likal« vaak Četrtek, Cena m o |i S K ne leto. (Za Nemtljo 3 K 60 v, ■a Ameriko In druge tuje drfave 4 K 00 ».) — Splet In doplel »e po-llllaloi Urednlltvu ..Domoljuba", LJablJana, Kopitarjeve ulice itev. I. MaroCnlna, reklamacije In Ineeratl pai Upravnlitvn ..Domoljuba", Ljubljena, Kopitarjeve allce it. I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO.
'»■•'■u n iprrjcmajo pa lir deClh cenah i Enoatopna petltvreta lieetlna ..Domoljubov«" ilrlne »4 eim) Itane za enkrat 30 v. Pri ril kratnem objavljenju primeren pe> paat po dogovoru. Poiimmi Metlike ae prodajajo po 10 v. C« kovni promet poitno-branllnlCnag* ■rada itev. 824.707. ■
J
Štev. 51.
0 Ljubljani, dni 20. decembra 1906.
Leto xix.
Drnjo meso In revni kmet.
„Meso je predrago!" Tako se kregajo ljudje, ki se branijo večinoma z mesom, po celi državi. Pri tem kričč tudi nad kmetom, češ da je zanj dobra, ker spravlja velike dobičke za svojo živino. Ko je vlada zaprla srbsko mejo, da iz Srbije ta-korekoč nič živine ne more k nam, je nastal v tem oziru še večji krik, ki še vedno odmeva povsod. Poglejmo si poglavitne reči, ki nam jih je treba vedeti in vpoštevati pri tem vprašanju:
1.	Na živinskih cenah, ki se po njih kmetu plačuje živina, se draginja mesa takorekoč nič ne pozna. Dobiček ne gre v kmetov žep, marveč veliki kapitalistiški prekupci in mesarji spravljajo lepo ogromne svote v svoje železne kase.
2.	Meje za tujo živino bi se mo-. rale odpreti, če bi doma nc imeli dovolj živine za uporabo. Kolikor dozdaj kažejo številke, preskrbljuje naša država še vedno lahko živinske trge in daje potrebno meso. To se vidi odtod, ker naša država nikoli ni toliko živine kupila v tujini, kolikor je je sama prodala. Najmanj dva, do trikrat več je prodala, kot kupila Za zgled naj navajamo, da je 1.1904 pro-
! dala 179.381 kosov goveje živine, leta
1905 pa 200.947. In celo sedaj, ko ne pride iz tujine nič živine, beremo v tržnih poročilih nemških mest vedno o avstrijski živini. Dnč 10. novembra je bilo na primer v Monako-vem 540, v Frankfurtu 95, v Nirn-bergu 104 avstrijskih volov naprodaj. Od dnč 18. do 24. novembra je bilo v teh mestih 5v7 naših volov na trgu; tudi v Be.rolinu in Draždanah so imeli naši pitani voli posebno ceno. Vpitje, naj se meja odpre, torej s stališča potrebe nima nobene veljave. Ali naj pustimo, da morda tuja živina pride k nam, mi pa svojo zdravo proda jamo ven. To bi bilo tako, kakor če bi kdo denar najemal za visoke oderuške obresti, in ga potem po 3 od sto posojal.
3.	Za zboljšanje sedanjih razmer je potrebno, da se v prodaji živine izrinejo špekulantski prekupci. Živinorejec mora stopiti s tistim, kateri meso potrebuje, naravnost v dotiko. V tem zmislu se mora zadružništvo izpopolniti.
4.	Ne smemo pa prezreti ene reči, katera najbolj kaže, kako neumni so tisli, ki ob draginji mesa kriče nad kmetom. Za to-le se gre: V naši dr: žavi veliko bolj napreduje število ljudi, kakor število živine. Na Kranjskem je bilo pri zadnji štetvi leta 1900
naštetih 253.893 glav goveje živine, 38. .2 y ovac in 107.836 prašičev.
To je odločno premalo. Ko se v teh razmerah živina nekoliko podraži, se pa začno prazniti že tako premalo napolnjeni hlevi naših kmetov. In to je ogromna škoda! Mnogo kmetov poznamo, ki so letošnje leto zmanjšali število svoje govede celo za tretjino. Gorje, če pojde tako naprej. Lepe telice in junčke, ki bi bili kot nalašč za pleme, vzame mesar, ker se dobi slučajno nekaj grošev več zanje kot prej. Ta dobiček ni v nobenem razmerju s škodo, ki jo ima prazni hlev. Za eno trenotje si kmet zboljša svoje razmere, za dolga leta si jih pa poslabša. Zato pa pravimo: Kupci mesa in kmetje bi morali s pomočjo vlade, dežel in raznih kmetijskih zvez in družb na vso moč gledati na to, da se naša živinoreja povzdigne. Kar se je dozdaj storilo v tem oziru, je drobna kaplja v morje. Naši kmetje morejo napredovati tako, da bodo imeli vedno več živine. V ta namen je pa treba zlasti dveh reči, ki sta se pri nas skrajno zanemarili: snovati se morajo najprej živinorej ske zadruge po celi deželi, ker je le z združeno močjo mogoče pospešiti umno živinorejo. Te zadruge morajo imeti od dežele in države strokovne
moči na razpolago pri popravi in preuredbi hlevov, pri mlekarstvu in tako dalje. Drugič se pa mora pričeti z rednim zboljšavanjcm zemlje. Pri nas vse to spi. Kmetijska družba, to se pravi Pire, kmetijska šola in deželni odbor so pokazali dozdaj v teh stvareh svojo nezmožnost. Zanemarjena dežela, ki ima vse polno travnikov s kislo krmo in ki v deželnem stavbnem uradu nima niti enega inženirja, kateri bi znal napraviti načrt za pri prosto drenažo, hoče, zahteva izprememb. Vedno bolj prazni hlevi naših kmetov kriče po pomoči. Tako ne sme več iti dalje. Za državni zbor se obetajo boljši časi; tu pride kmet do veljave; za deželne zbore nas čaka še delo. Metlo ven !
Političen pregled.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Predno v Avstriji postane kaka nova postava veljavna, jo mora sprejeti najprej državni zbor, v katerem sede izvoljeni poslanci, potem jo mora sprejeti tudi gosposka zbornica in nazadnje jo mora potrditi cesar. Ravno tako je s splošno in enako volivno pravico. Od ljudstva izvoljeni poslanci so jo že sprejeli in zdaj je na vrsti gosposka zbornica. Kakor že ime pove, sedi \ gosposki zbornici gospoda, to so razni princi, knezi, grofi in baroni. Ti imajo že po svojem rojstvu pravico, da pridejo v gosposko zbornico. Teh je nekako polovica. Drugo polovico pa imenuje cesar iz raznih mož, ki so zaslužni za domovino, to je razne učenjake, potem velike fabrikante in kapitaliste, ki državi posojtijejo denar. Večkrat so ti ljudje veliko bolj zaslužni za svoj žep, kakor pa za državo. Taka gosposka zbornica dobi torej v roke vsako postavo. Nekateri pravijo, da je gosposka zbornica zato dobra, da še enkrat premisli in prevdari vsako postavo, da ne pride kaj slabega na dan. Pa pametni možje vidijo, da je pač potrebno, da se vsaka postava dvakrat prevdari, toda ni treba, da bi jo drugič dobili v roke knezi, baroni in bogataši. Postavo naj pregledajo še enkrat pametni možje, ki so starejši in so že mnogo poskusili, ne pa ljudje, ki gledajo na svoj žep. To pa še ni bilo nikoli slišati, da bi bil vsak baron ali grof že od rojstva pameten, pač pa že večkrat narobe. Gosposka zbornica bi torej po pravici morala biti taka, kakor jo imajo žc v nekaterih državah. Za poslanca namreč lahko pride vsak, ki je star 30 let, v gosposko ali kakor pravijo »starejšo« zbornico je pa lahko izvoljen tak, ki je star že 60 let, ki je že večkrat pokazal, da je pameten in skušen mož in ki vč. kaj ljudje potrebujejo, ki si je tudi sam moral od mladega z delom kruha služiti.
GOSPOSKA ZBORNICA IN SPLOŠNA IN
ENAKA VOLIVNA PRAVICA
Tako gosposko zbornico torej imamo. In sedaj, ko so dobili postavo o novi volivni pravici v roko, so začeli misliti in gruntati, kako bi jo lepo potiheni pokopali. To je skrajna predrznost če se pomisli, da so izvoljeni poslanci in sploh vsi stanovi zanjo, da je zanjo tudi ce-
sar. Mi nismo mislili, da bo ta predrznost tako daleč segala. Na vsak tiačin hočejo novo volivno pravico pokopati, kar jim ne gre v glavo, da bo krnet in delavec imel ravno tako en glas kakor baron. Pokazali so pa ti gospodje tudi, kc-liko jim je za državo in cesarja. Seveda, kolikor časa jim je dobro neslo, so cesarju lizali pete in dovolili vladi vsako stvar in se večje stroške. Ko jim je pa viada stopila na rep, sedaj pa cvilijo. SeVeda'nove davke so lahko nakladali, saj so jih večinoma drugi ljudje plačevali, toda sedaj, ko hočejo ljudje tudi pravic, se pa upirajo. Prav piše list za slovenske delavce »Naša Moč«, ki pravi: »Ce sklene ta jara gospoda novo volivno pravico proti ljudski volji, naj vč, da potem ne bo več bučal po naši državi le en glas po enaki volivni pravici, marveč tulil bo vihar ogorčenega in ogoljufanega ljudstva: Proč z gosposko zbornico! Proč s cokljo, ki zavira ljudski napredek!«
Pa saj se bodo gospodje gotovo še premi-sili. Cesar jim bo sedaj šel nasproti in jim rekel, da se odreče svoji- pravici, da bi imenoval novih članov v gosposko zbornico, kolikor bi hotel, ampak samo 180, torej polovico zbornice. Cesar se torej odpovč svoji pravici samo zato, da bi ustregel ljudem in jim dal novo volivno pravico, ker jo hočejo imeti. Listi sedaj pišejo, da če to ne bo zadostovalo, potem bosta pa cesar in njegova vlada napela druge strune in že dobila tako pot, da bosta ugnala to gospodo. V četrtek se bodo gospodje sešit in drugi teden bomo že povedali, kaj bodo sklenili.Mislimo, da nam ne bo treba pisati neprijetnih novic, ker korajžo ima le ta, za katerim stoje ljudje in ki ve, da dela po pravici.
BOJ ZA SVOBODO CERKVE NA FRANCOSKEM.
Za 11. december so napovedali liberalni listi konec katoliške cerkve na Francoskem. S tem dnem je namreč stopil v veljavo zakon o ločitvi cerkve in države od katerega so pričakovali svobodomisleci, da bo zatrl vsako cerkveno gibanje na Francoskem. Ministrski svet ie sklenil v ta namen, da se ustavijo duhovnikom pokojnine, da izgube župniki žup-nišča, škofje svoje palače, bogoslovci pa bodo morali iti v vojake. Katoličani smejo vršiti svoje verske dolžnosti le na podlagi združevalnega zakona iz leta 1881, ki določa, da se morajo vsi glavni shodi naznaniti vladi. Francoska vlada je prišla namreč v svoji svobodomiselnosti do tega zaključka, da služba božja ni druzega, kakor kak javen ljudski shod, na katerega sme priti vladni komisar, ki ga lahko zaključi, ko bi se ne vršil po zakonu. Vsak duhovnik, ki bi ne naznanil službe božje vladi, naj bo kaznovan, kakor vsakdo, ki priredi kak javen shod. ki ga ne naznani na dostojno mesto. Cerkvi sicer vlada ne bo zaprla, pač pa je določila, da preide uprava cerkva in premoženja v državno oblast. Ko je skovala francoska vlada tako modre zakone za cerkve in katoličane, je mislila, da jih bo lahko izvedla, da si ne bodo upali ugovarjati papež in franc. škofje in je računala tudi na razkol med katoličani in na nesoglasje med francoskimi škofi in rimsko stolico. Toda prišlo je drugače, kakor je pričakovala francoska vlada in njeni svobodomiselni ministri.
KAKO JE SPREJELA CERKEV FRANCOSKI BOJ?
Na ta neumni zakon francoske vlade, ki ga je iznašel v svoji glavi naučni minister Briand, ki je sedaj voditelj republikanske cerkvene politike, namreč, da so maše, blagoslavljala, pridige in molitve v cerkvi le navadni javni shodi, ki se morajo pod kaznijo naznaniti vladi, ie dal najvišji poglavar vesoljne cerkve rimski papež primeren odgovor. Sveta stolica
je odgovorila vladi, da ne pripoznava francoski vladi pravice, ki si jo je dosedaj prisvajala, namreč, da bi vlada cerkvena bo^ošlužna 'dejanja stavila v eno vrsto s spodi in ,z javnimi prireditvami, ki so popvrzene združevalnemu zakotju iž leta 1881. O značaju bogoslužnili p'ri?e'difcv in naprav ima soditi samo cerkev, ker so te prireditve duhovnega značaja in ne spadajo pod nobeno posvetno oblast. Iz tega vzroka je papež prepovedal francoskim škofom in župnikom, naznanjati vladi bogoslužne prireditve, ampak je ukazal, da se mora po vseh franc. cerkvah nadaljevati služba božja brez vsakega vladnega dovoljenja. Odločno je nastopil vladar cerkve in to je grozno poparilo francoske svobodomislece. Bogo-tajna vlada, ki je pred papeževim odgovorom pretila z najhujšimi nasilji in grozila, da bo zaprla cerkve in duhovnike preganjala, je bila vsled odločne papeževe naredbe naenkrat vsa iznenadena. Zadnje upanje ji je bilo, da sc bodo francoski škofje in duhovniki uprli papeževi določbi, češ, bali se bodo upreti se državni postavi. Toda tudi tukaj se je izjalovilo francoski vladi. Vsi škofje in vsa duhovščina je <*Iina s sveto stolico in se popolnoma strinja z papeževo določbo. Vsi pariški župniki so naznanili v cerkvah ljudem, da bodo po papeževem navodilu nadaljevali bogoslužje, ne da bi to naznaili vladi. Francoski katoličani se strinjajo popolnoma s svojimi duhovnimi voditelji. Po več krajih so napravili demonstracije in kaže se tudi, da so se začeli bolj udeleževati cerkvenih služb in da jih veliko prejema vsaki dan sv. obhajilo. Vlada je sicer računala tudi na ljudstvo, da se bo odločilo od svojih dušnih pastirjev, toda tu se je zmotila.
NASTOP FRANCOSKE VLADE.
Kakor smo že omenili, je papeževa na-redba grozno poparila francoske ministre. Cerkev je odgovorila, da ne odjenja niti za las, na; pride kar hoče, papež ne prekliče svojih na-redb. Francoska vlada je hotela nato pokazati svojo moč s tem, da je izgnala francoske škofe iz njihovih palač, da je odredila, da se vsi nepokorni duhovniki kaznujejo. Toda to ni prestrašilo voditeljev francoskih katoličanov. Mirno so-zapustili svoje palače z zavestjo, da mora odnehati vlada. Papeževega zastopnika v Parizu so izgnali iz Francoske in so vse listine preiskali v njegovem stanovanju v nadi, da zasledijo med njimi kake ugovore francoskih in drugih škofov. Ta preiskava ie prinesla francoski vladi novo blamažo. Pri preiskavi so našli izjave škofov s celega sveta, ki se do pičice strinjajo s sveto stolico in z francoskimi škofi. Papež je odločno ugovarjal proti preiskavi in je izjavil, da odkloni vsako odgovornost, ako se je pri preiskavi izgubila kaka listina obravnavajoča mednarodne zadeve. Ta odločen nastop cerkve je vzbudil strah pri brezbožni franc. vladi. Ne upa si na dan z onim bojem, ki ga je oznanjala še pred nedavnim časom svetu, da bo namreč z vojaško silo zatrla vsako protipostavno cerkveno gibanje. Z zvijačo se hoče ogniti minister Briand kulturnemu boju. Ker se je namreč pokazalo, da duhovščina ne bo naznanjala vladi nadaljevanja službe božje, zato'je preskrbel ta naučni minister v strahu, da naj bi posvetni ljudje naznanjali vladi službo božjo. Toda popolnoma je izključeno, da bi priznal papež tako javljanje službe božje od strani posvetnih ljudij, ker bi se kršile s tem pravice cerkve. Noben posvetni človek ni upravičen javiti bogoslužna dejanja, ker je izvršitelj teh dejanj edino le duhovnik. Ravno vsled tega pa cerkev ne bo nikdar priznala tega javljanja, naj se zgodi, kar hoče. Duhovniki mašujejo naprej, ljudstvo hodi k sv. mašam in sv. obhajilu boli, kakor poprej. Župnike pa kličejo na odgovor, ker niso naznanili javnih shodov, ker so maševali.
\
BOJ ZA SVOftODOr
Francoska nam je pokazala svobodno misel od blizu! V imenu svobode je izvršila ločitev države od cerkve in pričakovati bi bilo da bo ta za svobodo tako vueta država res pustila svobodo cerkvi. Dejanjsko pa vidimo, da se tako vmešava v vse cerkveno življenje, Kakor nikjer drugje na svetu. Kar so verniki iz radodarnosti skozi stoletja darovali cerkvi, vse ji hočejo vzeti; vsako cerkveno opravilo pa hočejo postaviti pod policijsko nadzorstvo. Kdor hoče vedeti, kakšne razmere bi imeli radi liberalci pri nas, naj pogleda v sedanje francoske razmere. S silo hočejo uničiti delovanje duhovnikov, ker dobro ved6, če bodo uničili voditelje cerkve, da jim bo potem pre-ostajalo lažje delo.
In ravno to hočejo pri nas vpeljati liberalci, kar so svobodomiselni proticerkveni ministri vpeljali na Francoskem. To je v življenju oni kancelparagraf, katerega ie predlagal v naSi zbornici naš liberalni poslanec Ferjančič. Z njim naj bi se uničilo delovanje duhovnikovo med ljudstvom, ker bi bil vedno pod nadzorstvom vladnega komisarja, ki bi ga lahko prijel za vsako besedo.
Francoska nam kaže, kaj hočejo imeti liberalci pri nas. Toda, povemo jim, naše ljudstvo bo ž njimi temeljito obračunalo!
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Zadnjič smo poročali o grozovitostih, ki so jih počenjali nemški vojaki in uradniki v naselbinah v Afriki proti zamorcem. Socialni demokrati in katoliški poslanci, katerih je v nemškem državnem zboru čez 100, so spravili to stvar na dan. Vlada pa ne samo, da se ni mogla nič zagovarjati, zahtevala je še novih 29 milijonov, da bo naredila red v naselbinah. Seveda so ji poslanci povedali, kakšen red ona gotovo misli napraviti. Ona namreč misli, da bi bil red gotovo takrat najboljši, ko bi uradniki in vojaki pomorili dovolj zamorcev. Zato ji poslanci niso hoteli dovoliti novih 29 miljonov. Za vlado so glasovali le liberalci, ki so povsod enaki in jim ni nič mar, če drugi ljudje trpe, da se le njim dobro godi. Social. demokrati, ki jih je okolu 80, in katoliški poslanci, so pa glasovali proti vladi. Sedaj je bilo približno na obeh straneh enako glasov. Glasovali pa so še Poljaki, ki jih je 15. Poljaki so si pa zapomnili, kako vlada dela ž njimi, da še krščanskega nauka ne pusti, da bi se ga njihovi otroci učili po poljsko in so glasovali proti vladi. Vladni predlog je propadel. Ko je nemški cesar to zvedel, je takoj kar telefoni-čno naročil ministrskemu predsedniku, da državni zbor razpusti iri razpiše nove volitve. Vlada bo sedaj povsod proti katoličanom in proti socialnim demokratom podpirala liberalne poslance. Vsi mislijo, da ne bo mnogo dosegla, ker ljudje so pametni in sprevidijo, kateri se potegujejo v resnici za njihove koristi.
Listek.
Tinko Čmrlj.
(Božična slika. — Priredil Marijan.)
Tinko Cmrlj je bil droban, grbav mo-z'ček in tako suh, da bi ga bil spravil lahko v škatljico in ga poslal komu za Miklavža aii pa za božično darilo. Njegov oče je imel ^ več takih čmrljev, a zgodilo se je, da so vsi prekmalu pomrli; ostal je ie Tinko in podedoval tudi »panj«, kajžo na griču, ki so jo
lilidje iz dobroVoljnosti, ne iz nagajivosti tako ' imenovali.
Tinko je bil vaški pot v Podgori in je prinašal vsak teden Podgorcem iž bližnjega mesta pisma, sladkor, kavo, moko, kvas in druge za vsakdanjo rabo prepotrebne stvari. Včasih ic stopal po kameniti poti obložen s tovori kakor osel v hribih, in otroci so mu morali odnašati, da ni opešal in izdihnil |)od težko pezo. Mnogo je hodil Tinko tudi po božjih potih; zdaj jo je krenil k Novi Štifti, zdaj na Križno Goro; včasih jc poroinal na Brezje ali na Zaplaz, kadar so mu pa zrastle daljše perutnice, je zletcl iudi na Sv. Qoro in parkrat ga je bilo zavleklo dobro in pobožno srcc na Sv. Višarje. Da je bil res dobra duša, nam priča tudi to, da je romal celo za druge: kadar n. pr. Petričkova mati niso mogli ali utegnili, so se zatekli kar k Tinkotu, mu razvezah svoje skrite želje, stisnili mu v pest par šestič, in Tinko jc bil takoj zadovoljen. Drugi dan jo .ic žc mahal po romarsko opravljen skozi vas, da izpolni, kar se mu je naročilo. Tako jc bilo njegovo življenje: dan je bil enak dnevu, leto podobno letu, in postaral se je, da sam ni vedel kedaj.
Vendar pa ie bil Tinko revček in le malokdaj mu jc prišel pod zobe kak boljši grižljaj. Za take stvari se je pa kaj malo menil; vedno je bil vesel in dobre volje; njegov glas je bi! glas zvona, in njegova duša je bila jasna in čista kakor solnčno zlato.
Kolikokrat je rekel sam pri sebi, pa tudi proti drugim, če jc bilo ravno treba: »Vsak dan je zame praznik; zastrani mene lahko vse dni v pratiki natisnejo rdeče . . . Predober jc Bog z menoj na tem svetu, zato sc pa bolj bojim, kako bova enkrat zaropotala . . . Zadovoljen bom. če mi bo dal v nebesih ozek kotiček, da lc ne bom nikomur napoti, in tudi če mi ga odkaže za vrati . . . Samo enkrat na leto — o Božiču — naj bi se prcril skozi nebeške množice do božjega Deteta, da bi mu namesto volička in oslička dihal v ozeble nožice.«
Da, Božič — to jc bil Tinkotov praznik! Za Božič je gorelo njegovo srce, za Božič je delal in sc trudil celo leto.
Njegov edini zakiad, ob katerem so sc zbirale in se veselile vse njegove misli in želje, so bile velike jaslice, ki .iih ie postavil vsako leto pred Božičem. Pol sobe so zavzemale, pa so sc mu zdele še premajhne.
Dvajset let jih je delal in prenarejal, a še vedno niso bile gotove. Vsak krajcar, ki ga jc dobil, je vtaknil v svoje jaslice; vsak dan so se prikazovali novi pastirji in stopali moško po zelenem gričku, vsak dan so se svetile nove lučke, vsak dan so bleščali nad bctlcliemskim hlevcem novi okraski. Hrib je bil velik in visok in ves je bil ožarjen od zlata in srebra; nasmihale so se z njega bele hišice z modrimi pasovi in z barvanimi okni, med njimi pa potoki in jezera. Na vrhu je stalo mesto Bctlehem z mnogimi cerkvami in zvoniki. Spodai je bil hlevček iz drevesne skorje, izdelan kot bi ga bil delal največji umetnik. V' njem je počivalo v bele plenice povito božje Dete iz voska, poleg njega sta se na vsaki strani smehljala Marija in Jožef, pod stropom so se na tankih žicah zibali angelčki z zlatimi perutnicami. Pred hlevcem so stali pastirji, zaviti v pisane halje, sveti trije kralji s kamelami, veliki duhovni m pismarji i. t. d., skratka, v bornem Tinkovem »panju« je bilo pol majhnega, lepega sveta, nad katerim je žarela velika božična zvezda vodnica.
Zopet se je približal Božič. Zunaj jc škripal sneg in mrzli dnevi so se vrstili drug za drugim. Tisto zimo je bil Tinko obolel. Po-kašijeval je in naduha se ga je bila polotila. Ves advent se ni ganil iz sobe. Dasiravno
bolan in slaboten, vendar ni pozabil svojih jaslic. Dolgo sc jc trudil in delal, preoblačil pastirje iu jih prestavljal z enega mesta na drugo, zidal po griču nove hiše, zasajal nova drevesa, napeljava! nove potoke - in slednjič so bile jaslice gotove. Lepe so bile kot šc nobeno leto.
Sveti večer Je bil prišel, in sosedje so stopali s svojimi otroci v Tinkov panj, da bi si ogledali jaslice in praznovali kakor po navadi gori na griču sveti večer. Otroci so stopali v Tinkovo sobo s strahom kakor v nc-niadcževau raj, gledali so z debelimi očmi nebroj lučic in sc čudili. Pa tudi starišem sc jc povrnilo ob svetili večerih otročje veselje v duše, iu so sc radovali z otroci.
Tinko ie prinesel velike »Zgodbe«. Obraz mu je žarel v svetem navdušenui kakor hiii-koStna roža. — S slovesnim glasom je pričel božični evangelij: »Tisti čas je prišlo povelje od cesarja Avgusta, naj sc popiše vesoljni svet . . .«
In bral jc dalje in čedalje mehkejši je bil njegov glas; nazadn e mu je kanila po stari-kavem licu solza ... ne ena samo . . . več jeh jc bilo . . . Ginjcn .ic bil in jc jokal. Pripovedoval jc potem o bož'eni Detetu, o ne skončni ljubezni božji, o angeljih, o svetili treh kraljih, o zlobnem Herodu in o hudobnih in neusmiljenih bctlchcniskih prebivalcih. Povedal je tudi svoje božične sanie. »Sanjalo sc mi ic, da sem bil v nebesih. Za vrati sem stal v ravno tistem kotičku, ki si ga zmerom želim. Daleč proč od mene ie le žalo v zlalili jaslicah božje Dete; poleg 11 '< .. jc sedela Mati Božia v modri zidani chk:.i ; lasje so sc ji svetili kakor zlato in mehki so bili ko svila. Na drugi strani je Stal sv. Jožef v velikem rdečem plašču, in po zraku so Ic.i ili angelčki, kakor ptiči leta o po naših gozdih. Od nekod sc jc začulo petje, naipre> tiho iu počasno, pa vedno močneje in lepše, da mi ie kar vroče postajalo zadaj po grbi. Naenkrat so sc odprla vrata in skoznje ic priletelo vse polno zvezdic v raznih barvah: rdečih in zelenih, modrih in rumenih, helili in srebrnih ter zlatih; zvezdice so plesale po zraku in padale na bož'e Dete, ki sc jc igralo / njimi, na obleko Matere Božje in na plašč sv. Jožefa. Zatisnil sem oči. nisem mogel več gledati, tako .ic bilo vse lepo. Božje Dete je imelo oči modre kot nebo in svetile so se kakor kamenčki v cerkveni monštraiici. Ole-dalo me jc tako ljubeznivo in vabPKo, i;a si nisem upal k njemu. Sv. Jožef mi ic po-migiii! s prstom. Noge so sc mi tresle in život mi je drgetal. Pa jc prišel-k meni bel angel, nasmehnil se mi je in mi rekel: »Ah, ne boj sc, Tinko, pojdi z menoj!« Šel sem nato k božjemu Detetu malo sram me jc bilo, ker nisem bil čedno oblečen - sklonil sem si globoko in mu poljubil nožice. Niso bile mrzle, anijiak gorke ko ljubezen — in takrat sem sc zbudi! . . .«
Tako jc bilo tiho po sobi, ko jc Tinko pripovedoval svo.ic lepe božične sanic, kakor v cerkvi med pridigo. Nihče ni zinil, in nazadnie so blagrovali Tinkota, ker mu Bog naklanja tako lope sanje.
»Svetnik je, in Bog ga ima rad. Blagor mul V nebesih bo prosil za Podgorce, saj bo naš svetnik.«
Otroci pa šc niso bili zadovoljni.
»Tinko, eno zapojte! Samo eno, pa lepo!«
Dasi je bil Tinko nadušijiv, jc vendar prijel v roke stare zaprašene citre, udaril ob strune in zabrneli so po sobi ubrani zvoki. Med otroci jc bil Tinko sam otrok, in kdo nc bi bil otročji sveti večer? Takrat oživijo v duši vsi spomini mladih let in plešejo pred očmi kot krilatci in človek bi jokal nad njimi. Tinko jc krcpkcie pritisnil strune in začel z malo hripavim glasom:
Zveličar preljubi prišel je na svet, radosti prinesel in milosti cvet. Široko nebo se lepo nam žari, tak svetle še nikdar ni bilo noči.
Visoko razlega se petje lepo, nebeški duhovi na nebu pojo: »Naj hvala brezmejna Bogu zdaj doni, mir božji naj čuva vse dobre ljudi!«
Za vsak Božič je zložil novo pesem, da jo je zapel ljudem, ki so prišli vasovat. Dolgo je pel, kajti bilo je veliko kitic, in pri vsaki je rastlo njegovo navdušenje. Ko je odpel, je bil truden in citre je odložil zopet na polico. Otroci bi ga bili še radi poslušali, starišem pa se je mudilo k polnočnici in so jih komaj odgnali domov.
Zunaj je bilo vse tiho in praznično. Sveta noč je ležala nad vasjo. — Luna je tkala po
drevju srebrne niti in snežne luskine so se
lesketale povsod, kamor je pogledalo oko. Ptički, kosi in ščinkovci, vrabci in senice so bili zgodaj pospali, ker o polnoči čaka tudi njih važno in lepo opravilo ... Ko zabuče pri polnočnici orgije, ko se oglasijo zvonovi, ko mašnik pred oltarjem zapoje »Olorijo«, oživi hrib in dol. Ptički, niali in veliki, dvignejo glave, odpro svoje kljuučke prav na ste-žaj in pojo in žvrgole čudovito pesem. — Zvonovi utihnejo, in tudi ptički stisnejo svoje glavice nazaj v mehko perje in spijo dalje. Pravijo, da je to nebeškolepa pesem, a le kdor ima nedolžno srce, jo sliši lahko v sveti božični noči.
Ljudje, ki so božičevali v Cmrlievem panju, so bili doma; otroci so počivali pod gorko odejo in snivali blažene, sladke sanje. Oglasili so se zvonovi radostni in veseli. Zvonili so in peli veličastno pesem, pesem ljubezni in ponižnosti — vzdramili so božično tišino, glasili so se v gluho noč, odmevala je gora in dolina in gozd, v vsako hišo je za-zvenel njih glas. v vsako brezdno temnih gozdov je šel, kakor bi hotel povabiti k velikemu prazniku novorojenega Izveličarja vse.
Umolknili so zvonovi. Pa samo za tre-notek. Oglasil se je zopet mali, za njim srednji,
nazadnje veliki polno in mogočno; vedno ra-
dostneje in slovesne, e so zvonili v tiho noč, zvonili so celo ure, da bi vse zbudili in priklicali k božjemu Detetu.
Oživel je dol in breg. Luči in baklje so zasvetile v temo, dolge vrste luči so se po-mikale po hribu v cerkev.
Le v Cmrljcvem panju je. bilo tiho ko pri mrliču. Luč je gorela, razsvetljena okna so zrla po dolini, a iz hiše ni stopil človek. Ni stopil čez prag Tinko, da bi šel k polnočnici. Tudi drugi dan, sveti dan-, ga ni nihče videl, — Sosedje so stopili zjutraj na grič. Hišica je bila zaprta. Trkali so in razbijali po vratih, pa nihče se ni oglasil odznotraj. Udrli so s silo. Tinko je ležal pri jaslicah, na ustih mu jc krožil miren, blagodejen nasmehljaj. Na tleh je bil kupček strnjene krvi. ki se mu je bila ulila iz prsi tisto noč . . . Božje Dete je bilo prišlo in ga vzelo seboj v nebesa na večni Božič. Niso bile sanje, bila je živa resnica, in Tinko je je bil vesel. Zato mirni nasmeh na njegovih ustih . . . Zvonovi so mu zvonili, ne žalostno in pridušeno, ampak veselo kakor muzika, ker so ga spremljali v nebesa na večni neskaljeni Božič. — »Gloria in excelsis Deol . . .«
Razgled po domovini.
VABILO NA NAROČBO. Novo leto je pred durmi; zato se »Domoljub« kakor druga leta tudi letos ob tem času obrača do svojih dosedanMh naročnikov in prijateljev, pa do vseh tistih, ki so voditelji aH sicer veljavni možie med ljudstvom, do vseh, k! dobro želč našemu narodu — ter jim kliče: širite dobro č a s o o I s J e, pridobivajte novih naročnikov, novih bravcev, novih prllateliev našim č a s o p I s o m! Zlasti »Domoljub«, ki se sme gotovo prištevati med dobre katoliške liste, sedaj ob novem letu opominja in prosi svoje dosedanje naročnike:
NE POZABITE hitro obnovit' naročnino za leto 1907 !
NE POZABITE med svo'lm| nrl'atel'1 teea ali onega pregovoriti. da postane z novim letom naročnik »Domoljubov«. Poslu*lte se zato naročilnice, ki ie bila zadiiiemu listu priložena In vrnite jo, da se Vam pošlje kolikor želite pričujoče številke v brezplačno razdelitev med vaše prijatelje.
NE POZABITE, da je najlepše božično ali novoletno darilo, ako svojemu prliatellu naročite »Domoljuba«, če še nI nanj naročeni List stane samo tri kronlee! S to malo svotlco storite lahko veliko dobrega! Na) torej novoletni čas ne mine brez dela ln agitacije na tem polju!
Naročajmo katoliške časopise! Gorenjski mladenič nam piše: Leto 1906 kaj hitro v večnost hiti, šc malo časa in prestopili bodemo prag novega leta. Prišel je čas, da bode treba obnoviti in sc naročiti na časnike. Kaj bodemo torej brali? Poglejmo na Štajersko, kako liudstvo. posebno fantje in dekleta, naročajo in podpirajo »Naš Dom« in »Slovenskega Gospodarja«, učijo se in napredujejo, Kaj pa kranjska mladina? Tudi mi fantje hočemo napredovati. Zatorej si naročajmo vrlega »Do- 1
moljuba« in njegovega bratca »Bogoljuba«. Pridobivajmo novih naročnikov za »Domoljuba«. Naročaimo sc na katol.škc časop.se, kajti sramota bi bila za vsako krščansko hišo, v kateri bi se prebirali veri sovražni časniki. Pošljimo »Domoljubu« tri kroncc, to lahko vsak kmečki fant z dobro voljo stori, sai je čisto malo za toliko obsežni tednik. »Domoljub« bode vsako nedeljo prišel k nam z novicami. Ne bo nam treba iskati zabave po gostilnah, ker vel,ko koristnega nam bo povedal in nas tudi vedno razveselil. Širimo med Slovenci katoliške knjige in časopise, saj s tem delamo čast Bogu in čast sebi. Torej pričnimo to častno in koristno delo. Vse naročnike »Domoljuba« pozdravlja priprost kmečki fant.
Boj zoper cerkev. Hud boj se bije sedaj na Francoskem zoper katoliško cerkev. Peklenske moči so se vzdignile, da jo uničijo. Vsak količkaj pošten človek sc mora zgražati nad početjem francoskih vladnih framasonov. In res! to gonjo obsojajo tudi mnogi liberalni listi. Le Slovenci imamo neki list, ki se veseli tega satanskega dela iu to je »Slovenski Narod«. Z vidnim veseljem poroča in odobrava preganjanje cerkve ter želi, da bi take razmere nastale tudi v Avstriji. Da, ko bi bilo ležeče na naših liberalcih, prepričani smo, da se prične tudi pri nas takoj enako preganjanje. A da se ne bo to zgodilo, zatp bo skrbelo naše slovensko ljudstvo, ki bo pri državno-zborskih volitvah, ki se bodo vršile žc prihodnje leto, pometlo z liberalci, da ne bo nobenega tia, kjer se delajo postave.
Slovenski uradniki so začeli izdajati svoj časopis, ki se imenuje po njihovem društvu »Naša zveza«. List urejuje iibcralccTrstenjak, tiska se ravnotam kakor »Slovenski Narod«, zato bo ta list pisan gotovo tudi v istem duhu. Pa saj ni čudno! Uradniki so v veliki večini pristaši brezverske liberalne stranke, zato jim tudi naše liudstvo nič ne zaupa in jih smatra za svoje nasprotnike.
Surov napad na naše ženstvo. Znano je, kako grdo je mrcvaril in napadal »Slovenski Narod« že neštekokrat naše kmete. Imenoval jih ie nerazsodno maso, frške podrepnike in
celo kopo psovk jim je metal še v obraz. V spominu so nam psovke, s katerimi je obkladal naše dobro ljudstvo dr. Tavčar v držav nem zboru, kako prezirljivo se je še nedavno izražal o naših slovenskih županih, a vse to še ni bilo dovolj liberalcem. Pretekli teden .ic najgrši list pod soincem, »Slovenski Narod« jako surovo napadel naše ženstvo, ki si mora iskati služb po raznih mestih. Zapisal je, da pomenja Kraniica isto kar vlačuga. Po »Narodu« so torej ista dekleta, ki gredo v mesta služit, da pomagajo s težko prisluženimi krajcarji svojim domačim, zlasti starišem, tista dekleta, ki store s svojimi prislužki toliko do brega, ki store za dobre namene več, nego vsi Hribarji, Tavčarji in drugi liberalci, vsa ta poštena dekleta so pri »Narodu« in liberalcih v I ač u g e. To je najostudnejši in najgrši napad na naše pošteno krščansko ženstvo od »Naroda«, ki jc svoj čas zagovarjal prave in resnične vlačuge. Za ta neosnovani napad nimamo drugega izraza, nego: Fej! Sram vas bilo liberalcev!
Kham straši. V Ljubljani prebiva neki bivši študent, po imenu Kitam. Ker ni bil za nobeno drugo rabo. vzeli so ga liberalci v svojo službo, Napravili so ga za tajnika liberalne stranke, koji načeluje ljubljanski župan liiibar. Ker pa ta fajnik nima ped milim nebom drugega opravila, nega da skrpuca kak surov in podel dopis za »Slovenski Nanil«. zato so ga začeli liberalni prvaki pošiljati P" Gorenjskem. Najraje zahaja na Jesenice zdražbo napravljat. A tu ne opravi nič, ker & pametni in trezni Jeseničanje poznajo tako dobro, kot slab denar. Zadnjič je »vandral« na Javornik in je pridigoval kmetom. Prišlo jih jc kljub hudi agitaciji na njega shod celih petnajst mož, a tudi teh ni pridobil zase. Kdo bo še verjel Khatnu? Romal jc tudi še po dnitfih krajih, a sreče mož. nima. Popolnoma zabite bi mogli imenovati r.iste kmete, ki bi se vsedli na lini Khatnu in vstopili v kako od njega zasnovano društvo. Prav se je izrazil nedavno neki gorenjski kmet, ki je slišal Klia-iriov »govor«: »Ta ljubljanska srajca ne bo učila nas gorenjskih kmetov«. _ Svetovali bi našim Gorenjkam naj posnemajo vrle Vrlini-
čanke, ki so liberalnega Khama, ko je hotel imeti ondi shod, dvakrat nagnale proti Ljubljani, da se ne upa več blizu.
Prijatelje dobrega berila prosimo, da priporočajo »Ljudsko knjižnico« svojim znancem in prijateljem, S tem bodo ne le koristili dobri stvari, temveč si tudi lahko pridobe z malim tnidopj brezplačen izvod vseli zvezkov »l.judSke knjižnice.« Naznanili smo že, da dobi vsak, ki naroči in plača na svoje ime šest iz-i/vodov »Ljudske knjižnice« sedmi zvezek zastonj. Kdor naroči dvanajst zvezkov dobi dva zastonj itd. Kdor ima več naročnikov, plačuje tudi lahko vsak sledeči zvezek posebej po položnici, katere mu bomo, če želi vsakemu novemu zvezku priložili. Mnogim je namreč izdatek 2 K 20 v za 10 sešitkov naenkrat prevelik, radi pa bodo dajali po 22 vinarjev (s poštnino) za posamezne sešitke, ker bodo tako malo svotico lahko pogrešili; zadovoljni smo torej, če nam sproti plačujejo oni, ki hočejo zbirati naročnike. Kdor se hoče za knjižnico potruditi naj zahteva več izvodov prvega se-šitka za agitacijo. Vsi dopisi, kakor tudi naročila naj se naslove na »Katoliško bukvarno« v Ljubljani.
Božični prazniki se bližajo. Ljudstvo pohaja v mesto, da si nakupi živil in drugih potrebščin za praznike. Vel.ko denarja se te dni iznese v trgovine. Ali pa tud, pomisliš, slovenski kmet, v kake trgovine zahajaš, kje kupuješ svoje blago? Posnemaj svoje tovariše po drugih deželah, n. pr. na Nižjem Avstrijskem, kjer kmetje pod nikakim pogojem nočejo podpirati liberalne trgovine. Kupuj le pri svojih somišljenikih, pri tistih, o katerih veš, da niso tvoji nasprotniki, Ja niso naročniki brezverskega liberalnega časop.sja. N.si dolžan rediti gada na svojih prsih. Ravnaj sc vselej, zlasti Da v tem času po geslu: »Svoji k s v o j i m !«
Linrl je v soboto, 15. t. m. v Kostanjevici pri (JoriCi ondotni vikar preč. g. Pri m ož Z a krajše k. V zadnji številki smo ga priporočili v molitev, a nismo mislili, da ga bo Gospod tako hitro odpoklical v boljšo večnost. Ranjki jc bil rojen v Uobrcpolju na Dolenjskem. Študiral je v Ljubljani in po dokončanih šolah odšel v goriško semenišče. Novo mašo je pel v Dobrepolju pred osmimi leti. deloval jc kot kaplan v Mirni pn Št. Petru pri Gohci, kot vikar na Kostanjevici nekaj let. Vse ga je ljubilo in spoštovalo, razven »Soči-n li« libcralcev, ki so ga večkrat napadli, ker je delal in živel le za ljudstvo, kateremu jc bil res dober pastii. V najlepših letih je legel v hladen grob. Pokopali so ga v pondeljek ob veliki udeležbi ljudstva in duhovnih sobratov. Naj mu sveti večna iiičl
Pozor! Vojska na Daljnem Vzhodu. Kakor smo že večkrat priobčili v »Slovencu«, imamo v »Katoliški Bukvami« obsežno delo zgodovinskega pomena pod naslovom »Vojska na Daljnem Vzhodu«. To delo obsega 380 strani ter nam predočuje vojskine dogodke med našimi brati Rusi in Japonci na suhem, kakor tudi na moriti, nam slika značaje in šege ondotnih prebivalcev, nam kaže vrline ruskih, osobito pa japonskih vojskovodij ni generalov, kakor tudi moštva. Tudi nam predočuje morilna orodja, orjaške topove, najnovejše brzostrelnne puške, ročne granate in smrtonosni učinek topov. Popelje nas tudi v taniošnjc kraje, mesta, trge in vasi, ter nas Podrobno vodi po obširnem bojnem polju od začetka do konca vojske. To posebno za nas Slovence zanimivo zgodovinsko delo jc gotovo jako primerno berilo v dolg.h zimsleh večerih in bo gotovo po zunaniosti. kakor tudi Po vsebini kras za vsako domačo knjižnico. Opozarjamo, da oddajamo to obširno knjigo
do novega leta po znatno znižani ceni, radi omejenega prostora v naši knjigarni. Krasno vezana knjiga z lično naslovno stranjo velja samo 4 K 20 h (mesto 6 K 20 h), broširana pa 3 K 20 h (mesto 4 K 80 h), po pošti 30 vinarjev več. Priporočamo vsem onim, kateri si mislijo naročiti to zanimivo delo, da se kar najhitreje naroče, ker velia, kakor že omenjeno, znižana cena samo do Novega leta. Nadalje priporočamo. da vsak naprej vpošlje zanjo znesek po poštni nakaznici, da si s tem prihrani stroške povzetja. — Naročila sprejema »Katoliško Bukvama« v Ljubljani. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike!
Nad 17.000 delinitivnlh in približno 4000 pomožnih poštnih uslužbencev se pripravlja na hud boj proti vladi. Stališče trgovinskega ministrstva nasproti zahtevani poštnih uslužbencev, ki so v jako kratkem času po celi državi se stanovsko združili, je pospešilo spor, ki postane morebiti še hujši, kakor je bil orii železničarjev pred 2 leti. Nad 17 let je že, ko niso zbol.išali razmer poštnih uslužbencev. Zadnji čas so priznali poštnim slugam 1. in II. plačilnega razreda časovno izboljšanje 100, oziroma 200 kron pred sedmimi leti so poštnim slugam nezadostno regulirali plače. Drugega pa niso zanje ničesar storili. Trgovinsko ministrstvo jc imelo glede na vedno bolj odločne prošnje le lepe besede. Glede na začasno izboljšanje poštnim uradnikom in eks-pedijentom se je sicer obljubilo, da ostane trajno, a za večino uslužbencev pa le niso storili ničesar.
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g Marijina dekliška družba v Srednji vasi priredi na Sveti dan popoldne ob 5. uri drtiž-benicam dr. Opekovo slavnostno igrico: »Blažena med ženan.i«, obenem deklamovanje Medvedove »Božične pesmi« iu štiri žive slike: Rojstvo Gospodovo, pasiirci in angeiovo sporočilo, pastirci pri jaslicah in Sv. trije kralji pri jaslicali. Dovoljen dostop samo družbe-nicam in povabljenim. Vstopnina 20 vinarjev.
g Mlekarske zadruge so imele shod v nedeljo 9. decembra v »Zadrugi«. Poročal jc gospod revizor Dodič o koristi vpisanih (registriranih) zadrug. Ljudje registriranju niso naklonjeni, a skoro gotovo tudi obljubljene državne podpore ne bo.
g Stogove, o katerih je poročal »Slovenec«, da jih je podil silni vihar 19. novembra, so že razdrli in spravili smo, kar ga jc dobrega ostalo. Dva nova stojita brez streh, Škantarčkov in Cnarjev, drugi bodo čakali lepe pomladi. V »zadrugi« je za najhujše že tudi popravljeno.
g Izobraževalno društvo Savica je imelo 2. decembra svoj redni inesečni shod. Predavanje jc bilo o »razdejanju mesta Jeruzalema«. Število udeležencev obilo. Pogrešali smo le mladeniče. Škoda za čas, ki se nepotrebno tako trati po gostilnah.
g Na Bohinjski Beli je bil shod katol. političnega društva za okraj Radovljico. Poročal je državni poslanec Pogačnik o volivni reformi. Udeležencev zelo obilo. Zbrani volivci so izrekli zahvalo in zaupnico poslancem Slovenske Ljudske Stranke. Prej so izročili občinski odborniki iz Boh. Bistrice silno lepo diplomo gosp. državnemu poslancu Pogačniku ki je častni član v obeh dolinah. G. poslanec se jc najiskrenejše zahvalil in povdar-jal da mu je to odlikovanje od strani Bohinjcev ljubše, nego vsako drugo.
Novice iz Poljanske doline.
g Volilni Imenik za volitev občinskega odbora na Trati je razpoložen na vpogled.
g Pozor! Pošteni volilci! Časi so resni, dobro premislite, komu boste oddali svoje glasove. Ali takim, ki zabavljajo zoper pre-vzvišenega knezoškofa, zoper vse katoliške duhovnike, in zopet verske pobožnosti? Takih nikakor ne volite. Ce bi kdo padel tako nizko, vreden jc pomilovanja, —Ogibajte se ob vsaki priliki tudi takih, ki preganjanje duhovnikov in cerkvene svobode na Francoskem hvalijo in ljudstvo sleparijo rekoč, da francoska vlada s tem misli cerkvene zadeve spraviti v red, vere pa ne preganja. Proč s takimi ljudmi, ne volite jih v nikak odbor. Kdor z liberalnim glasom pomaga takim ljudem, je velik duševni revež, in gorje mu takrat, ko bo dajal odgovor za take bedarije. Trata naj bo poštena občina. Sramuje naj se, kdor bi ji ;; liberalizmom kradel pošteno ime.
g Nedavno je bil »Gorenjec« napadel Lu-žarja iz Gorenje vasi. Seveda z liberalnim srdom, ker isti ne ukloni svojih načel pred smrdljivim liberalizmom.
g »Gorenjčevega« dopisnika iz poljanske doline strahovito .skrbi, kdo iz Ljudske Stranke bi bil tratarski župan, samo radi tega. da bi ga po liberalnih časopisih trgali. Od Slov. Ljudske stranke se časti župana nikdo ne veseli ali težko pričakuje. Včasih sc je reklo, da je sama čast župana vredna 200 K. Toda zadnji čas je na Trati ta čast padla prcccj globoko. Čast treba dvigniti na pravo mesto, zato volilci, na dan volitve na vojsko za pošteno stvar. Vsi na volišče, nikdo naj ne ostane doma, ne glede na srdite liberalne poglede.
Iz Št. Vida nad Ljubljano.
g Telovadni odsek I31až Potočnikove čitalnice je stopil v življenje. V nedeljo je oglasilo svoj pristop 39 nsladeničev. Odbor se je sestavil tako-le: Ivan Črnivec, načelnik; Štefan Erman, tajnik, Miliael Poličar, blaga nik. Odborniki: Ivan Krincc (načelnika namestnik), Valentin Zabret (blagajnikov namestnik), Jože Jamnik (tajnikov namestnik), Ignacij Krmec, JožcVidmajcr, Jože Bonča in Ivan Ccpeljnik. Član telov. odseka more postati le mladenič, ki jc član Blaž Potočnikove čitalnice in jc sicer lepega vedenja.
g Kmetijsko društvo je v nedeljo v Ceba-vovi dvorani imelo sestanek, katerega sc je udeležilo nad 60 mož in niladeničcv. Sklenili so kupiti bencin-motor. Motor se bo plačal s tem, da bodo udje plačevali I K, neudje pa 1 K 40 vin. od ure njegove rabe. Pogovor o motorju jc trajal, da druge točke vsporeda niso prišle na vrsto. Kaj bo torej s knjigovodskim tečajem?
g Javno predavanje priredi sc v nedeljo, 23. t, m. popoludne v Ccbavovi dvorani. Predaval bo podpredsednik Val. Zabret o svojem potovanju v Lurd in po Francoskem.
Iz kranjskega okraja.
g Izobraževalno društvo v Smartnem pri
Kranju priredi Štefan dan po popoldanski službi božji društveno vesciico. Na vsporedu je petje moškega zbora, tamburanjc in igra: Vaški skopuh.
g Predavanje v izobraževalnem društvu v Smartnem je bilo 2. t. m. Predavatelj je govoril o ledenikih in ognjenikih. Poslušalci so z zanimanjem sledili predavateljevim izvajanjem in končno izrazili željo, naj bi bilo še kaj takih predavanj.
g O zadružništvu pa se je predavalo zadnjo nedeljo v istem društvu. Govornik je opisal v kratkem težko stališče, ki ga ima kmet dandanes v boju za svoj obstanek. Ker nima
pričakovati pomoči od zgoraj, mora skušati, da si pomaga sam. To pa jc mogoče le potom zadružništva. Omenja dalje, kako si kmetje drugod pomagajo z raznovrstnimi zadrugami: nakupovalnimi, proizvajalnimi, strojnimi itd. Tudi pri nas treba poseči po istem sredstvu samopomoči. Hkoncu priporoča poslušalcem, naj razmišljajo, če ne bi kazalo ustanoviti tudi v Šmartneni kako tako zadrugo. Ker je stvar zanimala poslušalce in jc nekaj zavzetih za to misel, upamo, da bo mogel »Domoljub« skoro poročati o ustanovitvi take zadruge. To bi pa bil tudi najlepši spomin na obletnico, odkar se jc v Šmartnem ustanovila hranilnica in posojilnica.
g V Velesovetu sc snuje novo izobraževalno društvo, Pravila so že vložena.
g I/ Cerkclj se nam poroča, da so imeli 2. t. m. v ondotnem izobraževalnem društvu predavanje o postanku in pomenu zemljiške knjige. Navzočih je bilo prav veliko gospodarjev.
g Z duma jc odšel 3. t. m. 12-Ietni France Bajžel! iz Stražišča pri Kranju. Pustivši knjige v šoli, jc odšel naravnost na kolodvor in se je odpeljal ob polu 11. uri z vlakom proti Ljubljani. Žandarinerija ga išče že štirinajst dni, a ni nikjer sledu za njim. Pravijo, da ga je od-pil.ial neki agent, ker fant denarja sam ni imel z:i pot.
šolo prav nič ne zmeni; njemu je vse dobro, čc je še tako narobe. Okrajni šolski nadzornik menda naše šole ni obiskal že cela štiri leta. Kakova morajo biti potemtakem njegova letna poročila o taki šoli ?No, samo, da .ie liberalno, pa jc dobro, če je tudi še taka zmeda. — Naš dosedanji predsednik krajnega šolskega sveta je čuden človek. On ni sklical nobene seje med šolskim letom; tudi takrat ne. ko je polagal račun za pretečeno in proračun za tekoče šolsko leto. Ne vemo, kdo mu je stvar zmišmašil, sam gotovo ne, a napravil je za tekoče leto tako velik proračun, da takega še do sedaj ni bilo. — Šolsko vodstvo navadno ob nedeljah biva v Ljubljani, odkoder se v ponedeljkih vse izmučeno vrača nazaj. Kak mora biti poduk ob takih dnevih, sodi človek! — Oddaljeni otroci pridejo večkrat prezgodaj do šole, a vežna vrata so še zaklenjena in tako morajo zunaj na prostem čakati, večkrat tudi po cele pol ure, predno se jim odpre; tako se je godilo skoraj ves pretečeni mesec. Nad tako malomarnostjo so siariši otrok po pravici do skrajnosti ogorčeni.
Dolenjske novice.
bljano in oddali v bolnišnico. — Umrl je posestnik Janez Snoj, oče patra Benigna Snoja v Aleksandriji. Bil jc blag mož. — Nagloma je umrla neka žena na Bevškem. Udrla se ji je kri in v par minutah je bila mrtva na cesti. — V giažuti se je podobno zgodilo I. Hoffmaniiu. Okrog poldne je še bril prijatelja, eno uro pozneje pa je bil mrtev.
n Litija. Prišel je sem kot davkar g. B. Zazula iz Radovljice. Konkurz jc bil napovedan, nad fotografom gospodom Rožunom a zopet preklican nad ateljejem lepe »Helene«. Ne vemo, kdo je zakrivil konkurz, ali mrtva ali živa Helena, to pa vemo, da smo to življenje dovolj dolgo prenašali in ako se korenito ne izpremeni.bomo prihodnje leto ne s kamero obskuro, ampak z bengaličnim ognjem posvetili v živo — Heleno. Upamo da nas vsi razumejo. Tako življenje ne spada v naš strogo po nravnih načelih živeči trg.
Šmartno. V nedeljo je predaval po prvi sv. maši v šoli gospod Skalicky o trtni uši in o vinoreji sploh. — Vpokojen je naš rojak g. polkovnik Pregelj pri 17. pešpolku in ob tej priliki odlikovan z zaslužnim križcem.
Štauga. V četrtek je bil še zdrav na Štan-garskih Poljanah zidar Krumbergar, a drugi dan ga je zadela kap in bil je mrtev. Bil je močan, a smrti se ni mogel ubraniti.
Iz ribniškega okraja.
-I- Zmaga »Slovenske Ljudske Stranke« v Sodražicl. Iz Sodražice se nam piše: Naš občinski odbor si je 6. t. m. izvolil starešinstvo v popolno zadovoljnost S. L. S. Strah pred globami je liberalce tako omečil, da so popolnoma kapitulirali pred našo stranko. Vseh osem svetovalcev sc ji prepustili, kajti njihov infant terrible Matei Gruden je le pod tem pogojem odstopil od kandidature za svetovalca, da tudi noben drug član liberalnega kluba ne sprejme mesta v starešinstvu. Kaj ne, jako modro v zmislu strankinih interesov?! Naši stranki bo teh osem svetovalcev v svojem času še jako prav prišlo, dasi je bila sedaj pripravljena tri odstopiti nasprotnikom. Volitev se je to pot — bila je že peta, odkar so izvoljeni odborniki — vršila jako mirno. Liberalci so se zdržali glasovanja. Gospod Bartol, dosedanji župan, je šele pri drugi zopet soglasni izvolitvi od strani naših odbornikov, sprejel župansko čast. Svetovalcem so bili per acclamationetn izvoljeni sledeči odborniki: Aleksij Lavrič, Alojzij Ambrožič, Simon Čani-pa, Josip Levstik, Anton Mohar, Aleksij Ora-žem, Egidij Prijatelj in Simon Starec. Dobili srno torej več, kakor smo sami pričakovali. Zmagala je vstrajnost naših odbornikov, ki so se kljub nagajivosti nasprotnikov tako stanovitno potegovali za našo pravdo. Čast jim I Kujavcem so naložene štiri kazni po 40 K- Sedaj upamo, da se po desetmesečni volitvi starešinstva prične redno delo v korist občine. — Ravnokar nam je došla vest, da se je g. Jurij Drobnič odpovedal odborništvu. Bil je član liberalnega kluba, v katerem baje ni posebnega soglasla . . .
d Obffta se nam novo življenje. Sv. Miklavža dan sešli so se voditelji izobraževalnih društev ribniške dekanije in so sestavili dekanijski odbor za ustanovitev in voditev izobraževalnih društev. Na čelo so postavili temu odboru župnika Pešeca. Dosedaj so bila v dekaniji štiri taka društva, katerih eno pa je ugasnilo radi premrzle vneme dotične mladine. Nanovo pa je od vlade potrjeno izobraževalno društvo v Dobrepoljah. Upamo, da bo novi podietni odbor zanesel še živahneje gibanje v že obstoječa društva in poklical v življenje nova društva, posebno v večjih krajih naše dekanije, Kjer bi pa radi raztresenosti posameznih vasi le pretežavno bilo ob krat-
h ljubljanske okolice.
g V Vašah pri Medvodah umrl je 10. t. m.
po dolgotrajni bolezni Andrej Zirovnik, p. d. Knez. Rajni je bil vsa leta naročen na »Doino-lin:"i« in eden zmed najbolj delavnih mož v inedvodski občini. Bil je vzoren gospodar, skrben oče in zniirom mladeniško vnet za dobro stvar, med suoiimi sosedi najbolj agilni agitator ob raznih volitvah. Domačini dru-štvoin je bi! velik dobrotnik. Bil je tudi vsa zadnja leta nd k rajnega šolskega sveta in občinskega odbofa in več dob tudi ključar pre-škc farne cerkve. Zaslužnemu možu pa bodi ohranjen blag spomin!
g iz Šmartlna pod Ljubljano se poroča: Naša podruž lica sv. Martina sc je pod novim, marljivim ključarjem zelo olepšala. Dobila je novo bandero, nov lestenec. Letos smo pa stolp vzdignili za tri metre. Jeseni smo dobili nov k rižev pot, ki ga jc napravil naš dobri gospod Dolničar. V nekaj tednih dobimo tudi novo stolpno uro. Letina ni bila posebno dobra, a livala Bogu, da jc tako.
g Dobrova pri Ljubljani. Dne 9. t. m. so bili pri nas v novi krajni šolski svet izvoljeni izmed občinskega odbora sledeči, skoz in skoz katoliško-značajni možje: Anton Laznik, žu-l an, ter Matija 1'lcvn.k, oba iz Podsinreke, Iv. Suhadol na Švici in Francc Birtič iz Dobrove. Upamo, da bodo ti vrli možje, ki prično dne I. januarja 1907 aktivno delovati, spravili naše zamotane šolske razmere, ki so ob tem času .. roma žc skozi poldrugo leto sem — i,prav turške, zopet v pravi normalni tok in red. Lansko leto jc podučevalo v drugem razredu tnč manj kot pet svetnih učiteljskih moči. Med vsemi najboljši jc bil g. pomožni učitelj Fraanc Levstik. Ta jc uzorno učil in tudi krščansko odgajal šolske otroke tega razreda. Otroci in stariši so ga spoštovali in ljubili. Lc škoda, da ni ostal tukaj skozi celo šolsko leto. Tudi letos jc sedaj že druga pomožna učiteljica tukaj. Šola šteje do blizu 400 vsuli obiskujočih otrok — vsakdanjcev in po-navl.ialccv. In kaj morete dve učiteljici pri tolikem številu otrok doseči? — Trpi vse: poduk, odgoja in disciplina. Med ponavljala in deloma tudi med vsakdanjci je že cela kopica tobakarjev. Krščanski pozdrav: H. b. I. K. in uljudno obnašanje na potili med šolskimi otroci vedno bolj gineva, podivjanost sc na množi. -- Kraini šolski nadzornik se za
Iz litijskega okraja.
Janče. Začela je nositi skupaj, čeprav na zimo »Ccbelica«. Prav dobro dela, čeprav je šc mlada in majhna. V kratkem je nanosila nad 500 kron. Le tako naprej! — Denar za novi veliki zvon bo tudi kmalu skupaj. — Ošpice se zelo razširjajo med otroci, da bode morebiti treba ustaviti šolski pouk. — Lovcem na divje peteline se obeta na spomlad mnogo veselja. Teh živalij se je po naših hribih v zadnjih letih že toliko zaredilo, da jih bo kmalu več kot drugih ptičev. Lisica že tudi poskuša semintja priti do perutnine. Dobro, da imamo izvrstne lovce (Gešpirjevci). Ako ti pridejo njej na sled jim težko odnese pete. — Županstvo trdo stopa na prste zakotnim šnopsarjijm, ki so gnjezda nenravnosti in pohujševalnice mladine. Par je že naznanjenih in menda ne bodo odšli zasluženi kazni.
d Štanga. Pravda radi posipanja pota od Štange do okrajne ceste, med Štangarji in Po-ljanci, jc za Štangarje neugodno izpadla. Najeli so bili dr. Jamška za pritožbo na deželni odbor, plačali 24 kron za koleke in še doktorja povrh — no sedaj pa imajo. Ljudje vedno tožijo, da nimajo denarja, teda za pravde in doktorje ga je pa vedno dovolj. Ljudje, bodite pametni, pogovorite se zlepa, ni pa treba žepe fli-kat doktorjem za malovredne pravde!
n Prežgauje. Umrl je dne 27. novembra v Volavljah št. 12 Ant. Gale, star 72inpol leta. Bil je mož kremenitega krščanskega življenja in mišljenja, skrben oče svojim otrokom, ki so njemu enakovredni; dolgo let je bil občinski svetovalec, nekaj časa predsednik krajnega šolskega sveta in skozi 42 let cerkveni ključar. Ta čas se je veliko trudil za cerkev, mnogo storil brezplačno in še druge silil in navduševal in nagovarjal; bil je torej kot ključar mož na svojem mestu. Naj v miru počiva in Bog mu bodi večni plačnik!
d Zagorje ob Savi. Gospod inženir Ferdinand Schiiller obhaja letos 251etnico, odkar je uslužben v Zagorju. Zato je bila na praznik Matere božje slovesna podoknica. — Sv. Barbare dan je bilo slovesno celodnevno češčenje in praznovanje za premogarje 9 decembra. — Konsum mislijo napraviti v Kotredežu. Glasno pravijo: za kmete, tiho pa: za demokrate. — Zmešalo se je delavcu na »rampah« Francetu Merlak. Pred kratkim se je s kropom polil ln preccj opekel. Z zvijačo so ga prepeljali v Lju-
kih zimskih dnevih in nehodnih potih pridrža-vati mladino, naj bi se pa ustanovile župnijske knjižnice, da bi potom dobre knjige širile izobrazbo med ljudstvo. Naše ljudstvo rado bere in lepega berila se tudi ne manjka, toda vsak pa le ne more zmagati, da bi sam vse nakupil, kar bi pa knjižnica sčasoma lahko storila.
d »Stara ljubezen ne zarjavi«. Gospod župnik v Preski bi rad svoj društveni dom vzdignil in uredil.'Zato pa potrebuje mnogo lesa. Okrog Preske pa je papirnica že jako pobrala smrekovino in jelovino in radi tega se je gospod župnik kakor Izraelci v puščavi na egiptovske lonce mesa spomnil na lepe, črne gozde gori v svoji prejšnji župniji pri Sv. Gregoriju. Potrkal je pri svojih nekdanjih faranih in ti ga še niso pozabili in so mu radi obljubili cela debla ali posamezne krclje. Pa naj kdo reče, da ni res: »Stara ljubezen ne zarjavi, — trikrat se povrne, ponovi.«
d Obletu ca za pečjo. Za pečjo obhajamo obletnico volivne borbe za deželnozborski mandat pokojnega Primoža Pakiža in smo veseli, da ta borba ni letos, da ni treba gruditi snega, katerega kar »fašetno« gotove dni, ampak mirno vživamo ukusne koline. Neodvisnemu kmetu Juriju Drobniču, našemu nasprotnemu kandidatu, se je tako za malo zdelo, ker so mu ob teh volitvah dejali, da še kaj prida hleva nima, da si je to leto zgradil obširno gospodarsko poslopje, konja si pa vendar menda še ni omislil.
d Za cerkev sv. Jerneja na Rašici pri Velikih Laščah so darovali rojaki v Ameriki lepo §voto 203 K 19 v. Prisrčna hvala vrlim rodoljubom!
Belokranjske novice.
d Iz Starega Trga na Dolenjskem se nam piše: Pri volitvi v krajni šolski svet v Starem Trgu se bili izvoljeni: Jure Fugina, Jože Osterman in Peter Majerle; vsi trije krčmarji, vsi trije naprednjaki. Gospoda župnika so izvolili za predsednika. Cujejo se razne govorice, kaj nameravajo s tem. — V zadnjem »Domoljubu« je dopis iz Starega Trga popačen. Tam v predalu »Iz raznih krajev Dolenjske« čitaš: Tukaj bi dobro izhajali trije vešči zidarji, krojač, in poleti tudi zidar. — Glasiti se mora: Tukaj bi dobro izhajali trije pridni čevljarji, en kovač, krojač, in poleti tudi zidar.
Iz Št. Ruperta.
d Ponesrečil se je 12. decembra Jakob Grifberg, kateremu je v gozdu pri podiranju bukve padla veja na glavo, da jc padel vznak. Prišel ie še sam v Št. Rupert. Tu pa ga je zapustila zavest in je umrl v enem dnevu. Pretresli so se mu možgani. Prenesli so ga v mrtvašnico, da ga komisijsko pregledajo.
d Vrli mladeniči iz šentrupertske fare so se jeli zbirati in se trudijo, da bi napravili izobraževalno društvo. Prav tako! Brez strahu naprej! Možje in mladeniči, podajmo si roke!
Iz Mirne in okolice.
d Iz Mirne. Na Mirni je priredilo izobraževalno društvo Miklavžev večer. Obdarova-nih je bilo 72 otrok. Veselo je bilo videti svetega Miklavža in dva angeljčka v lepi, za ta namen pripravljeni obleki. Hvala vsem dobrotnikom in sotrudnikom. — Nekaj inženirjev ie že došlo, ki bodo delali predpriprave za železniško progo Trebnje-St. Janž. Nastanili so se na graščini Grič blizu Minie. Sliši se, da iih je sedaj sedem. Začeli so z merjenjem pri Trebnjem. Upati je, da bo res kmalu žvižgal
»Iukamatija« po šentrupertski dolini. — Sledeči časopisi dohajajo na Mirno: 5 »Slovencev«, 37 »Domoljubov«, 32 »Kmetovalcev«, 19 »Glasnikov najsv. Srca«, 34 »Don Boskov«, 11 »Bogoljubov«, 9 »Dolenjskih novic«, trije »Dom in Sveti«, I »Laibacher Zeitung«, ena »Grazer Tagespost«, I »Volksbiatt«, I »Pester Journal«, I »Frajmitige« in 3 »Narodi«. Na^»Narod« so naročeni: Brinovec, Koračin in Šmalc. Naj bi se z novim letom pomnožili katoliški listi, »Narod« pa — izginil. — Mirnci se že prepirajo, kje bo kolodvor? Vsak bi ga rad pred svojim pragom. Gospod KorI Koračin je menda že ponudil svoj travnik zastonj, ako se tje postavi kolodvor. To bi bilo na iem koncu Mirne proti Trebnjem. Drugi bi ga radi na drugem koncu proti Št. Rupertu. Kaj pa, ko bi bil v sredi, na Delcih, kjer je župno posestvo? Vsem ne bo nikdar ustreženo.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Šmarija pod Ljubljano. — Z ad u š i I
se je pred kratkim kočar Janez Bergles, po domače Buznar iz Podgorice. Ponoči iz Šmarija gredoč je padel sredi polja na obraz in obležal. Zjutraj so dobili mrtvega. Vzrok njegove nagle smrti je bilo nesrečno žganje. — Na žerjavici sedi naš liberalec na Grosupljem. Drugače si skoro ni mogoče misliti, ker ne da miru ne našemu županu, ne kaplanu, ne dekanu. Peče ga tembolj, ker to žerjavico pod njim kurita njegova prijatelja: hripavi liberalec iz Šmarija in stari liberalec iz Ško-felce. — Mi ga gledamo in poslušamo — pa se tudi iz srca smejamo njegovim bolečinam. — Srečno novo leto vsem Domoljubovim bralcem iz našega kraja! Pridobite novih naročnikov, da boste dobili v novem letu vsak teden temveč zabavnega in podučnega berila! Pa tudi zato, da boste pripravljeni na novo leto, kajti v novem letu bo treba voliti deželne in državne poslance. »Domoljub« vas bo v tem boju osrčil in podučil, da boste znali liberalcem vezati jezike. — Pa tudi našim trem liberalcem voščimo za Novo leto več pameti in manj nevoščljivosti. Imajo namreč pameti premalo, nevoščljivosti pa preveč.
d Iz višnjegorske okolice. Sodni svetnik g. Alojzij Jenčič je šel v pokoj. Za njim ne bomo prav nič žalovali, temveč veselil se bo ves sodni okraj višnjegorski, ker on je bil v pravem pomenu besede mora, ki nas je že toliko le' tlačila. Kmetje, ki smo pri njemu imeli kaj opraviti bili srno: biki, osli, krave, teleta in še več takih drugih lepih imen ie znal. Cerkve se je prav skrbno ogibal, bil je tako boga-boječ! — Bog nas obvaruj takega naslednika!
d Iz Tržišča na Dolenjskem. Občinski imenik, za bodoče občinske volitve, je že izpostavljen na vpogled volivcem. Volitev odbornikov za občino Tržišče ie določena na 27. decembra t. 1. Vsak razred voli šest odbornikov in tri namestnike. Kako se bode volilo, se še ne ve; najbolje bo ako se izvoli stari go-stilničarsko-liberalni odbor. Temu ne more nihče oporekati, še manj pritoževati se; tudi se da voditi nekaternikom. Delaven je tudi, stari naš občinski parlament, to pričajo razna občinska pota, ki so posuta pedenj na debelo z vsakovrstnim materijalom, seveda tudi blata ne manjka. Dobrega gospodarja se je slednjič tudi pokazal naš parlament; občinske naklade so narastle do malenkosti dvea tretjin vseh davkov in naklad. Zato zasluži vsega priznanja in priporočila da ga volilci tudi v prihodnje volijo. Res, narobe svet!
d h št. Gotarda. Tukajšnji rudarji v trojanskih rudnikih so one 4. decembra slovesno obhajali god sv. Barbare s sveto mašo v pod-zidovski cerkvi. Ta dan so imeli prost dela in zaslužek vse eno, za kar so zelo hvaležni ondotnim gospodom, vseh rudarjev je že
nad petdeset. — Svet. tnisijon bomo obhajal* v Št. Gotardu. Pričel sc bode 11. decembra. Vabite se k tej pobožnosti vsi. — Miklavž je nam prinesel precej snega, ki je začel padati ravno na njegov god.
d Toplice ua Dolenjskem. — Konsum in njegovi prijatelji. Ce zna kdo prav po notah farbati in lagati, veste, kaj pravi o njem naš Kranjec? Tako laže, da sc kar kadi; to pa še posebno velja o tisti klobasi, ki jo je zma-šil naš stari prijatelj v 276. številki »Slovenskega Naroda« o našem konsumnem društvu. Vse tisto čenčanje jc iz trte izvito; niti ena trditev ne odgovarja resnici. Trdi se v »Slovenskem Narodu«, da v konsumu straši; straši sicer res, toda nc v konsumu, ampak po glavi tistega, ki je tisto reč napisal. Trdi se, da ima konsum 45 tisoč primanjkljaja; na poti do Novega mesta se je celo ta primanjkljaj zredil za celili 20 tisoč kron. Sama farbarija in laž! Dopisnik jc sicer nekaj slišal o dolgovih, pa je vso reč zavil in tisto neumnost zapisal. Najbolj smešno pa je, da ljudje, ki sami do ušes v dolgovih tičijo, vpijejo: Glejte, glejte, konsumu prede! Svoje kijuke zravnajte, mi bomo že svoje! Konsum res nuna Bog zna kakega premoženja, saj zato tudi ni bil ustanovljen, da bi denar nabiral, ampak da bi v njem ljudje ceno in dobro blago dobivali, kar se tudi v resnici v konsumu dobi. Ce pa ima konsum nekaj dolga na sebi, ni to še taka nevarnost za društvo s tako velikim prometom. 'l iste rane pa, ki so jih zadale društvu nespretnosti prejšnjih uslužbencev iu različne druge nerednosti, bomo že sami ozdravili. Ce bomo pa videli, da gremo dol, namesto gor, žc sami vemo, kje se patent nazaj da. Na vsak način pa društvo napreduje in tako še od daleč ne misl imo nasprotnikom tega veselja narediti, da bi našemu društvu »libero« zapeli Nazadnje pa kliče dopisnik »Narodov« sodnijo sveve iz same »ljubezni do ljudstva«, da naj konsum potiplje. Najbrže ima sam večkrat s sednijo opraviti, iu bi rad imel kako kompa-tiijo. Samo, da gospodje sodniki ne gredo tako hitro na liifi, kakor bralci »Slovenskega Naroda« in raje verjame »Zadružni zvezi«, ki je po svojem revizorju dala društvo pregledati, dala tudi potrebna navodila, ki se jili je držati, da bo društvo raslo iu cvetelo. Vsi udje pa in prijatelji našega društva se še tesneje oklenimo društvene prodajalne. Kupujmo vse le v društvu! Saj to je naše društvo, naša prodajalna, ki dela samo v naše koristi. Možem p_a, ki stoje na čelu društva, in tudi marsikaj zanj žrtvjijejo, le brez skrbi zaupajmo; oni bodo že čuvali in skrbeli, da sc bo društvo razvijalo nam v korist in v jezo nasprotnikov! — Nadalje pa še opomnimo, da topliška hranilnica in posojilnica ni v nobeni zvezi s konsumom in da nima pri njem vinarja posojila. Ona ie popolnoma samostojen denarni zavod in lepo napreduje, prejema hranilne vloge, posojuic zanesljivim gospodarjem, preostanke pa nalaga pri »Zvezi« v Ljubljani. Tu ni nobene nevarnosti, da bi kdo kaj izgubil; denar, ki je doma, jc v nevarnosti, da bo porabljen ali ukraden. Zatorej oklenite se vsi domače hranilnice in posojilnice, ki je le v vašo korist ustanovljena in jo gospod župnik modro in spretno vodi. V združevanju in slogi je moč.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
11 Iz Cola pri Vipavi se nam poroča, da se je tamburaški zbor popolnoma razpustil, nam-
»t«, k»r ni bilo voditelja, kateri bi pod-uceval tamburaše. Govori se, da tudi katoliško slovensko izobraževalno društvo umira. A tudi po ostalem Vipavskem ni pravega društvenega življenja, to pa zato, ker se premalo obračajo društva na krščansko-socialno zvezo v Ljubljani. Zatorej kličem: Možje iz Cola, na noge, na delo, ne zaostajajmo za drugimi!
Iz Blok.
n Novim nadzornikom krajnega šolskega sveta za dobo treh let imenovan je bil 30 novembra t. 1. župan g. Ivan Modic. Upamo, da bo to častno službo boljše opravljal kot do sedaj, ko ga ni bilo nikdar videti v šoli.
n Udom krajnega šolskega sveta so bili v seji dne 23. novembra t. 1. izvoljeni: Janez Petrič iz Velikih Blok, Janez Pakiž iz Nove vasi, Franc Drobnič iz Hudega vrha in Franc Drobnič, deželni poslanec, iz Nove vasi.
n Novega načelnika krajnega šolskega sveta so. izvolili dne 9. decembra t. 1. v osebi župana g. Ivana Modica, za izvolitev se je zelo zanimal Janez Petrič iz Velikih Blok, ki je baje namignil deželnemu poslancu Frančišku Drobniču, ko je ta zahteval volitev po listkih, rekoč: Ne boj se, saj bomo mi zmagali, če voliš ali pa ne. Petrič, vulgo Andrejač, preku-povalec prešičev in telet, je hud nasprotnik S. L. S. — Ker vživa g. Ivan Modic čast krajnega šolskega nadzornika in je bil izvoljen tudi načelnikom krajnega šolskega sveta vprašamo, se-li to strinja s postavno določbo. Ali hoče c. kr. okrajni šolski svet to še za na-daljno dobo treh let dopustiti?
n S 1. decembrom prevzel je vozno pošto do Rakeka župan g. Ivan Modic. Mislili smo, da bo ta napredni gosp. napravil okusen poštni voz, v katerem se bo potnikom dobro godilo. Pa glej ga spakal Znani »omnibus«, ali kakor sme ga imenovali Bločanje »cefe-dre«, dobil je od zunaj in znotraj črno in rumeno obleko ter se ponaša kakor sraka s pa-vovim perjem med Novo vasjo in Rakekom. Takoj prvi dan bil je menda »kostelc za denar« pod kočijaževitn kozlom grajan in pri po-vratku je mizar nekaj šestič zaslužil, ker ga je moral takoj popraviti.
Idrijske novice.
n Iz Črnega vrha nad Idrijo. Z velikim govorjenjem in bahanjem so ustanovili naši liberalci lansko žitno svoje »narodno izobraževalno društvo«. Učitelj Silvester je že prej na-glašal v »Notranjcu« potrebo tacega društva za Črni vrh, češ, da imamo že »katoliško izobraževalno društvo« — pa to, da nima ne vseh slovenskih časnikov in ne knjig (dasi jih ima blizo 1.200). Obetali so, da bo novo društvo prirejalo veselice, predavanja in da se bo ustanovil pevski in tamburaški zbor itd. — In res so ti naši »naprednjaki« kupili od neke ženske 33 knj.g, potož.n jih v neko omaro, katero so posuiv.n v nekuanjo občinsko pisarno. Naročili so nekaj i.uerainih listov, posijali tablo propauie l.Deralne mlekarne, in društvo je bilo ustanovljeno. Ko so ti naši svoDodotiusleci spravili vso to svar skup, so začeli agitirati za pristop v društvo; poseono naše fante, zlasti taniDuraše bi bili rad, dooili na svojo stran za svoj tamburaški zoor. Silvester se je celo izrazil proti nekemu tambu-ryšu: »Ua le enkrat dob.ui tainburaše na svojo stran, potem bo že šlo«. Pa ni šlo in m šlo. Libcralci so se morali zadovoljiti z nekaj k.movci, katere so spravili skupaj po velikem trudu. Kakor novorojeno dete, katero prinese na svet kal bolezni, toliko časa hira, da za vedno zaspi,tako je tudi s tem liberalnim detetom, katero je jetično že od svojega rojstva, to kaže zlasti vedno prazna društvena soba
in nerazrezani časopisi, kateri leže razmetani po sobi. Ljudje pravijo, da še Silvester ne hodi več čitat v društveno sobo, odkar ni tam več jabolk, katere ie bil spravil notri prejšuji župan Lampe. — A nesreča pride za nesrečo. Predsednik, neki Ožbič, je šel v Ameriko, tako, da zdaj gospodje še predsednika nimajo. Seveda to bridko čuti neki gospod, ki ima za to društvo velike zasluge, a se je izrazil: Toliko sem se trudil, da sem nekaj napravil, zdaj pa ni vse skupaj nič. Tako tedaj liberalci sami spoznajo, da v Črnem vrhu ne morejo nič več opraviti. In kako tudi! Ljudje, ki so oškodovali občino s svojo mlekarno, ne morejo in ne smejo imeti med poštenim ljudstvom nobenega zaupanja.
Iz Cerkniške okolice.
n Iz Menišije. Brez posebnih novic gre čas hitro naprej sedaj v zimskem času pri nas. Od drugod poročajo novičarji, kako se gibljejo društva. Od nas se žalibog to ne more, ker nimamo — nobenega društva. Naj bi se tudi v Begunjah čim prej ustanovilo kako društvo! Staro šolsko poslopje bi se lahko porabilo v to svrlio. Ali bi ne bilo lepo, ko bi tudi pri nas. kot drugod, predstavljali igrokaze! Zganimo se, Meniševci in delajmo sebi in domovini v čast in veselje!
n V Begunjah je bilo zadnjo nedeljo novembra v novi šoli predavanje o živinoreji. Navzoči so z zanimanjem poslušali. Upamo, da se bodo po tem tudi ravnali.
n V Ameriko gre spet nekaj krepkih fantov iz Bezuljaka. Mnogo jih je iz Menišije že v Ameriki.
n Veliko lesa se je izvozilo zdaj tri leta iz Meniševskega gozda. Mnogo zaslužka so imeli ljudje, posebno iz Bezuljaka. »Domolju-bovim« naročnikom: Ostanite zvesti vsi vso-jemu prijatelju »Domoljubu«!
Mladenič iz Menišije.
Od Pivke.
n Triperesna deteljca bi se lahko imenovali trnjski, šempeterski in šmihelski novo imenovani krajni šolski nadzorniki. Po poklicu so: prvi krčmar, drugi lovec, tretji teletar, ter so si glede skrbi za šolo zelo podobni.
n Vpliv »Notranjca«, kateri je zabičaval
—	svojim (?) — odbornikom krajnega šolskega sveta v Št. Petru, da ni več duhovnik sposoben za predsedniško mesto, se je obne-sel tako, da je bil č. g. Anton Abram, kurat, soglasno za predsednika krajnemu šolskemu svetu izvoijen.
n Simpatični ljudje v Št. Petru. Kakor poroča »Notranjec«, je bil prejšnji nadzornik krajnega šolskega sveta deveterih misli, in zopet sedanji ima te-le glavne poteze: 1. misli na svojo osebo; 2. na obitelj; 3. na svoj kapital; 4. na kupčijo s kubiki; 5. na lov; 6. na poinnožitev divjačine; 7. na poboj psov; 8. kako ponosen je lahko liberalec; 9. da je.človek s katol.ško-verskim prepričanjem največji svetovni tepec in 10. da je proti cerkvi in duhovnikom zabavljati zelo lepa reč.
n »Notranjec« je znal povedati, da so v Trnji — menda vsled tarnošnjega duhovnika
—	že tako hudobni šolarji, da kamnjajo svoje učitelje. K temu navaja neki smešni dogodek, o katerem pa, razun »Notranjca«, nihče ne vč. Toraj je vse popolna laž.
n Neizpolnjena zadnja želja. V Petelinjah je 3. t. m. podobno puščavniku umrl 801etni Lovrenc Razložnik, državni cestar v pokoju, kateri se je v svojem življenju vedno izvan-redno obnašal. Zadnje leto si je omislil tudi pogreb, izbral pogrebne može in vse potrebno tudi zadostno naprej plačal« Največja želja
njegova je bila ta, da bi bil po staroobičajni zegarski navadi pokopan, češ, pogreb cesarskega zogarja se vidi malokedaj, zato naj bo pa vsaj takrat v paradi. Ker se pa mož o tem ni dogovoril s cestnim poveljnikom, je imel navadni slovesni pogreb. Tovariši pa pri pogrebu niso bili navzoči, ker se je baje od gospoda inženirja Mansa Jakšeta reklo, da imajo zogarji dosti druzega dela.
n Radi kimovstva naših mož mislijo združeni liberalci in socialni demokrati pri bližajoči se občinski volitvi zopet poskusiti srečo. To se čuti v tem, da se šteje že kakih deset novih županov takih, o katerih tudi nasprotniki vedo, da šc imena župan vredni niso. Naj se torej noben volivec ne da begati, posebno onim, ki pravijo, ta in ta bo župan, naj se prav nič nc verjame. Zupana in svetoval-stvo ne postavi nihče drugi, kakor občinski odbor. Volivcem pa mora biti posebno pri nas na srcu, da prideio v občinski odbor sami pošteni delavni možje, kajti kakršen odbor, tak župan, jc stara izkušnja.
Iz reške doline.
n Kje pa je ta dolina? Menda je ta napis dejal na pre^kušnjo zemljepisno znanje mnogih bralcev, češ, kje pa je ta? No, naj bo na kratko opisana, ker hočemo tudi mi od sedaj zanaprej biti v »Domoljubu« stalno zastopani. Ako se pelješ od Št. Petra proti Reki, jo imaš do Trnovega na desni, potem se pelješ čez njo, in si obenem v Istri. Največja fara na kmetih, Trnovo (čez 7000 duš), se razprostira po njej. Župnije Prent, Košana, Vreme, ku racije Harije, Smihel Suho rje bomo vtaknili pod to ime. Vse to s Pivko vred pa spada pod sodni okraj 11. Bistrica (10 min. od Trnovega). Voda Reka teče po 8 ur dolgi dolini in v Škocijanu pri Div. zgine pod zemljo. Nekdaj smo spadali pod tržaško škofijo, in še sedaj vlečemo bolj v Reko in Trst (do 6 ur hoda), kot v Ljubljano, vendar pa na Ljubljano, slovensko metropolo tudi še nekaj držimo.
n Trnovska hranilnica, najstarejša Rajf-ajznovka na Kranjskem, ustanovljena 1893, nas je iztrgala iz krempljev naših strašnih oderuhov, katerih — ni več. V »Narodnem Gospodarju« 25. novembra, se lahko prepričaš, da ima 750 (!) članov, da je imela oktobra 55.566 K 87 vin. prometa itd. Tudi Gospodarsko društvo, kateremu so že »bilje peli«, je prav na krepkih nogah. Oba zavoda natančno in vzorno poslujeta. Čast in hvala za to gre g. kaplanu Francu Oraniču, ki se Je skozi 9 let pri nas veliko trudil, žrtvoval in trpel, v cerkvi in zunaj cerkve, pa tudi vse v najlepši red spravil in veliko dobrega storil. Zal! Ni ga več! Toda nam ostane nepozabljen.
n Po mnogem deževju in povodujih nam je burja vendar naredila lepo zimsko vreme Pa je res Reka letos prav pogosto poplavila travnike in polja !n naredila mnogo škode. Povodnji pri nas vsled slabih cest pretrgajo zveze med posameznimi vasmi in kraji, ker so okrajne ceste, v najslabšem stanu. Smejal se boš, ako ti kdo reče. da greš iz Bistrice v Podgra,e po okrajni cesti. Iz Trnovega čez Harije v Podgrad na Primorskem be izvozijo vsak teden celi vagoni blaga, in vsak dan vozi pošta. Toda v kakem stanu je ta cesta? Vsak naliv pa promet popolnoma onemogoči. V zadnjem deževju o Vseh svetih bi bila Reka pošto skoro odnesla.
n Ovčarstvo pri nas še lepo cvete. Posamezni posestniki iinaja 200 do 300 ovac, ki se po leti pasejo po naših hribih in gozdih. Sneg, ki je tudi naše hribe pobelil, ki pa v Reški dolini nima obstanka, pa jih jc pregnal čez mejo, kjer se bodo pozimi pasle ob gor-kem primorskem obrežju,
lz raznih krajev Notranjske.
n Iz Hrenovlc se nam piše: »Domoljub«, št. 48, z dne 29. listopada t. I. je prinesel kratek dopis iz Hrenovic. Kot pisatelja tistega dopisa se javno sumniči moja oseba. Ker pa tega dopisa nisem jaz niti pisal, niti uredništvu poslal, tedaj prosim, da slavno uredništvo blagovoli v prvi prihodnji številki cenjenega »Domoljuba« potrditi, da oni dopis ni izšel iz moje roke in da sploh jaz v teku letošnjega leta nisem nič pisal iz Hrenovic v »Domoljuba«, da se oajm, koji so užaljeni pojasni, da nisem jaz nič tega kriv. — Z odličnim spoštovanjem udani Štefan Dušnik, trgovec. — Hrenovice pri Fari, dne 9. decembra 1906. — Opomba uredništva: Potrjujemo radi, da Vi niste pisali zadnjega dopisa in da od Vas nismo prejeli celo leto nikakili poročil za list.
n Gorenje Konomlje. Tudi v naše hribe je žal, že zašel duh liberalizma s svojimi slabimi nasledki. Do sedaj še nismo čuli kaj takega, da bi se bilo v adventneni času plesalo, kakor se je to zgodilo v Gor. Konomlju, in sicer prvo nedeljo v adventu. Prišli so namreč fantje iz sosednjih občin, popivali ter plesali. Gostilničarju se ic to seveda vse prav zdelo. Radovedni smo, ali tako počenjanje družini, občini in sploh prizadetim dekletom, ki se tako vedejo, koristi na njih ugledu. Mi jako dvomimo. Vsi pošteni občani obsojamo to početje.
Štajerske novice.
š Dragemu »Domoljubu« iz Spodnje Štajerske. Veliko se v sedanjih časopisih piše o kmečkih potrebah, toda da izobraženi časnikarji, stanujoč v mestu, še ne poznajo vseh teženj kmeta, to lahko trdimo. Marsikateri liberalni časopis pa izrablja »kmečke težnje« Ic kot reklamo za svoj list, gospodje okoli njega hočejo vse najbolje vedeti, kako bi se pomagalo kmetom, a da mislijo drugače, in kako pomagajo kmetu, vemo mj kmetje iz izkušnje. Žalibog le še nekateri kmetje nočejo imeti pameti, kadar kaj berejo, ampak le oči, oni vidijo le priliznjeno pisavo, ne spoznajo pa pravega namena. Tako na primer ako bi kmetje le. eno številko »Novega Lista« prebrali s premislekom, spoznali bi iahko njegov namen. Ako bi vsi kmetje premislili dr. Kukovca govor, ki se dobesedno glasi: »List, katerega se lioče ustanoviti, naj bo pisan poljudno. Naj sc v prvi vrsti briga za kmečko politiko (zakaj, vemo), toda naj ne iarba kmetov z besedami: Od tebe, kmet, živi vse, uradniki, trgovci, učitelji itd. Kako pa bode uradnik živel od kmeta, ko pa kmet sam nima nič jesti, ampak primite kmeta za ušesa in mu recite: tega ne delaš prav. Poučiti moramo kmeta, da ne sme posestva obdelovati tako, kot njegov stari oča, ampak da se mora tudi on brigati za napredek.« Tako torej podučiti nas hočejo! Kak pouk nam dajejo celjski doktorji, naj vam, dragi sokmetje, dokaže ta-ie zgodbica: Spomladi sta se dva kmeta stepla na semnju, žal, da je pri tem eden ne sicer namenoma nalomil drugemu roko. Posledica je b.la seveda tožba, in ker ni bila končana v Laškem, nadaljevala se ie v Celju, kjer so doktorji toliko časa vodili da je sedaj tisti, ki ga jc udaril, plačal že več kot 1000 kron (rcci tisoč kron) doktorjem!!! Odškodnine je res dobil ranjenec okoli 170 K. a vse drugo so vzeli doktorji— a pomslite si tudi, dotični je plačal neki več kot 600 kron dektorjem. To je obče znana dogodba. lak pouk prejemamo mi kmetje od celjskih doktorjev, tako nas prijemajo za ušesa! Dr. Ku-
kovec! Ako res ne živite od kmetov, ako res le kamenje in vodo uživate, zakaj niste poučevali omenjenih dveh kmetov, da naj se med seboj poravnata, da ne bo treba tol.ko dati — doktorjem. Tak pouk bi vi lahko dali pa ste molčali. — Sicer pa imamo kmetje druge boljše časopise za pouk v kmetijstvu, to n. pr. »Narodni Gospodar«, ki ga izdaja »Zadružna zveza« v Ljubljani, katera pa našim liberalcem ni posebno ljuba, kar lahko spoznamo iz »Narodnega Lista«, ki je priobčil notice o njenem računskerfl zakliučku. Vsi kmetje dobro vemo, da ni bilo in ne bo i i-kdar za slovenske kmete tako koristne družbe, kot je ta. Kar je telesu srce, to je kine tem »Zadružna zveza«, oziroma tudi »Gospodarska zveza«, in gospodom, delujočim pri njej, smo dolžni največjo zalivalo. Zapomni si, »Narodni List«, ako nisi njej prijazen, ne hlini se kmetom. Vsaka stvar, ki žali njo, zadene naš kmete naravnost v srce. — Še nekaj iz dr. Kukovčevga govora:, »Kar se pa vere tiče, naj se ne izgubljajo naše moči v boju za prosto šolo in za ločitev zakona. Proti veri sicer izmed nas ni nobeden. Pa proti temu smo, da bi duhovniki vodili našo politiko.« A tako! Duhovn.kov torc.i ne morejo trpeti. Pišete pa delujete za ustanovitev organizacije, ki naj bi zagotovila boljšo prihod-niost Slovencev. Kedaj so nam pa duhovniki ka jslabcga želeli? Ne delujejo li tudi za blagor ljudstva? Dr. Kukovec, le jasno: Vere nc marate, zato pa tudi duhovnikov ne. Prečrtali ste pri geslu pravih Slovencev: »Vse za vero, dom, cesarja« prvo — vero, pozabili bodete sčasoma tudi na drugo, ali ste morda pa že, in delujete le za sebe. to lahko spoznamo vsi. Skoro gotovo ste najeti od mož, ki bi radi bili deželni in državni poslanci, zato izdajate »Narodni List«, kateremu bi bolj prileglo ime »Agitatorski List«, pišete v njem res lepo sestavljene članke, a pravo delo za blagor kmeta vam smrdi, diši vam le njegov denar. Ko bi res mislili delovati za ljudstvo, ne prezrli bi duhovnikov, ki so nam že toliko dobrega storili, a vi vere in duhovnikov nc marate zato, da bi nas lažje s svojimi lažmi fdiuali. A mi kmetje vas ne potrebujemo, kakor tudi ne vašega lista. Dokler nam nudite zastonj svoj »Narodni List«, ga Ic pošiljajte, saj drugih listov je škoda za porabo v stranišču, a vaš iist ;)a je tam na svojem mestu. — Tako torej mislimo katoliški kmetje! — Spodnješte-jerski kmet
š Razpor med štajerskimi Slovenci. Raz-dirači narodne sloge na Štajerskem so si dne 8. dec. v Celju dali ime narodna stranka ter si za svoje bratomorno delo izvolili posebno vodstvo. Noben pravi rodoljub ne more pristopiti k brezverski stranki.
š Zadružna zveza v Celju je imenovala za svojega revizorja tudi znanega iiberalca Kunčja v Brežicah. Splošno se razlaga ta korak, da se je hotela zveza s tem pokazati kot liberalna zveza. Priobčujemo to obvestilo vsled želj, ki so se nam izrazile od mnogih strani Cas je, da se naše zadruge in posojilnice odtrgajo od celjske »Zveze«, ki kaže vedno bolj svoje liberalne rožičke. Drugače si sami sple-temo bič, s katerim nas bodo liberalci tolkli.
šRoparskl umor. Izginil je posestnik K o -r o n i k iz St. Petra pri Mariboru. Ker je kakih 14 dni prej izročil mlinarju Poredošu okolu 960 kron, začeli so sumiti, da ga je mlinar Po-redoš umoril. Zaprli so Poredoša in njegovo ženo. Ker je I'! njegov brat v istem času pri njem iskalo je orožništvo tudi njega. Ko so ga prijeli na Ogrskem, je takoj izpovedal da ga je ubil s sekiro, ker mu ie brat obljubi! zato 200 K- Najprej je vrgel moža na tla, potem ga je pa udaril s sekiro po desnem sencu. Truplo je vrgel v Dravo. Vse sledove krvi
so skrbno odstranili in sekiro odžagali od dr-* iaja, ker je bila krvava, in jo vrgli v Dravo. Začeli so iskati tiuplo umorjenega in ga kakih 150 korakov pod mlinom v vodi našli. Imelo je dve rani, eno nad očesom, katero si jc bržkone zadal pri padcu, in razbito sence. Alojz Poredoš je tajil pred preiskovalnim sodnikom. V hiši so našli 300 K denarja, žena pa je pozneje izdala, da je skritih 930 K v postelji, kjer so jih res našli. Na vratih so znotraj našli nekaj kapljic krvi, katere so bržkone pozabili odstraniti. Kakor pripoveduje mati mlinarice, je bil denar že naložen v hranilnici v Soboti na Ogrskem, kjer je Poredoš doma, a ga je žena pregovorila, da je denar vzdignil, da ga povrne, ker se ie bala, da bi se kaj zgodilo.
Primorske novice.
p. Ajdovščina. Ko čitamo iu listamo časopise, viuiino, kako razna društva, tuui v najbolj zakotni gorski vasi, priredujejo svoje igrokaze, preuavanja, ustanavljajo knjižnice itd. A od nas vsega tega ni slišati; saj je tudi pn nas mnogo mladih in starih, ki radi prebirajo easop.se in knjige. Vprašanje nastane, aii se ne bi moglo tudi pri nas ustanoviti kako bralno društvo? 1 reba ie poguma, sloge iu požrtvovalnosti!
n Grilovemu Jaukotu v sponi n. P a z i n , 10. decembra 1900. liil je temen jesenski dan. Želel sem, da ga vidim, njega, blago, mirno dušo. Ko stopim v malo sobo, kjer je ležal, zagledam bledo lice. Skoraj, da sem se čutil prevaranega. To da bi bil tisti krepki mladenič?! Na žalost, prehitro sem se prepričal, da jc res... Kako naj ga vam opišem? Na licu sc mu je brala globoka žalost. Njegov obraz prevladovala je neka tuga, ki so jo iz-raževaie kretnje upaiega lica; sijala mu je j)a pred vsem iz pogjeda. Solze mi zalijejo oči. Komaj da me je poznal, iiosebuo ker se me ni nadejal. Spregovorim z njim nekoliko be-
sedij. Zal mi ga je bilo! Slutil sem nekaj--
Cez nekoliko dni so se razlegali po pazinski dol.ni tužni glasovi zvonov. Zopet sc je eden preselil s tega sveta in šel tja, od koder se nikdo ne vrne. Mar velja to tebi, Janko? Da, tvoja angeljska duša je odletela v naročje Jezusovo, katerega si tolikanj ljubil. Hotel si mu posvetiti celo življenje s tem, da si hotel postat. delitelj božjih skrivnostij. I oda božja Previdnost ie ukrenila drugače; Jezus je vzel svojega ljubimca v cvetju mladosti k sebi. Bil je pokojnik blaga duša, sin siromašnih in skrbnih slovenskih roditeljev. V počitnicah je delal kakor najpnprostejši delavec, da bi si nabavil vsaj najpotrebnejše stvari za nadaljevanje svojih študij. Marljivi učenec, izvrstni deklamator, dobri prcdstavljač, mili in ljubeznivi družabnik pa je moral vsled tega, ker ni bil za gimnazijske predmete enako nadarjen, občutiti neusmiljeno roko, ki je bila najbrže vzrok naglemu koncu njegovega na-depolnega življenia. To je bila roka onega, profesorja P , ki bi moral po svoji službi slovenskega dijaka podpirati v vsem, kar je resnično, dobro in krščansko, ki pa navadno z vednim pretenjem: »Bodete že čutili!« doseže ravno nasprotno. A Jankotova plemenita duša m ii je gotovo odpustila. — Napisal sem ti te vrstice, Janko, v spomin. Ti pa se ob prestolu Najvišjega spominjaj mene in starišev, ki za teboj plakajo. Na svidenje nad zvezdami. — Gimnazijec C. — Ivan B e n e d i č i č , rojen 23. junija 18S6 v Zgornji Dobravi na Gorenjskem, pohajal gimnazijo v Kranju do predlani, ko je vstopil v frančiškanski red in umrl kot klerik 27. novembra t. 1. v pazinskem samostanu.	'
lz raznih krajev.
Hamboru ob Renu na Nemškem. Dne
11. listopada smo imeli zopet lep dan, ko je imelo »Društvo sv. Barbare« za Slovence svojo V. ustanovno slovesnost. Priredila se je tombola in igrokaz »Vaški potepuh«. Pri igri so zopet pokazali slovenski fantje svojo zmožnost, vsi 'brez izjeme, kot pravi diletantje. Posebno skopuh Vrban, Lakota in pa Vrag sta napravila veliko pozornost in smeha, za kar jittta je ljudstvo burno odobravalo in ploskalo. Poffeni sta nam zapela mešani in pa moki zbcftpod vodstvom gospoda M. Kosem nekaj slovenskih narodnih pesmic. Pozno v noč smo odšli vsi veseli in zadovoljni na svoj dom. Ko bi bili Slovenci tako edini, kakor so Poljaki tukaj v tujini, potem'bi lahko še večkrat kako slovensko veselico priredili. Zelo koristno je, če je človek v takem društvu, kot je naše; posebno v slučaju bolezni, kar sem izkusil. Ko sem ležal bolan celih pet mesecev, seni dobil od društva 20 mark podpore, za kar sem mu iz srca hvaležen, in tudi želim, da bi vsi Slovenci temu slovenskemu društvu pristopili. Slovencem v domovini kličem: Veselo Novo leto!
Poziv na usmiljena srca.
(Zavod sv. Nikolaja v Trstu, zavetišče za brezposelne služkinje).
Ne moremo pobliže raziskovati vzrokov, radi katerih na tisoče slovenskih deklet zapušča svoj tihi dom in drvi v velikomestno vrvenje. Večkrat jih sili v to v resnici le revščina. V skrbi za svoj obstanek in želeč svojim starišem pomagati, se ločujejo s težkim srcem od ljubega doma in gredo v nepoznani svet s strahom in upom. Z velikim trudom so si prihranile komaj toliko, da imajo za pot do nameravanega mesta. Brez vsakih sredstev, brez izkušenosti, brez poznanja tujega jezika, nevede za velikomestne spače-nosti, se plaho vedejo že v vlaku. Joj in gorje, če zapazi tako zadrego kak razuzdanec. Nevarnost je tem večja za posameznice, če potujejo same brez spremstva. Večkrat je tako potovanje samo že potovanje v pogubo. Toda tudi, če so naše mladenke srečno dospele v mesto, kamor so bile namenjene, ni še končala zanje nevarnost. Zloglasni brlogi so razprostrli svoje mreže na vse konce in kraje, da dobe novega svežega plena.
Bistremu očesu satanskih pomagavcev in pomagavk ne izbegne nobeno neizkušeno dekle, ki izstradano in izmučeno od dolgega potovanja stopi omahovaje prvikrat na tla veli-komestnih postaj navadno ob omamljajočem svitu električnih luči, z boječim pogledom in težkim srcem — nevede kam. V zadnjem času so sicer, hvala Bogu, po postajah posebne varuhinje deklet, ki imajo na prsih na belorumenih trakovih pripete svetinjce »Matere Božje dobrega sveta«. Toda število teh je še premajhno in zato so na novo došle mladenke še vedno v velikih nevarnostih. Zvijačnost in predrznost pokvarjenega sveta napreduje dan za dnevom. Nevarnost za slovenske mladenke je v Trstu tem večja, ker je Trst ne le svetovno, temveč tudi obmorsko mesto, kamor se steka najpodiejši živelj vseh vetrov. Omenjene varuhinje spremljajo slovenska dekleta v »Zavod sv. Nikolaja«. Toda večkrat vedo slovenske mladenke že doma, da obstoji v Trstu ta »Zavod« in zato gredo naravnost v to zavetišče, kakor da bi šle domov. Z materinsko ljubeznijo sprejema »Zavod« v svoje naročje te neizkušenke, da jih za časa.
ko bivajo v tem varnem domovju potrpežljivo vsposablja za novo življenje po službah, opo-zarjaje jih na dolžnosti, ki jih čakajo in na čednosti, katere morajo imeti, svareč jih pred nevarnostmi, ki jim bodo znale pretiti.
Res preimenitno socialno delo opravlja »Zavod« v korist novodošlih deklet, toda ravno tako važno je to zavetišče za one služkinje, ki izgube službo in morajo čakati, predno dobe novo. V mesto dospela dekleta prinesejo seboj nedolžno in nepokvarjeno srce in pa še v živem spominu nauke, katere so jim zabičevale ob slovesu skrbne matere s solznim očesom. Ko so pa dekleta delj časa v mestu, vidijo, slišijo in izkusijo mnogo po-hujšljivega, tako, da raste zanje tudi nevarnost lastnega pohujšanja. Če tedaj izgube službo in nimajo nikakega opravila in morda tudi ne sredstev, so naravnost v obupnem položaju. Za take je ravno »Zavod sv. Nikolaja« močna obramba. Mirno prenočišče, zdrava hrana, primerno delo, družinsko življenje, lepi nauki, lažja priložnost za novo službo, vse to daje brezposelni služkinji novo čednostno moč in veselje. Kdor vse to čita, si gotovo misli, da zares neizogibno potreben je »Zavod sv. Nikolaja« in vsakemu dekletu, ki pride v Trst, ali pa če v Trstu izgubi službo in si ne more precej dobiti druge, svetuje, da gre v to zavetišče. Vsak tak nasvet je res plemenit in dober, toda, zavedni rodoljubi in usmiljene rodoljubkinje, še bolj potrebno je, da se ta »Zavod« pomaga vzdrževati.
Sveta dolžnost vsakega je, da po svojih močeh podpira »Zavod«, ki nima nikakih glavnic, temveč še dolgove in primanjkljaje. To ne izvira morda od napačnega gospodarstva, ker vsakomur je odprt dnevnik, ki kaže, da so dohodki daleč premajhni, stroški pa naravnost ogromni.
Koncem meseca novembra je bilo 339 K 44 h, koncem oktobra 368 K 23 h, koncem septembra pa celo 400 K 39 h primanjkljaja, in ta primanjkljaj trpe navadno osebe, katere so za »Zavod« itak že mrtogo žrtvovale. »Zavod« vzdržujejo le milodari. Zato se vsak še tako majhen dar hvaležno sprejme. Odkar obstoji zavod, je v njem našlo varnega zavetja 7665 slovenskih deklet. »Zavod sv. Nikolaja« nima namena vabiti dekleta s kmetov v mesto in jim preskrbovati služb, marveč skrbi le za dušni in telesni blagor onih deklet, ki so pri-morana iskati v mestu vsakdanjega kruha. Z združenimi močmi ohranimo si ta velevažni in prepotrebni »Zavod« — in storili smo mnogo.
Trst, dne 6. decembra 1906, na praznik sv. Nikolaja.
Karla Ponikvar,
predsednica.
Roža Gregorln,	Marija Žitnik,
podpredsednica.	voditeljica.
Maša Grom,	Frančišek Gustin,
blagajničarica.	duh. voditelj.
Drobtine.
Proti Severnemu tečaju. Vesti iz Hope-dale v Labradorju poročajo, da je polarni preiskovalec Peary prišel do 87 stopinj 6' severne širine, torej na točko, ki jo doslej še ni nihče dosegel. Peary se vrača domov.
Nečloveška osveta. V Inomostu je bil neki pekovski vajenec obsojen na tri mesece ječe, ker je pomešal med testo mnogo igel, hoteč se na ta način maščevati nad svojim gospodarjem.
Še hujše kot v Kopniku! V Trentonu v amerikanski državi New Jersey je priredila
hčerka bogatega trgovca Carsona maskerado. Za najboljše maske so bila odločena bogata darila. Ko je bila plesna dvorana že napolnjena odprlo se je nakrat okno plesne dvorane in 4 osebe, opravljene v obleke zahodnih roparjev, so splezale v dvorano. Roparji so imeli svetilke in preko ramen žaklje polne orodja za tilom. Vsa družba je ploskala in se smejala ori-ginelnim maskam. Trgovčeva hčerka je vzve-seljena podajala roparjem roke in dejala: »Vi gotovo hočete vse naše juvele?« »Jal« odgovoril je voditelj, nakar mu je gdč. Carson dala, meneč, da je to dobra šala, svojo dragoceno brošo z briljanti in tri prstane. Vse goste je to izredno zabavalo. Metali so brigantom »za šalo« zlate ure itd. in nakrat so bile vreče polne dragocenosti. Roparji so via to preiskali kot pravi veščaki še celo hišo in šli potem zopet skozi okno — nazaj jih pa ni bilo več. Vesela družba je prepozno spoznala, da je bila nesramno osleparjena. O zvitih lopovih ni sledu.
Otok VVight v nevarnosti. Kakor javljajo iz Baurnemouthe, morje silno izpodkopuje morsko obrežje okoli otoka Wighta. Tekom časa je morje odtrgalo cele pokrajine. Vse raznovrstne nasipe, ki so jih postavili za obrambo obali, je morje razdejalo in odneslo. Pred 100 leti se je zrušilo v morje nad 100 oralov zemlje, ž njo tudi neka vas. Na nekaterih krajih morje z veliko silo udira v obale ctoka, tako da kmalo zopet odtrže komad zemlje in ustvari nov otok. Zato je upravičena bojazen, da bo morje s časom raztrgalo ceii otok na komade in ga požrlo.
Z otoka sv. Helene je odpotovala vojaška posadka. Viada je namreč sklenila, da je posadka za resno obrambo premajhna, in obenem tudi nepotrebna, ker je za vsak slučaj na razpolago mornarica, Prebivalci otoka, ki so živeli večinoma s pomočjo posadke, so v resni zadregi.
Uradnik ki že dve leti spi. Klinično-zdrav-niška revija iz Berolina poroča, da v Berolinu neki magistratni uradnik že spi nad dve leti, od 20. junija 1904 leta sem. Tega dne je padel iz tramvaja na tlak in je tri ure po padcu zaspal. Od tega časa se ni zbudil več. Ne reagira proti vbodljajem šivank, močni svetlobi, mrazu in gorkoti. Hranijo ga, jedi prebavlja počasi in avtomatično. Oči ne odpre in ne izpregovori ničesar. Zdravniki menijo, da se bo kedaj zbu-diljienadoma. __
Vladarice kot umetnice. V Bruslju je ot-vorjena razstava, na kateri so razstavile svoja dela same vladarice. Slike iz narave je razstavila portugalska kraljica, majhne figure iz slo-nove kosti je izrezljala rumunska kraljica, nizozemska kraljica je ilustrirala »Tisoč in eno noč«, španska kraljica je razstavila slike ptičev in rož, a italijanska marine.
Sest gadov v spalnici. V neki gozdni gostilni je prenočil agent neke trgovske tvrake iz Kraljevca. Nakazana soba je bila čedna. Ko je agent že dremai v postelji, začuti, da se nekaj giblje. Tolkel je po postelji, nakar ie nastal mir in zaspal. A ko je dlje časa že spal, ga ie prebudilo nekaj mrzlega, ki se je v obliki kolobarja gibalo na desni nogi. Agent jc hitro prižgal luč in vzdignil nogo. Mož ie poskočil in potegnil odejo s postelje. Prestrašil se je, ko je zagledal dva gada v postelji, ki so bežali pod posteljo. Seveda je kričal, kar je mogel. Pritekel je gostilničar, ki ni takoj verjel agentu, češ, da v gozdu je sicer mnogo gadov, ki se pa v hišo in celo v posteljo pač ne upajo. Na odločno agentovo zahtevo sta kljub temu preiskala sobo. Ko sta odmaknila posteljo, sta dobila pod posteljo štiri mlade gade, ki sta jih ubila z veliko težavo. Stara gada sta prišla v hišo pod pre-perelim pragom in sta se v postelji nastanila, v kateri že več mesecev ni nihče spal.
Najlepše gledališče na svetu. V par letih bo zgrajeno v New Yorku najlepše gledališče kar jih šteje svet. Oder bo sto čevljev širok in 80 čevljev dolg. Poleg drugih prostorov bodo imeli igralci tudi svojo obcdnico. Gledališče bo imelo svojo knjižnico. Vsega skupaj bo 60 lož in 2000 drugih prostorov. Grade gledališče najboljši arhitekti.
Vojaška sodišča odpravijo na Francoskem. Vojake bodo sodila civilna sodišča, samo prestopke discipline bodo obsojala vojaška disciplinarna sodišča, katerim bo pride-ljen vselej tudi en civilni sodnik. Tudi vojaško vzklicno sodišče odpravijo in njegov posel bo opravljal kasacijski dvor.
Raznarodovanje Nemcev v Švici. Medtem ko delajo nemški neodrešenci na vse kri-plje, da ponentčijo slovanske narode osobito še Slovence in Poljake, pa sami izgubljajo število Nemcev v Švici. V Mali Švici stanujejo štiri narodnosti: Nemci, Francozi, Italijani in takozvani Romani, a teh je le 12.000 prebivalcev. Nemcev so pa našteli leta 1888. med 1000 prebivalci 714, a leta 1900 se je zmanjšalo njihovo število na 698, med tem ko se je povišalo število od 214 na 220, a ono Italijanov od 53 na 57. Namestu da potujčujejo Nemci Slovane, bi postopali pametnejše, da skrbe za lastne svoje švicarske rojake.
Mleko v šolah. V Pragi so uvedli v ljudskih šolah okrepljenje šolskih otrok za časa odmora s sterilizovanim mlekom. Otrok do-bivaza 8 v dobro zaprto steklenico, ki drži osminko litra sterihzovanega mleka. Ta odredba se je ponesla na ::adovoljnost otrok in roditeljev.
Narodno gospodarstvo
Kje treba dela?
V Avstriji se je le malo storilo za kmeta. Tudi v naši deželi se ie doslej zanemarjal kmečki stan. Danes opozarjamo na nekatere reči, ki so silno važne za kmeta.
Pred vsem bi se morale varovati kmečke servitutne pravice do graščinskih pašnikov in gojzdov. Sedanje določbe so nejasne. Ne ve se, kaj in kako naj vživajo svoje pravice. Pričele so se marskikje vsled te nejasnosti pravde, nazadnje pa so bili kmetje tepeni. Uradniki so držali z grajščaki. Ni pa se gledalo na to, da je veliko teh servitutnih pravic takih, n. pr. planine, da, če se te vzamejo kmetu, ne more več dalje gospodariti. 1 reba je torej temeljitih določil, ki varujejo kmeta, pa takih doslej nimamo v naši deželi niti v naši državi.
Urediti je treba, kdo naj gospodari v srenjskih in občinskih »gmajnah«. Le je res, da v kompaniji pes crka, je tukaj resničen ta pregovor. Kdo je pravzaprav gospodar teh »gmajn«, se navadno nc ve in tudi ni spoznati iz zemljiških knjig. Ce bi naši ljudje ne bih tako pošteni, koliko pravd bi lahko nastalo iz tega. Nikjer ni določeno, kdo voli in nastavlja gospodarja gmajnskega sveta. Jasen dokaz nam podaja slučaj v Kamniku. Ta dogodeK kamniške meščanske kodporacije, pri kateri je naš deželni odbor igral tako čudno vlogo, izpričuje med drugimi tudi to, da sedanjemu deželnemu odboru ni zaupati In da je ta najmanj sposoben, urediti vprašanje, kako naj se gospodari z občinskimi gmajnami.
Treba tudi urediti zlaganje zemljišč. Po državni postavi bi se posamezne parcele, katerih imajo nekateri gruntje toliko, lahko združile. Razkosanost zemljišča moti gospodarstvo in velika je tudi izguba časa. Da se zemljišča zlože. do tega mora priti. Doslej se
v tem oziru ni ničesar storilo, ker večina v deželnem zboru ni razumela svoje naloge.
Zboljšati ie treba tudi zemljišča, skrbeti za melioracijo v naši deželi, da sc napravijo vodovodi, kapnice, odpelje in napelje voda na travnike, osuše močvirja in pogozde tega potrebni kraji. Ta dela so velika; en rod ne bo imel od njih toliko vžitka, da bi se moglo tir-jati, da jih sam izvrši. Izvršiti jih tudi ne more posamezen človek brez državne in deželne podpore. In kaj se je doslej storilo pri nas? Dežela nima celo nobenega inženirja, ki bi znal napraviti načrt za drenažo. Koliko je travnikov pri nas, ki bi bili rodovitni iri bi donašali kmetu desetkrat večji dobiček, ko bi bila dežela zares skrbela za kmečki stan. A čc bomo pustili, da gre tako naprej, mora kmet na kant.
Lepe so tudi naše planine. Kupujejo jih bogataši za svoje love. Lega njihova je ugodna za pašo. Redili bi lahko pri nas živino tako, da bi' tujci hodili k nam po plemensko živino, kot hodijo sedaj in hodimo tudi mi v sosednje dežele. Naše planine so se zanemarjale, zanje sc ni storilo ničesar. Nc rečemo, naj dežela daruje podporo kmetu, da naj mu le navod, združi naj kmete za zboljševanjc zenilie in jim preskrbi ceno posojilo za daljši čas. Kar pa da podpore, pa tudi ni miloščina, saj se z zboljšanjem zemlje povzdigne davčna moč, kar je v korist deželi in državi.
Omenjamo tudi lov. Leta 1848 so kmetje dobili svoje pravice. Dosledno so sklepali, da so odpadle tudi lovske predpravice. A motili so se. Ne branimo lova nikomur. Ako ima zakupnik v gozdu toliko divjačine, kolikor se je more ondi preživiti brez škode za kmeta, naj jo ima; če je je pa več, je kmetu v škodo, m proti temu je treba ostre postave. Pred vsem sc mora šteti zajec med škodljive živali in da ga sme vsak na svojem ubiti. Drugod so sklepali, n. pr. na Štajerskem, nove lovske postave, a vlada jih ni predložila cesarju v potrjenje. Gospoda je znala to preprečiti pri ministrih. Pomaga tukaj le politična moč, kar se bo doseglo po novi volilni postavi, ko dobi kmet več poslancev.
Dalje je zanemarjeno naše šolstvo, zanemarjene so občine. Treba občinskim odborom večje izobrazbe, da ne bodo pastorki okrajnih glavarjev in nižjih uradnikov. Te reči treba izvršiti, toda sedanji naš deželni odbor in deželni zbor ni sposoben za ta dela.
Le čc se tudi za deželni zbor izpremeni volilna postava, je mogoče upati, da sc bo našla večina, ki bo delala kmečkemu stanu v korist.
Nekaj o jesenski prahi.
Pravo ali popolno praho, da je njiva celo leto neobsejana, prazna, so dandanes že močno opustili, ker sprašene njive nič ne dona-šajo. Ce se njiva dobro obdela, zadostno gnoji in rastline na njej zadostno kolobarijo, to je v gotovem redu sade ali sejejo, ji ni treba počitka. Imenujemo na praho tudi to, če ne ob-sejemo njive od jeseni do pomladi in jo imenujemo jesensko praho. Delamo to praho po ovšišču, ajdišču ali deteljišču. Na sprašene njive sejemo spomladi jarino ali se pa rabijo za okopavine, n. pr. krompir.
Jesenska praha je važna in koristna za kmetijstvo. Ze pregovor pravi: Jeseni sprašene njive so na pol gnojene. Isto zatrjuje tudi drugi rek. Jesenska brazda da na spomlad pol gnoja. Seveda velja to le tedaj, če se njiva že v jeseni preorje.
Obdelavanje zemlje ima namreč namen, zemljo zrahljati, prirediti jo za setev, da v zrahljani zemlji seme lahko kali in se rastlinske koreninice lažje razraščajo. V zrahljano zemljo lahko dohajajo zrak, voda in toplota.
vsled tega se zemlja hitreje razkraja in nastajajo vedno nove redilne snovi za rastline.
Pri obdelovanju zemlje je gledati na to, kakšno zemlio imamo obdelovati. Razločujemo pa zemljo glede delov, iz katerih obstoji v rahlo in zvezno. — Zemljo, pri kateri ni nobene trdne zveze med posameznimi delci, imenujemo rahlo zemljo. Cim več peska ima zemlja, tembolj rahla je. Tudi črna prst ali črnica je rahla in prhka zemlja. Zemljo pa, katere obstojni delci se močno skupaj drže, imenujemo z v e z n o z e m I j o. Taka je pred vsem glinasta in ilovnata zemlja.
To dvojno lastnost zemlje čuti kmet pri obdelovanju polja. Rahlo zemljo je lahko orati in obdelovati, ker se rada drobi in se ne prijema orodja. Nasproti pa se zvezna zemlja težko obdeluje, ker sc močno skupaj drži in prijema orodja. V vsakdanjem življenju seveda se ne oziramo toliko na to dvojno lastnost zemlje, marveč le na to, kakšna je zemlja za obdelovanje, 1 a h k a ali pa t e ž k a.
Vprašanje pa nastane, katera zemlja je boljša za rastlinsko rast, rahla (lahka) ali pa zvezna (težka) zemlja. Predno odgovorimo na to, treba vedeti, kako vpliva zrak, voda in toplota na obojno vrsto zemlje.
Glede z r a k a je jasno, da ga ima zvezna (težka) zemlja manj v sebi, kakor pa rahla ali prhka zemlja. Zrak namreč v tako zemljo le težko prodre radi zveznosti posameznih delcev, to je ker se posamezni delci tesno skupaj drže. Rastline potrebujejo za svojo rast posebno kisika, ki ga dobivajo iz zraka. Rastline se morejo le tedaj dobro in zadostno razviti, če pride dovolj kisika do njihovih korenin. Največ kisika pride do rastline v rahli, lahki zemlji in zato vidimo, da rastline v rahli zemlji najlepše vspevajo in rasto.
Tudi glede v o d e je rahla zemlja na boljšem, kajti vpija vodo lažje in hitreje kakor zvezna (težka) zemlja. To se opazuje v deževju, nalivih ali pa če delj časa dežuje, vidimo na njivah, ki so ilovnate ali glinaste, vodo slati v razorih, ker radi zveznosti posameznih delcev, ne more hitro odtekati v nižje plasti. Pri rahli zemlji pa voda lažje odteka v spodnje plasti, zato pa na takih njivah, kjer je rahla zemlja, voda navadno ne zastaja v razorih.
Po dežju namočena zemlja se hitreje ali počasneje suši. Iz zemlje namreč izhlapeva voda neprestano. Voda, ki je z vrha izhlapela, nadomešča se z vodo, ki prihaja iz nižje ležeče plasti. Torej se zemlja namaka tudi od spodaj navzgor: podobno kakor pivni papir ali sladkor ,če pomočimo njihov spodnji konec v vodo. Množina vode se na ta način izravnava na vse strani v zemlji, tako, da je je povsod dovolj, dokler popolnoma ne poide. To namakanje zemlje od spodaj navzgor pripisujemo lasovitosti ali kapilarnosti zemlje. Rahla zemlja je manj lasovita, zato se pa taka zemlja le počasi namaka od spodaj navzgor. Zvezna zemlja pa kot bolj lasovita potegne več vode iz nižje plasti na površje, kjer izhlapeva.
Rahla zemlja se ne napoji toliko z vodo, da bi škodovalo rastlinski rasti, ker voda v taki zemlji odteka v nižje ležeče plasti, na drugi strani pa taka zemlja ne trpi toliko ob suši, ker se le počasi namaka od spodaj navzgor, torej ohranja močo dalj časa v sebi. kar je velike važnosti za poljedelstvo.
G 1 e d e to p 1 o t e velja isto. Zvezna zemlja, dasi počasi, vendar vpije veliko množino vode, zato se taka zemlja Ie počasi segreje, rahla zemlja pa toliko hitreje.
Ker zrak, voda in toplota zelo vplivajo na rahlo zemljo, sledi, da se redilne snovi v rahli zemlji hitreje razkaljajo nego v zvezni ali težki zemlji. — Torej tudi rastline v taki zemlji lahko rasto in lepo uspevajo. V težki zemlji pa organske snovi: hlevski gnoj, zelenje ali strni-šče, ki se podorje, le gnjijejo, ker pride pr«.
malo ali celo nič zraka do njih ali pa ker taka taka zemlja preveč napojena z vodo. Onjiloba pa ne daje rastlinam za živež potrebnih snovij. V rahli zemlji pa pride dovolj zraka do teh organskih snovij in ker je tudi moča v taki zemlji enakomerna, zato strohne te snovi in se razkrojijo v snovi, ki služijo rastlinam v živež.
Iz vsega tega pa sledi, da mora kmetovalec gledati na to, da zemljo kolikor mogoče zrahlja, da spremeni težko zemljo v rahlo ali lahko. Kako to doseči pri onih njivah, ki so določene za pomladansko setev? Doseže se s praho. Strnišče je takoj plitvo podorati, da ohranimo zemljo rahlo in da se moča prehitro ne izgubi iz zemlje.
Dalje se tudi obdelovanje polja precej olajša, če se namreč strnišče ali detcljišče najprej plitvo podorje v jeseni pred mrazom pa zorje in pusti v surovih brazdah. Zemlja v brazdah prezebe, kepe se razdrobe in razpadejo. Tako se zemlja ugodneje razkraja in vsled tega se pomnože tudi rastlinske redilne snovi. Kjer je zemlja težka, ilovnata, je jesensko preoranje neobhodno potrebno, da se spremeni čez zimo vsled zmrzovanja in pre-zebovanja na najpreprostejši način v rahlo, lahko zemljo. Nekateri trdijo celo, da zmrzlina več vpliva na surovo brazdo ilovnate, težke zemlje in jo bolje obdela, kakor najboljši plug. Vsled mraza zmrzne namreč voda tudi v zemlji. Led razganja potem tako zemljo narazen, posamezni delci se ločijo, razpadejo in tako dobimo rahlo zemljo.
Je pa še druga korist, ki nam jo daje jesensko podoranje strnišča. S tem uničujemo tudi plevel. Res, da v jeseni plevel tako bujno ne kali in ne raste kot spomladi, vendar vidimo, da se tudi v jesenskem času njiva ob-raste s plevelom. Najlažje pa ga zatiramo s preoranjem ali podoranjem.
Tudi boj proti škodljivim mrčesom je lc pri večkratnem preoranju mogoč. Za podoranje strnišč se priporočajo posebno dvo- ali trilemežni plugi, ker se ž njimi prihrani veliko časa in dela. Ce pa tega ni, naj se rabi dober plug z ostrim lemežem. Z zimskim oranjem si prihranimo vclkio dela in korist tega oranja se pogosto pokaže že pri prihodnji žetvi.
Prihodnja &tcvtika »DOMOLJUBA Izide dn6 27. decembra 1906.
Mtuo zaužiti
ki pomaga le mimogrede, je prav tako brezpomembno, kakor bičati utrujenega konja. Vse drugače pa je, če kdo z:iužije sredstvo, kot je Scott-ova emulzija, ki sestoji iz najboljšega ribjega olja, v zvezi z apr.eno in natron liipofosfiti, ter vse telo naglo na novo po:iivi in trajno pokrepi, tuko da se v kratkem Času izgube vsi nagibi k slabosti in se povrne trdno zdravje in nova eneržija. Kot okrep čilo za slabotne otroke ali rekonvalescente je Scott-ova emulzija naravnost nedosežna. ,Scott" je neprimerno vspešnejši in zdravilnejši kot navadno ribje olje.
Ribič z velikim doršem je poroštvo z» pristen Scottov izdelek.
Kdor se sklicuje na naš list in pošlje 75 vin v znamkah, mu poš.je ste klenico za poskušnjo 2184 III I
Fron Steinsctineider, lekarnar
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Doniva ie v vseh lekarnah,
Loteriiake
Dunaj, 1 decembra S7 77
Gradec, 16 decembra 9	76
Trst, 8 decembra 8^	10
Line, 8. decembra 28	12
6*	11	60
32	ti	2"
84	22	61
51	43	69
'.Kunurd Line" Trst-New-York ie najpnpravnejša. najcenejšo >n najboljša [.»C iz Ljubljane v seToruo Ameiiko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnioah, nohtnega presedovanja nt prenočevanja in Bploh nobenih postranskih stroškov mej potjo, ('urniki so prostorni, va.ni, zračni in snažni; »ožijo vsake 14 dni. Hrani in postrežba najboljša. Pojasnila dajo in karte prodaja gluvni zastopnik	itl)04 32
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Zanesljiv konjski hlapec
dobi ob božiču dobro službo v župnišče na Dolenjskem. Letne plače je 300 K. Prednost ima, kdor razume delo v vinogradu. Kje, pove upravništvo Domoljuba".	2757 1
2 čevljarska
učenca
sprejme takoj Ivan Piš, Zgornja Šiška št. 97. 2788 1
„Slava Mariji"
ob tristoletnici Marijine družba se še vedno lobi v „katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvoa
Za nagluhe. m
je A. Plob.nericv novnzb>!|š. slu&ni bobnič neobh potreben. (N. dr g
X. 69.139, in /emni patcct prjavK) Z velikim uspeh m se ruhi pri šum eniu v ušesih in nervoznem bolenju u<es. Ce ni bolnik popoln. xluh. mu da bobnič de (.m i sluh. Nc-porušljiv in skoro neviden, ako e nosi v uš-su. T i so C i v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravn k> v. Po-iilja se, ako se pošlje denar nanrej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 kimada 18 K - Prospekt s spri ali zastonj.	2*36 3 — 1 C. POEHLMANN, KOniginstr.4, MUnchen W. 44, Moja sopr. ga je 5 let čutila hudo šumenje po ušes h in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašeea slušnega bobniča je pa skoro popolDi« ozdravljena, in Vam i radostjo sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čujo tiktakanje ure.
O. K. Ulm.
Zaloga baliAA za nevesto.
Priporočljiva trgovina I
Najbolje in na'ceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovir.i
ČeSnik&Milauec
(pri ČeSniku)
Llngarjeve ul. Ljubljana Spitalske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, petilni kambrik, saten kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega	Ht3 26 23
Zaloga balliA ca neveste.
Dokler-
Elegantna pristna kožuh, garnituro
obstoječa Iz zelo širok, fišu-ovratnika iz prima črne dolgodl. zajčevine In kožuh, repi, podloženi s svilo, 170 cm dolg, s pripadnim okroglim ali ploskov. mufom. Cela garnitura le gl. 5 25 FuŠu-ovratn. sam „ 3*75 Muf sam	„ 1'75
eleg. kožuh, kapa za dame pravi sealsKin, imit. kožuhovina z zav. pentljo in paleto arang.
le gld. 3 25
Razpošilja po povzetju ali če se pošlje denar razpošiljalneai
Hermarm _A uer
Dunaj, IX|2, Nussdorferstrasse S|X.
Braz;ay«
Francovo žganje
je že 40 let preizkušeno domače sredstvo
posebno kot sredstvo proti migreni, influenci, trganj u, revmi, dalje služi v okrepčilo oči, za izpiranje grla in vratu. Neprimerno izboren pri masaži, najboljše sredstvo za rast las.
Dobiva se povsod.
Brazay Kalman,
Wlen, 111./2, Lovengisse Nr. 2.
781 II 8-6
Nove božične in novoletne — razglednice —
100 božičnih razglednic, vtisnjen barvotisk
dobro izbrane.........K 2'-
100 božičnih razglednic, simbol, slike, naj-linejši barvotisk z zlatimi okraski, le
novi vzorci ........., 3 —
100 božičnih razglednic, zlato izdel., 20 vrst,
najlepša In najboljše letošnje sezone . , 4"— 100 novoletnih razglednic, najbolj, izbranih,
dobroidoča vrsta......... „ 2' -
100 novoletnih razglednic, razi. vzorci, okrašene z zlatimi žilami....... „ 4" —
1 zbirka za poskušnjo, 200 kom božičnih in novolet. razglednic, dobro izbrane . , 6— 100 kom. humorist, razglednic, toletne novosti ................ » 1'50
100 kom. transpar. zabavnih kart .... , 2'—
Razpošilja se po povzetju. Ceniki zastonj in franko.
ADLER & Z EIS E L * papirnica za luk9. predmete Dunaj II., Praterstrasse 66.	2559
Herbabnyjev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta Je ža '4: Jet uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Od *trnjuje s'e/, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več *a zavitek.
Zaloga akoro vnseh lekarnah
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Jo že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — I«vrstno odvajalno sredstvo — Od tranjuje zaprtje in njega zle posledice — Pospešuje odvajanje in č sti kri.
Cena steklenici K 1'70, po pošti 4n vin več za zavitek.	2720 14-3
Edina izdelovanje in glavna razpoSiljatev: Dr. Hellmiinn-OVD lekOmO „Zlir BtirinllWZl$keIt'4, DUNAJ. VH.il, KnMrnsSI! 7375.
V zalagl je že pri op. lekarnarjih v Ljubljani, Beliaku, Brež*h, Celju. CeUvcu. Črnomlju. R>ki, Nov, mestu, Sovortnju, St. Vidu, Trbižu. Trstu, Vellkovcu In Volšperku.
Vljudno se priporoča ............................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnik ml.
LJubliann. M trg iteo. 10.
Velika zaloga. — Solidno blapjo — Zmerne ®ene. . ■ .
2178 52 12
,(Aofni/ri c^Arru?ri/co Jfateri ie/ijo rte 'bru, po ceni in *rcr nc.sl/iucr polorali na/\ie obrne/o
rS*imo.n""J{}?ie/e/Xa
v. S/ubl/ani i/fb/odvorske ulice20. ■i. \v'A i vrshui '.Ayasnila <k</o sel>rex/iluč/w.
IVAN PERDAN,
Ljubljana, Cesarja Jožefa trg, priporoča.
Ciril-Metodovo cikorijo
najboljše kakovosti v izvirnih zabojčkih, in
___L.ICE ,
Ciril« m Me*< i inovLi' ■|4n'

Stepalnik, iličar za cmoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s sieklom 25 kr.
Revoluci jo
ie provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenib
rečij, sem Izdal cenike z nekaj	_
tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.: dobiva se tudi blago po višji ceni. RazpošiljanTte cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec.	2236 11
Izvozna hiia Bermnnn Alier, Dunaj, IX./2. Nussdorferstr. 3.-X. (krščanska tvrdka).
Kašell, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
tuberkulo
Zlo se mora zaneti v kali, In ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo oolikovani. od mnogih zdravnikov priporočeni 315 40-. 0
Halapi-jev
TUBERIN
ki tuberkulo'.o v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor hoče osvobodili tega zla, alt se ea obraniti, naj rabi in naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, aH eno veliko stekl za K 5' - .
Olavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
Lekar. »pri apostolu' joMglm.
»Zakaj pa niste oddali denarnice, ki ste jo
našli napoliciji?«
»Je bilo žr pozno zvečer, ko sem jo našel.«
»Iu drugo jutro?«
VTakrat je bila pa že zdavnaj prazna.« Zagovornik obtožencu: »Ali nisem za vas govoril kakor bi bili moj sin ?«
Obtoženec: »Ali je vaš sin tako navihan?«
Na pljučih In u vratu bOtiif, - noduillivi in bolni na krltlju!
Kdor želi svojo pljučno- ali bolezni na Vrlilju. tudi nuihdo-vatnejUo. nnduSljivopt in rt je šo tnkn zastarana in se zdi sk ro ne-o/d-iivijivti. enVrat rn vselej odpravi »i . naj se obrne na A WolffBk-1a v Berolln N.. Wel68enburg-e" Straaeo 79. Tisočere zahvalo dnjojo zagotovilo /a veliko zdravi Inincf njegovih 7dr."»il. Biv^nre znstoni. 87M H-3
Leposlovni mesečnik
„D>im In Suet"
stane za celo leto K 9' - . Naroča se v Ljubljani.
„cas«
znanstvena revija, izhaja 10 krat v Irtn In slane po i K na leto Naročnino prejem., upravništvo v Ljubljani.
Novosti	Zelo efektno I
Briljantni angel, zvonci i za božično drevo
s 6 pozlačenimi argeli, HO cm visnko. Ne-zdrobljiv vrh za dre esce. — Jamstvo za Izborno funkcijo. 2027 4 -4
NaJlepM ln najnovejši okras božlčneca drevesa,
Irt	- v -- kršč. rodbina.
Topli zrak 3 .več žene ko-11, pritrjene urnglice bije-
0	ob zvonce, nar povzroči epo zvonenje
1	prija mla-lim in starim.
Komad na-irej plačan s larton. in navodilom fran.
K 1.90 l kom. K 4-— -> » a '"BO 12 , „13 60 >4 „ „26-50 -'o povzetju •0 vin več. Če ne ugaja, lenar na>aj. Naroča naj se pravočasno pri
j prvo iv rnlca ur, Most l(BrUx) št. 1961 Češko). MoJ 200 strani broječi, 3000 slik vsebuj, cenik se pošlji* na zahtevo zastonj in franko.
P.atavo« »nnu. Vsak* ponare|aa|a
In ponatiskovanje kazniv*.
Cdino priaten Jc ThierrjJe* 2630 D balzam 52-51
It i ztltno znamko »redovnica*. BtaroBlavno ntjirohoBno
firoll slabemu prebavlfauja, krčem v it-eden, koliki, kataro, pranim boleznin
Inliutncl Itd. ild. Cena 13 ma|bnih ali 6 dvojnatlb steklem, ali ena velika specialna steklenica s pateni zamaikom K 9'—iranko. TMorrvjevo eentifolijBko m■ povsod »nano kol »on ultrm
Brali (itn ti iak« tiar bi ranam, vnet|em, ranltvam, absctstar 1» deklinam vseb vrst. Cena: 2 lončka K 3 80 ae posije It prati povzetju »II denar napre|.
Likarnar R. Ttiiirr) v Pregradi pri Rogaški Slatini.
iralara s tisoči »rlglnalnlh zahvalnih pisem rratli In Irank*. V fcaloffl t sksro vseh vitjih lekarnah in mtdlclnalnih drogerljab

Krila za dame
Wien gld. 2-60
(prav po podobi) natančno vmerjena, najn. kroj, iz pflma tirol. lodnaslve,drap zelene, olivne, teget-hof, čl-ne barve, kakor tudi iz izbr suktia za gospode, karli in
firog. zelene, ollvhe n drap barve, gld. 1 95 kotlkur. krilo, lepo Izvrš. In zelo prim. za strapac z všitim vrhnim na-šivorn iz trdn. lodha v vseh barvah, ali iz karir. suknagl. 1 95. Vsake krilo se Izgo-lovi posebej, natan. po poslani meri, nl-kako tovarn, delo. Za met-o zadost. predtlja in zadnja dolžina, čez pas in v bok. Poillja po povzetju.	2550 5
Pri veliki izdelovalnici kril
Auer, Dunaj (X|2 Nu««dorferstr. 3|D
1 I
J\
Kmetovalci pozor!
Staroznana krščanska tvrdka.
Opozarjam vse kmetovalce in gospodarje na svoje, po vsem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Hrvatskem, Ogrskem, Dol. in Gor. Avstrijskem znane snovi za napravo domače pijače z vinskim, hru-ftkovim in jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja in ruma, 80% ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek In vsled tega popolnoma neškodljive. Z njimi lahko mešate vino in sadni mošt ter delate pijačo na tropine in droži ali tudi na samo vodo. Ker je moja trgovina tako razširjena, sem v prijetnem položaju, da dajem za nizko ceno najboljše blago I Vsak, ki je enkrat poizkusil, postal je moj stalni naročniki (Dajem tudi zastonj pojasnila za zboljšanje skaljenega ali drugače pokvarjenega vina in vinske posode.) Prosim, pazite natanko na mojo tvrdko, ki obstoja že več ko 15 let in vsled tega le samo ona more oddajati vse po dolgo izkušenih receptih I Na zahtevo pošljem cenike zastonj.	2810 5-1
Andrej Polak, trgovec Gradec, Annenstrasse 46
„Prl črnem psu", (poprej lian Sajovlc.) „Prl (nem psu".
Pozor, kmetice In dekleta I
V moji lekarnltkl praksi, katero Izvršujem le čez 25 let, posrečilo se ml je, iznajti najboljše sredstvo za rait las, to je Kapilor it. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako polto) je: 1 lončič 3 K 6i) v, a lončka S K. Treba, da si vsaka obilell naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: . P. JurlSIČ, lekarnar, Pakrac št. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2043 10—3
Najve&Ja zaloga železnlne, traverz, železniških Sin, cementa, štorij za strope, strešne pločevine In lepenke, slamoreznlc, mlatilnic, gepelnov, čistilnic, preš za grozdje in sadje, plugov in bran
v Ljubljani, no Morije Terezije cesti itev. 1.
(zraven .Flgabirta* in na
Volvuzorjeuem trgu 6, nospr.Krlžanske cerkve.
Ondi se dobijo železni nagrobni križi, pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, kotli za klaio in žganje, štedilniki In peči, kuhinjska oprava, železne ročno-povlečene grablje, ose, potrebščine za mlekarne, ter razno orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, zidarje, tesarje in mizarje. Točne postrežbe in zmernih cen zagotavlja	1886 19-17
Fr. Stupica, trgovec.
Kranjska lov. lanenega olja
Zabret & Huter u Kranju
priporoča 2307 11 — io
laitene tropine (preše)
najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilog. In
sladko laneno olje.
Opomnili je, da je lanono olje rfirzlo stiskano, nima
▼	sobi nikakega albnmina in je ravno raditeg* najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno oljt« boljfie brez te sestavine,
▼	toliki meri pridobe s to sestavino lanene trOpino. Analiza lanenih tropin znaČa: 40—41 % snrovega proteina (beljakovin) z 9—10 % olja, po analizi Št. 1901 e. kr. poljedelsko-kemičnega preizkušerališča na Donajn.
- m	IHauerJev	9
1	8 tTriglav' J
^ )0 n ajbolj zdrav limod 0 vaeh UMrjev.
2	Pravi in pristni Triglav ®
•	Izdeluje edinole	jj
j J. KLAUER, Ljubljana. J
Vo£njai raj« dni Q dni
/najnovejšimi leta 605in OS igrajenimfvalihjns^imi parnikj
. m P2. /Y H»K"r <*° sed^vellKi parnimi t t-opoolmm
ft^snila dajezastopnilt Jr.ČcUnig,
M ubija rta j^io^r^ uiice štv 28
**Odhod tzjiubljane vsaKj pcncdeie\.loreliinčelrltK v fednu.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
s
Stanje Tlog 80. Jan. 1906: pre;e. Qr«diSČ« 1 sedaj: Denarni promet 80. Jon. 1906: žez 12 milijonov kron. Kongresni trg 2, I. Se;: 27 milijonov kron.
Lastna glavnioa K 252.865.93. Najboljia in najsigurnejia prilika za itedenjel
Ljudska posojilnica
s|rejema hranilne vloge vsak dela v- ■ ii ni brez kakega »d bitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj d« t. ure p* U U n sprejme vložnik od vsaoih vloženih poldan ter jih obrestuje po	* I* IU 100 K čistih 4 K 50 h na let«.
Stanje vlog 30. JanlJa 1906: K 12,483.874-98. Denarni promet v leto 1908 : 04,418.440-28.
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, n# da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poStnohranilnilne polotnice na ragpolago. V Ljubljani, dne 30. Junija 1906.	2617D 36—36
Dr. Ivan SnaterilE,	Josip liika, stolni kanonik,
predsednik.	podpredsednik.
• IkSIBlkil
Anion Belec, župan, posestnik, podjetnik ln trgovec v Št Vidu nad Ljubljano, Anton Kobi, posestnik ln trgovec, Breg pri Borovnici, Karol Kaaachegg, veleposestnik v LJubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet trg. in obrtne ibar-v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak, rnar v LJubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Fran Povše, vodja, dež. odbornik, drž. in dež. poslanec, grašSak itd., Oreg. Sllbar, župnik na Rudniku.
iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
IO :
I I
i
niče v
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■HHHMHHHHH
Najboljši in najceneji. arMlktMSRI IHOtOF Z0 Mil 5
sa kmetijo In obrt, od dve do pet konjskih moči. Jednostaven, za-.	H
nesljiv, i. pežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200.	S
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam	H 2616 D 26—26 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri
Karol Kauaoheka nasl.	.df&ti
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska oesta 16.
Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, prede itd.
Traverze, cement Storja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
I. kranjsko podjetje za umetno »tek* larstvo In slikanje na steklo -
Aug. Agnofa,
Dunajska cesta I Ja, poleg,Figovca'
se priporoča prečastltl duhovščini In p. n. slavn občinst <u zn napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom ali slikane na steklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namizje gostiln in zasebnike, svetilke, okvire itd. po najnižjih cenah - Narisi, ceniki in proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 52—1»
Schlcht-ouo
milo je najboljše!
Olej fara gleda cela	2441 4 d
Na oblačila bela,
Brez lukenj, nezakrpana,
Le Anka naša jih Ima.
Ker milo je od Schlchta vzela,
Ji vsaka nit ostane cela.
Zdruiiene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 40oo kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno le gld 2-20 komad in gld 4*20 ta
par f- parov franko na dom) naravnost na lastnike koni. Ti debeli trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okolu 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
—	Razločno pisana naročila, ki seizvršč le po povzetju al' če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razno*iljalnico združenih tovarn za koče, Dunaj II., Taborstrasse 27 g.
—	Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani
denar.	2126 9
Mnogoštevilna priznanla in naročila so došlaod: vitez pl. Czarkowski, oskrbništvo graščine I.abers pl. Stephano\vicz, veleposestnik Csendlak, baron Kollersperg, Kaltschmidsko graščinsko oskrbništvo, Klaudy pl. Poric, veleč, župnik Kogl Pinocz, veleč, župnik Raniowski v Stanislavvcziku, veleč, župnik Popescu Dzemic Krommer, posestnik v L:chtnu in mnogi drugI.
Pozor, kmetje In fantje! V
moji lekarniški praksi. katero iz-vršulcm že 2 » let, sc mi jc posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo /a rast brk in las, proti izpadanju las 11 za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. 1. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 6<i v-2 lončka ;» K Prosim, da se na: roči samo od mene. Naslov je : P. Jurišič, lekarnar v Pakracu Št. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2643 10-'
Trgovska učenca (vajenca).
V veliko trgovino z različnim blagom na de želi sprejmeta se
dva trgovska učenca (vajenca)
ki sta dovršila z dobrim uspehom narodno šolo. Is'a bodeta se učila brezplačno 3 leta. Preskrbljena bodeta z vsem: stanovanjem, hrano, perilom, obuvalom tako, da starši, oziroma varuhi ne bodo imeli najmanjšega troška za nje. Znarje tujih jezikov ni potrebno. — Prednost imajo dečki z dežele pred mestnimi Naslov trgovine pove upravništvo tega 1'sta.	2726 3-3
RazpoSiljanje blaga na vse kraje sveta!
Najcenejfia, največja ekspertna tvrdka!
H. Suttner, urar Ljubljana
Mestni trg nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo
veliko zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine srebr nine v veliki meri po najnižjih cenah.
V dokaz, da je moje blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. 1821 19-18
Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki ne pošlje zastonj in poitnlne prosto. ■ •
irolin
Povetnje slast do Jedi In težo teles«, •dstranjnje kalcij, Izmetavanje gnoj«, močno potenje.	2209 D 44 27
Priporoča}« vaak dan pri
Motnih boleznih, Katarin oslovskemu ktilft, ikro- MM futozi, Influencl a a a "
nnogaitaviial profuorii ii zdriniki.
F. 0«f imann - La Roche & Co.,
Soael (Š»ioi).
ftoehe
Dobiva se i id> /niiklm receptom p« 4 K /teklenlca.
Ker st ponujajo manj vredna ponarejanja, pro-tlmo zahtevajte vedno: Izvirni zavitek ,Ročne'.
r—->■ —'
Amerik, stroji za košnjo in žetev Deering vsem naprej!
Interesentje za najmodernejše stroje za žetev
::::::::: naj se javijo :::::::::
Robert & Co., Dunaj,
V1II/19 Langegasse 46.
28?1 2- 1
Izšla je
Družinska pratiKa J*
za leto 1907
S krasno barvano sliko ^ Sveta družina na ovitku je najlepša izmed slovenskih pratik. Nje vsebina je zelo zani-miva in raznovrstna ter ima mnogo slik. 2381
Cena komadu 24 vin. t
Odjemalci na debelo dobe jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: ^B)
Prodajalna „Katol tisk. društva", Auer, Korenčan, F. M. Schmitt, J. Kordik, A. Krisper, V. Petri-čič, H. Kenda, F. Igiič in A. Turk.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem. v Istri in na Ooriškem.	5-5
(■ < v
• r'T3
3 t;
C o o
BI« tu
!*" » <"
*
< ^ r»a
c
CT
"gj
Hi 1 o
« o
H
NJ « 3
H S ~
» '-O
vc ■ r--
tO
(A (D
T O O 3 ■O U
tf)<
POMAČA TISKARNA.
Vsak avoj tiskar I
Z mojim kavčuk, tisk. aparatom more vsak takoj tiskati posemlce, naslove, ikroinlce, uradna vabila itd. Enkratni stavek omogoči tisoče natisov. —
Cena z vsemi potrebščinami:
65 črk K 1-— »o črk K l'4o 12o , „ 2— 140 , , 2-4o 211 , ,4'- S55 , , 4 80 3",4 , , 6'— 46* . , 720 «"0 , „ Io-— Po") , „ 18' — |f	okusno izvršena kavčuk, šlampilja do 4
"V O vrst besedila, Izredno trpežna v elegantni kaseti s tra|nlm barvilom.	?771 8-2
J Lewinson. izdel. pečatov in livarna kavčuk črk Dunaj I 25 Adlergasse 12. Podruž. Odesa, Rusko. Ceniki zastonj"	Zastopniki se iščejo.
Sprejme se u&enec
poštenih starišev za pekovsko obrt takoj ali pozneje. Mihael Cerne, pekovski mojster na Savi pri Jeeenioah, Oor njsko 2693 3-2
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega ve-
likesr« :Va:
Sjld
□lkei. hottno,
Ooldin „ „ .	„ r—
srebrne B „ .	„ 8'—
z dvojnim pokrovom	„ 4*—
s 3 srebr. „	„ 6'—
plosk, j klen« nre .	n 3*60 amer. Golddonble . 6'—
prave RosVopf-patent.	„ 8*50
prave *0meflrau . .	„ 9*60
srebr. oklopne vorižice	„ 1*—
14 karatne zlato ure .	n 8'fiO
i4V«ratnf zlate veriŽ.	„ 10'—
14karatni zlati prstani	„ 8"—
•tennk*' nre "d , ,	, 8*80
z bitjem liki rvonn .	. 4'50
z sjodbo...... g«—
s kukavico . . . .	„ 8*50
knhiniske are . . .	„ 1'80
budl'kf...... 1*80
„ ponočis» tefce	„ 1*50
z dvojnim »vor.oom .	„ 175 bndilkp t bitjem in
■ ZTonenjem liki zvona	„ 8*60 Triletno piam > jamstvo, za noprimerno • rar nazaj.
RazpoSil a po povzetju.
Maks Bohnel
Ounal, VI., Margare-thenjtr. 27 (f lastni hlil)
Zahtevajte moj cenik z 2000 slikami zastonj In poitnlne prosto.
CenoBčeško perje
1 kg novega sivega sku-bjenega dobrega goslega peria K 2'-
boljšega K 2-40, .1 lil g belega skublien. puhu podob. K 3*60, K »•- ; I kg nr|lln. snelnobelegn skublj. K 6-4(1. K 8 —. Razpošilja se po pevzetiu l'ošll!atve nad 5 kg Irankt . Zamena dovoljena, S. Benlach, Deienlce, It. 7', Čelko.	2498 10- 7
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška tiskarna
—... i.-
Nedosežne pr^u. brez konkurence, v ceni, naiboljša, najmodernejša In res 2011 2U-I6
preclzljsha ura je Intakt
iz jekla, srebra In zlata pri vsakem urarju. - -
Klein vnlfo 100 bt0-K 10"-- Pe,r5l,i- Ce-
lllalU LKIJti bulja. kumare itd. po povzetju ponudi Ant. Linek v Znojmu. Cenik na zahtevo 2701
Zarezano atreftno opeko
(Strangfaizzlegel) prve in druge vrste iz najboljše ilovice zaradi preselitve skladišča po zelo ugodni ceni priporoča	2646 5 4
Frano Pefinik, Domžale.
50.000 okrepčanih želodcev poje
..FLORIAMU"
hvalo vsaki dan z^^zzzz^^z
„Florian", pravo rasdinsko kapljico izdeluje edino .Rastlinska destilacija — Florian* v Ljubljani. — Liter 2 kroni.	2537 5
Za 5
vinarjev
si more vsak pieskrbeti prednj-ti pri nakupu blaga za obleko, kakorjr.lh sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-shtev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno in barvano periino blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje Izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš natoča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, d,> ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2126 18-10
pozorl ČltaJI pozorl
Slavonska biljem
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašljjj — bolilr v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali (e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča narav IlOSt Od;	2443 20 4
P. Jurišica, lekarnarja v pakracu 51.65. (Slavonija).
izdijateli In odgovorni urednik Dr Ignacij Žitnik
Tltkila: .Katoliška TIskarn.'