Casi* GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO 19 25. APRILA 1980 CENA 3 DIN PRVI MAJ Od leta 1890 dalje je 1. maj mednarodni praznik lela, razredno zavednemu delavstvu pa je bil vsakoletna pomembna manifestacija, na kateri je postavljal tudi povsem politične zahteve. I KPJ je od njene ustanovitve aprila 1919, oz. v Sloveniji od aprila 1920 dalje vključila med akcijsko nalogo »vojega utrjevanja in pritegovanja novega članstva tudi Proslave 1. maja. I Leta 1920 je pri nas vlada po železničarski in splošni ftavki prepovedala prvomajske proslave na prostem. Veliko naprednega delavstva se je takrat odločilo, da l>odo delali na dan 1. maja in zaslužek riamenili žrtvam železniške stavke. V arhivskih virih se je ohranil dokument o namera-ani proslavi 1. maja 1920 v Kamniku. Jakob Zabre-ovnik je kot predsednik okrožne skupine Kamnik \elavske socialistične stranke za Slovenijo, poslal okrajnemu glavarstvu dopis s programom proslave 1. na/a. Na predvečer delavskega praznika so želeli prire-titi koncert na Malem gradu, naslednji dan dopoldne 'azviti zastavo na glavnem trgu ter organizirati shod in obhod po mestu, popoldne pa prirediti veselico na OupUci. Vendar je, kot rečeno, deželna vlada prepovedala prvomajske proslave. Zato je morala kamniška organizacija SDSJ(K) razvitje prapora preložiti na kasnejši datum. Prvomajskih proslav tudi naslednje leto zaradi Obz- nane komunistično delavstvo ni moglo organizirati. Socialni demokrati pa so na ta dan zahtevali samoodločbo narodov, protestirali so proti imperializmu, propagirali združitev jugoslovanskega delavstva in se zavzemali za njegove gospodarske pravice. Sklep berlinske konference predstavnikov treh internacional, da naj se 1. maj 1922 proslavlja z zahtevo po osemurnem delavniku in se nastopi proti brezposelnosti, je bil uresničen tudi v Sloveniji. Iz poročil v komunističnem in socialnodemokratskem časopisju izvemo, da je bilo organiziranih 38 shodov, med njimi najbolj množičen v Trbovljah, saj se ga je udeležilo 7000 udeležencev. Poudariti moramo, da so delodajalci šele v tem obdobju priznavali pravico delavcem do proslavljanja njihovega praznika. V Glasu svobode z dne 10. maja 1923 v poročilu o praznovanju 1. maja v Kamniku v rubriki Dopisi: Kamnik, beremo, »da je kamniški proletariat pokazal, da se zna in hoče boriti za lepšo bodočnost«. Proslave 1. maja so postale tudi na Kamniškem tradicionalna oblika združevanja delavstva, oblika organiziranih zahtev za delavčeve pravice in manifestacija pripadnosti mednarodnim naprednim tokovom. Tradicija proslav 1. maja se v današnjem času potrjuje vsako leto v Kamniški Bistrici, ko se je udeležuje vedno več udeležencev, med njimi pa so vsakič tudi pevci in pevke DKD Solidarnosti iz Kamnika. , Ob naši pesmi vam v Bistrici želimo lep 1. maj. M. Z. PRAZNIK DELA VSKEGA RAZREDA Prvi maj, praznik dela je ustavni del boja delavcev "sega sveta, da bi o uspehu svojega dela lahko sami odlo-Naš delavski razred si je to pravico priboril v revolu-^onarni borbi med narodno Psvobodilno vojno in od ta-svobodno praznujemo "as prvi maj. Prav letos mine-ta trideset let, kar so v naših ^Varnah izvolili prve delavce svete, prevzeli tovarne v v°je upravljanje. Tako je samoupravni socializem politično zaživel. KJjub mnogim težavam, ^stranskemu pomanjkanju ** neznanju nam je uspelo z dogovarjanjem in sporazumevanjem dosegati vedno večje uspehe. Lahko bi ustvarili še več, če ne bi bili med nami omahljivci, pa tudi nasprotniki, ki z zavlačevanjem in neizpolnjevanjem dogovorov in sporazumov poizkušajo zmanjšati pomen samoupravnega socializma. Navzlic vsemu je delavski razred Jugoslavije dosegel uspehe, ki jih je le težko primerjati z veliko bolj razvitimi deželami. Vsled tega se je ugled Jugoslavije v svetu izredno povečal, k čemur je še posebno pripomogla naša dosledna neuvrščenost. Letošnje leto se je za nas pričelo zelo težko, zaskrbljeno spremljamo bolezen našega ljubljenega predsednika maršala TITA in mu iskreno iz vsega srca želimo, da bi čimprej ozdravel. Njegova pot v samoupravni socializem, ki jo je začrtal ter ustvarjanje misli o skupnem vodenju in odgovornosti za dogovorjeno delo nam bo pomagalo premagovati težave, ki se bodo zlasti v letošnjem letu pojavljale v našem družbenem življenju. Mnogo težav je posledica mednarodnih zapletov, pritiskov in izsiljevanj, pogosto pa tudi zaradi naše neodgovornosti in nepotrebnega razsipništva. S samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem, enotnostjo ter doslednim izpolnjevanjem prevzetih obveznosti, bratstvom med našimi narodi in nadaljnjo neangažiranostjo naše države bo naš delavski razred sposoben premagovati vse težave, ki se pojavljajo pri našem delu. Ob prazniku dela naj bo to obveznost našemu TITU, delavskemu razredu in naši družbi. NANDE VODE Odbor za podeljevanje nagrad »Toma Brejca« pri občinski skupščini Kamnik po sklepu, sprejetem na redni seji, in na podlagi 2. in 4. člena odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik v počastitev občinskega praznika RAZPISUJE nagrado »Toma Brejca« kot javno priznanje pomembnim prizadevanjem in dosežkom posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, Iti imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini ali tudi izven nje. Rok za dostavo prijav z obrazložitvijo za podelitev nagrade »Toma Brejca« je 31. 5. 1980. Prijave pošljite na naslov: Odbor za podelitev nagrad »TOMA BREJCA« pri občinski skupščini Kamnik. PREDSEDNIK ODBORA prof. dr. JANEZ MATJASIČ, L r. 06 prazniku dela 1. maju iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem In občanom družbenopolitične organizacije, občinska skupščina in uredništvo Kamniškega občana praznik delavskega razreda Trideset let je obdobje, kije lahko dolgo ali pa kratko. Če govorimo o samoupravljanju, o njegovi tridesetletni poti, lahko govorimo le o velikih, včasih smelih poteh, ki jih je delavski razred v naši socialistični samoupravni družbi prehodil v teh letih - in z vsakim korakom dosegal nove in nove cilje in uspehe. Ob letošnjem delavskem prazniku se s sogovorniki nismo pogovarjali o teh smelih korakih. Pogovarjali smo se o delavcu, ki danes s svojim znanjem in 'spretnostjo ustvarja dohodek, našo skupno blaginjo. Pogovarjali smo se o tem, koliko je delavec resnično gospodar svojega dela in rezultatov svojega dela, kako in koliko odloča, ko gre za njegov osebni dohodek, ko razporeja dohodek za razvoj njegove de- wm Nada Kolar, Titan lovne organizacije in za razvoj kraja, v katerem živi in v katerem zadovoljuje številne potrebe družbenega standarda. Naši sogovorniki so bili delavci nekaterih kamniških delovnih organizacij, ki aktivno delajo v osnovnih organizacijah sindi-.kata in tudi izven njih. Pogovora so se udeležili Vladimir Korošec, diplomirani pravnik iz Utoka, Tone Lavrin, strojni tehnik in Nada Kolar, višja upravna delavka iz Titana, Stanka Vrhovnik, referent za izobraževanje, obveščanje in samoupravljanje in Marjan Plahutnik, referent za varstvo pri delu iz Ete, Bogomil Wige-le, inženir organizacije dela in Albin Pirš, radio mehanik iz Svilanita, Katarina Cerar, kemijski tehnik iz Donitovega tozda Trival, Tomo Malinarič, podpredsednik občinskega sindikalnega sveta in JanaTaškar, urednica Kamniškega občana, ki je pogovor pripravila za objavo. Razprave o temeljnih usmeritvah samoupravnih interesnih skupnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ki v tem času potekajo v združenem delu, so bile udeležencem pogovora očitno najbližja tema, saj smo pogovor spontano spletli najprej o tem, kako delavci odločajo ali ne odločajo o razvoju družbenih dejavnosti, torej o zadovoljevanju potreb V zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu in ostalih družbenih dejavnostih. Albin Pirš: Sistem delegacij še ne deluje tako, da bi lahko bili zadovoljni, zlasti pri deler gacijah za interesne skupnosti je še veliko pomanjkljivosti. O tem zgovorno govori dosedanje optimistično sprejemanje planov interesnih skupnosti. Koso bili sprejeti, se je šele pokazalo, koliko denarja bo potrebno za uresničitev - torej, da niso bili pravilno ovrednoteni. Katarina Cerar: V naši temeljni organizaciji smo na /boru delavcev o temeljnih usmeritvah razpravljali več kot tri ure, a kljub temu nismo razčistili vseh dilem, ki so se porodile v razpravi. Stanka Vrhovnik: Razpravljali smo, rezultat pa je bil pičel. Premalo statističnih elementov je v usmeritvah, da bi se lahko delavci odločali o tem, kateri program bo imel prednost, kaj bomo najprej zgradili. Pogovarjali smo se o stvareh, ki so precej oddaljene od sredstev. Bogomil VVigele: V delovni organizaciji planske dokumente pripravijo strokovne službe, ki za svoje delo nosijo odgovornost. V interesnih skupnostih so se premalo odgovorno lotili podobne naloge, saj bi morale biti usmeritve natančneje opredeljene, take, da zagotavljajo optimalne možnosti za razširitev problemov. Vladimir Korošec: V razpravi ob zaključnih računih so nam manjkala poročila o uresničenih programih interesnih skupnosti. Res vidimo, kaj je bilo zgrajeno, a to ni vse. Sodelovanje med gospodarstvom in interesnimi dejavnostmi, ki nima trdne osnove, pomeni le dvigovanje rok - torej bo treba osnovo še dograjevati. Ob tem se seveda samo po sebi poraja razmišljanje, kako delegati za interesne skupnosti opravljajo prevzete naloge. Pozitivne ugotovitve ni mogoče zapisati, pač pa misel, da se Albin Pirš, Svilanit Vladimir Korošec izkažejo delegati v tistih interesnih skupnostih, ki v dejavnosti posamezne skupnosti vidijo tudi svoje interese. Še prepogosto pa se njihova aktivnost začne in konča z udeležbami na sejah. Tone Lavrin: Menim, da delegatskemu sistemu še nismo povsem dorasli. Sledimo mu znotraj delovne organizacije, navzven pa odpovemo. Ko se na primer pogovarjamo o zdravstvu, nas zanima le toliko, kolikor sami potrebujemo. In če nam na zborih delavcev še delegat za interesno skupnost pravi, da so usmeritve želje, ki jih ne bo mogoče v celoti uresničiti, mu bodo delavci verjeli. Bogomil VVigele: Najbrž ni veliko delavcev, ki bi brez premisleka našteli interesne skupnosti, za katere združujemo sredstva preko prispevnih sto- Bogomil Wigele, Svilanit penj. Zastavlja se vprašanje, koliko sploh razumejo gradivo, o katerem naj razpravljajo. Delavec lahko samoupravno razmišlja, ne more pa razmišljati strokovno. Zato samoupravna organiziranost deluje, vendar z razvodenelo vsebino. Vladimir Trobevšek: Menim, da v delegacijah vse pre-redko oblikujejo stališča, ki jih bo delegat zastopal v interesnih skupnostih. Če bi jih, in če bi sprotno - pravilno pripravljene razprave so sestavni del višje produktivnosti. S to ugotovitvijo smo se dotaknili tudi samoupravnega življenja znotraj delovne organizacije, kjer delavec že krepko uveljavlja svoje pravice in dolžnosti, čeprav se sem in tja še vedno zatakne. Včasih tudi zaradi (ne)sodelovanja strokovnih služb. Bogomil VVigele: Ko smo pred dvema letoma analizirali delo delavskega sveta smo ugotovili, da se strokovni delavci dovolj vključujejo v njegovo delo. Hkrati pa tudi, da ni bilo seje delavskega sveta, na kateri bi obravnavali problem, ki bi ga uvrstili na dnevni red na predlog delegatske baze. Vladimir Trobevšek: Pogosto se spomnim Kardeljeve misli, da samoupravljanje ni samopostrežba. Še vedno preveč gledamo na svoje interese čeprav stvari v tem primeru skoraj po pravilu dobro tečejo. Ko raba in manjše možnosti za naložbe v delovni organizaciji bosta po svoje vplivala tudi na napredek, ki bo bo pogojeval trdnejše gospodarjenje. Višja produktivnost je povezana z modernizacijo. Albin Pirš: Ob tem ne moremo mimo spoznanja, da bodo bolj prizadeti tisti, ki so že zdaj gospodarno razporejali dohodek. Razsipnejši bodo še vedno razsipni, čeprav nekoliko manj kot doslej. Vladimir Trobevšek: V naši delovni organizaciji se s problemi še bolj živo soočamo, saj so bili tako osebni dohodki kot sredstva za skupno porabo v preteklem obdobju zaradi gospodarskih težav nizki. Dokazali smo, da je možna višja produktivnost, vendar pa se ob tem srečujemo z vrsto ukrepov, ki pomenijo prepreko pri razporejanju ustvarjenega dohodka. Pogovor smo strnili z vprašanjem, koliko je vsak od naših sogovornikov samoupravljalec: Marjan Plahutnik, Eta toliko, kolikor mi povedo. Sam sem to doživljal, ko sem opore-kel nekaterim stvarem, pa so mi z argumenti dokazali, da se motim in da stvari ne poznam dovolj. Katarina Cerar: Najbrž res še vedno več razmišljam o pravicah kot o dolžnostih, čeprav je v posameznih okoljih samoupravljanje pogojeno z različnimi možnostmi. Okrogla miza ob delavskem prazniku in 30-letnici samoupravljanja delegati posredovali tudi povratne informacije, potem ne bi bilo pretrgane vsebine. Albin Pirš: Značilno primerjavo lahko dam. Pri nas je v preteklem obdobju odlično delala delegacija za stanovanjsko skupnost. Zato, ker so bili v njej delavci, ki so sami imeli stanovanjske probleme. Nada Kolar: Malce kritično bi lahko ocenili organiziranje javnih razprav. Niso najbolje pripravljene in delavci se pogosto zavedo svojih dolžnosti šele, ko je nek akt že sprejet. Vladimir Trobevšek: V Utoku smo do tega spoznanja Katarina Cerar, TOZD Trival Donit že prišli, zato vse pogosteje pripravljamo razprave o posameznih dokumentih v delovnih skupinah. Razprava je tako plodnejša, aktivnejša, odločanje je delavcu bližje. Tudi izguba delovnega časa je v tem primeru manjša, kvečjemu na- gre za širše področje, širše interese pa aktivnosti upade. Albin Pirš: Delavčeva zavest je prav gotovo visoka. V Svila-nitu smo z majhnim strahom posredovali delavcem predlog, naj bi ostanka dohodka ne razporedili za osebne dohodke, oziroma za dobiček, kot še vedno radi pravimo. Toda na zborih se je pokazalo, da se delavci zavedajo novih naložb v tovarni in da tudi tisti, ki imajo nizke osebne dohodke, takemu predlogu niso nasprotovali. Tone Lavrin: Znotraj tovarne je delavčev vpliv velik, seveda ob dejstvu, da lahko delavci razporejajo le manjši del ustvarjenega dohodka, razporejanje večjega dela pa je pravzparav le informacija, saj izhaja iz zakonskih, pogodbenih in drugih obveznosti. Katarina Cerar: V naši temeljni organizaciji samoupravni odnosi z delovno organizacijo, ki ima sedež v drugi občini, niso povsem dodelani - ob to dejstvo pa se zatika samoupravni položaj delavca. Trudimo se, tako v sindikatu kot ostalih družbenopolitičnih organizacijah in vodstvu, vendar vseh težav še nismo odpravili. Ustalrtvena prizadevanja narekujejo vsem skupaj in vsakemu posebej še večjo odgovornost za boljše gospodarjenje, ustalitveni ukrepi pa najbrž odločanje uokvirjajo v določene meje. Tone Lavrin: Vsaka svoboda je do neke meje omejena. Do letos so bile meje odprte, z re-solucijskimi in ustalitvenimi dokumenti so se nekoliko zaprle. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kako in kakšen napredek v družbeni reprodukciji je možen. Omejena skupna po- premalo, dovolj oziroma koliko naj.bi bil. Tone Lavrin: Rekel sem že, da ima vsaka svoboda meje in ko pride svoboda do meja, nastopijo dolžnosti. Svoboda je, dokler se dogovarjamo o samoupravnih sporazumih, ko jih sprejemajo, nastopi disciplina. Tu se pojavlja dilema o demokraciji, nastajati pa bi morala odgovornost, ki jo nalaga sa-moupravljalska svoboda. Sem dovolj jasno povedal, da je svoboda odgovornost? Tone Lavrin, Titan Nada Kolar: Od vsakega posameznika je odvisno, koliko je samoupravljalec. Res pa je, da se že dovolj zavedamo koristi samoupravljanja, manj pa dolžnosti. Preveč gledamo vsak Marjan Plahutnik: Možnosti so dane, posameznik pa po svoji presoji uveljavlja samoupravne pravice in dolžnosti. Albin Pirš: Samoupravljam toliko, kolikor vem. Vem pa Vladimir Trbovšek: In pri tem nismo opravili z našo dvoličnostjo, saj se še vedno obnašamo v delovni organizaciji drugače kot v krajevni skupnosti. Bogomil VVigele: Če se ozremo nazaj v tridesetletno zgodovino samoupravljanja lahko rečemo, da je bil storjen ogromen napredek. Izoblikoval se je drugačen človek, bolj samozavesten, bolj izobražen, bolj osveščen. Če pa bi se v sistemu samoupravljanja vsi enako zavedali pravic in dolžnosti, potem sploh ne bi bilo treba razmišljati o tem, kdo je boljši in kdo slabši samoupravljalec. Našega pogovora ob jubileju samoupravljanja in ob delavskem prazniku niso prevevale optimistične ugotovitve. Kritične in samokritične ocene pomanjkljivosti, ki spremljajo odločanje delavca o njegovem osebnem, družbenem in skupnem standardu po delegatskih poteh potrjujejo, da je samoupravljanje postalo sestavni del našega življenja. Da v samou-pravljaljskem vsakdanu že odkrivamo tudi drobne pomanjkljivosti in napake, jih skušamo odpraviti ter tako še bolj učvrstiti položaj delavca v verigi družbene reprodukcije. Stanka Vrhovnik, Eta Priznanja osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinska konferenca Socialistične zveze vsako leto ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda podeli zaslužnim družbenopolitičnim in družbenim delavcem srebrna priznanja OF slovenskega naroda. Ta priznanja so podeljena v spomin na dan, ko so se 27. aprila v Vidmarjevi hiši v Ljubljani zbrali predstavniki naprednih Slovencev in ustanovili osvobodilno fronto, organizacijo naprednih ljudi za organiziran boj za narodno in socialno osvoboditev. Ustvarjalna sila, ki jo je s tem vspod-budila osvobodilna fronta in nadaljevala socialistična zvezo je bila in je temeljna gonilna sila revolucionarne preobrazbe naše družbe in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze delavnega ljudstva Kamnik je na-predlog žirije za podelitev priznanj OF slovenskega naroda sprejelo sklep o podelitvi priznanj osvodilne fronte slovenskega naroda za leto 1980 naslednjim organizacijam in posameznikom OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KAMNIK V vseh letih delovanja je občinska organizacija Rdečega križa razvijala mnogotere dejavnosti s socialno humanitra-nimi cilji. Njena velika naloga s področja humanitarnih odnosov je razivjanje krvodajalstva, saj ji je uspelo izpolnjevati plane krvodajalskih akcij preko 130 odstotno. Poleglega je v raznih oblikah svoje dejavnosti vzgojila in usposobila veliko število ljudi za dajanje prve pomoči, razvijanje oblik solidarnosti in socialne dejavnosti pri elementarnih nesrečah, poleg tega pa so se v njenem okviru usposobile tudi številne ekipe prve medicinske pomoči, ki delujejo v okviru civilne zaščite. JANEZ PREGLED Po vrnitvi iz internacije se je vključil v aktivno delo OF. Delal je v odboru OF v Tunjicah in bil nekaj časa tudi njegov predsednik. Prevzel je vodilno vlogo v Gasilskem društvu v Tunjicah, kasneje je postal predsednik okrajne in nato še občinske gasilske zveze. Dolgo let je že predsednik krajevne skupnosti kjer se aktivno vklju- čuje v razreševanje vsakodnevnih problemov občanov. Tovariš Pregled je član številnih odborov, komisij in delegacij, kjer svoje dolžnosti vestno in odgovorno izvršuje. KATARINA ZAGORC Ko se je leta 1954 preselila v Kamnik, se je aktivno vključila v družbenopolitično delo na terenu, tako v socialistični zvezi kot tudi v zvezi komunistov in zvezi borcev. Najbolj zavzeto je vseskozi delovala v društvu prijateljev mladine in Rdečega križa, saj je bila eno mendatno dobo tudi član republiškega odbora RK. V občinski zvezi prijateljev mladine je opravljala vrsto odogovrnih dolžnosti, kar 12 let je bila predsednik komisije za letovanje otrok in neposredni organizator letovanj. Po upokojitvi njena aktivnost ni prenehala in poleg drugega se je vključila tudi v delo Društva upokojencev. JANEZ PREZELJ V povojnem obdobju sc je aktivno udejstvoval in bil vesten in ustvarjalen družbenopolitični delavec v vseh družbenopolitičnih organizacihah. V tem času je poleg službe opravljal še vrsto odgovornih dolžnosti v občinskem odboru ZZB NOV, občinski konferenci ZKS in občinski konferenci SZDL. Po upokojitvi se je še aktivneje angažiral v družbenopolitičnih organizacijah, saj je bil član raznih odborov in komisij. Zdaj je med drugim član izvršnega sveta občinske skupščine, predsedstva OK SZDL in predsednik občinskega odbora ZZB NOV. SLAVKO ŠUŠTAR V družbenopolitično delo, se je tovariš Šuštar vključil že leta 1954. Med zaposlitvijo v Svila-nitu je bil tri mandatne dobe član delavskega sveta, deloval je v raznih komisijah samoupravnih organov, bil več mandatnih dob član izvršnega od- bora osnovne organizacije sin- dikata z različnimi vodstvenimi v funkcijami, dve mandatni dobi •> je bil tudi predsednik sindikata £ v Svilanitu. Kot aktivni sindi- ;> kalni delavec je bil kar pet X; mandatnih dob član predsed- vi stva občinskega sveta, predse- X; dnik kadrovske komisije pri X občinskem svetu in drugih ko- X misijah. Sedaj je že drugo man- X datno dobo delegat družbeno- X političnega zbora, je član koor- •:• dinacijskega odbora za kadrov- X ska vprašanja pri OK SZDL ;v Kamnik, član komisije za voli- X tve in imenovanja ter predse- vi dnik komisije za vprašanja X; zdomcev. K Enak prispevek Programsko volilne konference kamniških komunistov so se udeležili tudi člani delovne skupine centralnega komiteja ZK Slovenije Ivanka Vrhovčak, Polde Maček in Viktor Auer ter Franc Svetel j^ sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov, ki bodo junija obiskali nekaj osnovnih organizacij zveze komunistov v naši občini, ter ob tem spregovorili o aktualnih problemih posameznih temeljnih organizacij ter o vlogi komunistov pri nadaljnjem uveljavljanju položaja delavcev v združenem delu Komunisti so ocenili svoje delo Mesec dni so se kamniški komunisti s tehtnimi razpravami o opravljenem delu v osnovnih organizacijah pripravljali na programsko volilno konferenco, ki je bila 18. aprila v mali dvorani kina Dom v Kamniku. V tem easu so ustanovili dve novi osnovni organizaciji - v Smartnem in Motni-ku, medtem ko osnovna organizacija ZK v Srednji vasi še ni registrirana. Kljub temu lahko ugotovimo, da je v občini 63 osnovnih organizacij, ki štejejo skupaj 938 članov. Na programsko volilni konferenci, ki so se je udeležili 104 redni člani konference in delegati, je najprej spregovoril Danici Artiček, dosedanji sekretar komiteja občinske konferen- KAZIMIR KERŽIČ - prvi predsednik občinske konference ZKS Kamnik ce ZKS in v svoji razpravi opozoril na pozitivno dejstvo, da so v mnogih osnovnih organizacijah za sekretarje izvolili mlade ljudi. Osvetlil je tudi sodelovanje s centralnim komitejem in medobčinskim svetom zveze komunistov. 4 Delegat Rudnika kaolina je spregovoril o težavah, s katerimi so se srečevali v njihovi delovni organizaciji in posebej poudaril aktivno sodelovanje občinskega komiteja ZKS Kamnik v razreševanju težav oziroma v samoupravnem dogovarjanju o skupnih vlaganjih papirne industrije v raziskave in izboljšanje tehnologije predelave kaolina. V nadaljevanju so udeleženci spregovorili še o preobrazbi šolstva, o vključevanju komunistov v pripravo temeljnih usmeritev družbenih dejavnosti za prihodnje srednjeročno obdobje, ki očitno ni bilo najboljše, saj so temeljne usmeritve bolj želje kot usmeritve, ki bi jih bilo mogoče uresničiti. Kritično so ugotovili tudi, da komunisti v krajevnih organizacijah socialistične zveze niso dovoj aktivni, zato pa tudi potrošniški sveti, hišni sveti in poravnalni sveti niso najbolje zaživeli. Ivanka Vrhovčakova je najprej ocenila dosedanje delo kot uspešno. Nato je nanizala osnovna izhodišča obiskov delovnih skupnih centralnega komiteja v posameznih občinah, ki so neposreda povezava centralnega komiteja s članstvom in ki naj pripomorejo k premikanju stvari, pri katerih se je zataknilo. Opozorila je tudi na temeljni nalogi komunistov: ustalitve na prizadevanja in večja učinkovitost MILAN MARINIČ - sekretar komiteja občinske konference ZKS Kamnik delovanja zveze komunistov kot idejne sile znotraj političnega sistema. Na programsko volilni konferenci so Za predsednika konference ZKS Kamnik izvolili Kazimirja Keržiča, za sekretarja komiteja Milana Mariniča, za nova člana komiteja Vero Vrstov-šek in Antona Jegliča, za nove člane občinske konference, ki šteje zdaj 45 članov, pa Alfonza Boltarja, Antona Lipovška, Alojza Šnabla, Jelko Tušar in Vero Vrstovšek. Ustanovili so novo komisijo za organiziranost, razvoj ZK in kadrovsko politiko ter aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev. JANA TASKAR Medobčinski svet SZDL za ljubljansko regijo je nedavno pripravil dve posvetovanji, na katerih so predstavniki osemnajstih občin širšega ljubljanskega območja spregovorili o oblikovanju nove regionalne zdravstvene skupnosti in o solidarnostnem prelivanju sredstev za zdravstveno varstvo v letošnjem letu. Novi zakon o zdravstvu, ki je bil sprejet konec preteklega leta, namreč narekuje samoupravno dograditev občinskih zdravstvenih skupnosti, ki pa sc lahko med seboj povezujejo v medobčinsko zdravstveno skupnost, da bi tako v geografsko strnjenem območju, ki je med seboj gospodarsko povezano, lahko zagotovili tiste zdravstvene storitve, ki jih v posameznih občinah ni mogoče urediti. Na posvetovanju je prevladal predlog, po katerem naj bi se v regionalno zdravstveno Skupnost tudi poslej povezovalo osemnajst občinskih zdravstvenih skupnosti. • Izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti Kamnik je na svoji seji, dne 9. 4. 1980 obravnaval plačevanje obveznosti prispevkov do zdravstvenega varstva. Ugotovil je, da občani, ki opravljajo zasebno obrtno dejavnost in nimajo plačanih obveznosti do zdravstvenega varstva, v enakem obsegu kot tisti, ki imajo te obveznosti poravnane. Delavci, Zaposleni v združenem delu morajo imeti za uveljavljanje zdravstvenega varstva potrjeno zdravstveno izkaznico, če je prejšnja potrditev stara več kot 30 dni. Zato je izvršilni odbor sprejel naslednji SKLEP: Od 1. maja 1980 dalje mora imeti tudi vsak obrtnik potrjeno zdravstveno izkaznico. Zdravstvena izkaznica se potrdi na sedeža občinske zdravstvene skupnosti Kamnik, Medvedova 25, vendar le v primeru, če ima plačane vse zapadle obveznosti do zdravstvenega varstva. Navedeni sklep se objavi v Kamniškem občanu. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KAMNIK Na posvetovanju so spregovorili tudi o solidarnostnem zagotavljanju sredstev za letošnje leto. Dogovorili so se, da bo osnova za pridobitev solidarnostnih sredstev program posamezne občinske zdravstvene skupnosti,ki mora biti stabilizacijsko naravnan, ter izenačena participacija v vseh občinskih zdravstvenih skupnostih. Domenili so se še, da bodo uresničevanje programov zdravstvenih skupnosti sproti spremljali in ugotavljali, ali dogovorjena prispevna stopnja ustreza uresničevanju sprejetih programov. V sporazum, na osnovi katerega se prelivajo solidarnostna sredstva pa so vnesli še dopolnitev. Tako ne velja le, da mora zdravstvena skupnost, ki prejema solidarnost ob morebitnih presežkih ob koncu leta vrniti sorazmeren del teh sredstev, ampak da bi jih lahko ob izgubi solidarnostna sredstva še nekoliko povečali. V ta namen naj bi služila sredstva iz izenačene participacije in neizterjane dajatve za zdravstveno skupnost. Široka aktivnost je prinesla uspehe Delegatski sistem in delegatski odnosi se v naši občini razvijajo in oblikujejo skladno z našo družbeno usmeritvijo, čeprav včasih tu in tam še prihaja do napak. To so bile osnovne ugotovitve ocene o ustavni preobrazbi v občini Kamnik, ki jo je obravnavalo predsedstvo OK SZDL na svoji seji. Pri delu delegacij je opaziti veliko večjo aktivnost pri samostojnih delegacijah kot pri delegacijah, ki se združujejo v konference. Predsedstvo je ugotovilo, da na vseh ravneh tečejo družbenopolitične in samoupravne aktivnosti, katerih cilj je uresničiti ustavno preobrazbo občine in krajevne skupnosti. Med te aktivnosti sodijo naloge od preoblikovanja krajevne skupnosti Kamnik, oživljanje potrošniških svetov do aktivnosti družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu. Nedvomno najlepši rezultat vsklajenega delovanja vseh subjektov samoupravnega socialističnega sistema so poslovni rezultati organizacij združenega dela iz gospodarstva, ki jih je tudi obravnavalo predsedstvo. Velik del aktivnosti družbenopolitičnih organizacij je bilo v letu 1979 namenjeno problemom gospodarjenja, kar se je odrazilo v dobrih poslovnih rezultatih organizacij združenega dela. Še bolj kot dosedaj se morajo družbenopolitične organizacije, še posebej pa v sedanjem položaju, posvetiti uresničevanju politike gospodarske ustalitve in problemom gospodarjenja. Le aktivno sodelovanje vseh subjektov družbenega razvoja lahko zagotovi uspešno premagovanje težav, s katerimi se otepa gospodarstvo, saj so te težave v precejšnji meri rezultat našega neodgovornega obnašanja, upoštevanja dogovorov, in tudi politizacija parcialnih interesov. Elemente ustalitvene politike morajo vsebovati tudi programi razvoja družbenih dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. Predsedstvo je ugotovilo, da je v programih razvoja družbenih dejavnosti še vedno prevelik razkorak med potrebami, ki jih v nekaterih primerih lahko označimo z željami in realnimi možnostmi našega gospodarstva. J. Z V ospredju vrednost programov SIS, ne prispevne stopnje Večkrat v razpravah o prispevkih za financiranje programov SIS slišimo: V Kamniku imamo najvišje prispevne stopnje. Ostale občine imajo nižjo »obremenitev«. Kako je s tem? Poglejmo, kakšne so prispevne stopnje za interesne skupnosti družbenih dejavnosti in občinski davek iz osebnih dohodkov v občinah ljubljanske regije. Najprej podatek, da imajo vse občine razen Kamnika, ki ima 0,10 odstotni (torej najnižji) davek od osebnega dohodka, višji 0,50 odstotni davek. Upoštevajoč prispevke za SIS in občinski davek ima navjišjo stopnjo občina Litija (32,75), sledijo Logatec (32,73), Grosuplje (32,50), na četrtem do petem mestu so občina Kamnik in vse ljubljanske občine s stopnjo (30,64 %) od osebnih dohodkov, sledijo Kočevje, Vrhnika, Ribnica in Domžale, ki imajo stopnjo 29,32 %. Največje razlike so v stopnjah za Skupnost zdravstvenega varstva, gibljejo se od 5,88 v Ribnici, preko 6,62 v Kamniku do 8,08 v Grosupljem, čeprav bi morale ravno v tej skupnosti biti stopnje najbolj izenačene, ker gre za solidarnostno prelivanje sredstev. Vse to seveda velja le za prispevke iz osebnih dohodkov. Vse prevečkrat financiranje programov interesne skupnosti gledamo le skozi prispevne stopnje, ki pa so le tehnika za obračun dogovrjenih vsot za financiranje posameznih programov SIS. Pri nižjih osebnih dohodkih v povprečju mora seveda biti za isto vsoto stopnja višja in obratno. Ko se pogovarjamo in dogovarjamo o programih samoupravnih interesnih skupnosti se moramo pogovarjati o programu in njegovi vrednosti, vse to pa moramo soočiti z našimi možnostmi. Predvsem v tem smislu, kolikšen del novoustvarjene vrednosti bomo namenili za pokritje skupnih potreb. F. S. Stane Gabrovec -šestdesetletnik 18. aprila je dr. Stane Gabrovec, arheolog, višji znanstveni sodelavec Narodnega muzeja v Ljubljani, praznoval svojo šest-desctletnico. v Rodil se je leta 1920 v Kamniku, na Zapricah. Maturiral je na klasični gimnaziji v Št. Vidu v Ljubljani leta 1939 in se še istega leta vpisal na tedanjo 16. skupino Filozofske fakultete v Ljubljani (A - klasična filologija, B -arheologija in antična zgodovina, C - francoščina). Maja 1942 je bil zaprt in poslan v internacijo v Gonars, kasneje Momo pri No-vari, od koder je po kapitulaciji Italije zbežal v Švico, kjer je bil do konca vojne v tamkajšnih delovnih taboriščih. V letnem semestru 1945 je obiskoval predavanja na Filozofski fakulteti v fleniu, jeseni leta 1945 pa je nadaljeval študij v Ljubljani in leta 1946 diplomiral iz arheologije in antične zgodovine, januarja 1948 pa iz klasične filologije. Od marca 1948 je v Narodnem muzeju v Ljubljani. Od aprila 1956 do. maja 1957 je bil asistent na Institutu za prazgodovino univerze v Tiibingenu pri prof. dr. W. Kimtnigu. Leta 1962 je pri prof. Benacu doktoriral s temo Prazgodovina Gorenjske, na Fi- • lozofski fakulteti v Zagrebu. Od leta 1970 je honorarni predavatelj na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Pri znanstvenem raziskovanju prazgodovine slovenskega ozemlja je dosegel Stane Gabrovec najbolj pomembne rezultate v študiju halštata. Med številnimi arheološkimi izkopavanji, ki jih je vodil, naj na prvem mestu omenimo Stično, ki jo raziskuje že od leta 1960 dalje. O stiskih izkopavanjih je predaval na številnih mednarodnih kongresih in simpozijih oz. seminarjih, tako v Zurichu, Baslu, Bernu, Veroni, Padovi, Benetkah, Milanu, Firencah, v Rimu, in Ferrari, na Dunaju, v Berlinu, Frankfurtu. Težav ob izgradnji obvoznice ne manjka Gradnja obvozne ceste se je pričela s precejšnjo zamudo. Temu so botrovale predvsem dileme okrog povezovalne ceste, ki naj bi potekala v neposredni bližini šol. Problem še danes ni rešen. Kljub temu pa se je kamniška komunalna skupnost, ki je prevzela naloge inžiniringa pri izgradnji obvoznice, odločila, da bo brez odločitve in soglasja o priključni cesti nadaljevali s prepo-trebno gradnjo nove obvozne ceste. Po prvotnem načrtu, ki je predvidel potek obvoznice od železnega mostu do Kovinarske ceste, bi investicija veljala okrog 76 milijonov dinarjev, ki bi si jo delila na pol občinska skupščina in Republiška skupnost za ceste. Kasneje dopolnjen program pa je prinesel določene prepotrebne spremembe. Obvozna cesta naj bi torej potekala do Duplice, hkrati pa je bilo potrebno načrtovati tudi izgradnjo vseh komunalnih naprav in drugih spremljajočih objektov, ki prvotno niso bili načrtovani. Na osnovi dopolnjenega programa sc je primerno povečala tudi investicija, ki naj bi znašala 140 milijonov dinarjev (vključno s predvidenimi podražitvami po metodologiji biroja za gradbeništvo). V dopolnjen načrt sodi poleg podaljška obvoznice do Duplice tudi primarna kanalizacija levega brega Kamniške/Bistrice, protihrupna zaščita v strnjenem naselju, PTT kanalizacija za predvideno novo naselje Novi trg, regulacija osmih potokov ter vsi propusti in zavarova-. nja. V prvotnem načrtu pa tudi ni bila predvidena rasvetljava in kanalizacija za semaforizacijo križišč na Duplici, Maistrovi in Cankarjevi cesti. Zaradi predvidenega povečanja investicije je kamniška komunalna skupnost že predložila republiški skupnosti za ceste ponovni zahtevek za dodatna sredstva. Gradnja obvoznice je precej zahtevno delo, ki ne gre brez za-petljajev in težav, s katerimi se je potrebno spoprijemati nadvse resno in odgovorno. Bolj dosledno' bi morali upoštevati nekatera opozorila na gradbišču tudi občani, ki dostikrat ovirajo delo in izzivajo nevarnost. To velja predvsem pri izredno težavnem razstreljevanju in odstranjevanju ruševin pri gradnji useka pod Starim gradom. Zaradi izrednega strateškega pomena Tuhinjske ceste ni bila dovoljena popolna temveč le delna zapora tega dela ceste. Nehomogenost skale pod Starini gradom je povzročila precej nevšečnosti, saj je rušenje v prevelikih plasteh povzročilo, da je bila cesta dvakrat popolnoma zaprta ves dan. Na to graditelji niso bili dovolj pripravljeni, zato so bile tudi prometne kršitve občanov utemeljene, čeprav zelo nevarne. Predstavniki stanovanjsko komunalnega gospodarstva, -Via-torja, Slovenija ceste (izvajalec del in referent za komunalne zadeve pri občinski skupščini so na skupnem sestanku v začetku aprila proučili daljše zapore ceste z ustreznim obvozom za osebna in tovorna vozila ter za pešce. Potrebno je bilo omogočiti obvoz vseh vozil (tudi avtobusov) iz Kamnika skozi Godič, Mekinje in Nevlje ter pot za pešce in kolesarje mimo Dijaškega doma, po brvi preko Bistrice na Cankarjevo cesto, po cesti proti Domu upokojencev, kjer naj bi prečkali Nevljico po zasilni brvi. Vse te poti naj bi v primeru popolne zapore ceste proti Tuhinju pešci in vozniki dosledno upoštevali, saj bodo le tako prispevali k varnosti in nemotenosti gradnji obvoznice, ki naj bi bila odprta za promet že ob letošnjem občinskem prazniku. Poleg gradnje useka je zelo zahtevna tudi gradnja na izredno močvirnatem območju Kračka v dolžini enega kilometra. Tu bodo. potrebni neprimerno globlji iz-1 kopi in nasutja. Kljub temu, da so z gradnjo obvozne ceste začeli prej, kot so bili dani vsi pogoji, je prišlo do določenih zakasnitev predvsem zaradi ovir pri rušenju hiš in delno tudi zaradi prepočasnega pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Poudarimo pa naj izredno razumevanje večine stanovalcev, ki so se iz hiš, predvidenih za rušenje, izselili pred pogodbenim rokom.(S tem so dokazali osveščenost za potrebe širšega družbenega pomena. M. JANČAR Številne prispevke je objavil v Arheološkem vestniku, Varstvu spomenikov, Arheološkem pregledu, različnih zbornikih, vodičih ob razstavah, v dnevnem časopisju. Njegovo znanstveno delo so priznale mnoge domače in tuje vodilne arheološke institucije, ki so ga izvolile za svojega člana. Tako je redni član Centra za balkanološke študije pri Akademiji znanosti in umetnosti v Sarajevu, kjer je urednik petega zvezka Prazgodovine jugoslovanskega prostora, ki bo obravnaval železno dobo Jugoslavije. Je redili član Nemškega arheološkega instituta v Berlinu, član italijanskega arheološkega instituta za prazgodovino v Firencah, Instituta za etruščanske in italske študije v Rimu. Posebej želim omeniti, da je s svojo študijo Vloga Kamnika v prazgodovini Slovenije sodeloval na simpoziju ob 750-letnici Kamnika, oktobra 1. 1979. Iz vsega Gabrovčevega znanstvenega dela in predvsem njegovih razmišljanj ob njem, veje globoka ljubezen do slovenske zemlje in njene davne preteklosti. Pod njegovim peresom postane visoka znanost spet življenje, ki mu išče vzroke, vplive, primerjave, časovne mejnike. Ob šestdesetletnici mu želimo še mnogo uspehov pri njegovem delu in načrtih. MILINA ZUPANČIČ • Na varnost v prvi vrsti vpliva človek Življenje ima prednost Pomladanski dnevi so in še bodo povečali število kolesarjev in pešcev na naših cestah. Med temi udeleženci v cestnem prometu je tudi precejšnje število otrok, ki pa žal v vseh primerih niso dodobra seznanjeni z nevarnostmi, ki prežijo na cesti. Prav najmlajše je potrebno nenehno opozarjati na previdnost, kadar se znajdejo na cesti, na prehodu za pešce, pri prečkanju cestišča, kjer ni zaznamovanih prehodov za pešce, opozarjati jih je potrebno, da ne spotajo nenadoma na cestišče, po katerem vozijo tudi taki vozniki, ki jim je vozniška etika deveta briga. Za kolesarje je najbolj nevarno zavijanje v levo, posebno za tiste, ki se ne prepričajo, če je tako zavijanje varno, ne nakažejo pravočasno spremembe smeri vožnje ali pa je sploh ne nakažejo. Še in še bi lahko opisovali pasti, ki prežijo na cestah z gostim prometom, povečanim številom udeležencev v cestnem prometu itd. Žal prav starši dajemo kaj slab vzgled mlajšim. Niso redki primeri, ko očka ali mamica vodita svojega otroka preko ceste nedaleč od prehoda za pešce, kot bi le-ta bil zgolj za okras* tudi pri družinskem izletu s kolesi se otroci zgledujejo po starših. Dolžnosti in naloge staršev, pa tudi delavcev vzgojno izobraževalnih zavodov so jasne. Posebno opozorilo velja voznikom motornih vozil vseh vrst in kategorij. Na cesti naj ne velja pravilo močnejšega in hitrejšega. Prometni znaki in talne obelež-be, ki opozarjajo na bližino šol, otrok na cesti, na prehode za pešce, niso sami sebi namen. Omejitev hitrosti so določene zaradi varnosti v cestnem prometu. Pričujoči zapis naj ne izveni kot strela v prazno. V zadnjih dneh so bili na kamniškem poškodovani štirje pešci in trije kolesarji. Med vzroki prometnih nesreč v katerih je bilo poškodovanih sedem ljudi zasledimo: - nenadoma zavil v levo - nenadoma prečkal cesto - nenadoma stopil pred avto - iz stranske ceste pripeljal s kolesom pred avto . - kolesar zbil pešca - otroka na prehodu za pešce Storimo vse, da bodo naše ceste terjale čim manj žrtev. Opozorilo velja za vse in vsakogar. MAJ Vsem občanom ob prazniku dela 1. maju čestita PETER PODJED CENTRALNA KURJAVA IN VODOVODNE INSTALACIJE GODIČ Podpisani Filip Štrajner, Porcher 11, Kamnik, prepovedujem javno pot preko moje parcele št. 193 in 194 v Pore-bru. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. HONORARNO ZAPOSLITEV nudim v poletnih mesecih študentom in dijakom. Zglasitc se osebno. Gostilna »Pod skalco«. Dražji telefoni Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana je predlagala zvišanje cene, ki jo plačujejo novi naročniki za priključitev telefonov (oziroma preselitev naročniškega telefona) z 4.980 dinarjev na 5.560 dinarjev, kar pomeni 12-odstotao podražitev. Podražil naj bi se tudi prepis telefonov. Bodoči naročniki, ki se bodo selili v stanovanja, v katerih so že prejšnji stanovalci imeli telefone, naj bi namreč -po predlogu skupščine omenjene SIS, ki je zasedala 10. aprila -plačali za prepis 577 dinarjev, namesto dosedanjih 508. S prvim julijem naj bi se podražil tudi telefonski impulz, s čemer naj bi se Slovenija po ceni impulza približala ostalim republikam. Za vsak porabljen impulz naj bi torej v prihodnje odšteli 80 par, se pravi 10 par več kot ga plačujemo sedaj. Najcenejši je trenutno impulz v .sosednji Hrvatski: 65 par, sledi Slovenija, ostale republike pa so, kar zadeva impulz, dražje - najdražja Makedonija, kjer znaša cena enega impulza 1 dinar. Sicer pa so se delegati na minuli skupščini strinjali tudi s predloženim skrčenim tekočim srednjeročnim razvojnim načrtom. Zaradi izpada precejšnjega dela finančnih sredstev, ki jih za razvoj telefonije združujejo uporabniki telefonskih storitev, so namreč morali program skrčiti kar za 20 odstotkov. Tako bodo objekte, ki jih ne bodo mogli zgraditi do leta 1980, prenesli v začetek naslednjega srednjeročnega razvojnega obdobja. Osnutek razvojnega načrta za obdobje med letoma 1980 in 1985 pa so delegati pravtako potrdi na zadnji skupščini omenjene SIS. Seveda pa ga bo treba še bolj natančno izdelati in pri tem naj bi pomagale - s svojimi predlogi -tudi krajevne skupnosti. Tako naj bi na primer čim prej sporočile, koliko javnih telefonskih govorilnic potrebujejo in predla- gale lokacije, ki jim najbolj ustrezajo; »petetejevci« pa so obljubili, da bodo njihove želje kolikor se bo dalo upoštevali. S postavljanjem javnih telefonskih govorilnic so pravzaprav tudi najbolj v zaostanku. Načrtovali so namreč, da jih bodo v obdobju med letoma 1975 in 1980 postavili 772, a kaže, da jih bodo uspeli postaviti le polovico, natančneje: 364. Manj odstopajo od srednjeročnega razvojnega načrta pri graditvi novih telefonskih central, oziroma razširjanju obstoječih in pri polaganju kabelskega omrežja. Od 52 central, ki so jih nameravali zgraditi, oziroma povečati v tem razvojnem obdobju, jim bo predvidoma uspelo opraviti ta dela do konca tega leta le na 40 centralah. Vendar so med njimi vse večje centrale, ostalih deset pa naj bi zače- li graditi leta 1981 oziroma 1982. Do konca tega leta naj bi se torej na območju Ljubljanskega* Prr podjetja povečale zmogljivosti telefonskih central za 50.890 priključkov, v primerjavi z letom 1975. Sicer pa bodo tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju »petetejevci« največ investirali prav v razvoj telefonije, ki še vedno precej zaostaja za naraščajočimi potrebami po telefonih. Na območju štirinajstih občin, ki so v območni SIS za PTr promet je namreč trenutno kar 46.000 prosilcev za dodelitev telefonskih številk. Tudi prihodnji srednjeročni razvojni načrt bo, kar zadeva razvoj telefonije, precej ambiciozen, kar pa še vedno ne zagotavlja, da bodo prav vsi prosilci že v prihodnjih petih letih prišli do telefona. Hkrati bo uresničitev zastavljenih nalog še naprej odvisna od tega, ali bodo uporabniki druge skupine (to so delovne-in druge organizacije, ustanove ter obrtniki spoštovali samoupravni sporazum o sofinanciranju razvoja telefonije. Kamnik pri tem združevanju sredstev namreč še zelo zaostaja, saj prispeva denar v ta namen le 39 odstotkov uporabnikov. Tako sta med štirinajstimi občinami, ki so v tej SIS, po združevanju teh sredstev za Kamnikom le še Vrhnika in Litija. Zaradi takšnih odstopanj so se na minuli skupščini SIS za Frr promet dogovorili, da bodo imele prednost pri uresničevanju prihodnjega srednjeročnega razvojnega načrta tiste občine, v katerih uporabniki več prispevajo za razvoj telefonije. L. DJ. ( PRILOGA ZA DELEGATE ) Na podlagi 147. člena Ustave SR Slovenije, Zakona o varstvu kulturnih spomenikov, 4. člena Zakona o grobiščih in grobovih (Uradni list SRS, št. 4/78) in 31. člena Statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78, občinska skupščina Kamnik, občinska konferenca ZKS, občinska konferenca SZDL, občinsko združenje ZZB NOV, občinski svet zveze sindikatov, občinska konferenca ZSMS, občinska kulturna skupnost, občinska komunalna skupnost, občinska izobraževalna skupnost, krajevne skupnosti v občini Kamnik, Gozdno gospodarstvo Ljubljana - Obrat Kamnik, Zgodovinski arhiv Ljubljana, pooblaščeni zavod za spomeniško varstvo, Kulturni center Kamnik, vse lovske družine na območju občine Kamnik, Planinsko društvo Kamnik, turistična društva v občini Kamnik in Zveza telesnokulturnih organizacij Kamnik sklenejo DRUŽBENI DOGOVOR o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in obeležij iz obdobja narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije, o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o poimenovanju na območju občine Kamnik 1. člen Udeleženci družbenega dogovora se dogovorijo o načinu varstva, urejanja, vzdrževanja in evidentiranja spomenikov, spominskih plošč in spominskih obeležij socialistične revolucije, o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o poimenovanju na območju občine Kamnik. 2. člen S tem družbenim dogovorom udeleženci zagotavljajo enotno, sistematično in trajno vzdrževanje ter evidentiranje spomenikov in grobišč, kakor tudi enoten postopek za postavitev spomenikov. Udeleženci tega dogovora, ki so po zakonih in drugih predpisih zadolženi za posamezne dejavnosti (ZZB NOV, komisija za varstvo borcev NOV, pooblaščeni zavod za spomeniško varstvo in drugi), opravljajo svoje naloge skladno z določbami tega dogovora •n po sprejetem programu. 3. člen Za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora in iz njega izhajajočih nalog udeleženci družbenega dogovora ustanovijo Odbor udeležencev o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč, grobov, spomenikov in spominskih obeležij iz NOV in socialistične revolucije ter postavljanju novih spomenikov (v nadaljnjem besedilu odbor udeležencev). 4. člen Varstvo, urejanje in vzdrževanje spomenikov in grobišč po tem dogovoru pomeni zavarovanje spomenikov in grobišč pred poškodbami, njihovo redno vzdrževanje, ohranitev videza in stanja spomenikov in grobišč, popravila in preureditev spomenikov in grobišč, urejanje okolice ter ureditev premoženjsko-pravnih vprašanj v zvezi s spomeniki in grobišči. 5. člen Poimenovanje ulic, objektov, domov in šol, ustanov in slično po partizanskih enotah ter po padlih ali umrlih borcih, aktivistih in revolucionarjih socialistične revolucije, predlagajo in obravnavajo krajevne skupnosti, organizacije ZZB, svet za ohranjanje in razvijanje tradicij NOV, družbenopolitične organizacije, komisija za spomeniško varstvo, delovne in druge organizacije ter drugi podpisniki družbenega dogovora. Končni predlog obravnava in sprejme svet za ohranjanje tradicij NOV pri občinski konferenci SZDL in občinsko združenje zveze borcev NOV, sklep o poimenovanju pa sprejme izvršni svet SO Kamnik. 6. člen Skrb za spomenike, grobove in grobišča v občini Kamnik prevzamejo krajevne skupnosti, v katerih je posamezni objekt (v nadaljevanju besedila: oskrbniki). Pri tem krajevne skupnosti sodelujejo z odbori za razvijanje revolucionarnih izročil in komi-sl)o za spomeniško varstvo, s pooblaščenim zavodom za spomeniško varstvo, z družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami ZZB NOV, zainteresiranimi organizacijami združenega dela, s solarni, društvi in drugimi. V soglasju z odborom udeležencev tega družbenega dogovora lahko krajevna skupnost neposredno skrbi za posamezni objekt oziroma skrb za spomenik ali grobišče prenese na drugo organiza-c'Jo; to velja zlasti za spomenike, ki so v območju poslovnih, stanovanjskih in drugih stavb. 7. člen Skupščina občine Kamnik sprejme v srednjeročnih in letnih Planih gospodarskega in družbenega razvoja občine tudi programe varstva, urejanja in vzdrževanja spomenikov in grobišč. Program sPrejme tudi Kulturna skupnost občine Kamnik in ustrezne ustanove. Osnutek programa pripravi odbor udeležencev oz. komisija, ki J° določi odbor. Sprejeti program prejme vsak udeleženec dogovora. 8. člen Oskrbniki so dolžni spomenike in grobišča vzdrževati, skupaj z °koljem tako kot je določeno s sprejetimi programi. 9. člen vsak spomenik mora biti urejen v skladu z okoljem, imeti mora "■"Pis, ki pojasnjuje njegov pomen. 10. člen Skupščina občine Kamnik bo pri sprejemanju urbanističnih ^kumentov ustrezno zavarovala območje posameznih spomeni- kov. Izvršni svet občinske skupščine Kamnik lahko na predlog odbora udeležencev, organizacije ZZB NOV, sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil in spomeniško varstvo ter pooblaščenega zavoda za spomeniško varstvo izda odločbo o zavarovanju neposredne okolice spomenika, pri čemer določi tudi meje zavarovane okolice. 11. člen Odbor udeležencev predlaga pristojnim organom občinske skupščine način ureditve premoženjsko-pravnih vprašanj v zvezi s spomeniki in grobišči. 12. člen Za vse posege, ki utegnejo povzročiti spremembe na spomenikih, je potrebno poprejšnje soglasje odbora udeležencev s strokovnim mnenjem pooblaščenega zavoda za spomeniško varstvo in občinskega združenja ZZB NOV. Taki posegi so predvsem ohranjanje in obnavljanje oziroma barvanje, spremembe in dopolnitve napisov, zamenjava dotrajanega oz. poškodovanega spominskega obeležja ali spomenika ter druga podobna opravila. 13. člen Redna vzdrževalna dela so predvsem obnova črk na spomenikih, kamnoseško čiščenje spomenikov, urejanje okolja spomenikov in podobno. Za ta dela ni potrebno soglasje odbora udeležencev družbenega dogovora. 14. člen Pooblaščeni zavod za spomeniško varstvo: - skrbi za obnavljanje in ohranjanje spomenikov po programu; - izdela, vodi in dopolnjuje strokovno evidenco in dokumentacijo o spomenikih ter po en izvod dokumentacije pošilja pristojnemu upravnemu organu Skupščine občine Kamnik, svetu za ohranjanje tradicij NOV pri Občinski konferenci SZDL Kamnik, občinskemu združenju ZB NOV Kamnik ter krajevni skupnosti, v ^kateri stoji spomenik, in po potrebi drugim uporabnikom; - v sodelovanju s pristojnimi organi in z odbori ZZB nadzoruje spominska obeležja, predlaga ukrepe in nadzoruje dela pri varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov in grobišč ter zagotovi strokovno pomoč. 15. člen Kulturni center Kamnik proučuje zgodovino socialistične revolucije, pripravlja zgodovinsko dokumentacijo o posameznih spomenikih in grobiščih in jo posreduje poblaščenemu zavodu za spomeniško varstvo. 16. člen Sredstva za varstvo in vzdrževanje spomenikov in grobišč ter postavitev novih spomenikov in spominskih obeležij zagotavljajo: Skupščina občine Kamnik, občinska kulturna skupnost, krajevne skupnosti, skrbniki spomenikov in grobišč, ki so v območju poslovnih, stanovanjskih in drugih stavb ter drugi udeleženci. Zagotovitev teh sredstev je določena v programih in dogovorih. 17. člen Družbenopolitične organizacije, podpisnice tega dogovora, bodo med podpisniki vzpodbujale dosledno izpolnjevanje sprejetih obveznosti. Pri tem naj izhajajo iz naslednjih stališč: - da je ohranjanje, varstvo, urejanje in vzdrževanje revolucionarnih obeležij obveznost vse naše družbe; - da je to trajna naloga, ki zahteva organizirano, usklajeno in načrtno izvajanje nalog na vseh stopnjah, v vseh samoupravnih organih, v družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v organizacijah in društvih; - da so družbenopolitične organizacije pobudniki novih akcij in oblik dejavnosti ter da usklajujejo vsa prizadevanja iz tega dogovora; - da spodbujajo delovne ljudi in občane k dogovarjanju in dopolnjevanju programov in akcij za širše in poglobljeno delo pri ohranjanju in razvijanju revolucionarnih izročil. Družbenopolitične organizacije se bodo prizadevale, da z zgodovinsko spomeniškimi obeležji naše revolucije seznanjajo občane, zlasti mladino. 18. člen Informativno propagandna dejavnost v zvezi s spomeniki in grobišči je obveznost in naloga vseh udeležencev tega dogovora ter jo opravljajo v svoji dejavnosti in po sprejetih nalogah. Posebno nalogo pri tem prevzemajo uredništvo Kamniškega občana in INDOK center, Turistično društvo Kamnik, Kulturni center in pooblaščeni zavod za spomeniško varstvo. Te organizacije se zavezujejo - da bo ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil sestavni del njihove programske usmeritve; - da bodo na različne načine vzgajali in obveščali o krajih in ljudeh, dogodkih in obletnicah iz obdobja socialistične revolucije, - da bodo objavljali in shranili take članke, sestavke, knjige, razprave in ostalo informativno-propagandno gradivo. 19. člen Pismene, utemeljene predloge za postavitev spomenika sprejemajo odbor podpisnikov, družbenopolitične organizacije, posebno organizacije ZZB, domicilni odbori iz NOB, samoupravne organizacije in skupnosti, krajevne organizacije, organizacije združenega dela in družbene organizacije. 20. člen Odbor podpisnikov je ob taki pobudi dolžan zbrati mnenja družbenopolitičnih organizacij v občini, posebej organizacij Zveze združenj borcev, in mnenje tiste krajevne skupnosti, kjer bo spomenik postavljen. Če je postavitev spomenika vezana na zgodovino partizanske enote ali organizacije iz NOB, je potrebno tudi mnenje odbora te enote ali organizacije. 21. člen Za izvajanje tega družbenega dogovora bo skrbela občinska skupščina Kamnik, odbor udeležencev ter svet za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB pri Občinski konferenci SZDL Kamnik. 22. člen Naloge odbora udeležencev - usklajanje, izpolnjevanje nalog med podpisniki tega družbenega dogovora, - pravočasno pripravi letni in srednjeročni program varstva, urejanja, vzdrževanja spomenikov in grobišč, - predlaga udeležencem dogovora potrebno prestavitev ali odstranitev spomenika po poprejšnjem sklepu organizacije ZZB, - skrbi, da udeleženci dogovora opravljajo prevzete dolžnosti ter opozarja na neizpolnjevanje ali opuščanje teh dolžnosti organe udeležencev in družbenopolitične organizacije, - opravlja druge naloge po tem dogovoru. 23. člen Odbor udeležencev deluje povezano s svetom za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB pri občinski konferenci SZDL, pristojnim upravnim organom Skupščine občine Kamnik za*zadeve borcev NOV in komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV. 24. člen Odbor udeležencev ima enajst članov, katere delegirajo: - Občinsko združenje ZB NOV Kamnik 1 član - Občinska skupščina Kamnik 1 član - družbenopolitične organizacije občine Kamnik in svet za ohranjanje tradicij NOV pri Občinski konferenci SZDL Kmanik 1 član - kulturna, izobraževalna in komunalna skupnost, Kulturni center Kamnik ter Zveza telesnokulturnih organizacij Kamnik 1 član - Zgodovinski arhiv Ljubljana, pooblaščeni zavod za spomeniško varstvo 1 član - Gozdno gospodarstvo Ljubljana - obrat Kamnik, Planinsko društvo, turistična društva in lovske družine na območju občine Kamnik 1 član - krajevne skupnosti: 1. Komenda, Križ, Moste, Podgorje 1 član 2. Kamnik, Tunjice, Nevlje, Vranja peč 1 član 3. Duplica, Šmarca, Volčji potok 1 član 4. Kamniška Bistrica, Črna, Godič 1 član 5. Motnik, Špitalič, Pšajnovica, Tuhinj, Sela, Srednja vas, Šmartno 1 član Mandatna doba članov traja 2 leti, po preteku mandata so lahko delegati ponovno izvoljeni. 25. člen Odbor udeležencev izvoli izmed svojih članov predsednika, podpredsednika in tajnika. Strokovna opravila za odbor opravlja pooblaščeni zavod za spomeniško varstvo in Kulturni center Kamnik. Vsa pravna, administrativna in tehnična opravila za odbor opravlja pristojni upravni organ Skupščine občine Kamnik. Za posamezna področja, dela ali vprašanja lahko odbor ustanovi stalna ali občasna delovna telesa. 26. člen Seznam spomenikov, grobišč in grobov ter zbirnik »Spominska obeležja občine Kamnik« s pisano razlago ter zemljevidi z označenimi spomeniki so sestavni del tega družbenega dogovora. 27. člen Družbeni dogovor se spremeni ali dopolni po enakem postopku, kakor je bil sprejet. Seznam in zbirnik s pisano razlago se spreminjata in dopolnjujeta na podlagi sklepa odbora podpisnikov. 28AČlen Dogovor začne veljati, ko ga podpiše 2/3 krajevnih skupnosti in 2/3 ostalih podpisnikov. Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in v Kamniškem občanu. Obrazložitev Grobišča in grobovi borcev NOV in drugih borcev so pod posebnim družbenim varstvom ter jih urejamo in vzdržujemo tako, da padlim in v vojni umrlim borcem izkazujemo spoštovanje in ohranjamo trajen in viden spomin na njihove žrtve. Samoupravna socialistična družba izraža s tem svoj odnos do narodnoosvobodilne vojne in do kontinuitete revolucije, kakor tudi skrb za objekte, ki so pomembni za zgodovino SR Slovenije. Varovanje vojaških pokopališč in grobov je urejeno z mednarodnimi konvencijami in pogodbami, zlasti z ženevskimi, z Ustavo SFRJ in SRS ter z zveznimi in republiškimi zakoni. Temeljno načelo je, da je treba za pokopališča in grob6ve padlih in umrlih vojakov skrbeti tako, »da bodo njihovi grobovi spoštovani, razvrščeni po državljanstvu umrlih, primerno vzdrževani in označeni tako, da jih bo možno vselej najti«. Ta načelna določila mednarodnih pogodb in ženevskih konvencij o vojnih žrtvah so izražena v vseh jugoslovanskih ustavah, konkretizirana pa so tudi v zakonih s tega področja. Po zakonu o grobiščih in grobovih borcev se za grobišča in grobove borcev štejejo grobišča, kostnice, grobnice in grobovi borcev NOV Jugoslavije, borcev za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn v letih 1912-1918, pripadnikov bivše jugoslovanske vojske, ki so padli v boju s sovražnikom, jugoslovanskih vojnih ujetnikov, internirancev in drugih žrtev sovražnikovega nasilja iz druge svetovne vojne in iz ( PRILOGA ZA DELEGATE ] prejšnjih vojn, kakor tudi predvojnih revolucionarjev - žrtev političnega nasilja ter žrtev sovražnega delovanja zoper varnost države oz. ustavno določeno ureditev SFRJ. Osnovni namen Zakona o grobiščih in grobovih borcev je - da posebej poudari spomin na borce in žrtve sovražnikovega nasilja, ki so v bojih dali svoje življenje za narodno osvoboditev in za delavsko revolucijo, in da jim zagotovi trajen spomin in spoštovanje; - da s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem uskladi z ustavo določeno skrb za grobove in jo tako čimbolj približa interesu delovnega človeka in občana; - da s podrobnim popisom grobišč in grobov borcev in ureditvijo natančne evidence ohrani zgodovinske podatke o vseh borcih in žrtvah sovražnikovega nasilja, ki so padli v boju za narodno osvoboditev in delavsko revolucijo; - da načrtno in trajno zavaruje grobišča in grobove borcev kakor tudi nagrobne spominske objekte pretj propadanjem in uničenjem; - da ureja pravna razmerja in zemljiškoknjižno stanje zemljišč, na katerih so grobovi borcev; - da prepreči nezakonito in neupravičeno poseganje v obstoječe grobove borcev; - da določi upravni organ za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v občini in republiki, ki je pristojen za urejanje tega področja. . Ker nam predpisi o vzdrževanju grobišč, grobov in spomenikih iz socialistične revolucije narekujejo, da moramo temu področju posvetiti veliko skrb, s tem družbenim dogovorom izpolnjujemo zakonska določila in svojo obveznost do borcev NOV in revolucionarjev in častno varujemo najsvetlejši del zgodovine našega ljudstva. ODGOVORI NA VPRAŠANJA, KI SO JIH DELEGATI POSTAVILI NA SEJAH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE 26. MARCA 1980 Delegacija krajevne skupnosti Komenda Kdaj bodo obnovljeni in postavljeni manjkajoči cestno-pro-metni znaki ob občinskih cestah I. reda Moste-Zalog in Križ-Komenda ter postavljene označbe krajev in naselij ob omenjenih cestah? Odgovor oddelka za notranje zadeve: Za obnovo in postavljanje manjkajočih in zastarelih prometnih znakov je po 3. členu Odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik zadolžena pooblaščena organizacija združenega dela — Komunalno podjetje Kamnik. Prometna komisija krajevne skupnosti Komenda naj predlaga rešitve prometne problematike Komunalnemu podjetju Kamnik in Samoupravni interesni komunalni skupnosti Kamnik. Delegacija skupnosti kmetov Število vran na območju krajevnih skupnosti Podgorje, Nevlje, Moste, Komenda, Črna, Gozd se je zelo povečalo. Ker delajo veliko škodo na posevkih, bi bilo potrebno dele jat uničiti. Odgovor oddelka za gospodarstvo in finance. Za ureditev vprašanja so pristojne lovske družine Kamnik, Stahovica in Selo. Nestrokovno nastavljanje strupov lahko ogroža neposredno ali posredno tudi druge živali, rastline in celo ljudi, zato se smejo strupi nastavljati le v skladu s predpisi o strupih in z dovoljenjem za lovstvo pristojnega upravnega organa. Delegacija krajevne skupnosti Zgornji Tuhinj Kmetje, ki uporabljajo kmetijske stroje, so se znašli v velikih težavah zaradi prepovedi točenja goriv v razne posode. Posebno so prizadeti kmetje, ki so oddaljeni od črpalke. Odgovor oddelka za gospodarstvo in finance: Za ureditev preskrbe s plinskim oljem je republiški tržni inšpek-toriat izdal 18. 2. 1980 odločbo, s katero je omejil prodajo goriva uporabnikom kmetijske mehanizacije. Gorivo so lahko natočili le v rezervoarje vozil. Tako naj bi preprečili uporabo plinskega olja v druge namene. Omejitve ne veljajo več od 15. 4. 1980. Da bi pomagali kmetom iz oddaljenejših krajev, se je oddelek za gospodarstvo uspel dogovoriti z delavci v prodajnih postajah, da so ti kmetje lahko natakali gorivo v omejenih količinah tudi v druge posode. Delegacija krajevne skupnosti Srednja vas Kje se zbirajo in za kaj so namenjena sredstva od skupno vplačanih denarnih kazni na območju občine? Odgovor oddelka za gospodarstvo in finance Sredstva iz denarnih kazni za kazniva dejanja za gospodarske prestopke, za prekrške in sodne takse se zbirajo na prehodnih računih na ravni SR Slovenije. Zbrana sredstva republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun razdeli občinam kot prihodek proračuna v razmerju, v kakršnem posamezne občine zagotavljajo sredstva za delo temeljnih sodišč, temeljnih javnih tožilstev in sodnika za prekrške. Delegacija krajevne skupnosti Kamnik Mnogi občani, ki se vozijo na delo ali v šolo v Ljubljano z vlakom, začenjajo z delom ali poukom ob 7. uri. Noben od vlakov po sedanjem voznem redu ne pripelje v Ljubljano ob zanje primernem času. Zato daje delegacija pobudo pristojnim organom za spremembo voznega reda, da bi blak odpeljal iz Kamnika med 5.45 in 6. uro in prispel v Ljubljano med 6.30 in 6.40. uro. Občani so že večkrat izrazili željo, da bi imeli železniški postaji tudi v Kamniku na Grabnu ter v Ljubljani za Bežigradom, kamor se mnogi delavci, dijaki in študentje vozijo. Prilagoditev voznega reda potrebam občanov in ureditev novih postajališč bi povečala zanimanje za prevoze z vlakom. Odgovor oddelka za gospodarstvo in finance in krajevne skupnosti Kamnik Delegatsko pobudo je oddelek za gospodarstvo posredoval planski službi Železniško - transportne organizacije. Iz njihovega odgovora je razvidno, da ne bo posebnih težav pri spremembi voznega reda. Zaradi pomanjkanja garnitur vlakov pa ni mogoče uvajanje dodatnih vlakov. Železniško postajo na Fužinah bo potrebno vključiti v srednjeročni načrt razvoja 1981 - 1985. Za ureditev postajališča bo potrebno planirati finančna sredstva. Postaja na Brinju za Bežigradom bo pripravljena najbrž že v letu 1981. Problematiko osebnega prevoza z železnico bo obravnaval tudi svet krajevne skupnosti Kamnik, ki bo Železniško transportni organizaciji posredoval željo občanov za spremembo voznega reda vlaka s potrebnimi utemeljitvami. Svet krajevne skupnosti Kamnik je že sprejel sklep o ureditvi železniške postaje ob Tunjiški cesti v tem srednjeročnem obdobju. Svet KS Kamnik si prizadeva skupaj z Železniško - transportno organizacijo sklep uresničiti, vendar je zaradi objektivnih težav, ki nastajajo predvsem zaradi zagotovitve prometne varnosti občanov, v zadnjem časti prišlo do zastoja. Delegacija skupnosti kmetov Kdaj bodo regulirali Pšato od Most do Topol, ker reka v deževnem vremenu poplavlja. Odgovor Oddelka za gospodarstvo in finance Pšata. je že regulirana od naselja Moste do Suhadol. V smernicah za pripravo srednjeročnega družbenega plana 1981 - 1985 na odseku Moste - Topole niso predvidena tovrstna dela. Strokovne službe Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava so pojasnile, da na tem predelu ne bo več poplav šele takrat, ko bo zgrajena akumulacijska pregrada v Dobliču. Ta bo zadrževala vodo, ki se sedaj ob nalivih razliva po travnatih površinah na območju krajevnih skupnosti Moste in Mengeš. Težave industrije pri gospodarjenju v marcu Po podatkih iz obrazca IND 1 je razvidno, da ima devet temeljnih organizacij združenega dela težave z oskrbljenostjo z domačimi surovinami in materiali: Podjetje Meso, Tovarna usnja '-Usnjarna (kritično), Svilanit TOZD Svila in Frotir, Stol - Ploskovno pohištvo, Titan - Ključavnice in okovje ter Livarna, Donit - Kemostik in Trival. Devet temeljnih organizacij ima težave pri nabavi uvoženih surovin in materialov. Tovarna usnja - Usnjarna (kritično) Svilanit* - Svila in Frotir, Menina, Titan - Ključavnice in okovje ter Livarna, Donit - Kemostik, kjer je stanje kritično zaradi uvoznih omejitev pri nakupu sintetičnega kavčuka, smol in topil, Trival, Keramika-Svit. V treh temeljnih organizacijah ovira proizvodnjo pomanjkanje energetskih virov: premoga primanjkuje Lončarskemu podjetju v Komendi, tekočih goriv pa Stolovi temeljni organizaciji Sedežno pohištvo in Titanovi Livarni. V štirih temeljnih organizacijah je motena oskrba z embalažo: Svilanit-Frotir, Stol-Sedežno pohištvo in Ploskovno pohištvo, Do-nit-Kemostik zaradi omejitev uvoza pločevine, iz katere proizvajajo embalažo iz bele pločevine. Slabo stanje naročil za domači trg imajo v TOZD Usnjena konfekcija Tovarne usnja, težave pri prodaji na tuje pa imata Donitovi temeljni organizaciji Trival in Keramika-Svit. Slabo stanje plačanih računov imajo v Tovarni usnja v TOZD Usnjena konfekcija in Usnjarna ter Svilanitovih TOZD Svila in Frotir. Pet temeljnih organizacij ima težave s posojili za obratna sredstva: Tovarna usnja TOZD Usnjarna, Donit, TOZD Kemostik in Keramika-Svit; stanje je kritično v Svilanitovih temeljnih organizacijah Svila in Frotir. ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE SO NA SEJI 21. aprila 1980: - obravnvali Analizo poslovnega uspeha organizacij združenega dela s področja gospodarstva občine Kamnik za leto 1979 j. Delegati so ocenili, da so bili rezultati poslovanja v zadnjem tromesečju leta slabši kot v prvih devetih mesecih leta 1979, kar je odraz slabših pogojev gospodarjenja. V okviru stabilizacijskih ' prizadevanj moramo posvetiti posebno pozornost problemom 1 energije, transporta (nujna preusmeritev na železnico), ponovne uporabe odpadnih surovin, boljši izrabi delovnega časa, zmanjševanju administracije. Večja produktivnost dela je edina sprejemljiva osnova za doseganje večjega dohodka in tudi osebnih dohodkov. Ti so bili lani v naši občini nižji od slovenskega povprečja kljub manjšemu številu zaposlenih v primerjavi z letom 1978. Zato bo nujno uvajati modernejšo tehnologijo in skrbeti za sodobnejše proizvodne programe. - obravnavali samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti Rekreacijsko-turistični center Velika planina s programom razvoja ter sprejeli usmeritev za tak način reševanja problematike razvoja Velike planine. Zbor združenega dela predlaga delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela, da na zborih delavcev do 15. maja obravnavajo predlog programa razvoja RTC Velika planina in osnutek Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS ter sprejmejo sklepe o pristopu k Interesni skupnosti za izgradnjo in ravzoj RTC Velika planina. Zbora predlagata Izvršnemu svetu Skupščine občine Kamnik, da pripravi predlog o prispevku za financiranje interesne skupnosti iz občinskega proračuna. Delegati so menili, da je potrebno proučiti tudi možnosti razvoja Vasenega v Tuhinjski dolini in občane obvestiti o rezultatih teh prizadevanj - Obravnavali poročilo odbora za proslavo 750-letnice Ka-mnika o uresničitvi programa prireditev in izrekli javno priznanje 1 za opravljeno delo članom odbora - sprejeli predlog Družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in obeležij iz obdobja NOV ter o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o poimenovanju na območju občine Kamnik - obravnavali osnutek zakona o družbeni kontroli cen ter ga s pripombo delegata potrdili - sprejeli sklep za uvedbo postopka za spremembo in dopolnitev statuta občine Kamnik • Javna razprava o ustanovitvi interesne skupnosti RTC Velika planina Pomisleki nimajo osnove Smo sredi razgibane javne razprave o predlogu programa nadaljnjega razvoja rekreacijskega turističnega centra Velika planina in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti, prek katere naj bi v bodoče uporabniki in izvajalci uresničevali sprejete programe in zagotavljali materialne in druge pogoje, da bodo žičnice in drugi objekti na planini čimbolje služili delovnemu človeku za njegov oddih in rekreacijo. Iniciativni odbor je dal pobudo v okviru skupnosti občin za posvet predsednikov občinskih skupščin ljubljanskih občin, ki so načelno podprli zamisel o takem načinu urejanja pogojev za rekreacijo, ker je to tudi neposreden interes Ljubljane. Sprejeli so predlog, da bodo v občinske skupščinske plane vključili naloge, ki jih terja uspešen nadaljnji razvoj Velike planine. Sklenili so tudi predlagati občinskim skupščinam, da naj bi tudi iz sredstev občinskih proračunov namenili določen prispevek bodoči interesni skupnosti. Gradivo so obravnavali tudi direktorji kamniških gospodar- skih organizacij združenega dela in pripomogli, da bo potrebno samoupravni sporazum dopolniti, zlasti v tistem delu, ki govori o združevanju sredstev in odnosu med interesno skupnostjo ter izvajalcem oz. upravljalcem naprav na Veliki planini. Podobnega mnenja so bile tudi delegacije za zbor združenega dela. Vsi trije zbori občinske skupščine so podprli predlagano usmeritev razvoja Velike planine v okviru interesne skupnosti Menili pa so, naj se v javni razpravi do 15. maja na zborih delavcev izoblikujejo pripombe, stališča in mnenja, ki naj jih upošteva samoupravni sporazum d ustanovitvi interesne skupnosti. Dobrodošel bo vsak predlog, ki bo pomagal oblikovati novo skupnost in ji opredeliti njeno organiziranost in delovno usmeritev. Skupnost je zamišljena kot široka, odprta skupnost, v kateri lahko najde svoje mesto vsak, ki ima interes za poživitev turističnega razvoja Velike planine od tozdov, planšarjev, planincev, Zbori Občinske skupščine bodo na majskih sejah — družbenopolitičnega zbora 26. 5. in zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti 28. 5. 1980 predvidoma obravnavali: - Poročilo o delu skupščine in njenih organov od aprila 1979 do aprila 1980 (delovnih teles, izvršnega sveta, upravnih organov) - Poročilo o delu delegatov za zbor združenega dela - področje gospodarstva in zbor občin Skupščine SR Slovenije - Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru za obdobje 1.1. 1979 do 31. 12. 1979 - Poročilo o stanju črnih gradenj s predlogi ukrepov - Poročilo o uresničevanju zakona o združenem delu - Poročilo o izvršitvi programov krajevnih skupnosti v letu 1979 - Osnutek statuta občine Kamnik - Osnutek odloka o organizaciji občinskih upravnih organov Paša po makadamu lastnikov počitniških hišic, zasebnikov, lovcev, gozdarjev in drugih. Obseg programa razvoja in njegovo uresničevanje v posameznih letih in s tem v zvezi potrebna sredstva bo izoblikovala in sprejela skupščina interesne skupnosti prek svojih delegatov. Zato nima nobene podlage pomislek, češ da s pristopom v interesno skupnost nek TOZD sprejema nepoznane obveznosti, neomejeno pokrivanje izgub izvajalca in podobno. Svoj odnos do izvajalca storitev bo skupščina opredelila s posebnim dogovorom, v katerem bo močno poudarjena odgovornost za pravilno gospodarjenje s sredstvi, ki jih bodo v objekte na Veliki planini vložile TOZD in drugi člani interesne skupnosti. Na nekatere pripombe in pomisleke, ali je sedanji TOZD Golfturist Sposoben uresničiti za' stavljen program in zagotoviti solidno poslovanje na Veliki pl3' niui je delno že odgovorila ob' činska skupščina s sprejemom sanacijskega programa tega tozdaj ki naj bi v bodoče ob normalnih pogojih zagotavljal poslovanj? brez izgub. V teku pa so tudi nekatere kadrovske sprememb* v tej temeljni organizaciji. V interesu združenega dela, še zlasti naše občine je, da Velika planina čimprej normalno zaživi-Zato v razpravah verjetno ne b" dilem: za interesno skupnost ali ne, pač pa za kakšno interesn" skupnost, predvsem pa za kakšei1 program razvoja Velike planin« se bomo odločili! FRANC SVETElJ Polemični prispevki Problematika osnovne šole v Mostah N« podlagi podatkov objavljenih v posebni izdaji Kamniškega občana pod naslovom Temeljne usmeritve razvoja interesnih dejavnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju sta bili 3. aprila