r i \ Najftiji aloTCMki dnevnik ▼ Združenih državah Volja za Tie leto - . - $6.00 Za pot leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za moienitlTO celo leto $7.00 I TELEFON: CHelsea 3—3878 KO 91fiTEV. 9iT™ GLAS NARODA list :s!overiskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily in the United States. Itmnd wry day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, APRIL 18, 1932. — P0NDELJEK, 18. APRILA 1932. VOLUME XXXX. — LETNIK ZXZX MAJNERJI SE NE MOREJO POBOTATI Z LASTNIKI NAD DESET TISOČ ŠTRAJKARJEV SE JE POSLOVILO OD TRUPU USMRČENEGA TOVARIŠA Premogarji v Illinoi&u zahtevajo sedem dolarjev na dan, premogovni baroni jim pa hočejo dati le štiri. — Milica v stavkovnem okrožju je dobila ojačenja. — Premogovni baroni zahtevajo senatno preiskavo. Veličasten pogreb usmr-čenega štrajkarja Kimbella. Na tisoče ljudi—žrtev potresa STIMSON SE JE HITRO LOTIL DELA Takoj, ko je prišel ame riški državni tajnik v Ženevo, je pričel delati. Posvetovanja z diplomati. Ženeva, Švica, 17. aprila. —Državni tajnik Henrik Stiinsoii je TREZNOST SE JE POVEČALA NA FINSKEM IZSELJEVANJE AMERIKANCEV V SOVJ. UNIJO Odkar so opojne pijače Vsi upajo dobiti v Rusiji pijače zopet dovoljene J delo. — Delo samo za je manj pijanih. — Ob-' iskovanje gostiln pone nehuje. HeLsingfors, Finska, 17. Vsled aprila. CADIZ, Ohio, 17. aprila. — Danes so pokopali I tukaj 55letnega štrajkarja Williama Kimbella iz Bradley, Ohio, ki je bil pred par dnevi ustreljen v bitki s pomožnimi šerifi. Pogreb je bil veličasten. Govorniki so označevali pokojnika kot mučenika.! P"«'1 v in M' ti,k"J za,vl prodajo »iwjnih pijač,. j<> število 'zanimati za delovanje razorožil ne aretacij zaradi pijanosti znatno Ko je ležalo njegovo truplo v episkopalni cerkvi konfwn.-e. > padlo. v Smithfieldu, se je poslovilo od njega od 8000 do! * s'n" Policijski urad naznanja ila je , „ ^^^ z .. »rleskun zunanjim ministrom Sir . . . . 10 000 fnvan^v-•trsilraru.u J»|,„om Simon ter sta se razgo- i ***** Vs:,k ,ii,n 1«*°™* P" izvežbane delavce. — DrugI ostanejo brez de-la. Poročila so zakasnila, bile razdejane brzojavne fonske svež«'. ker so in teie- PINEVILLE, Ky., 17. aprila. — Arthur Gar- 0,000 tovarišev štrajkarjev. vatjala o razoro/eitju ter o kitajsko-japonskem sporu. Held Hayes, generalni zastopnik American Civic^^p^Mot- Liberties Union, je pred kratkim objavil, da bo ta. je sprejel turškega zunanjega odptoval v jugovzhodni del države Kentucky ter | minktra Tevfik Luždi paio. zatem pa se je zjriasil pri general, tajniku Lige narodov Sir Krir Driimmond ter predsedniku raz-. . ! , —. . __ _ j _ orožilne konferenre Arthur. Hen- Okrajni pravdnik Walter B. Smith mu je odgovoril: — proučil razmere k rož ju. v tamošnjem premogovnem o Moskva, Rusija, 17. aprila. — nove postav*' ki dovoljuj© Z vsakim dnem prihaja v Moskvo več Ainerikancev, upajoč, da bo-do dobili vsaj za nekaj ea-^t dela, . ker v ilonioviui ni ver del t sili di»btk delo. v«"-asih zopet ruska vlada j«' v veliki zadregi pla. zaradi tega. , Največ Amerikanev prid« t Kusi i Tudi število obiskovalcev jro- ske a i • sliln je zmanjšalo; j>o «?oe>tiI- skvo. dobijo v hotelu prostor in ki so se porušile in jih pokopale nah ni treba več posebnih straž- hrano za en mesee. Ako je kdo "ta- j P°d seboj. nikov ko? prve dni. k.» je bila od- ko srečen, da najde delo in stan o-j Poročevalec dostavlja, da je bil pravljena prohibicija. ; vanje, dobi dovoljenje, da sme o- potres strahom it udarec za pokra - .. ... , , . stati v deželi šest mesecev. Ijino. ki je že toliko pretrpela od r»i*kem 20 h da odprnvlje- | komunistov in banditov. na prohibicija .">. aprila. V velja- Ako je kdo izneen rokodelec. V KITAJSKEM MESTU MACHENG SO SE PORUŠILE SKORO VSE HIŠE HANKOV, Kitajska, 1 7. aprila. — Kitajska poročila, ki so po dolgi zakasnitvi dospela z Hupeli province, javljajo, da se je pojavil dne 6. aprila tam strahovit potres, ki je zahteval na tisoče in tisoče človeških žrtev. Potres se je pojavil v dolini reke Jangtse ter uničil več mest in vasi v severovzhodnem delu province Hupeh. jaiiih aretiranih kol pa tekom pro-h ibieije. la. Veil- | Poročevalce pravi, tla so p<> \-sem i »t ne in ' ozemlju raztresena človeška tru- j Sedemdeset odstotkov hiš v itir-v | stn Macheng je porušenih. Putrcs jo s posredovanjem turistov-[ st* j<* tako nenadno pojavil, da agenture. Ko pridejo v Mn-1 ljudje niso mogli pobegniti iz hiš. — Civil Liberties Union bomo v Bell okraju isto-tako zatrli kot bi zatrli steklega psa. CADIZ, Ohio, I 6. aprila. — Danes je bilo poslano nadaljno vojaštvo v premogovno okrožje dersonn. Zut raj je Jstimsnn Imel konf« reneo t. ameriško delegacijo. - - i-i . • . . .. . iti - i ji i t .. i Prov!ncijalna vlada je bila na- I vi je brla trinajst let. \ decern- lahko najde delo. Zelo težko pa J , - - • i tu - prose« a za pomot*, j bru se je vršilo ljudsko plazova- J«' najti pravi zavod, Ponajvee po- , nje glede prohihieije m velika ve- šljcjo lak«* .lelavee iz Moskve v| Potresa opustošeno ozem- | čina naroda je bila za odpravo kraje, kjer -radiju velike tovarnej v ^ven. vzhodnem de!n pro. časnikarskim poročevalcem je pn»hibieije. Finski državni zbor je in tam se mora navaditi na živ- j Vince I hipe h. se nahaja devetde-Si! m son izrazil upanje, da bo mo- 311. januarja razpravlja! .» novi ljenje ruskih defaveev; vsak dan ,M*1 In,IJ ^vrovzhodno ol kltaj-»rel kaj prispevati k ugodnemu postavi ter je zahteval strogo dr/ mora bki zadovoljen s črnim kru-iKk,*Jra Hankov ter jt izidu razorožit vene konference. ižarno natlzorstvo. Vlada mulzo- hoin. juho, krompirjem, z malim PREBIVALSTVO NEMŠKIH MEST SE MANJŠA Prebivalci v velikem številu zapuščajo mesto.— Selijo se v manjša mesta, trge in vasi. Zfli ruje izdelovanje opojnih pijač in St:Hismi ;n njegova soproga ze- , , . , ., ... _ . (tu
  • omagal izdelovati načrte; -f - «» - - , - , - i ,v . . .. vrnit iz Pariza, je po obisku pri : Dobiva po .»H> ntbljev t Washington. D. Presn governer Pwijrf»t F. Davis, k: se j** ravno Berlin, Nemčija, 17. aprila. — V Nemčiji se prebivalstvo vee ne seli / dežele v mes a. temveč ravno narobe. Od leta l!»s-J d:djt* j»* vse hotelo v nn-sta. l»-T it li>:U) pa je pričela selitev v sin«*ri. tako da s.' j»- število ljudi, ki -.o se izselili z mest. leta 1931 podvojilo. Večja mosta so zadnje leto izgubila na svojem prebivaL-tvu o-koli HM).(M)tl ljudi. Vzrok temu izseljevanju je depresija. k*T j*' -n-dustrija zastala. Mestni prebivalci so se večinoma pr«--»»*lili v manj-— } sa mesta, trge in va>i. kj»-r je še C., 17. aprila j vedno lažje najti kak- dnin. k- t na Filipinih pa v velikem mestu. brskal sovjet. delegata Maksima] •, - . . i* * j ui * 1 Ako hoče atvmova ter sta obha; "'- premogovnikom v bližini Adene, kjer je bil prej- (rapallske pi»godbi>. šnji teden usmrčen štrajkar Walter Kimbell. Miličarji stražijo vhode v one premogovnike, v katerih se bo v ponedeljek obnovilo obratovanje. Predsednik Tasa Mining Company, H. B. Sal-keld, je brzojavil zveznima senatorjema Reedu in ročilo; da se nameravajo štrajkarji jutri zbrati pred litvinova ter sta obhajala oblet- PRESTAVA JEZIKA MAJEV Safi Diego, Cal.. 1«». aprila. — Arheolog T. K. tirisu-old je na- Nashua, N. H.. 16. aprila. — za tovarne na nn-see in organizacija mu po-tf"a š«* i>!a«"-a sobo v hotel«. Ven« 1 ar pa t.-zko živi svoj« p'a- pr»nL>eilniku Ho«»verjn v |t*'Ii hiši r»*k*'l časnik a rskrm p>ro,VvaIe» m da s»* Evropa zaradi s*slanje 1 predsednik Hoover I o-'ktH. v..lja ,lk,l?i tent viti postrvi, ki so bile izrejene v Jv.t rnf.{j,.v v ruzm^jn viudn. m zavodu za rejo rib. jdi bo ^ t|ru„t. moral iti lovit v Ro-.e River, me-* >to v svojo kempo Kapidan j drug mlad Am* rikan. e je _ . |«lobil delo na državni kmetiji. t«>- .»<10 postrvi, ki so bTlc d«»I<*e ito t i- ■ ■ i ^. . - 1 »la žara.Ii nenavadne hrane je zbo- O^em palcev, in ki s.» hilc name spniarske kri/e mnogo manj pr^ toiuj.* kof i»a Amerika. til-1 1 |---- ODVEDBA ŽENE SMRTNA KOSA V Srraiišču pri Kranju j*' dm* Ji». aprila •►niajjal pod t«*zo lot in /avrtln-i zapri nvoje trtulne tn i e*l»'U uajstarejiih Slovencev — trtindevet• l«-s.*tletni Joie Benedik. n*ene v preds»>ilnikovo kam|x>. je lel in j.* moral priri v Moskvo.1 Philadelphia. Pa., 17. aprila. —; Pokojnik je bila pru\a yorenj- Xekaj »'-asa je staii«»val pri svoj.m ( Trije črnci so prisilili neko belo ska korenina, kakršnih je d an da-bilo pomotoma zloženih ^z vlaka l>raatc|jn v hotelski sobi. pozneje i ž,*uo j*' *r«I>da v avtomobil, i n.- le malo. Znan je b ! šir»»m >?lo- v (Iran?". Ca. Postrvi so spustili zna nil. da se mu je posrečilo pre- Davisu ter poslancu Kelly-ju, naj zahtevajo senat-! staviti besed jezika izumrlega jv i>ot4lk T,,,,i v ii,,.' m ^,bo. t.Mia skon »rotlu Maja. } na mre.- nekateri ribiči pri.-akod-; mU 7;( hr.|no Profesor Criswold pravi, da je Va!> P »»»Ijatev. prrjatHju v li«>teiski s«*bi. pozneje i Zeno da je pa je dobil mesto ueitelja angles- { pralno ji je mojrel kdo priti na ves svoj no preiskavo, ceš, da so nekateri prebivalci prepričani, da je skrit pod tem obžalovanja vrednim položajem zločinski motiv, ki resno ogroža varnost dežele. Uradniki United Mine Workers izjavljajo, da bodo poslali na konferenco, ki jo je sklical za sredo delavski tajnik Doak, osem zastopnikov. Glede premogovnih baronov se še ne ve, če bodo poslali na konferenco svoje zastopnika. I. del koledarja. ki Vsebuje pole« imen mesecev še drujre stvari. Me-j seea maree in maj iniata v jeziku Majev skoro slično ime z anjjle-l skim imenom. Koledar Majev je bil razdeljen v 18 mesecev in je. imel polejj tejra pet izvanrednih. neimenovanih dni. TURK1NJA OBSOJENA NA SMRT I I»»*s je. da v Kusiji primanjktt-i je delavcev. t«»da vlada ne more rabiti neueenih delavcev in so vladi samo v veliko breme. veni je. kajti d«d>.-rš»*n d»*l sv«ijej»a dolgega življenja je preživel na sv. doštu. kamor vedno trumo- Ištambul Turčija. 11». aprila. — Sodišče v Adami je obsodilo na Pred nekaj meseci je naznanil, ft •... iii ••iti - i smrt mlado dekle Ais»*. ki je nm (■rtswold. tla je iz koledarja izna-1 Sel, da so Maji račnn.ilj leta od ( rila ženo moža. ki «ra je ljubila. CHICAGO, 111., 16. aprila. — Konferenca med zastopniki premogarjev in premogovnih baronov se je ponovno odgodila, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma. Ko je bilo sklenjenih par začasnih pogodb, je začelo obratovati kakih osemdeset manjših premogovnikov, v katerih zaslužijo delavci še vedno po $6.10 na dan. Vodstva velikih premogovnikov niso hotela skleniti provizoričnih pogodb, ki bodo le toliko časa veljavne, da bodo določene nove plače. Pogajanja so se razbila, ker lastniki premogovnikov nočejo plačati več kot štiri dolarje na dan, dočim zahtevajo premogarji 7 dolarjev dnevno. l^Ktunka svojega let. rodu 5.1144.516 Aiše je dru«ra ženska, ki je bila v Turčiji obsojena na smrt. V I« usi j i zelo primanjkuje novanj in kdor ni bil v Rusiji, ne more jwedstavljati. kako natlačena so stanovanja. Lahko je re«"-i: —- Mlad sem in zdrav in sem pri volji spati na tleh. — toda težko je najti tudi prostor na tleh. Sovjet i rabijo samo izvežhane delavec, ki zn;*jo učiti ruske delavce in jim kaj pokazati, česar 5 ----! prej niso znali. Take delavce na- n A r\l"7 al* i ts- ii ! sovjet i po svoji agent uri Uhio, I o. aprila. — Ko so se vršile da- Amtonr v New Yorku. nes priprave za veličasten pogreb štrajkarja Walt era Kimbella, kateri je bil ustreljen pri Somers premogovniku, so našli v nekem jarku v tukajšnji bližini truplo štrajkarja Carla Naygrena. Našli so ga v bližini kraja, kjer se je pred kratkim vršil boj med štrajkarji in stavkokazi. Očividci izjavljajo, da je policija streljala na bojujoče se. Oblasti zatrjujejo, da na truplu Naygrena ni no- lijono* frankov ($5.<5ojmmh po- bene rane oziroma poškodbe. Baje ga je zadela Roji,il ? '^adbo železnice iz <;o. i i rt*n-1** poljskega prista- * niača Uiliugen. FRANCOSKO POSOJILO POLJSKI Varšava, Poljaka, 17. apriia. — Vlada je naznanila, tla je fran*-«>-ska vlada dovolila Poljski 15(1 mi- pomoc. Trgovec sadja Jakob Capauiu je dogodek naznanil policiji in ma romajo naš. ljudje, naenkrat je bito celo mesto na no ga I1 z voza trgovino. , s tremi črn-na vogalu naglo usu. mlado ženo, ki je šla po ulici. Dva črnca skočita iz avtomobila, zgrabita ženo in jo potisneta v avtomobil. Oapaum pravi, da je žena kričala in se borila s črnci. Avtomobil je nato naglo odpeljal. Avtomobil je imel pravice države Xew Jersey. Nikdar ni bil r»-«iio b"lan iu znano.jbil ^ tnl,.:1 ,|(> |anskr ni. Telo mu je opešalo. t«nla duh mu je bil do zadnjega svež. Zapustil je sinova Ludvika in Janeza, hčer Franco, eelo vrsto vnukov iu vnukinj ter drugega so rods t. va. Prijatelju Ludviku. manag< bilo namreč: P«d fuikta arzenika; zavitek strupa za potlgane: steklenica zdrobljenega stekla; Kteklcniea tekočine za stenice. — V koveegu je dovolj stropa, da umori 40 ljudi, — je rekel (1. W. Amerson. ki je ravnatelj tovarne aa izdelovanje strupa za razno mrčes. aiu t J „ S. !-i«l ■ ... ZML. t ■ ft: "W*®» 1 . V i 1 O D1" NEW YORK, MONDAY, APRIL 18, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. PLOTKNIO rtJBLUHZNO OOKTAITI CA OorponttoB) at ih» oorporsHon and addresses of above officers: •f Manhattan, New Ttrk City, N. X. "QUI N1IOD1 (▼Mm a« tka r «•»»•) ■very Daj Except Bondays and Holidays leto valja tttt jjn , u , Ba >ol lets--!__ Ba četrt leta__ Ameriko.Za New York .$6.00 ' Za pol 1«U oelo leto 43.00 17.00 »$1.50 Za inosemstro sa celo ieto-»7.00 -tlJ0«Ze pol leU------- »3JO Subscription Yearly $6.00. Adrerttaement on Agreement _"(Mas Warodf Ithaja rsatl dan ttnomH ncdtl) In pramttor. Docdat brea podpisa in oeetmoau se tm pnoocujejo Denar naj se bla-govoB poiUjatl po Money Order. Pri spremembi kraji naročnikov, da ee nam iad! prejinje blvalllČe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLSl NAHODA", CIS W. Itth Street. Ne« Yetk. N I. Telephone: CHelsea 3—3871 UMESTEN PREDLOG Hobirni jMilitiki imajo navado zelo previdno govoriti, lil tisto, kar povodo, zavijejo v visokodonef-e fraze, da zakrijejo ž njimi pomanjkanje svoje državniško modrosti. Narod jih posluša. toda pri najboljši voljni ne more razumeti, kar so povcdnli. Po dolgem rasu jt* l»ilo zop«»t sh-šati par odkrit ill b<*s«'d, ki jih j«' izprrjjovoril bivši *»ov<'r-lier države New York, Alfrod K. Smith, o jniiiki .Jeffer-fiouovega spominskega dne. Njegove bes«'o republikanee ali demokrat, točno obrazložiti svoje sta-lištV napram velikim problemom, od kojih rešitve je odvisen povrafek boljših ('asov. Najvažnejši teli problemov je dolg, ki dolgujejo evropske države Ameriki. Na te dogove ji* treba {»ozabiti, ker itak ne b:>do nikdar plačani. Vsekakor je pa treba oživeti ameriško industrijo in gospodarstvo, kar je liiogoee dose«"i na ta način, da se da evropskim dolžnikom velike kredite. Deželi, ki nam j«- dolžna, pa kupi od nas za sto milijonov dolarjev blaga, naj se kredit.ira petindvajset milijonov dolarjev na račun njenega dolga. Edinole tempotom bi bilo mogoče že vsaj deloma pokriti ogromno izgubo. Na skupščini akademije za politično znanost je rekel predkratkini Alanson Ji. Houghton, da je ameriški narod z ozirom na repa radijsko vprašanje še vedno brez predsodkov. Potrebuje le pogumnega voditelja, ki bo to vprašanje naeel, neoziraje se, kakšen vpliv bo imelo to na politiko te ali one politične stranke. OTOK STEKLIH VAMPIRJEV. Na otoku Trinidad divja že dalj rasa skrivnostna kuga, ki ko jo angleške oblasti doslej prikrivale. L j ml j i a živali umirajo v strašnih krčih in bolečinah. Izgnali ho, da j«' ta bolezen steklina ib an tudi reiili vprašanj«-, na kakšen način &<* razširja. Na otoku j*s mnogo krvosesov. Nekateri so «e morah okužili s krvjo kakšnega steklega psa, na-, kar se je bolezen razširila med j fi j i ho vim rodom. Posebno veliko [ steklih krvosesov je v južnem, | gozdantem delu otoka, kjer leta-1 jo naokrog celo ob bele dnevu in grizejo vsa živa brUja. ki jih sre-«*njejo. Prebivalci žive v nem stnrhn pred nevarnimi mi, k?i jih skušajo oblasti sedaj iztrebiti z najstrožjimi ukrepi. Strašen uboj pred mariborskim \ velikim senatom. 30. marca je .sedel na zatožni klopi prod velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča 25. letni posestnikov sin Josip Kar-bonja iz Lečniee pri Ivanjkoveiii. ki se j«* zagovarjal zaradi uboja. Obtožnica je navajala, tla je v nori na januarja z nožem okla I pos«*stnikovej?a sina Ivana Xova-ka. kateremu je zadal 14 vbodlja-jev. Novak je obležal na niesln in izdihnil. Ozadje tega zločina. tako navaja obtožnica., je nepremišljeno maščevanj«* in izvirajo posledice »iradi malenkostnega pre-pira med obtožencem in Ivanom Novakom. Strašni zločin jc bil izvršen na Kurir u. blizu lliiiaisove in Novakove domačij«' Posestnik llinais jc bil v dvomih o zvestobi svoje ] žene Lizike, ker se je Karbonja verkrat tam oglasni Sklenil jc zalo napraviti konci- temu razmerju in prišel »j«- usodnee jc j med njima nato odigralo na cesti ni znano. Obtoženec je med razpravo priznal. da je Novaka ubil. ker da ga je grdo ozmerjal. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo, s katero je bil Josip Karbonja obsojen na osem M težke ječe. v trajno izgnbo-dr-žavljanskih pravic in plačilo vseh pogrebnih stroškov za pokm.rnim Novakom. Na veliki petek je zmrznil. Na veliki četrtek so se odpravili trije možje iz Komuca na Kočevskem na Rrgelj pri Toplicah po vino za praznike. V vinski go-riei, kyer so si natoeili vinn. so 111 -di precej .pili ter se proti večeru vračali proti domu. Eden možakov si ga je toliko privoščil, tla ni mogel hoditi. Njegova tovariša, ki se jima ji mudilo domov, sta fra pustila vzadaj v mnenju, da bo že pttčasi prišel za njima v domačo vas. Ker pa moža še do jutra ni bilo domov, so ga šli iskat ter so ga dobili na cesti ležečega in zmrzle-ga. Bil je še živ. zato so ga hitro odnesli v domačo hišo. kjer pa je izdihnil. Lovski plen sedmih divjih svinj. V lovskem revirju semiške občine so se divje svinje silno razmnožile. Zlasti nad vasjo Osojni- koin že da\je časa opažajo črede teh škodljivcev. Vendar so doslej lovci imeli malo .sreče, ker so se jim zveri vselej umaknile v hribe proti (lorjancem. Zadnji sneg pa jim je zaprl pot in tako se je posrečilo lovcu I.a-mutu iz Osojnika ustrelili enega samca in eno samico s šestimi zametki. Se večja lovska sreča je bila naklonjena Andreju Striclju iz Vrčic. V velikem tednu je v teku treh tint ustrelil pet zveri v bližini vasi kamor so se priklatile zaradi velikih snežn»ih zamotov in lakote. Ustreljene divje svinje so delno razprodali doma. delno pa so jih spravili v Ljubljano. Hud mtmkant. Brezposelni 22-let ni godbenik je popival zvečer po raznih gostilnah nakar ga je zanesla pot na Vrazov trg. kejr je srečal nekega dijaka in ga nahrulil. Prerivala sta se dalje časa Jia Kentpeter-skem mostu potem pa je prišel stražnik. Toda Gabrijel je divjal dalje in 'je moral stražnik Sternum ponovno intervenirati, a je naletel na hudega petelina. Hipoma se je <«arijelov srd obrnil proti .stražniku, kateremu je fant raztrgal službeno vrvico in plašč. Stražnik je moral žvižgati na pomoč in se posluževati gumijevke. Gabrijela so naposled vendarle ukrotili in pa s policijskim avtomobilom odpeljali v zapor. Tu se je pomiril šele proti jutru, ko so mu povedali, tla bo naj prvo sedel štiri ilni v policijskih zaporih, nato pa bo izpregovorilo še sodišče. Junaki noža. 2K. marca popoldne je sedela v gostilni pri '.Tu reku" v Črni večja družba fantov. Ko so se v mraku že precetj oko jen i vračali proti domu. so pre-d novo zgrajeno šolo na Krivčevem dohiteli 24-!etnega Antona Kuharja, podomače Su-škovega, ki je prej sam brez družbe tiho sedel v gost-iini. Dva mlada vročekrvna fanta iz sosednje vasi sta ga brez povoda napadla, ga podrla na tla in začela obdelovati z noži. Ljudje, ki so bili priči prizora, so se oddaljili, bodisi, ker so se hali pretepajočih se fantov ali pa poznejših sitnosti pri sodišču. Šele ko sta napadalca odšla. so prihiteli h Kuharju in videli. da leži ves v krvi. Na desni strani prsi ima globok urez, ki pa k sreči ni poškodoval pljuč. Na levi -ima na dveh mestih prerezane kite. Kakor je ugotovila zdravnica dr Elza Sossova. katero so takoj zvečer poklicali k ranjencu, so rane precej nevarne. Zato so Kuharja takoj naslednjega dne prepe Ijali v Ljubljano v hohiieo. Vzrok napada na mirnega in nič hudega slutečega fanta je staro sovraštvo. k»i ga gojijo fantye ene vasi do fantov iz dru*rih krajev. NOVI ZASTOPNIK FRENCH LINE. JllAN LIC AKTI'K Tajnik French Line v Združenih državah je dovršil mornariško akademijo. Dopisi. Waukegan, 111. V tukajšnji naselbini ;je umrla 13. t. m. v Victor Memorial bolnici .Mrs. .Jennie Malavrh-l^amo-vee. Y bolnici je bila en mesec trije podlegla srčni hibi. Rojena je bila v Polhovem Gradcu ter je bivala v Ameriki okrog 2'i let. Tu v Waukegan je bila znana kot ugledna žena ter dobra mati svoji družini. Pozdrav! Jože Zelene. SPORT Nocoj ho v Sr. Nicholas Areni. f»»i Street m Columbus Ave., zopet jako zanimiv program. Maethmaeker dame.. J. Johnston bo aranžirat tri borbe po deset nmd. Kot kaže. bodo to borbe do skrajnosti in nekateri celo Sem jc dospel iz Francije Jean | prerokujejo, da ho treha nosilnic. Luc Artur, da ho prevzel službo. Evropski welterweight šampjon jreneralncga tajnika in pomožnega ! Fra nt a Nekolnv sr ho -spopadel z generalnega upravitelja I-Vench Jay Maeedon-om. ki je eden naj-Liiie v Združenih državah. Artur j boijih boksačev. kar jih premore je dovršil francosko mornariško j drža va New Jersey. Jay je preti akademijo v Krestu ter je tekom j kratkim porazil Kubv sto-j Schmelinga. svetome»a boksar-pil v službo .Midland & Scottish i skega šampjona. liailway t'ompanv ter je bil ge-1 Nadalje bodo nastopili: Jerry neralni tajnik ameriške organiza-! Goldberg. Mickey Portl. Lew Po\ cije. Ko je dospel pred par tlnevi ; in Al. I?oth. sem. je bil imenovan pomožnim t Vstopnina je nizka. Za rezervi-generalnim upraviteljem. \ rane sedeže .i'2 in d očim je Mr. Artur je bil rojen dne 24. i ;pl°Ana VSt0T1nina sf>,11° januarja lšf)S v Ke.nnes. ter jej___ eden najmlajših ttfjezemskih pa-; rn4iroduih ravnatel iev. Poročil se1 . | je leta ter ima dva smova j in ti ve hčerki. Zelo se zanima za j i leposlovje, umetnost in za vožnje POVODENJ V BOSNI Beograd, Jugoslavija, 17 aprila. — Po celi ItOsiii so velike po. z jahtami. Stanoval bo v Waldorf- j votlnji. Ptonilo je najmanj tlvaj-Astoria. dokler ne pride v Ame- J set oseh. okoli ll.OOO pa jih je riko njegova družina, kar se bo j brez strehe. Voda zprodilo koncem tejra leta. ' manj 'J0(M» hiš. •je podrla naj- papvc-i žival- NARODA** — List slovenskega naroda ♦ Ameriki! — Naročajte gsl NAZNANILO Prošnja Air. Frank Sakserja za parohrotlno atjoii < ijo jo scnlaj rešena, in danes je pričela — PAROBRODNA AGENCIJA jx>slovati pod imenom METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (v prostorih tiskarne ''Glas Naroda") 216 West 18th Street New York, N. Y. Pod tem imenom se )>o parobrodna agencija ha-vila s posredovanjem vseli potniških zadev in tudi s pošiljanjem denarja v stari kraj točno in zanesljivo, kakor je bila prej navada pri t vrti k i Sakser State Bank pred likvidacijo. Kdor je namenjen potovati v stari kraj in nazaj in še nima vsega v redu, naj se zaupno obrne na nas in postregli mu ibomo, da bo zadovoljen. Dolgoletne skušnje so potnikom na potovanju v veliko korist, in te imamo, zato rojakom tudi lahko dobro postrežemo. Za pojasnila glede potovanja, potnih listov, cen, vizejev in permitov se obrnite na nas. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th St., New York, N. Y. Opomba: Plazite na bodoča naznanila v listu "Glas Naroda". Za vse izlete, ki jih prirede razne parobroetne družbe v Jugoslavijo, pre-skubimo tikete pri nas. Naznanilo in Zahvala S tužnim srcem poročam sorodnikom prijateljem In znancem. da je umrla dne 9. aprila moja ljubljena žena oz. mati. FANNIE BARBIŠ rojena Crnetič Ranjko smo pokopali dne 12. aprila na pokopališču sv. Tio-jice v Brooklynu. Predvsem se zahvaljujem ženini sestri Mary Boštjančič ir. njenemu možu. ki sta nam toliko pomagala. Zahvaljujem .->e vsem. ki so me ob teh žalostnih urah tolažili in pomagali, posebno družinam Cekada. Smaila, Širola in Kos. Nadalje ^e zahvaljujem za. darovane vence družinam Čekada. Smaila. Ko?. Sirola in Dubrovič; bratom Joe in Frank Smajla ter Joe in William Udovič. Joe Kos, Joe Skopac. Marko Santalesa in Joc Ružič. Prav srčna hvala tudi onim. ki so jo nosili oziroma spremili k večnemu počitku. Bodi ti lahka črna zemlja! Žalujoči ostali: JOHN BARBIŠ. mož ROSIE. FANNY, TONY in MARY, otrcci MARY BOSTJANClC. sestra v New Yorku; stariši. sestra in trije bratje v stari domovini New York. 407 W. 18th Street ■MVi ........SIEU..... ■r . - , . £SKS •aTTT tSTiBEK™ I" 3 liimSiL !S2i8 TC - - taaic2JULJ Mali Oglasi imajo velik uspeh M t M milošeine >.»• še nobena mošnja ni izpraznila in nohena so ni debela postala. Tajna želja v>uke^a Ainorik;in-e» je. da bi knmandiral v »o Aiti**-rikanee. Tajna želja vsake Amerikanke je. da bi koniandirala ene^-a Arac-lika nca * Poznam r«'j:»k;«. ki uik- da vsled pomanjkanja prostora no iihmsmu — j«- k»*l iimlnik. k<» sr» i 1 L!I jesti. * Marsikateri i/.iiaj»lit«'lj l»i bolj Se storil. «V bi skušal parno* najti k<»t pa k;»j noveya iznajti. ^ Zadii.'i«" ^t* j«- vnela debata. kd«> i«' pravzaprav forraan. !*«.» mojem skroiunt-tn mnenju j. forma n fUti r-lovek. k i pride pr« pozno na delo. ko prides ti pre-/Lr"Hlaj. In pride vedno prezjroda. na ko prideš ti prepozno. * ('imilalj živita zakone:: .'"■naj. tembolj enakih misli Kti s.- on pozno pon .'•[ vraea domov premišljuje. k;»j ji '»o povo dal. In ko era ona v pozni uri prii-a kuje doma. tudi pn-mišl.iu.io. kaj 11111 bo rekla. Do 1. novembra >o m- vpraševali ljudje: — Kje pa prodajajo ' Koliko stane kvart — Koliko prufov ima.' I'o 1. novembru so so vpraševali: — Kje pa prodajajo.' Koliko stane tona! Ali j«' red ali jo white ash .' In sedaj po l.V aprilu. s«> /,op< t vprašujejo Kje jra prodajajo.' - Koliko stane kvart.' — Koliko prufov ima * Prijatelj je rekel prijatelju: Slišal sem. da je moral prej šnji teden tvoj sTrie v bolnišnieo. Ali so ^a u-pešn^ operirali — Izvanredno uspešno. d« val st*«i pet tiso«*- dolarjev. * Amerikanei so bili lani v Kanadi. s'o pustili tam nad dvesto-petdoser mrlijonnv dolarjev. Poroeiolo no omenja, koliko ^o dali za pijaeo in koliko za jed. * Vse povoriee. da je zelena barva nesrečna, so larifari — je zatrjevala neka ženska. — Ko me je moj sedanji mož v p r v i vid<-l. seiii imela zeleno obl«*ko in v /»'leni obleki sem šla li poroki? Zelena barva torej >reeo po meni. K«i»> ve. kaj bi rokol njen mož. ea bi ^a vprašali.' * Ameriški zdravniki so slednjie \-soeno dojmali. da ima dobro pivo istotoliko »lobrih snovi v i kakor mleko. Vprašanje j.. kaj j»- bolje zoper žejo. * \a svetu žive optimisti, katerim ni nobena stvar dosti slaba iti nevarna. (V mu še tako prozoto poveste, se bo vdano nasmehnil rekoe: Lahko bi bilo še slabše. Tudi v prijateljski družbi, ki se je zbirala vsak eetrtek. je bil tak optimist. Pri nekem takem sestanku je zaee| tovariš pripovedovati: — Ali že veste.' Ko je prišel včeraj zveeer trjrovee M. domov, je dobil svojo ženo v objemu mladega pisarja. Ves razjarjen je potegnil revolver ter ustrelil ženo. pihanja in samega sebe. Vsi navzoči so zazijali. To je bilo nekaj groznega. Optimist se je pa mirno oglasil: — Tjahko bi bilo še slabše. — Kako vendar — so začeli siliti vanj. — Slabše bi nikakor ne moglo brti. — -Seveda, bi bilo lahko. — je odvrnil. — Ve bi bil prišel trfco-vee .predvčerajšnjim zvečer nepričakovano domov, bi bil mene ustrelil. "Q L 18 HiSODr MEW YORK, MONDAY, APRIL 18, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY iaU.B.£ KRATKA DNEVNA ZGODBA ' pomnil v svojem življenju. Stra-1 šna je bila in dolga, bil sem sam, čisto sam in se nisem upal odpreti oči. V polsnu sem videl masi-, stra Antona." Ležal je na postelji, • S —— -—■ - - ITf TV J. J. j z obrazom kakor rumena krinV:. | in bruhal kri. Robec, ki ga je dr-j žal v roki, je bil ves rdeč. njegovi i koščeni prsti so bili zamazani od | krvi in rdeči. Zažugal mi je in re-j kei z lajajočim glasom: — Ti so kriv, ti! Skozi zobe je sikal ime, •Nada'. , . ... .. - Potem je slika izginila. Odprl pomladi.' Prišlo mi je že na misel, da bi sem opisal zeno, katere lik se mi te ^ ^ ^ ^ jutranjem svitu mi MAGISTRAT ANTON — Napišite mi idilo o mi je dejal učitelj in si brisal r- vtaknil v spis dva mlada človeka, c-ala. Bil je majhen mož in značil ki se ljubita. To vendar spada k ua je nervozen kašelj, ki se je sli-j pomladi, ne? Pisal sem zopet in si šal kakor kratko lajanje majhne- ' v sanjah ustvaril podobo krasne tega psa. Njegov obraz je bil suh in j ne. Mehke, črne kodre, ki so nn-lumcnkast, samo nekaj ga je oživ- j gajivo obdajali obrazek, malo za-!ja!o. to so bile njegove žive oči.'gorel obrazek, kakor ga imajo if-Ali ste imeli v roki že ujetega pti- ne iz južnih krajev. Opisal sem oi-i. ča in 5te mu pogledali v oči? Neko dvoje velikih, mehkih oči ki so bi-tajno hrepenenje ste videli in ne- le, kakor oči srne, vedno malo vla-ko žalost, pa je bilo vendar vse ži-j žne in ki so bile zrcalo duše. Še vo in polno življenja. dolge trepalnice, fine črte tenkih — Mislim, da vam bo lahko o-, obrvi in krasna usta nisem poza- pisati pomlad, ravno sedaj, in priporočam vam. da prisluhnite tudi v naravi sami—je zopet povzel besedo magister Anton — tako smo ga namreč vsi imenovali — in skrbno nataknil očala. Priklonil sem se, v znak. da seir. bil. Lovil sem v najlepših, naj milejših izrazih, da bi opeval njeno lepoto in dal sem ji ime Nada. Ko sem končal spis, ki je skopaj naraste] v roman, sem že zdavnaj pozabil na pomlad in sem sanjal le o ženi. katero sem opisal. Vesel'1 bit iztrgal iz duše, ko sem zapazi,, . * K A . ' .____ je bila soba mračna In pusta. Poda se je Antonov obraz izpremenil. , . . , . __ _ .. J , . , ;1/ časi je prilezel dan. Kakor polz se Tako rumen je postal, tako snu , f . , , , * , je plazil cez goro in prinesel sivo bolesten izraz je bil v njem, da sem , _ . . „ . , . „ , ' ..__.. meglo. Počasi, monotono je kapljal se ustrašil. Tenke ustne je stisnil ^ ^^ „ . ,.. in videl sem, kako so trepetale v kotih. Pogledal me je z očmi ranjene živali. ••Nada" je zamrmral, "Nada" in njegov glas je bil ka-kor jek. Nato je pograbil klobuk in hipoma odšel. razumel in v mislih sem že kovai i sem se že. kaj bo porekel magister stavke, jih pilij in brusil in si u-i Anton k mojemu delu. Razposajen .stvarjal koncept. Ko te magister! sem bil. skakal in žvižgal sem In Anton odšel, sem sedel za pisalno | tekel k Antonu, da me pohvali, mizo in začel pisati. To se prav:. Sedel je v svoji tihi sobici in bc*š nisem takoj pisal, grizel sem naj-1 ko sem vstopil, je pospravil nekaj prej peresnik in premišljeval, n listov v miznico. Kašljal je suho m slednjič sem se le odločil. nemo pokazal na stol. Njegovi ten- Zacel em:..... in bleda starka! ki, koščeni prsti so krčevito stisai- Zima je vzela slovo, ter se čmerno} lI robec na usta. nppotila v severne kraje! Takrat sem imel občutek, kaker dež na šipe. Kaplja za kapljo prestanek med vsako se mi ie zdel večen. Potem so me klicali k zajtrku. Mesto, kjer je navadno sedel magister Anton, je 'bilo prazno. Pogoltnil sem košček kruha in od-Slutil sem, da sem ga spomnil na šei. -^ho, goječe sem potrkal na davno minule čase, da sem mu s Antonovo sobo. tem raztrgal v srcu pekoče še nc zaceljene rane. Vedel sem. da se jc Slišal sem navadni kašelj, le š? nekoč v mehovi mladosti odiersla hujši se mi je zdel. Magister An- . . , . , tragedija mlad°Stl °dlgr8'i ton je ležal v postelji oblečen in l'" maseevanju lito je gnala petmsedom«h Tisto noč ea ni bilo nazaj. Sola- premočen do kože. Mrzlica ga je|*et angleških milj do hlse mojega «>Četa. zil sem se v svojo sobo kakor tat tresla, lovil je mojo roko in mej l "tiare i k«>pit mojega konja pred njeg« in tiho gledal skozi okno. Pred pogledal z vročimi očmi. — Sedi.j vimi vrati so ga splavili kvišku. Ko me sabo sem videl sliko žene. ki s*m — ie mrmral. Sedel sem na po jo opisal, videl sem potezo za po- stelj. Njegove vlažne, koščene ro tezo na njenem obrazu, dokler ni ke s0 se oprijele mojih m zdelo ^ izginila v gosti, sivi megli in se pt i- mi ie- da hoče božati, kazala zopet kot trda..rumena krin Houston in Love sta bila oproščena! To, kar sem šest mesecev s strahom pri— ea koval, se je izpolnilo. P<» prvem strahu' me jo navdala hladna, besna odločnost. Ve-' dol sem. da bom moral /.daj izvršiti z mir-} sem videl svojega konja. kako paM-. — nini premislekom. kar sem hotel v liizbuv-i Stekel sem za njim. planil nanj in ca ;»■•-jeni strasti storiti že tedaj. ignal. kar prileti kro-Ia ini'.ti" men«-. I* ;«!!! Ne želja po krvi. temveč neka divja v]a i še ena. potem sil<»\ i" p<>k. ••«■ -a Iva in v naslediii*'m trenutku it* moj k«>nj omahnil na stran. se zgrnil sebe. Bili <«» • ' /-• • 111 iiojo Ujel oKamcnei sj »rejci. ka. Tako vnet sem bil, da sem skoraj da bi ga bil neprijetno iznenadil in plahQ pritisnil na kijuko. Odpri In začel je pripovedovati. V kratkih stavkih, včasih skoraj brez Luna je že sijala skozi okno m zveze v pre5ledkih. v katerih -a lila svoje čudno bele lise na pet. je mučil ka£elj Domač učitelj.... ko sem se vzdramilJS trudnimi, dr-sajočimi koraki sem šel zopet v Antonovo sobo. Potrkal sem in Ponudi! p<»-ia'i, »«a 1'iK'Uii. pa prijel? kar In bi me i»i- videl starko Zimo, kako potuje,; niu prikrajšal neki užitek in nikc:a-njen bledi ostareli obraz, bele, mr- ! več me ta misel ni zapustila. save lase in debeli kožuh. Ko sem pa pisal o pomladi, so se mi prikradli topli solnčni žarki v srce in bil sem navdušen. DENARNE POŠILJKE !VIi že nad 12 let pošiljamo denar v stari kraj. Za ditiarje in lire so sedaj te-le cene: 2v0 I »in r."0 | >iii 1,000 t Hrt S.oao T »in n.ooo i »in r..no*» r>iu » j no s s.rr, >iv 70 »37 15." 51 1"0 ]ir 20o lir lir r.OO lir lir ?o,m> |ir Dal sem mu spis, šest ozko popisanih. s črnilom namazanih pc. in nemo čakal, kedaj bo izpregovo-ril kritiko. Še zdaj ga vidim: sedel je pri mizi, napol obrnjen v stran od mene. tako da sem videl njegov profil. V rokah je držal svinčnik in tu pa tam črtal kako besedo, ali se sem vrata, a v sobi ni bilo nikogar. Sanlo v senci sem čutil obmz. rumeno krinko, ki me je zasledovala z zlobnimi očmi. Stal sem nem, s srcem polnim strahu in nisem se mogel ganiti. Veter je šu* stel skozi trto pri oknu in nekje je rkovikal skovir z žalostnim, sa-tegnjenim glasom. Še vedno sem videl rumeno masko v temi in te grozne, zlobne oči. Šele. ko je ve- na nasmehnil. Ljubil sem ta njegov - ter zapahnil vrata, sem se zbudil $ ; smehljaj, bil je skoraj otroški, mi- i kakor iz groznih sanj. Zbežal sem. $lrt s°|lo ironičen in tako neskončno do- kakor da bi me zasledovala smrt S 27.00 i . I s r>'j I ber. Bistro sem ga opazoval, ker in se skril v postelj pod odejo. Tn-sem hotel že v naprej izvedeti oc-?- ko sem zaspal. Zbudil me je vihar. Pri vedj.h zneskih sorazmeren popust. . „, . t »_ - . , , no spisa. Skoro nehote sem opazU; ki je trgal po strehi. Luno je zi- i s i ■ ■ ■ ti > iim 111.11 v i s i ,i.i r iin r j J ' in it.iu.-z.ij, ■,!.! tii ii i.i7!,.j;.vn.. globoko jamico, katero je imel za kril temen, gost oblak in drevesa ' " ", ik 1 1 ' > ■ p- i ušesi. Prestrašil sem se in neka: v vrtu so ječala. V glavi mi je bi- ».' . /. v- k . rtl.il I. . V |>«i.'-i1 j\e j o J , .v,,, n., me je zabolelo v srcu in zloben lo pusto in prazno, odeja težka in LEO ZAKRAJŠEK elas v meni je slikal ' jetika"- svinčena. * General Travel serw.ee ' Moralo je biti baš na mestu, kjer Tista noč sem si najbolje za- 1150 — 2nd Ave . New York. N. Y. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI WoiosUa (■uarji A m«-rit a. povsod doltro. doma najbolj« .......................................S.') Agitator (Kersnik) tvr«>A..................8(1 Andrej lUfcr ......................................^fl |{«MSk» v (•deževnika .........................35 Itrlerajslii blsrr .................................35 lt«-li neresni .....................................40 -7(1 Ifele no^i, mali junak .........................60 li»lli3iislio-Tnršk:i vojska .................80 Italkaiisku \ttjnka, s Miknmi ........ I to j in inusu, povest ........................SO Blagajna Velikega vojvod? .............60 Itelfecor .............................................M I (oy, < roman > .................................60 I turška vojska ................................44 Ite&lin dnevnik ...................................60 CoiifiM darovi ...................................35 I to/j j pol na llledu .............................30 lluja pol na Šmarni cori .................30 Cankar: (.rršnik (rnard, l>r>»5 Mimo življenja _______ Moje ii vi jen je _______ KomMtifjie duše ...... taroVnk« .................. Cvetina Borofrajska .......................45 j Cvetko ...........................-.....................35 CebHiea ............................................_25 frtiee iz iirlienja na kmHili ______.35 llrohix, in razve povem! — Spi« I MIl.Hnsirt .........................60 Darovano. rpHl.ivin-ka itovef4 _________JO I Mile KM za _________________________________40 Dalmatinske povesti .......................35 IM Ca roka.........................................30 !»o Ohrida In Bitalja ........................70 Doli x orožjem ___________________________.Ji Dv« idlkl: — Njiva; Starka ........( Metko* ...........................M Devica OrWnoka _________________M Duhovni bol _________________________J% Dedek Jo £rmvil; Marinka In ikra- leijeki______________________m KliaakcU __________________________M KaMjola all rekov v Kalili—!>■ ti i'i ► ran Baron Trcnk...................JS flUaafMtt igiha ...____________M Vrm Diavolo----------------It (iusar v oldnklli . Iladži Murat (Tolstoji papeža, vez.................................1.— Hektorjev mer ...................................50 1 led vika ...............................................40 Hudi fasi. Bias** duše, rpselolera .75 Helena (Kmetov« 1 ...........................40 Hudo Brezdno (11. z<~. • .................35 Humorske. Orotrske in Satire , vez« uo .......................................80 Uroči rano ......................................60 Izlet p. Kroufka .............................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenra .............60 Iz tajnosti pri rode .............................50 lz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. ivan Mencinger: "J zvezka ....................................130 Igračke, broširano ...............................80 Igralec .................................................75 Jagnje...................................................30 Janko in Metka (za otroke! .............30 Jernač Zmagovae. Med plazovi ------..J>0 ..............75(Jutri (Strug) tnlo vez......................75 j liroš...............................................00 .....................1.— 5. zv. Slika I^evstika in njegove ......................73 j kritike in polemike ........................70 .......................j Tnlo vezano ............................1.— ........40; IJubljai.ske slike. Ili^nl lastnik, Tn;ore<*. KtijK'-ijski stražnik, rnidiiik, Jezirni doktor, (Jostll-ničar. Kloiwtulje, Natakarca, Dnhovnik. itd. ...............................60 ...................iS Jureičev i spisi; Populna izilajn vseli 10 zvezkov, b-IH> vezanih .............................10.— C. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .................................... .75 Juan iMserija (Povesti iz Španskega življenja...................................... Kako m sem jas likal (Alešoveel I. zvezek —.................60 Kako sem se jaz likal (AleSovecj 11. zv. _____________________G0 Kako arm m jaz likal (Ale&ivee( III. zrezek ............60 I*ov na ženo (romnin .......................80 Lueifer ..............................................1.— Marjetica ............................................30 .'Materina žrtev ....................................30 Moje življenje .....................................75 Mali l.ord ............................................^0 Miljonar brez denarja ........................75 Maron. krščanski deček lz I.iba- nona .............................................25 Mladih zanikerneiov lastni živo- topiš ............................................75 Mlinarjev Janez .................................50 Mosolino.................................................40 Mrtvi Gost ar .......................................35 Mali Klatež ........................................70 Mesija ..............................................30 Malenkosti (Ivan Albrecht) .!........ Mladim sreem. Zbirka pnvesti za slovenska mladino ...........................23 Misterija. roman .............................. 1.— Na različnih potih ______________________.40 Notarjev nos, humoreska ...................35 Narod, ki izmira ............................-40 Naša vas. II. del. 9 povesti ____________30 Nova Erotika, trdo vez...................70 zagledal, jc bil kakm som um mko. j»a jc ni — Kaj si strn il t Se nikoli niso njegove o«"-: tako mrzlo ji:;nt. j,.,, hjlj sovražno žile vame. ]> J j,. ijm jc /j — K;»j naj lo pomeni t b.»j"ik;; in nir:»;idi Segel je v žep, izvlekel nekakšen po- v,..^-, knko- žive: v Trstu spoznal ženo. katero jc risk;ni |isT jn |ni Jal prehiati. nje krivi.- > :t.u»i i •.» ljubil ... Nada.... hotel jo je poro- .. . , . , -. 1 čiti... ona lepa... kakor v mojem| Na»i;tda za aretaeijo Al Jemiingsa! — '»1 "-i'1" --spisu... še lepša ... v miznimi pisma1 .je stalo na njem. Zasledovan zaradi rop;-?-- » nkrat za \ - ! dva dni precej skegn napada lin ck-presni vlak na Sani:' mornariški časč-jL',, Takoj mi jc liilo vse jasno. To jc bilo de- 1 »f .'I " • f I 1 »Ct i!H i -i! ii.iii'f. t.. o. * i a • 111.; j.:\ r na \ Ink itj.-inicjo n ■■ N;t 11 1»' v 'n-;- , . in ".-ur;' \ : 1 ko za«:■ »\"oi j}:« v- od nje.... zadnja poroko Adolfo... nik... v njenem objemu... Anton ga sune z nožem.... ni morilec, ne <)pr« -til sem konjn ter z;s«"-c! ein ><• za «ln-vo. d : sem naliil se citkral. potem pa - m za«'« 1 stopati proti vratom trgovine in j«* sinuk- Kden tistih naglih, trdih prehodov od .1- nil skozi za«lnja vrata, kaza do prošnje, ki jih je znal moj oče. j«' Predal v trg« vskem pultu jc bil odprt, omilil njegov obraz. >edemin«lvajrečc. Zdaj sem napravil ,«dločil-kar je v zvezi s tem. Jaz sovražim vse. j ni korak. Zdaj -a in trn bilo doma. < e se javim, ne bom mo^el do-j'^^ >(. j,j} ,i;ll molili, in sem jahr I M'čl. M«" 'lil >>1 •-« "" ■■«>• ............. kazati svoje nedolžnosti. 'nazal proti Ilarli-ovi farmi. M >ja 110^1 j«- — Potemtakem ^i torej kriv.' ( y škornju dr.-cla £or in d«'l- Pogledal s«*m V vsej divjini 111 brezpravnost i m«»je pr-jp0 vi> mladosti, niti v vsej bolesti od žalosti Škorenj jc bil p« bi krvi. Kna kr«»i*la mi in želje po maščevanju nad umorom moje- j,, -/n(i,.]a niiši«-e na jrležiijem. Z žepnim u«»- žiekom sem j«» i/bezal iz ran«- in d nekega brezupnega. neu*e- j lif.na'loma m evzclo Čuvstv«* strahu. l»i!" .i«* šenega besa. Želel sem si. «la bi se nekaj , pnzlil, polu«»či. r ,d; kurili sv«-icl zgodilo, kar bi me enkrat za vselej spravilo' I Kdeu izmed ljudi j«- previ«lm« vda! ]M«>ti tmc? i i. S]»al sem zunaj na farmi in sem drugo ju-j jro odpezdil proti Arbeki. Prejšnji dan :>i-i sem ničesar zavžil. Ob deželi cesti, ki je «lr-1 zala skozi gozd. je zapadno od trdnjav« Smith stala majhna trgovinica. Človek bi bil lahko skoraj vso njeno kramo odnesel! na svojem sedlu. 3Vt mož je sedelo na klopi blizu konjskega korita, ko sem «wil vajeti okrog kola. Njihovi konji so bili privezani zraven. 1*«« njihovi zunanjosti nisem mogel uganiti, ali so kakšni konjski tatovi ali uradniki. IV je kakšna razlika med enimi in drugimi, gre ta razlika gotovo konjskim tatovom v d«»-bro. Kupil sem si sira in dvopeka. Ko sem spet prišel ven, mojega konja nikjer ni bila več. — Kje je moj konj ? Fant, ki sem ga nahrulil," je začutil vročo jezo v mojem vprašanju. — Utekel je, je odgovoril. — Utekel f Potem ga je odvezal eden izmed vas. i I Na jasi, dve sto metrov stran, Ljubiteljem leposlovja mnogo le- Cenik knjig vsebuje pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene zmerne. so zelo Knjigarna "Glas Naroda1 HLAI NARODA" NEW YORK, MONDAY, APRIL 18, 1932 " - g*!— 3E Naj ljubezen joče ROMAM IZ ŽIVLJENJA. Glas Naroda priredil I. KL H W B 34 (Nadaljevanje.) Tim I ii IiOri Tekli ni ningls pomagati, ki se je potapljala, pa zopet prišla na površje. V ušesih začuti Ijori suiueuj«' iu uilsli samo en<>. 1 »tokar in nato kot v megli Rudolf. V strahu spozna, da je oddaljenost do brega za njo prevelika. Sa]>a ji že pohaja. Tudi do čolna ni bilo vee mogoee priti. Vsled sunka je biJ že daler odfrtian. Jfudolf vidi z balkona naglo prihajati malo Cecilijo — samo. Ju veiular je šla prej z učiteljico. Sliši jo. kako kliče, vidi jo. kako maha / rokami. Naglo skoči pokonci iu hitro steec jn» stopnicah. Komaj *liši prve otrokove besede ko že drvi — nato pa vidi in kri mu zastane v žilah. Vidi Lori. kako napenja vse svoje moči. da drži Otoka rja nad votlo iu ga .skuša pripeljati do brega. Rudolf prebledi. Sleče suknjič in se vrže v vodo. Še kot deček je poznal jrlotoočino ribnika. Z nekaterimi sunki priplava do Lori. .Pride še ravno ob pravem času. kajti pričela se je potapljati. l'lava na breg. potegne oba na miIih. in zopet plava nazaj k Tekli, katere belo krilo je blestelo na vodi. (j in jen se skloni k njej in jo hoče dvigniti, toda ga pahne ou sebe. Tedaj pa stopi k njej omahujočih korakov Otokar; izgleda, kot bi se za več let postaral. — Lila. — v pol zadušenem vzdihu se mu njeno ime iz vije z ustnic. Cecilija bridko joka in šepa proti njej. — Mama. ljuba mama ! I"boga Tekla — Toda grofica zakriči divje: — Da. uboga Tekla — Tekla je morala jti! Zakaj ne ti — (Dalje prihodnjič.) I 'M' LARGEST SLOVENS DAILY in B. S. A, POMOČ NEZAPOSLENIM IN ZAVAROVANJE PROTI NEZAPOSLENOSTI l*o-da!i *»o najrlo po zdravnika; telefon je zvonil. Trdno in od-!o. no je dajal lludolf naročila, kajti Otokar vsled razburjenosti ni bil tega zmožen. Kot brez uma sedi v naslonjaču. Kmalu pride awl ravni k. Poskuša oživeti Teklo, pa je zaman. Bila je mrtva. Otokar se kmalu zave in prenesejo ga v posteljo, kjer kmalu zaspi. Lori ga je rešila. Do sedaj razuii sobarice ni mogel nikdo skrbeti za njo. Det,i je slekla Lori mokro obleko, jo j«' odrgnila iu jo preoblekla in koneč-iio tudi Lori o« I pre oči. — otroci? — vpraša s slabotnim glasom.— Otokar? — Živi. |»oteče se in mora oprijeti postelje, toda obleče se in hoče doli. .Tokaje jo slednjič Beti opusti. Podpira jo in • -klenjciia okoli Beiincga vratu pride Lori v Otokanjevo sobo. Ob Otokarjevi postelji sedi zdravnik, ki pri pogledu na njo naguba nči čelo in jo opomni na svojo odredbo. Žalostno smeje odkima z glavo. Skloni se nad Otoka rja. — Otokar spi. — Veselja ji zažari obraz, ko sliši mirno otrokovo dihanje. — Ali je izven nevarnosti, gospod doktor? • Tedaj pa jo zapazi grof Otokar. toi je sedel na stolu in je krčevito stiskal k sebi Cecilijo. Lori se ozre — nekoga je še manjkalo. Strah je spreleti. Kje je Tekla?— se ji izvije z njenih ustnic in vprašujoče pogleda vse navzoče, ki so se vsi izognili njenim bistrim pogledom. Tekla je mrtva! — prav tiho grof Otokar, ne da bi dvignil pogled, ne da bi vedel, kilo je vprašal. Bolestno zakriči Lori iu s«- onesveščena zgrudi na tla. Kudolf jo dvigne in jo nese iz sobe. — I 'bogi otrok! — še peče Rudolf predse. Najrajši hi jo bil vzel s seboj — daleč proč od te hiše žalosti, ker bi skoro sama postala žrtev . . . Boječe, objokanih obrazov je hodila služinčad okoli — pod tež-hidn pritiskom. Kajti najhujše jih je še čakalo. Vsak čas je morala priti grofica. Vsakdo se je Čutil pred njo krivega. Vsakdo se je tresel in bal njenih očitanj, ki niso poznale meje. Saj še ni vedela, da je lrjena ljubljenka umrla tako nagle in žalostne smrti. Voz se vstavi pred gradom. Rudolf ji hiti naproti. Samo pogled v njegov nenavadno resni, bledi obraz, ji je povedal, tla se je moralo zgodilo nekaj hudega. — Kaj je? — Za k i*j ste me klicali? « Vsled molka vseokrog se strese. Noben otrok ji ne prwkaklja? i.a proti kot -ponavadi. | — Rudolf, govori vendar! Ali je kaj z Otokarjem? Sepetaje se spolzi to vprašanje skozi njene ustnice in plah je bil njen pogled. t Od časa onega nastopa se je bala — Otokar je bil vedno tako eudep iu obhajal jo je občutek, da je Otokar za A-*e sposoben. Rudolf odkima. Lila se z globokim vzdihom oddahne. Potem pa ni bilo nič posebnego. da bi jo bilo treba klicati! Kaj neki bi bilo? Otroci so bili vendar zdravi. Rudolfu se smili grofica, ki ni imela pojma, kaj se je zgodilo. — Lila. — pravi mehko, — ojunači se — pripetila se je nesreča. Tekla je---prestane, ni mogel spraviti besede skozi ustnice. — Kaj je s Teklo? — zakriči Lila. Z Otokarjem se je peljala v čolnu. Čoln se je preobrnil. Otoka rja je bilo mogoče rešiti — Tekla ije utonila. — 1 'tonila — praviš? Tekla utonila? Saj to ni res; ne more biti res. Strah ga je bilo pred tem spačenim ženskim obrazom, iz katerega so tiščale vanj zmedene oči. — Saj ne more biti res — ponavlja raomlj»je. Pomirjevalno ji jtoloži roko na ramo. — Bodi trdna. Lila; žalibog, da je res. Tedaj pa se mu divje iztrga in zdirja po stopnicah v grad. — Moj otrok, kje je moj otrok? — kriči. Pokažejo ji pot v sobo in vsako se ji boječe naglo umakne. Široki klobuk se maje na njeni glavi, visi ji postrani; obupna ga z vso lilo potegne in vrže ob tla. Pred Teklino posteljo se zgrudi na tla. toda zavesti ne izgubi. Z mrzlično liitrico pretiplje njeno telo, jo trese, govori ljubeznjive l>e*ede. toda nobenega odgovora . . . Krik, ki tii imel nič človeškega na sebi. se izvije iz njenih prsi. Kleče preti posteljo se obrne in pogleda Rudolfa, ki ji je sledil, s rudno pretečimi očmi. — Kako .se je to moglo zgoditi? Rudolf ji pojasni. Pomen njegovih besed ni razumela natančno. — Kje pa ste vi bili? — piha skozi zobe. — Ali ni nikdo pazil, ila je moral moj otrok, moj lepi. nesrečni otrok najti tako strašen konee? Zakaj mi ne odgovarja*? — O, vi vsi, vsi st£ krivi te nesreči — kriči iz eelega grla. • Plaho se postavijo služkinje k odprtim vratom. — Ne obtožuj. Lila! — pravi Rudolf. — ne obteži nikogar s takim očitanjem. Ril je nesrefen slučaj, lastna neprevidnost Tekle. — O, da, saj je nikdar nisi mogel trpeti. Zdaj pa Se zvračaš krivdo ns mojega ubogega t roka. ki se ne more več zagovarjati! Kje pa si vendar bil. Rudolfi In oče! — Vaju doliim krivde! Rudolf se ne zmeni za njene bewede, kajti bila je žena. ki jo je bolečina pretre&ia v dnu srca, ki v življenju še nikdar ni doživela jtaj krutega in je vsled tega morala dvojno trpeti. , Dočim prevladuje pritisk na Kongres, da se nekaj stori za direktno pomoč proti nezaposlenosti, vprašanje zavarovanja proti nezaposlenosti je prišlo v ospredje v sed-morici industrijalnih držav severovzhoda, sledeč primeru države Wisconsin, ki je sprejela takozvano "job insurance". Ravno tako kakor v slučaju države Wisconsin, najbolj značilna pote?a vseh teh zakonskih načrtov je ta, da mora industrija sama nositi vse breme zavarovanja. Niti država, niti delavci naj ne prispevajo ničesar. Ta določba odstranjuje enega izmed glavnih ugovorov proti takemu zavarovanju s strani organiziranega delavstva. Pred kratkim je glavno tne?to Washington doživelo j ako nenavadno "parado'*, ko je več kot stotina voditeljev organiziranega delavstva Ameriške delavske federa-, cije marširalo skupni k Beli hiši! in potem na Kapitol, da predložijo1 poziv za pomoč nezaposlencem.' Izjavili so, da je beda nezaposlen-i cev taka, da mora dežela s vsemi svojimi sredstvi odpomoči temu strašnemu položaju. Memorandum Ameriške delavske federacije je zahteval med drugim takojšnjo veljavo petdnevnega tedna v javni in privatni industriji, federalne prispevke državam, imajočim starostne pokojnine, razvoj programa javnih gradenj in višje dohodninske davke za najvišje razrede davkoplačevalcev, — ali niti besedice o zavarovanju proti nezaposlenosti. To je v soglasju s sklepom; zadnje konvencije federacije, ki jc zavrnila vsenaroden sistem pristnega zavarovanja, za katero bi morale prispevati delavčeve mezde. Že lani v januarja se je na vabilo newyorskega governer. Roose-velta vršila konferenca governer-jev države Ohio, Pennsylvania, New Jersey, Massachusetts, Connecticut in Rhode Island ki so izbrali odsek v proučevanje vprašanja študij in poročilo je vzbudilo veliko zanimanje v teh državah. Nudi vrsto zavarovanja, slično onemu države Wisconsin. Industrija sama bi nosila vse breme zavarovanja, delavci in država pa ne bi prispevali ničesar, dasi bi imeli besedo v stvari izplačevanja zavarovalnin. Po tem načrtu vsak delodajalec naj prispeva 2 odsto skupnega zneska vseh mezd, dokler se ni nakupiči-la gotova reserva, na kar se prispevki znižajo na 1 odsto. Največji znesek tedenskih plačil nezaposlencem bi znašal $10 in najdaljša doba plačil naj bi bila 10 tednov za vsakih 12 mesecev. Nezaposlenostni sklad naj bo upravljen od treh članov, zastopajočih delavce, delodajalce in javnost. Governer Roosevelt je že poslal posebno poslanico legislaturi, kateri priporoča takojšnjo vzakoni-tev takega zavarovanja proti nezaposlenosti, in pričakuje se, da go-vernerji ostalih 6 držav storijo isto. Evropski sistemi zavarovanja proti nezaposlenosti. Načrt zavarovanja, vzakonjen od države Wisconsin in diskutiran v sedmih industrij alnih državah, se znatno razlikuje od zavarovanja proti nezaposlenosti v evropskih državah. Na primer.' Angleško vzdržuje svoje nezaposlence potom prisilnega zavarovanja, h kateremu prispevajo delavci, delodajalci in država. In še zraven potom pomožnega programa, ki gre pod i-menom *'dole"\ V Italiji in Irskem delavci in delodajalci prispevajo, dočim država odpomaga potom programa javnih gradenj. V Avstriji delavec prispeva 40^, delodajalec 40'i in država 20ri .Maksimum tedenskih zavarovalnin znaša 30 tednov. Tedenska plačila nezaposlencem so različna: poročeni delavec brez otrok dobiva približno 25 centov na dan, dočim delavec s tremi o-troki dobiva 50 centov. Ako po preteku 30 tednov delavec je še vedno nezaposlen, more dobiti 4-nujnost-no odpomoč" za 30 nadaljnih tednov za 10 centov manj na dan. — Kasneje more dobiti odpomoč od časa do časa za štiritedne dobe za 30'> manj. Ako ostane še nezaposlen ne dobiva več podpore, marveč postane odvisen od občinskega sklada za reveže. Kdor je čez 60 let star, dobiva starostno pokojnino, ki znaša 75% nezapos'.e-nostne zavarovalnine.. Najstarejše zavarovanje proti nezaposlenosti je ono v Švici. Že leta 1789 so v Bazlu določili, da morajo gospodarji predilnic prispevati 2% plače za sklad proti nezaposlenosti. Od leta 1924 federalna vlad.i prispeva k raznim skladom, ustanovljenim proti nezaposlenosti s strani kantonov, občin in delavskih organizacij. Največja zavarovalnina znaša 60% plače in sme trajati največ 90 dni za vsakih 360 dni, razun v dobi znatne depresije. FLI.-5. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako priza i « deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." J ^ SHIPPING NEWS BEDNO LJUDSTVO POD KARPATI 20. aprila: K uro p*. Cherbourg, Bremen 21. aprila: A i Baliln. Hamburg Chertxxirg 22. aprila: Frahi-f. Havre Mu jest le. Cnerbourg 23. aprila: ClevelitrMt. Hamburg, Cherbourg St^trmUm. Boulogne »ur M«r. Uot-trnki rti 27. aprila: A(iuil»nla, Cherbourg 28. aprila: liumliurg.. Hamburg. Ch«-rl>our». 29. aprila: tJlunibiis. Cherbourg, Bremen Homeric. Cherbourg Saturnia. Trst in Dubrovnik 30. i prila: lie de France. Havre Yolen«lum, Boulogne sur Mer. Rotterdam 4. maja: Bert-ngarla. Cherbourg 5. maja: Bremen. Chertourg. Rrein»-n DeutMiiland Cherbourg. Hamburg 6. maja: Olympic. Cherbourg ?. maja: Mauritania Cherbourg, Rotteidara, Boulogne sur Mer, Rot-terda m 12. maja: K u rop. i, Cherbourg. Bremen Nrw York. Cherbourg, Hamburg 14. maja: I ".iri*. Havre Aquilnnia, Cherbourg Weniiam, Boulogne Sur M»r, Rotterdam Itdiiime, Cherbourg^ Hamburg Majestic. Cherbouig 17. maja: Columbu*. Cherbourg, Bremen VuU-ania. Dubrovnik, Trat 19. maja: Albeit B.illln, Cherbourg, Hamburg 20. maja: Homeric. 'Cherbourg 21. maja: Hr.intn. Cherbourg. Bremen stair Iidam. Boulogne sur Mer. Rnf* lerdain 25. maja: llfi-iiK.iria, Cherbourg 26. mala: Hamburg. Cherbcurg. Hamburg 27. maja: K* uiH-f, Havre Olympic, Cherbourg 28. ma|a: Kurop.t. Cherbourg, Premen Volni.I am, Boulogne Sur Mer, Rotter-da in St. Louis, Chebourg. Hamburg CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo ^ (ENGLISH SLOVENE READER) SI* Be NaroČile t> pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' ti« West Ittb * Twk CNf POZOR ROJAKI Vso, kar sc tiče "Glasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov: "Glas Naroda" 210 West 18th Street New York, N. Y. Edinole tako naslovljena nisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. V Podkarpatski Kusi ji. ki j< kakor znano sestavni d«*l čehoslo-l vaške republiko, vladajo obupne j razmere. Že r Diamondvlll*. joo "«"tlr