Leto V., štev. 40. V Celjea, iorek dne i9. aprila 1923« Foätöina phiuoa v pmt'&L Stane Ittn-j 60 Din, m:scčno 5 Din, za inoÄCinsivo 2-^ ,n. Ogrlasl *a /w/i višiue stolpca 50 p. Reklame med tekstom 7i) \: Posamezita Sicvüko stanel Din. Izhala vsafe i ore is, čeiriek In soboio. lfi3B3gE«SBaE3PSg«*MWsra5 Urednlštvo: Strossmajerjeva itl. St. 1, !. nndst., Tcl-ef. 53. UpretvniStv.o: Strossmajerjcva n.St. I, pritiicje. TeJef. 63. •Ratlin kr. poStnega čckovnega urada St. 10.066. JRLoJaJ«:!! V pučetku spomladi prieenja sokot- sfca vzROJUi Hi sokoteko delo v naših tolo- vadnicah in ielftvndiščih s podvojeno sito! Kot mi inravliisču jc* iulado iu staro v našcui društvu na delu, da gradi s^bi. svojcein in svoji dcmovlni tsden teüielj življeHJa. Poiirične sti asti so se razpalile s >.ta- ši očetnjavi do neznosnostf. V tej zmešiijavi dvisa glavo iris t!- sočleteu sovrag, ki se mu je zithotelo, d,t žanje tam, kjer niisli doseči trcnutoü uspehe vsled razdvojenosti nnših Ijudij. Posledice voinc, silnu draginja, sp!o&«o brezdelje, pohajkovanje, alkoho- •izcMa in feiioba se košato šopirijo tei zastrupltajo zdrave temelje uaseR«- ro- du. V iom easu Vas Mice slvi in ponus- ni Sokol v svoje vrste. Kakoršnc koli starosti ste, kateremu koli sk>.iti pfipadMe. za vse je prostora dovoli Sokolska vztfoja ntr.iuje značaj mla- dini: o»a mu vccpi v srce nepreiiiagljivo Ijubezcu do svoiega rodu in svoje do- Loucberjevii pot v London. Louis Lonelier, bivši minister za obnövo razdejanili krajev, sc je mudil prejšnji1' dni v Londonu. Olede njegovc misije iia Angleško se Irdi na cni strain, da ie odnotoval v London brez vednosti \Iade, «a drugi pa kot predstavitelj frun- coske velomdustrijc. Loucher jc imel na- men, da pridobi Anglijo- za posrcdovalno akcijo med Francijo in Nernčijo. Kot na" jjrado za uspeh bi nui bil<> zagotovljeno tnesto ministrskega predsednika. Lou- clteir obsoia celo poruhrsko ekspedici- jo in odobrava politiko praktičncga spo- razuiTia med obenia državama. Nacio- nalistični blok ie pričcl pravcati boj proti Louchcrovcniii posredovan.ru. Tr- di sc, da ie bil naert o rešcnjn repara- cijskega vprašanja, kakor ga je priob- o j I »Daily Telegr.'iph« Inspiriraii od Loucherja in nasprotuie načrtoni frnn- caske vlade. Louchero\a akcija v Londonu je otv-orila na novo diskusijo o reparacij- skeni vprašanju in ie s svojim posredo- vanjem v Londonu. pomaknil vso zade- v'o z mrtvc točke in tako morda pov- zroci!, da se vsa zadjJi!aü, Vašo deco. Vase otroke, izketsenun ro- kf»tn naiUi jsredn.iakov i« pi*edj*i.iačic. DclocUijalci, Vas zovema, da pošl- ljiate svoie nastavikuce v "a^c vrste, da »kk!o kot zdravi, krepki I.ludJe Isthko In zanesUivo opravii'ili svojo w-1"/bo. J>ržav»i in zasebni iiaincščeuci lu dclavci priditc, ter vstopite v naš krog! Vsa pojäsjiila o rsizporeilit telov&ö- bc dohite v h'1:-» ttMovadnici v «icstnl o^iioviii žoli pri vsakodnevni popoldaiu ski in večcnu telovadbi. Zdravo! Aiigleiki lisii so Louchci.a:\ c iziavu spreieli zclo simpatično in odobravajo načrt o rešenju reparacijskcga vpraša- nja. Vse kaže, da bi bila angleska vla- da in nj-eni nredstavniki za to, da bi se ta naert \ zel koi lenielj za naJaljne raz- ccovore. Nemško easopisjc pj.se kratko in niC kaj simpati6no a tem projektu. Ne more se Se «gotoviti, ali so to izjav>a le mišljc- nja posaniL'i-nili listov ali sc skriva za ujimi iiemška vlada, da krije s tem svojo slabost. A.ko bi francoska vlada odobrl- la tu načrt, priobceu v »Daily Tcleifra- phti«. bi se berlinska vlada morda jas- nejc izrazila in bi bila prisiljena delo- vati na resitvi tega gorgonskega vozla. Ako razmotrivamo Loucherjev po- set samo iz francoske strani, moraino orizuati, da ima praktičcn uspeli. Da bi bil to začetek boja med Poincarejem In Loiicherjem su Tie more reči. Oba dr- žavnika imata isti smoter koristltl svoji domovini in jo osrečiti. Vsak njih pa zastopa svoje mišljenje, ka- ko to doseči. Ako bi prislo med njima do veejih nesporazumljenj, bi se ne bil boi samo med Poincarčjem in Loucherjeni, ampak med dvema vclikima strankama. Hoiucarejev program je bil parlamen- tarnego znnčaja, medtem ko nosi Lou- awaiaiata»ja»tek in njc.c;ov napetl obraz se je omečil v navahi nežnostr. »Da, tudi to je mogoče ...« je zaSePLvtat. »Toda vsecno dvomim. Čutim. da ne po- znatc inojega vrta in tistegn otočka. Ču- tim, da me pripelje »Oaleb« do njega___ cctudi proti vaši volji ali brez vaše ved- nosti...« Molčal sem: poslccmje besed-e.mi nt- cher.icvo i>uiitLi!u delovanje znak go- spodMi:ske narave. Nacionahii blok, ka- tvTCga ])i'L\lsirivnik je Poincare. doseda.l ne more se zaznamovati posebuih us- peliov, I)\-om!ji\o ic, tudi ee bi zniajjnl l^oincarejev nacrt, po katerem bi traiala poruhrska oknpacija desetletja in bl NeniOija kapitniirala, da bi mogla hrait- eoska govoriti o popc^nem- jiemskern porazu. Kat.ra obeh strimi bo zuuigala, iiam bo povedala prihodniost. ?f;i pot, (I^d '¦'Mariborskeni koledarju«.) »Svoj k svojemu a vedno po resnici«. S tem geslom je stopil sedanji pre- sident Oeskoslovaške republike, Masa- ryk, pre-d! s\roj narod v easn prekipeva- joč-ega rodoljubnega navdušcnja. ko je velik del njegovega naroda inislil, da mu moraio njegovi rojaki udobno postlati ležišče že radi tega, ker se priznava k svojeiuu narodu. Masaryk pa je poleK narodne zavednosti zahteval tudi po- steno delo in trud, šc le potem sinemo klicati »svoj k svojemu«. S temi mislimi posiliamo tudi mi v petem Ictu fK) prevratu naši javnosti »Mariborski koledar« s seznarnoin naSin obrtnikow trgovcev in drugih gospodi-.r- skih krogov. V 4000 izvodih bo poncsel \- stanovanja mcščanov in kmetov naslo- ve ».postcnih, solidnih trgovcev, utnnili, elovekoljubnih zdravnikov in stevilnln drug-Hi, katerili roke in nm .cjradijo na.šo skiiDtio domaeijo. bl.'^ostj'.nje vseli. Pied prevratoin je bila ob mcji !n /lasti v Mariborn nasa narodna moč ne- znana in boj za obstanek obupen pred \ sem zato, ker jc bil kapital ves v rokah tnjecN'. Po prevratu sino začcli »c-le zbl- rati in prav od temeljev Äradi;i svoje gospodarskc sile. Od njihovega razvoja pa je odvisno naSe knlturno. zivljenjc, vso tlclo elovekoljubja, moe narodne In državne misli, blagostanje vsakega po- samcznika. Vsi moramo torej želeti, da bodo dobro uspcvali nasi obriniki in tr- govci.da bo blagostanje v km.-»Lki hi.šl, da bo mogel uradnik, ko* dclavec s svojim zaslužkom kriti vse svoje živ_ Ijenske potrebščine. Vse to jc mogoče Ie tedaj. če se boino vsi Jugoslovani kot prava družiu:! v zasluzenem medseboi- nem zaupanju vzajemno podpirali. Kdor izrablia brata, ni vTeden član družine in ne sme se prl- rozevati, ee tea družina izbacne. Zato bomo upravičeno v prihodni-cm koledar- so bHe docela pogod'u. Oni pa je bi] ves zstniišljen in oči so rnu nemir- no tekale po lueih v pristanu; Crez ne- kaj časa je začel brez daljšega uvoda praviti svojo blazno povest. Veasi je umolknil; ker sva medtcrn na verandi osamela. sem slišnl vselej le njegovo Mžko oddihovanje in grmenje morske U- bavicc, lomeče se ob koraljnih grebenih. V kratkih stavkih mi je očrtal sliko svoje rodbine za svojili otroSkih let. Nje- gov oče je bil eden izmed veljakov v San Francisku in njih premoženje je iz- viralo iz dobe zlatokopov; imcli so krasno, prav knež.ie stnnovanje na Nob HiIIii in njili sprejenma soba jc bila \vS\- na krasnih, dragocenih in zanimivih prodmetov z vsctfa sveta, zlasti z amc- riškesrn zapada. iz Polineziie, Avstniliie in vzhodne Azije. Njegov 06- je bi! nanireč dcležnik pri veliki paroplovnl in železniSki družbi in si je te prcdmete zelo lahko nabavil. iiosebno ker njih cc- na zanj ni bila najvažrociše vprašanje. Mladi Rdwards ie bil zelo dovzetne na- rave; kadar ie bi!a sprejemna soba broz gostov, se ie mudi! v njej po cele ure ter se vdaial cam zbirk. ki so s svojl- mi predmeti oplaiale njegovo dom'sijifo in odpirale n.iccsovi mladostni podvzet- )\\ jzpusiili in javno ožigosali one, ki rnl- slijo. da moraio čcz noč obogatetK Rav- notako p.ii si bomo lastili pravico, poka- zali s prstom na one, ki^bodo šli mimo vrat solidnega domačega obrtnika in tr- govca in nosiü nase pnmoženje v bla- .v;ajno tujeev. Danes je živijenje vsakonuir trdo in v sah do mora svoje kronice skrbno pre- števati, da ne prekoraci svo.vega skroru- ncga proraeuua. Zato tudi vsikdar u- pravičeno poizvednje, kje kupi cenejSo dobro blago. kje mu bodo ccnejše, a so- iidno napravili eevlje. obleko. In fako bo vedno! Toda: predno obsodrte naSega tr- govca air obrtnika, da je dražji, nesolid- ncjSi kot tujec in predno ga potem ob- sojak; -- se prepričajje, — Ce mu ne de- late krivice. Zavedajmo se pa, da bo naŠ narod- ui živeli še tako dolgo beraški in brez moči pred tujci, dokler si ne zgradhno svojega močnega narodiiega gospodar- stva, jake svoje indnstri.re. obrti in tr- govine. In zato je bil skrajno potreben nas »Mariborski koledar« s seznamom naših podjetij m Ijndi. Če näs bo javnost razumela in podprla, ibomo prihodnje !efo koledar še lepšc onremili fn spop«t- nili z raznrmi pouenimi in zanimivimi podatkr za vse sloje Maribora in okoHcc. V M a r i b 0 r u, deccmbra 1922. Političnc vesti. Italljanl za premestitev op*Uiske (conference. Antonijevic, na5 po^lanik v Rimu, je prejei od italijanske vlade predlog, po katerem naj bi se poga- janja za ureditev reSkega vpra^anja ne nadaljevala več v Opatiji, ampak v Rimu. Italijanska vlada se izgovarja, da so biif člani paritetne komisije preveč pod vpjivom re.ških meščanov. Antoniievič je odpotova) na poziv naSe viade v Beosrad, kjer bo dobi? nova navodila za nadaljno pogaianje. Italijani skusaio z vsemi sredstvi za- vlačevati posaianja, ker se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da jugo- slovanska država urejuje ^voia go- spodarska in promettui vpraäanja sama brez konhole italijanskih nenasiinežev. Sovjeti proti krščanstvu. Obrav- nava zoper pravoslavnega patrijarha Tihona se prične 11. tm. z njim vred se bodo morali zagovarjati tud-i me- tropolit Mikandor, 5kof Arzenlj in ne- kateri prelati. ObtoŽeni so, da so imeli stik s krščanskim inozemstvorn v svrho oviranja izvajanja sovjetskih de- kretov in da so izrabljali verska Čustva naroda v svrho rovarenja proti nosti eksotične Perspektive. Posušena človeška glava z Malaite, staTodaven japonski oklep, krasno oblačilo kitajske- ga mandarina, koraljniki s Tahitija, 0- gronmi, čndovito spačeni totemi iz Alja- ske, indijanski lonci. okrašeni s svastl- ko ... vse to ie pomenjalo Že osemletne- mu cleeku ravno toliko ključev k carov- nini vhodom, ki so se odpirali vsak v drug svet. Vedel je pri vsakem pred- metn, kni niu na njem ugaja ali ne uj?a- ja: pri vsakem, izvzemSi samo euegft. To je bila stara ura na stojaln, ki o njej nihče v hiši ni mogel povedafi, kako te prišla tja. Na njej ni bilo prav nie po- sebn-esa; in vendar jo je mladi Edwards imel izmed vseh rcči najrajši.. Od 11 aj- ncžncjšc mladcvsti ie eutil, kot bi ga ne- kaj vleklo k njej; toda jasno se jc za- \ edel te privlačne sile tako nekako v osmem letu svoje .starosti. Sevcda niti takrat niti zdaj po dvaJ- setih Jetih ni mogel one vabcče site po- jasniti rill natančno označiti. »Znabiti po- znate. kapitnn.« je pretrgal tok svolega pripovedovanja in se obrnil k men!, »znabiti poznstc tisto prismojeno tero, ki v nx\i družba z brenčanjem, v. w.r<~' njem na klavir ali kako dru^ace pripra vi osebo iz 5?voje srede. da s(ori nekal, ^^B^B^^Htt. S/0"/ ^^^^^^ ^^^^^A ^^^^^K ^^^bh" ' ^^^^H ^^^^^^^^ ^^^^K ^^^^^b ^^^^^k ^^^^^m ^^^^^b^^^^^h ' ' ^ ^bw^ ^^^B^V ^^^^Kt v^^^b^^^^^J ^^hB^h^^^v B^^^^^^^^^^Bf jpI^^*^^^^^8Hb btrau 'l. r N O V A ÜÜB4 Si*v 40. boijSeviški vladi. V slučaju, da bi Tihona obsodili na smrt, bodo vsi za- stopniki evropejskihj sii zapustiii Ru- sijo, ker vidijo v tern Člnu začetek sovjctskega program« proti krščanstvu. Nov načrt za sporazum z Nem- čljo. »Daily Telegraph« objnvlja nov načrt srancoske vladc, kateri jc bil se- stavljen pod Loucherjevirn vpllvom. Po tern načrtu naj bi plačala Nemčija za reparacije 20> milijonov /latin mark za obnovo pomSenih ozsmeli. Od te re- ducirane svote bi dobila Francija naj- večji del. V breme Nemčiji bi se tudi šteii zavezniSki dolgovi v Ameriki in angieški krediti zaveznikom na vojno, kar bi znaSaio skuprto 50 milijard ?.la- tih mark. Na levem bregu Rena bi se ustvarila »Zapadna porenska republika«, ki bi bila sederativna država pod u- pravo Nemčije, a pod K'ontroto »Zveze riarodov«. »Temps* so tenui načrtu nič kaj ne upira, zahteva pa, da se Nem- čija odpove protifrancoski poiitiki. -- Loucherjev načrt pa ni bil v NemČiji ugodno sprejet in ga smatrajo nemški fcrogi za past, s katero hoče odcepiti Poren.je od pruskega vladnega in po lltičrv':;a vpliva. Celiske novice. Celjska krajevna orgaiiizadja JDS imreja rednc ixjliticnc sestanke vsako sredo ob K»9. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. iPristop imajo vsi or- Kanizirani clani IDS iz Celja in okolicc. Za daiic ožjega in sirsega odbora pa Jc posecaiiK: teh političnih scstankov ob- vezno. Mestno Kledališče v Celfu. Opertii ve^r. \' sredo due 11. tin. gostujeta clatia zagrebške operc in sicer ga. Marta Pospišil - Ivanova (primadonna) in r. Zdenko Ktiittl (prvi tenor) v spremstvu JC. Oskara Smodeka, dirigenta zagreb- ške operc v tukajsnjem gledališču. V prveni dolti večera se bodo izvajale arl- ie različni-h opcr, v drnjjcm delu pa 4. dejanje Bizetove operc »Carmen« y scc- ni. kostuinu in maski. Abonma. Velik ppžar V petek okoli pol 6^ ure so mimoidoči no Kralja Petra cesti zapazili, da se vali dim iz pod- streSja hiše trgovca g. (vana Ravnikarja. V hiši se nahajav pritličju Specerijska trgovina in skladišča, v prvem nad- stropju pa stanovanje. Dim je postajal yedno močnejSi in ' malu je izbruhnil plamen pri strelii z vso silo na dan, ki se je v par minutah razširil na vse podstrešje. Strel mestnega Čuvaja je opozoril občinstvo na požar in gasilno druStvo ie prihitelo hitro na lice mesta ter začelo z akcijo. Od vseh strani so začeli brizgati na h;5o in na sosednje, ki so bile v nevaxnosti, da se tudi vnatnejo. Zahvaliti se je bilo slučaju, da je veter v najkritičnejšem Času po- nehal, drugače bi bile sosednje hiže . izpostavljene nevarnosti upepeljenja. Razun celjskega gasilnega društva je pridno delovala tudi Oaberska požarna bramba in vojaštvo v spremstvu Čast- nikov. V dveh urah neumorn?ga dela je bil požar zadušen. Na kraj nesreče je prišel g. župan, zastopniki oblasti in častniški zbor. Podstrešje je popol- noma /gorelo in tudi kar se je naha- jalo pod streho. Iz trgovčevega stano- vania se je posrečilo spraviti na varno razne predmete, ki so jih metali skozi pkna. Škoda je precejšnja. Kako je požar n?stal, se ni ugotovilo. o čemer ji ni nihče zinil besedice, kar ji je pa družba s splošnim sklepom na- prej določila. Tako nekako mi je bilo, kadar sein sc na|iajal v sprejemni sobi čisto sam iiasproti one cifrenice pod stekk-no šipo. SčasoniR je prišlo tako daleč. da seni stal sredi sobe in zrl na ono uro; s-olze so mi sililc v oči in nis-ein si vedel ne svctovaitne pomoči. Obciiem sem pa ime! vselcj iasen občutek, da nekdo pričakujc ncčesa od menc, bog ve kdo in zakaj. iPolagoma sem se pr!- Wižal nri, toda vselci scm nuzadnje v Kloboki pvevari zmajal z glavo in čuteC se silno ostarclega, zaptKstil ur-o in izbo. Itnel sem svojo skrivnost, pa nisem mo- gel niti sam -sebi razložitr. kaj ini i^ nravzaprav tajiw, ker na uri ni bilo prav nič posobnega. Ime t\rrdkc ie bilo na-cl- frenici izbrisuno in namxhsto njega Jc narisala okorna roka skupino kokosiil- kov. Shjbri^ka. na straneh je nadomestiTa korala, naadrepora umazanosive barve, ki je biia preveč nerodno otolčena, kot da bi bilo mogroce govoriti o posebnl krasöti te^a umotvora, Spodnja mra- ; Uk-dc iunküijpiiiraiija gasilstva, ozi i runia gasilske pripravljcnosti nuvramo I v splosnein izrcci pohvalo. Kot težka j hiba sc je pokaza.k) prcpoziio signalizl- ranje j)o/ura s strclom, kar sc m or a #ra- jati. N;i splošno bi bilo želcti, da scialar- niiranjc in pripravlienost kar naibolj pre- cizno i/vede, da jc med izbruhom po- /ara in aktivnini nastopom jiasilstva kar Tiajmanjšt časo\ni j)res!cdek. Oddaljcno Kasilnn dnist\o Uabcric jc kljub ncsre- Ci, ki io jc imelo niccl potjo, ojwzorjeno Sele p.o si.^nahi sircla, bilo \rniv hitro na lieu mosta za kar niu ävc prav tako kakor meslncmu gasilskemu dništvn tu- di najlepša polivala. Rddnc gasilskc \a.)c in poglobitev telmivne izobrazbe, bi sa- nio koristilo. saj sc ^rc pri stvari za ko- rist vseli. Mariborski koledar 1923. Konzorcij narodnih trgoveev in obdnikov v Mari- boru jc iztlal in založil ličcn, prikupen kolcdarčck, ki ga je s sprctiio in vcsčo vuko ureclil naS znaui uaro-dni in kuKiirni dclavcc sc. dr. Avgust Reisman. Prva stran kolcdarja nosi sledeči ststvck: »Na~ ročajtc in kupujtc cdino pri obrtnikih In trgovcili, ki jih najdetc v seznamu »Ma- riborskega kolcdarja-! Na dniLi stranr citanio naslcdnjc O. Zupančičcvc pro- roskc besede: Ko driiffi grabijo vsc dalje. sirjc, Boš rod, ki bivas tod. boš y duši Cvrst? (), kaj bo z vaini, vi ¦mejiiiki štirjc, Celovcc, Maribor, Oorica, Trst? Že s temi dvenii stranmi je dovolj jasno izražena tcnd;tlei se mi Edwardsov slučaj ni /del niti euden¦ niti neverjeten; da. prl- /jiain. da so mi do tepca tr-enutka misli vcasi zablodile h »Oalebu« in k mo.ii plovbi med vzhodne Paumotske' otokc. A že pri nadaijnih stavkih Rdwardsovih mi je raslo zanimanje. Nekc.8:a večera, ko je bila zbrana v sobi večia družba, je ¦öpazil dcvetletnj EdXvards noknj ixi- sebnega. Stal je ravno blizn ognjiSča; nad njim ie bila namcfiöcna med drugiml redk'inii reemi t.iidi tista ura. Nekdo Je povedal d-ovtin in v bližini ;a doina. Program iste se pravo- ensuo objavi. Prosijo se oslala dni^tva. da se na (:> prifLclitev rvziraio. Nova zima. Po lepili krasnih dne- \ ih velikega tedna in Veüke nedelje. na.s je obiska'.a znpet Uüva zima. 2e celi prctokli teden ni kljub iasnemu liebu solnce dajalo posebne toplote, vines pa k> še brila neprijetna sapa. V soboto so se proli večeni zbrali Crni' oblaki in de2 je začcl naleiavati. Me-ščani so se prl- pravili na razne izlete, a jim je slabo vremc vse njihove naci-tc unieilo. V pon- deljck pa jc začel padati debel sucr. kl je prinesel s seboj obeuten inraz. Upali smo že, da uc bo treba vee krmiti po- žrešnih jvcci, a ne preostaja nani dru^e- j?a kot zopet zakuriti in greti prezeblje- ne ude v gorki sobi. Osrednje drusivo trg. nastavlieii- cev pcilrüztiica »CcUc^ vabi na svoj red- ni cbeni zbor, katerega priredi dne 14. tm. v .prostorih pri hotel :>Kroni« ob pol 8. uri zvečer. V slučaiu ncsklepčnosti sc vrši c'no uro pozneje i<:r je sklepčcn pri vsald inlelezbi. Odb^r 3 L'ihkom'selna stava. Z c^Irotn na notico, kato"o smo priobčili v 38. Stev. na§ega lista, smo prejeli, da dotični dijak ni skočil za stavo v Savinjo, ampak sc je stvar :zvr§iia nekoliko drug«iiüe. V torek 3. im. je bri! čez brv, ki vodi v mestni paric, lind veter. Di- jaku je odnesla sapa klobuk, ki je vreden 300 Din. Ker diiak ni inocrei prepustiti klobuka nadaljni iisodi, je sple^al po mostni prečnici navzdol in da je lažje pobral klobuk, je stopil v vodo, ki mu je sepala le malo nad gležnjc. Toüko v pojasnilo na zadnjo notico. Ahstincntski odsek ;>Svobode« pri- redi v torek dne 10. a.prila t. \. antialko- liolno predavanje: »Hronlčen alkoholl- zem in degeneraeüa s posebnim ozirom na degeneradk) spolne žleze.« Predava med. Mikie s poniočjo skioptika. Zače- tek točno ob po! 20. (X-S.)uri. K preda- vanju je dostop miadini do 18. leta pre- po\tidaii. Vstop prost. Pred in po preda- vanju sc bode lahko naročilo »Trezve- nost« in »Zdravje«.. »Trezvenost« staue letno 6 Din. za dijake in delavce samo 3 Din. »Zdravje« staue letno 10 Din. Tiskarski škrat. V zadnjein poroeilu o prireditvi »Svobode« je napačno stalo, da jc prof. Hinclhedc med vojno eksperi- mentiral z 2K- ljudi namesto: da je cks- perimentiral z 2% rallijona ljudi. NaSla se Je v parkn damskn ročna iorhica z vs-tbino troh ključcv in 60 K denaria. Dobi se na polieiji. Aretiralo Je orožništvo v Zalcu bf-L-zposelnega deiavca Tva-na Uratnik in ga o-tklali v zai>orc tiikajSnicga okrožne- ffa sodigča, Ker jeosumljen. da je izvrSil neko tatvino v škodo kočarice Lizc Ver- dCA'J' Veliki PireSici. Dnevna kronilca. Uniria je v nedeljo 8. tm. zjiitrai v Vrbju pri Zalcu j?a. Antonija Tomšič, so- proga uadueitdjfi v pokoiu v 58. ^*n staroüti. N. v m. P. Klerikale! m newsktitarüi napadit Oriisiiase. V Slovenski Bistrici se je udc- ležilo obcneiga zbwa veliko OrjnnaSev iz raznih drngih krajev. ObCni zbor jc sicer okrajno glavarstvo prcp*Neu- hd\ä', je zapazü nekdo iz sprevoda skn- pim> ljudi oboroženo s koli in raznhn o- rozjcm. Edeti nemeurjev je zažigai .v hot-'lski veži lionibo. Medtem je nastaU» prcrekanjc in čuli so sc klici: >Pfnj, Or- junaU Nekaj Orjuiiasev je stopilo k vraroiu, ki so se za hip odprla. Dva Or- junaša sta dobila niočiie udarce s koil in bikovkami. Ko Pa je Nemec hotel za- snati üa OrjuuaSe bombo, je dru^i Ne- mec prehitro zaprt vrata in bomba ic eksplodirala v veži, težko ranila dva. vec pa !ahkt>. Po eksploziji je prtskocilo več orožnikov, ker so hoteli Orjunaži na pasti hotel. Sipe'so brie v hlpu razbite. l}ri nekatcrih hfSah, odkoder so padali streu iu kamenje. so naclonalisti uobin &\>J. Ko so se zvečcr vračali OrjtmaSi iz mesta, so ua.šli po cestah pi^no na- s'.avljenih ktihiniskih nozcv, obrnjenili / ojstr.M)o. aiavzgor. Nesrečc se ni nobenc pripetUo. KlerJValci. ko so videli straS- ne po.slediee ujihovega izzivanja, so za- (?eli s;in»i obsojati nemeursko drnha). Pesnlk Joslp Stritt odHkovan. V četrtek se je vrSilo na slovesen način odiiL'ovanjo pesnika Josipa Stri- tarja v RogaSki Slatini z redom sv. Save II!. stopnfe. Odlikövanec se je zahvalieval in nagla.lal, da ga ne osrefuje to.iko odlikovanie, kakor za- vest, da mu je to visoko odlikovanje pndaril vladar, ki je osvobodil njeg-ov ljubtjeni narod. Pri sveCflnem obedu so Kovorili ravnyteli rir. Šter, notar dr. Ivo Šorii in župan Bizjak. Slavljenec je ostal dolgo med ^osti in opetovano povdarjal hvaležnost narodnemu vla- dariu, kateremu je bll poslan vdanostni pozdrav. Kdor se hoče peljati po ?raku plača na progi Beograd—Pam 725, Beograd Strassbourj< 565, B?o^rad— Vargava 570, Beoj>rad- Budimpešta 145. Bsograd.....BukareSta 2 i 5, Beo- grad—Carigrad 425, BeoKrad~--Dunaj 235 fiancoskih frankov. Drzna tatvina. V 28. Stev. uaSega li sta smo poročali, da ie Marija Ermtfiiöe- \-a dne 3. niarca v Ljubnem št. 8 razbiia okno ter odpeljala na malern vozičku nekaj pohištva, raznega posteljnega In drugega perila in kuhinjske posode. Vse to pa nikakor ne odgovarja resnici. U- rcdnislvo je bilo o tej stvari mistifici- rano. Marija Krmenčcva je vzeki za sc- be in svojega otroka perilb in dmgo svo- jo lastnino. ker ji mož ni hotel izročitf iijenili stvari z lepa, s pomočjo drugih Ijndij. ter jih odpeljala na oCetov dorn l:;or sedaj stauuje. Rridcvolje popravlja- nio, >:er nočemo nikomur delati krivice. Dopisnike pa opozarjamo. da nnj poro- čajo drngikrat resnico ne pa izmišljo- ti'nu in neresnico, ki izvira iz kake o- sehne mržnje. Hussln Hilmi paša uinrJ. Na Du- naju je umrl Husein Hilmi pa'^a, ki je bil prvi turS'ki vezir v časn Moha- meda V. po izgonu Abdul Hamida. Od 1. 1912. je bil turSki poslanik na Du~ naju in se smatral za enetra najholjgih turSkih diplomatov. ČetvorČke ]e povila žena najem- nika Vittoräo Veronese v vasi Lonigo in sicer dva deLka in dve dek'ici. !Mo- vorojenčki kakor tudi mati so popol- noina zdravi. Vsega skupaj ima za- kons'Ul par sedaj osem otrok. Golob rešitelj. V New Yorku so naSÜ utrujenega goloba, ki je imel pri sebi navezano poročilo naravoslovca Edmunda hellerja, ki poroča, da se nahaia v Yellowstone-Parku ter da je zaSel v gorah Hoodoö. Poročilo je tia- slovljeno na njegovega tovari§a Singerja v New Yorku. O tem so obvestill Sin- gerja. ki je spoznal goloba, Ptič je preletel od Yellowstone Parka do New Yorka 3200 kilometrov. Po izjavi uCe- njakov je rabil za pot 5 dni, tore] je prelete! dnevnö 6401 kmi ^' ''¦':'; Grozna lakota. Iz Klewa poročajo, da je v okolici Volge in na polotoku Krlmu pet milijonov stradajočih. Država skrbi komaj za en milijon. Razne do- brodelne organizacije razdelijo dnevno dva milijona porcij. Dva tnilijona ljudi pa ne ve kako bo prebilo do nove žetve, o kateri sodijo, da bo dobra. Pomatijkanje stanovanj v Wem- Čiji. Poverjeništvo za preskrbo sta- novanj je ugotovilo, da bi trebalo 88 let in s pomoCjo 3000% davka za gradbo hiS, da bi se odpravilo poir.anj- 4U »NOVA DO It \ « Stran 3 Laki,barve,f irnež« FPOfiifl ForgočH.fl.tZapil, ¦»***¦ *F-J?- kariie en miiijon in pol stanovanj v Nemciji. Rotschiid ustanovi banko v Beogradu. Beograiska »Pravda po- roie, da U3t;>riovi RotschiiU v Beograuu novo banko, ki je, kakor se govori, 2e zsvzela svoje prostore poleg Na- rodne bankc in bo plačcvala zu njc 36.00C Din na mesec. V batiCnih krogih se govori, da bodo delovali v uprav- nem odbom aktivn! radikalni mitustri. V Mariboru je oblast omajila slavrxjst požarne bratnbe in prepo- vecbU javni nastop s turbinsko briz- g.atao na Trgu Svobode. Vräil se je Je ve?«i*ni Concert v OÖtzovi dvorani. V Turfciji alkoliol prepovedan. Ttirš- \u vla-ia je o-Jmttla, da sc prieensi s I). . aprilom v Tjireijiiic sinejo več prodajati iilkchj'ric pijačc. Z zavezniki se po^aja o.ivjcaneni privile&ljn iujih drzavljanov za aživanje alkohola. Sotrtua nesre&i na paritiku. V tr- žaškiprosti ljuki so razkladali s parnika »Amiii«. žc par diii inatfnesitovo rudo. Pri tpin. xicin jc bilo zaposlenih več de- ''lavccv, i.icd njinii iudi Fran Bussan. Na- kjadali so težke vreče v žično mrežo, v v katci'i se ie prenašalo blajro iz parnf- kst tia oomol. Nacnkrat se ie pa jcklcna yrv (iyi^aia odtrgala in tnrcža /. vrečami ie r>uJlrt iia/.ai v paniik. V istem liipu sc je 'spodaj nahajal Bussan, na katereffa ic Dacflo voč vrec. Ncs-rečnež so je neza- vestc.n /^rudil. Poklicani y,dm virile k- kcmSfutiral sinn. JLepa mnnifestaeija. U petak 6. o. ni. nm >r>kirt>alištu u Šoštanju izražcna Je jcifc'n icD.i manifestacija bratske zajeiT- nicke I.uiba\i nad tfiobom vojno.q; kape- tana Paute Popov iča. rodjenps na Ce- tinja ;j Ornoj üori. Pored nnrogobrojnoK gradjanstva -obojeg pola pogrcbu su prisusivovali Sokoli iz- Šoštanju u pa- radaoj uniforini na celn sa starostu g. Ku'iiiAoni kao i pevačko drtištvo na če- fu sft g. Tajnikom. Sakoli su na grobu brata. sa dalckos; i junačko.c: juga polo- žffi iep venac, a starosia s. Knrnik odr- žao ie tako dirljiv govor, da je sva- koj: prisuluos; dnboko j?anulo završu- ittči, da/coi Soštanjskj Sokoli nvek obl- laziti 1 pjiziti. ^ro-b svoä jnžno^ brafa, kao što če obilaziti j^robove dva braia Siovenaca, koji sti po^itiuli na Kornško; ifcoji su. kao i on položili u inladim ko- dtnariia svojc živote za p^rocvat zajecl- .nifkc domovine JiiRoslavije. Zaista takva pažnia nad bratom, koji je ispnstlo svolu jiiladii dnšu, dal-jko od miiih i dra- :<\h za svakn je polivaln i s takvini po- stirpcima sijrnnii snio za sIoru i napre- tlafc našc domovinc. Seeton Watso« v Jugoslavia. lDoro- cali snia že, da nanierava priti znanic- niti angleški pisatelj Sceion Watson v fu^os^avijo. Kakor poročak) iz Bcngra- da, pride v .Tugoslavijo meseca junija, na svojem povratku v čehoslovaško. V tekočcm letu bo iniel eel« vrsto pre- davani na vseh an^leških vsenčiliščili, da. s.eznani poslušalce o Jiitfoslaviji, CeJvkoslova^ki in Romnniji. Ropar oplenil v svojem stanovan]u žensko. Josip Vilich, rodom iz Dalmacijc je v Trstu povabil svojo znanko zaseb- nico Marijo Barbarich v svoie stanov;u iiie. Marija Barbarich se je podala z ne- kitn diočkom v Vilichevo stanovanje. Ko so dospeli tja, ie odprl neko sobo in vsi trije so stopili noter. Tedaj je .mož za- Hlenil sobo od znotraj, skočil proti žen- ski in zahteval, naj mu izroči ves de- nar in vso zlatnino. ki jo ima pri sebl. Podpisala je tudi neke vrste menico, na kaieri se ona obvczn.ie plačati v dveh dnch 300 lir. Zena je izročihi iz strahu vse, kar je imela pri sebi, nakar je ropar pahml ženo in dečka 17 sobei. Toiovaja so aretirali ravno v trenmku, ko jc hotel zapusiiti sobo. Brzoylak brm potnseov. Osjeflča »Die Drall* prinaša. da jc ua VL'^K7ada JavJjajo, da je od nove.^a Jeta . bllo izdanih 1100 potnih listov ruskim betfuneoin, k\ se vračajo nazaj v Rnsi.io. Odsli bodo v dni.'-ü p-ol, Varne in Cinema morja. Bol.iševiški in nioiigolskl vladar. i/. Kitajske prihajajo porocila, da so boliše- viki zaprli nionjcoLskcjra viadarja Hti- inhto /. njerfovimi fevdalnimi l.nezi v njegovi prestolici Urgi. Ko so boljsevikl okupirali Mongolijo. je bilo Hutuhti in njegovim knezoin dovolieno baviti sv-, sd.hh) z Isjndsko naobrazbf). Knezi pa so povzročil vstaio. ki ie zanje končaln ne- srečno. Avtar, ki napolnjuje Kledaii^če. Nc davno so v nekeni pariškem tfledališeu predstavljali dramatizacijo nekega j^Ia- sovit-ega romana. Pri predstavi pa je bl- lo polovico parterja praznega. Ko so po- zvedovali Rfi vzrokn, se ie izkazalo. da so vsi sedeži bili prodani in da jili i- ku. pi| avtor koinada sam. Po 30. letih spoznal sturiše. 1'ar me- secev po rojstvn Priina Rosatncci iz Campiglie de" Arcia so se starisi izsc- lili v Ancentijiijo. otroka pa pustili v Italiii. Malo pred -cvropsko vojno so pa ^tariši iskaii sina in ho so Ka našli so gn povabili k scbi. Nastala pa je eropska vojna, ki mn je prekrižala načrt poto- vanja. Po koncu vojne se je ožcnil. Meci- uwj so se stariš? odločili. da se vrnejo imzaj vr Italijo, obvestili so o tienn slna in določili kot clan svidcnia velikonoČnn nedelio. Rosatucci je šel starišem na- sproti do postaje Torreniari. kjer je pr- v.ič no 30. letih sp-ozna] s\oje starise. Petdnevni kletarski te^ajj prircdi vf- narska in sadjarska šol-j v Mariboru od 1. do nkl.i. 5. maja t. 1. Prijave za nde- lcžbe sprejcma ravnateljstvo navedenc sole najpozne.'c do 25. aprila t. 1. Ker Jc stwilo ndelc/encev otnejeno. bo ravnn- tclistvo vsakemu zanimancu sporociTo pismeno, da-Ji se tet*a.ra more udeležltl *'ili ne. Poiik je brezplaeen. Stanovanje in oskrba izven zavodn. Poincare nanatfen. Ko je im-el 6. tm. I'oitici'.re predavanjc nr» tr.o;:! rcpnblikc, ^a je iznltjrnla neka komunistinia in pa znu.-r.iala / ??i.orilcein. PoMcija jo je takoj aretirnla. Poincareiti pa jc mnozMca prl- re.iala navdn^eme ovacije. UbHo se Je v oncni dncvu, oziromn se sViiSalo irbiti v Berlniu trinajst oseb. Med teml ie 'devct mladili zen in deki'c. Vzrok sanionioro. .Ie beda. Razporoka Viljema. Po poročilu •-pAvenin.ee News« se ie nemški ekscesar 'očil od s\K>je zenc. ki se ic vrnila na Prusko. Poročila praviio, da Vlljem ni popolnomn nonnalen. Samomor ?etnlka. V trzaškili zapo- rih je sklenil. žc dalje casa radi rnznili sleprrrii zaprti Antoii .Ttisf vzcM si ?.iv- lienie. Ko ie pred nekai dnevi ziiitrai Jet- ni^ki čnvai htxJil od eclice do celice In polled a I van jo, če je vsc v rediK jc prcd Justovo eclico prestraSen abslal. NesreC- iiI jeitnik je visel obesen. Iz treh robcev si je napravil zaniko ter se obesil list y-odov-odno cev, ki fere skozi njejeovo cc- iico. Pokiieani zdravnik jc ugotovjl smrt. Grozno fašlstovsko iiasilje. Mei bratrancema Ferdinandom in Ivanom Kuret je pri.slo preteklo n edel jo v neki .^ostilni \- Ricinanjih do resnih prepirov. ker je imel Ivan Kuret od družincfašista Fcrdinanda tirjati neko zapnščino. Vslecl tefta prerekanja Oisto drnžinskega zna- Oaja ie bil drnffi dan v Ricmanjili pravi sodni dan. Nekdo je v Dolini predstavi! prerekanje med bratrancema kot napaa na fašiste. Pripeljali so se popoldne v vas ter začeli iskaii Ivana Knreta in Josipa 2nl.i.'!iia. ki je že počival. Nan-ol obleče nega so potej-;nili iz posted, ga. vlekTI pred vas, nensiniljeno premlatili z gor- jaeami in žilovkarni nato inu pa prere- zali ži!e na rokah in ga pustili ležati v inhki krvi. Ivana Knreta so pretepli v njegoveni stanovaujn do ncz'jvesti, f.mw im ok loin tali. Duhovnik strelial na svoio ženo. V. vasiSen.ia je poslal pravoslavni duliov- nik Nikolaj Kocevič svoje otroke v solo ¦, Novi Sad. Z njimi je sla tndi dnhovnl- kova žena Pavlina. Dnliovnik ie postal kinalii liubosnmen in odikl v N-ovi Sad, cez dva dni se je hotel vrniti, a žena Je liotela ostati še malo \ Novwu Sadu. Duhovnik se ie razburiK očital ženi nc- zvestobo, potcgnil revolver in ustrellT ženo v prsn. Ko je vülel. kaj ie storH. Je nameril na se in padel mrtev na tla. ?*- na ie težko ranjena. l>ep dar. Univerzitetni profesor v New Vorkn Mihajlo Pnpin, znani atne- riški bogataš, je poslal fondu z-a ohra- niie\ starilj srbskih sponienikov .50.000 dinarjev. Od nas-ih vriih sospodinj je odvisno, j da se pri nas uporablja domači izdeJek. kakor so »Pek'atete«. So naicenejSe. ker sr /e!o nakuha.ki. Rad?kalna vladn se niaje. Pc- poiočihi »Pravde« prete radiksilci de- mokratorn, da so zopet sami ?.bero okrog Ps§iča, ako ne bodo demokrati sedelovaii v parlame;itu. Ta grožnfa pri deiTJokratih ni zalegla in vstrajajo na svojem starem stnti^ču, odklanjajo koaücijo z radikal; \n menijo, da bi se kriza najboljgc? r:jžii:a, ako oni sami izvedejo volitve. R;;;!iL si prizodeva zadnji čas, da bi razecpii enotno fronto demokratov, rauika'cev in zemljorad- nikov ter zanesöl ?dr?!Žbo v te klube. Radikalni kroc:i so razočarani radi vladnih sklepov,. da vabijo dcrnokrate k sodelovanju v vladi. V vladnih krogih so mnc::ja, da je treba demi- sionirati še pred sestankom parla- me:ita, ker vlada ni siguma ali pride opozicija v skupSčir.o in ali dobi svo- jega predsednika v njej in večino v verifikacijskem odbom. Poroča se, da se predvideva demisija za 15. aprila. Nemci Se vedno čakajo in bodo do- ločili svojo taktiko >1e!e po se;ah radi- kalskega in demokratsl-ega kluba. ZAVAROVALNA DRUŽBA HDSIJfl FDWSIEB javlja cenj. občinstvu, da se nahaja njen zastopnik za zavarovanje proti požaru, vlomu In za živjjenje v Celju, Vrvar- ska ulica 5tev. 1, \l. nadstr., na desno. šSarinska pasi*edo^alnica in ipedicijska pisarna GROM MARIBO^, Aleksandrova c. 53. Vest no in b^rzo zacarinjenje, zme^ne cene. .-« 590 Telefon St. 421. 3-1 Nagraüiia (dona. Katere p edaosli daje noia „ 9 E R SO -^'" garni napelnikov in „BßRSON" «nmi jotplatot? Veliks ob jabljcnos» katero uinra 0 uasi ^unn iiapebiki, kakor iaiH ^uml'poipiall dala nam je pov«d, da za cajboitic odgovor« na &om\e vpraianje raspišemo sledeče nagrade: 1. ri.näi>!«»a........2000 Dinaru 2. iio»rada- •••>>.. 1OQO Uiaara 3. i:agrada........ 500 Dinara 30 aa«rad........po 100 Dinara 50 nasjrnd........po 30 J)in»ra Odgovoii at z lofno naziako imesa ia ločne adrese poilijatelfa nasiav!|ajo do IS. sprüa (. I. na nastov; BERSON KasiSu d. d. Zagreb, Vilsonov Irg Slev. 7. Odgovore bode prosodll «dea jury reklamnlh ibrokoTiia- kov, a bnena nsgrejenik se bodo oaznanlla v doevnlldh. BERSON KauCufc d.d. Zagreb, Vllsonov fir«| 7. Swan 4. * N O V \ U O li A « •Strv, Angleški paiimueiit z.a zaščito žl- vali. Angliia ie dežda pristnega parla- mentarizma. Marsikje so dogaja, da sc naro-tini .poskmec briga le zstsu in le ma- io /a svoje volilce, anglcški parlamcn- tarci pa se bri^ajo celo za ziva-lr, kar doka/,uje ncdaviia dcba(a v spodnji zbor- nicr o zaščiti živali. Neki posiaiioc. clan »Prijateljev živali« to stavil predloff. da se 7. zakonoii! zabrani dresiranjc živall. Po tern z'akomi bi net bilo več priučciiih kciii, psov. papi.s in medvedov v cirku- sih. \csreci« v ka inenolomu hrastni&Ue keniičnc tovarnc. Na Brnici se je odtrKal kos pceine in ležko ranil spodaj stoje- ccpra d-jjavea Jo-Ma So.itinrca. Prepe- l.ja]i so %fi tcžko raujcuetfa v boinišnico. Napad na vlak. I^rc-d u-ckaj -dncvi so •Jicznani lopo^i navalili na pro^o Knin- Split kanieuju, v trciititku ko bi moral prispcii tovorui vlak. K srcči' ie vlako- vodja pravočnsnc) opct/Jl ncvarnost mi tistavil vlak. Smrtna kosa. V Zidaiicm niostu Je uuirl bh'Si rt'viriont j. •/. Ivo Strnisa v najlep^i moÄki dobi -11 let. v Mariborn pa inženjcr Lnmbert Liikman. NajbosstieiAi človek na svetu je. ka- kor piSe>o »Times;, John Rockefeller miajši, lroda. Ogleda se v Špediciji Pelle. 594 Proda ses kompletna zbirka liroščev, ena monga, več sodov in drille stvnri. Pöizve se pri Mihaei Altziebler, Kapucin:>ka ul. 1 V najem se išče malo posestiro v bh'zini Celja sli ob želczniSki progi. 15če se tndi stanovanje v Celju (mestu, okolici ali ob ždeznici), obstoječe \i 1 — 2 sob in kuhinje. Ponudbe na upra- vo lista pod Stev. 1889. 2—1 Tekača inteligentnega, poštenega, v mestu zna- nega, Soli odraslega fanta I Ä ö «e SLÜtfEHSKfl B9NRÜ D. 0. psdružp.ics Celjp. Predstaviti so s spnčevali ali priporo- čili vsaki dan ob šestih popoldne. 3-3 V vcliKansHi felriri, ed tmjccd?)w do uajfitKj^ in\% Kopife po iuM\\% ttizHih ccnah satno A Vdctrp\fmi R. STERMECK1, GEL3E. Trgovci engros - cene. Blagajničarka dobra računarica ž^li inesto >**töineniti 3 Naslov v upravi. 2 Bolniška strelnica l 5e išče za državni brezplatni ambula- torij v Celju. lirana in stanovanje v zavodu. Zglasiti se je pri vodiu am- bulatorija g. primariju dr. RaiSpu v Celju. Prvovrstno zemljišče 1 do 2 orala, v okolici Celje, se kupi alt vzame v najem. Ponudbe na Stevan Maron, Olavni trg 2, Celje. 574 2-2 Neizprosna srurt natn je iiirgjila prelju^o snpfo.^0 in nopozabno mater ozirc-n?n staro mat<'i' in ta&Čo, gcspo Antonijo Tomšič nüdi»Ltteljevo soprogo ki je po dclgen;. usodepolruüii trplienjii dno 8. aprila 1923 ob pol 4. uri zjutraj v 53. letu nadčlovečkega žrivovanja za svojo ioliko ijubl}c*no druiino za vedno zaspala. Pogreb SG vrži v toreK*, dne 10. aprüa 1923 ob |>oi ^. !iri popoldne iz hiše 2ü.Iosti v Vrbju na pokopališče v Žalcu. Vrbje-Cc^je, dm.» s. aprifn 192.3. Joslp, -načiičitelj v p., SOOfOg. Alojz PoljSak, strok. rcütelj, Olga por. PoJjöök, M , Zt - ,. • dr. Josip, visd, kotscipist, Helena roi. Zgonc, /' ... H Snndrica, Zoran, Stanko, rnedicinec. vimk;?. ' otrcci. K--4Ä Drsavni sJB*adliiik v Celju, iz stroke, ki jo za vsakega podjet- nika zeio va2na, i&če |ica5ran«keQa zasSuxka. Vsesttnnsko porabna moč. Po- nudbo pod »Beden« na imravo list:-«. 2-2 HIS A enodruzinska, z vttom in zemljiščem, deset niinvit: od mesta oddaljctta, je napiodaj. Na- tanČneja pojasnila se polzvedo : Oa- 573 bcrje 114. 3-2 Učenca inočnp^a, \z polten« hi.>e sprejmem za takoj. Miloj RepiC, trgovina meSa- 570 ncji'a blaga, Trbovlje 1. 2—2 Sprejme »s nafabarshi yopec z boljšo izobrazbo v restavracijo. Nar slov v upravništvu lista. 3—3 Zahvala« Za vse izraze sočutja ob priiiki izgube moiega nepo7,abncpa soproga, gospoda Josipa Pan i/irckam tem pv-'u^n vsem prijateijem, znancem in sorodnikom najiskrencjSo zahvalo ter gospodu clr. lier/manu za skrbno zdrav- Ijenie za časa bolezni. Nadulje se zahvaJjujem uradnižtvu in drugim za mnogo- brojno spremstvo na zadnji poti, kakor tudi za krasne darovane vence. Jožefa Pan. Del. glavnka: Din 60,000.000-- Rezerva: Din 30,000.000' JSledL, Cavtat, Celje, I>wil3j7OViiil«:, Hercegnovi, «Jelesi, Jeaen^ce, Kox>oula, Kpanj, podražnScc: ÄtttcfiHan5l[i odddct Metkovič, S^ilit, Sibenik, JKaste^ n \n%\ii%\ Jitrais^. Äfiüiratti zailodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.