Priloga ,,Našemu Listu" št. 72. V Kamniku, 7. decembra 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ^Našega Lista" v karnniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Kamniška Bistrica in uje uprava. (Nadaljevanje.) ^H Že samo Bornov lov je velika razlika v primeri z našim. Svota, ki jo plačuje knez Windischgraetz za korporaeijski lov, je z ozirom na to, da je v tem lovu res prav mnogo živali, smešno majhna. Oe se ima tak lov za tako nizko ceno, potem bi se to skoraj lahko imenovalo kupcijo delati z lovom, ne pa imeti lov v najemu kot šport in v zabavo. Personalno vprašanje je tudi v prav ozki zvezi z zidanjem ceste v Bistrico ali z napravo modernih prometnih sredstev. Izvirek Bistrice je iz Kamnika oddaljen za 14 kilometrov, gozdovi pa so še mnogo dalje. Nadgozdar mora pa stanovati v mestu Kam-niku, to je torej izven okraja svojega delovanja, saj spada vendar njegovo pravo torišče v gozd, ker v mestu pač ne more nadgozdar imeti toliko posla, nego v gozdu. Pravo mesto vsakega nadgozdarja bi toraj moralo biti v gozdu, saj drugače vendar ni mogoče poznati gozda in ga dobro oskrbovati. V sedanjih razmerah seveda ni mogoče, da bi nadgozdar, posebno ako je oženjen in ima rodbino, stanoval v sredini svojega delovanja, ker se vendar ne more zabtevati, da bi akademično izobražen mož imel za svoje stanovanje na razpolago malo sobico v napol razpadli bajtici. Gotovo bi ne delalo tako velikih stroškov in težkoč, ako bi korporacija sezi-dala dostojno poslopje, morda na Kopišah, in je od-menila za nadgozdarjevo stanovanje. Lesa za tako stavbo je v bistriških gozdih prav mnogo še na raz-polago in bi se stavba dala postaviti s primerno ma-limi stroški. Dokler se pa v tem oziru ne stori od-ločnih korakov, bo pa vsak nadgozdar moral stano-vati v mestu. Do te določbe bi korporacija v lastnem interesu morala priti, saj se mora vendar racuniti s časom, kojega zamudi nadgozdar, ki je primoran delati dolgo pot iz svojega stanovanja do svojega delovanja, in ni pretirano, ako se trdi, da zamudi naš nadgozdar eno četrtino svoje službe samo s hojo, neglede na to, da je tudi mučno in utrudljivo hoditi peš po slabi poti kakih. 14 kilometrov in ako naleti nadgozdar na slabo vreme, ki je posebno spomladi v našem kraju vsakdanje, potem mu bo menda pač vsakdo rad pri-voščil malo počitka po 2 ali 3 urni hoji. Ako je nadgozdar saniec, se seveda že lahko zadovolji za nekaj časa z odmenjeno malosobico; od nadgozdarja z rodbino se pa pač nikakor ne more zahtevati, da bi preždel polovico leta v prognanstvu. Za tako pro-gnanstvo bi se vsakdo lepo zahvalil, saj mu njegove stroške izdatno pomnoži v takem slučaju dejstvo, skrbeti za svojo družino v mestu in preskrbljevati samega sebe v gozdu. Kakor smo že omenili, mora se bodoce leto popolen nacrt oskrbovanja gozdov na novo izdelati in predložiti oblastem in to naj stori strokovnjak, ki stanuje daleč od svojega delovanja ? Poleg dejstva, da je samo en strokovnjak pri celem gospodarstvu, pride toraj v poštev še njegovo oddaljeno stanovanje, potem pa naj skrbi za primerno oskrbo, če mu je mogoče. Pod takimi razmerami mora gospodarstvo trpeti škodo. Ce bo hotel nadgozdar pravocasno za-snovati in izpopolniti nacrt, moral bo na drugem mestu svojo službo zanemariti. Ako se bo torej ho-tela korporaeija temu ogniti, morala bo na vsak način vsaj za bodoee leto nastaviti še enega strokovnjaka. (Dalje prihodnjic.) Iz občinske seje dne 3. decembra. Proračun za leto 1907 izkazuje dohodkov 9.674 kron, stroškov 26.040 K. Nastali primanjkljaj 16.366 K se pokrije s 25 °/0 doklado na užitnino od mesa, vina, vinskega in sadnega rnošta, ki bo znašala 3400 K, po samo-stojni dokladi na pivo po 1 K od hektolitra, ki bo znašala 900 kron, nakladi na žganje, ki bo znašala 3.400 K ter 25 % doklado na vse direktne davke, ki bo znašala 8.349 K, skupaj 16.049 K, konečni pri-manjkljaj 317 K se bo pokril z blagajničnim pre-ostankom iz 1. 1906. Koncert kamniškega salonskega orkestra. V soboto 1. decembra nam je priredil požrtvovalni naš salonski orkester v dvorani kamniške Čitalniee zelo lepo veseli koncert. Vse točke vsporeda so se proizvajale tako gladko in tudi v umetniškem oziru dovršeno, da je bilo občinstvo od točke do točke bolj navdušeno, kar je izražalo burno odobravanje s splošno željo po ponavljanju, do malega vseh komadov. Ve-selo nas je iznenadila točnost, sosebno v težjih skladbah, kakor je Weberjeva uvertura k ,,Čarostrelcu" in veli-častna koračaica Wagnerjeva iz opere ,,Tannhauser'r. Med točkami vsporeda sta bili tudi dve noviteti marljivega našega skladatelja g. E. Adamiča, izmed katerih je valček »Medeni tedni" zelo originalen in pravi koncertni komad. Jednako prikupljiva je tudi njegova ^Planinka" mazurka. Obs točki sta se rno-rali ponavljati in skladatelj je žel mnogo ploska. Ob sebi umevno, bilo je občinstvo tudi godbeniku g. Skorpiku hvaležno za njegovo sodelovanje, kate-rega ognjevita koračnica ,,Buri pridejo" našemu ob-Činstvu tako vrlo ugaja. Veseljakom zapel je pa naš kupletist g. A. Benkovič par šaljivih pesmic v splošno zabavo in zadovoljnost. Obisk ni bil preobil, kar je zakrivilo največ neznosno vreme, zbrala se je pa družba odličnega in za godbo navdušenega občinstva> katero je tem bolj vedelo ceniti požrtovalnost članov salonskega orkestra in vspehe premarljivega njih dirigenta g. inženirja I. Špaleka, ki je na splošno željo dodal še nekaj lepih komadov. V nadi, da nas orkester vabi kmalu zopet na jednak prijeten večer, kliče mu veren poslušalec: ostanite zvesti idealnemu stremljenju; hvaležnost prijateljev lepe godbe Vam bode najslajše plačilo. Gregorčičev večer. Naše požrtovalne dame so sprožile misel, da naj priredi Čitalnica Gregorčičev večer. Za danes omenimo le toliko, da seježesestal dotični odsek in v svoji prvi seji tudi sklenil, da se priredi Gregorčičev večer na praznik Sv. Štefana. Vspored tega večera bo jako raznovrsten in zanimiv. Cijtjani. Narodna čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo 16. t. m. v društveni veliki dvorani šaljivo igro s petjem v treh dejanjih wCigani°. Igra je pre-pletena z zdravim humorjem in slika naše malo-mestno življenje, vendar je pa ravne zaradi te njene vsebine vstvarjena za večje odre. Pred kratkim so se Cigani uprizorili v Narodnem domu v Celju in so jako dobro uspeli. V mestno hranilnico v Kamniku je v me- secu novenibru 165 strank vložilo K 90.08908, 122 strank vzdignilo K 58.32489, 5 strankam se je izpla-čalo hipotečnih posojil K 3.500"—. Stanje hranilnih vlog K 1,384.773-24, stanje hipot. posojil K 1,083.300 65. Denarni promet K 436.58137. Ne hodite v Ameriko. Naše okrajno glavar-stvo je naročilo vsem podrejenim županstvom, da da naj poučijo Ijudi in jih svare pred razlicnimi agenti, ki pod pretiranimi obljubami izvabljajo ljudi k izseljevanju v Ameriko. Osebe, ki se hočejo izse-liti v braziljansko državo San Pavlo in se hočejo naseliti na ondotnih vladnih naselbinah, nikakor ne dobijo zemljišča brezplačno, temveč morajo takoj ob naselitvi plačati zanj peti del cene, to je okoli 450 K. Ostanek pa morajo plačevati v letnih obrokih, ne glede na to, kako se je žetev obnesla. Razmere za dninarje in delavee na plantažah za kavo so pa še vedno jako neugodne v navedeni državi in se taki, ki nameravajo v omenjeni državi iskati zaslužka kot delavci, resno in v njih lastno korist svarijo pred izseljevanjem. Zaigrano življenje. (Dalje.) Starejša moja sestra je štela takrat osemin-dvajset let, mlajša pa šestindvajset. Ako bi se ne pomožile, bi bila to velika žalost za vse in težko smo pričakovali snubca. Konečno se vendar ta oglasi in snubi mlajšo sestro. Bil je uradnik, sicer ne bogat, a spoštovan. Vsi smo imeli vedno prepričanje, ko se mu enkrat zvečer pokaže pismo strica Julija, da neha z odla-šanjem in da se mladi mož odloči. Sprejeli smo ga prisrčno in sklenili, da se po možitvi skupno odpravimo na malo potovanje v Be-netke. Ta vožnja je postala naša glavna skrb, naše edino pričakovanje, naš s6n vaeh trenotkov. Končao edrinemo. Zdi se mi kakor da je bilo včeraj: parnik je bil zasidran pri nasipu, moj oče je zmešaQ nadzoroval vkrcanje naših treh kolijev, mati je vznemirjena prijela mojo neomoženo sestro za roko, ki je bila videti, odkar smo odšli, kakor zgub-ljena od druge liki pišče, ki je ostalo samo na gnezdu, in za nami nova zakonca, ki sta ostajala vedno vza-daj, vsled česar sem se vedno oziral nazaj. Piščalka zapiska in parnik odrine od pristan-skega nasipa ter zapluje po morski gladini kakor po zeleni mramornati plošči . . . Srečni in ponosni kakor vsi oni, ki malo potu-jejo, smo opazovali kako beže bregovi. Moj oče je hodil molče sem in tja. Njegov po-vršnik, izkaterega so isto jutro spravili vse madeže, je širil okoli sebe duh po bencinu kakor vedno ob dnevih, ko smo pohajali z doma, po Čemer sem spo-znal nedelje. Nakrat ugleda iz daleka dve elegantni dami, katerima sta dva gospoda ponujala ostrige. Star raz-capan pomorščak je z nožem odpiral ostrige, ter jih dajal gospodom, ki sta jih podajala damam. Fino se obnašaje držali sta ostrižnico na robcu ter moleli usta naprej, da si ne pomažeta obleke, potem pa sta hitro se nagnivši izpili vsebino ter vrgli školjko v morje. Brezdvomno je mojega očeta premamila ta od-brana jed. Všeč mu je bil ta fin, skoraj rafiniran običaj, približal se je moji materi in sestram ter po-prašal: — Ali bi se ne poljubilo tudi ostrig? Moja mati se je obotavljala radi potroška, a moji sestri sta takoj sprejeli, mati pa je jezno dejala: — Bojim se, da bi mi to slabo delo. Le otro-kom to ponudi, pa ne preved; ti še učiniš, da zbole. Potem se pa obme proti meni in dostavi: — Kar se Jožefa tiče, ne potrebuje tega. Otrok ni treba razvajati. H Vendar sem ostal poleg matere ia uvidel, da je Taka ločitev krivična. Sledil sem z očmi očetu, ki je peljal dostojanstveno svoji dve hčeri naproti razca-panemu postarnemu pomorščaku. Onidve datni sta pravkar odišli, in oče je kazal mojima sestrama, kako je treba ravnati, da se ne izlije vsebina ter hotel sam dati vzgled in se lotil školjke. Ko pa skuša posnemati dame, zvrne vso tekočino na svoj površnik, in čul sem godrnjati mater: Boijše bi bilo, da bi bil pri miru. A nakrat se moj oče vznemirjen odstrani za nekaj korakov in strmeč pogleda svojo rodbino, zbrano okrog prodajalca ostrig ter se naglo napoti proti nam. Videl se mi je jako bled. Na pol tiho de moji materi: — Ta človek, ki odpira ostrige, je čudno po-doben Juliju. Mati ga osupnjena vpraša: — Kakšen Juiij? — No . . . moj brat... Če bi tako dobro ne vedel, da je v dobrem položaju v Ameriki, menil bi, da je to on. , Moja mati se prestraši in komaj da zajeclja: ' — Norec! Čemu blebetaš take bedastoče, ko dobro veš, da to ni on ? ^^^ A moj oče je trdil svoje: ^^^— Pojdi in poglej, Klarica; meni je ljubše, da ee ti sama na svoje lastne oči prepričaš o tem. Ona vstane ter se snide s svojima hSerama. Tudi jaz sem opazoval moža. Bil je star, umazan, čisto raskav in ni odtegnil pogleda od svojega dela. Kar se mati vrne. Opazim, da se trese. Prav hitro spregovori: — Tudi jaz mislim, da je on. Idi in prosi ka-pitana pojasnil. Predvsem pa bodi previden, da ne pade ta nepridiprav znovič nam na rame, posebno zdaj! Oče se oddalji, a jaz grem za njim. Bil sem nenavadno ganjen. Kapitan, velik gospod, suh, z dolgimi zalisci, se je izprehajai po ozkem mostiču važnega obraza kakor da poveljuje indijskemu kurirju. I Moj oče ga ceremonijelno nagovori ter povpraša po njegovem poslu. Poteru je bil govor o ladji wEx-press", s katero smo so vozili, dalje njenem moštvu. (Konee prihod.) Momlne krsle, kakor Mi kovinaste n v pakve priporoča 26—10 ^? 1" %%f #Ia1 umefni mizar v Kamniku na Šutni. fogrebni zmi Nadalje priporoča svojo zalogo pohištva. Izvršuje tudi mizarska stavbna in sploh vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Izvršitev točua. Cene zmerne. Oklic. Dne 4. januarja 1907, dopoldne ob 10. uri se bode pri nižje navedenem sodišču vršila dražba zem-ljišča pod vl. št. 271 k. o. Šmarca (elektrarna in to-varna v Duplici z izdatno vodno silo). Vse skupaj s pritiklino cenjeno je na 56.816 K 47 h, najmanjši ponudek znaša 28404 K. — ponudbe pod tem zneskom se ne sprejemajo. J Ve5 se izve med uradnimi urami pri podpisa- 1 nem sodišču. €. kr. okrajna sodiiija v Kamniku odd. II. J dne 28. novembra 1906. I Klavir za ucenje in vajo popolno sposoben, proda za 30 gld. Aparnik, fotograf v Kamniku. Najprimernejša božična in nouoletna darila! JOSIP JANKOf urar v KAMNIKU priporoča svojo veliko zalogo različnih žepnili in stenskib nr, ur Mi, rerižie, prstanov, brosk, uhanov in vsega v to stroko spadajodega blaga 1 po najnižji ceni. o Velika zaloga optičnega blaga. Stanje hran. vlog: nad I945@.OCSSI K Rezervni zaklad: nad 25.000 K sprejema hrauilue' vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hrauilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči pole^ !a$tnega rezervneLa zaklada me$tna občina kamniška z v$em sV^ojim premoženjem in vso davčno močjo. Bst je va§vii@sf wio>g p@p©lBia9 swedoči zSasfi i% da ^lag^J® ^? fe Hranilmca sprejema tucli Iiranilne kiijižicc drugih denarnili zavodov kot gotov denar, ne da bi se pri tem obrestovanje prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti ia potom c. kr. poštne hranilnice. Poštne hranilaice račun št. 856.422. ---------— Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ------------ in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi ita ineiiiee in na vreduostne papirje. w0111!21 9S8lfflfft5i ttCS8UIMII*©ftlfi iz razniK velikih tovarn prl fratt f ečnikti v Homžalah. Postrežba točna. Cene nizke Trgovina s špecerij-skim blagom priporoča vsaki dan sveže kuhano š^sikc?s čajno masio (Teebutter), delikatese sploh in vse vrste lineralne uode. sodčkili in sfeiki©iii€!^li priporoca ®k /Spl \f Vsa naročila se točno izvršujejo. irp ta v Kiiu. Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. == Iedajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Laatnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.