Informator krajevne skupnosti Mirna * Št.: 3 » Oktober 1996 » Izhaja po potrebi
ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
Že dobri dve leti krajevnega samoprispevka v naši KS ne plačujemo več. Mogoče bi kdo dejal "hvala bogu", pa se s tem ne moremo sprijazniti.
Zgornja slika kaže naš prelepi kraj. Razvoj KS je plod naših skupnih prizadevanj in naših vlaganj v preteklih letih. Mirenska dolina ima pridne in prizadevne krajane, ki so v preteklosti zgradili oz. asfaltirali 48.000 m cest, skoraj v vsako hišo je napeljan telefon, zgrajenih je bilo približno 85 km vodovodov, realizirani pa so bili še nekateri zanimivi projekti. Bili smo uspešni, pa se s tem ne hvalimo. Vse pridobitve je potrebno danes vzdrževati in obnavljati, ugotavljamo pa, da nam že za vzdrževanje primanjkuje finančnih sredstev. Odkar je krajevni samoprispevek ugasnil, ni več smelega razvoja, kar krajani KS že občutimo.
Naš razvoj se ne more in ne sme ustaviti. Pred nami so še naloge na področju izgradnje prometne infrastrukture, izgradnja pločnikov, izgradnja in vzdrževanje makadamskih poti, potrebno bo razbremeniti center Mirne z izgradnjo obvoznice, zgraditi peš most, ki je že dolgo časa nuja, dograditi moramo mrliško vežico, razširiti kapacitete šolskega prostora, saj se nekaj učencev naše šole še stiska pri pouku v kabinetu, povečati kapacitete otroškega varstva in še bi lahko naštevali.
V Svetu KS se zavedamo, da je gospodarska situacija težka, vemo pa tudi to, da razvoja krajevne skupnosti ne smemo prepustiti stihiji. Samo na podlagi lastnih finančnih sredstev lahko pridobivamo tudi nepovratna sredstva. Lastna sredstva so predpogoj za kandidiranje za nepovratna sredstva na razpisanih natečajih. Tako je bilo tudi vsa leta nazaj. Lastna sredstva samoprispevka so se z drugimi viri celo podvojila, to pa je pogoj za nadaljni napredek.
Program krajevnega samoprispevka niso v javni razpravi izoblikovali krajani sami. Program je realen, možno pa ga bo uresničiti samo ob našem skupnem sodelovanju - glasovati bo potrebno ZA uvedbo krajevnega samoprispevka.
In do česa bi prišlo, če samoprispevka ne bi izglasovali? Napredek bi se ustavil, saj lastna sredstva ne omogočajo novih vlaganj, temveč komaj zadoščajo za tekoče vzdrževanje in delovanje krajevne skupnosti. Zimska služba bi se izvajala samo v obsegu finančnih možnosti. Vaškim odborom ne bi mogli nuditi pomoči pri finansiranju njihovih projektov, kar pa smo zgradili z velikim trudom, bi začelo celo propadati.
Ne, tega si ne moremo privoščiti!
Ne odrecimo se napredku, vključimo se v oblikovanje naše prihodnosti, glasujmo ZA!
Dragi krajani, lepša prihodnost je torej v vaših rokah na referendumu dne 8.12.96. Glasujte ZA!
Predsednik Sveta KS Mirna: Pavel Jarc
v,

QL
ž ftfj ^
OSNUTEK PROGRAMA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA OD 1.1.97 DO 31.12.2001
Kraj in opis del po volilnih enotah
Za naselje Mirna
(volilna enota 1,2,3) ■ Pot na Laze, Cesta na Gradec, Zapuže, Trbinc,
Cesta VDV od Koščaka do Smoliča, Podlog, Pod Radovnico, Cesta VDV od Škarja do Papeža, Roje II, Cesta na Fužine, Roje I, Roje III;
samoprispevek občina, KS, krajani in drugi viri
1. ureditev cestno-prometne infrastrukture na celotnem področju KS
in sicer:	__
-dokončna ureditev pločnikov od začetka Mirne do Sotle
20.000.000,00 6.000.000,00
-ogledalo pri Koščaku za cesto na Laze -leseni peš most ob starem mostu
-izdelava stopnic z ograjo od stavbe LT (Ljudska Tehnika) do glavne ceste pred bloki -asfaltiranje steze od LT na Roje III -asfaltiranje steze mimo spomenika na Roje II -asfaltiranje steze pod spomenikom na Roje II -asfaltiranje ceste od Podloga do konca naselja Mirna, dalje do bazena v makadamski izvedbi -postavitev pozdravnih tabel ob vhodih v Mirno -ozelenitev Mirne (okrasno grmičevje in rože)
-postavitev manjkajoče prometne signalizacije na področju cele KS Mirna (prometni znaki, talna signalizacija)
-ureditev mirenskega parka okrog spomenika (ureditev stezic in postavitev klopi)
-zagotovitev požarne opreme po vsej KS, kjer to ni rešeno (hidrantni nastavki, ročniki in gasilske cevi)
-KS bo finansirala projektno dokumentacijo za arhitektonsko ureditev stare Mirne
-pomoč KS pri iskanju možnosti lokacije za novo obrtno cono na Mirni	. ^
-sanacija ceste od Sotle do meje s KS Šentrupert	^
-preplastitev asfalta od doma "Partizan" do bazena -pomoč pri urejanju makadamskih cest in poti
Qplp& ttxh'ir


2.	rekonstrukcija mrliške vežice in ureditev parkirnih prostorov pri pokopališču ter podaljšanje javne razsvetljave 3.	sofinansiranje razširitve šolskih zmogljivosti in zmogljivosti otroškega varstva 4.	napeljava novega vodotoka v bazen iz reke Mirne 5.	investicijsko in tekoče vzdrževanje objektov v lasti KS (stavba KS, ČN, mrliška vežica in javna razsvetljava)	5.000.	000.00 4.000.	000.00 1.000.	000.00 500.000,00	2.000.000,00 15.000.	000.00 10.000.	000.00 500.000,00
Za naselji Brezovica in Gomila (volilna enota 4)	30.500.000,00	33.500.000,00
1.	ureditev cestnega priključka iz lokalne ceste Rodine-Gomila na regionalno cesto Trebnje-Mirna 2.	ureditev pokritega avtobusnega postajališča na Gomili 3.	ureditev odvodnjavanja in preplastitev vozišča v križišču na Brezovici 4.	sanacija vozišča na Brezovici v dolžini cca 80 m	2.000.000,00 800.000,00 1.500.000.	00 1.000.	000.00	3.000.	000.00 1.500.000.	00 1.000.	000.00
Za naselja Sevnica, Škrjance, Gorenja vas in Zagorica (volilna enota 5)	5.300.000,00	5.500.000,00
1.	preplastitev ceste Brezovica-Ševnica v dolžini 1,5 km 2.	asfaltiranje ceste Ševnica-Zagorica v dolžini 1,9 km 3.	izdelava muld in ureditev odvodnjavanja na Sevnici 4.	asfaltiranje ceste v Gorenji vasi	2.000.000,00 2.000.000,00 1.000.000,00 2.000.000,00	1.500.000.	00 1.000.	000.00 1.000.000,00 2.000.000,00
/'/	‘c

7.000.000,00
5.500.000,00
Za naselji Cirnik, Selška Gora in Ravne
(volilna enota 6)
1. asfaltiranje ceste na Cirnik in Selško Goro	3.000.000,00	5.000.000,00
Za naselje Stan-Debenec (volilna enota 7)		
1. asfaltiranje ceste Debenec-Bačje v dolžini 1,5 km	1.500.000,00	1.500.000,00
2.	izdelava muld za Zapuže in Stan v dolžini 350 m 3.	razširitev križišča na Stanu pri Moletu in izdelava	700.000,00	
opornega zidu ter preplastitev ceste proti Mikliču	800.000,00	1.000.000,00
4. ureditev odsekov proti Cirniku, Velikemu Debencu in proti Bevcu Žanu	1.000.000,00	2.000.000,00
Za naselje Glinek in Volčje Njive (volilna enota 8)	4.000.000,00	4.500.000,00
1. razširitev ceste od pokopališča do Otavic približno 400 m x 1 m	1.000.000,00	1.500.000,00
2. izgradnja mostu	2.000.000,00	1.200.000,00
3. obnova gasilskega doma	800.000,00	500.000,00
Za naselji Selo, Migolica, Migolska Gora in Sajenice (volilna enota 9)	3.800.000,00	3.200.000,00
1. rekonstrukcija vodovodnega sistema Selo-Sajenice	3.500.000,00	1.500.000,00
2. asfaltiranje vaških priključkov na glavno cesto v	4.500.000,00	2.500.000,00
Za naselja Zabrdje, Praprotnica in Stara Gora (volilna enota 10)	8.000.000,00	4.000.000,00
1. izgradnja primarnega kanala fekalne kanalizacije Zabrdje-Mirna-Grič	2.500.000,00	2.000.000,00
2. asfaltiranje spodnje poti iz Zabrdja proti Mimi v obsegu približno 3000 m2	2.000.000,00	2.000.000,00
3. preplastitev asfalta od jersovca v Zabrdje, Praprotnico in Staro Goro	2.000.000,00	1.500.000,00
	6.500.000,00	5.500.000,00
Skupna vrednost del je:
134.800.000,00 sit
Način finansiranja: samoprispevek
občina, KS, krajani
68.100.000.	00 sit
66.700.000.	00 sit
VIŠINA SAMOPRISPEVKA IN KDO GA PLAČUJE
Samoprispevek bodo plačevali krajani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Mirna ter tudi ostali lastniki zemljišč vikendov na območju KS Mirna in sicer v denarju in naslednji višini:
-	vsi zaposleni krajani po stopnji 2 % od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov ter od nadomestil osebnih dohodkov in plačil po pogodbah o delu
-	upokojenci po stopnji 2 % od vseh pokojnin zmanjšane za davke in prispevke
-	lastniki zemljišč po stopnji 2 % od letnega katasterskega dohodka
-	krajani, ki samostojno opravljajo gospodarske dejavnosti ali poklicno dejavnost in imajo stalno bivališče ali sedež dejavnosti v KS Mirna ter samostojni podjetniki, ki poslujejo na območju KS Mirna po stopnji 2 % mesečno od bruto zavarovalne osnove za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje
-	400 DEM v tolarski protivrednosti zaposleni v tujini
(200 DEM do 31.1200 DEM do 31.7. v letu) 200 DEM letno (100 DEM do 31.1100 DEM do 31.7. v letu) v
tolarski protivrednosti lastniki počitniških hišic, vikendov, vinskih kleti, tisti, ki nimajo stalnega bivališča v KS Mirna
- samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvene pomoči, otroških dodatkov, invalidnin, od štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
KAJ V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI DELAMO ?
ZIMA JE PRED VRATI
Vremenarji za dolgoročne napovedi so med drugim obljubili zgodnjo in dolgo zimo. Ne vemo, ali se bo njihova napoved uresničila, kljub temu pa vsako leto tečejo priprave organizacije zimske službe že v mesecu oktobru. Program pripravi Komunala Trebnje na podlagi 4. člena Odloka o zimski službi na območju občine Trebnje (SDL, št. 3/86).
Plan zimske službe smo na našo krajevno skupnost prejeli in ga tudi obravnavali. Obsega pluženje cest, ulic in pločnikov ter ostalih javnih površin, posipanje s peskom in soljo ob času poledice, ročno čiščenje požiralnikov in propustov in ostale storitve, vezane na zimske razmere. S planom so določene tudi prioritete za primer večjih snežnih padavin oz. poledice večjega obsega. V I. prioriteto pluženja uvrščamo naslednje ceste oz. ulice:
1.	Del Glavne ceste, od otroškega vrtca mimo podjetja TOM do regionalne ceste
2.	Roje, bloki nad cesto do doma Ljudske tehnike
3.	Gubčeva ulica, Lončar - jevnikar, Mišmaš - Blažič
4.	Rožna ulica, Camloh - Ivanc
5.	Spomeniška ulica, Krištof - Vidrih
6.	Pod Gozdom od Duha do Plantariča, povezano s cestnim krakom od regionalne ceste
7.	Sotla od regionalne ceste pri Vidmarju - mlin Grandovec
8.	in 9. Jamska ulica, Sokolska ulica, Cesta na Roje lil.
10.	Lunačkova ulica od Rebolj - Drčar 11 .Podlog od LB do kraja
12.	Cesta na Gradac od Krhin - ŽP - pokopališče
13.	Zapuže do Gorenc - Koprivc
14.	Podradovnica od GD - Žgajnar
11.	PRIORITETA:
1.	Trbinc - odcep magistralne ceste do Trbinca
2.	Trbinc - Pot na Laze
3.	Trbinc - odcep za Kašič
4.	Zabrdje (odcep mag.ceste - Zabrdje)
5.	Zabrdje - Praprotnica - Stara Gora - Mlada Gora
6.	G. Praprotnica - Dolga njiva -Selo - meja KS
7.	Zabrdje - Podradovnica - Mirna
8.	Zabrdje - odcep Podlogar
9.	Sevnica - Škrjanče
10.	Sevnica - Gorenja vas - Gorenjska Gora
11.	Gorenjska Gora od asfalta do konca
12.	Zagorica - do zidanic
13.	Križ - Trnič
14.	Migolica
15.	Sajenice - Migolska Gora
16.	Selo pri Mirni - Kozjek - meja KS
17.	Selo Mirna (odcep Kaleč - Strah)
18.	Selo Mirna - Selška Gora
19.	Stan - Debenec - spodnja cesta
20.	Stan - Debenec - zgor.cesta - meja KS
21.	Stan - Reber - odcep Volčje njive
22.	Debenec - Planinski dom
23.	Brezovica - Gomila (železniška postaja)
24.	Gomila
25.	Lanšprež - do kapele
Po zaključku pluženja snega s cestišč se prične čiščenje pločnikov.
Zbori lastnikov večstanovanjskih hiš, lastniki oz. najemniki poslovnih objektov in prostorov, podjetja in ostali subjekti so po odloku dolžni pred svojo zgradbo odstranjevati sneg in led s pločnikov in dostopnih javnih površin, sproti odstranjevati ledene sveče s streh, žlebov in odtočnih cevi, posipati pločnike in dostopne poti ob poledici, čistiti ulične požiralnike ob voziščih, očistiti svoja parkirna mesta ter odstranjevati sneg in led na intervencijskih poteh.
PROMETNA (NE) VARNOST NA MIRNI
Komisija za prometno varnost pri Svetu KS nas je ponovno opozorila na "Marinovo hišo" nasproti gostilne Kolenc, ki je v razpadajočem stanju in predstavlja veliko nevarnost tako za gibljivi kot za mirujoči promet. Že prejšnji Svet KS si je prizadeval razrešiti probleme v zvezi s to hišo, pa se zadeve niso premaknile z mrtve točke.
Hiša je v solastnini 22 lastnikov, ki so raztepeni po svetu. Nihče stavbe ne koristi in je nihče tudi ne vzdržuje. Zob časa dela svoje, zato je postala potencialna nevarnost za vse, ki se pojavijo v neposredni bližini objekta.
Za pomoč smo v začetku tega meseca zaprosili na Ministrstvu za promet in zveze v Ljubljani. Pričakujemo, da bo Republiški prometni inšpektorat skušal razrešiti problematiko v upravnem postopku.
Vse krajane ob tej priložnosti opozarjamo, naj ne parkirajo vozil ob razpadajočem objektu, pa tudi pešci naj bodo skrajno previdni.
AVTOBUSNI PREVOZI
V	Dolenjskem listu je bilo 10.10. objavljeno obvestilo Gorjancev iz Novega mesta o prenehanju veljavnosti primestnih linij za
-Mima-Hudeje-Trebnje -Mima-Selo pri Mimi
Na Gorjance - avtobusni promet smo posredovali vprašanje, zakaj do ukinitve primestnih linij prihaja, na katero smo dobili obvestilo, da bo avtobus na relaciji Mirna-Selo in Mirna-Brezovica vozil narmalno tudi v šolskem letu 96/97. Prevoz se bo opravljal kot prosti prevoz po pogodbi za prevoz učencev OŠ v občini Trebnje.
V	Dolenjskem listu so Gorjanci objavili samo ukinitev registracije voznih redov.
(nadaljevanje na strani 7)
INTERVJU
Nova krajevna Vlada se je z vso odgovornostjo "zagrizla" v delo, ki so ji ga zaupali krajani. Že na prvih sejah Sveta Krajevne skupnosti so ugotovili, da je "denar res sveta vladar". Kasa je namreč skorajda prazna, poravnati pa je treba tudi še nekaj starih dolgov.
Svet KS se je odločil, da bo poskušal streti morda najtrši oreh v njihovem mandatu že kar na začetku. Organizirati je treba uvedbo samoprispevka krajanov, saj je to edini način, da bi realizirali najnujnejša dela v Krajevni skupnosti in s tem omogočili krajanom boljše in varnejše življenje, predvsem pa bi pokrenfli voz, ki se dolga leta ni mogel premakniti iz močvirja zaostalosti kraja in s tem tudi vse okolice. Zastoj je bil le predolg in morda je to zadnji vlak, ki bi pripeljal k hitrejšemu napredku.
Priliv 8-9 milijonov tolarjev letno z naslova prispevkov od stavbnih zemljišč še zdaleč ne pokriva stroškov za najnujnejša dela v KS, treba pa je smelejših in odločnejših potez.
Samoprispevek, če bo izglasovan, bo porabljen za dela, ki so predstavljena v tem Krajanu.
Na vprašanja, kaj mislijo o predlogu in kako bi se odločili, če bi bil razpisan referendum, je nekaj krajanov takole odgovorilo:
JOŽI BELLNTIN,
delavka s Sela
S prejšnjimi samoprispevki smo postorili marsikaj, česar sicer še danes ne bi zmogli, to je asfaltiranje cest, telefon, vodovod... Za te dobrine smo krajani sicer hvaležni, vendar menim, da je bil naš prispevek k temu le previsok. Danes je situacija še precej težja, kot je bila pred leti, še predvsem zame. Imam tri otroke in ostarelo mamo. K zdravniku kljub večdnevnemu močnemu glavobolu enostavno ne morem zaradi časovne stiske. O plači v TOM-u, kjer delam, pa je bolje, da ne govorim...
Kljub vsem težavam, ki pritiskajo name, pa za samoprispevek sem, vendar pričakujem, kot bodo verjetno tudi drugi vaščani, da se s tem denarjem resnično opravijo predvidena dela, kot so vaška pota, asfaltna cesta skozi vas in drugo.
MARI LOGAR,
upokojenka iz Migolice Takole bom povedala: Ogoljufane za asfalt na cesti Migolica-Cirnik se počutijo tisti krajani, ki so svoje obveznosti poravnali in tudi tisti, ki so jih vsaj delno poravnali, saj asfalta kljub obljubam, da bo cesta gotova leta 1995 še do danes ni. Ti ljudje prav gotovo ne bodo navdušeni nad novim
samoprispevkom, še posebej, če bi se tak način "nategovanja" ljudi nadaljeval.
Ni taktno, da v tem trenutku pišemo (Krajan št. 2), da na Mirni ne bo lekarne. Menim, da je treba od zdravstva z vsemi silami zahtevati, da bi lekarna vsaj za najnujnejša zdravila morala biti tudi na Mirni. Danes krajani izgubljajo energijo in čas, kar pa je seveda povezano tudi z nemajhnimi stroški, ko morajo po zdravila potovati v Trebnje ali Mokronog. Napredka v tem smislu ni, še posebej, če se spomnimo, da je lekarna na Mirni bila že pred dvajsetimi leti. Na vsak način je treba v petletni program vključiti tudi lekarno. Menim, da bi že skoraj lahko uredili prostore in se dogovorili za 4 urni delovni čas, samo volje je treba. Pred leti je tudi matičar uradoval vsak delovni dan in to kar prijazno.
V samem centru Mirne me moti razpadajoča "Marinova hiša", kot tudi zanemarjena zgradba Krajevne skupnosti. Prav dobro poznam socialne probleme v KS, se posebej pa v našem koncu, zato apeliram na vse člane Svet KS, da kaj več storijo za socialno in drugače ogrožene ljudi.
S to kritiko sem si vsaj nekoliko "olajšala dušo".
Kljub vsemu navedenemu pa bom na referendumu glasovala "ZA" samoprispevek, saj sem prepričana, da sicer napredka v naših krajih ne bo. "Strici iz Amerike" so že zdavnaj pomrli. Krajevna vlada naj bo garancija za izvedbo programa. Zaupajmo jim!
|OŽE BEVEC,
KV delavec z Debenca
predlagam, da aktivisti po vseh vaseh skličejo zbore ljudi in jim strokovno prikažejo prednosti samoprispevka in seveda koristi za vse krajane. Vaščanom naj tudi pojasnijo, kaj se bo z zbranim	denarjem
naredilo tudi za njihovo vas, ali bo to vodovod, cesta, telefon, razsvetljava ali karkoli je pač v programu in naj tudi prisluhnejo še novim predlogom ali željam krajanov. Ne bo odveč, da ljudem povedo tudi to, da se vsota samoprispevka prikaže v dohodnini, kar bo lahko za marsikoga olajšava.
FRANC NOVAK,
KV delavec iz Zabrdja
Trenutno	sem	"na
čakanju" na Zavodu za zaposlovanje in se bom, če bo vse po sreči, čez dobro leto upokojil. Moram reči, da mi to kar odgovarja, saj moram še marsikaj postoriti doma, predvsem	pa	sem
mnenja, da naj se zaposlujejo mlajši, šolani ljudje. Skoraj 25 let sem kot kontrolor delal v novomeškem Revozu. Precej časa sem porabil za pot na delo. Menim, da sem si s 35 let
delovne dobe prislužil skromno pokojnino in ker sem po naravi skromen, bom s tem tudi zadovoljen.
Upam, da bom še naprej počel kaj koristnega za družino in družbo. Če sem že omenil skromno pokojnino, pa sem vseeno za samoprispevek. Nekoliko sem si ogledal program in mislim, da s sredstvi, pridobljenimi s samoprispevkom kaj več ni možno storiti. V tem programu je zajet tudi moj interes.
Bojim se, da bo v sami Mirni slabši rezultat referenduma, kot pa po vaseh, saj je bilo še vedno tako, da tisti, ki ima manj, prej obkroži "ZA".
Zaupam v novoizvoljeni Svet Krajevne skupnosti, saj so mladi, pametni ljudje, ponosem pa sem, da je predsednik iz moje vasi.
Le na to bi še spomnil, da bi bilo treba predlog o izgradnji vodovoda po vasi Praprotnica realizirati.
JOŽE PRAVNE,
v.d.direktorja tovarne "DANA" Mirna
Že antični Grki so poznali samoprispevek, seveda v nekoliko drugačni obliki. S skupnimi močmi, za skupni interes - izboljšanje in polepšanje širšega bivalnega prostora. Tako so opravili ogromno delo, saj so zgradili templje, svetišča, katerih sledovi se vidijo še danes. V teh akcijah niso sodelovali sužnji, pač pa samo svobodnjaki, ki so bili na opravljeno delo zelo ponosni. Radi so živeli v lepem okolju in glas o tem je šel v širni svet. Tako se je rojeval turizem in s tem še lepše življenje.
Naši predniki so s skupnimi močmi gradili marsikaj, med drugim tudi cerkve. Potrebna so bila ogromna odrekanja in veliki napori za dosego želenih ciljev, vendar so bili zadovoljni, saj so potešili svojega duha. V novejši zgodovini smo iz potreb in nujnosti gradili zadružne domove, avtoceste in še kaj. Seveda enotno in udarniško. Danes je nujno misliti na akcije, kako polepšati in modernizirati naše kraje in s tem življenje v njih. Poleg udobnejšega življenja bomo s tem dosegli tudi to, da bodo naši otroci in vnuki z veseljem ostali v teh krajih ter živeli in gradili naprej. Prenekateri pa se bodo z veseljem vračali, prišli bodo tudi drugi. Zaživel bo turizem. Zadovoljni in ponosni bomo na svoje delo.
Prav v tem vidim smisel življenja in zato sem tudi ZA
samoprispevek.
JOŽE ABINA,
samostojni podjetnik iz Gorenjske Gore
Vedno sem bil in sem za napredek, kar se mi zdi normalno in prav, saj le tako lahko pričakujemo izboljšanje	splošnega
standarda vseh ljudi v Krajevni	skupnosti,
oziroma v vsej državi. Pa vendar me rezultat referenduma skrbi. Čas za
tovrstne odločitve je namreč po mojem mnenju zelo nehvaležen. Če pogledam okrog sebe, vidim že v naši mali vasici kar nekaj mladih brezposelnih ljudi, na domovih ostajajo poleg njih pretežno starejši in že betežni. Kje dobiti nujen denar za preživetje? Ti ljudje se bodo težko odločili za prispevek, pa četudi za res nujne stvari. Res, vesel bi bil, če bi bili vsi krajani zadovoljni. Seveda niso, tudi tisti ne, ki so sproti in v celoti poravnavali dolgove do Krajevne skupnosti. Ti ljudje vedo, da marsikateri sosed ni v celoti poravnal računov, ki pa bi jih morala bolj doslednejša uprava Krajevne skupnosti od njih izterjati.
Morda je za to še čas in upam, da bi se za samoprispevek odločili vsi, ki so bili že prej za napredek, kar so dokazali z rednim plačilom obveznosti.
Ker me pa že sprašuješ, če sem za samoprispevek, lahko potrdim, da bom glasoval "ZA" in še nekaj: prepričan sem, da bo tudi moja žena prispevala glas "ZA".
S krajani se je pogovarjal: Dušan Zakrajšek
PETER PODOBNIK,
ravnatelj OŠ
Učenci - Osnovna šola Mirna sodi med srednje velike šole. Obiskuje jo 362 učencev, ki so razporejeni v 17 oddelkov. Ob rednih oddelkih so otroci vključeni še v dva oddelka podaljšanega bivanja.
Malo šolo obiskuje 44 otrok od teh jih je 16 vključenih v vrtec.
Dejavnosti - V šolskih prostorih poteka v dopoldanskem času pouk (obvezni predmetnik, dopolnilni in dodatni pouk interesnih dejavnosti); V popoldanskem času pa ure fakultativnega pouka, podaljšano bivanje, tečaji za učence, različne interesne dejavnosti, glasbena šola, šola za odrasle, rekreativne dejavnosti za odrasle ter različne prireditve.
Prostori - Pouk izvajamo v 18 prostorih, ki so primerni za pouk in v treh manjših prostorih (učilnica za računalništvo, učilnica za malo šolo, učilnica za gospodinjstvo), ki ne zadoščajo potrebam učencev ter v manši telovadnici.
Oddelka podaljšanega bivanja si delita prostor z 1 .c oz. 3.a razredom.
Potrebe - Že v sedanjih razmerah bi za normalno izvajanje šolskega programa potrebovali dve matični učilnici, učilnico za malo šolo, učilnici za podaljšano bivanje, večjo telovadnico in primernejšo knjižnico s čitalnico.
Ob prehodu na devetletko bomo ob že navedenih potrebah rabili v prvi fazi še eno učilnico.
Predlog za rešitev prostorskih težav - Mislim, da je edini način reševanja prostorskih problemov OŠ na Mirni način, ki si ga je zamislilo vodstvo KS Mirna. To je, da se vključi dogradnja šole v krajevni samoprispevek, da se pridobi sredstva občine in sredstva, ki jih za izgradnjo osnovnošolskega prostora namenja Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije.
Peter Podobnik ravnatelj OŠ Mirna
(nadaljevanje s strani 4)
PREIMENOVALI BOMO ULICE NA MIRNI
V Ur.l.RS, št. 50/96 je bil objavljen Odlok o preimenovanju ulic v naselju Mirna. Preimenujeta se Cesta
III.BAT.VDV v Glavno ulico in Ulica Zapadnodolenjskega odrega v Rožno ulico.
Hišne številke ostanejo nespremenjene. Območna
geodetska uprava iz Novega mesta, izpostava Trebnje pa izvede vse spremembe glede hišnih tablic in jih posreduje KS Mirna. Stroške izdelave hišnih tablic nosi občina Trebnje.
Vsi lastniki oz. uporabniki stavb bodo o izdelavi novih tablic prejeli obvestilo in jih namestili na objekte najpozneje v 30. dneh po prejemu obvestila.
Stroške v zvezi s spremembo podatkov osebnih dokumentov krijejo krajani sami.
OBVESTILA - OGLASI
ZA ČISTEJŠO IN BOLJ ZDRAVO MIRNO
Naftni derivati so lahko zelo velik onesnaževalec okolja, zato prosimo in opozarjamo vse krajane KS Mirna, da ne izpuščajo v kanalizacijo odpadnih olj, nafte in drugih naftnih derivatov. O tem nas je obvestil upravljalec čistilne naprave.
Hvala v imenu čistega okolja!
PARKIRANJE VOZIL
Krajane Mirne opozarjamo, da ne parkirajo svojih vozil na ulicah na voznem pasu, ker s tem ovirajo dostavna vozila, komunalce in osebne prevoze. Bliža se namreč zima, zato bodo zaradi takega početja še večje težave, saj bo pluženje ulic otežkočeno.
Cesta od križišča na Rojah li proti Rojam III in dalje proti bazenu je pravo dirkališče. Vljudno vas opozarjamo, tudi na tej cesti spoštujte prometni znak omejitve hitrosti 40 km/uro.
Opozarjamo podjetja in posameznike, da je javna snaga na Mirni urejena in da naj ne sežigajo plastike, saj se s tem ozračje močno onesnažuje.
CEPLJENJE PROTI GRIPI
Zdravstveni dom Trebnje izvaja cepljenje prod gripi od 9.10.96 dalje. Vse potrebne informacije dobite pri izbranem zdravniku ali na tel. številki:
47-024 Zdravstvena postaja Mirna 45-694 Zdravstveni dom Trebnje.
Direktorica:
Ana Bilbija, dipl.prav.
POROČILO O REALIZACIJI NALOG MINULEGA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
Minuli krajevni samoprispevek v Krajevni skupnosti Mirna se je izvajal v obdobju od 1.7.1989 do 30.6.1994.
Za vsakoletno izvedbo programa smo imeli na razpolago tri vire. Prvi vir so bila sredstva samoprispevka, ki smo jih prispevali vsi krajani z 2,5 odstotka od vseh svojih mesečnih prejemkov. Tako smo zbrali v peteih letih
81.885.740.00	sit. Drugi vir so bila dodatno zbrana sredstva v višini 40.807.440,00 sit, ki so jih prispevali krajani za posamezno konkretno akcijo. Tretji vir pa so bila sredstva podjetij, obrti in občinskega proračuna ter komunalno cestnega sklada in krediti v znesku
42.001.470.00	sit.
Z zadovoljstvom lahko rečemo, da smo zaradi pripravljenosti krajanov, predvsem v okoliških naseljih, presegli program skoraj za petdeset odstotkov.
V sami Mirni smo dodatno le uredili primarno kanalizacijo na desnem bregu. Zgrajen je bil novi most čez Zabrščico (pri Ponikvarju). Urejena je bila
povezovalna cesta Roje II - Roje HI, asfaltirane pa so bile tudi dovozne površine pri stanovanjskih blokih na Rojah. Po vseh območjih, kjer smo po programu rekonstruirali krajevne ali tudi lokalne (občinske) ceste, smo v večini položili tudi asfalt. Pri teh akcijah so svoje delo zelo dobro opravili gradbeni odbori. Le-tem se moramo, predvsem pa njihovim predsednikom, zahvaliti, da so akcije dobro uspele.
Končno je bil zgrajen tudi vodovod za Gorenjo vas. Prispevek krajanov je bil kar zajeten. Za uspešno akcijo je bila najbolj zaslužna predsednica gradbenega odbora ga.Irena Kurent in člani odbora.
Veliko pomoč in razumevanje nam je pri akciji nudil gospod župan Ciril Pungartnik in njegov strokovni sodelavec za komunalno-cestno področje Štefan Velečič. Uspšeno akcijo za zagotovitev pitne vode za naselja Stan in Debenec so krajani opravili pod vodstvom g.Branka Lokarja. Vodil pa je tudi akcijo za položitev asfalta, tako v samem naselju kot tudi na drugih relacijah.
Dobri organizatorji so bili pri posameznih akcijah tudi na drugih območjih: za Trbinc Jože Gracar, za Cirnik, Selško Goro in Ravne Franc Štepic in Ludvik Pravne, za Selo, Migolico, Migolsko Goro in Sajenice Srečko Križnik. V akcijah je sodelovalo še veliko drugih, opravičujem pa se, ker vseh poimensko ne navajam, vsi pa so bili prizadevni, da so bile posamezne akcije uspešno opravljene. Za vse to pa je bilo potrebno tudi kar veliko neposrednega in koordinativnega dela tudi v vodstvu in Svetu Krajevne skupnosti. Koordinacija je bila potrebna tako pri razreševanju predračunskih in strokovnih rešitev, predvsem pa pri zagotavljanju finančnih sredstev. To delo je uspešno opravljala ga.Justina Pančur.
Še nekaj pojasnil, zakaj nekatere naloge niso bile realizirane.
Pešmost preko reke Mirne. Le-ta bi moral biti postavljen ob glavnem mostu, da bi pešcem zagotovili večjo varnost. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dal soglasja k predvideni varianti, niti ni ponudil druge ustrezne rešitve.
K ureditvi kabelske televizije nismo pristopili, ker so raziskave strokovnjakov pokazale, da bi bila napeljava zelo draga. Zadnji izračuni so pokazali, da bi bila cena posameznega priključka okoli 125.000,00 sit. Pa tudi vzdrževanje bi bilo dokaj zahtevno.
Dokumentacije za napeljavo plinovoda v gospodinjstva nismo naročili, ker medkrajevni plinovd ni dosegel občine Trebnje.
Ob regionalni cesti v naselju Gomila nismo postavili za avtobusno postajališče nadstreška za čakajoče potnike. Predhodno je bilo potrebno urediti obojestransko postajališče za avtobuse. Ker se je že načrtovala rekonstrukcija regionalne ceste, smo predlagali, da se postajališča uredijo sočasno, ko se bodo opravljala
gradbena dela na rekonstrukciji ceste. V svojih predlogih smo bili uspešni, dela se že izvajajo.
Neurejen je ostal tudi most na cesti Brezovica-Ševnica. Po načrtu je to kar zahtevna naloga, tako strokovno kot finančno. Zaradi tega nismo uspeli zbrati sredstev za izvedbo del.
Na koncu svojega razmišljanja pa še tole: če ne bi bila pripravljenost krajanov za posamezno akcijo tako velika, ne bi dosegli takih rezultatov. Prav zaradi tega sem hvaležen vsem, ki so pomagali vleči voz v napredek, to
je krajanom, članom Sveta, odborom in njihovim predsednikom, kakor tudi ga.Pančurjev! za strokovno in administrativno-finančno delo, ne samo v tretjem samoprispevku, ampak za njeno 15-letno delo na Krajevni skupnosti.
Če koga nisem omenil, pa bi ga moral, se opravičujem. Tistim, ki so posamezne akcije skušali zavirati ali onemogočiti, pa naj bo oproščeno!
jože Tomažin
MLADI O SAMOPRISPEVKU
MOJ PROGRAM ZA SAMOPRISPEVEK
Najprej moram povedati, da je Mirna zame najleši kraj na zemeljski obli, kljub številnim črnim luknjam, ki bi se jih s skupnimi močmi dalo zakrpati.
Prva taka luknja so žabje toplice, kot jim pravimo mladi. Sicer pa govorim o mirenskem bazenu, ki propada in se v njem naseljujejo žabe. Velika škoda. Mislim, da bi vsak Mirenčan lahko dal kakšen tolar za bazen in se poleti raje kopal doma, namesto da kolovrati okrog po raznih toplicah in na veliko zapravlja denar.
Mladina hrepeni tudi po kinu, ki je bil na Mirni že v rosnih letih mojih staršev. Zdaj, leta 1996, pa nimamo nič. Kino bi bil lahko v domu TVD Partizan. Ah, bolje da ne omenim te nesrečne zgradbe. Groza, še klošarji ne bi hoteli prenočiti v njem.
Na zadnjo plat me vrže tudi, ko se spomnim na ceste in trim stezo, na kateri so včasih ljudje nabirali kondicijo, danes pa lahko tam nabiramo samo še klope in, če je dobra sezona, tudi jurčke. Vsi Mirenčani bi bili vitkejši in postavnejši, če bi uredili trim stezo, pokali bi od zdravja in kondicije, kajti lepo je telovaditi in tekati po gozdu. Vrtec, v katerem naj bi majhni otroci, naše največje bogastvo, preživljali dopoldneve, je pretesna zgradba, polna pasti. Otrok lahko pade skozi velikanska okna v visokem prvem nadstropju ali pa se zvrne po številnih stopnicah.
Na Mirni imamo super badmintonski klub, igralci pa se morajo voziti na treninge v Trebnje, ker je naša telovadnica premajhna.
Če začnemo računati, koliko časa in denarja pokurijo oni in njihovi starši za skoraj vsakodnevne prevoze, se nam lahko zvrti v glavi. Dekleta rada igramo rokomet in smo najboljše v občini, v naši telovadnici pa si prave rokometne igre ne moremo privoščiti.
Odvisne smo od naklonjenosti "vremenskih bogov".
Kaj mislite, kolikoratsmo letos lahko igrale na igrišču, ki ima prave dimenzije? Da o telovadbi sploh ne govorimo! Tudi po trije razredi se drenjamo v telovadnici in glavni učno-vzgojni cilj je: preživeti.
Tega, da smo imeli slovenščino že skoraj povsod, samo na wc-ju menda še ne, smo že kar navajeni, ne bi pa se branili novih učilnic.
Pravzaprav JIH NUJNO POTREBUJEMO!
Če pa bi se slučajno našel kakšen dobitek, bi bili veseli tudi glasbene šole.
Še marsikaj bode v oči in srce: mirenska skakalnica, to, da mladi nimamo prostora, kjer bi lahko z vrstniki preživljali dopoldneve.
Vem, da vse to pač stane. In ne malo denarja. Vendar se
splača vlagati v nas, saj na mladih svet stoji.
Edita Novak, 8.r.
NOVA TELOVADNICA IN "STARI UČITELJI"
Če bi imeli novo telovadnico,
bi se smejali,
ko bi se malčki igrali,
mi pa bi veseli bili,
ker bi lahko trenirali.
Vse bi boljše bilo z novo telovadnico.
Učitelji pa stari naj ostanejo!
Tomaž Gracar, 7.a
PRISLUHNITE NAM
Mirna, moj rojstni kraj, je lep kraj, posebno za ljudi, ki pridejo in odidejo. A če celo mladost preživiš na Mirni, si večkrat želiš, da bi živel kje drugje.
Mnogi se sprašujejo, le kaj neki mi manjka; prometa ni veliko, kraj je miren, a ravno to je za nas, mladostnike, nekaj najhujšega.
Imamo dom TVD Partizan in bazen, a kaj, ko se nihče od starejših ne spomni, da bi ju vsaj malo uredili. V TVD Partizanu bi bil lahko kino, ker nas je veliko takih, ki ne smemo pohajkovati po Mirni, v kino pa bi nas starši pustili, vsaj mene bi.
Poleti, ko ne greš na morje, plavati pa si želiš, greš lahko na bazen. Res ga imamo, a kdo si želi plavati s žabami in kačami in se veseli, če se zaplete v alge?!
Edino, kar je nam, mladim, v veselje med šolskim letom, so plesi, ki jih organiziramo osmošolci. Kam pa naj gremo med počitnicami? Sedimo doma na kavču in se bašemo s čokolado. Starši pa "jamrajo" nad nami.
Našo osnovno šolo pa tudi tarejo veliki problemi. Le kam spraviti vse otroke?
Res je, da šole preveč ne maram, če pa bi dogradili nekaj učilnic in naredili telovadnico, kakršno rabimo in kot se spodobi, bi bilo v njej precej prijetneje.
Tudi malčki se stiskajo v vrtcu. Ko sem jih zadnjič obiskala, bi me skoraj kap; povsod polno otrok, prostora pa nobenega. Vem, da je vrtec nekaj, česar sedaj še ne
potrebujem, čez leta pa bom morda ravno jaz v njem Morda je to res, kdo ve. Upam, da nas bodo odrasli kdaj zaman iskala mesto za svoje otroke.	le razumeli in nam prisluhnili, čeprav se bojim, da šele
Morda se zdijo komu stvari, ki sem jih naštela, smešne. takrat, ko bomo mi na njihovem mestu.
Odrasli bodo morda rekli: Kaj vam sploh manjka, ko smo
bili mi mladi, smo morali cene dneve delati, da pa bi ob	Vesna Možina, 8.razred
večerih kam šli, nam še na misel ni prišlo.
8.12.1996 * GLASUJMO ZA SAMOPRISPEVEK
ZBORI KRAJANOV
S predloženim programom vas želimo podrobno seznaniti in prisluhniti tudi vam tako, da bo predloženi osnutek postal skupni predlog nas vseh, ki tu
živimo.
Zbori se bodo zvrstili po naslednjem razporedu:
PETEK, 25.10.96 ob 18. uri ZA VOLILNO ENOTO 1, 2 in 3 MIRNA
V DOMU PARTIZAN MIRNA
SOBOTA, 26.10.96 ob 18. uri Sevnica, Škrjance, Gorenja vas in
Zagorica v Domu Gasilcev na Ševnici
ob 18. uri Zabrdje, Praprotnica, Stara Gora, pri Pavlu Jarcu v Zabrdju št. 15
ob 19. uri Brezovica in Gomila, pri Francu Kirmu na Brezovici št. 32
ob 19. uri Selo, Migolica, Selška Gora in Sajenice v Domu gasilcev Selo
ob 19. uri Stan in Debenec, pri Božu Sladiču, Stan št. 21
NEDELJA, 27.10.96 ob 9.uri	Glinek, Volčje Njive, v Domu gasilcev
Volčje Njive
ob 9. uri Cirnik, Selška Gora in Ravne pri Novak Martinu v zidanici
VABLJENI !
v	J
POGOVOR Z OBČINSKIM ŽUPANOM O NAŠEM REFERENDUMU
G.ŽUPAN, KAKO GLEDATE NA PREDLOG SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI O UVEDBI SAMOPRISPEVKA KRAJANOV? LAHKO KOMENTIRATE VSE TE POTREBE NAŠIH KRAJANOV, PRAVZAPRAV VAŠIH OBČANOV?
Dokler država z zakoni ne omogoči Občinskemu svetu možnost, da odredi za vse občane na nekem območju, kjer želijo uresničiti za vse prizadete koristno delo, sorazmeren delež prispevka k tej akciji, je uspeli referendum edini način, ki lahko odloči, da akcijo financirajo tudi tisti, ki za njo iz kakršnihkoli nagibov niso bili.
Že v stari Jugoslaviji so občine lahko izdajale odloke o sorazmernem prispevku občanov, če je bilo za tako zahtevo več kot 50 % ljudi. Tudi večina evropskih držav ima podobne zakone, saj ni nobena družba tako bogata, da bi v celoti finansirala vse dejavnosti, ki jih želijo ožje skupnosti. Razume se, da tudi naša država in še manj občina, ne moreta v večji meri pokrivati teh želja, oziroma potreb krajanov.
Dobro poznam razmere v naši občini in lahko trdim, da je v naših naseljih in krajevnih skupnostih cela vrsta perečih problemov, ki jih zaradi skromnih finančnih sredstev ne bodo mogli rešiti brez samoprispevkov.
G.PUNGARTNIK, SE VAM ZDI, DA SMO IMELI KRAJANI MIRNE SREČNO ROKO PRI IZBIRI KRAJEVNE VLADE? IN KAJ KS MIRNA PREDSTAVLJA V CELOTNI OBČINI?
Po številu krajanov je KS Mirna na drugem mestu (za KS Trebnje) in sem vedno, tako tudi danes, imel o KS izredno pozitivno osebno mnenje. Od spomladi leta 1959, ko so bile ustanovljene, je KS Mirna ena od najaktivnejših in je pred časom za to delo dobila tudi najvišje državno priznanje.
Menim, da je na demokratičnih volitvah Mirna dobila dober kader in da bo to s svojim delom tudi dokazalo. Ponudba referenduma je ena od kvalitet vodstva, ki se zaveda, da na ta način lahko krajani ogromno pridobijo.
KAKO PA SE VAM ZDI ZASTAVLJENI PROGRAM SVETA?
Vesel sem, da je v programu tudi urejanje bazena in okolice pod gradom. Ker je to problem širšega območja, obljubljam, da se bom kot župan z vsemi močmi trudil, da bo občinski proračun in država prispevala večji delež k ureditvi tega prepotrebnega rekereacijskega prostora. Še posebno je realizacija teh večletnih načrtov važna zato, ker so se socialne razmere družin v zadnjih mesecih tako poslabšale, da ne bo velikih možnosti dopustovanja na morju ali toplicah.
KRAJ MIRNA IMA OGROMNO SVOJIH PROBLEMOV. TUDI OBČINA NI IZPOLNILA VSEH OBLJUB, KI JIH JE DAJALA MIRNI. KAJ SEDAJ?
Kot župan se zavedam cestnih zagat kraja, kar pa počasi, pa vendarle urejamo. Tu je rekonstrukcija ceste, ki je v teku. Na Ministrstvu za promet smo naslovili zahtevo po obvoznici, saj ta cesta in krajani ne bodo zdržali vse bolj naraščajočega prometa. Vsak dan pelje skozi kraj preko 3500 vozil, to pa je nevzdržno. Še enkrat povdarjam, da bom v Občinskem svetu zastavil besedo za tak proračun občine, ki bo v podporo izvajalcem programa samoprispevkov KS.
Želim, da referendum uspe, saj to pomeni razrešitev številnih problemov KS Mirna in s tem tudi občine.
Z županom se je pogovarjal: Dušan Zakrajšek
Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna • Cesta VDV 28 • 8233 Mirna • S (068) 47-153, 47-707 • Naklada 1000 izvodov Tehnično uredil: Janez Zupan • Tisk: OTISK d.o.o., Trebnje • Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-850/96 - mb/sp z dne 9.10.1996 se plačuje za časopis Krajan 5% prometni davek od prometa proizvodov.