Izhajajo 1, in 16. vsacega meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa nredništvo. Novice. Kdor řeli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enlú-at, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Gospodarske stvarL Dolenjska goved in muropoljsko pleme. Naái živinorejci isïejo glavni dohodek v prodaji volov, Daj si bo delavnih ali pa rejeoih. Za-radilega polagajo na rejo volov veijo Bkrb kakor pa na rejo krav. Tenin dejstvu moramo tuđi pripisati, da se redi na Dolenjskem dosti manj krav in veé volov kakor po drugih deželah, iu da je T«ja krav âe v ohèe slaba. In prav dobre krave in lepe bike bi lahko i z r e j a 1 i doma. Če izrejamo lepe voli na Dolenjskem, zakaj bi ne izrejali boljših krav in bikov? Ako bodemo uvaïerali, da so dobre krave in dobri biki vendar-le glavna podlaga in temeljni pogoj za boljái razvoj naâe živine, in ako bođemo polagali na rejo krav in bikov nekoliko veS skrbi kakor dosedaj, gotovo bodemo imeli tudi pri nas boljše krave in sploh boljšo živino. Saj 80 prišli po tej poti tudi v drugih deželah do lepe in dragocene živine. Ko bi pri nas na rejo dobrih krav in bikov polagali nekoliko ve2 važnosti^ gotovo bi se nam dohodki v živinoreji še izdatno pomnožili ^ kajti od dobrih krav in bikov imeli bi že lepie voli. Dobre ^rave bi nam pa tudi âe sicer koristile, ne le z T«jfjo vrednostjo svojo, ampak tudi z boljšim užitkom, katerega bi nam dajale. Zlasti v Temenigki dolini bi se lahko izrejale lepe plemene živali iu lepi biki, ako bi se ondotni Živinorejci poprijeli take reje. Ker se bodo zanaprej kupovali z deželno podporo tuđi doma icrejeni biki, bi bilo to nujno želeti. Sedaj imajo naši vneti živinorejci najugodnejšo priliko, da pokažejo, kaj se da doma isrediti, saj dobe za vspeino rejo tudi lepo plačilo. Doklar se pa ne popolni Število bikov z đo-maio rejo, toliko éasa treba bo bike âe od drugod dobivati la v ta namen se za nale razmere najbolj priporoča muropoljsko pleme, ker je to pleme □asi dolenjski govedi najbolj podobno t vsakem oïiru. Ne le da daje maropoljako pleme iivrstne Toli, naj ai bo za delo aH pa za pitanje, daje tudi v dobrih rokah prav dobre krave. Današnja podoba nam kaže bika muropoljskega plemena, katerega je razstavil grajàéak MiloWeit-m a n n ii Waidhofena pri živinski razstavi na Dunaju 1. 1895, in za katerega je dobil prvo odlikovanje, namreč državno častno diplomo, —n. Kje seđobć bikimuropoljskoga plemena? Muropoljsko pleme je doma na zgornjem Štajerskem, nahaja se pa tudi že sem in tja po spodnjem in srednjem Štajerskem ia na Kranjskem. Najvažnejši sejmi za to živino bo v Knittetfeldu, Judeaburgu in Weisskirchenu na zgornjem Štajerskem Največji sejm je Jernejev sejm v Knittel* feldu dné 24. avgusta. Posebno lepe živali se dobé pa pri živinskih rasetavah, ki se prirejajo vsako^leto v Judenburgu, Trofajah itd. Čistokrvno muropoljako goved nahajamo pa tudi že na Dolenjskem ; redijo jo na grajSčitii barona Berga v Mokronogu in na Ulmovi grajàôini v Klevevžu. Kmetijska Šola na drmu ima tudi že bika in nekaj telic tega plemena. Nekaj bikov mnropoljskpga plemena je nakupila v zadnjem času pa tudi kmetijska družba kranjska, da jih oddá, Živinorejcem íe Dolenjskega in Notranjskega. Kdor bi hotel tedaj dohiti takega bika, naj se nemudoma oglasi pri c. kr. kmetijski družbi, in naj priloži prošnji 10 gld. Biki se bodo oddajali prosilcem za polovico kupne cene. -n. Grganja. To je sorta belega, oziroma zagorelo rumenega grozdja, katerega prvotna domovina je južno Tirolako, kjer jej „gorgognija" pravijo Ranjki slavni naá Matija Vrtovec te sorte y svoji vî-Doreji prehvaliti ne more. Hvali jo prvić zaradi njene velike rodovitosti, ker napravi kaj dosti in prav velikih sostavljenih grozdov, drugič zaradi njenega prav dobrega, to je močnega, dasi nekoliko trdikasiega namiznega vina, že celo, ako se pusti moat predolgo časa s tropinami vred kipeti, tretjič zaradi tega, ker kaj pozno ozeleni pa vendar pravočasno dozori. Četrtič laradi njene, že istinito občudovanja vredne uporljivosti proti gnjilobi. Nekdajna deželna vinarska in sadjarska šola na Slapu je imela te trte zasajene v večjem oddelku vinograda, kajti sploh po vipavski dolini velja grgaoja za jako cenjeno sorto. Skazala se je istinito izvrstnim, ter vse hvale vrednim aortam. Ker ao vse naštete lastnosti grganje posebno za dolenjske podnebne razmere kaj ugodne, zasadilo se jo je večji oddelek tudi v vinogradu grmske deželne kmetijske šole v Cerovcih. Letos rodila je, po lanski prvi izdatni zagnojitvi s kompostom, v prvič na napnenoib (Šparonih). Ker je pa cepljena na riparijo, in zasajena v apnenika bogatem (laporastem) avetu, je v splošnem bolj slabe raSČe. Le nekatere trte so prav močne in rezalo se jih je spomladi na paie treh očes ter na napnenc petih, âeatih oČes. Ostale, katere so bolj slabotne rasče, rezalo se jih je le na jeden pale átirih očes, rezalo se je toraj kakor pravimo, na prerezark«. Cvetele so v prav nevgodnem, deževnem vremena jako obilno In kakšne so bile pa ob trgatvi? Nekatere so bile obložene z grozdjem tako, da bolj obložene bi niti biti ne mogle. Grozdje bilo je popolnoma zdravo, bodisi glede plesnobe aH peronospere, osobito pa glede gnjilobe. Dne 0. t. m, je bilo potrgano in ni je bilo skoro gnjile jagode v celem oddelku najti. Ako je pa kaka gnjila jagoda bila, gnjila je gotovo vsied poškodbe po senenem ali kislem črvičku, nikakor pa vsled upliv* odvečnega letoanjeg^i dežja. Dozorelo je grozdje v tolito, da je bilo navadno rumeno in sladko ; zagorelo rumenih grozdov, kakorsni bi morali vsi biti, bilo je pa le kaj malo. Na nekaterih trtah bilo je pa le dosti kaj velikih hlastin z le malo jagodami. Nekatere trte, to pa le najslabotnejée, bile so pa tudi popolnoma prazoe; toda takih bilo je pray malo. V proikm letu je grozdje grganje nekoliko boljši dozorelo nego letos, in merilo je po klosterneuburg^iki moštni tehtnici 13'5% aladkorja pri 8-57o kisline. V vipavski dolini grganja v rodovitosti takih razlik nikoli razodevala ni; tam so bile skoro vse trte jednako polne, jednako krasnega grozdja. Na mestu je torej gotovo vprašanje, odkod utegne izvirati taka nejednakost tukaj na Dolenjskem? Odgovor ni ravno težak. Grganja ima namrfS to lastnost, d» napravi jako dosti in jako močnih takozvanih zalistnikov, Zalistnike imenujemo pa pognanke na pognankib, to je liste pognanke, kateri, namesto da bi fiele v prihodnjem letu iz očea letošnjih mladik nastali, so že letos iz očes letošnjih pognakov nastali. Dokler ni v vipavski dolini trtn» uâ nastopila, ni pač tam nikomur na misel priilo, ključe v namen poainoíitve grganje ix zalistnikov zapravljati. To zaradi tega ne, ker je paČ vsakemu flkušenemu vinogradniku dobro znano bilo, da dajejo zalistniki nerodovite trte, in dobrih, to je nezalistnih mladik takrat za na-praro ključev paë manjkalo ni. Vse drugači je pa temu dandanes. Dosti grgarge je že v vipavski dolini po trtni uii uničene; njenih cepičev išio se pa vsako spomlad v veliki meri ravno zaradi iaj finih njenih lastaosti. Kako čađo, ako dobimo po tem takem iz Vipave tudi iz zali^tnikov ^rg&nj« fiapravljeoe cepiče, íd kako Čado, sko potem naSe i njimi požUhtaene amerikaoke tako različnost v rođovitosti raiodevajo? — Da bi pa zaradi tega grg-anjo opustili, o, to pa ne, ampak postopti je treba pač tako, kakor eo letos T âolskem vioog-radu T Carovcih postopali. Tam eo vsako grganjino trto, katera je prav dobro obradila, dobro zaznamovali, in eepiČe nabirali bodo le na tistih, ne pa tudi na drugih. Učeni vinogradniki imenujejo tako postopanje selekcioniranje. Imenujmo to tudi tako, in recimo, da je treba grganjo zaradi njenih kaj dobrih lastnosti, katere je že naŠ slavni Matija V rtove e povdarjal, obdržati; toda selekcionirati jo je treba, ter le selekcionirane, to je odbrane trte, za nabiranje cepitev odloíiti. Zimski ores. To vrsto ovsa pridelovali so dozdaj aamo na Angležkem. V zadnjem ^asu eačeli so ga pridelovati z dobrim vspehom tudi na severuem Nem-fikem. V Avstriji ga dosedaj že nikjer niso sejali, zato tudi nimamo nobenih izkušenj s tem ovsem. Ker daje zimski oves ravno tako kakor druga zimska îita veČ pridelka in teîje zrnje, naročila ga je za poskušajo tudi kmetijska iola na Grmu, in dobila od M. Jensena v Almdoifu, poâta Breklum n» Slezvig-HolStanjskem (Schleswig-Holstein). Obsejalo se je i njim ravno 200 štir-jalkih metrov. Ker je nekaj litrov semena ostalo, ga šola brezplačno prepusti tistemu, kdor bi hotel napraviti i njim pravilno poakuánjo. Zglasiti se je za seme osebno pri vodstvu áole aa Grmu. —n. Kđaj naj se raztrosi Tómasora žlindra? Kakor kajnit, ravno tako je treba tudi TÓ-masovo žlindro raztrositi jeseni, da se do spomladi razmoči in raztopi Ko bi jo Sele spomladi trosili, zalegla bi nana premalo. Opozarjamo na to na^e gospodarje, ker nekateri ée zmiraj popra-Sujejo, kdaj bi bil najugodnejši čas za tako gnojenje. Korist gnojenja s Tómasovo Žlindro in kajnitom je tako znana, da ni treba o tem zgubiti niti besedice več. Povedati pa moramo, da Tómasova žlindra ne koristi samo na travnikih ia deteljiščib, ampak tudi pri drugih rastlinah. Zlasti zimskemu žitu sa dá i njo pomagati, Z^iradi tega opozarjamo danes naâe gospodarje na to, da naj napravijo pri zimski pAenici male poskuânje s Tómasovo žlindro, in sicer na ta naČin, da raztrosijo 5 kilogramov Žlindre na prostoru, velikem 100 átirjaákih metrov. Lahko se pa za tako poskušnjo odloči tudi cel kraj. V tem slořaju je treba seveda toliko vež Tómasove žlindre. Kdor bo kupil žlindro za gnojenje travnikov, "aj je nekoliko potrosi tudi po pšenici za po-ekuànjo, in sicer jeseni, kakor hitro se bo pěenica obrastla, ali pa takoj po prvem snegu. Gnojenje Ï žlindro bo ugodno vplivalo zlasti po pustih legah, kakor tudi v tem slučaju, ako je zemlja od prej-Bnjega sadeža premalo vgnojena in moČna. —n. Krompir »solnčnik^. V poskuáeyaliéČu kmetijske éole na Grmu se je letos posebno dobro obnesel krompir „solnČnik". Ta krompir je bil naročen iz Nižjeavstrijskega. Posadilo se ga je na prostoru 60 étirjaèkih metrov velikem ravno 10 kilogramov, in pridelalo 160 kilogramov. Na I oralu bi se ga pridelalo potemtakem okoli 150 novih centov, kar je zelo ugoden pridelek. Krompir „solnčnik" je prav podoben debelo-kožnemu „ribniškemu" krompirju. Kakor ribničan, ima tudi solnČnik razpokano kožo, lepo rumeno meso in vdrte oči. Tudi oblike je okrogle. Ker je rumen kromir najbolj cenjen v veliki kupéiji, in ker je ribniški krompir ie precej opešal v svoji rodovitosti in trdnosti proti krompiijevi bolezni, utegne postati solnČnik pripravna vrsta za naSe razmere. Potrebne poskušnje s soinènikom se bodo drugo leto nadaljevale. Áko bi ga hotel se kdo drugi dobiti za poskušnjo, naj se zanj spomladi oglasi, —n. Kaj je noTega po aTstr^skem cesarstTUÎ Novo ministerstvo. Po velikem trudu je sestavljeno novo ministerstvo tako-le: Prejšnji deželni predsednik štajerski, grof Clary-Aid rin-gen, je prevzel předsednictvo in vodi poljedelsko ministerstvo; grof We Is ers hei m b domobransko ministerstvo; Wittek železniško mínisterstro; dr. Korber ministerstvo notranjih zadev; dr. Kin-dinger pravosodno ministerstvo; Ghledovski je minister za Galicijo; dr. Hartel nauíni minister; dr. Stibral trgovinski minister in Knia-zolucki finančni minister. Novi ministri so bili prej večinoma sekcijeki načelniki v dotičnih mi-nisterstvih. Padel je grof Thun, kot žrtva ob-strukcije, sestavilo se je novo uradniško ministerstvo. Zmagali so nemško nacijonalni razgrajači Wolf, Schonerer in privrženci nad večino, ki je podpirala prejšnjo vlado. Novo ministerstvo ima nalogo, odpraviti jedkovne naredbe in dognati volitve v delegacijo. Pr. L. pravi : „Zapomnimo si : večino je s pomočjo avstrijske birokracije porinila z roTtarsko silo v stran antidinastična manjšina. Ali naj ne upade slehernemu še-Avstrijca reselj« in pogum, aadiljevati delo ta ohraoitev ïirno Avstrije, ko Tidimo, kako se patrijoíizem plaíuje z viájih meet? Kam plovemo T Avstriji, ko se nam daa xa daem potrjaje dejstvo, da dela vse vedé ali nevedé v propast iste Avstrije?" Novo ministerstvo je vseakoïi liberalno, priitaši 80 one stranke, ki je privedla že kmeta, obrtnika in delavca v siromaštvo in bedo. O tem ministerstvu pravi „SI. Gosp ' : „Tako ministerstvo zahteva od nas Slovanov brezobzirno in najodložiiejSo opozicijo. Pravim, od nas Slovanov zahteva brezobzirno oporicijo. Avstrijski liberalno nacijonalni Nemci bi v enakem polořaju namreč ne ostali samo pri opoziciji, kakor so pokazali v zadajem íasu. Mi Slovani pa ne smemo, ne moremo t»ko daleč. Ako bi mi Slovani delali take nemire, hitro bi imeli obsedno stanje po naâih krajih iu puěke bi pokale na naàe ljudi. Nemcem se ni storilo nič salťga zaradi nemirov, ampak ^e sedanje ministerstvo je moralo njim na ljubo odstopiti in dobili 80 sedaj sebi prijazno miniateratvo. Vse radi tfga, k«r so Nemci, a mi smo Slovani, Na nas se sme streljati, nas smejo pobijati kakor pse, ker smo — Slovani. Na Dunaju se sedaj V gotovih krogih odgovarja na vprašanje: „Kaj pa če sedaj Slovani začnejo nemire, kakor prej Nemci?" Odgovor; „Slovane postrelimo!" ,Človeltu bi zavrela kri", dostavlja ,Mir', „kedar sliSi in izvé kaj takega Toda ne sme nam zavreti ! A smemo pa krčiti svoje pesti, èkripati i~zobmí ter si dušo polniti z uenoinljivo a opravičeno jezo nad neznosnimi razmerami, v katerih živimo avstrijski Slovani. Zajedno s to jezo pa si napolnujemo svojo dušo tudi z upanjem po lepši bodočnosti. Mi Siovaoi ne bomo zmiraj suïni in hlapci avstrijakih liberalno - nacijonalnih Nemcev, mi'hočemo biti svobodni, prosti ... in za to hočemo sedaj delati s podvojenimi silami". Državni zbor je sklical presv. cesar na Dunaj na dan 18. oktobra. EfO je noTega po Širokem sTotu? Transval se imenuje velik kos dežele v južni Afriki, ki ie posest Angležev. Bogata rodovitna dežela je to, kjer se nahaja mnogo rudnikov za železo, kuper, svinec, cin, solitar itd. Poïreini Angleži ondotnim prebivalcem in sosedom vse mogoče krivice delajo, in valed tega je nastalo tako razmerje, da je menda sedaj že vojska nastala. Evropske velesile se nič kaj ne upajo, vmes utikati, le Rusija bo baje za slučaj vojske zavzela odločno staliače proti Angležem. obrtuijskih pomofinikov in pred zborom obrtnikov poučne govore o obrtnem gibanja. Pojainil je temeljito iu umevno, da je tek iasa seboj prinesel, da se morajo razni obrti, pomočniki kakor mojstri, združevati, da jim bo mogofie poleg tovarn od svojega obrt» živeti, da «i sami pomagajo v raznih Dezgodah, bo-lezaih itd.; (prihodnjii kaj vež o tem. Opr.) da bo vlada jih v tem vsestransko podpirala, le približati se je treba z dotićnimi prošnjami. V tem dopisa pa ne nameravam tega shoda in govorov popisovati, tudi ne za ali proti zadrugi govoriti; le našim obrtnikom hočem povedati, da ne smejo nobene stvari vei v nemar pnâ&ati, in o vsaki zadevi ee morajo poučiti dati, tedaj tudi k poucilom (shodom) priti, a i pa vsaj enake obravnave po časopisih brati. Kdor tega noče, se mora slepo vsem naredbatn pokoriti, in oblastva ga bodo v to primorala. Mnogim obrtniška združba ni po volji, ter se skušajo piistopu upirati. K osnovni skupščini jih pa kljnb vsem vabilom po časopisih in po hišnih lepakih ni bilo. Naj bi bili vendar prišli, pr šli v obilem številu, ter naj bi bili s svojimi somišljeniki izrekli, obrtne idiužbe ne potrebujemo, jo nočemo, in pri večini glasov bili bi nameravano zadrugo umorili, in mir bňsedij bi bil. In ako bi bili z manjšino glasov propadli, bili bi še vedno besedo imeli, n. pr. za vstopnino. Naj bi bil kdo predlagal: „Mi ne plačamo tolike pristopnine, ampak novi obrtniki, ki Šele nastopijo, naj tem večjo plačajo"; ali pa: „Pri sprejemu in oprostitvi učencev naj bodo tem večje pistojbine", in tako bi se bili mojstri pogodili. Á bilo jih ni kljub obširnemu vabilu, to se dandanes pravi, mi se uklo-nemo vašemu sklepa, in vse zabavljanje ne pomaga nič, oblastva bodo primorala vsacega svojo zapadlo dolžnost storiti. Treba je tedaj vsakemu v svoji stroki, torej tudi obrtniku o vseh, obrtnije se tikajoiih stvarah, poučiti se, brati o tem, ali pa zaupljivo ae udati. Kako smo se svojeiasno bolnišni bîigsjni upirali, ali danes previdimo, da smo se tudi tej novotariji privadili, in da je marsikomu že mnogo koristila. Naj še povem, da se pri obrtnijski zadrugi še mnogo lahko stori in opusti, in da je tedaj treba na vabila k zborovanjem pozoren biti in zborovanj se udeleževati z nasveti, vprašanji in pojasnili, in vse bo potem zadovoljno. —y. PlSe se nam: Iz Novega mesta. [Obrtniške stvari.] V nedeljo 1. oktobra bil je v Novem mestn gogp. cesarski avétnik Murnik; imel je pred vabljenim zborom DomaČe vestL (t Andrej Petrič), poiestnik iz Prečine, častivreden starček 80. let, umrl je minoli petek. (Pri jutrajšn em premovanji goveja živine) se bo razdelilo skupaj 20 premij, in sicer ena 25 gld,, dve po 20 gld., 4 po 15 g!d in 13 premij po 10 gld. Poseatniki, ki pripeljejo k premovanjo v vseh oddelkih najlepšo skupino goved, bo presoje-valni odbor prisodil vrh gorenjih premij tudi priznan-sko diplomo za umno Živinorejo in v posebnem slučaja še izredno posebno premijo. ~ Da zamore razstavljena živina postati deležna premije, mora biti najmanj že pol leta lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. Eazstavniki imajo to d^ikazati i potrdilom svojega županstva. Opozarjamo danei Še enkrat naše živinorejce, da pripeljejo živino o pravem času na razstavišče t. j. na živ nski trg, ker mora biti do 10. ura dopolndne že vsa živina skupaj. (Slov. bralno društvo v Badefiah) priredi v početku meseca novembra veselico v „Narodnem domu". Vsporad bode obsegal poleg pevskih in glas- i Iienih toĚ«k tadi gledâliSko predstavo, pri kateri bodo nastopile domaČe diletantske moći. Oibor za to skliče y tej zadevi v kratkem sejo. — Vđpoied ia dan prireditve objavita se prayoíasno. Svetovati je, da bi JM veselica priredila na korist Ffešémovemn spomeniku. (Društvo „Mestna godba v Radolfo-vem") priredi koncert 28. t. m. ter, ako bode moč dobiti pripraven lokal, tudi 21. t. m, zvečer. Natančneje 8e naznani po lepakih. (Na dijaâko kuhinjo) ne pozabite 1 Letinja je sicer po Dolenjskem aploh slaba, ali vendar upam. da bodo tudi letos blagi dobrotniki poslali živil. Sprejmem rad vse, karkoli se jé. Posebno pa proiiim iižola (tndi starega, samo blagovoli naj se povedati, da je fltar), krompirja, zelja, repe . . . Nekateri očetje bodo paé nekaj pripekali za svoje podpirane sinove, ali kaj je to v primeri b potrebo! Naj jim pomagajo Se drugi, zlasti v bližini Novega mesta. Bog bode gotovo bogat plačnik. Dor. Marinko. (Novi občinski zastop novomeški) je y prvi seji svoje delovanje razdelil po odsekih. V TB«h sodeluje gosp. župan. Sestavljeni so pa odseki tako le; Upravni in finančni odsek gg.: dr. tíchegnla, Fajdiga, Golja, Perko, dr. Poznik. — Gospodarski odsek: gg. Perko, Panser st., Panser ml., KoČevar, ÏÏmek. — Uoožaiodiek: gg. Panser st., Brnner, Kos, Mobar, Krajec. Policijski odsek : «g. G-uatin, KopaS. Skale, Vidic, Krajec. Stavbeni odsek: gg. Uraek, Gnstin, pl. Sla-dovié, Perko, dr, Poznik. — Važnejše stvari iz občinskih posvetovanj bodo „Dolenjske Novice" «dno prinašale, ker to mno^i mestni naročniki itlé. Sicer čadno, da se niso občinskih volitev obilnejši udeležili. (Za streljanje proti toči) na streliSču na Cavzarjevem vrhu v Trškigori naložen je za prihodnje leto v Novomeški hranilnici letošnji preostanek 30 gld. 78 kr. K. Dolénc (V bolnišnico Usmilj. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca septembra 90 bolnikov, koncem avgusta jih je ostalo 61, sknpig 151. Od tfch se jih je ozdravilo 66, zboljšalo 19, ne-ozdravljena bila sta 2. Umrli so 4. V oskrbovanji ostalo jih je 60, OsVrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1991, (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu septembru 1899 je 184 strank vložilo 46,217 K 44 A, 112 strank vzdignilo 86,040 Jf 48 A, toraj več vložilo 20.176 K 96 A, 12 strankam se je posojil izpla-iàîo 15 500 iT ~ h, stanje vlog 1,328.637 K 11 h, denarni promet 158.947 K 11 h. (Dolenjska železnica.) Kranjska dežela je morala plačati za doki^eko železnico v minoiih treh letih 163 tieoč goldinarjev. Marsikomu, ki po časopisih to bere, se uiiljuje misel, da se najbrž vlaki večjidel prazni sprehajajo po progi, ter da železnice treba ni bilo J vendar temu ni tako. Vidimo veliko iila^a prevažati in tudi osobni promet za stransko progo ni tako reven. Veine prognje Dolenjcev za železnico so bile opravičene. Sodimo torej, da Fedni primankljaj od tod izvira, ker se iz računa dohodkov vedno Še kaj na pnotajah gradi, kar ravno na obilni promet kaže; dalje, da so se iz tega denarja novi pragi (švelarji) zamenjali s prvotnimi mehkimi, in to po vsej progi, kar znaša ogromno vsoto. V prihodnje se ima obzidati ona preseka pri Žalni. (Mostovi se popravljajo na stroške podjetnikov). Ako bi ae imenovani stroški postavili mej prvotne ustanovne stroške in samo dotične obresti odštevale od dohodkov, potem bi se pokazalo, ali se doleujtka železnica izplačuje^ ali ima res izgubo. (Požar.) Dne 10. t. m. nastal je velik požar na Drnščah blizn Žužemberka. Pogorelo je 13 posestnikom 63 poslopij, 1 krava, 1 tele in 3 prašiči. Ves jesenski pridelek, obleka, orodje, z jedno besed» vae. Petletni deček igral se je z vžigalicami ter povzročil grozno nesrečo. Bilo je ob 8. zjutraj; [judje so bili deloma na poljn, deloma v bližnjem Zagrađen na misijonn. Poleg tega, da ni bilo prvi trenutek ljudi po hiâah, je še silno vetrovno bilo, da seje ogenj grozno hitro širil. G-aiilno društvo iz Žužemberka pod vodstvom gospoda Eoncilije bilo je hitro na mestu nesreče, ktero je s pripomočjo vaščanov in sosedov z velikim naporom toliko ubranilo, da velika vas ni popolnoma pogorela. Zavarovani so bili zs 6 tisoč, škoda pa je cenjena na 19 tisoč. Koliko pa je živeža za ljudi in živino pogorelo? Ubogi ^n^e so res izdatne podpore vredni. Naj bi le jih imovi-teji ljudje usmilili v tej grozni stiski. (Umor.) Minolo sredo nalli so mesarja Boštjan Žvana v potoku pri Kamnigorici umorjenega. Ker pri njem niso naMi večje denarne vsote, ktero bi bil moral imeti, je bilo misliti, da ga je morilec oropaL Na sumu je bil takoj ljubljanski gostilničar in hišnik Blaž Bavuik iz kolodvorske ulice. Ravnik se ju namreč isti den z gorenjskim vlakom v Ljubljano pripeljal ; mej potjo pa je znanemu kondukterju ponujal & gld., da bi nikomur ne povedal, da je bÚ na Gorenjskem. S tem la je sumljiv postal in takoj gaja policija sodišču izročita. (C, kr, trgovinsko ministerstvo) je trgovski in obrtniški zbornici poslalo „posebne pogoje glede dobave oblek in potrebščin za vojno opravo za c, kr. deželno brambo potom javne konkurence od leta 1699" in naznanilo, da se vsied tega ponudbeni zvezki od leta 1899 razveljavijo. Nove pogojne zvezke je proti plačilu dobiti v založbi c, kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, Pregledajo se pa lahko tuđi r zbornični pisarni v Ljubljani, Razne vegtt * (Statistic no poročilo) vis. c. kr. ministerstva za poljedelstvo od 21. septembra 1899, II. Izozemstvo. Po poročilu iz Ogrske je bilo vreme zadnjo tretjino avgusta večinoma po vsej deželi snho in vrofieu Znamenito deževje je bilo le v južne-vshodnih in severnih hribih, kjer je bilo veČ mrzlih noči z mrazom Mrzle noči in slana je po vrtovih precej škode povzročila. V deželah, kjer je bilo snho, j« mlažev večinoma končana. Poljedelstvo je sledeča: Gorčica ali répca je slabo iu pomanjkljivo zelenela. Koruza je vsled suše slabo in prehitro zorela; tudi je trpela po mrčesih. Sploh obeta pod srednjo žetev. Proso jako slabo. Ajda kaže bolje. Lan in konoplje so Še precej po godu. Tobak je vsled vročine na večih krajih veliko trpel in v južnih krajih tudi od mrčesov poškodovan. Detelje v nekaterih krajih še precej; travniki ta pašniki sO le tam izdatnejši, kjer je bilo več dežja. Vinstvo se izmanjšuje vsled peronospore, plesnobe in mrčesov. Grozdje že zori, vendar primanjkuje dežja; a vklub temu se pričakuje povoljnoga pridelka. Sadja je le maW; orehov, češpelj, io jabolk je v nekater h krajih še precej. PoroÊiïo cesarskega statistiineg» nrađa zr Nemčijo je sledeče: Vroče in suho vreme od srede julija do srede avgusta je povzročilo, da je žito zelo hitro loiilo, in da je poljedelstvo âlo hitro cd rok, kar je pa detelji in travnikom jako Škodovalo. Vsi poljski pridelki se bodo slabSe obnesli, kakor prejšnja leta, posebno pa ge deteta in travniki. Tudi so bile v veiih krajih nevihte in toča. Vsled Boâe so se poljske miii xelo pomnožile, posebno v Meklenburgu, Schwe-rinn, OMenbnrga, Stralsandn io Stadř, potem na Saksonskem in Zgornjebatarskem, V nekaterih okrajih Elxaa-Lotaringije so kobilice veliko akodo povzročile. Ozimno žito: Vsled dolgotrajne suše, je hitro zorelo, Taled tega pa je zrnje jako majhno ostalo. Tudi je "bilo žito močno polt^žano in je spomladi vsled deževja Teliko trpelo. Vendar je žetev v Nemčiji od lanske nekoliko bo^'a. Pšenica je nekoliko bolja od rži; slame je pa jako veliko. Dobro obeta oves. Poročila o krompirju flo pa zelo različna; v nekaterih kra ih ga je veliko, v drugih jako malo. Poročila o detelj , lucerni ia travnikih so pa splošno slabe. Poročila iz Berolina gledé letine so âe slabša, ker je vsa narava vsled enáe huđo trpřla. Poročilo C. in kr. konîulata iz Genove od 31. avgosta je nastopno: Zs anšo, katera je trajala od srede jnlija do srede avgusta, je bilo sicer nekaj dežja T Italiji, in kakor se čnje, samo v Lombardiji in jažno-vshodai Italiji zadosti, o druzih deželah pa samo toliko, da je sadeže nekoliko okrepčal. Mlačev je povsod končana, eamo v Siciliji in na otokih še ne. Grozdje áe ni nikjer dozorelo in fiaže se, da se bo povsod ilabo obneslo, kak^r tndi koruza. Veadar bo trgatev v Italiji sploáno dobra, posebno pa v južni Italiji bode prav dobra^ vinska letina Oljka pa se je prav slabo obnesla. Ž:da ali avila je dobila visoko ceno; v mesecu avgustu so prišla naročiU iz Amerike, a. cena je bila tako visoka, da se je malo kupčije iklenilo. Več prediloic je do spomladi vso robo prodalo, da BO se morala nekatera naročila odbiti, ker ni bilo sadosti blaga. Poročilo iz Španije glede vinstva in oljk javlja, da je vreme v avgustu veliko Škode povzročilo. Trgatev j« bila srednja; v več krajih so trte od neke bolezni napadene, da se kar posušijo. Sumi se, da se rabi preveč železnega snlfnta. — Tudi na Francoskem je bila letožnja žetev vsled prevelike suše jako slaba; oBobito pa še ajda in koruza. Iz Srbije le poroča, da je sadje, _posebno čelplje, radi slabega vremena veliko trpelo. Žito je požeto in omlačeno in se je obneslo prav dobro. Koruza kaže prav lepo; le tam, kjer je bila prevelika suša in kjer je bila toča, je slaba, Grozdja je obilo in pričakuje ae trgatev, kakorSno si je le želeti. Mnogovrstnega «dja je v obilnosti. Ear zadeva Rusko, je bila skoraj po vseh južnih delih zelo slaba letina. Žito se je moralo v več krajih laradi prevelike suše za krmo pokositi, drugo pa je alana pomorila. Le v nekaterih delih države je bila ietev pod srednja, srediya ali čez sredn a. Na Poljskem pa se je žetev zapozn la, in se sme prištevati sploh k srednjim Zaradi pomanjkanja delavcev morajo si kmetje pomagati ž mašinami. Tukaj •o samo angleške in amerikanske tvrdke zastopane. (Seme od solnčnic) za krmljenje ptičkov (leole) v zimskem času, ndobiti je prav po ceni v kmetiški šoli na Grmu Kdor ima toraj krmilnice pri-ređjene, in take nahajati bi se morale vsaj pri vsakem ioUkem poslopji ter pri vsakem iapnišči na deželi, obrne naj se na Grm zaradi semena solnčnic. Sems buč je senicam v veliki meri užtto škodljivo, * (Dobavni razpis.) C. kr. ministeritvo za domobran namerava potiebscine prihodnjega leta za deželno brambo potom javne dobavne ponudbe zagotoviti, Izmed predmetov, ki je dobaviti, se posebno omenja sledeće: Klobuki, rudeči in črni šopi iz žime^ 16340 jopic iz TolneBe tkanine, 23753 ovratnikov^ 4063 podkovic z žeblji vred, 7400 usnjatih rokovic, 1480 kuhinjskih posod, 6660 lopat za pešce, kože za bobne, 18788 količkov za šotore, krampi s toporiSem, gozdne sekire s toporišem, lopate s toporišem, pod-bradnfce za konje, kljuke k podbradnicam, konjske odeje, štriglje, skrebnice, vrvi za blajo, Čebri itd. Ko-lekovane ponudbe morajo po predpisanem nzorcu naj-najkasneje do 31. oktobra do 12. ure opoldne dospeti v vložni zapisnik c. kr, ministerstva za domobran. Uzorci predmetov, ki je dobaviti, se dobé proti plačila pri skladišču vojne oprave domobrana (Landwehr-Austuatungs Hauptdepót . Razglas, obsegajoč natančne pogoje in zaznamek predmetov, ki je dobaviti, ter ponudbeni uzorc, Ifži pri trgovinski in obrtniški zbornici na ogled, katera ga na zahtevanje tudi strankam na ogltd pošlje. * (Dobavni razpis.) C. in kr. vojno ministerstvo namerava potom javne konkurènce pri malih obrtnikih si zagotoviti različne potrebščine iz usnja za vojaško opravo za leto 1900, Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, tornistre, taške itd. Vsak obrtnik zamore se sem ali kot ud kake obrtne zadruge dobave udeležiti. Ponudbe je najkasneje do 31. okt. 1.1. do 12. ure opcldan pri oiii trgovinski in obrtni zbornici vložiti, kjer ponudnik biva, na Kranjskem tedaj v Ljubljani. VarSčine in nzorcev ni treba predložiti. Natančneji pogoj', poBudbeni uzorci in izkaz predmetov ter cen raivideti je pri trgovinski in obrt-nijski zbornici v Ljubljani. Darovi za novomeško dijaško kuhinjo. Za celo Šolsko leto: G. Appe Josipina 2gl(!.; g. Anto» Kastelio 1 gld. ; g. .lakob MikoliČ 2 gld. 50 kr. j g. Ad. Panser jnn. 6 (tU. Za pol leta: G. ilr. K. Sknc 60 gld.; g, dr. J. Schegnla 12 Kld. 60 kr, ; g, svetnik Weikh, Qwidini 5 gld. ; g. monsign. M, Jeriha 6g!il.; g. kan. J. Jaklič 6 gld. Meaečno: •) G. JJargmann 1 gld.; g. S. Bvétaik ruštvo „Mestna godba v Rudolfovem* priporoča Si loi • za plesne i druge veselice. # Manj ko 6 godcev se ne daje. Plača nizka I p. n. društva naj se blagovolé radi svojih zimskih veselic pravočasno oglasiti! — Pisma kapelniku g. Jos. Pou a v Rudolfovem, (267-21 WT'I BHmec v najem ali pa Hft ft & m tudi za plačilo mleti Ponudbe je poslati pod naslovom: A. Z, peste restanie, Litija (Littai)- TTi^iiwiûi» sprejme se v pouk v mizarsko obrt. — U^j^JIieVi Yeg pove Anton Priina v LoiSnI pri Rudolfovem. (2ei-2) Šivalnih strojev T Ljubljani, Diuiajska cesta št. 13. Zaslopnik za Dolenjsko Friderik Skusek, trgovec v Metliki. (210—6) Koto metlo: OdcoToni niadsik, Mđigftt«U, iftloteik in túkw J. Krajšo.