ARO (LETO) XXV. (19) No. (Štev.) 21 * mOVBNIA LIBRE BUENOS AIRES 26. maja 1966 Ne sodite, da ne boste sojeni! (Pismo Svobodni Sloveniji) Èe pijed nekako dvema mesecema sem bral v naših tukajšnjih časopisih obsodbo, ki jo je zaradi Vetrinjske tragedije • izrekla zoper Narodni odbor in tudi podpisala Zgodovinska komisija Slovenskega 'državnega gibanja v imenu nekega IV. Poverjeništva za posebne naloge. Obsodbo je tudi podkrepila s pečatom in je s tem dala dokumentu uradni značaj. V. izvidu se je ta komisija najprej sama sebe razglasila za „nepristranski organ v slovenski javnosti in politiki“ in ši je s tem uzurpirala ali samolast-no prisvojila tako oblast, kakor je še ni imela1 in tudi danes nima nobena -druga institucija ali ustanova naše sodobne politične emigracije nikjer na svetu. Bil sem mnenja, da je v interesu resnosti naše emigracije v Argentini najbolje, če se z molkom preide preko te neokusne, nespodobne in naravnost im-•pertinentne domišljavosti. To nečedno zadevo so f skuhali pristaši Slovenskega -državnega gibanja, ki žive v Buenos Airesu. Razumni ljudje po svetu bi zmajevali • z glavo nad domišljavostjo argentinske emigracije, kjer da so mogoče take stvari. Šele včeraj pa mi je prišla v roke — pač zaradi posebnosti naše pošte — februarska številka v Londonu izhajajočega slovenskega časopisa, ki je smatral za koristno in potrebno, da je v obširnem izvlečku brez primernega komentarja objavil to obsodbo in s tem poskrbel, da bo dvomljiva slava argentinske emigracije razširjena po vseh delih sveta. Zato je potrebno, da protestiramo zoper to početje „Zgodovinske komisije“, ki je simptom razkrajajočih sil v naši emigraciji, kakor je tak sim- ; ptom tudi apokrifni letak, ki je prejšnji j teden razjezil vso . našo emigracijo, — ] če je namreč izšel iz kroga naše emi- j gracije. j Kakor v drugih državah svobodnega j sveta, živimo tudi v Argentini v popol- j ni svobodi. Država od nas ne pričakuje drugega, kakor da spoštujemo postave, lei so v veljavi v tej deželi in da se po njih ravnamo. V notranje razmere naše emigracije se argentinska oblastva ne vtikajo. Samo od nas samih, od naše razumnosti in zrelosti je odvisno, kako si urejamo življenje sredi svoje narodne skupnosti. Nad nami ni nobene človeške sile ali avtoritete, ki bi ji morali biti pokorni. Vsi skupaj kot celota in vsak zase kot poedinec smo postavlje- : ni na preizkušnjo, ali in koliko smo sposobni, da se sami vladamo. _ Zato v emigraciji, kjer nimamo nad -seboj nobenega sodnika, lahko prav vsakdo kogarkoli po pravici ali po krivici obrekuje, natolcuje in obtožuje. Nikomur pa ni dana pravica, da bi nad drugim, belisi poedincem ali skupino, Izrekal sodbo. Vsakdo sme biti tožnik, nihče pa se ne sme sam postavljati za sodnika. Najmanj pa more biti tožnik obenem tudi sodnik. Zato je nemogoče in popolnoma izključeno, da bi se v emigraciji moglo reševati vprašanje krivde. Vsak tak poskus, kakor ga predstavlja ta sodba „Zgodovinske komisije“, je demagoški in nima čistih namenov. Za zgodovino je koristno in potrebno, da vsakdo zapiše svoje spomine na dejstva in dogodke iz tiste najhujše do-j ibe našega naroda. Nič ne dé, če jih za-! piše tudi z ogorčenjem, ki prihaja iz srca in je odkritosrčno. Vsako narejeno ogorčenje, ki jemlje 'Vetrinjsko tragedijo kot povod za svoje posebne namene, pa samo skruni spomin na Vetrinjske žrtve. Samo neprizadeto in neodvisno zgodovinopisje bo moglo izdati kolikor toliko objektivno sodbo. Ne bo pa postavilo na zatožno klop samo Narodnega odbora, temveč vse, ki so bili kakorkoli osebno udeleženi pri dogodkih tedanje dobe. Tudi generala Rupnika. Tudi jaz sam, ker tudi nisem neprizadet, bom prišel na zatožno klop. Zraven mene pa bo sedel na zatožni klopi, ker je tudi •prizadet, tudi tisti član „Zgodovinske komisije", o katerem ne morem razu* PAVEL VI. OBSOJA KOMUNIZEM Papež 'Pavel VI. je imel ob 75-lethici izpoveduje marksizem, je slepota, ki jo prve cerkvene socialne okrožnice Re- človek in družba drago plačujeta... rum Novarum, ki jo je leta 1891 izdal Sistem, temelječ na razredni borbi, vodi papež Leon XIII., velik govor, v kate-j v totalitarizem... Cerkev nikdar ne rem je najostreje znova obsodil komu- izgublja prilike, da poziva na pravič-! nizem. ' j nost in napredek delavskega razreda, j Pavel VI. je govoril med koncelebri- In znova naj zatrdimo, da Cerkev, po-j rano mašo v baziliki sv. 'Petra v nede- ; pravljajoč zmote in napake, ne izklju-! ljo, 22. t. m. ob prisotnosti nad 15.000 čuje iz svoje ljubezni nobenega človeka delavcev iz 35 narodov, j V svojem govoru je med drugim j poudarjal: „Cerkev se ni priključila in 1 se ne more priključiti k socialnim, ideološkim in političnim gibanjem, ki izhajajo in zajemajo svojo silo iz marksi-! zrna, ki ohranjajo negativna načela in metode radikalne marksistične nepopol in nobenega delavca... Cerkev se ne , boji stopiti s svojega verskega popri-šča“ v realno, vsakdanje življenje. Cerkev se je in se vedno izreka o gospodarstvu, o odnosih med kapitalom in delom, o delavskih pogodbah, o plačah, o socialni pomoči, o zasebni lastnini, „o stotinah praktičnih vprašanj, ki so : ne m zato lažne koncepcije človeka, ! bistveno povezani s poštenimi 'in zäko-I zgodovine in -sveta... Brežboštvo, ki ga| nitimi potrebami življenja.“ Kriza v Južnem Vietnamu se nadaljuje V Južnem Vietnamu se je, kakor j proti postopanju Kyjevih oddelkov z kaže, posrečilo vojaškim silam pred- | uporniki, vendar doslej noben budistični j sednika graia. Kya zaenkrat zatreti : svečenik te grožnje še ni izvršil; I razširitev vojaškega upora proti vlada- Zaradi odločnega nastopa graia. Kya jočemu režimu. Bitka med vladnimi od- se je med budističnimi svečeniki poja-I delki in uporniškimi vojaki, zlasti -v ! vilo gibanje za pomiritev s Kyjevim mestu Da Nang, je bila tako silna, da. režimom. je zahtevala na uporniški strani bliz. 1 Medtem ko se je razvijala bitka 200 mrtvih in nad 700 ranjenih, med- j med uporniki in režimskimi -oddelki, so tem ko so vladni oddelki utrpeli 20 vojaške operacije proti komunistični mrtvih in nad 100 ranjenih. Vladne sile gverili v Južnem Vietnamu popolnoma so ujele nad 600 uporniških vojakov, >. zastale. Komunisti so izrabili priliko in med katerimi so bili tudi mnogi ubež- . se utrdili na mnogih položajih v državi, niki vladnih sil. j v nekaterih vaseh pa so uprizorili stra- Budistični svečeniki so se z nekate- . hovit teror nad civilnim preivalstvom rimi uporniki vgnez-dili v Da Nonških , z množičnim streljanjem zanje nezane-pagodah, prav tako v pagodah v Sai- sljivih elementov. V eni izmed teh vasi, gonu in drugih južnovietnamskih me- komaj 150 km južno od Saigona, so stih. Še vedno so grozili, da bodo za- komunistični gverilci množično postre-čeli z -ognjenimi samomori v protest lili tudi žene in otroke. 25. maj — rojstni dan argentinske svobode Vsako leto rodoljubno argentinsko javnost spominja na zgodovinske dogodke, ki so se v tej prostrani državi odigravali pred 156 leti\ Želja naroda, da hoče imeti svojo lastno oblast, svojo lastno vlado, da hoče živeti svobodno življenje in imetj svojo usodo v lastnih rokah, je združila tedaj ves narodi. Samo tako je mogel doseči svoj cilj ter\25. maja 1810 v stari buenosaireški vladni palači Cabildu pozdraviti svojo prvo rtarodno vlado pod predsedstvom Kornelija Saavedre. Na nadalnji razvojni poti so argentinski narod spremljala, veseli in žalostni dogodki, uspehi in neuspehi ter stalna želja in volja, da Argentina živi in nastopa kot suverena ter neodvisna država. Argentina je tudi nova domovina številnih Slovencev. Vsi so bili ob proslavi rojstnega dne njene svobode združeni z argentinskim narodom z željo, da bi ga prava domovinska ljubezen mogla zedmiti še bolj v delu za še večji razmah Argentine, da bo v še večji meri domovina svobodnih, zadovoljnih in srečnih ljudi. I Z TEDNA Kardinal Wgsztgnski obtožuje komunistični režim in zahteva pravice za katoličane Poljski kardinal Wyszynski -se je minulo nedeljo mudil v poljski Šleziji, na področju rudnikov. V mestu Piekary Sleskie ga je pričakalo nad 200.000 rudarjev in drugih Poljakov, ki so se zbrali za njegov prihod ob proslavi 1000-letnice pokristjanjenja Poljske. Kardinal Wyszynski je- imel v stolnici govor, v katerem je zagrozil komunističnemu režimu z besedami: „Če boste vi priznali naše pravice, bomo mi priznali vaše. če se bo to ravnotež-ie porušilo, ne prevzemamo nobene odgovornosti za bodočnost.“ Kardinal je nadalje med drugim izjavil: „Cerkev ima pravico do spošto-”nn-'-v Cerkev ne obstoja samo 15 ali 20 let (kakor komunistični režim), pač ”a nri nas že 1000 let. (Ljudje so tu bučno ploskali in klicali kardinalu „Naj živi!“). Po 10 stoletjih katoličanstva imamo pravico hiti krščanski narod, katoliški narod in ne bomo se odpovedali tej pravici. Kdor spoštuje to pravdo, tistega bomo spoštovali tudi mi. Tistim pa, ki skušajo to pravico kršiti, nopižno pravimo: „Bratje, pomirite se. Ne dvigajte svojih rok tako visoko, ne' sklepaite svojih pesti, ker ne boste dobili ničesar in ne dosegli ničesar. Kot državljani imamo tudi zahteve: štujta nas, spoštujte našo vero, našo pravico moliti Boga v miru. Spoštujte našo pravico' svobodnega gibanja po državi, spoštujte našo pravico ’do domovine. ki je last tistih, ki vladajo, in tistih, ki so vladani, če boste spoštovali ta načela, bomo mi vas spoštovali. Če nam boste priznali te pravice, bomo mi priznali vaše vam.“ Opazovalci ugotavljajo, da je bil ta govor eden najvažnejših in najsilovitejših proti obstoječemu komunističnemu režimu na Poljskem, kar jih je neustrašeni kardinal Wyszynski imel ob priliki proslav 1000-letnice pokristjanjenja poljskega naroda. meti, kako je mogel dati svoj podpis m razpolago za tako grdo stvar. Ni prijatelj Narodnega odbora, kar je njegova pravica. V dokaz njegove razumnosti pa mu je šteti, da je že v izseljenstvu v Argentini, torej še po vetrinjskih dogodkih, v „Slovenski poti“ pHpoznal Narodni odbor, pač v pravilnem spoznanju, da je bolje tudi slab Narodni odbor, kakor pa da ne bi bilo nobenega narodnega odbora. Zaradi tega pravilnega spoznanja, kongenial nega z Oliverjem Cromwellom, ki je že pred tri sto leti trdil: misrule is better than norule, se mu lahko spregleda njegov spodrsljaj. Ni treba, da je kdo pravniško :z-vežban, že čisto navadna zdrava domača pamet sama od sebe spoznava, da se nihče ne sme samolastno postavljati za sodnika, in instinktivno občuti tako uzurpacijo za kruto žalitev človeškega dostojanstva. Pisano je tudi v evangeliju: Ne obsojajte in ne boste obsojeni! Munro, 19. maja 1966. C. J. "Dr. Vrel g svo*i socialni revoluciji Čilski krščansko-demokratski predsednik dr. Edvard Frei je v soboto 21. t. m. pred državnim kongresom bral svojo drugo poslanico kot državni predsednik. V njej se je zavzemal za edin-stvo ameriških držav, se zahvalil demokratskim evropskim državam ter ZDA za pomoč, ki jo dajejo Čilu za obnovo - gospodarstva in dvig življenjske ravni. V nadalnjem je govoril o izvajanju svojega programa za izved-gp0.1 bo socialne revolucije v miru in svo bodi. Navajal je, „da bo čile ustvaril družbo, v kateri bo imela država važno vlogo usmerjevavca skupnih dobrin ter direktnega nadzornika osnovnih virov gospodarskih šil, t. j. močna privatna ustanova in organizirano ljudstvo s polno udeležbo na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem področju. Prete?» v barcelonski katedrali V barcelonski katedrali je prišlo 19. maja do hudih izgredov v trenutku, ko je papeški nuncij nadškof Antonio Ri-beris inštaliral za pomožnega nadškofa msgra. Marcela Gonzaleza Martina. Katalonski nacionalisti so tedaj začeli peti znano katalonsko versko pesem v čast Materi božji z Montserrata. V katedrali je zaradi tega prišlo do pretepa in vpitja med katalonskimi nacionalisti in ostalimi španskimi cerkvenimi in civilnimi dostojanstveniki. Novi pomožni nadškof, ki ni Katalonec, je skušal , ljudi pomirjevati, pa v. svojih naporih ni uspel. V Brazilu so 60 komunističnim funkcionarjem o-dvzeli politične pravice za 10 let. — Zaradi kritike sedanje vlade je pa bil odstavljen poveljnik III. armadnega zbora v mestu Porto Aiegre, general Justino Alves Bastos. ■ Britanska Gvineja z današnjim dnem postaja neodvisna država. Odslej se imenuje samo Gvineja. V kanadskem parlamentu je 18. t. m. blizu kabineta predsednika vlade Lester Pearsona eksplodirala bomba. Pri eksploziji je bila ubita ena oseba. Stavka mornarjev britanske trgovske mornarice in pristaniških delavcev še traja. Že prvi dan stavke v prejšnjem tednu so cene vsem živilom poskočile. Predsednik vlade laborist Wilson je izjavil, da bo v primeru ipotrebe za iztovorjanje ladij uporabil vojno .mornarico. Tajnik pomorskega sindikata William Hogarth je zagrozil, da bo pomorski sindikat tako odredbo smatral za poskus zlomitve stavke ter bo vlada dobila v odgovor proglasitev splošne -stavke v -Vel. Britaniji. Francoski zun. minister Maurice Couve de Murville je med obiskom v Varšavi izjavil, da ob potrebi varnosti misli na nujnost združitve obeh Nem-čij na zadovoljiv in za obe strani sprejemljiv način. Zatrdil je tudi, da Francija ne bo menjala sedanjega položaja V T E D I N v Berlin, pa tudi ne bo priznala Vzhodne Nemčije. Zahodnonemški kancler dr. Erhard je na obisku pri angleškem predsedniku Wilsonu. Njunim razgovorom pripisujejo velik pomen, ker se bodo nanašali na bodoči ustroj zahodnodemokratske obrambne skupnosti po izstopu Francije iz nje, o pritegnitvi Vel. Britanije v evropske ustanove ter o vzdrževalnim britanske vojske v Zahodni Nemčiji. Češka komunistična vlada namerava obnoviti diplomatske zveze z Vatikanom. K, temu jo zlasti navaja želja po določitvi meja kat. škofijam v državi in no ureditvi vprašanja imenovanja novih škofov. čang Kaj šek je 20. t. m. nastopil četrto predsedniško dobo kot državni .predsednik nacionalistične Kitajske. Predstavniki Indonezija in Malazije se., bedo v kratkem sestali v nevtralni državi zaradi ureditve spornih vprašanj med obema državama. To dejstvo potrjuje, da Sukamo v Indoneziji nima vee dosti besede,, kajti prav on se je zaklel, da bo pomendral Malazijo. Med Grčijo in Turčijo so se odnosi zaradi Cipra že toliko izboljšali, da je vršk-a vlada objavila sporočilo, da sta vladi obeh držav pripravljeni na raz* e-ovore glede bodočega položaja otoka Cipra. Doslej do takih razgovorov ni nikdar moglo priti. Sz živi Jeraja ira eS©gaJaraJa v Argemtirai Sestanek predsednikov dr. lilije in dr. Freia V prvi polovici meseca junija bodo slovesno izročili prometu novo cestno zvezo med Uspallato v Argentini in prestolnico sosednje republike na čilski strani. Slavnosti se bosta udeležila tudi predsednika obeh držav argentinski predsednik dr. Illia in čilski dr. Frei. Dr. Illia. bo ob tej slavnosti vrnil lanski obisk dr. Freia v Argentini ter bo gost predsednika sosednje republike v čilskem morskem kopališkem mestu Vina del Mar. Razgovor obeh predsednikov bo obsegal vsa vprašanja, ki naj zagotavljajo še vnaprej prijateljske odnose. Z obeh strani se jih bosta udeleževala tudi ministra za zunanje zadeve ter za narodno obrambo. V nekaj vrsticah Predsednik države dr. Illia bo na praznik državne neodvisnosti dne 9. julija na slavnostih v Tucumanu. Od 10 bo pri zahvalni službi božji v tamošnji katedrali, ob pol enajstih bo pa na dan 150-Ietnice proglasitve argentinske neodvisnosti naslovil^ poslanico na narod. Zakonski osnutek o odpustu name" ščenca je že dolgo časa predmet razpravljanja in ostrih debat. Predstavniki gospodarskega življenja so odločno nastopali proti njemu, ker da nameščencu varuje samo pravice, nič pa ne govori o njegovih dolžnostih. Povišana odškodnina za primer odpusta da ho zelo zadela vse privatno gospodarstvo. Zato so šli vsi napori s te strani v akcijo, da je treba preprečiti sprejem tega zakona, v slučaju njegove odobritve v zakonodajni zbornici da naj ga pa vlada vetira. To je vlada tudi storila. Vrsto določil je v zakonu vetirala. Določila o višini odškodnine in o njeni retroaktivnosti do septembra meseca 1965 pa pustila nespremenjena. Z zakonom o odpustu nameščencev niso sedaj zadovoljni ne delodajalci, ne name- ščenci. Slednji že napovedujejo stavke. Predstavniki stranke Osvobodilna revolucija pa zatrjujejo, da ustava ne pozna delnega vetiranja, kar pa vlada zavrača. Na sovjetskem veleposlaništvu v Buenos Airesu so našli v četrtek dne 19. t. m. obešenega poslaniškega svetnika trgovskega atašeja Borisa Soukom-linova. O njegovi nasilni smrti so krožile razne verzije. Ena je govorila, da je -Soukomlinov mislil zaprositi za politični azil, zato da so prišli v Buenos Aires sovjetski policijski agenti z naročilom, da ga privedejo domov, če bi bilo treba tudi s silo. Zato ta verzija ni izključevala možnosti, da bi bil sovjetski diplomat ubit. Druga verzija je govorila o njegovi potrtosti zaradi premestitve na drugo mesto. Ta vir je navajal Titovo Jugoslavijo. Argentinske oblasti so odredile obdukcijo trupla. železničarji so v ponedeljek, 23. t. m. znova stavkali. Za razlog so navajali zastoj v izplačevanju prejemkov železničarskim upokojencem. Napovedali so pa tudi že prihodnjo stavko in sicer 30. in 31. t. m. Ta bo pa v protest, ker je vlada priznala gremialno osebnost Združenju železničarskih signali-Stov. Kot znano so železnice v Argentini najbolj deficitno državno podjetje. Enodnevna stavka železničarjev oškoduje državno blagajno za najmanj 200 milijonov pesov. Nova poštna tarifa za navadni poštni promet je stopila v veljavo v ponedeljek 23. maja. Dosedanja poštna tarifa 8 pesov za navadna pisma je zvišana na 10 pesov za vsakih 20 gramov, ker iih bo pošta v oddaljenejše kraje pošiljala z letali. Listi napovedujejo, da ni izključeno, da bo v kratkem povišana v notranjem poštnem prometu za 2 pesa tudi pristojbina za priporočena in ekspresna pisma, t. j. od dosedanjih 23 odn. 43 pesov na 25 odn. 45 pesov. USPELI SESTANEK SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE V RUENOS AIRESU Bil je v soboto, 21. maja, ob sedmih zvečer v Slovenski hiši. Udeležilo se ga je nad vse pričakovanje lepo število, Strankinih funkcionarjev, zaupnikov, | članov ter somišljenikov. Veliko pa jih j je zadržalo nenadno močno deževje, ki je nastopilo proti večeru. Kljub temu so bili zastopani prav vsi okraji Vel. j Buenos Airesa. Sestanek je začel podpredsednik Slovenske krščanske demokracije g. Mi-j loš Stare s kratkim pozdravnim nago-1 vorom, nato pa je dal besedo g. Pavlu Fajdigi, da je poročal o delu in sklsj 5. mednarodnega kongresa Ikrščansk ■ demokratskih strank v Limi v Peruju. Poročilo je bilo zelo zanimivo, ker je udeležence sestanka seznanil tudi s po-tekom debat v posameznih komisijah med trajanjem kongresa, v katere so posegale tako odlične kršč. demokratske osebnosti kot minister v zahodnonemški vladi Heck, biv. predsednik francoske vlade in Posvetovalnega evropskega odbora ter predsednik Francoske kršč. demokracije — Francoskega republikanskega gibanja Piere Pflimlin, Rumor, glavni tajnik italijanske kršč. demokracije in drugi, o katerih pa s kongresa za tisk niso dajali poročil. Poudarjal je, da je vsak udeleženec kongresa v resnici dobil vtis, da je krščanska demokracija že svetovna velesila, ki si nezadržno usvaja bodočnost. Svoje zanimivo poročilo je zaključil z ugotovitvijo: „Prisotnost slovenskih delegatov na kongresih krščanske demokracije je nujnost, ki je ne smemo nikdar prezreti. Nimamo širšega in vplivnejšega foruma, kjer bi se lahko slišal naš slovenski mekomunistini glas, kakor so prav ti 'krščansko demokratski Svetovni kongresi. Ker vlada na kongresih popolna enakopravnost med delegacijami, bodisi, da so predstavnice krščansko demokratskih strank, ki so na vladi, se pravi, ki imajo oblast v svojih rokah, ali pa predstavnice krščansko-demo-kratskih strank, katerih narodi trpijo pod komtinistično sužnostjo, kakor So slovenska, poljska, češka, madžarska in kubanska, je nujno, da'se jih naši delegati vedno in ob vsaki priliki udeležujejo. Moj dvig roke kot delegata Slovenske krščanske demokracije je tako na sejah komisij, kakor na plenarnih sejah, ko se je odločalo o dokončnih resolucijah svetovne krščanske demokracije, veljal prav toliko, kakor npr. dvig roke nemškega ministra Hecka, italijanskega Rumorja, ali pa francoskega predsednika Pflimlina. Nimamo druge organizacije, ki bi s svojo delavnostjo in s svojimi zvezami lahko segla v široki svobodni svet in preko njega vplivala kakorkoli že na nadalnji razvoj življenja onstran železne zavese, kakor le našo slovensko kršč. demokratsko stranko. Je edina organi- eior-jrrn-^- -■■»=¥==== zacija, ki more in mora načrtno vzdrževati trajne zveze in trajno sodelovati s svetovno krščansko demokracijo, ker le tako lahko pomagamo slovenskemu narodu doma k pospešitvi razvoja do ponovne svobode. Krščanska demokracija je danes svetovna velesila že zaradi svoje zasidranosti v Evropi. Je edina sila, ki se' lahko razširi na ves svet, ker je edina, ki jo prežema krščanstvo s svojimi idejami in ideali. Krščanstvu pa je dan od Boga ukaz in zagotovljen uspeh razširjanja po vsem svetu. Ni samo običajno strankarsko politično geslo, ki so ga navdušeni perujski pristaši krščanske demokracije vzklikali nam delegatom, predstavnikom svetovnega krščansko - 'demokratskega gibanja: El mundo de manana es ide Democlracia Cristiana. Ima v sebi vsebino realnosti, ki Bog daj, da bi je bil čimprej deležen ves svet!“ Pregledno poročilo g. Fajdige so udeleženci informativnega sestanka sprejeli s toplim odobravanjem. G. Miloš Stare je imel naslednji referat. Podal je obširno, podrobno in pregledno poročilo o sedanjih razmerah v domovini. Ob koncu je poudaril, da naša emigracija ne sme postati sama sebi namen, ampak mora biti vedno živ la aktiven del slovenskega naroda. Govornikovim izvajanjem so vsi sledili z zanimanjem in pozornostjo ter so nato na njegov predlog z močnim odobravanjem sprejeli naslednji pozdrav in zaobljubo: „Zvesti slavni tradiciji slovenske krščanske demokracije, ki je kot Slovenska ljudska stranka skoro pet desetletij vodila težko, pa zmagovito borbo j za pravice slovenskega jezika in svobodo slovenskega naroda, slovenski demo- j kratski izseljenci v Argentini, člani Slovenske krščanske demokracije, budno spremljamo življenje našega naroda v domovini. Z zadoščenjem ugotavljamo, da nasilju komunistične partije ni uspelo zatreti v Sloveniji težnje po svobodi, in ne iztrgati korenin vere v krščanske resnice. Tudi nàrodha zavest in ljubezen do slovenskega jezika sta ostali živi, kljub temu, da vladajoči nauk oboje zanika ali omalovažuje. Z veseljem poslušamo in beremo poročila, da je število tistih, ki štopajo v pravično borbo za ohranitev slovenskega jezika, vedno večje in da je vedno močnejši glas rodu, ki terja svobodo tudi za Slovence in uveljavljanje človečanskih pravic tudi v naši domovini. Vse te borce pozdravljamo in jim čestitamo. Zagotavljamo jih, da bomo tildi v bodoče vse storili, kar kot izseljenci moremo: še bolj bomo dopovedovali svobodnemu svetu, v katerem živimo, da ! ima tildi slovenski narod pravico do svobode in imata tudi slovenski jezik ter slovenska kultura pravico do obstoja j in svobodnega, razvoja.“ G. Rudolf Smersu, član načelstva ’ Slovenske krščanske demokracije, je imel tretji referat. Podrobno je orisal delo v zvezi z razpisanimi volitvami strankinih forumov. Naglašal je, da je ; osnovno delo za izvedbo volitev, obnova 1 članskega' imenika v polnem teku po vseh slovenskih naseljih. Ko bo ta naloga opravljena, ber sledila izvedba volitev.1 Povedal je, da je minilo šest let od zadnjih volitev in da moramo zato v smislu Pravilnika SLS, ki ureja pošlo- j vanje stranke v zdomstvu, letos znova izpeljati volitve, člani in članice stranke J bodo izvolili volilne može, ki sestavljajo Zbor zaupnikov ih ki je najvišji organ 1 stranke. Ti volilni možje bodo nato iz- ! ■»■•■■■■a volili načelstvo stranke načelnika, 1 1 Doba do prve-svetovne vojne je bleščeče izpričevalo velikih kvalitet slovenskega naroda, vseh skupaj: vodstva in širokih množic. Ogromni razmah na vseh področjih narodovega življenja je vodil v politični program, kakor ga je izrazila Majniška deklaracija lota 1917. Zedinjena Slovenija se je po Krekovem koncepta raztegnila v narodno državo Slovencev». Hrvatov in Srbov, ki ji ne bodo gospodovali tujci. Nihče ne more Janezu Ev, Kreku in Antonu Korošcu oporekati velike, požrtvovalne ljubezni do naroda, pa vendar Majniška deklaracija ne govori o lastni slovenski državi. Zdrava pamet o politično mogočem in izvedljivem je velevala drugače. Kritične opazke, da je bila ob zlomu Avstrije storjena napaka, ker ni bila oklicana samostojna slovenska država, so zelo dvomljive politične vrednosti in ne vzdržijo kriterijev takratne mednarodne politične situacije. Dr. Ludovik Puš, Zbornik Svobodne Slovenije 1966, str. 283, Anketa »•■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■*aaaaaaaaaaaaaa**aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa,,a*** „Mislili smo, da ho pasja bombiva, pa je bil torpedo** Izbruh ogorčenja ljudstva zaradi i nesocialnega' odloka v Škofji Loki. dva podnačelnika, glavnega tajnika, blagajnika ter 20 odbornikov. Poleg volitev ! članov Zbora zaupnikov ali volilnih mož : pa bodo tudi vse krajevne organizacije ; volile svoje funkcionarje. Tako bodo vo- j litve tudi v . odbor Poverjeništva v Argentini. Volilno pravico imajo člani in člani-ce stranke, to so tiste osebe slovenske narodnosti moškega ali ženskega spola, stare nad 18 let, ki so se ali se še bodo priglasile v članstvo stranke. Z vpisom dobe pravico voliti in voljen biti v strankine odbore. — Stranka pa ima poleg članov tudi somišljenike, ki v javnem življenju zastopajo strankina načela, toda ti se niso vpisali v strankin« imenik. Somišljeniki imajo pravico udeleževati se vsega strankinega življenja, nimajo pa aktivhe ih ipasivne volilne pravice. Po gornjih referatih je bila debata. Nanašala se je na vsa aktualna vprašanja politične dejavnosti Slovenske krščanske demokracije. Bila je živahna, vsestranska, stvarna ter je pričala, kako močno se njeni člani zavedajo pomembnosti političnega dela slovenske emigracije ter živo zanimajo za nadalnji razvoj slovenske krščanske demokracije. Končno so udeleženci sklenili, naj bodo v bodoče Sestanki ob sobotah zvečer in ne več ob nedeljah dopoldne, ker se jih ob sobotah ljudje laže udeležujejo ter imajo za razprave in debate tudi več časa. V Čilu sta se združili liberalna ?n konservativna stranka ter ustanovili novo narodno stranko. Tej se je pridružila tudi stranka Narodna akcija» poleg te pa še nekatere politično neopredeljene skupine. V Boliviji bòdo1 imeli 3. julija predsedniške volitve. Sedem političnih skupin je predsedniku generalu Ovandu izročilo spomenico, naj bi volitve preložil za 3 ali pa celo za 6 mesecev, na kar pa predsednik ne pristaja. Predstavnik vlade je izjavil, da te volitve pridejo lahko nadzorovat predstavniki ZN ali pa Organizacije ameriških držav. Ogorčenje ljudstva zaradi odločitve predsednika škofjeloške občinske skupščine, Milana Osovnikarja, o nasilnem iporušenju že do strehe postavljene družinske hiše delavca Jožeta Omana, o kateri smo poročali v Sv. Sloveniji t. dne 19. t. m., se še ni poleglo: j O ogorčenem protestu ljudstva, ki se je postavilo ob stran prizadetega de lavca, smo debili še več informacij. Pred sabo imamo poročilo že v zad- j nji številki citirane Tedenske tribune z dne 9. maja, štev. 18, letnik XIV. Uredniku tega lista je Osovnikar zatrjeval, da so gradbišče v Godešiču „minirali v obrambo zakonitosti, da bi ne bilo potuhe za nove nedovoljene gradnje“ ter da so to „gradbišče tisti, ki bi radi ukrotili oblast, poskusili dne 1. maja spremeniti v žrtvenik“. Nàto ves ogorčen vprašuje, „Kje je tisti, ki bo na glas povedal, da- je bila afera- Godešič le povod, da bi si „tisti ljudje, ki so v Škofji Loki politično propadli ih hočejo s silo dokazati svojo moč, postavili spomenik ?“ Uredniku Tedenske tribune j je tudi zatrjeval, da je ob škofjeloških dogodkih sicer izgubil „zaupanje v tisk,“ toda brez „pomoči tiska, v Škofji Loki ne bo moč napraviti reda“. , Ob naglašanju, da so na občini „hoteli samo uvesti red“, poudarja: „Danes se nam zdi pomembneje govoriti o tem, ali je v Loki Teksas in se vprašati, kako- je mogoče, da je do tega prišlo.“ Po Tedenski tribuni se je pa tiste dni v Škofji Loki dogajalo tole: V četrtek pred prvim majem je nekdo v Godešiču obesil z roko pisana plakata z naslednjim pozivom: „Godešiča* ni! Zaradi solidarnosti z graditelji bodo prvega maja ob devetih demonstracije v Škofji Loki. Vabi Pravica.“ Plakata so miličniki sneli. V nedeljo 1. maja se je po izjavi krajevnega komunističnega tajnika Kejžarja na loškem trgu zbralo „prav tedaj, ko gredo ljudje iz cerkve, najmanj 600 ljudi“. Vpili so, metali kamenje v okna, razbili občinsko tablo, z železnim drogom pa vlomili vhodna vrata v občino, ki so jo stražili miličniki pod? poveljstvom treh višjih častnikov. Ti so po zvočnikih pozivali ljudi, „naj bodo pametni“. Po poročilu Tedenske tribune so se potem ljudje razšli. V četrtek pred prvim majem je nekdo v Godešiču obesil z roko pisana plakata z naslednjim pozivom: „Godešičani Zaradi solidarnosti z graditelji bodo prvega maja -ob devetih demonstracije v Škofji Loki. Vabi Pravica.“ Plakata sò miličniki sneli. V nedeljo, 1. maja, se je po izjavi krajevnega «komunističnega tajnika Kejžarja na loškem trgu zbralo „prav tedaj, ko gredo ljudje iz ■cerkve najmanj 500 ljudi.“ Vpili so, metali kamenje v okna, razbili občinsko tablo, z železnim drogom «pa vlomili vhodna vrata v občino, ki so jo stražili miličniki -pod poveljstvom treh višjih častnikov. Ti so po zvočnikih pozivali ljudi, „naj bodo pametni“. Po poročilu Tedenske tribune so s« potem ljudje razšli. S tem- pa seveda godeška afera nikakor ni bila zaključena. V isti številki' Tedenske Tribune namreč beremo: „’Vrata so popravljena, šipe na oknih zamenjane. 4. maja pa na občinski stavbi še -ni bilo table. In groženj, grožnje so nasilje, še ni konec. Predsednik občine dobiva anonimna pisma, v katerih mu groze. Sekretarju komiteja tudi. Gradbenemu inšpektorju so telefonirali vsakih deset minut, dokler ni odklopil telefona.“ Osovnikar je. mnenja, „da problem dela nekaj nezadovoljnežev, ki bi radi delili oblast tako, kot bi.se njim zdelo"; komunistični tajnik Kejžar pravi, „da gre za poskus legalizacije nasilja proti zakonitosti“; «predsednik krajevne skupnosti Godešič je pa na vse odvrnil: „V’ Loki se kregajo, mi smo pa žrtve.“ Izgleda, da urednika Tedenske tribune izjave uradnih komunističnih osebnosti o povzročiteljih izgredov niso povsem prepričale, zato je stopil do ljudi v nasprotnem taboru. Bivši predsednik Združenja borcev Tine Kalan mu .je povedal, da je na občinski seji 27. aprila, (Nadaljevanje na 3. strani)« Komunistična Jugoslavija včeraj in danes (Poročilo evropskega dopisnika Svobodni Sloveniji iz Trsta) 5 Inozemski opazovalci so že davno komunistov poklicana, da nadzoruje in Ugotovili, da komunistična stranka v Srbiji in v Bosni ter Hercegovini lahko stori, kar hoče, dobro ali slabo. Nič ne bo pomagalo. Narod ne bo nikdar sprejel komunistične ideje in komunistična vlada, velja le še za peščico ostarelih in pomeščanjenih „tovarišev“ na vrhu. Komunistički hierarhi vse to vedo. Zato so si tudi že začeli pripravljati uriiik. Tito zase je za sedaj š'e optimist, stranka si ne bo nikdar mogla prido-j Misli, da bo nekaj časa še živel, če že biti naklonjenosti ljudi. Na Hrvatskern ne kot diktator pa vsaj kot visokoSpo-in v Sloveniji so komunisti v zadnjem štovani „oče domovine“ v pokoju, po- času zavzeli taktiko, ki naj bi jih približala ljudstvu. Začeli so vsaj na papirju boj proti centralizmu in nastopajo kot veliki slovenski in hrvatski nacionalisti. Vse to je pa nova limanica za številne koristne bedake. Poglavar vseh koristnih bedakov v Sloveniji Josip Vidmar se je že vrgel v borbo. Jadikuje o nevarnostih, ki grozijo slo- dje z velikim kapitalom zmeraj nalagali denar v Švici, ki se je v tem pogledu izkazala posebno varna in jo je tudi Hitlerjevo besnenje očuvalo vojnih zapletov. Zato so tamkaj iz vsega sveta naloženi kapitali varno dočakali 'konca t druge svetovne vojne. Židje so imeli to nesrečo, da jih je Hitler na milijone pobil, zato so številni -tekoči računi, ki: so imeli svoje številke /in druge tajae Označbe, ostali nedotaknjeni. Če je kak sorodnik ostal še živ, pa ni vedel za' oznako oziroma za številko bančnega računa, ni' mogel dvigniti naloženega kapitala. Tako so Švicarjem ostale mi- j lijarde. Izrael je sicer nastopil v ime-j nu pomorjenih Židov, toda zgodovina j molči o tem, če so mu Švicarji kaj dalP ali «ne, kajti vsak zadevni sporazum je namreč bil in bo ostal tajen. Švica je še danes eldorado za tuje kapitaliste. Ne zaradi visokih obresti, ker teh Švicarji ne plačujejo, marveč si pustijo celo plačati, da hranijo tuj Ostali komunistični veljaki sé tudi denar. Ker so v tem pogledu na dobrem brigajo za svojo kožo. Ih ker jih Tito ! glasu, tuji kapitalisti, ki sè boje kaže vnaprej ponuja kot žrtev razočara-! kegà sovražnika, svoj denar neprestano 'nini in razjarjenim Jugoslovanom, mi- nosijo v Švico. Vsa leta po drugi svetlijo' sami na svojo varnost in rešitev, tovni vojni so mogli Švicarji ugotoviti, Za tiste pa, ki bodo ostali še tako ne-! da se je dotok tujega kapitela iz dr-, umni ih se bodo borili za komunizem šel žav Vzhodne Evrope neprestano ohnav-znebiti vtisa, da je vrsta koristnih be- naprej, So v vsaki republiki pripravljena’ Ijal. Nalagali ga pa niso vr švicarske dakov brezmejna. I tajna nad- in podzemeljska obrambna! banke židovski kapitalisti, ampak ko- Komunistička stranka je v svoji mesta. V Sloveniji je nekaj podobnega’ munistični mogotci, da bi imeli za vsak struktudi popoln-ma oslabela. Sedanji v Kočevskem Rogu, kamor že vsa' slučaj pripravljeno rezervo v inozem-sestav stranke pokazuje razveli nekaj1 lèta nima dostopa noben navadni smrt-j stvu. Zato so vsa leta pridno nosili de-okostenelih ideologov na Vrhu le še opor- nik. Tu so pripravljena zaklonišča z nar v švicarske banke. Posebno močno tuniste in analfabete. Mladine ni in je vsem potrebnim za daljšo obrambo, z ' so zastopani Madžari, Romuni, Poljaki, tudi nikdar več ne bo. Tako odmira orožjem, hrano, bolnišnicami itd. j manj Čehi in Bolgari: Nekje v sredini stranka in pozivanje Tita, da je Zveza: Znano je,-da so Židje in sploh lju-; so komunistični hierarhi iz Jugoslavije* temi kh bo izročil razkošne brionske palače svojemu doslej še neznanemu nasledniku. Sam se bo pa s svojo Jovanko umaknil v Zagreb, kjer preurejajo zanj vilo Žida Weisa v dvor. Zemljišče so znatno zaokrožili s parki, ga obdali z zidovi in tako bo sredi Zagreba nastal mali Kremelj. Slično, kot so imeli svoje dvorce Ben Bella, Nkru- venščini' od centralizma. Vse to naj do- j mah, Sukarno in kot jih imajo še ostali seže, da bi komunisti postali pri ljudeh! komunistični mogotci, simpatični, da ne bi doživeli1 usode omenjenih 100.000 komunistov v Indoneziji. Bakaričev nastop proti, centralizmu je vzbudil veliko navdušenje celo prj ustaših v inozemstvu, ki pišejo, da bi bilo treba stopiti z njim v stik. Kdor se spomni medvojnih časov, se ne more Višino bančnih računov jugoslovanskih komunističnih funkcionarjev je težko ugotoviti. Lahko samo domnevamo, da so visoki. Tudi so si mnogi vodilni komunisti iz Jugoslavije že zagotovili potni list švicarske ali kake druge zahodne demokratske države. Švicarski potni list stane najmanj 5000 dolarjev. Tako dragoceno 'knjižico je pred časom razkazoval visok jugoslovanski komunistični hierarh svoji družbi v veselem razpoloženju v poznih nočnih urah, s čemer je hotel povedati, da se je za primer „ne-sreče“ že zavaroval. V denarnih zadevah ne preveč sentimentalni Švicarji si mislijo;- Morda ae bo pa tudi komunistom nekaj podobnega zgodilo kot judom med drugo, vojno. Tako bodo Švicarjem znova ostali neizrabljeni tajni računi po bankah. Pa povrnimo se znova na gospodarsko reformo. Kot že povedano, je bila ta reforma že pri rojstvu šepava. Samoupravljanje in avtonomija v podjetjih bi imeli še 'kak smisel, če bi se delila tudi politična oblast in bi se z decentralizacijo vodstva podjetij decentralizirala tudi politična oblast. Z eno besedo: federativne republike ne bi smele biti samo na papirju, temveč bi morale postati dejansko federativne edinice. Sporazumno bi se moralo določiti, kaj naj ostane v pristojnosti republik in kaj naj spada v pristojnost osrednje državne uprave. Kaj takega je pa v komunističnem režimu, ki stoji na stališču takoimenovanega , „demokratskega centralizma“, povsem nemogoče. Centralno vodena -komunistična stranka si pridržuje v vsakem vprašanja prvo, in zadnjo odločitev in taka sa vse reforme le pesek v> oči razočaranim državljanom, če bi torej komunisti hoteli izdati: kako resno reformo, bi se p«rvi člen te reforme moral glasiti: „Razpusti se Zveza komunistav Jugoslavije' in z njo zvezana policija.“ Na-mah bi se začel proces obnove in ozdravitve v gospodarskem, in političnem oziru. Da bi se sovraštvo ljudi do komunistov nekoliko zmanjšalo, so komunisti v Jugoslaviji smatrali za umestno nekoliko popustiti v preganjanju vere. V programu komunistične stranke ne stoji več, da komunist ne sme pripadati no--beni veri. Brezbožni izpadi pa so posebno v Sloveniji še vedno v modi. Za to navajam naslednji primer: „Staromodni“ učitelj je po stari navadi obhajat god. Povabil je tudi župnika in nekaj prijateljev. Posledica je bila, da so se funkcionarji UDBE zglasili pri župniku in mu zagrozili, da mu bodo odpeljali njegovo kravico, edino, kar premore, da ne bo imel niti mleka, če se j bo še enkrat podstopil kje obhajati god. Učitelj pa je dobil dekret, da je prestavljen v drug kraj z utemeljitvijo: z obhajanjem godu je dal pohujšanje mladini... Slovenski romarji so šli čez mejo in so si seveda nakupili nekaj nabožne literature in podobic. Nazaj grede so jim to obmejni stražniki odvzeli in jo pred romarji raztrgali. Med tem, ko so se pri tem divjanju neslovenski obmejni organi umaknili, je slovenski carinik takorek-oc pobesnel, ko., ja. nagledal nabožne knjige in podobice. /iWXficvlice i« $e*>w postavljajo nove železobetonskž 24. junija prvo žrebanje rife za Slovensko hišo. Podprite njeno gradnjo. ve, da je Serajnikov rod zvest rod, velik v svoji odpornosti in boju proti sovražnikom, velik v zvestobi do izročil, ki so bila od nekdaj narodu draga in sveta. Seveda se ni čuditi, da je bila t.a dramatizacija tendenčno prirejena. Po letu 1945 je v 'Sloveniji prišlo do razlaščanja posestev in do poudarjanja Spomlad tu počasi napreduje, čeprav gre vse drugo v hitrem tempu, še vedno je hladno (pismo je z dne 9. maja, op. ud.). Imamo upanje, da bo Marijin mesec maj tudi naravo skoraj odel v zelenje in cvetje. Zaradi poštnega štrajka pri Vas že dolgo časa nismo dobili nobenih poročil od naših dveh hčerk. Včeraj smo le do- razreda delovnega ljudstva, pa je prav : bili pismo od Marije. Piše nam, da v lahko razumeti, čemu zmaga hlapeči Argentini ves čas štrajka ni dobila no-proti gospodarju, Davorin proti Seraj-1 bene Svobodne 'Slovenije, po končanem nikovemu Mirku. V igri so tudi neko-l štrajku pa kar pet številk skupaj. Jaz liko privlečeno vpleteni kmečki upori,! Sem pa med stavko poštarjev pri vas krivdo za odvisnost srenje od zemljiške ; ves čas redno dobival Svobodno Slove-gospode pa je avtor naprtil kar sta- nijo. Navadno pride v ponedeljek, včasih remu Serajniku. I jo dobim pa že v soboto. (Nad. 4. str.) ALI ŽE IMAŠ NAJLEPŠI slovenski knjigi, ki vzbujata vsesploSno zanimanje med izseljenci v Ameriki, v Evropi, pa tudi v domovini? To sta Ekoraiik Sv. Slovenije 196© (416 strani s številnimi ilustracijami) in Nevidna fronta SPOMINI VLADIMIRJA VAUHNIKA (445 strani — tudi ilustrirana) Cena Zborniku je 1000 pesov, Spominom pa 800 vezani in 700 pesov broširani. Dobite jih v Sjovenski hiši, v vseh Domovih in pri poverjenikih Sv. Sjovenije. Po naročilu jo odpošlje po pošti uprava „TORPEDO“ V ŠKOFJI LOKI (Nadaljevanje z 2. strani) ko je bil govor o porušenju hiše delavca Omana, izjavil, „da bodo o tem pisali vsi inozbemski listi, 'ker so bili o tem obveščeni“. Kalan mu je tudi dejal, da ga 1. maja ni bilo v Škofji Loki ter „da sedaj ne bo nič več govoril, dokler ne vidimo, kaj bo.“ Opozarjal da jih je dalje na občini, da „to ne bo loški problem, ampak državni problem“. Po vsem tem se Tedenska tribuna vprašuje, „zakaj v Godešiču vsi tisti, ki so po lastnih besedah ravnali samo zakonito, niso stopili pred ljudi in povedali: ‘Tako smo ukrepali, ker smo imeli prav, ker hočemo red’“, zatem pa ugotavlja: „Ko so za prvi maj na trgu pred občino metali opeko, je bil predsednik na obisku v pobratimskem mej-stu V Italiji, predsednik krajevne skupnosti iz Godešiča, !ki je natanko vedel za plakate, ki so vabili na demonstracije, je šel na izlet, in predsednika Soc. zveze delovnega ljudstva iz Godešiča tudi ni bilo doma.“ Komunistični tajnik Kejžar se je predstavniku Tedenske tribune nekako opravičeval češ, „da ni nihče resno jemal teh stvari,“ ker da je bilo tu „že toliko podtikanj. Mislili smo, da bo pasja bombica, pa je bil torpedo“. O godeški aferi so razpravljali znova na skupni seji obeh zborov škofjeloške skupščine. Na njej „so obsodili metode pritiska peščice ljudi v občini, ki jim je godeška zadeva le sredstvo za grajo vsega, kar se v škofjeloški občini ne sklada z njihovimi pogledi. Poudarjali so željo, da bi dosegli enotnost odbornikov, kajti sedanji spori mrtvijo delo skupščine, ki jo čakajo nerešeni še številni drugi problemi,“ kot navaja Delo z dne 8. maja t. 1. Enotnosti pa niso dosegli, kajti za odobritev postopanja Osovnikarja je od 54 navzočih odbornikov glasovalo 29, dva sta bila proti, H se jih je pa glasovanja vzdržalo. Kef pa šteje občinska skupščina v Škofji Loki 70 članov, jih na sejo ni prišlo 28. Te je pa šteti tudi k tistim, ki ne odobravajo nesocialnega postopka predsednika škofjeloške skupščine. Ob izbruhu ogorčenja ljudstva zaradi porušenja delavčeve hiše' v Godešiču so še resno zamislili komunistični Vsak teden ena SANJAV SPOMIN Igor Noč in zvezda obroč. Spi domačija. Molk jo ovija. Sameva mlin v sanjav spomin. Le jez šumi, kot da ihti. funkcionarji ter so zato poslali na omenjeno občinsko sejo v Škofjo Loko tudi zveznega poslanca dr. Jožo Vilfana. Godeška afera je močno odjeknila pa vsej Sloveniji. Pa ne samo po njej, po vsej državi in tudi v svetu so zanjo zvedeli ljudje, ker je o njej poročalo svetovno časopisje. Tako je ta novica prišla tudi v Buenos Aires ter sta o njej poročala dva večernika „La Ra-zón“ -in „Crònica“. Tudi ena tukajšnjih radijskih postaj je imela novice o njej. Iz poročila italijanske tiskovne agencije ANSA je pa razvidno, da so ljudje prvo skupino delavcev, ki so prišli podirat Omanovo hišo napodili. Tudi drugo skupino, čeprav je bilo z njo nekaj stražnikov. Nato je pa občina poslala minerje z močnimi skupinami milice, ki so zastražili vso okolico, da so lahko nato minerji z dinamitom razstrelili zidove delavčeve hiše. Tedaj pa da je okoli tisoč ogorčenih ljudi „navalilo na občino ter jo porušilo“. Agencija citira pisanje beograjskega lista „Ekonomska politika“ z dne 15. maja, ki za škofjeloške dogodke pravi; „Ugotovila se je prava eksplozija ljudstva. Ogorčenje ljudi se ni š'e poleglo.“ Omenjeni beograjski list pripisuje odgovornost za dogodke v Škofji Loki kratkovidnosti krajevnih funkcionarjev, trenjem med njimi in obračunavanju med tistimi, „ki imajo legitimacijo komunistične stranke in tistimi, ki je nimajo“. List „Ekonomska politika“ dalje ugotavlja, da „škofjeloškemu incidentu“ ne bi bilo pripisovati kake večje pomembnosti, če ne bi bili vzroki, !ki so ga pov-ročili tudi še po številnih krajih drugod ! po državi. Imamo poročila o konfliktih, ki še pojavljajo po drugih krajih žatađi prošenj privatnikov, naj jim oblasti izdajo dovoljenje za restavracije, penzolone, za obrtne delavnice in o protestih ; samostojnih kmetov zaradi odmere previsokih davkov.“ . Godeška afera s svojo okrutno nesocialnostjo sedanjih komunističnih oblastnikov, izbruh ogorčenja ljudstva .nad postopanjem komunističnih mogotcev * delavcem Omanom, ter navedba omenjenega beograjskega lista o podobnem nezadovoljstvu naroda tudi po ostalih delih države, zgovorno potrjujejo dejstvo, da je vsa zgradba sedanje komunistične tiranije v domovini postavljena na politično skrajno nevarne vulkanske osnove. —nč Narodne manjšine Vprašanje narodnih manjšin je pravzaprav plod moderne dobe. Dokler je namreč država res skrbela za javni blagor vseh svojih podanikov, brez ozira kateremu koli narodu pripadajo, in je torej v enaki meri spoštovala pravice vseh narodnih skupin, ki so jo sestavljale, problema narodnih manjših ni bilo. Ko So pa v državah z različnimi narodnostmi večinski narodi začeli z vsemi ..sredstvi bolj ali manj prikrito delati na tem, da bi dali vse pravice samo večifl-. ski skupini in njej podredili vse druge, je prišla kot naravna reakcija, da je vsak narod poskušal dobiti svojo državo, se osvoboditi. Najvažnejši korak v tem smislu je bil v Srednji Evropi napravljen leta 1918. Toda, ker so tudi po tem državne meje le redko sovpadale z narodnimi mejami, je problem narodnih manjšin ostal, oziroma postal še bolj pereč, ker države v strahu za svoje meje poskušajo čimprej odpraviti vsako sled za narodnimi manjšinami. Slovenci smo to vprašanje občutili in ga še vedno občutimo na lastni koži. Ker Slovenci v avstro-ogrski monarhiji nismo imeli svojih pravic in ker so nas Nemci in Madžari hoteli vtopiti v nemško oziroma madžarsko nacijo, smo v letih 1917—1918 zastavili vse sile, da bi izboljšali svoj položaj. Po letu 1918 je velik del slovenskega ozemlja pripadel državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je pozneje pod vplivom nezdrave centralistične politike preimenovala v Jugoslavijo. Koroška je ostala pri Avstriji, pod Italijo pa je prišla vsa Pri- ■ morska (Tržaška in Goriška), sloven- ' ' ska Istra, Kanalska dolina in del Kränj-I ske, ker so Angleži, Francozi in carska , I Rusija v Londonskem paktu leta 1915 to ! ozemlje obljubili Italiji kot nagrado za vstop v vojno na njihovi strani, Bene-j ška Slovenija fee je pa že leta 1866 za-! J radi krivičnega postopanja Avstrije od-I ločila za Italijo, v upanju, da bo novonastala, Italija kot nekdanja Beneška i republika spoštovala pravice Slovencev. ' !. Pod .Madžarsko so po letu 1918 ostali j Porabski Slovenci. Po drugi svetovni vojni so se držav-^ ne meje deloma spremenile v korist .Slovencev v Istri, na Tržaškem in Goriškem, drugod pa ostale neizpremenjene Toda nam ne gre za spreminjanje državnih mej, ki so v danih razmerah dostikrat bile začrtane predvsem s stra- ; teškega vidika, nam gre tukaj samo za i pravice, ki jih slovenske narodne manjšine imajo in katere jim drugi v praksi morajo priznati ip dati. Po naravnem pravu imajo namreč J ■ ^ . i - • . . . • ( ! narodne manjšine pravico, da razvijajo : svojo narodno osebnost. To pa je mogoče le, če morejo svobodno gojiti in uporabljati svoj materni jezik v cerkvi, ' uradu in šoli; ako razpolagajo z lastnim narodnim šolstvom, lastnim tiskom,1 književnostjo in imajo vpliv na vzgojo v narodnem duhu. Država nima pravice ovirati svobodnega razvoja svojih narodnih manjšin, dokler se razvijajo v duhu in mejah socialne pravičnosti, to je, da ne kršijo pravic drugih narodov. (Prof.’ Ahčin, Sociologija II/l, 352) Na žalost so slovenskim narodnim manjšinam te naravne pravice povsod in vedno kratili in jih še kratijo. i Leta 1920 je bil koroški plebiscit.' Organiziran je bil v Slovencem skrajno neugodnih okoliščinah, z mnogimi ne-1 pravilnostmi in varljivimi gesli. Kljub temu so južno od Drave Slovenci vendar dobili večino, česar pri končni odločitvi zavezniki sploh niso upoštevali. Ko je šlo za to, da Slovence pridobijo, da bi ! glasovali za Avstrijo, so avstrijske ci-j vilne in cerkvene oblasti 'Slovencem j; mnogo obljubljale, po plebiscitu pa je j namesto obljub prišel teror: nad 30 slo-i venskih duhovnikov, okrog 50 slovenskih učiteljev in mnogo izobražencev je moralo zbežati s Koroške, kjer so oblasti nadaljevale z germanizacijo in gospodarskim ter političnim zapostavljanjem slovenskega življa. Ko so leta 1938 Avstrijci v ogromni večini' z''navdušenjem sprejeli Hitlerja, ' še je koroškim Slovencem položaj še poslabšal, zlasti potem, ko je Nemčija aprila 1941 napadla Jugoslavijo. Celo v cerkvah je bila prepovedana vsaka slovenska beseda kakor v javnosti sploh, še pod okni so prisluškovali, da bi do- 1 mačo govorico pregnali iz družin; sio-venski duhovniki so bili pregnani s slovenskih župnij in nad 400 slovenskih družin s 3.227 člani so preselili v Nem- čijo, 204 koroški Slovenci pa so bili v zaporih obešeni ali sežgani v krematorijih. V tem obupnem stanju so se koroški Slovenci z orožjem postavili v obrambo svojih pravic in Koroška je bila edina dežela v vsem nemškem raj-hu uradno proglašena za „Banditengebiet“, med tem ko so avstrijski nacisti tudi v ostali Sloveniji v svojem sovraštvu do Slovencev prekašali raj-hovče same. 1 Po letu 1945, ko so bile nekaj časa avstrijske državne meje na Koroškem v negotovosti, so Avstrijci ustanovili na Koroškem dvojezično šolstvo, s katerim so se ponašali na mirovnih konferencah. V deželno vlado so povabili tudi slovenskega zastopnika. Ko so si pa z državno pogodbo leta 1955 zagotovili svoje meje, so kmalu ukinili dvojezično šolstvo, in do danes, razen slovenske gimnazije v Celovcu, še niso izpolnili nobenih obveznosti do slovenske manjšine, kot so jih prevzeli v državni pogodbi. Celo celovški škofijski ordinariat v popolnem nasprotju ne samo s krščanskim pojmovanjem, temveč z golim naravnim pravom na podlagi krivičnega šolskega zakona zahteva, kljub protestu staršev, tudi za slovenske otroke verouk v izključno nemškem jeziku. Nerazumevanje celovške škofije do upravičenih zahtev koroških Slovencev je prisililo Narodni svet koroških Slovencev, da je v marcu 1963 objavil odprto nismo o Doložaju koroških Slovencev v' "riovški škofiji. Koroškem težijo za tem, da bi iz ja nega življenja izbrisale vsako sled Slovencih, katere Sploh imenujejo „vi dišarje“ in se spuščajo v razne ma) matične akrobacije, da bi na podla raznih rezultatov političnih volitev d kazali, da na Koroškem Slovenčev pra zaprav več ni. Kar tiče slovenske manjšine pod It lijo, je še vsem v preveč živem sp minu krivično postopanje v dobi m dvema vojnama. Spočetka, po letu 19] je Italija primorskim Slovencem — ( bi si pridobila njihovo naklonjenost dosti obetala, toda kmalu je pokaza drugačen obràz, zlasti ko je pod fašh zatrla vse slovensko šolstvo, požiga slovenske kulturne domove, poitalja čila krajevna in družinska ter oseb imena, streljala zavedne Slovence in j ..zdravila“ s pitjem strojnega olja. T dì krajevne italijanske cerkvene obl sti se v lej dobi niso pokazale na višk tiste pa, ki so poskušale biti pravič do Slovencev, so morale oditi (kot nj Tržaški škof Fogar) in tudi iz cerkve na vse načina poskušale pregnati sl venski jezik. Po letu 1945 se je demokratična It lija vsaj v neki meri pokazala bolj pr vična do Slovencev, ki pa še vedno 1 majo' v celoti priznanih svojih prav kajti vedno so še v veljavi protislove sk! fašistični zakoni, med tem ko z n čAhim' naseljevanjem italijanskih h gitbeev poskušajo raznaroditi cele pi dele slovenskega ozemlja okrog Trsi SLOVENCI PO SVETU (Nalaljevanje s 3. strani) ZDRUŽENE DRŽAVE. AMERIKE Dve novi slovenski maši. Msgr. Gregor Zafošnik, profesor glasbe in stolni organist ter pevovodja v stolnici v Mariboru ju je napisal. Prva je Kratka slovenska maša, druga pa je napisana v čast sv. Tereziki. V Ameriški domovini je o njima napisal oceno g. dr. Ludvik Puš. V njej o njih med drugim ugotavlja: „Ti dve maši se bosta prepevali v ljubi domovini in zlasti po svetu, kjerkoli imamo Slovenci svoje cerkve in svoje zbore. In gotovo je, da se bodo nad njima radovali i pevci i ljudstvo v cerkvi. Dobro doni, po domače doni in je mogočno. Msgr. Zafošnik je, tako se meni zdi, s tega vidika napisal dve ne-prekosljivi maši, ki jih bodo pevovodje in pevci enako radi imeli v obeh Amerikah, po Evropi in celo v Avstraliji.“ Končno g. dr. Puš omenja, da bo po njegovih informacjiah obe skladbi razmnožil velik ljubitelj slovenske cerkvene glasbe g. Leopold Mihelič, slovenski duhovnik v Denverju, Colorado, 4695 Pearl Str. AVSTRALIJA ■ 4 ■Slovensko društvo v Sydneyu je imelo dne 23. aprila jurjevanje, dne 7. maja pa materinsko proslavo. Tretja prireditev — vinska trgatev — je bila napovedana za soboto, 14. maja. Čisti dobiček vseh prireditev je šel v sklad za postavitev slov. doma v Sydneyu. Vestnih S F Z i nju in socialno čutečega šefa svojih de- ■ lavcev bo 19 junija t. 1. za pokoj nje-V soboto, 4. junija, se prične turnir gove duše ob 18 uri zvečer sv .maša v v odbojki. Koliko je vsako moštvo moč- župnijski cerkvi sv. Marjete Kasijske no bomo videli v San Justu, vendar pa v Boulogne sur Mer. nekaj lahko sklepamo iz dosedanjih Letošnji socialni dan bo v nedeljo, tekmovanj". # > 24. julija v Slovenski Jiiši. Govoril bo Morón-Carapachay. Odsek Moron 0 ternj j(giovenci ;n sklepi II. Vatikan-'1 je imel vedno močno ekipo, m si je giega zbora“. tudi skoraj vedno osvojil pokal. V zad- , ,, , mn njih letih je izgubil nekaj igralcev, a , Ustanovila se je knj,zrnca SDO za so tudi nekateri mlajši močno napredo- ■ Uklete vseh krožkov Knjige so na vali. Letos tekmuje skupno z odsekom razpolago od prve nedelje naprej no iz Carapachaya m ima precejšnje mož- i mladinski sv. masi, nosti za uspeh. j Razstava slovenskega portreta. Ker Ramos Mejia. Odsek, ki se je letos namerava Slovenska kulturna akcija v zelo razgibal v najrazličnejših področ- Buenos Airesu prirediti v bližnji zim-jih. Tako utegne biti presenečenje tudi ski sezoni razstavo slovenskega por-V odbojki, kjer dosedaj ni imel večjih treta v Argentini, prosimo vse posest-možnosti. nike umetniških portretov (slik, gra- San Justo. Brez dvoma bo letos to fik in kipov), da nam javijo posest eno najmočnejših moštev. Je dobro pri- teh umetnin in jih potem posodijo za JAVNI NOTAR Francise« Ra sil Cascante K »oribano Publico Pta. baja, ofie. 2 Cangallo 1642 Bueno* Aire T. E. 35-8827 »P. FRANC KNAVS ODVETNIK La valle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure 17—20 Na telefonu tudi dopoldne ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Milos Star» Redactor: José Exoselj Redacción y Administracija: Ramon Falcón 4T53, Buenos Aii T. E. 69-9503 Argentina ' ì- pravljeno in razpolaga z zmožnimi graloi. Poleg tega bodo igrali na svo- tukaj pozneje, jem igrišču. San Martin. Skoro bi lahko dejali, da je to na novo ustanovljen odsek, in to bo njegova športna „premiera“, kljub temu da_je večina igralcev občinstvu dobro znana. Želimo jim mnogo uspehov. kakor jih ie bil pred časom vajen sanmartinski odsek. Slovenska vas. Skoraj nepričakovano si je osvojil lanski pokal. Upamo, da se bo tudi letos uspešno boril za prva mesta. OBVESTILA razstavo, naj so nastali prej doma, ali Učiteljstvo slovenskih osnovnih šol opozarjam na sklep mladinskega odse-j ka Zedinjene Slovenije, naj v juniju ob-ràvnavajo snov o našem protikomum- j stičnem boju; vodstvo, da posveti vsa , šola zbrana eno uro proslavi slovenskih j protikomunističnih žrtev; starse pa va-. bim, naj pridejo z otroki na spominsko proslavo, ki jo bo priredila _ Zedinjena ; Slovenija prvo nedeljo v juniju. Na ta . --*in boste podprli tudi trud učiteljstva.. II. redni prosvetni večer v Slomško- PO ŠPORTNEM SVETU Penarol iz Montevidea osvojil pokal „Osvoboditelja Amerike“. Prejšnji te- ... _ den v sredo je v povratni nogometni! vem domu bo v soboto, 28. maja ob 20 uri. Govori g. dr. Vinko Brumen o temi: Slovensko ljudstvo in kultura, j Organizacijski tečaj SFZ bo v Slo- ( venski hiši 25. maja ob 18-, 26. ob 20., 27. ob 20 in 23. maja ob 18. večer v soboto, 28. maja, ob 20. Pre- tèkmi v Buenos Airesu zmagal River Plate nad Penarolom s 3:2. Ker je v .prvi tekmi zmagal Penarol z 2:0, je bila za osvojitev naslova južnoameriškega prvaka potrebna 'še tretja tekma na nevtralnem igrišču. Ta tekma je bila v petek v Santiago de Chile. River plate je vodil v prvem polčasu z 2:0 in je pokazal odločno boljšo igro. Ko je vse kazalo, da bo River lahko obdržal naskok, je Penarol v drugem polčasu zaigral ‘dosti bolje kot v prvem in izenačil. Igra se je končala v rednem času z 2:2. Po pravilniku se je takoj moraio odigrati še 30 minut. V tem času je Penarol zabil še dva gola in zmagal s 4:2. A , Argentinska nogometna reprezentanca bo odigrala v tem mesecu dve tekmi za pripravo na svetovno prvenstvo m sicer s Fiorentino in Cagliari iz Italije. Italijanski klub Napoli je dovolil Argentincu Sivoriju nastopiti v argentinski reprezentanci; prav tako bosta Brazilca Jair m Amarildo vključena v , brazilsko moštvo. . Holandec Janssen je zmagal v najdaljši enoetapni kolesarski dirki. Progo Bordeaux—Pariz (557 km) je prevozil v 14 h 19 m 48s. Kolesarska dirka „Giro d’Italia“ se je pričela v Monaco, končala pa se bo v Trstu. Po četrti etapi je vodil Španec Julio Jimenez, eden favoritov Francoz Anjuctil, je bil na četrtem mestu s 4 m 40 s zaostanka za prvim. V Barceloni se bosta v finalu pomerila za prvo mesto v teniškem turnirju Nikola Pilić in Brazilec Thomas Koch ; Binkoštna nedelja, 29. maja ob 18: PROSLAVA VESOLJNEGA r ZBORA i Spored: 1. Uvodna misel: dr. Leopold Eiletz j 2. Sv. maša: daruje msgr. Anton Orehar 3. Koncilske besede sodobnemu svetu j ! ’ v eni uri : © pogledi na javnega delavca: g. Miloš Stare vesoljni zbor o človeku: i g. prof. Alojzij Geržinič J © laik v sodobnem svetu: r g. Božidar Fink ® pomen in naloge kulture: j. - g. Ruda Jurčec © delo v človeški družbi: i g. Marijan Šifrer © žena ob koncilu: ga. Marijana Marn i. ® mladina v novi dobi: g. Jernej Dobovšek 1 4. Petje „Gallusa“ pod vodstvom dr. Julija Savelli Kraj Slovenska hiša j .Z udeležbo pokaki?äSi6®ttjSBa»^#ftor.t j ( i za uresničenje smernic vesoljnega (j •••■-.. cerkvenega zbora SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU bo imel v nedeljo 19. junija t. 1. KOLINE Že danes vabimo vse rojake in rojakinje! i CORREO ARGENTINO Central B FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCEDA Concesión N* 3824 Registro Nacional da la Propi*d*4 Intelcctual No. 817.086 Naročnina Svobodne Slovenije za lete I960: za Argentino $ 1.403,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 8 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Tallerea Gràfico* Vilko S. R. L., Estado* Un i (los 425, Bs. Aires. T. E- 83-7218 vensko ljudstvo in njegova kultura. Srednješolski tečaj bo v soboto, 28. maja, ob 15.30. Velika proslava ob zaključku izrednega svetega leta bo na binkoštno nedeljo, 29. maja. popoldne v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Seja športnih referentov SFZ ho v torek. 31. ob 20. v Slovenski hiši. Mladinski športni dnevi. Pričetek bo v soboto, 4. junija ob 17 z odbojko v Našem domu v San Justu., II. kulturni večer SKA bo v soboto. 4. junija t. L ob 19 pri Bullnchu, Sa-randl 41, Capital. Predaval bo^ č. g provincial ‘dr. p. Bonifacij Perovič OFM o škofu dr. Antonu Mahniču in hrvat- , skem katoliškem preporodu. || j Občni zbor SFZ San Martin bo 4. ? j juniia ob 19 v domu. Zvezni sestanek iSDO in SFZ bo v ! nedeljo, 5. junija po mladinski maši. ' ! Na programu poleg drugega aktualno;. J «T predavanje g. Pavla Fajdiga o komu-;! k J_______________________ nizmu danes. Mladinska sv. maša bo v nedeljo, 5. junija ob 9.30 v Slovenski kapeli. Dekleta in fantje lepo vabljeni! Procesija presv. Rešnjega Telesa bo v nedeljo, 12. junija ob 10 v Don Bos* covem zavodu v Ramos Mejiji. Ob drugi obletnici smrti g. Arturja Hellerja znanega industrialca v Kra- SPOMINSKA PROSLAVA 5. junija ob 16 v Slovenski hiši PRED SPOMENIKOM © Položitev venca © žalostinka © Spominska beseda V DVORANI © Sveta maša s cerkvenim govorom © Počastitev junakov z besedo iz svetega pisma Izvajajo govorni zbor in solisti Režija: Frido Breznik Scena: Ivan Bukovec Zedinjena Slovenija SI©irašk©v d©m sobota 28. maja ob 20 prosvetni večer LJUDSTVO IN KULTURA Govori g. dr. Vinko Brumen. Sodeluje duet sester Durič Lepo vabljeni! FABRIGA EN EX1PANSION NECESITA MOMRRES JO VEN ES ¥ MUC9ACHOS r-rpc-r-ablrs y seriös, con vpluntad de labrarse un porvenir. Horario continuo con posibilidad de asistir a cursos nocturnes de capacitación. Solicitar entrevista con el Sr. Domicelj. Papel bril S. A. Larrazabal 2076 Tel. 68-7204 NAŠ V SAN JUSTU vabi v soboto, 28. maja, na KOLI NE SODELUJE ORKESTER OSTENDE Začetek ob 19 DOBRA POSTREŽBA ZMERNE CENE (Nadaljevanje s 3. strani) Posebno boleče je vprašanje Beneške Slovenije. Pred sto leti se je ta v upanju, da bo pod Italijo našla, česar ji Avstrija ni dala, odločila za Italijo. Toda ta jo je hiido prevarila in ji kmalu vzela še tisto, kar je že imela. Slovenski jezik je bil pregnan iz vsega javnega — civilnega in cerkvenega — življenja. Toda kakor pod fašizmom, morajo tudi sedaj, v dobi demokratične Italije, ki je podpisala mirovno pogod-bò in zaščitila manjšine, vsi otroci, ki se v šoli spozabijo in spregovore kakšno slovensko besedo, plačati denarno kazen ali pa prestati kakšno ponižanje vpričo vsega razreda. (H. špekonja, Rod za mejo, 47) Videmska škofija, pod katero spadajo beneški Slovenci, postavlja slovenske duhovnike na furlanske fare, Slovencem pa pošilja furlanske duhovnike, ki slovenščine no poznajo ter tako poskuša preprečiti izvedbo koncilskih odločb, ki vsakemu narodu priznavajo lju novega urejevanja, utemeljenega na ; sar tako ne ustreza pospeševanju nji- moralnih načelih, ne more biti mesta za odkrito ali prikrito zatiranje kulturnih ali jezikovnih posebnosti narodnih manj-vin.“ Isti papež je o Božiču 1954 poudaril: „Gotovo bi bila napačna politika zedinjenja, če sploh ne prava izdaja, če bi hoteli žrtvovati nacionalističnim interesom etnične manjšine, ki nimajo na razpolago sile, da hi branile svoje največje dobrine, svojo vero in svojo krščansko kulturo.“ Kako je papež Pij XII. praktično gledal na to vprašanje, izseljenci dobro vemo, ker imamo po njegovi konštitu- j ciji „Exul familia“ tudi v tujem syetu pravico do duhovnikov svojega jezika in pravico do svojih župnij, česar dostikrat Slovenci na svojem narodnem ozemlju ! zaradi zaslepljenosti in nestrpnosti kra- j jevnih oblasti vedno nimajo. Papež Janez XXIII. je v svoji znani okrožnici, namenjeni „vsem ljudem dobre volje“, Mir na zemlji (Pacem in terris), resno opozoril na problem narodnih manjšin: „Od 19. stoletja dalje v bogoslužju pravico do njegovega jezika (v mesecu marcu letošnjega leta1 se vedno bolj Poudaria in uveljavlja _ je bil tako župnik Kračina prestavljen težnj’a’ da bi Politi“ia skupnost sovpa- narodne manjšine same, ker bi se iz- hovega razvoja, kakor če državne oblasti nudijo, manjšinam učinkovito pomoč j pri pospeševanju njihovega razvoja,: zlasti če to delajo na področju, ki za-deva njihov jezik, njih kulturo, njiho- ; ve podedovane običaje, njih gospodar- j ska sredstva in njihove gospodarske, ustanove.“ Ko papež tako brez vsakega dvo-umja poudarja pravice narodnih manjšin, pa istočasno tudi Opozori na dolž-■ nosti, ki jih narodne manjšine imajo do 1 države, v kateri živijo. Sedaj’ še postavlja vprašanje, kdo mora skrbeti, da bodo pravice narodnih manjšin upoštevane. Najprej seveda države, ki imajo v svoji sredi narodne manjšine, ker vsaka država ima dolžnost, da skrbi za skupno blaginjo, pod katero spada tudi položaj narodnih manjšin. Žalostno je, če jo morajo šele bombe opozoriti na to njeno dolžnost, ki je v vseh modernih državnih pogodbah vključena. V drugi vrsti morajo za to skrbeti iz Sv. Lenarta v Furlanijo). cerkvene oblasti nočejo vedno priznati slovenskim manjšinam njihovih pravic. Bilo hi pa krivično, če bi zaradi tega dala z narodno skupnostjo. Iz različnih neverile svojemu poslanstvu, če ne bi vzrokov pa vedno ni mogoče doseči, da zahtevale svojih pravic, posebno v do-1 Slovenci moramo z žalostjo v srcu bi državne meje bile vedno istovetne z bi> ko gre vsa težnja razvoja k čim, ugotoviti, da tudi pristojne krajevne ; narodnimi mejami; odtod pojav r.arod- širšemu sodelovanju na mednarodnem' nih manjšin, tako težkih problemov, ki P°lju in hi tukaj narodne manjšine la-jih te postavljajo. — V tej zvezi mo- hko postale najbolj naravna vez med . ramo kar najbolj jasno izjaviti, da je kar ličijo državno in psihološke vrgli očitek na Cerkev kot tako. Ta se j vsaka politika, ki teži za tem, da hi msie- je namreč vedno postavila v obrambo t omejevala rast in razvoj manjšin, tež- Kadar država zaradi svoje zaslep- j ka krivda proti pravičnosti, tem težja, ljenosti ne izvrši svoje dolžnosti in ka-kadar to delovanje gre za tem, da bi dar narodna manjšina zaradi položaja, ; zatrlo manjšino. —< (Nasprotno pa niče- v katerega jo ja država prignala, ne pravic narodnih manjšin. Papež Pij XII. je v svojem božičnem nagovoru leta 1941 dejal: „V okri- more povzdigniti svojega glasu, bi do-j movina njenega naroda morala izvršiti svojo nalogo in na mednarodnih mestih, ' odkoder se sliši glas po vsem svetu in kjer so mednarodne ustanove, ki imajo trJdi dolžnost, da skrbijo za pravice manjšin, opozoriti na krivično postopanje z narodnimi manjšinami. Kar tiče slovenskih narodnih manjšin, moramo z gnevom ugotoviti, da slovenska domovina ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ki jih ima do slovenskih j narodnih manjšin. Jugoslovanski komu- j nistični režim gleda na slovenske na-j rodne manjšine samo s' partijskimi j očali in zato s svojo politiko teži samo j za gradnjo socializma in komunizma! na svojih mejah, tudi za ceno potujčevanja naših narodnih manjšin, katere vabi, naj bi svoje glasove oddale za tuje socialiste ali komuniste, kadar jih sploh enostavno ne prodajo za kredite, ki so mu potrebni, da bi rešil svoje zavoženo gospodarstvo. In mi izseljenci? Ne moremo in ne smemo molčati, ker bi s svojim molkom sodelovali pri krivicah, ki se našim bratom gode. Po našem posredovanju mora ves svet izvedeti za krivice, ki jih morajo prenašati naše narodne manjšine. Ni to namreč samo naša boleča rana, je boleča in kulturna sramota Evrope 20. stoletja, ko se povsod poudarjajo pravice in dostojanstvo človeške osebe, pa se obenem brezobzirno gazijo pravice in dostojanstvo celih skupin. Vsaka krivica rodi težke posledice, zgodovinske krivice se v zgodovini hudo maščujejo. Kakor je zatiranje delavcev rodilo krvave revolucije, tako bo zatiranje narodnih manjšin, če odgovorni pravočasno ne spremenijo svoje politike nasproti narodnim manjšinam, rodilo usodne dogodke. Že sedaj namreč vsako zatiranje narodnih manjšin one-mogočuje vsako resnično in trajno sodelovanje na mednarodnem polju in kdor s svojim krivičnim postopanjem že v kali zatira tako sodelovanje dela proti pravemu napredku, dela proti temu, kar vsak dan bolj postaja edino možna •rešitev za bodočnost, za bodočnost vseh. In kolo zgodovine se v naših časih vrti z vrtoglavo hitrostjo. Pred 50 leti je bila Združena Evropa le v sanjah, zadnjih 15 let so bili v tem smislu napravljeni važni koraki, čez sto let bo Združena Evropa podlaga in pogoj, čo evropski narodi hočejo ne samo ohraniti svoje blagostanje, ampak svoje- golo življenje. Do Združene Evrope bo pa prišlo samo, če bo znala spoštovati pravice vseh narodov, tudi najmanjših. Združena Evropa ne more biti lažna krinka ne za germanski, ne za latinski, ne za slovanski imperializem. Bo očetova hiša za vse, ali pa je sploh ne bo in bodo na naših grobovih drug! gradili svoje domove. Bo torej očetova hiša za vse, ali pa velika ječa če ne ogromno pokopališče za vse! Ko se torej borimo za pravice slovenskih narodnih manjšin, se borimo za lepšo in edino možno bodočnost slovenskega naroda; se pa v enaki meri borimo za lepšo in edino možno bodočnost r.aših sosedov.