vstopnica na uni-Zaat 'n ° fem smo se PagpvarjaU z dr. Pavletom državnim sekretarjem za visoko šolstvo, lenr a.kademiki bo tokrat predstavljen dr. Va-rayV i-°gor, lanskoletni nagrajenec za vrhunske slr,\sValne dosežke na področju proučevanja cfo/QnS^ ^z/tov. Predstavili bodo tudi nov po-vomskiprogram: analizo ekonomske socialne Qn Jj. ,n prvega doktoranta znanosti na peda-p 7* fakulteti v Mariboru. V študentskem delu sr Do fokrat na vrsti reportaža s smučarskega cunja študentov iz vse Evrope, ki je bilo ko-—dSjppuorja v Kranjski Gori. KANALA 21.25 ZADETO - KULTURA DRUGAČE, oddaja o aktualnih dogodkih se ^redvečer slovenskega kulturnega praznika SD °ddaji Zadeto sprašujejo: »Smo Slovenci d/ne/z n' narčditi dober film? Kje se skriva mla-zao sudkultura? Se da živeti od kulture? Prav-5r>n ■ 0/, kulturo sploh potrebujemo, kje in kak- —^ijonje N E kanala 20.40 divje palme, ameriška nanizanka I l,?: keith Gordan Lnni°: Jamem Belushi, Dana Delany, Rober sonin^im Cattra1, Angie Dickinson, Ernie Hud svn/af°r r°.n^ Jmutzer se neusmiljeno približuje vemerriy cilfu‘ Elektronsko vezje, ki bo v njego vo sis'emu sinteonske televizije povzročilo pra se P° naključju znajde v rokat tuHiOV]^ Pol'fidnih nasprotnikov, med katerimi je uhi '?esrečn/ Harry Wychoff. Ženo Grace mi Pn fJ°' hčerko ugrabijo, njegov rejenec Cah, Pom!?' h? čel° mligioznega gibanja sinteotov Prav°Č pride nepričakovano: pojavi se Harrye\ kanala 22.15 UPRAVLJANJE, serija o managementu S^o/a je magična beseda, ki nam jo bod m °l razlagali ameriški strokovnjaki za manage n nr- Preventivna, vnaprejšnja in kontrola z Mirr?! S? vrsfe kontrol, ki jih uporabljajo v Time skta ■lexas lnstrument in ConRac managerski rnanka Oglf^e S/yVh in skuSa>fe ugotoviti, kater H HRVAŠKA TELEVIZIJA 2 20.40 middlemarch, angleška nadaljevanka ' D°u9las Hedge, Juliet Aubrey, Caroline eY, Simon Chandler, Peter Jeffrey doroth škeanf0 Sefe °d'fno odločila za napačnega mo-kar kmalu spozna na poročnem potovanju. TV SLOVENIJA / STUDIO MARIBOR Regionalni program iz Maribora TV studio Maribor stoji pred prelomnim datumom svojega razvoja: 6. februarja letos so namreC začeli z vsakodnevnim regionalnim programom in to prek pohorskega oddajnika (11) na prvi mreži slovenske TV. To poenostavljeno pomeni, da bodo lahko ob dosedanjih ponedeljkih in četrtkih, ko je mariborski Tele M mogoče videti po vsej državi, druge dni prigli na svoje vsi, ki spremljajo SLO 1 prek enajstega kanala; to so gledalci iz Maribora, Dravskega polja, s Pohorja in Kozjaka, pa vse tja do Prekmurja in celo prek meje z Avstrijo. Odgovorni urednik TV studia Maribor, Janez Ujčič: »Gre za novo etapo razvoja mariborskega TV studia pri komunikaciji s svojim temeljnim zaledjem, pa tudi za željo slovenske TV po krepitvi regionalnih sre- dišč, preko katerih naj bi v bodoče še izdatneje in učinkoviteje polnili svoje nacionalne programe in tako odgovarjali tistim, ki morda govorijo o centralizaciji vsega pa tako tudi slovenske TV.« Za urednika uredništev regionalnega in informativnega programa TV studia Maribor sta bila imenovana Franček Jauk in Zoran Medved, ki sta pripravila zasnovo novih oddaje Tele M, in ki obljubljata vsakodnevno informativno oddajo z aktualnimi zapisi od vsepovsod, a tudi več neposredne, žive televizije z vrsto kontaktnih oddaj, javljanj, reportaž, portretov, raziskovalnih prispevkov z vseh področij vsakodnevnega življenja na Štajerskem. Prehod na vsakodnevni program, ki naj bi temeljil na razpoznavnem TV kriteriju prve slovenske mreže (zlasti njenega informativnega programa), bo terjal seveda precej notranjih prerazporeditev in naslonitev na že preizkušene ljudi, pri čemer je razveseljivo zlasti bodoče sodelovanje z novinarji mariborskega radia. Svojo priložnost pa bodo dočakali tudi mlajši sodelavci in to tako v dnevni redakciji kot v okrepljenem tehnološkem ustroju, ki ga bo vodil inž. Bogdan Treer. Ob vsakodnevnem regionalnem programu bomo iz TV studia Maribor še naprej spremljali tudi njihov vsakodnevni delež v običajnih oddajah informativnega programa slovenske TV, pa tudi že znane oddaje Ljudje in zemlja, Univerzitetni razgledi, Poslovna borza, 4x4, Poglej in zadeni in še kaj, pri čemer je zadnimivo, da šteje skupina v Mariboru samo 30 redno zaposlenih. TVS IN EBU Na Televizji Slovenija je bil redni letni sestanek vodstvenih delavcev in delegatov RTV Slovenija v EBU, kjer so poročali o dejavnostih v letu 1994, in zacrtah nova izhodišča ter cilje za tekoče leto. Pri poročilu o dejavnostih v lem 1994 so obravnavah : dokončanje investicij za nemoteno sodelovanje z EBU; kompletiranje oiganigrama in zasedbe služb za sodelovanje; udeležba v projektu Igre brez meja; aktivna udeležba v delu teles (vključno o kandididaturi za funkcije); zavzemanje za reformo EBU; sodelovanje pri uveljavljanju tehnoloških novosti; poenotenje in uskladitev delovanja z EBU. Na sestanku so se dogovorih, da bo Televizija Slovenija, poleg tekočih aktivnosti, usmerila svoje dejavnosti tudi na: pospešitev aktivnosti v novih telesih EBU; prirejanje pomembnih srečanj teles EBU v Slo- veniji; nadaljnje poglabljanje programskega sodelovanja prek EBU; namenjanje pozornosti programomo vsakovr-stnega izobraževanja; priprave na digitalizacijo in uvedbo stereo zvoka na TV; posodabljanje tehničnih in produkcijskih sklopov za sodelovanje v EBU prilagoditev in racionaliziranje službe za servisiranje in sodelovanje z EBU, v skladu z reorganizacijo RTV Slovenija. MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 The Soul; 13.00 Greotest Hite 14.00 Popoldanski mix; 16.30 Coca Cola Re-port; 16.45 CineMatic; 17.30 Dlal MTV; 18,00 Musič Non Stop; 20.00 Greotest Hite 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butthead; 00.00 The End? SKVONE 11.00 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Shaka Zulu; 16.00 Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 September, 1/2 del am. mini serije * PROT 05.35 Serije; 11.30 MoSko gospodinjstvo; 12.00 Harf; 13.00 Chariijevi angelčki; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Hišica v preriji; 17.55 Kremenčkovi; 18.25 Rock 'n1 roli očka; 18.55 Roseanne; 19.55 Poročila; 20.15 Vse razen umora: Smrtna pomota, nemški triler; 23.05 Kung Fu - v znamenju zmaja; 0.05 Vojna svetov; 01.00 Poročita; 01.05 Ponovitve PREMIERE 14.00 Corentinove fantastične pustolovščine; 14.50 Femgully; 16.05 Biancin otrok, ameriška drama; 17.40 Premiere, napoved progama; 18.10 Brez sledi, ameriški triler, 1993; 20.00 Program; 20.15 Easy Rider, am. kultni film, 1968; 21.50 Zobotrebec Johnny, italijanska komedija; 23.40 Velika lubenica, it. - franc, drama SATI 07.30 Dopoldanski program; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.25 Falcon Crest, 14.25 VVhite Fang; 14.55 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa; 15.55 Macgyver; 17.00 Tvegaj! 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročita; 19.15 Sport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Smrtonosni denar - zakon Belmon-tovih, 1. del nem, drame EUROSPORT 08.30 Evrogolf, posnetek; 11.00 EP v umetnostnem drsanju, pregled; 14.00 Evrogol; 15.00 Speedwortd; 17.00 Evroski; 18.00 Evrogol; 19.30 Športna poročita; 20.00 Evrotenis; 21.00 Avtomobilske dirke na ledu; 23.00 Snooker RTI 05.30 Jutranji program; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 15.00 llona Chri-sten; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Jeopardyl; 17.30 Med nami, 51. del; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročita; 19.10 Eksplozivno; 20.15 Hart To Harf. ameriška kriminalka; 22.10 Quincy; 23.10 Gottschalk RTI 2 05.30 -17.25 Ponovitve; 17.30 Zorro; 17.33 Umik; 18.25 Nasmehnite se, prosim; 19.00 21. Jump Street, 12. del; 20.00 Poročita; 20.15 Okovi ljubezni, ameriški film, 1992; 22.00 Morilski angel, francoska kriminalka SKY MOVIES 14.45 Toys; 16.50HowToSteal AMillion; 18.55 VI-ctim Of Love; 20.30 Glose Up: Chariie Sheen; 21.00 Toys; 23.05 Lush Life MOVIE CHANNEL 13.00 Tarzan Triumphs; 15.15 The Man Who Ne-ver Was; 17.00 Dogtanian And The Three Mu-skehounds; 19.00 T Bone 'N' Weasel; 21.00 Man-droid; 22.25 Sniper FILMNET + 12.00 Radio Flyer; 14.00 29Th Street; 16.00 K-TV; 18.00 South Central; 20.00 Bride Of Violence 2; 22.10Sleepwalkers SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Market Wrap; 14.00 Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Times; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 ŽMjenski slog; 20.00 Entertainment X Press; 20.30 Dateli-ne; 21.30 Inside Edition; 22.00 Poročita; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno CNN 06.00-23.00 Worid News; 07.30 Moneyline; 11.30 VVorid Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorid Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVorid Sport; 01.30 Shovvbiz Today Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00,21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Ob 17-lh; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Proslava ob podelitvi Prešernovih nagrad; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar prireditev; 8.45 Radio Most; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.20-23.00 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Koncert; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Proslava ob podelitvi Prešernovih nagrad; 22.05 Pretok idej; 23.00 Glasba; Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.00 Otvoritev; 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 15-letnica studia Nova Gorica; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve;, 9.45 15 let spominov; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.05 Gospodarski prepadi; 12.15 Pesem tedna; 12.30 ©poldnevnik; 13,00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. MV; 22.30 Torkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik: 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste: 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galietti; 10.35 Souvenlr d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Ak- tualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes: 11.00 Anketa; 11.45 Borza; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira In obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Tema; 24.00 Hits. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 10.40 Informacija, zaposlivanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni pr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 študij In glasba; 19.30 športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio Študent 9.00 Jajčkova lestvica; 12.00 Kondicija dvojlške-ga sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo); 15.00 Recenzije & Napovedi + Radio Metelkova; 17.00 Jocula-tor; 19.00 TB: Beck; 20.00 Undergorund International, Hard'n'Heavy. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni potniki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I, Tavčar); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 MePZ Jacobus Gallus; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba; 18.00 Novela: Kristus se je rodil v Trstu (A. Rebula); 18.45 Soft Musič; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh In glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin - Potopis: Bog dežja se je zjokal nad Amazonijo (M. Bogataj). (GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V petek, 10. februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJE (DP). Predstava bo Se v nedeljo, 12., v Četrtek, 16., in v petek, 17. februarja, ob isti uri. SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 7. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič - UGANKA KORAJ2E, za abonma dijaški 8 večerni in izven. Predstava bo Se v petek, 10. februarja, ob isti uri, za abonma petek in izven. V soboto, 11. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven. V sredo, 15. februarja, ob 19.30: A. P. Cehov - ČEŠNJEV VRT. Gostovanje TEATRA GARAGE iz Zagreba. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 7. februarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. V četrtek, 9. februarja, ob 20. uri: G. Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. V petek, 10. februaria, ob 20. uri: A . Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. V soboto, 11. februarja, ob 20. uri: M. A. de la Parra Calderon - PRIKRITA OPOLZKOST VSAKDANA, za izven. OPERA, tel.: 061/ 331-950 Danes, 7. februarja, ob 11. uri: B. Adamič - SNEGULJČICA. Predstava bo Se v sredo, 8. februarja, ob isti uri, zadnjic v sezoni. MGL, tel.: 061/210-852 V Četrtek, 9. februarja, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma Studentski C. Predstava bo Se v petek, 10. februarja, ob isti uri. V soboto, 11. februarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISĆU, za izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V soboto, 11. februarja, ob 17. uri: lutkovna predstava MUCA COPATARICA v izvedbi LG FRU FRU. V nedeljo, 12. februarja, ob 20. uri: improUga PILOTI :GILS NASA KABINET. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 Danes, 7. februarja, ob 11. uri: H. Ibsen - STRAHO-VI, za abonma Sr. frizerska, tekstilna, strojna Sola H Celje. DNEVI KOMEDIJE do 26. febraarja V petek, 10. februarja, ob 19.30: A. T. Linhart - TA VESELI DAN Ali MATIČEK SE ŽENI. V soboto, 11. februarja, ob 19.30: M. de Cervantes -ČUDEŽNO GLEDALIŠČE. V nedeljo, 12. februarja, ob 17. uri: A. Nicolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA. ODERPODODROM V sredo, 8. februarja, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za izven. Predstava bo Se v Četrtek, 9. februarja, ob isti uri, za izven. V nedeljo, 12. februarja, ob 20.30: F. Milcinski-Ježek - NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN. KAMNIK KULTURNI DOM DUPLICA V petek, 17. februarja, ob 20. uri: I. Torkar - VSTAJENJE JOŽETA SVEJKA. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V Četrtek, 9. februarja, ob 19.30: F. G. Lorca - DOM BERNARDE ALBA, za izven in konto. V petek, 10. februarja, ob 19.30: J. Mortimer/B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA, za izven. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 10. februarja, ob 21. uri: CABARET UN-PLUGGED - SKAKAFd ODSTEKANO, za abonente in izven. OPERA, tel.: 062/ 221-206 V sredo, 8. februarja, ob 18. uri: L. Minkus - DON KI-HOT, za red torek, tam in izven. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri: M. Pungartnik -VODNI MOZ IN LEPA POLONA, za izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V Četrtek, 9. februarja, ob 16.30: A. Nicolaj - VESELJE DO ŽIVLJENJA. V soboto, 11. februarja, ob 11.30 in 16. uri: S. Makarovič - SHOVV STRAHOVV, za abonma velikega polžka in izven. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 10. februarja, ob 16. uri: baletna predstava K. Cipci - PIKA NOGAVIČKA. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-255 V Četrtek, 9. februarja, ob 17. uri: B. Podgoršek - KAPLJICE? - NE HVALA. Predstava bo Se v petek, 10. februarja, ob 20. uri. V torek, 14. februarja, ob 9. in 10.30: plesna pravljica TRNULjaCA. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V soboto, 11. februarja, ob 10. in 16. uri: MOJCA PO-KRACULJA, za Piki abonma (4). FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 7. t. m., ob 20.30 (red prost) bo gledališka skupina Piccolo Teatro iz Milana predstavila L. Pirandellovo »Velikani z gore« (I giganti della montagna) (predstava 3). Režija G. Strehler. Ponovitev jutri, 8. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan) in ob 20.30 (red prost). Danes, 7. t. m., ob 16.30 »La storia del teatro in tre lezioni spettacolo« - prvi del. Režija Enrico Protti, nastopajo Livia Bonifazi, Patri-zia Burni in Giovanni Carta. Vstop 5.000 lir. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za predstavo »L’asino d’oro« (7A): 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra«. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Od sobote, 11. do nedelje, 19. t. m. gostovanje gledališke skupine E.A.O. iz Rima z delom »Rosanero«. Režija Antonio Calenda. GORICA Kulturni dom Danes, 7. t. m., ob 20.30 (red B) »Pridi gola na veCerjo« - gostovanje MGL. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 13. in v torek, 14. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine La Fab-brica dell’Attore z delom G. Manfridija »La sp osa di Parigi«. Režija Roberto Calo. VIDEM Gledališče Contatto Do 13. t. m. »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque. KOROŠKA CELOVEC V teatru ORF - SPZ bo jutri, 8. t.m., ob 19.00 -Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik Miroslav Košuta. Sodeluje ansambel Drava iz Borovelj. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA V sredo, 8. februarja, med 12. in 14. uro: tradicionalni RECITAL PREŠERNOVE POEZIJE pred Prešernovim spomenikom. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V Četrtek, 9. februarja, ob 19. uri: hterami večer DANETA ZAJCA, VINKA MODENDORFERJA, MAJE NOVAK, ZLATKA ZAJCA, ARTURJA STERNA in JURIJA HUDOLINA. GORNJA RADGONA Danes, 7. februarja, Kulturni dom ob 19. uri: osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Uvodni nagovor bo imela KAROLINA KOLMANIČ. Nastopila bosta VITAL AHAČIČ (harmonika) in MILOŠ GENORIO (tenorist). GRAD KHISLSTEIN V Četrtek, 9. februarja, ob 18. uri: srečanje z avtorjem prof. dr. BORISOM PATERNUJEM in prevajalcem dr. KLAUSOM D. OLOFOM ob izidu nemške monografije o Prešernu. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V sredo, 8. februarja, ob 19. uri: hteramo-glasbeni recital PEPEL IN SPOMIN v počastitev kulturnega praznika in spomin na rojaka Antona Medveda ob ponatisu njegovih Poezij. MARIBOR DRAMA V Četrtek, 9. februarja. Mali oder ob 17. uri: KABINET PROF. SEDMAKA. Gost: RADKO POLIC - RAC. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-255 V sredo, 8. februarja, ob 20. uri: večer posvečen hrl-turnemu prazniku. Nastopila bosta VOLODJA BALŽALORSKV (violina) in HINKO HAAS (klavir). SLOVENSKA BISTRICA DOM KULTURE SLOVENSKA BISTRICA Danes, 7. februarja, ob 19. uri: svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku. TREBNJE KD TREBNJE Danes, 7. februarja, ob 19. uri: proslava v počastitev slovenskega lailtumega praznika. Nastopajo: OBČINSKI PIHALNI ORKESTER TREBNJE, OKTET LIPA, recitatorka ROMANA SALEHAR in dramaturginja TATJANA ZIDAR. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V sredo, 8. februarja, ob 19. uri: SVEČANA AKADEMIJA ob kulturnem prazniku in 20Tetmci delovanja Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Grillo bo nastopil tudi v Pordenonu in sicer v Športna palača petek, 17. t. m., ob 21. uri v Palasportu. V soboto, 18. t. m., ob 21. uri nastop komika Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Prot-Beppe Grilla. ti (tel. 630063). V petek 10. februarja, bo vK4 v Ljubljani ob 21. uri koncert CHB1SA WOODA in ANDYJA CUTTINGA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Danes, 7. februarja, bo ob 18. uri v Galeriji CD otvoritev razstave skulptur in risb DRAGA TRŠARJA. Razstava bo na ogled do 20. marca. V prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA BM DUNAJ. MODERNA GALERIJA, Slovenslca 35 V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. Danes, 7. februarja, bo ob 20. uri v spodnjih prostorih Moderne galerije otvoritev razstave wiIlJAMA HENRVJA FOX TALBOTA. Razstava bo na ogled do 12. marca. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del IVA PRANČIČA je na ogled do 26. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Danes, 7. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave Portreti slovenskih pesnikov injpisateljev MAR MESKA in MARJANA KERSIC-BELACA. Razstava bo na ogled do 16. februarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava MARINO MARIN1JA je na ogled do 15. februarja. GALERIJA HEST, Novi trg 6 Danes, 7. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb RIHARDA JAKOPIČA. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja. GALERIJA KAPELICA ŠOU Danes, 7. februarja, bo ob 21. uri otvoritev razstave del ROBERTA SMRAKA. Razstava bo na ogled do 10. marca. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Danes, 7. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave akvarelov in pastelov PLESTENJAK - BAHAR. Razstava bo na ogled do 7. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod trimom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 V Četrtek, 9. febrilarja, bo ob 20. uri otvoritevprve samostojne razstave MIHAELE CIUHA in ALEKSANDRE FRANCE. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja. KULTURNI-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. februarja. CELJE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih Jorezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. STARA GROFIJA, Muzejski trg 1 Danes, 7. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave ALEŠA STOPARJA - okrasni cvetlični lončki. CERKNICA GALERIJA KRPAN Danes, 7. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave ilustracij BOŽIDARJA STRMANA-M1SOTA. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava slik CENETA GR1LJCA je na ogled do 21. februarja. KOKRICA GALERIJA DEŽMAN V sredo, 8. febraarja bo ob 18. uri otvoritev razstave del MARJANA BELCA. KOSTANJEVICA NA KRKI Galerija Božidar Jakac je za slovenski kulturni praznik odprta ves dan od 9. do 16. ure. Vodstvo za obiskovalce bo poskrbljeno. Vstopnine ne bo. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava biografij MARCA CHAGALLA je na ogled do 20. febraarja. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Razstava VORTEX Ona B je na ogled do 23. febraarja. SOLKAN VIT.A BARTOLOMEI, Pod vinogradi 2 Danes, 7. februarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave skulptur in risb ZMAGA POSEGE. Razstava bo na ogled do 26. februarja. TRŽIČ GALERIJA KURNIKOVA HIŠA V petek, 10. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA. Razstava bo na ogled do 5. marca. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON V petek, 10. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del LEONA KOPORCA. Razstava bo na ogled do 24. februarja. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA IBS! Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, Četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombena. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Studio Nadia Bassanese: Se danes, 7.2. »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«. ■ OPČINE Dvorana Zadružne kraSke banke: na ogled je razstava ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik. MIUE Občinska razstavna dvorana (Trg. Republike 4): še danes, 7.2. razstavlja slikar Sergio Kostoris. KOROŠKA CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. BV galerija: do 15.2. »Kleinformate«. Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertrude Kres-se. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije». SLOVENIJA lonti palčkov. ^ V petek, 10. februarja, JAZZ LA <10-FIESTA LATINA. LJUBLJANA CD, tel.: 061/222-815 , V soboto, 11. febraarja, ob 19-Jf.' TURANDOT, premiera (GD). L”, geni: Andrea Licata, Turand • Sophia Larson, Kalaf: Alberto o pido. Prva ponovitev - preiruen zasedba - bo v ponedeljek, l3-braarja, ob isti uri. KLUB CD ir:, V Četrtek, 9. februarja, ob 21 promocija glasbene skupine VAJ/ HALA in njihove prve kasete r norih palčkov. V petek, NI K4, Kersnikova 4 j. V petek, 10. febraarja, ob 21. df’ koncert CHRISA WOODA i'1 ANDYJA CUTTINGA. JAZZ KLUB GAJO, Beethovnova ulica ;. Danes, 7. februarja, ob 22. uj. koncert OTO PESTNERJA111 JAZZ TRIA (Grašič-Avbelj-GajoJ' KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI , ( ■ V četrtek, 9. februarja, predsta, tev projekta JHE SERIOUS w AD TRT in koncert skupine 0, RACE X z gostom REV HAM^ RJEM. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 ri, V sredo, 8. februarja, ob 20. W j koncert skupine BOYE (preds«11 pina)BABYCAN DANCE. ČRNOMELJ V sredo, 8. febraarja, KD Cmo®; ob 19. uri: koncert KOMORNE^, ORKESTRA SLOVENC FILHARMONIJE. KOPER V četrtek, 9. febraarja, dvoran glasbene Sole Koper ob 20. u koncert BAROČNEGA ANSA^ BLAILLVRICUS. V Četrtek, 9. februarja, STUK 0j| 20. uri: koncert skupine BOn1 gedskupino BABY CAN DAT1 MURSKA SOBOTA . nh Danes, 7. februarja, Gimnazija 0 20. uri: koncert skupine BOYE predskupino BABY CAN DAr< NOVA GORICA „ V petek, 10. febraarja, KD No Gorica ob 20.15: koncert SIM1*U' NIKOV RTV SLOVENIJA. ŠKOFJA LOKA Danes, 7. februarja, dvorana L Skega odra ob 19.30: slavnost® koncert PIHALNEGA ORK" STRA ŠKOFJA LOKA. FJK TRST Glasbena matica - Koncert®8 abonmajska sezona 1994/93 V torek, 21. t. m., ob 20.3 koncert harmonikasa Corrad Rojaca. Gledališče Verdi - Dvora® Tripcovich Operna in baletna sezo® 1994-95 „ V soboto, 11. t. m., ob 20. ^ (red A) premiera balet® predstave - G. Rossini » Turco in Itaiia«. Režija Ste® no Vizioii. Dirigent Do®8 Renzetti. Prodaja vstopnic in rezerv cije pri blagajni dvora® Tripcovich (urnik: 9-12/1 19 - zaprto ob ponedeljkih)-Gledališče Rossetti t. m-. ob V ponedeljek, 21, i. »**•-. 21. uri enkratni koncert Fi° relle Mannoia. Predstava 1 ven abonmaja. Za abone® popust, izkaznice ®lS veljavne. Tržaško koncertno druStv _ V ponedeljek, 13. t. m-- °. 20.30 bo nastopil Miche Campanella. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V torek, 7. marca, ob 20. ^ nastop organista »Brothet Jack Mc Duff. Športna palaca pri Garbo® V ponedeljek, 13.3., ob 2 • uri koncert ansambla Lit®® j Predprodaja vstopnic P1: UTAT v Pasaži Protti (tel' TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 7. t. m., ob 20.30 ® stop Jess Trio Wien. Na Pr° gramu Schubert in Brah®15, GORICA Kulturni dom „ V petek, 10. t. m., ob 20- ^ koncert Maria Ancillotti) (flavta) in Pier Narcisa Mas1) 1 SCGV E.Komel g_ Koncertna sezona 94 - V P”, nedeljek, 20.t.m., v kon®® dvorani na Drevore 20.septembra 85 - Al°l Gradnik v samospevih Ste na Mavrija. GOSPODARSTVO IN FINANCE Torek, 7. februarja 1995 —- 6. februar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 UL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni Ljubljana 80,00 81,00 11,30 11,50 7,54 7,78 -A_bank51<5^r 79,70 80,90 11,28 11,49 7,49 7,71 --Aj^nKa Nova Gorica ~~2HkaCelje d.d., t: 063/431-459 80,20 80,99 11,20 11,65 7,20 7,75 -~S!lk2_Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,00 81,00 11,30 11,60 7,50 7,75 -^kaVipa NG, t: 065/ 28-511 79,49 80,68 11,18 11,65 7,49 7,62 S^Hjubljana, t: 18-51-318 81,00 80,60 11,20 11,50 7,50 7,85 VOrTie 2 us* -^!iW/]5:92J35, od 8-15, sob od 9-12 80,10 80,50 11,35 11,44 7,55 7,70 -čJ^ditanstalt d. d 80,20 81,20 11,40 11,70 7,60 8,00 --^iJMiicina*, t; 13-17-197 80,40 80,60 11,35 11,42 7,55 7,65 Sob od 7-Z4 80,41 80,44 11,39 11,41 7,66 7,68 -^EiEbljana, t: 12-51-095 80,43 80,46 11,42 11,43 7,65 7,67 kompas Hertz Celje* '|!!l^3/2M/5i od 7-19, sob od 7-15 80,20 80,70 11,30 11,45 7,45 7,68 80,20 80,70 11,30 11,45 7,45 7,68 kompas Hertz Idrija* -^°ti/7]-700, od7-15, sob od 7-15 80,20 80,70 11,30 11,45 7,45 7,68 r^Pas Hertz Tolmin* od 7-15, sob od 7-15 80,20 80,70 11,30 11,45 7,45 7,68 17-19, sob od 7-16 80,20 80,70 11,30 11,45 7,45 7,68 Hertz Nova Gorica* -jp^/28-711, od 7-19, sob od 7-19 80,20 80,70 11,30 11,45 7,45 7,68 r^n'pas Hertz Maribor* -^S^/225-252, od 7-19, sob od 7-13 80,20 80,70 11,30 11,45 7,45 7,68 "p^J^ditna banka Maribor d.d.* 79,95 81,70 11,30 11,60 7,47 7,85 -p^iiempeler*,t: 065/ 32-250 79,60 80,50 11,28 11,50 7,52 7,62 -~^5ika_banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,00 80,90 11,32 11,45 7,50 7,80 --pSilf^banka Slovenije* 78,90 80,70 10,85 11,43 7,20 7,71 Ljubljana, t: 312-570 80,40 80,45 11,40 11,42 7,62 7,63 '^!ikum Piran, t: 066/ 73-269 80,20 80,50 11,35 11,45 7,55 7,60 Celje, t: 063/ 441-405 80,20 80,65 11,30 11,47 7,40 7,72 -j^^Maribor, t: 062/ 222-675 80,35 80,65 11,41 11,45 7,40 7,80 ^llkurn Šentilj, t: 062/ 651-355 79,80 81,60 11,20 11,60 7,35 7,80 Tolmin, t: 065/ 82-180 79,90 80,49 11,32 11,57 7,53 7,60 ~~HbJil v naši deželi v zadnjih letih jiji^mizgredov nismo zabeležili in upamo tudi, da ?° yčerajšnji obravnavi dosežkov Juventine in So-’ poglejmo še ostale noše zEiinejske nogometne Prva amaterska liga troseško Primorje je bilo lani v promocijsl S g?°digranih tekmah na repu lestvice s 13 t trelec takrat Leghissa, ki je dal 4 gole. Da ek dovoljila, dokazuje tudi podatek, da je trener m stalno spreminjal postavo in poslal na ieriš 24 nogometašev. Upoštevajoč dejstvo, da letos Primorje igra' Ueir^k T S- 'e P1^6) poslabšalo. Po tretjem p nrč i 0denem pa je skupaj z vratarjem Babic uigral vseh 18 tekem. Trener Krizman je dos m na igrišče že 21 nogometašev, med kate: uu pozdraviti krstni nastop treh mladincev Nu. Emilija in Pacorja. Letos je Primorje startalo s ciljem za Cim viš ^ ev Tega cilja gotovo ne bo doseglo, ekipe n° teuba nekaj vec Obračun ekip s Tržaškega ni spodbuden Pod vrhom le Zarja, štirim pa grozi izpad Primorje, Primorec, Kras in Gaja se bodo morali krepko potruditi, če nočejo doživeti selitve v nižjo ligo - Samo Vesna brez problemov v nadaljevanju - Slabi rezultati v tretji amaterski ligi Kriška Vesna je tako kot lani tudi letos zbrala 20 točk, bila je na sedmem mestu (23 danih, 15 prejetih golov). Najboljši strelec je bil napadalec Sigur z 9 zadetki. Do takrat (18 tekem) je trener Fonda skupno poslal na igrišče 19 nogometašev. Letos pa se je Vesna že »prerinila« do petega mesta, kljub temu da je dala le 19 in prejela 18 golov. Najboljši strelec je doslej bil Lacoseljac, ki je bil osemkrat uspešen. Trener Nonis, ki je do lani še igral v vrstah Vesne, je doslej poslal na igrišče 20 nogometašev, od katerih so bili vedno prisotni Zemanek, Krisciak, Lakoseljac in jurincich. Upoštevajoč dejstvo, da so Križani računali na zgornji del lestvice so z uvrstitvijo lahko zadovoljni, saj imajo možnost, da do konca položaj lahko še izboljšajo. Bazoviška Zarja lani v tej ligi skoraj ni imela tekmeca. Po 18. kolu je zbrala 28 točk s 33 danimi in 13 prejetimi goli. Najboljša strelca sta bila Ravalico in Gregorič, ki sta dala vsak po osem golov. Trener Bi-dussi pa je skupno poslal na igrišče 18 nogometašev. Letos so Bazovci s 23 osvojenimi točkami na tretjem mestu in tudi izkupiček danih (25), oziroma prejetih golov (20) je mnogo slabši od lanskega. Naj-bojša strelca sta bila doslej Tognetti (9 golov) in Ravalico (7), ki sta bila skupaj z vratarjem Cocevarijem tudi vedno prisotna. Skupno je trener Bidussi doslej poslal na igrišče 19 nogometašev. V tabom Zarje so ob začetku prvenstva napovedovali, da je ekipa letos zrela za skok v višjo ligo, vendar pa bodo morali po zadnjih dveh porazih Zarjani krepko zavihati rokave, Ce hočejo prehiteti Rivigna-no oziroma Colugno, kar gotovo ne bo lahko. Do konca sicer manjka še 12 kol in ne smemo pozabiti, da je bilo lani za zmago potrebnih kar 47 točk, kar pomeni, da bi jih morali Zarjani zbrati še enkrat toliko. Za končno zmago jih bo letos gotovo potrebnih vsaj 44, to pomeni, da morajo odslej zarjani zbrati povprečno 1,7 točke na tekmo. Druga amaterska liga Padriško-gropajska Gaja je edina od naših ekip, ki ima tekmo manj. Lani so gajevci v prvih 17 tekmah zbrali 10 točk s 17 danimi in 27 prejetimi goli in bili na predzadnjem metu. Med 21 nogometaši, ki jih je do takrat poslal na igrišče trener Privileggi, je največ golov (sedem) dosegel Subelli. Letošnji dosežki Gaje niso mnogo boljši. Z 11 osvojenimi točkami, 15 danimi in 25 prejetimi goli, so zeleno-rumeni na predzadnjem mestu. Najboljši strelec je trenutno Vengust, ki je bil štirikrat uspešen. Trener Privileggi pa je skupno poslal na igrišče že 19 nogometašev, od katerih je le Vrše igral vse tekme. Gajevci so letos ciljali na sredino lestvice, kar pa bodo zelo težko dosegli, Ce ne bodo imeli boljših rezultatov na domačih tleh. Letos Gaja na Padricah še ni zmagala. Kras je bil lani po 18 tekmah na 10. mestu s 16. točkami (21 danih in 26 prejetih golov). Trenerja Dazzara in Manzutto sta v tem obdobju poslala na igrišče 18 nogometašev, najboljši strelec pa je bil La-calamita (6 golov), ki je bil obenem edini, ki je igral vse tekme. Letos gre krasovcem precej slabše, saj so z 12 točkami šele na 13. mestu z 18 danimi in 30 prejetimi goli. Da Krasu ne gre najboljše, priča tudi dejstvo, da sta trenerja, prej Adamič in nato Macor, stalno menjala postave in zato smo videli na igrišču že 23 nogometašev, od katerih pa nihče ni igral vseh 18 tekem. Najboljši strelec je kot lani Lacalamita, ki je sam dosegel vec kot polovico golov (deset). S tem, da je prišlo h Krasu precej novih igralcev, je pred prvenstvom vladal optimizem, obenem pa tudi zaskrbljenost, da te spremembe ne bodo vplivale na rezultate. Bojazen ni bila odveč, ker se Kras še ni rešil spodnjega dela lestvice in v preostalih 12 tekmah se bodo nogometaši morali pošteno potruditi, Ce se hočejo izogniti najhujšemu, to je izpadu iz lige. TrebensM Primorec -je bil lani po tretjem povratnem kolu na osmem mestu z 19 točkami, dal je 25, prejel pa 21 golov. Najboljši strelec je bil Birsa, ki je dosegel kar 10 golov. Trener Colavecchia pa je skupno poslal na igrišče 22 nogometašev, od katerih so bili trije, Frasson, Srebemich in Birsa, vedno prisotni. Letos Trebenci prav gotovo niso zadovoljili svojih navijačev. Z 12 točkami so na 14. mestu (16 danih, 29 prejetih golov). Najbolj uspešen je bil doslej Per-tan, ki je dosegel tri gole. Trener Colavecchia pa je že poslal na igrišče 21 nogometašev, od katerih je le Frasson igral vseh 18 tekem. Trebenci so startali s ciljem, da ponovijo lansko prvenstvo, vendar kot vidimo, so v precejšnjem zaostanku. Ob koncu so namreč lani zbrali 33 točk, kar pomeni, da bi jih morali letos v preostalih 12 tekmah zbrati še 21. To pa je sodeč po dosedanjih rezultatih in igri nemogoče. Kot vidimo, vsem trem ekipam v tej skupini preti nevarnost izpada. Lani je bilo za obstanek v ligi potrebnih 24 točk, letos bo verjetno treba še kaj več, (25, 26 točk), to se pravi, da bi morala Gaja, Kras in Primorec, ki so doslej zbrale 0, 65 točk na tekmo, v preostalem delu prvenstva osvojiti povprečno 1, 1 točke na tekmo. To pomeni, da jih bo odslej vsak spodrsljaj drago stal, ker se povprečje znatno zviša. Tretja amaterska liga Primerjava z lanskim prvenstvom za obe tržaški enajsterici (Breg, Dolina) ni mogoča, ker sta lani igrali v skupini F, kjer je bila ena ekipa več, to pomeni dve tekmi več. Zato bomo pogledali, kako sta se doslej odrezali ekipi iz dolinske občine. Brežani so lani v 26 tekmah zbrali 36 točk in bili četrti. Letos imajo po 15 odigranih tekmah le 18 točk in so na šestem mestu z 29 danimi in 12 prejetimi gob. Najboljši strelec od 22 nogometašev, ki jih je doslej poslal na igrišče trener Guido Tron, je Granieri, ki je bil že 14-krat uspešen. Vse tekme pa so doslej igrah le trije nogometaši, in sicer Gregori, Švab in Buzzi. Ker je že lani Brežanom spodletel prestop v višjo ligo, je vladal v vrstah »plavih« letos velik optimizem. Po prvem delu prvenstva je bil še kar upravičen, čeprav bi se vsaj porazu s S. Vitom lahko izognili. V nadaljevanju pa je zajela Brežane kriza in po tretjem povratnem kolu so z drugega zdrsnili na šesto mesto, s čimer pa so praktično že odrezani od boja za napredovanje. Mislimo, da jim sedaj ne preostane niC dragega, kot da začenjajo pripravljati kompetitivno ekipo za prihodnjo sezono. Dolina je kljub temu, da je bila lani novinec, v 26 tekmah zbrala 14 točk. Letos so DolinCani mnogo slabši. V 15 tekmah so zbrati le tri točke, dali sedem in prejeti 34 golov. S takim izkupičkom je razumljivo, da so osamljeni na repu lestvice. Trener Mario Tron je letos poslal na igrišče že 24 nogometašev in to dokazuje, da stalno spreminja postavo in prav zaradi tega ni nihče igral vseh 15 tekem. Najboljša strelca s po dvema zadetkoma sta Buzzi in Magania. Tudi DolinCani so računali na višjo uvrstitev in to do sicer morali pošteno stisniti zobe, saj imata Venus in Lelio Team le eno oziroma dve točki več, vendar je zaostanek treba nadoknaditi. Mladost nerazveseljivo sliko naših predstavnikov v 3. amaterski ligi samo dopolnjuje. Doberdobci zasedajo namreč deveto mesto v konkurenci trinajstih ekip. V dosedanjih Štirinajstih tekmah so osvojiti le deset točk, sad štirih zmag in dveh neodločenih izidov, medtem ko so igrišče poraženi zapustili kar osemkrat V lanski sezoni je bil obračun glede tega vsaj za odtenek boljši, saj je lestvica kazala na dvanajst osvojenih točk Precejšnjo razliko pa je zapaziti v doseženih in prejetih gobh. Pred letom dni je bilo razmerje 24:28, letos pa samo 10:19, kar daje slutiti, da se doberdobski navijači letos manj zabavajo. V dokaz temu tudi podatek, da sta letos najboljša strelca Sitta in Blason, ki sta zadela v polno štirikrat oziroma trikrat, tako da je lanski končni dosežek Blaso-na (18 golov) dejansko nedosegljiv. Tako slej ko prej velja, da bo tudi za Mladost nadaljevanje prvenstva iz agonistiCnega vidika dokaj nezanimivo, lahko pa predstavlja dobro solo za igralce narašCajniške vrste, ki bodo verjetno imeti vec priložnosti, da se poizkusijo tudi na članskem nivoju. Iz tega pregleda bi lahko naredih tudi zaključni obračun, M gotovo ne govori v korist naših ekip, saj trenutno samo Vesna nima večjih problemov. Kar štirim ekipam - Primorju, Gaji, Krasu in Primorcu - preti nevarnost izpada in malo verjetno je, da bi si vse štiri zagotovile obstanek. Za napredovanje, o katerem sta »sanjala« Zarja in Breg, Brežani nimajo vec nobene možnosti (matematično sicer še niso odpisani). Zarjani pa so si po zadnjih dveh porazih (Donatello, Rivignano) precej zakomplicirali položaj in Ce še računajo na napredovanje spodrsljaji niso več dovoljeni. Zato pa se za napredovanje z dobrimi možnostmi borita boljša goriška predstavnika, Juventina in Sovodnje, eden pričakovano, dragi presenetljivo, medtem ko Mladosti ne moremo preveč pohvaliti. Kot zadnja ostaja Dolina in to tudi trenutna lestvica potrjuje. Prav zaradi tega upamo, da se bodo naše ekipe odslej nekoliko bolj potrudile in nas večkrat kot doslej razveselile z dobrimi rezultati. jim bo morda tudi uspelo, Čeprav prav gotovo ne bo do dosegli toliko točk kot lani. Za boljšo uvrstitev bo Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21,3.- 20.4: V vaše telo se bo vrnila življenjska energija, zato boste znova začeli razmišljati, kako jo cimhitreje potratiti. Kot vi z življenjem zdaj, tako življenje z vami pozneje. BIK 21.4-20.5.: Vaši vzvišeni načrti vas bodo povozili podoigem m počez. Spoznajte ze enkrat, da življenje ne potrebuje vaših načrtov; potrebuje le vaše dovoljenje, da udejanji svoje. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vaše poteze se bodo izkazale kot povsem pravilne, zato se bo vaša samozavest napihnila kot čezoceanski balon, V bermudskem trikotniku se bo razpočila v nič. RAK 22.6. - 22. 7.: Vašemu razdajanju ne bo videti konca, zato se bodo drugi začeli spraševati, kaj prikrivate. Ne prepričujte jih o svojem altruizmu, kajti prepričana so videti še bolj sumljivi. UEV 23.7. - 23.8,: Danes še ne pričakujte čudežev, kajti ti ne prihajajo po naročilu in se ne odzivajo vabilu vaših želja. Čudeži prihajajo kot najbolj nepričakovano darilo. DEVICA 24 8.-22.9.: Zanimali se boste za področje, ki ste se ga nekoč že dotaknih, vendar ste ga zaradi zapletenosti opustih. Ampak doslej se je vaš um že dodobra razpletel. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Čeprav vaše razpoloženje ne bo na višku, vam bo na delovnem mestu teklo kot po maslu. Skoda, ker ne delate v tovarni masla, kajti tedaj bi vam teklo kot po olju. ŠKORPIJON 23.10,-22.11.: Zbali se boste, da bo vaša denarnica zdaj zdaj shirala, cejene boste nahranili. Ni treba pretiravati, kajti sestradani želodec se poteši z malim. STRELEC 23.11.-21.12.: V vašo glavo se vrača bistrost, zato boste znova začeh brskati po mikavni Uteraturi. Mar ni že čas, da primete za pero in napišete nekaj, po čemer bodo brskali drugi? KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spoznah boste človeka, M je bogatejši in v marsičem uspešnejši od vas. V globini mu boste zavidah, na površju pa mu delih komplimente. Razlog več za zavist VODNAR 21. 1. -19. 2.: Na partnerjeve očitke se boste odzvah s trmo, ko bo začel očitati sebi, pa se boste odločno postavih v njegov bran. Ne zato, ker ni kriv, ampak zato, ker sta nedožna oba. RIBI 20.2 - 20.3.: Zamikalo vas ho, da bi svoje prihranke spremenih v Tolarske Alpe. Ker ste nestrpni, ne boste vložili v nič zanesljivega; pohiteli boste v prvi kiosk in kupili srečko. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Lunin prvi krajec v znamenju Bika nas bo navdajal z entuziazmom Venera je v znamenju Strelca v padu, zato bodo prihajale do izraza tiste bolj težavne strani tega planeta in tega znamenja. Potreba po bližini in ljubezni bo precej povečana, vendar največkrat ne bomo ubrali prave poti do sočloveka. Opaziti bo Strelčevo temnejšo stran, ki se bo kazala predvsem v brezglavem uveljavljanju svoje volje. Strpnost in razumevanje bosta možna le v primera, ko se bomo za to dovolj potrudili. Potrebna bo previdnost, saj bodo čustva nekaterim le sredstvo za doseganje svojih ciljev. Pojavljala se bo tudi težnja po osamitvi, v glavnem kot posledica zmanjšanja sposobnosti pravega odnosa z okolico. 7. februarja bo nastopil Lunin prvi krajec. To se bo zgodilo v znamenju lika, ki predstavlja za Lu- no eksaltacijo. V tem položaju pridejo na dan harmonične lastnosti, tako Lune kot znamenja, kar bo glede na zapletenost Venere v znamenju Strelca vsekakor v veliko pomoč. Prvi krajec nas bo kot ponavadi navdajal z velikim entuziazmom in močno vero v nove priložnosti, vlival pa nam bo tudi precejšnjo mero volje, da se svojih vizij lotimo tudi praktično. Pozitivne lastnosti znamenja Bika nam bodo pri tem pomagale, da ne bomo zašli v ideološko pretiravanje. Tudi na egoizem in brutalnost, ki sta pogost spremljevalec Luninega prvega krajca, bo prisotnost Bikove narave blagodejno delovala. Tranzitno Sonce se bo gibalo po drugi dekadi Vodnarja, kar je prav tako dokaj ugodno. (A. O.) LABIRINT manja hne in priimek:----------- Telefon in naslov:------- Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: 1 RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA rj Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel1 »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupCek denarja... POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ✓ o o o o / Sport ..X o o ✓ ✓ ✓ ✓ post, dieta ..O o o o X X X težja fizična dela ..X X o o o / ✓ izlet ..o ✓ ✓ ✓ o o o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..o o o o o ✓ ✓ domaCa zabava ..o o o / ✓ ✓ o družinski posvet ..o o ✓ ✓ / o o družabne igre ..o ✓ ✓ o o o ✓ urejanje uradnih zadev o o o o o o o POSEL, DENAR poslovno srečanje ..o o ✓ ✓ ✓ / o naložbe in nakupi ✓ o o o X X zamenjava službe ..X X X o o X X izposoja denarja / o o o o / igre na sreCo ..o o ✓ ✓ ✓ ✓ o LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o o ✓ ✓ ✓ o o iskren pogovor ..o o o o o o o zmenek ..o ✓ ✓ / o o X ljubljenje ✓ o o ✓ / / prekinitev zveze ..X X o o o ✓ ✓ UMSKE DEJAVNOSTI branje ..o / ✓ ✓ o o o uCenje, Sirjenje obzorja ...X o o o ✓ ✓ ✓ raziskovanje ✓ ✓ o o o X umetniško ustvarjanje . o o o ✓ ✓ ✓ reševanje težav ..X X o o o ✓ / LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, # neugoden dan SKANDINAVSKA KRIŽANKA 196 UREJENA ZBIRKA KIPARSKIH DEL DOJETJE RAZLIKE NAPRAVA ZA VZREJO NEDONOŠENČKOV LAHEK LES PODOBEN BAMBUSU ZENSKO IME OTILUA (UUBK.) UKANJE, VRISKANJE EDVARD RAVNIKAR STANOVANJSKI PROSTOR SKANDINAVSKI DROBIŽ VRISANJE AVTOR: SIMON BIZJAK NORV.IN ISLANDSKI DVORNI PESNIK TONE VOGRINEC HUDA BOLEZEN, KARCINOM ITALUANSKO ZENSKO IME ZNANSTVENA NAPRAVA OLIMPUSKE IGRE POŽELENJE, STRAST PRIPADNIK ST. LJUDSTVA OB JZ. OBALI PALESTINE IZMETAC NABOJEV PRI PUŠKI REKA, KI TEČE SKOZI ŽENEVSKO JEZERO MESTO V IRANU (IZ CRKRANA)_ RUS. DRAMATIK (ALEKSANDER »GORJE PAMETNEMU«) DEL ATMOSFERE AMERIŠKA IGRALKA ČETRTA POTENCA MILIJONA KOBALT NAPOVED CEN UDELEŽENCEM DRAŽBE AM. PISATELJICA JONG VIŠEK SPOL. UŽITKA ZEMEUSKA OŽINA NA MALAKI CESKOZENSKO IME PLOD ZNAK ZA SEŠTEVANJE KOVANJE KONRAD ADENAUER VAZNA ZAČIMBA ENAKOV POTOMEC NEZNANKAM MATEMATIKI GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC KRLEZEVA DRAMA STARKA, KI DE-U DAROVE IIT.) PRODAJALNA TOBAKA (STAR.) LEDENA, SKORJASTA PLAST SNEGA RAZPRAVA BRODNIK V GR. MIT. HARON SILVA TRDINA MAJHNA RACA SUITA RIMSKEGA- KORSAKOVA OCANEC, OČAK MESTO V V. SIBIRUI BIVŠI ATLET STEKIC PENTATEVH IT. PEVEC CUTUGNO TRMASTA ŽIVAL UREJENA MOR. OBALA NEKDANJI JUG. VODITELJ (JOSIP BROZ) PALESTINSKI VOD-ITEU RDEČE KRAŠKO VINO RIBIŠKA MREŽA MORALNA, NRAVSTVENA STRUKTURA SKRIVNOST- NOST ALUMINIJ RAHLA MEDLA SVETLOBA ČESEN TOMO SIMON JENKO NATAŠA KEJŽAR NEKDANJI SOVJETSKI SAHIST (PAULI TEMEN, TRD TROPSKI LES PREBIVALKA GL. MEST GRČIJE ANTON VODNIK LOJZE JANKO MESEC LJUBEZNI POKRAJINAM JAR HAZARDER -— _______VZHODNA AZIJA_____ Vedno več restavracij v ameriškem stilu Odpirajo jih zaradi množice turistov iz Evrope in ZDA Judo v s k e šale vri 0tuloci rabin je imel Čudovito pridigo in vsi so m-Dr k!-1 na.d H)™1’ k° se v zadnji vrsti dvigne vernik, od-^ Ste svoi° pridigo, bese- Vsa v'kn.0, l^crac^e^<< ugoval1a pridigar. »Saj je vendar se V ^ 8 (j , ,r®vjn judovski občini, ki ni zmogla dovolj sredstev, 1 bajala rabinu spodobno plaCo, je bila navada, da so ^u sleherno storitev plačali posebej. Član občine je ocet naroCd žalni nagovor za svojega umrlega len ^a^1‘n mu naredi taksno ponudbo: »Imam posebej nagovor, ki stane osemdeset guldnov. Petdeset gul-wV stane nagovor, ki je Cisto spodoben. Potem imam Se itoJ6®3,23 dvajset guldnov - ampak takšnega še na svo-grobu ne bi hotel brati!« drio9^ ie razkačen, ker elani občine nikakor nočejo re-Um' rCeva^ verskega davka. »Davka noCete plačevati, kou v P? ^1z najveejim veseljem, le da bi vas lahko po-Pnb na judovskem pokopališču.« » g ® ® hai ^^^djeni« Kohn se v soboto s cigaro v ustih spreti lnuno smodnisnice. Stražar ga ostro ogovori:»Kaditi sene snie.« Kohn 0Piavil., nazaj: »S takšnimi predsodki sem že zdavnaj tudi v Bangkoku, Kuala Lumpurju, Džakarti, na Baliju in v Pekingu, kmalu pa se bodo ljudje okrepčali in zaplesali v hongkonškem Bard Rock Cafeju. Mark Chan, pomočnik generalnega direktorja singapurske poslovalnice, je povedal, da so vsi lokali, z izjemo tistega na Baliju, dobro obiskani: na dan povprečno postrežejo s 1200 do 1500 obroki. Chan, ki je lani delal v pekinški poslovalnici, je poudaril, da lokale obiskujejo turisti in domačini, pa tudi izseljenci na obisku v domovini, ki poznajo te restavracije iz krajev, od koder prihajajo, in vedo, kakšno jed bodo dobili na mizo. V Pekingu je bilo med gosti sprva 80 odstotkov tujcev, zdaj jih je le še polovica. Hotel Properties so nedavno začele odpirati nove restavracije v ameri- škem stilu z imenom Planet Hollywood, za zdaj obratujejo le v Hongkongu in Džakarti, vendar že načrtujejo nove v Singapuru, Kuala Lumpurju in Manili. »Hrana v Hard Rock Cafeju je podobna tisti iz Chi-li‘sa, različni so dodadki,« je povedal Michael Norris, ki meni, da takšne restavracije uspešno obratujejo, ker ljudje za svoj denar dobijo to, kar so pričakovali. Prej v Aziji ni bilo podobnih restavracij, obratovale so le hotelske. V nasprotju s hotelskimi je cena jedi v v njih občutno nižja, največkrat so na jedilniku hamburgerji, ocvrt krompirček, peCena rebra. Nekatere restavracije so začele pripravljati tudi značilne domače jedi, v upanju, da se bo povečal obisk domačih gostov. Dorren Siovv/Reuter GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH VVinston Churchill (1874 - 1965) »Odžebral sem svojo lekcijo,« je kasneje o tem poročal Churchill. »Zdelo se je, da je bil (učitelj) zadovoljen in to me je opogumilo, da sem postavil vprašanje. ‘Kaj pravzaprav to pomeni, sir? ' ‘To, kar vidiš stati tamle. Mensa, miza. Mensa je samostalnik prve sklanjatve. Sklanjatev je pet. NauCil si se ednino prve sklanjatve.' ‘Ampak, sir,' sem ponovil, ‘kaj to pomeni? ' ‘Mensa pomeni miza, ' se je glasil odgovor. ‘Zakaj pomeni mensa tudi; o, miza? ' sem nadaljeval z vpraševanjem, ‘in kaj naj potem pomeni: o, miza? ' ‘Menza ali o, miza!, je pac vokativ.' ‘Ampak kako: o miza? ' Moja prirojena radovednost mi ni dala miru. ‘O, miza! ' se uporablja, če naslavljamo mizo ali jo kličeno.' Zdaj je opazil, da mu ne morem slediti:‘To obliko potrebuješ, Ce se pogovarjaš z mizo.' ‘Saj prav tega nikoli ne počnem, ' sem izjavil, resnično presenečen. 'Ce boš tukaj predrzen, boš kaznovan, in sicer tako, kot se spodobi, to ti lahko zagotovim, ' se je glasil njegov dokončni odgovor.« To je bil za Churchilla usoden začetek šolanja. Se ko je bil star petinšestdeset let, si. ni mogel kaj, da o tem ne bi govoril z ironičnim pridihom:»To je bil moj prvi stik s starimi klasiki, od katerih so, kot so mi pripovedovali, Črpali koristi in navdih naši najbolj ugledni možje.« In tako se je zgodilo, da se je Churchill v tako zelo imenitni Soli le malo naučil. Se nadaljuje _____ «> MARINA FURLA Amritsar središče sikhovstva Praviloma naj bi knjiga »prenočevala« stavljeno vedro. Skušnjava je prevelika, da v stavbi Akal Takhata, kjer je sedež pada- bi lahko v tej pekoči vročini kar odšla mi-menta, vendar ta še spokojno Caka na re- mo mikavne tekočine in ko pod curek pohabiti tacijo po poškodbah izpred desetih rinem pregreta zapestja in gležnje, ugoto-let in tako je knjiga našla začasno prenoči- vim, da je voda celo prijetno sveža. Kak-SCe drugje. Podobno kot zveCer ob desetih šno olajšanje! Kot smo ugotavljali že vče-iz hrama se zjutraj ob štirih ali petih - -raj, v tem delu mesta ni restavracij pa tudi odvisno od letnega časa - odvija obredno trgovin s prehrambenimi surovinami je prenašanje knjige v hram, toda mislim, da bolj malo, tako da naju lakota pesti vse do me čez pičlih šest ur nihče ne bi spravil vhoda v »Zlati tempelj«, kjer končno nale-zopet sem. Zal Ves dopoldan prebijem s tiva na pouličnega prodajalca sveže ocvr-»cimro« potikajoč se po trgovinah v sta- tih prigrizkov. Seveda ga takoj obogativa rem delu mesta. za par mpij ter olajšava za par grižljajev. Zopet sva se namenili v »Zlati tempelj«, da si ga ogledava še podnevi.Tik preden stopiva v »splakovalnik stopal« naju s sabljo oboroženi čuvaj opozori, da sva si pozabili pokriti glavi. Kako sva nerodni! Iz torb privlečeva na dan vsaka svojo m-to, pod katero skrijeva glavo in lase - da res ne bo pripomb! Vrh stopnic zopet uzreva tempelj in prav tako kot včeraj me celotni prizor ponovno prevzame: tempelj, ki se sredi jezera zlato zrcali v bazenu, bele stavbe vse okoli vode, zlata kupola vrh parlamenta in ljudje, ki se v pisanih oblačilih sprehajajo v smeri urinih kazalcev. Med ponovnim obhodom okoli bazena ugotovim, da se v njem ljudje res kopljejo. Sprva se mi zdi Čudno, da v vodi vidim same moške v kratkih hlačah ali indijskih spodnjicah ter z nepogrešljivimi turbani. Kaj pa ženske, mar jim ni dovoljena osvežitev? Kmalu dobim odgovor, Prodajalci ponujajo v glavnem robo, ki ko radovedno zlezem v za silo ograjeni jo lahko vidiš vsepovsod po Indiji; o prostor tik ob vodi: ženske se kopajo tukaj »slavnih« volnenih odejah, o katerih sem - daleč od moških oči, ki semkaj nimajo brala v vodicu, ni »ne duha ne sluha«. Tr- vstopa. Opazujem Zenske, moške, cele govina ob trgovini, hiša ob hiši: dozdeva družine in mešane druščine, pri katerih se mi, da sem v mravljišču. Tudi mravelj - ne razumem, kdo je mati, kdo oCe, kateri oz. ljudi - je tukaj prav toliko kot tam, toda pa vnuki ah slučajni spremljevalci. Eni se te meščanske mravlje niso tako pridne kot samo sprehajajo, drugi se kopajo, tretji pa pregovorne. Med trgovinami nepričakova- po raznih stavbah spet kuhajo, jedo, poči-no uzreva obokani prehod v dvorišče, ki vajo in poslušajo duhovnikovo petje.Tik se zaključi z modro prepleskano mošejo, pred sončnim zatonom prepusti oblačno Sezujeva Čevlje ter po žarečih, od sonca popoldne nebo soncu: nebo pomodri in obsijanih tleh steCeva v njeno notranjost, prav tako voda, zlati tempelj pa se blešči v kjer pravzaprav ni nič, kar bi se lahko clo- neverjetnem zlatommenem siju. veku posebno vtisnilo v spomin. Veliko Nad marmornatimi stavbami se sončna lepša je bila videti od zunaj! Na dvorišču krogla približuje rožnatemu oblačku, ki pred mošejo mlajši moški z ročno Črpalko oznanja naslednjo noč. črpa vodo, ki v bogatih slapovih polni na- Konec c Agatha Christie IMemejski 10 w lioi Ze mogoče, " je of Saj ne bi šel • Ce kaj sovražin ogoljufajo. Se nikoli n hufal in se izmuznil." i-uuut je vsu .ahu mizi, napisal Cek; l°v m mu ga izročil rake]1 ^°SePk )e s slabotnim glasom jotati^ 'T"6 VTa®' ^°’ za imdičm pa Pohot je odkimal. n u 6 sPreimete denar, ne sme biti nobenih vprašanj." vil v V°Seph j® zganil cek in ga sPra-k ,?kot^a- Ampak za denar gre. In Pohot? "em Vain d°lžan> nionsieur __^ojhonorar ne bo visok. To je bi- la, kot sem že rekel, zelo nepomembna zadeva." Pomolčal je, potem pa dodal: "Dandanašnji raziskujem skoraj samo umore..." Sir Joseph se je rahlo zdrznil. "Gotovo je zanimivo? " je rekel. "Včasih. Nenavadno, ampak vi me spominjate na enega mojih zgodnjih primerov v Belgiji pred mnogimi leti. Glavna oseba vam je bila zelo podobna. Bil je bogat izdelovalec mila. Zastrupil je svojo ženo, da bi se lahko poročil s svojo tajnico ... Da, podobnost je zelo izazita." Siru Josephu se je utrgal tih stok. Njegove ustnice so čudno pomodrele. Z lic mu je izginila sveža barva. Z izbuljenimi očmi je strmel v Pohota. V naslanjaču je zdrsnil navzdol. Potem je s tresočo se roko iskal po žepu. Na dan je potegnil ček in ga raztrgal na koščke. "Tega ni več, vidite? Naj bo to vaš honorar." "Toda, sir Joseph, moj honorar ne bi bil tako velik." "Je že dobro. Denar kar obdržite." "Dal ga bom v dobrodelni namen, ki ga zasluži." "Prekleto, dajte ga, kamor koli ga hočete!" Pohot se je nagnil naprej. Rekel je: "Mislim, da mi skoraj ni treba poudariti, sir Joseph, da bi bilo v vašem položaju zelo pametno, če bi bili skrajno previdni." Sir Joseph je rekel s skoraj neslišnim glasom: "Bodite brez skrbi. Pošteno previden bom." Hercule Pohot je odšel iz hiše. Ko je šel po stopnicah navzdol, si je rekel: "Torej sem imel prav." IX Lady Hoggin je rekla svojemu možu: "Čudno, ta krepčilni napoj ima cisto drugačen okus. Ni vec tako grenak. Le zakaj? " Sir Joseph je zagodrnjal: "Apotekarji. Malomarni tipi. Vsakič naredijo malo drugače." Lady Hoggin je dvomeče rekla: "Najbrž je res to." "Seveda je. Kaj drugega pa naj bi bilo?" "Ali je tisti kaj odkril o San Tun-gu?" "Da. Dosegel je, da sem dobil denar nazaj." "Kdo pa je bil? " "Ni povedal. Hercule Pohot je zelo molčeč. Toda bodi brez skrbi." "Hecen možiCek je, mar ne? " Sira Josepha je rahlo sheslo in pogledal je vstran in navzgor, kot bi za svojo desno ramo začutil nevidno prisotnost Hercula Pohota. Prišlo mu je na misel, da ga bo vedno Čutil tam. Rekel je: "Prekleto brihten majhen hudič je! In sam pri sebi je pomislil: "Greta naj gre k vragu! Jaz svoje glave že ne bom tvegal za nobeno prekleto platinasto plavolasko!" X "Oh!" Amy Camaby je nejeverno gledala Cek za dvesto funtov. Vzkliknila je: "Emily! Emily! Poslušaj tole: ‘Draga gospodična Camaby! Dovolite, da priložim prispevek v vaš zelo zaslužni sklad, preden ga dokončno ukinete. Vaš vdani Hercule Pohot."' "Amy, " je rekla Emily Carnaby, "imela si neverjetno srečo. Samo pomisli, kje bi lahko bila!" "Kje je že ženski zapor? V Wormwood Scrubbsu ali v Hollowayu? " je zamrmrala Amy Camaby. "Ampak tega je zdaj konec, kajne, Augustus? Nič vec sprehodov po parku z mamico ali z mamicinimi prijateljicami in z ostrimi škarjami." V oCeh se ji je pokazalo koprnje-nje. Vzdihnila je. "Dragi Augustus! Res se zdi škoda. Tako bister je ... Vsega ga je mogoče naučiti..." Konec Torek, 7. februaija 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NA SEVERU DE2 IN SNEG_ ALPE JADRAN / SONČNO Vremenska slika: Nad Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska, nad večjim delom severne Evrope in Atlantikom pa območje nizkega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka k nam topel in suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje HidremeteoroSki zavod C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 *4 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 50-80% O 30-60 *** *** A** *** nad 80% nad 60 VETER i NEVIHTE t 5-10 m/s Območje visokega zračnega pritiska počasi slabi. Vpu vremena na počutje ljudi b ugoden in spodbuden. bo DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.18 in zašlo ob 17.15. Dan bo dolg 9 ur in 57 minut. Luna bo vzšla ob 10.42 in zašla ob 00.37. SNEŽNE RAZMERE dne 6.2. ‘ ' PLIMOVANJE Krvavec Kranjska Gora Mariborsko Pohorje Velika planina Soriška planina Rogla cm 60 15-35 do 50 25 50 70 -90 Kanin Straža na Bledu Golte Cerkno Kope Kohla cm 50 do 150 20 do 30 55 50 40 Na omenjenih smučiščih, razen na Veliki Planini, kjer obratuje samo nihalka, naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju in na Straži pn Bledu je možna nočna smuka. Tekaške proge so urejene na Pokljuki, Rogli, Kopah, Mariborskem Pohorju, Soriški pianini in Logarski dolini. Smučarski avtobus vozi na Roglo, Mariborsko Pohorje, Vogel, Ko-blo in v Cerkno ter Kranjsko Goro. Danes: ob 1.27 najvišje 27 cm, ob 9.22 najnižje -14 cm. ob 14.22 najnižje -7 cm, ob 17.37 najnižje -9 cm. Tutri: ob 2.26 najvišje 22 cm, ob 11.55 najnižje -20 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Danes bo precej jasno. Najvi- V sosednjih pokrajinah bo šje dnevne temperature bodo večinoma jasno, od 6 do 10, na Primorskem okoli 12 °C JUTRI O SALZBURG GORNJI SENIK O V Sloveniji: Obeti: V sredo se bo v zahodnih kra- V Četrtek bo oblačno, pa- jih zmerno pooblačilo. Začel davine se bodo v noči na bo pihati jugozahodni veter. petek razširile na vso Slo- venijo. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... TRST......... CELOVEC...... BRNIK........ MARIBOR...... PFI IF '3/y NOVOMESTOZ "2/]° NOVA GORICA.. MUR. SOBOTA. 'L PORTOROŽ..... 2/ ‘ POSTOJNA..... 2 “ IURSKA BISTRICA. ^ KOČEVJE...... CRNOMEU.......- i? SLOV. GRADEC.. RATEČE....... ' KREDARICA.... VIDEM....... 2/1“ GRADEC........ -“/q MONOŠTER..... 0/v ZAGREB........ -2/; REKA......... TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... STOCKHOLM.... ^ MOSKVA....... -2/;' BERLIN........... 5/° VARŠAVA...... 0/6 LONDON....... 107 • AMSTERDAM.... 8/9 BRUSELJ...... 9/T PARIZ........ 10/1 DUNAJ............ 6/8 ZuRICH............ V° ŽENEVA....... 4/6 RIM............. i/'6 MILAN............ V1® BEOGRAD...... 0/' BARCELONA.... 8/16 ISTAMBUL..... V" MADRID....... 0/20 UZBONA......^ 9/18 ATENE........... 6/10 BUCAREST..... '4/ MALTA........... 9/14 PRAGA............ 2/7 ■ hHBežssIv SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Jedrske nesreče v nekdanji Sovjetski zvezi Igdanje Černobil (Ukrajina) 29. jan. 1995 - Zaprli reaktor zaradi problemov na cevi, ki dovaža hladilno vodo v primeru nuje. Ni bilo sevanja. Tu se je pripetila aprila 1986. najhujša nesreča vseh časov. Celjabinsk-65 (Rusija) 29. IX. 1957-V tajni sovjetski jedrski elektrarni v Uralih eksplodiral kontejner z jedrskimi odpadki. Izselili približno 11.000 oseb. St. Peterburg (Rusija) 31.1.1995 - Avtomatski varnostni sistem zaprl reaktor, potem ko je tehnik po pomoti ugasnil generator. Ni bilo sevanja. Tomsk-7 (Rusija) 6. IV. 1993- Eksplozija podzemeljskega hranilnika, onesnaženje z uranskimi odpadki. L. 1990 je uhajanje jedrskih odpadkov onesnažilo reko Tom. Mangistauski - jedrska centrala (Kazahstan) 23.-24.XII. 1994 - Uhajanje iz hladilne črpalke. Uradno ni bilo sevanja. AP/Wm. J. Castello Čaj in spominček za obiskovalce Westminstra LONDON - Turisti in drugi obiskovalci angleškega parlamenta bodo odslej imeli na razpolago skode-lico Čaja, lahko pa bodo tudi kupili spominčke in preko notranje televizijske mreže sledili razpravam v parlamentu. Včeraj so namreč odprli center za sprejemanje gostov, ki je namenjen več kot 100.000 obiskovalcem, ki letno obiščejo VVestminster. Svetovno prvenstvo v... flipperju NEW YORK - Važno je predvsem zelo gibčno zapestje. Tako pravi približno 500 udeležencev prvega svetovnega prvenstva v flipperju (med njimi je tudi deset deklet), ki se v New Yorku potegujejo za prvo nagrado 30 tisoč dolarjev. V trenutku, ko so videoigre po vsem svetu spodnesle te vražje stroje, ki so v petdesetih in šestdesetih letih, pa tudi kasneje, razburjali mladino po vsem zahodnem svetu, so si v ZDA omislili prvenstvo za nostalgike. Sicer pa, pravijo prireditelji, je zgodba o videoigrah povlečena za lase, saj predstavljajo v ZDA flip-perji še vedno 40 odstotkov vseh dogodkov iger na plačilo. PEKING - Nobenega strahu, gre le za razsodbo pekinškega sodišča, po kateri pripadajo avtorske pravice življenjepisa zadnjega kitajskega cesarja cesarjevi vdovi Li Siraan, ne pa Li VVendi, ki je knjigo napisal. Zarota v haremu: tri žene preteple moža TEHERAN - Deset Zena in 26 otrok je za teheranskega krošnjarja preštevilna družina; ker je ni mogel vzdrževati, je razburil tri od svojih desetih žena. Zenske so ga najprej preteple, nato pa še prijavile policiji, ker ni skrbel za družino. Moz je star 63 let, žene pa od 23 do 54 let. Zaroto je vodila najmlajše zena, ki je nato obrazložila podrobnosti novinarju dnevnika Iran. »Ni nam dajal dovolj denarja, da bi se lahko preživljale, in naši ugovori so vedno naleteli na gluha ušesa. Zato smo ga preteple in prijavile,« je potožila mlada Zena. Islamska pravila določajo, da ima vsak mož najveC pet žena za nedoločen čas. Poleg tega so možne tudi poroke za določen cas (!), ki je lahko tudi zelo kratek, na primer eno uro. Novi zakon, ki ga je predlagal predsednik Rafsandžani pa omejuje Ztevilo zena na »toliko, kolikor jih moz lahko vzdržuje.« V Dusseldorfu sejem ženskega perila Več kot 200 podjetij z vsega sveta sodeluje na sejmu ženskega perila IGEDO v Dusseldorfu (AP)