Poštnina plačana v gotovini izhaja v pondeljek in peiek popoldne. Stane mesečno Din 7-—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Dln Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po niožnosti. — V tekstnem deiu uvrščene notice s žtevilkami so plačljive. Stev. 84. Celje, pondeljek 19. oktobra 1931. IHI Leto XIII. Svečano odkritje spome- nika dr. Gregorju Žerjavu V nodcljo, due 18. oktobra do- poldne se je vršilo na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani svečano odkritje krasnega spomenika na gro- bu velikega narodnega voditelja dr. Gregorja Žerjava in njegove sopro- ge Milene. Nj. Vel. kralja je pri slo- vesnosti zastopal divizijonar general g. B. Ui.c, predsednika Vlade višji inspektor g. Radoslav Dunjic, vlado pa gg. ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Poleg veliko množice občinstva iz vse Slovenije ter zastop- nikov oblastov, uradov, korporacij in društev sta bila navzoča tudi sin in hčerka pokojnega dr. Žerjava in ostali sorodniki. Mestno občino celjr sko je zastopal g. dr. E. Kalan. Mod svečanostjo je krožilo nad pokopali- ščem in okolico letalo ljubljanskega Aerokluba. SveČanost je po igranju žalncga korala in petja žalostinke otvoril z lepim spominskim govorom g. mini- ster dr. Albert Kramer in odkril spo- menik. Nato so govorili naš praški poslanik g. dr. Prvislav Grisogono, starosta Jugoslovenske gasilske zve- ze g. Josip Turk, g. minister Ivan Pucelj, logaški župan g. Pupis v ime- nu kmetov in predstavnik našega de- lavstva g. Ravnik z Jesenic. Govor- niki so v vznešenih besedah podali prcgledno sliko velikoga dela in ne- minljivih zaslug dr. Žerjava. Po go- vorih je sledilo polaganje vencev na grobnico. Ko so pevei odpeli Prelov- čevo nagrobnico »Zadnje slovo«, je zopet spregovoril g. minister dr. Kra- mer in se spomnil velikega apostola Jugoslavije Janeza Evangelista Kre- ka, ki spi v bližnjem grobu večno spanje. Minister dr. Kramer je snel z groba dr. Žerjava venec in ga po- ložil na Krekov grob. Ta scena je napravila na vse navzoče silen vtis. Spomenik je po načrtu arh. Glanza izgotovila tvrdka Franjo Kunovar, kiparska dela pa je izvršil mladi akad. kipar Boris Kalin. Narod se je včeraj rta veličasten način oddolžil mamom nepozabnega dr. Gregorja Žerjava. DOMACE VESf I d Seja Zveze jugoslovenskih mest. V soboto 17. t. m. dopohine se je se- stal v magistrate posvetovalnici v Ljubljani poslovni odbor Zveze ju- goslovenskih mest ob udeležbi za- stopnikov mest iz vse države k seji, po kateri je bil od predsedstva izdan naslednji komunike: »Poslovui od- bor zveze mest kraljevine Jugoslavi- je je na svoji plenarni seji v Ljub- ljani 17. oktobra 1931 po zasliäanju zastopnikov vseb zastopanih mest in daljši razpravi o vseh vprašanjih glede na izvajanje največjega štede- nja v budžetiranju mestnih občin soglasno sklenil, da predloži pred- sedstvo zveze mest kr. vladi v imenu jugoslovenskih mest podrobno ute- meljene predloge o vseh vprašanjih finansiranja naših mest. V teh pred- logih bo med ostalim zveza obrazlo- žila svoja naziranja glede na pre- jemke mestnih uslužbencev in ne- izogibnost nujno reforme komunal- nih financ z neobhodno potrebo sko- rajšnjega uveljavljenja zakona o me- stih tcr sodobncga in socialno-pra- vičnega zakona o komunalnih finan- cah.« d Izpopolnitev zobnega ambulato- rija v OUZD v Ljubljani. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pričel v pondeljek 19. t. m. v svojem zobnem ambulatoriju z deli v zlatu (zlate plombe, zlate kro- ne i. dr.). Redne ordinacijske, ure za dela v zlatu so do preklica od 18. do 20. Gene posameznih del v zlatu bo- do slodečc: a) ploinba iz zlata Din 120.—, b) Logan oz. Davis krona Din 120.—, c) zlata krona Din 220.—, č) Richmond krona Din 300.—, d) pri zlatem mostu vsak polni člen Din 240.-—, e) zob na vijak v zlatu Din 200.—, f) vsaka zlata zapona Din CO. Vse podrobne informacije dobe člani urada in njihovi svojci v zobnem ambulatoriju (MiklošiČeva cesta, pritličje levo). d »7 dana radio«. Ilustriran tednik za radio, gledališče, kino, sport in soto. Iz»la je 3. številka tega izvrst- nega radijskega glasila s pestro vse- bino in nmogimi lepimi ilustracija- mi. Ta novi tednik toplo priporoča- mo. Stevilka ima 32 strani in stane 4 Din. Cotrtletna naroCnina znaša 45 Din, polletna 85 Din, letna pa 160 V 5. Popoldnelp I**** ^ »a Uva?°. 1 . r .*&<» Gre špehca tja s hcerko mlado. Vse delo njeno je končano, Perilo snažno je oprano. Kot sneg se v solncu je belilo — -~ To je storilo Albus-Milo. Varčne gospodinje že davno vedo, da je iz najboljših surovin pridelano Albus-Milo zelo izdatno, in da ga jo za veliko pranje veliko manj po- treba kot drugih takozvanih poceni mil, ki izhajajo iz neznanih virov. Ako ne kupujetc sami, temveč pošiljate nakupovat svojega nastavljenca, potem mu ne pozabite zabičati, da naj ne sprejme nobenega drugega mil a razun pristnega a»^k ^B^ ^^U^Kl/ ^B^ IRy ^^BBfe- ^^BvxM^BB^ ^KL wGfr mSr ^E^ dinarjev. List se naroča pri upravi v Zagrebu, Samoslanskn. 2/1. d Dva požara v Kaplji vasi pri Vranskem. V pondoljok 12. t. m. po- poldne je požar uničil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje posest- nika Franca Kobaletav Kaplji, v sre- do 14. t. m. zvečer pa je zgorelo v isti vasi gospodarsko poslopje po- sestnika Matije Pirnata p. d. Meteža. Očividno je obakrat zažgala zločin- ska roka. (1 Pri boleznih želodca, črevesja in presnnvljanja privede uporaba na- ravne »Franc Jožefove« grenčice pre- bavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška stro- kovnjaška izvedenja poudarjajo, da sc »Franc Jožefova« voda zlasti ko- ristno izkaže ]»-i Ijudeh, ki se malo gibljejo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskili trgovinah. d »Vezilja«. Ravnokar je izšla v Zagrebu 10. številka »Vezilje«, ilu- striranega mesečnika za ročna dela, s pi-ilogo z vzorci. List priporočamo vsem našim gospodinjam. Stane če- trtletno 30 Din in se naroča pri upra- vi »Vezilje«, Zagreb, Samostanska 2/1. d Dunajska vremenska napoved za torek 20. septembra: Mimogrede precej jasno, pozneje naraščanje za- padnih vetrov, ponovno pooblačenje, tem]>eratura se bo zaenkrat le malo izpremenila. AH ste si že nabavili roman „BRATA GORDEJEVA", ki je izšel v naši založbi? Cena 12 dinarjev. LAFCADIO HEARN: Nagao in O-Tei (Japonska povest.) Ze dolgo je tega. V mestu Niigata, 7 provinci Ečizen, je živel inoz z lmenom Nagao Cosei. Bil je zdravnikov sin in se je pri- pravljal za poklic svojega očeta. Že od rane mlaclosti je bil zaročen z de- klico, ki se je zvala O-Tei. Bila je höerka nekega očetovega prijatelja in obo rodbini sta sc bili zmenili, da sc bo vräiia poroka takoj, čim bo Na- ÄS rv,oje stud«e- a izka*ai° se je, aa je biia o-Toi «mi i ja; v njenom petna? i ga ZClraV" mora umreti, in želola je, naj ide Nagao k njej, da bi mu rekia Zbo- gom. Ko je klečal poleg nje, mu je rekia: »Nagao-Sama, moj zaročcnec, ob- ljubljena sva drug drugemu že od najine otroške dobe; ob koncu tega leta bi se morala poročiti. Sedaj pa j moram umreti, — cdino bogovi vedo, kaj jezanaju najboljše. Če bi mogla živeti še nekaj let, bi vam bila edino v nomir in žalost. S tern slabotnim ie- lesom bi ti ne mogla biti dobra že- na. Zato pa, Co bi si želela živeti da- lje radi tebe, bi to vendar bila zelo cgoistična želja. Pripravljena sem na smrt in hotela bi, da mi obljubiš, da se ne boš žalostil... Razen tega — mislim, da se bova zopet srečala.« »Go'tovo se bova zopet srečala,« je resno odgovoril Nagao, »in v raju ne bo ne žalosti ne ločitve.« »Ne. ne!« je rokla mehko, »nisem mislila raja. Verujem, da nama je sojeno srečanje še na tej zeinlji, — čeprav me bodo jutri pokopali.« Nagao' jo jc Cudoma gledal in je videl, da se ona smehlja njegovemu začudenju. Nadaljevala je s svojim ljubkim, sanjavim glasom: »Da, mislim na tern svetu, v tvo^- jem lastnem, sedanjem življenju, Na- gao-Sama,. .. pod pogojem seveda, da ti tako želiš. Edino, da se naj to zgodi, se moram zato izno'va roditi deklica in zrasti do žene. Tako dol- ö'o boš moral čakati. Petnajst — šest- najst let, to je mnogo časa... vendar, ti moj zaročeni sopro'g, saj ti je gele devetnajst let.« V skrbi, da bi ji olajSal zadnje tre- nutke, je odgovoril Nagao nežno: »Nevesta, na to Cakati bi mi ne bi- la tolika radost kakor dolžnost. Ob- ljubljcna sva drug drugemu za dobo sedmih življenj.« »A ti dvomiš?« je vprašala ona in mu gledal a v obraz. »Ljubica,« je odgovoril, »dvomim, da te bom mogel spoznati v drugem telesu in pod drugim imenom, — ra- zen, če mi moreš povedati kakšen znak, ali dati znamenje.« »Tega ne mo'rem,1« je rekia. »Edino bogovi in budhc vedo, kje in kako se bova srečala. A sigurna sem — zelo, zelo sigurna — da se bom mo- gla vrniti k tebi, če me boš le hotel sprejeti. .. Misli na moje besede!« * Nohala je in zaprla oči. Bila je mrtva. Nagao je iskreno ljubil O-Tei in njegova žalost je bila globoka. Imel je posmrtno tablico z njenim zokum- jo*), ki jo je postavil v svoj butsu- dan**) in je vsak dan pred njo da- l-oval. Mnogo je razmišljal o Cudnih stvareh, ki mu jili je bila rekia O- Tei prav pred smrt jo. Ker je upal, *) Budhistični izraz zokumjo po- meni osebno ime, ime, ki ga je ime- la živa dseba. Nasprotno pa so kaim- jo ali homjo religijozni nazivi, ki jih dobiva človek šcle po smrti in jih napišejb na grob ter na posmrtno tablico v tcmplju verske občine. **) Domače budhistično' svetišče. tla bo ugajalo njenemu duhu, jo na- pisal resno zaobljubo, da jo bo poro- čil, če se bo kedaj mogla vrniti k njemu v drugem telesu. To pisano zaobljubo je zapečatil s svojim peča- tom in jo položil v butsudan poleg O-Teiine posmrtne tablice. Nagao je bil edini sin in zato je bilo vseeno potrebno, da se oženi. Kmalu je bil dolžan ukloniti se že- ljam svoje rodbine in je moral spre- jeti ženo, izbrano od očeta. Po svoji poroki je tudi nadalje po'stavljal da- ritve pred O-Teiino tablico in vsik- dar se je je spominjal v ljubezni. A postopoma je njena slika v njego- vein duliu zatemnela, tako kakor sa- nje, ki se dado le go težko priklicati v spomin. In leta so tekla. V teh letih so ga zadele mnoge ne- sroöe. Stariši so mu umrli, — nato še žena in edini otrok; tako da je bil sam na svetu. Ostavil je svojo zapu- ščeno hišo in se podal na dolgo po- tovanje, ker je upal, da bo tako po- zabil svoje tegobe in težave. Na potovanju je prižel nekoč v Ikao, gorsko vas, ki je še vedno da- lcč znana radi toplih izvirov in zelo lepe okolice. Ustavil se je v vaški goslilni. Prišla je mlada deklica, da bi mu stregla, in čim ji je pogledal Stran 2. »Nova Doba« 19. X. 1931. Štev. 84. Celje in okolica c Razstava ročnih del in slik. V torek 20. t m. dopoldne bo v Celj- skem domu otvorjena velika razsta- va 2000 divnih ročnih del iz Jugosla- vije in razstava slik akademskih sli- karjev, ki prcdočujejo lepoto jugo- slovenske zernlje. V razstavni dvo- rani se bodo vršila tudi predavanja za sole. Obisk razstave toplo pripo- ročamo. c Redni letni občni zbor Glasbene Ma tic e v Celju bo drevi ob osmih v prostorih Glasbene Matice na Slom- škovem trgu. V slučaju nesklepčno- sti se bo vršil občni zbor istotam eno uro kasneje ob vsaki udoležbi. c Občni zbor Kola jugoslovanskih sester v Celju se vrši v sredo 4. no- vcmbra ob pol 8. zvečer v mali dvo- rani Narodnega doma. V slučaju ne- zadostne udeležbe se vrši občni zbor Uro pozneje pri vsakem številu. c Hišnim posestnikom v Celju in okclici. Vsi hišni posestniki v Celju in okolici se opozarjajo, da morajo napoved radi hišnega donosa (na- jemnine) pravočasno, to je vsaj do 31. oktobra pri davčnem uradu v Ce- lju napovedati in vložiti, da se izog- nejo kazni. Napovedne pole se dobi- jo v trafiki Perovšek (hotel »Beli vol«) — Društvo hišnih posestnikov. c Poroka. V soboto 17. t. m. se je v Celju poročil letalski poročnik gosp. Franc Jereb, najstarejši sin župana in notarja g. Rada Jereba v Konji- cah, z gdč; Olgo Božičevo,' hčerko odvetnika g. dr. Antona Božiča v Ce- lju. Mlademu paru iskreno čestita- mo! c 70-letnica zavedne matere. Dne 15. t. m. je praznovala ga. Terezija Grobelnikova v Celju 70-letnico svo- jega življenja. Rodila se je 15. okto- bra 1861. v Grižah pri Žalcu kot hči posestnika Jelovška, p. d. Furina. Pr- va njena sestra se je poročila z ljub- ljanskim zdravnikom dr. Kaplom, druga je ostala doma, jubilantka pa je odšla v svet in se poročila pozneje s sedaj že pokojnim Mihom Grobel- nikom iz Arje vasi pri Petrovčah, k-i je bil ninogo let upravitelj Ježovni- kove graščine in pozneje užitninski revident. Ga. Grobelnikova je rodila svojemu možu 8 otrok, od katerih je živih 6, ki so vsi narodno zavedni, vneti Sokoli in iskreni Jugosloveni. Davorin je upokojen poštar, Gustav višji revident pri celjskem mestnem knjigovodstvu, Zinka je poštna urad- nica v Celju, Tone je uradnik Celjske posojilnice, Minka gospodinji doma, Riko pa je lastnik dveh modemih frizerskih salonov v Celju. Vzorni materi in narodnjakinji iskreno če- stitamo k jubileju in ji želimo še < mnogo let sreče v krogu njenih ljub- J ljcnih otrok. i c Strašna smrt v gorečeni poslop- ju. Kakor znano, je 0. t. m. na Gorici pri Celju velik požar uničil sedem poslopij posestnikov Veternika in Mirnika. Ljudje so začeli trditi, da je požar zanetil 22-letni Veternikov sin Alojzij, ki je od takrat izginil. Ko so v petek 16. t. m,. dopoldne či- stili pogorišče, so ljudje na svojo grozo našli v napol zgorelem senu pod zoglenelimi tramovi Veterniko- vega gospodarskega poslopja, kjer je požar nastal, ostanke zogleneloga moškega trupla, ki so tehtali komaj 4 kg. Po električni žepni svetiljki, ki je ležala poleg trupla, so ugotovili, da. grc za truplo Veternikovega sina, ki je menda zažgal očetovo gospodar- sko poslopje in zgorel v njem, ker se ni mogel več rešiti iz plamenov. Ne- katri domnevajo, da je mladi Veter- nik izvršil samomor. c Snirtna nesreča na železnici. V pondeljek 19. t m. zjutraj je neki vlak podrl 26-letnega progovnega de- lavca Ivana Plahuto iz Širja pri Zi- danem mostu med delom na progi na tla. Plahuta je dobil težko po- škodbo na tilniku. Celjski rešilni av- to je prepeljal ponesrečenca v celj- sko bolnico, kjer je še dopoldne pod- legel poškodbi, ne da bi se bil pred smrtjo zavedel. c Samomor v zaporu. V pondeljek 19. t. m. zjutraj se je v zaporih celj- skega okrožnega sodišča obesil 65- letni delavec in bivši posestnik Ant. Bobnar iz Trnovelj, ki je bil v zaporu zaradi beračcnja in nevarne grožnje. Bobnar se je obesil z motvozom, ki mu je služil kot trak za čevlje. V isti celici je bil še berač Josip Pečen, ki se je tudi hotel obesiti. Njegovo na- mero pa so pravočasno prcprečili. c Iz vojaške službe. Sanitetni po- ročnik dr. Svctozar Jovanovic je pri- deljen na službovanje 39. pešpolku v Celju. c Nagradno streljanje celjske sa- vezne strelske družine bo v nedeljo' 25. oktobra od 9. dopoldne na vojaš- kem strelišču v Pečovniku. Strelja- nje se vrši v dveh skupinah. V prvi skupini tekniujeta družini iz Štor in Celja za medsebojno prvenstvo. Ta tekma utegne biti nadvse zanimiva. Znano je, da ima štorska družina ja- ko dobre strelce, vendar tudi Celjanv ne zaostajajo. Streljalo se bo z vo-' jaškimi puškami in je vsled tega streljanje ostro. Program bo objav- ljen še pred nedeljo. c Polovična vožnja za člane SPD. Direkcija državnih železnic v Ljub- ljani je izclala slcdeči popravek k od- loku, ki se nanaša na železniške ugodnosti: »Legitimacije onih čla- nov, ki se poslužujejo ugodnosti po- lovičnih voženj v skupinah po 6 oseb, morajo biti vidirane od direkcije dr- žavnih železnic. To se bo vršilo na isti naCin kakor svojčas pri trikrat- ni polovični vožnji.« Člani, ki žele 1ADNJE NOVOSTI češkega in angleškega blaga za obleke in plašče od priproste do najfinejše kvalitete. Kupite vedno le okusno in dobro, ker to je štedljivo. — Priporoca se , " Anton Brumec manufakturna in modna trgovina „Pri Antonu", Celje, Gosposka ul. 2 v obraz, je začutil, da mu srco bije, kakor mu ni bilo nikdar poprej. Ta- ko čudežno je izgledala kakor O-Tei, da se je ščipal, uverjajoč se, da ne sanja. Ko je prihajala in odhajala, — donašala jedi in ognja ali priprav- ljala sobo za gosta, — vsaka kretnja in drža je zbudila v njem dražesten spomin na deklico, s katero je bil za- ročen v mladosti. Ogovoril jo je in čul njen m.ehki, jasni glas, katerega milina ga je navdajala z žalostjo pre- teklih dni. Čudil se je in jo vprašal: »Starejša sestra, tako si podobna osebi, ki sem jo' zdavnaj poznal, da sem bil propaden, ko si prvič prišla v to sobo. Oprosti mi torej, če te vprašam, kje je tvoj rojstni kraj in kako se imenuješ?« Takoj mu je odgovorila z nepozab- nim glasom pokojnice: »Imo mi je O-Tci in ti si Nagao Cosei iz Ečiga, moj zaroCeni soprog. Pred scdcmnajstimi leti sem umrla v Niigati; tedaj si napravil pismo, da me boš poročil, če se bom kedaj mogla vrniti na to zemljo in v žen- skem telesu. Zapečatil si pismo s svojim pečatom in ga položil v but- sudan poleg'tablice, na kateri je na- pisano moje ime. In zato sem se vr- nila...« Ko je bila izrekla te zadnje bese- de, se je zgrudila v omedlevici, Nagao jo je vzel za ženo in zakon je bil srečen. A nikdar pozneje se ni mogla zmisliti, kaj mu je bila odgo- vorila takrat v vasi Ikao, niti se ni spominjala ničesar iz svojega prejš- njega življenja. Spomin na prejšnje rojstvo — mistično vžgan v trenut- ku svidenja — je iznova zatemnel in tako je poslej tudi ostalo. (Iz angleščine — Fir.) Da-li bo lepa, ko bo dorastla ? to jc odvisno od vas, cenjena dama, da bo vaš mali, lepi dojcnček nckoč velika, lepa doklica. Naj se mnogo solnči in sportno udej- stvuje, glavno pažnjo pa polagaj- te njegovi koži. Uporabljajte za njegovo kopelj Pal- mira-Baby milo, da bo njegova nežna koža tudi taka ostala. Kozmetika dojenčkov se začne s Pal- mira-milom. Prihodnji teden izide začetek senzacijonalnega detek- tivskega romana BOJ V MEGLI (BASKERVILLSKI PES) enega najboljših del slavnega angleš- kega pisatelja SIRA CONANA DOYLA še danes najbolj Čitanega avtorja Štcvilnih detektivskih romanov. V tern romanu nam slika pisatelj usodo mladega angleškega plemiča, ki mu neprestano grozi skriti sovraž- nik, zahrbtni morilec. Povest je prepletena z razburljivi- mi prizori, ki se odigravajo v velikem močvirju, kjer preži smrt in strati fantastična pošast — ogromen pes, ki mu ljudje pripisujejo nadnaravno moč. Zanka morilca se stiska okrog vra- tu mladega plemiča, potem pride slavni detektiv SHERLOCK HOLMES in — ? Kaj? To vain bo povedala „NOVA DOBA" izrabljati gornjo ugodnost, naj pri- nes(3jo svojc legitimacije blagajniku Savinjske podružnice SPD v Celju g. Filipu Vrtovcu na Kralja Petra ccsti. Slike in legitimacije morajo člani lastnoročno podpisati. c Savinjska podružnica SPD raz- pisuje službo pisarniškega uradnika, mlajšo moč, ki ima veselje do planinstva in zna vsaj ne- kn.j knjigovodstva, korespondence in ekonomije. Služba je stalna in za tu- rista (po možnosti tudi smučarja) ugodna in prijetna. Ponudbe je po- slati na podružnico do 15. novembra. Osebne intervencije se odklanjajo. c Opozorilo optantom! Vse optan- te opozarjamo, da po zakonu o opro- stitvi od plačila taks na pogodbe o kupu in prodaji posestev, ki jili ku- pijo optanti in osebe, ki uživajo ugodnosti optantov, objavljenem v št. 61. »Službenega lista« z dne 8. ok- tobra 1931., mine 24. oktobra t. 1. čas, ko lahko optanti prosijo za povračilo kupno prodajne takse. To velja le za pogodbe, ki so bile sklenjene pred 15. fobruarjem t. 1. c Sport v nedeljo. Prvenstvena no- gometna tckma, ki bi se bila morala vršiti v nedeljo 18. t. m. popoldne na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« med SK Celjem in SK Olimpom, je bila preložena na nedeljo 25. t. m. popoldne, ker se SK Olimp ni stri- njal z določitvijo sodnika. V prven- stveni nogometni tekmi v Mariboru je mariborski SK Železničar porazil celjske Atletike v razmerju 5 : 3 (1 : 1). c Pregled motornih vozil in šofer- ski izpiti za mesto Celje in ves celj- ski srez se bodo pričeli v četrtek 22. t. m. ob pol 9. dopoldne pred mestnim magistratom. c Smrtna kosa. V petek 16. t. m. je umrla v Celju (Gosposka ulica 13) zasebnica ga. Neža Bandekova v sta- rosti 77 let, v soboto 17. t. m- je 'umr- la v Liscah 5 pri Celju v starosti 63 let zasebnica ga. Laura Klobučarje- va, roj. Atzlerjeva, mati dentista g. R. Klobučarja v Celju, v nedeljo 18. t. m. pa je umrla Za gradom 80 pri Celju 79-letna zasebnica Jera Ober- žanova. V celjski bolnici je umrl v soboto 17. t. m. 58-letni brezposelni mizar Anton Hrovat od Sv. Primoža pri St. Juriju ob juž. žel., v nedeljo 18. t. m. pa 56-letna posestnikova že- na Terezija Mirnikova z Lopate. N. p. v m.! c Nesreči kolesarja in motociklista. V pctck IG. t m. popoldne je celjski rešilni avtomobil prij)eljal 10-letnega Otona Faktor j a, sina pisarniškega sluge ;iz Sp'. Hudinje.. Faktor se je vo- zil s kolesom po državni cesti v Sp. Hudinji in se ponesrečil. Ne ve pa, ali je padel sam, ali se je kdo zadel vanj. Deček je dobil lažji pretres možganov in obtolčenine na obrazu. — V nedeljo 18. t. m. ob 12.30 je trčil 22-letni Franc Lednik iz Čreta, trgov- ski pomočnik pri tvrdki P. Majdič v Celju, med vožnjo iz Levca v Celje z motornim kolesom na cesti blizu Joštovega mlina v Medlogu v nekega kolesarja. Lednik je padel na kup gramoza in se poškodoval na obrazu in kolenu. ttešilni avtomobil ga je prepeljal v celjsko bolnico. Radio aparati znamke Tetefu tke« stalno v zalogi i pri tvrdki Anton Lečnik, Celje Glavni trg V razni izpeljavi od 3600"- D,n naprej v dvanajstih mesečnih obrokih. c Dva napada z nožem. Ko se je vračal 20-letni Maks Flis iz Škofje vasi, delavec v Westnovi tovarni, v nedeljo 18. t. m. okrog 23. domov, ga je na državni cesti štiri minute od Janžekovičeve gostilne v smeri proti Škofji vasi v nekem prepiru napadel Anton Samec z Lahovne z nožem in ga občutno ranil na glavi. Flisa so propel j ali z rešilnim avtomobil om v celjsko bolnico. — 27-letnega Ivana Kvasa iz Medloga, tesarja v komični Slabi zobje kvarijo majlopši obraz. Neprijoton duh ust je zoprn. Obc hibi odstrnnfte ?.o z enkratno vporabo krasno osvcžujočc Chloroilont-past.fi. Zobjc dobijo krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo, ki stane Din 8,— Velika tuba stane Din 13.— Dobiva se povsocL Štev. 84. »Nova Doba« 19. X. 1931. Stran 3. tovarni, je v nedeljo 18. t, m. na Ljub- ljanski cesti pred novo pravoslavno cerkvijo napadel neznan moški in ga z nožem vrezal v desno dlan in za- pestje. Tudi Kvas se zdravi v celjski bolnici. c Usoden padec. 70-letna prevžit- karica Marija Pozničeva iz Poljan pri Rečici ob Savinji je 15. t. m. padla doma po stopnicah in si zlomila levo nogo. Pozničevo so prepcljali v celj- sko bolnico. c Plesne vaje »Svobode« se vršijo vsako nedeljo ob 8. zvečer v Celj- skem domu. c Napa kožne zimske rokavice pri Kramar & Mislej, Cclje. 703 Koncert orkestra kraljeve garde v Celju CELJE, 19. oktobra. Orkester kraljeve garde iz Beogra- da je priredil sinoči v veliki dvora- ni Celjskega doma simfonični kon- cert, ki je v vsakem oziru uspel. Koncert je bil zelo dobro obiskan, mcd poslušalci je bilo tudi mnogo gostov iz drugih krajev. Orkester Šteje okrog 70 prvovrstnih godbeni- kov, je izvrstno vigran, izenačen in diseipliniran. Godala in pihala so dovršena, trobila pa so včasih za ma- lenkost premočna. Dirigent višji ka- pelnik polkovnik g. Pokorny obvla- duje veliki simfonski korpus v vsch podrobnostih. Pod njegovo taktirko zveni orkester virtuozno, precizno in pol no. VeliCastno je zvenela predigra k Wagnerjevim »Mojstrom pevcem no- rimberškim«. SvencLsenova simfoni- ja v d-duru ni posebno značilna, a je orkester napravil iz nje vse, kar je bilo mogoče. Jakob Gotovac je pre- žel svojo suito »Dubravko-« z jugo- slovensko folkloro, motivi so sijajno izvedeni in zelo efektno instrurnen- tirani. Orkester je zaigral suito zelo efektno, ravno tako tudi Saint-Saen- sov mogočni »Danse macabre« in Cajkovskega suito »Casse-Noisette« s svojimi značilnimi plesi. Spored je zaključila Biničkcga, romantična Uvertura »Ekvinokcij«. Občinstvo je po vsaki točki burno ¦ aklamiralo dirigenta in orkester. Ce- lje je doživelo simfonični koncert, kakor ga menda še ni bilo v Celju. Občinstvo je ta glasbeni dogodek kvi- tiralo z dobrim obiskom, ki pomeni lep uvod v novo koncertno sezono. rP Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Torek 20. oktobra ob 20.: »Kralj na Betajnovi«. Otvoritvena predstava v novi sezoni. Gostovanje ljubljan- skega Narodnega gledališča. * »Kralj na Betajnovi« v celjskem gledališču. Kakor smo že javili, bo otvorjena nova sezona Mestnega gle- dališCa v Celju v torek 20. t. m. ob 20. z gostovanjem Narodnega gleda- lišča v Ljubljani, ki bo uprizorilo Cankarjovo dramo v 3 dej. »Kralj na betajnovi« v novi moderni režiji g. C. Debevca.. Zasedba ulog je prvo- vrstna. Imena Marija Vera, Šaričeva, M. Danilova, Levar, Kralj, Cesar, Da- nes in C. Dcbevec jamčijo za resni- Čen umetniSki užitek. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni Go- ričar & Le.skovšck. Opozarjamo ob- Sinslvo, da si pravoCasno preskrbi vstopnice. Pogodil je misH Znameniti čarovnik Belachi je po konCani predstavi zapustil üvorano Pri izhodu je Belachi izroCil vratar- ju napitnino. Ves začuden je gledal vratar od svoje roke, v katcri je dr- Žal napitnino, na znamenitega Ca- rovnika in je konCno vzkliknil: »Res zna misil uganiti!1« Belachi je dal | namreč v svoji raztresenosti vratar- > ju eno Aspirin tableto, katere je ved- j no nosil s seboj, in lahko si pred- stavljamo začudenje, če zvemo, da so ga ravno mučile revmatične bo- lečine. Uboj v Sp. Hudinji V soboto 17. t. m. od 9. do '/AI. do- poldne se je vršila v bivši porotni dvorani okrožnega sodišča v Celju razprava proti 48-letnemu čevljarju Karlu Blakšiču, stanujočemu v Ga- berju, Cesta na Dobrovo IG, očetu 9 večinoma nepreskrbljenih otrok, ki je v nedeljo 20. septembra t. 1. okrog J-2I2. ponoči na državni cesti pred hiso g. Omladiča v Sp. Hudinji pri Celju zaklal 24-letnega Dominika Ha- bernika, dninarja pri stavbeniku g. K. Golograncu v Gaber ju. Senatu je predsedoval s. ap. s. Le- vičnik, votanta sta bila s. o. s. Kom- para in Detiček, javno obtožbo je za- stopal drž. tožilec dr. Rus, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Rajh. V nedeljo 20. septembra zvečer sta sedela Blakšič in Habernik vsak s svojo družbo v gostilni g. Lebiča v Sp. Hudinji. Po policijski uri ob 23. sta obe družbi zapustili gostilno. Na cesti so se začeli nekateri prepirati. V prepiru je Habernik prisolil Blak- šiču klofuto. Blakšič je nato izvlekel iz žepa mal nož in ga zabodel Ha- berniku v vrat tik nad ključnico s tako silo, da je prerezal žilo odvod- nico. Habernik se je takoj zgrudil in kmalu izkrvavel. Blakšič je priznal dejanje, a se je zagovarjal s silobra- nom. Blakšič, ki je že desetkrat pred- kaznovan, je bil z ozirom na olajšal- ne okolnosü obsojen le na 15 mese- ccv težke ječe in na izgubo častnih pravic za 3 l&ta. Pripor in preisko- valni zapor od 21. septembra zjutraj dalje se rau šteje v kazen. Blakšič je kazen sprcjel. Glasovi iz občinstva In še enkrat celjska filharmonija V obeh zadnjih številkah »Nove Dobe« se jo na iem mestu razprav- ljalo o veleaktualnem problemu ustanovitve celjskega filharmonič- nega orkestra. Gospoda I. K. S. in D. B. sta obja- vila vsak po en zanimiv članek. Ce seštejemo vse, kar sta povedala tako v vrstah kakor med vrsticami, pri- demo do zaključka, da sta si oba go- spoda edina v sledečih točkah: 1. Da bi bil filharmonični orkester za Celje velikega pomena. 2. Da je sploh Skandal, da takšne- ga orkestra dosedaj še nimamo in sicer ker 3. je na razpolago dovolj muzikov, kar so dokazali koncerti, za katere se je moštvo zbralo kar na hitro, nato pa se še dobro postavilo! Da se je moštvo po koncertih zopet razšlo na vse štiri vetrove, je žalostno, ne da se pa tajiti, da to moštvo eksisti- ra. Vse te izjave podpišem tudi jaz. Scdaj poglejmo točke, v katerih si oba gospoda nasprotujeta. Gospod I. K. S. hoče gojiti resno sinfonsko in orkestralno glasbo in v ta namen kliče idealiste na plan. Pravi, da je Celje kratkomalo pre- niajhno, da bi moglo vzdrževati svoj kader poklicnih muzikov. Gospod D. B. pa trdi: Vezati god- benike v tak korpus (sinfonični or- kester) je nemogoče, če se ne nudi veCini godbenikov tu in tarn malen- kostna gmotna dobrina. In dalje: Celjan hoče orkestralno institucijo, ki mu bo nudila poleg sinfonije tudi družabno glasbo. Torej je diferenca obeh gospodov Clankarjev edLno v materijelnem po- gledu. Materijelna stran vprašanja se da niorda izraziti prav na kratko tako- le: Orkestralno društvo vsekaJtor ne bo mnogo neslo, nekateri bi radi iz nje- ga kovali kapital, vendar je uspeh malo dvomljiv. Ce sem gospoda D. B. prav razumel, je inielo celjsko godbono društvo vkljub upoštevanju družabne glasbe 5.5000 Din deficita. NOVA KONFEKCIJA posebno za šolarje! Reklamne cene pri tvrdki FRANC KOLBEZEN Celje, Prešernova ulica 3. Ne gre za en koncert, temveC za končno slanje blagajne. In rezultat, kakršnega si danes jaz sam zamišljam? Sinfonični orkester bi vsekakor moi'al stopiti v življenje kot orkester amaterjev. (Dovolj jih je, oba pisca soglašaia.) Vsekakor sinfonični orkester ne bi mogel ži- veti samostojno in iz lastnih sred- stev. Mogoče bi se nekateri člani udejstvovali razen pri sinfonični glasbi tudi pri plesni. Nikdo jim tega ne bo branil. Jedro orkestra pa bi morali vse- kakor tvoriti ljudje, ki jim je edino do glasbe in ki se eventualno tudi odrečejo materijelni koristi koncer- ta — baš kakor v Ljubljani pri ma- tičnem orkestru, kjer dela pretežna večina godbenikov brezplačno. In to je v Ljubljani! Brez tega pri nas v Sloveniji paß za enkrat še ne gre. Če bi si nekateri člani orkestra iskali zaslužka s pies no glasbo — svobod- na; jim pot in obilo sreče! Vsekakor se pa ta stvar ne bo dala oživotvoriti brez neke porcije idealizma, čeprav nikakor ni nemogoče, da bo tudi sa- ma pozneje kaj nesla, — zopet baš kakor matični orkester v Ljubljani; ki mora del svojih godbenikov pla- čati. Cudim se, da toži gospod D. B., češ, nimaino dirigenta. Mislim, da ni tre- ba daleč iskati sposobnega voditelja orkestra, ne drugod, ne izven Celja! Torej taka je ta reč. Muziki so lu, dirigent je tu, samo skupaj je treba stopiti in se zmeniti. In končno. Čemu velik sinfonični zbor? AH ne bi za enkrat zadostoval majhen salonski orkester? Postavim: 8 vijolin, vmes vijola, 1 čelo, 1 bas, 1 klavir, 1 flavta, 1 trobenta, 1 po- zavna in tolkala. Clovek, ki se je učil računstva, bo i/. to postavke z lahkoto sklepal, da je treba za enkrat 15 mož, in teh, pri rnoji veri, se no manjka! Poznam godbenike, ki bi hoteli. Ce bi pa že bilo vse narobe, bi lah- ko nadomestili pihala s harmoni- jem. Take male orkestre, ki pa so vendar že nckaj, najdemo vsepovsod v Slovoniji. Imajo jih že zakotni kraji, ne pa mesto kakor Celje, ki sploh niina nič. Glavno je, da je jedro tu, ostalo se že najdo. In končno. Dobrote orkestra se ne meri po množici sodelujočih, temveč po kakovosti izvajanja. Ne kvantite- ta, kvaliteta odloča! Dovolj: Vsi, ki jim je kaj do glas- be, naj storijo kakor jaz, ki stavljam sedaj sebe in svoj instrument na raz- polago. Naprej! Možje skupaj! B. R. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 19., torek 20. in sreda 21. oktobra: »Ka- rijera male Dolly«. 100% zvočni vele- film s petjem in ]>lesi. V glavnih ulo- gali Dolly Haas, Alfred Abel in Kurt Gereon. Režija: Anatol Litwak. Glas- ba: Nelson, Strasser, Schmidt-Gent- ner. Ritmika in plesi: E. Matray. — Cotrtek 22. in petek 23. oktobra: »Kri- la v plamenu«. Veličastna letal ska drama v 0 dejanjih. Nem film. V glavnih ulogah pes Ranger, nasled- nik Rin-Tin-Tina in slovita avijati- ka Jack Luden in William Hum- phrey. Vstopnina znižana. Predstave vsak delavnik ob K>9. zvečer. Rezer- virajte si vstopnice telefonično na št. 270. — Pri obeh programih kot predigra zvočna enodejanka. Ne kup ijte nič dokle - «i ne ogledate veliko izbiro noirodošleg* blaqa za j e le n in zimo po niz kih c e n a r» prj tvrdki FRAN3 KOLBEZEN Celje, Prešernova ulica 3. Gospodarstvo g Terjatve naših državljanov na- pram madžarskim tvrdkam. Intere- senti, ki imajo terjatve napram tvrd- kam na Madžarskem, pa jih radi madžarskih zakonskih predpisov o ureditvi prometa z devizami in valu- tami ne morejo izterjati, naj sporo- čijo svoj naslov, iznos terjatve, na- slov dolžnika, kakor tudi datum in posel (dobava lesa itd.), iz katerega izvira terjatev, nemudoma Zbornici za TOI v Ljubljani. g Za veliki sadni sejeni v Ljublja- ni, ki ga priredi v dnoh od 25. do 27. oktobra Sadjarsko in vrtnarsko dru- štvo v paviljonu G na velesejmu, ka- žejo naši sadjarji veliko zanimanje. Že dosedaj se je priglasilo več po- družnic Sadjarskega in vrtnarskega društva in mnogo posameznih pro- ducentov z več sto ameriškimi zabo- ji. Tudi zaloge, ki jih imajo razstav- ljalci doma, so prav obilne in naj- razlicnejših sort, tako da bodo imeli domači in tuji trgovci veliko izbiro. Spajce in vi« d**ugq pei*»lo za go- 8»ode in »lame kupite v dobri kvaliteti in po zelo nixlcih ccnah v tovarni pe^ila ST ERMECKI Velika izbira kravat, žepnih robcev, naramnic, podvez, roknvic, nogavic in raznih drugih inodnih predmetov. Oglejte si izložbe, posetite trgovino ! Sokolstvo Iz župne uprave Organizačni prispevki. Nekatera društva, zlasti novousta- novljena, povprašujejo župno upra- vo, kako se zaračunavajo razni or- ganizačni prispevki. Podajamo radi tega v sploSnem nokaj smernic. So^ kolsko društvo Kozje je bilo usta- novljeno 15. februarja 1931. Družtvo je za dobo enega leta oproščeno sa- veznega in župnega poreza. V leto je vštet mesec ustanovitve. Nova dru- štva pa niso oproščena prispevka v podporni fond letno Din 50.— in pri- spevka v poškodbeni fond po Din 1.— za vsakega pripadnika (članstvo, na- raščaj in deco). Recimo, da ima So- kol Kozje GO članov in članic, 10 ria- raščaja in 40 dece, plača za leto 1931. prispevek v poškodbeni fond Din 110, v podporni son Din 50.—, skupaj je za leto 1931. obremenjen za Din 160. V letu 1932. plača društvo, ako se število do 31. decembra 1931. ne spre- meni in ako ostane tudi savezni in župni prispevek, prvega prispevka Din 10.—, drugega Din 5.— 11a leto za vsakega člana in članico, neizpre- menjen: savezni davek za 11 mese- cev Din 550.—, župni davek Din 225, prispevek v poškodbeni fond Din 110, v podporni fond Din 50.—, skupaj Din 935.—. Za odmero saveznih in župnih prispevkov je merodajno sta- nje dne 31. decembra vsakega leta. Od Cliinov, ki prestopajo z enega v drugo društvo, na pr. z Rečice v Mo- zirje in so na Rečici plačali člana- rino do 31. decembra t. 1., društvo v Mozirju ne sme od njih zahtevati Stran 4. »Nova Doba« 19. X. 1931. Štev. 84. članarine, kvečjemu se sme od njih zahtevati diferenca na članarini, ako je bila na Rečici morda nižja. Umev- no, da velja to le za leto prestopa, nikakor pa ne še za leto ali dve na- prej. Pri novo pristoplih članih ocl- rejajo društvene uprave, za kateri čas je prijavljenec obvezen plaCati članarino. Kjer ni zadevnega sklepa, naj bratska društva zahtevajo od novih članov, ki so se priglasili v pr- vi polovici meseca, članarino za ves mesec, od onih, priglašenih v clrugi polovici meseca, pa od 1. prihodnje- ga meseca. Člani, ki ljubijo red, se bodo ob preselitvah in premestitvah odjavili pri starem in prijavili pri novem društvu. Pod nikakim pogojem ni dopustno, da ostanejo posamezni- ki (ce) še nadalje včlanjeni pri pr- votnem društvu, dasi je v novem bi- vališču tudi Sokolsko društvo. Zad- nji odstavek Ciena (>. druStvenih pra- vil izrecno predpisujo, da more biti vsak le član onega društva, kjer je njegovo redno bivališče. Dosti je pri- merov, da se nekatcri nočejo včla- niti pri domačem društvu, temveč raje plačujejo članarino pVi zuna- njih, predvsem mestnih društvih. Storijo to največkrat radi tega, da se izogncjo dolžnostim, ki jih vežejo na organizacijo, in delu v društvu. Brat- ska društva naj bi zasledovala take slučaje in uredila zadevo s prizade- timi društvi. .Lahko pa take primere javijo tudi župi. Ako izgubimo pri- padnike, ki se nočejo ukloniti pra- vilom in ignorirajo disciplino, ne bo posebne škode. Obisk po župnem prednjaku. Župni tehnični odbor poroča, da je za mesec november župni prednjak br. Burja bratskim društvom na raz- % polago. Društva, ki želijo, da jib. po- seti župni prednjak, naj javijo žup- nemu tehničnemu odboru dan, ke- daj jili na.j poseti. V slučaju, da ne bo pravočasno izraženih želj, se bo poset po društvih vršil po razdelni- ku. Priporočamo društvom, ki ima- jo večje število prednjakov in pred- njačic, da otvorijo namesto telovad- be par večerov telovadni tečaj za te, da se izpopolnijo v svojem znanju Matrike. Radi olajšanja dela in nepotrebne- ga pisarjenja uvažujte sledeče: Dopi- se, ki se tičejo matrik, dostavljajte takoj društvenemu matrikarju, ki jih naj čimpreje reši. Prijavno-odjavne mesečne liste za članstvo in naraščaj (vsakega posebej) pošiljajte župi ved- no v dveh izvodih prve dni v mesecu za prošli mesec. Nespremenjeno šte- vilčno stanje v mesecu sporočitc z navadnim dopisom. Za članstvo in naraščaj, ki prestopa iz drugih dru- štev, si preskrbite takoj od slednjih katasterske številke, še predno jih prijavite župi. Uverenj za telovadce- rekrute ne pošiljajte več župi, kakor dosedaj, temveč se ravnajte po no- - vem pravilniku, ki ste ga prejeli pred kratkim. Razpoložljiv drog. Sokolsko društvo Rajhenburg pro- da po zmerni ceni že rabljen, toda dobro ohranjen drog. Reflektanti se naj obrnejo za informacije direktno na društvo. Celjska posojHnica d. d. v Celju fn«a«iiiiiiiaaB»iimii.ti«iiflHliHB.....¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦MiBndnnkiimiHMna...........|grf V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kxipuje in pro- dajai devize In volute. :%&mwm$ # Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Martijor^ Soštanj Dp. Forfunat MihuletiG prej advokat v Ilirski Bistrici (Italija) je odprl advokatsko pisarno ¦v Celju« Dečkov tr9 Motorno kolo znamke Indian-Prince 3'5 k. s. ter ši- valni stroj znamke Singer popolnoma nov se proda. Vpraša se v Celju, DeČkov trg štev. 6. Dijake privatno poučuje za. gimnazijo prof. dr. 1. Rožman, Celje, Slornškov trg 1. Stanovanje Velika podstre§na soba se takoj odda v Gaberju, Prečtia ul. 3. Bukovo oßlje prvovrstno vilano, kakor tudi drob- nejše, nudi v vsaki količini tvrdka I. SREBOTNJAK, Sv. Feter v Savinjski dolini. Oglašufte i Malinovec pripravljen iz aromatičnihgorskih malin vkuhan s čistim sladkorjem. Stara Eekarna »Pri GHu" Mr. Ph. Ivo Tončič Celje, Glavni trg — Aleksandrova ul. PoufiizniBinslone prevzame učitelj. Naslov v upravr lista. Nagrobne svece, elektr. svetiljke, najboljšc baterije, novovrstne peči REX samo za drva, resnim reflektan- tom na poskus. — Čaj, kavo, rutn, slivovko, konjak, brinjevec priporoča Josip Jagodič, Celje, Glavni trg. Franjo Dolžan z.°*!!Z itev. 4 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoia dsla in popravila. — Cene zmerne. ————I P o s t v « ž b « «očna In solidnal Vinotoč pod vejo! Stanovanje „ .. , .. , „ . ... 1 soba in kuhinja, se odda za 150 Din Vscm prijateljem domace kapljice stranki brez otrok šmarjeta 22 pri vljudno naznanjava, da sya otvorila | Celju, tretjahiša od gostilna Janžekovič. zopet vinotoč v Gaberju, Prečna ul 3, j_________________________________ prej Lastni dom 104, ter se priporo- m n>v ¦ j canio za mnogoštevilen obisk ! LVGlliClii ITIGO Anton in Helena Kajtna V torek se proda na kolodvoru v Celju savinjski krompir v petek pa z«ljnate glawe po ngodni ceni. Hugo Schmidt, Celje. k,< 18 D:n prodaja Hribernik, Ceije,. Na okopih 7. Visokopritlična hiša rri mestu, takoj za vseliti, na prodaj* Naslov v upravi lista. od Din 110'— naprej v povečani izbiri pri tvrdki KRAMÄR & MISLEJ, Celje, kjer se tudi pentlje z napisom takoj napravijo. RIHARD KLOBUČAR, dentist, naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov pretužno vest, da nas je zapustila naša nepozabna, nad vse Ijnbljena mati, stara mati, tažča in teta, gospa Laura Klobučar Dne 17. oktobra ob pol "5. zj. je po dolgi, težki in mučni bolezni v 64. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zatssnila svoje blage oči. Truplo nepozabne pokojnice se bo položiio v družinsko grobnico na okoüäkem pokopališču dne 19. oktobra ob 4. pop. k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek 20. oktobra ob pö! 7. zj. v.farni cerkvi sv. Danijela v Celju. CELJE, dne 17. oktobra 1931. Žalujoča rodbina. Ljubl janska Rredili anua podrtažnica Celje, ÄleRsandrova ulica Centra la v Ljubljani | Ustanovljena 1900 Ustanovljena 1900 | Delniška giavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavi: Ljubljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyiö, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. -- Oba v Celju.