Posamezna Številka 8 dinarjev Poštnina plačana v gotovini ZASAVSKI LETO VL ŠTEV- 42 Izdala Okra |at odbor Socialistične zveze delo ram ljudi » Trbovljah — OrejuJe in odgovarja oredniik* odbor — Odgovorni urednik; Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Maribora — Naslov uredništva tn nrrave: ..Zasavski vestnik". Trbovlje I.. nprava rudnika — Teletoa «. 54 — Račun Prt podružnici Narodne banke v Trbovljah štev. 614-„T"-146.— Lis« izhaja vsako sredo. — Letna naročnin* 300 din. oolletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka 8 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek doooldne in se n« vračajo TRBOVLJE, 21. OKTOBRA 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA T Demonstracije naše mladine na t rgu Franceta Fakina Ni sile, ki bi nas mogla prisiliti k priznanju krivične odločitve V Trbovljah nadaljujejo z demonstracijami Kdo more zadržati ljudske rek, 13. t. m. spet prišlo do spon-množice, ki si vedno znova da- | tane demonstracije ljudstva jejo duška nad nesramno odlo- j pred rudniško restavracijo na števajo želje jugoslovanskih na- pozdravili pogumno in možato stališče naše vlade. Tudi prebivalstvo v Spodnjih Trbovljah je spet dalo duška svojemu ogorčenju nad krivično odločitvijo ameriške in angleške vlade ter je v protestni resoluciji zahtevalo, da se pri sklepih o vprašanju Trsta upo- čitvijo Anglo-Američanov glede Trsta in cone A? Tako je v to- Borbena Litija ob usodnih dnevih za naš Trst V četrtek, 8. oktobra, zvečer smo iz poročil Radia Ljubljana zvedeli za nasilno dejanje An-gloameričanov, ki so izročili naš Trst brez predhodnega razgovora s predstavrtilki FLRJ našemu sovražniku in krvoločnemu okupatorju Italiji — menda za nagrado, ker je bil v najbolj težkih dnevih, ko se je demokratični svet boril proti fašističnemu nasilju, glavni nosilec sovražnosti *v Evropi in na svetu. Ob prepustitvi Trsta Italiji so dali duška svojemu ogorčenju tudi Litij ani. Pridružili smo se vseljudskemu ogorčenju vseh Jugoslovanov in tudi nadalje vzklikamo; barantanja za Trst ne bomo priznali in bomo svoje pravice uveljavljali, dokler jih ne bomo izvojevali! Ncčpe demonstracije predi In ičar jev V noči od četrtka' na petek, malo pred polnočjo 8. oktobra, so izvedeli v litijski predilnici za nesramno dejanje bivših zaveznikov, prav v času, ko je bila na delu tretja, to je zadnja nočna izmena. Med delavci je od gneva zavrelo, zapustili so svoja delovna mesta in odšli na ulice in z glasnimi klici obvestili še ostale Litijane o usodni odločbi Angloameričanov. Sprevod naših delovnih predlilničatjev je krenil nato še na »Stavbe«, v srečlinb delavske kolonije, kjer so dali glasnega duška svojim čustvom. Zatem so se demonstranti vrnili v tovarno v zavesti, da« so storili domoljubno delo. Vse nadaljnje dneve in tudi še sedaj je tržaško vprašanje stalna točka naših razgovorov. Mogočna manifestacija pri partizanskem spomeniku Vsi delovni kolektivi in ostali prebivalci Litije in okolice, med mladimi in starimi, med ženami in možmi je tlela iskra srditosti, in so čitili, da je treba dati duška našj ogorčenosti spričo tržaške zadeve tudi na javnem mitingu. V petek, 9- oktobra, ob 10. uri dopoldne, so se nenadoma uglasile sirene v predilnici in Pri ZALES. Ljudje so prihiteli na ulice z državnimi in sindikalnimi zastavami. Dijaki litijske gimnazije in učenci osnovne so-pa s pionirskimi zastavami Delavci so nosili transparente, kt so izražali odločno voljo in naše Zahteve do pravične odločitve Slede Trsta. Prostor pred parti-*anskim spomenikom se je čedalje bolj polnil. V tem so se začul! zvoki godbe na pihala in iz Gradca so v uvrščenih oddelkih Prikorakali naši predilničarji, za njimi pa še zidarji »Tehnike«. litijskega komiteja ZKJ tovariš France Mehle. V imenu bork in naprednih žena je spregovorile tov. Minka Strlekarjeva-Slavka. Ravnatelj Litijske predilnice tov. Janez Benedik je obsodil pohlepni italijanski fašizem. O žrtvah za našo svobodo je spregovoril invalid tov. Jože Horjak, ter naglasil, da so namesto zmagovalcev zdaj nagrajeni fašisti. Nato so se zvrstili še drugi predstavniki domačih delovnih kolektivov. Beseda predsednika 0L0 tov. Mihe Berčiča Ko so Litijani dajali glasnega duška svojemu ogorčenju nad sramotnim dejanjem zaradi predaje Trsta, je prišel v Litijo predsednik OLO Ljubljana-okoli-ca, tov. Miha Berčič. Pot ga je zanesla po službenih opravkih. Zborovalci so zapiosili nato s tov. Berčiča, ki kandidira pri novembrskih volitvah v litijskem volilnem okolišu, naj spregovori na mitingu tudi on. Predsednik tov. Miha Berčič, borec iz leta 1941, je pohvalil Litijo, ki se spontano upira, kakor ves ostali okraj Ljubljana-okolica in V6d prebivalci Jugoslavije, proti an- gloameriškemu diktatu. Tovariš Berčič je zaključil svoj govor, da so vsi patrioti Jugoslavije ramo ob rami z maršalom Titom pri obrambi naših narodnih pravic in Trsta. Med petjem in zvoki godbe je bil zaključen govor tov. Berčiča, nato pa je tehnični vodja litijske predilnice tov. Viktor Žagar prebral naslednjo resolusijo: Resolucija Litijanov tovarišu Titu Čitijani, zbrani na protestnem mitingu, najodločneje protestiramo proti zahrbtnemu poizkusu Angloameričanov, da izroča Trst Ionije kaj hitro zbralo nad tisoč ljudi, ki so si tudi tukaj dajali duška nad sklepi vlade ZDA in Velike Britanije glede Trsta. — Zbrani množici so govorili tov. Dušan Povše, tov. Jože Piki, tovariš Adolf Naglav in še drugi. Vsi so naglašali in pozdravljali odločne besede, ki jih je spregovoril naš maršal Tito v Leskovcu in Skopljn. V sredo, 14. oktobra, so se zbrali k protestnemu zborovanju v rudarski koloniji Dobrna. Izpred sedeža LOMO Trbovlje je krenilo z godbo na čelu okrog Jtaliji Sodimo da hočejo s tem ; ^ sto Jjudi tako da se je na izdajalskim dejanjem zasaditi Vodah. V restavraciji so se mu- rodov. Tako se je v četrtek, 15. dili godbeniki radarske godbe, oktobra, občinstvo v Spodnjih Trpa so se odločili, da zaigrajo bovelj, ponovno zbralo predDo-nekaj koračnic. Kar hitro se je mom »Svobode-Zasavje« in tam_ zbralo okrog njih okoli 400 , kaj odločno povedalo svoje ljudi, ki so nato v sprevodu od- j mnenje o zahrbtnih naklepih šli proti Tereziji, kjer so že Anglo-Američanov. prihiteli demonstrantom naspro- Kakor drugod, se tudi v ti stanovalci tega rudarskega naselja, tako da se je sredi ko- vprašanju nikakor ne more pomiriti. Tako so se prebivalci Zgornjih Trbovelj v petek, 16. oktobra, zvečer zbrali na Trgu Franca Fakina k predvolilnemu zborovanju, ki pa se je spremenilo v veliko protestno zborovanje proti naklepom vlade ZDA in Velike Britanije. Na tej protestni manifestaciji sta govorila najprej Jože Piki in kapetan JLA Tomaž Suho-vršnik, nato pa Ivan Sovre, rudar Ivan Giuliatti in še drugi. Po tem zborovanju se je množica zvrstila v veličasten sprevod, razsvetljen z bakljami. Z udarnimi f?esli in z vzklika-, Zgornjih Trbovljah val ogorče- njem so ljudje zahtevali pravi-nja ljudskih množic proti kri- co in preklicanje krivičnih skle-vi^nim sklepom o tržaškem pov glede Trsta in cone A, nož v hrbet narodu, ki se je boril in žrtvoval svoje najboljše sinove za svobodo vseh, ki so ječali pod fašističnim jarmom. Štiri leta smo ječali pod fašističnim jarmom v krempljih fašističnih zveri, štiri leta smo krvaveli, zato znamo ceniti svobodo. Pozovi nas, ljubljeni Maršal, mi gremo s Teboj [.Življenje damo, Trsta ne damo!« poti do Dobrne zbralo v sprevodu spet nad tisoč domačinov, ki so odločno povedali svoje mnenje o tržaškem vprašanju in Zgornje Trbovlje S lem odgovorom nismo zadovoljni Jugoslovansko, pa tudi ono je in Velike Britanije brez dvo-svetovno javnost, ki rada sliši ma neprijetno presenetilo. Ze brili igranjem godbe. odkrito in pošteno besedo, je poročilo o trojnem sestanku zu- To resolucijo so Litijani odo- s ploskanjem, petjem in , nanjih ministrov ZDA> Franci. tedaj, ko so objavili začasni dnevni red konference, so si bili v svetu edini v tem, da bo predstavljalo tržaško vprašanje glavni predmet medsebojnih posvetovanj in da mu bodo ministri posvetili največ časa. Živahno delovanje italijanske diplomacije v tem času je to domnevo tudi potrdilo. Toda če pozorneje proučimo poročilo o sestanku v Londonu, moramo ugotoviti, da je oni del, ki govori o tržaškem vprašanju, naravnost suh in dvoumen. Govori samo o tem, da si bodo na Zahodu še nadalje prizadevali najti trajno rešitev tega vprašanja. O tem, ali so obravnavali najnovejši predlog predsednika Tita o neposrednih pogajanjih med predstavniki ZDA, Velike iritanije, Jugoslavije in Italije n o njem sprejeli kakršen koli •klep, poročilo molči. Morda bi diplomatski molk še nekam razumeli, ker je na svetu pač še vedno tako, da se diplomacija rada izogiblje toč nih, nedvoumnih formulacij. smelo biti več mesta v mednarodnih odnosih — z diktatom in samovoljnimi sklepi. Zato nam redkobesednost v sedanjem trenutku nehote vzbuja nezaupanje. Kako naj si na primer obrazložimo, da so trije zunanji ministri posvetili jor-dansko-izraelskim odnosom v poročilih toliko prostora v primerjavi s tržaškim vprašanjem, čeprav ni nobena tajnost, da je prišlo do konference prav zaradi zapletenega položaja po anglo-ameriškem sklepu o izročitvi cone »A« Italiji? Če gre tu za to, da bi si pridobili simpatije Arabcev in arabskega sveta, gre v tržaškem primeru za simpatije ali antipatije ljudstva, ki se je vedno borilo na strani zaveznikov, pri čemer ni štelo svojih ogromnih človeških in materialnih žrtev. Zanimivo je, da britanski uradni krogi po končani konferenci niso hoteli odgovarjati na vprašanja novinarjev, kako je sedaj pravzaprav s tržaškim vprašanjem. Eden od predstavnikov je bil celo tako »duhovit*, Protestno zborovanje v Trbovlje h pred spomenikom Revolucije V Hrastnik« so o orccni nad aišgloamcriSK mi krivicami Ko so delavci po obratih hrastniškega rudnika, stoklarne In kemične tovarne izvedeli za nesramni sklep vlade Anglije in Zatem se je pričel protestni i ZDA, so protestirali še isti ve-»hiUng, ki ga je odprl sekretar j jer kar v svojih obrhtih. Naslednjega dne ob desetih so se pa zbrali rudarji z rudarsko godbo na čelu in demonstrirali po Zgornjem Hrastniku; isto je bilo tudi v Spodnjem Hrastni-V i. m hi- ku, kjer je steklarska godba nedeljo, 18. oktobra, je , igrala partizanske koračnice. Zagorski in okoliški kmetje so ogorčeni I - ’ i lgraia partizanske v Zagorju veliko protestno ( spontano sta se razvila dva str-zborovanje kmetov iz bližnje in 1 njena sprevoda z zastavami in daljnc okolice, da dajo na njom! transparenti ter odšla v center dušil-,, . ... 'Hrastnika pred Dom Partizana, uska nezadovoljstvu zaradi na- ( pddružila M jim je tudi s„,ska lnc?re Angloameričanov, ki ho- miadina 0beh šol z učiteljstvom CeJ° izročiti Trst nenasitnim ita- Pred Domom Partizana sc uianskjm fašistom. Ljudje so razni govorniki in demonstranti Pribni.,i' * j, . „ dajali duška svojemu silnemu lali na to manifestacijo • 0gorjenju nad nezaslišanimi Krašenimi vozmi. Zbralo se je naklepi vlade ZDA in Velike okfog 500 kmetov. — Na tej de- Britanije. Na pristojna mesta so »honstraciji ki je bila na star odposlali tudi več protestnih dl,,,, J resolucij Po zborovanju so c*ieae na p«i».»cvc onu zagorskega Partizana, je Hraslničani spet demonstrirali tržaškemu županu Bartoliju in Bovoril kmetom tov. Prašnikar, v zporn]i in spodnji hrastniški i Izrečeni želji papeža, da bi Ita- fckiružnjk. I dolini. lija dobila tudi Istro, so demon- Naslednje dni so se vršila dnevno protestna zborovanja po rudniških in ostalih obratih. V torek, 14. t. m., je pa sklicala zborovanje hrastniška mladinska organizacija na velikem dvorišču kina Svobode I, da sporciči svojim članom sklepe V. kongresa LMS v Mariboru. Na ta mladinski zbor je pa prišlo poleg mladine še polno drugih Hrastničanov z obema godbama na pihala. Nabralo se je okrog dva tisoč ljudi. Razvile so se ponovile demonstracije proti zgodovinskim krivicam. Demonstracije so trajale pozno v noč, na katerih so udeleženci klicali: »Dajte nam puške, da gremo v Trst!«, nadalje »Naša Armija je čvrsta!«, »Mi ne damo Trsta!« in podobno. Neki 71-letni možakar, ki se je boril v prvi svetovni vojni proti Italijanom, je izjavil, da je pripravljen iti v boj proti »makaronarjem«. Glede na papeževe čestitke Toda maršal Tito je Nadnje čase J ^Zn^aaZ^kTskl^o že večkrat izrazil željo, naj se if^Li rZ I I niZJ v tako usodnih trenutkih, ko j “T?**®* .C01l* ® gre za vprašanje miru m var- ! " , nosti, izogibljejo teh tradicio- iVOT' 0 lem' nalnih navad in raje uporabijo Kaže, da so v Londonu po tej odkrite in jasne besede, četudi šparianski izjavi zaman iskali so večkrat krivične. , onega prefinjenega in z vsemi Jugoslovani čutimo iz vse do- mažami namazanega diplomat-sedanje prakse, da se za sko- skega komentatorja, ki bi lahko pimi, suhimi besedami navadno skriva kaka nova, krivična kup- stranti hoteli zvedeti, kakšno mnenje ima o tem naš duhovnik Jože Savinšek. Izbrali so tričlansko deputacijo, ki je odšla k župnemu upravitelju. Ta duhovnik, ki ni bil do sedaj nikoli posebno naklonjen naši ljudski oblasti in tudi ni organiziran v strokovni organizaciji slovenskih duhovnikov, se je pozitivno izjavil o postopku naše ljudske oblasti v tem kritičnem času. Njegov pismen odgovor je bil prebran na protestnem zborovanju hrastniških žena v četrtek popoldne. Ta zbor se je spet razvil v veliko demonstracijo, na kateri so zahtevali umaknitev krivične odločitve anglo-ameriške vlade o prepustitve Trsta in cone »A« Italiji. — Slclenlli so, da bodo demonstrirali vsakodnevno, dokler ne bodo italijanski Imperialisti napravili konec svojemu Imperializmu, zlasti proti Jugoslaviji. čija, ki jo skuša diplomacija velikih sil pozneje izravnati s pogajanji, »prijateljskimi« na- razvozlal to »duhovitost«. Sumnje obstajajo in naša javnost pričakuje, da bo prodrla resnica o londonskih razgovorih taka, kot je na dan.Na- sveti, »posredovanji*, čestokrat i njo bo te vedela odgovoriti, pa celo s srednjeveško metodo, ‘ kakor je nedvoumno odgovorila ki ji v sedanjem času ne bi že neštetokrat doslej. —ič fuge slavi'a In Ifia!i§a (iz govora dr. Jožeta Potrča v Hrastniku dne 7.trn.) »Neki italijanski profesor mi je odkrito povedal, da ne odobrava naš« politike in da ni pristaš našega sistema, da pa je v Jugoslaviji opazil neko stvar, ki o njej misli, da bi bila pravi blagoslov za Italijo, če bi Jugoslavijo posnemala. Govoril mi je: ,Mi imamo nerazvito južno Italijo in če bi to storila Italija, da bi sever Italije, ki je ekonomsko razvit, pomagal južni Italiji, ki je v resnici obupno zaostala, bi mi imeli velike koristi’. — Italija Ima ravno jato, ker tega, ne dela. nerešeno vprašanje agrarne reforme, ker vellko-posestniška gospoda to sabotira. Samo nekaj zemlje, in to slabe zemlje, so dali v agrarni fond, ostalo zemljo so sl pa pridržali. Na drugi str ani pa imajo v Italiji dva milijona brezposelnih. Namesto da bi izvedli agrarno reformo, težijo z vsemi silami na Balkan, ker menijo, da bi se z našo zemljo zveličali, in prav to se jim maščuje. Zato tudi v vsem svetu izpadajo kot neresni in veliki nezadovoljneži, namesto da bi sklenili rešiti svoje tekoče probleme, ali oni teg a nočejo.« Osnovno nalogo ljudskega poslanca je delo med ljudstvom Iz govora maršala Tita v B jelo varu Dovolite, naj bo ta vaš zbor v 1 klicu ljudskega poslanca. Seve- Ml se lahko z demokratičnimi gajo stvari in pravijo, da je na-nekem pomenu tudj zbor voliv- da bodo tudi izjeme glede tega metodami borimo proti takšnim ša demokracija posledica priti-cev. Kot sem že rekel, so vo- in bodo lahko opravljali tudi j pojavom. Ljudstvo mora takšne litve pred durmi. Od minulih - druge funkcije, kolikor so imeli J ljudi preganjati, ne sme jim volitev do danes, smo storili veliko vlogo v naši osvobodilni ogromen skok naprej v vseh borbi, v organizaciji osvobodil-oeirih, na političnem, gospodar- ne borbe itd. Toda osnovno je, skem in drugih področjih. Že da ljudski poslanec glavno po- zdavnaj smo prešli na decentralizacijo in zadeli udarec centralističnemu birokratizmu. Seveda pa je treba prav tako pa* žiti od zgoraj navzdol, da se ne bi nikjer pojavile birokratske težnje, to se pravi, da ne bi ponovno nastala možnost za birokratom prav zdaj, ko smo izvedi) decentralizacijo političnega in gospodarskega upravljanja. Taka nevarnost še vedno obstoji, a se ne bo uresničila, če bomo pri tem budni. Izvedli smo decentralizacijo, da bi oblast približali ljudstvu in da bi prt tej oblast! sodelovale čim širše množice. Krona naše decentralizacije in demokratizacije —* čeprav bomo v tem oziru še nadalje razvijali nove in nove forme — pa je prav novi volilni zakon, no\g način volitev in novi sistem, k; bo dobil dokončno podobo v ljudski skupščini z dvema domoma. Zveznim sve- zornost posveti prav tej nalogi, da je vedno čim več med ljudstvom, da prenaša ,v Ljudsko skupščino težnje in potrebe svojega okraja oziroma kraja, kjer je bil izvoljen, da bi lahko Ljudska skupščina izdajala realne sklepe na temelju poročil ljudskih poslancev. Seveda morajo biti poslanci tudi politično zgrajeni Gledati morajo ne samo na koristi krajevne skupnosti svojega kraja, marveč morajo imeti vedno pred očmi socialistično skupnost v celoti; prežeti morajo biti s socialističnim duhom, kajti mi ustvarjamo nov sistem, in vsak tisti, Id bi se vanj vtihotapil, bi pomenil tvor na zdravem telesa. Odgovornost za to pa nosite vi, volivci, ki boste izvolili te poslance. Seveda mi n« bomo nikdar1 dovolili, da bi kdo rovaril, da bi kdo odkrito delal proti tistemu. kar smo ustvarili, proti tistemu, za kar je ogromna ve- dovoliti, da bi zastrupljali naše zdravo socialistično telo. Mi smo približali oblast najširšim ljudskim množicam, in ta oblast mora biti v rokah zdravih ljudi, tistih, ki se strinjajo s sistemom, ki ga danes imamo. Kajti ta sistem se je izkazal kot najboljši do danes, ne samo v naši državi, marveč na sveta sploh. To je sistem, ki ustvarja iz majhne države neverjetno silo v vseh ozirih. Razumljivo je, da mora ljudstvo samo izganjati ska z zahoda. To ni res. To smo nameravali storiti tudi poprej. In kolikor bodo ti ljudje manj zastrupljali našo sredo, toliko hitreje in laže bomo izpolnjevali naš družbeni red v demokratičnem smislu. Kolikor jo bodo bolj zastrupljali, toliko bo ta razvoj počasnejši, m, pa bomo vendarle storili vse, da bi jim ne dovolili, da bi nas pri tem ovirali. Prevzgojiti jih ne moremo. Tudi nimamo tega namena. toda eno jim sporočam: Nikar se ničesar več ne nadejajte. Verjemite ml, kot me vl- take fin'-telic iz svoje srede in dite tukaj, da svojih smotrov ne sme dovoliti, da bi ga za- ne bodo dosegli. Ml smo tn in strupljali. Oni napačno razla- bomo tu ostali! Zbori kmečkih proizvajalcev v irbovel skem okraju so že zaklinCeni Prejšnjo nedeljo se se povsem jalcev so navzoči največ gc-vo-našem okraju končali zbori pro- rili o kandidaturi tov. inž. Ber-izvajalcev po naših KZ. Na vseh nota :z Ljubljane, za kandidata zborih je bila še precej zadovo- je pa bil predlagan tudi predsed-Ijiva udeležba, kar priča, da se nik OZZ Maribor-okolica. tudi naši kmetje-zadružniki živo , zanimajo, kdo jih bo zastopal v zboru proizvajalcev. Povprečna udeležba na teh zborih je bila 60*/*i tako se je v Radečah zbralo preko 100 ljudi, na Dolu pri Hrastniku 130, v manjših, KZ kot n. pr. v Cemšeniku, Razboru in Senožetih, je pa prišlo okrog 80 kmetovalcev. Na zborovanjih so predlagali kandidate za okrajni zbor proizvajalcev. Za republiški zbor je bilo največ predlogov za tov. Gvida Vesela, upravnika ekonomije v Leskovcu pri Krškem. Tudi tov. Prane Dragan, predsednik OZZ Krško, je bil večkrat predlagan. Za zvezni zbor proizva- Konstruktivna kritika je zdrava Na zborih volivcev na območju mestne ljudske občine Trbovlje, kjer so zborovalci izbi- je lokacija tega objekta na tem Prav tako so zborovald spro-mestu popolnoma zgrešena. | žili vprašanje zaposlitve preko- Zborovalci so obravnavali tu- , številnih delovnih moči v naših Tov. Živko Bet not, kandidat za zvezni zbor proizvajalcev zastopa kmečke proizvajalce. raii kandidate m zvezno in re- ^ visoke cene- trboveljskjh | industrijskih in drugih podjet- Največ so kmetje pvlbhsko skupščino, je bilo v ; treovinah. Množiio se Drhneri. t hh, zlastjpa zaposlitev zena in davkih, namreč zak zadnjih dneh precej živahno. Ti zbori so bili v času od 1. do 11. oktobra. Vsa zborovanja so na tom in Svetom proizvajalcev. čina našega ljudstva. To hočem . splošno dobro uspela, glavno je ^ povedati zato. ker je naš razvoj pa, da so ae ljudje na njih * j ' Pridna iver revolucionaren, v revolucional-- j sprostili in s konstruktivno kri- nem razvoju pa st* možni dve tiko različnih napak in po-i ' nParn„„ rarvnta ima in ne s^varl: razvoj v smeri manjkljivosti pripomogli k obo- " ™ popolne demokracije, najpopol- ' gatitvi teh zborov, e gospodarski temvem tudi po- demokracije, ali pa poča- ----- - httčn, pomen, ter Mie delovno sen ^ ponekod zastoj ljudstvo proizimualci ki ustvar-, delovanja takšnih ja jo, zdaj prvikrat, prav v taki; ______*_______________ socialistični skupnosti, najpo-poineje sodelujejo pri določanju usode svoje države ter hkrati z ostalimi predstavniki pri odločanju o usodi naše domovine v političnem in vsakem drugem oziru. Glavno besedo imajo v gospodarskem oziru, gospodarstvo pa je zelo zamotana zadeva. O tem bom ob drugi priložnosti več govoril, danes pa poudarjam, da je vprašanje koordinacije, vprašanje celovitosti- družbene skupnosti v sistemu decentralizacije in najširše demokratizacije v gospodarskem oziru, zelo zamotano, pa tudi zelo pomembno. Sveti proizvajalcev, Ljudske skupščine in vsi sveti proizvajalcev imajo ogromen pomen in nalogo, nc le da napredujejo pri izpopolnjevanju proizvodnje s tem, da iščejo nove In nove načine proizvodnje in razdelitve dobrin, temveč tudi da pazijo, da nc nastajajo anomalije ter da-se ne razvija partikularnem, ki je zelo nevaren itd. Skratka, ta svet v Ljudski skupščini je nekaj novega, in prepričan sem, tovariši in tovarišice, da bo to zelo koristilo nadaljnjemu družbenemu razvoju in razvoju naše skupnosti. Tovariši in tovarišice, ne bom vam govoril, kako bomo volili novo poslance, ker sže vi o tem brali. Hotel bi reči samo nekaj besed o tem, kdo bi mora! biti izvoljen, kdo bi moral zastopati ljudstvo v novi Ljudski skupščini, v forumu, ki je najvišja oblast v nnii državi, v forumu, ki predstavlja resnično monolitno socialistično državo. To morajo bitj ljudje, katerim elementov, ki se morebiti lahko pojavijo. Omeniti bi hotel tudi nekatere poskuse reakcionarnih člnl-teljev. Izdali smo celo vrsto demokratičnih zakonov, s hitrim tempom smo krenili v najširšo demokracijo. Kaj se je pri tem izkazalo? Izkazalo se je, da so Na vseh teh zborih so enoglasno sklenili, naj zastopa okraj Trbovlje v zvezni skupščini tov. Lidija Šentjurčeva. Prav tako so vsi soglasno sprejeli predlog, naj zastopa naš okraj v republiški skupščini tov. Miha Marinko. Posebno živahno je pa bilo na zboru volivcev bivšega 9. terena, ki zajema center Trbovelj. Volivci tega področja so se zbrali 6. tra. v Delavskem tisti ostanki starega, ki so bili domu, da se pomenilo o kandi-doslej manjši od makovega zr- 1 bližnje volitve, na, začeli dvigati glave in mis- ! Poročilo tov. Alojza Dularja, litfr. da je zdaj napočil njihov M J« govoril v imenu Mestne 7,1« kpr « np-l Občine, je bilo izčrpno in bogato, Tz niesovega referata smo povzeli, .da je bilo treba zaradi čas. Zakaj? Zato, ker si oni nepravilno razlagajo našo demokracijo in našo željo, da bi naše ljudstvo čimprej dobilo tisto, kar je lastno socialistični državi, so se pojavili z vsemj svojimi starimi- nazori in težnjami in začeli zastrupljati okolico, v kateri bivajo. Opozoril bi, da se ljudje od njih ne dajo preva-rltt. Naša skupnost Je zdrav monoliten organizem. Naša revolucija pomeni nničenje tistega, kar je bilo staro in nazadnjaško. To je velika operacija, ki sicer ni brez bolečin, toda iz tega je nastal zdrav organizem. Kaj je treba storiti, čc se pojavijo takšni tvori na zdravem organizmu? Odstraniti jih j* treba. K« zdravnik operira bolnika. mu ne dovoli, da bi takoj vstal, jnarveč mu ukaže, koliko časa mor* počivati, koliko počasi hoditi, koliko hitreje-—dokler ne ozdrAvi. Ce pa je potrebna ponovna operacija, p* veste, da je veliko bolj boleča. Tega nihče ne bi želel. a najmanj jaz, da bi morali spel operirati. Bolje bi bilo, če bi se ti ljudje pomirili S tem, kar je. Posamezniki morda mislijo, da je ta demokracija nekaj trh- objektivnih težav, ki so nastopile, povečati letošnii občinski proračun. To poročilo omenja nadalje, da svojih obveznosti do občine še nista poravnali trboveljska cementarna in To- diskutirali o trgovinah. Množijo se primeri, i Jm> pa zaposlitev zena in ; davkih, namreč zakaj niso kme- da ljudje rajši hodijo kupovat ■ deklet. Popolnoma nepravilno tovalci obdavčeni po katastru, v Ljubljano ali pa v Celje. ^e’ .? se ne*atera podjetja po- , prav tako so na zadnjih zborih Kljub stroškom za vlak dobijo stalijo na enostavno in koinod- kmečkih proizvajalcev obravna- Ijudje zlasti manufakturno in n0 Y praksi se Vali vprašanje Trsta in cone A, galanterijsko blago v mestih ceneje kot pa doma, poleg tega je pa v mestu neprimerno večja izbira v vzorcih. Volivci so nadalje načeli vprašanje, nad ka- kapltalističnih državah, da kjer so vsi obsojali krivičen smejo podjetja ljudi, ki so od- sklep ameriške in angleške vla-kratkomalo odpustiti in po- ( de. Na teh zborovanjih so ljudje staviti na cesto. O tem vprašanju bi morali razmišljati naši trgovinah spet zaračunavajo ^bno razmišljajo in prouča- strankam papirnate vrečice. Na - Ya^°’ , m z dejovno silo, če je ----j., je nekje preveč. V socialistični državi je absolutno zgrešeno, da to vprašanje je dal pojasnilo poslovodja trg. podjetja »Preskrba« namreč, da so se ljudje pri nakupih že toliko razvadili, da nikdar ne prinesejo s seboj -vrečice, kot so to delali včasih. Iz tega razloga so vsa trgovska podjetja sklenila, da pri vsakem predmetu, ki jj dražji kot 140 din, vrečico zaračunajo. Volivci so obravnavali tudi podjetje — in to se je zgodilo — kratkomalo sporoči mestnemu ljudskemu odboru in okrajnemu ljudskemu odboru, da ima toliko in toliko ljudi odveč in da na,i mu oblast dovoli, da podjetie delavce lahko požene iz službe in jih spravi ob kruh. Pravilno je bilo poudarjeno na tem zborovanju, da se tako morda še lahko dela v knpitali-vprašanje ureditve prepotrebnih ' stičnem družabnem redu. nikn-perišč v koloniji »Njiva«, ki se ; kor pa ne v socialistični držav!, že vleče in odlaša že polnih saj bi ta ob nadaljevanju take osem let. Kritizirali so nadalje prakse tvegala svoje ime in avtobusno zvezo v Trbovljah z eksistenčno upravičenost. V so- govorilj nadalje o kreditih, zlasti o tem, da je treba kmetijstvu nuditj več pomoči v obliki podeljevanja dolgoročnih krediloy. Prav tako bi bilo treba doseči pri cementu večjo sprostitev. Mnogi kmetje so se pritoževafl nad škodo, ki jim jo povzroča divjad, teT se'vpraševali, zakaj imamo lovske družme, ki hodijo na lov samo zaradi zabave, ne pa zato, da bi uničevale škodljivo divjad. Cerkev so — pojedli Na neki sinodi kanadske cerkve v VVinnipegu je poročal neki misionarski škof s skrajnega severa, da so Eskimi njegove škofije zgradili cerkev i® kosti kitov in jo tudi pokrili * kožami kitov. Toda med nekim vlaki. Avtobusi nc vozijo vedno cialistični državi je dolžnost nas j cerkvenim obredom je bilo te natanko po voznem redu, žara- vseh di česar se dogaja, da morajo varna rudarskih strojev, prav potniki plačevati kazni v vlaku, tako še nekatera druga podjet- |k?r zaradi zakasnitve avtobusa ja. Tudi poročilo o političnem položaiu. ki ea ie imel sekretar MK 7.KS Trbovlje, tov. Dušan Povše. so volivci sprejeli z zadovoljstvom in pritrjevanjem. Ko so bili predlagani kandidati za novembrske volitve, so lih zborovalci enoglasno potrdili ter niso stavili nobenih orotipredlogov. — V sledeči diskusiji so na volivci iznašali razne napake. Tako so postavili vprašanje, zakaj se v Trbovljah začne nekni graditi, lepega djie se pa z. deli preneha, tako n. pr. gradnia Trgovskega doma. Na to vprašanje je sledilo pojasnilo. d.a so nastale težave zaradi tega. ker je bil arhitekt, ki je delal načrt,, vnoklicnn k vpiakom in je tako delo zastalo. Volivci so načeli tudi vnra-šanle iavnenp stranišča na Vodah. Sfranl.ščo so ?,*• eradili no- niso utegnili kupiti i vozovnice na postaji. in vsakp qa. da skupno proučujemo, kako v posameznih primerih rešiti .to vprašanje. cerkve, v kateri je imelo prostora 80 vernikov, na nenavaden način konec: napadlo jo je da bo imel vsak delovni človek krdelo divjih lačnih psov, ki so zagotovljeno svojo eksistenco in cerkev v nekaj urah do kraja kruh. požrli. Razššriena seja Okrajnega sindikalnega sveta Ijudctvo popolnoma zaupa, toplega. Ne, naš„ demokracija je ............ ...........- • morajo biti ljudje, ki so sposob-, zdrava, socialistična ilcmokra- j troš'H zanj ž.e težke tisočake ni, ker se morajo sedaj posve- I clja, a zdrava 'socialistična de- vendar pa tudi tukaj nrenehali titi samo temu poklicu — po- mokracija nc dovoljuje okužb, z gradulo ker =o ugotovili, dn Na razširjeni seji OSS Trbovlje ter delegatov KSS, sekretarjev MK ZK in sekretarjev Socialistične zveze so razpravljali predvsem o sedanjem delu in vlogi sindikatov. Preko šestdeset navzočih delegatov je bilo mnenja, da je pravilno, da se delo vseh sindikalnih organizacij koordinira s krajevnimi sindikalnimi sveti, v Trbovljah pa s okrajnim sindikalnim svetom. Dogajali so se primeri, da Je n, pr. sindikalna podružnica rudarjev v Zagorju delala mimo in preko krajevnega sindikalnega sveta, kar je povsem zgrešeno. Ker Se je zvezni kandidat Za zbor proizvajalcev odrekel tej kandidaturi iz zdravstvenih raz- logov in zaradi svoje službe, ki jo moTa vršiti, ter bi z izvolitvijo za zveznega poslanca bil odsoten tudi po mesec dni in šc več, pri čemer bi trpelo tako njegova služba in njegovo poslansko delo. Iz tega razloga so sedaj .po vsem okraju ponovni zbori proizvaj&lcev, ki jih bo preko trideset. Na njih obravnavajo predloge za novo kandidaturo. Na vseh dosedanjih zborih proizvajalcev je bila izrečena želja, naj bi namesto tov. Ribiča zastopal okraj Trbovlje v zveznem zboru proizvajalcev tov. Vil; Škrinjar iz Trbovelj. Prav tako so v zvezi s tem vprašanjem zborovalci razpre ljali o kandidaturi za republiš zbor proizvajalcev ter prišli do sklepa, naj bi namesto tov. Škrinjarja kandidiral za republiški zbor proizvajalcev tov. Franc Marinko, rudar v Trbovljah, ali pa tov. Franc Slapnik, direkiot Tovarne rudarskih strojev v Trbovljah. Vsi dosedanji zbori proizvajalcev so potekli v redu in zadovoljivo. Na vseh so se pa odločno uprli krivičnemu sk!epu vlad ZDA in Velike Britanije v tržaškem vprašanju. NaroCite in Čitajte rl.Mi min Vinko Možina: ŠTEFAN Ko so Stefana upokojili, ni vedel, kaj naj pravzaprav počne. Štirideset let je hodil pod zemljo, štirideset let je garal brez oddiha, zdaj je pa naenkrat brez vsakega dela. Drvarnico je tako uredil in pospravil, da se je skoraj bal stopiti vanjo z umazanimi čevlji. Na bližnjem grmičevnatem griču si je krčil novo njivico, vendar je tudi s tem prej ko v štirih mesecih skončal. Ker ni imel dela, je postal nataknjen in ujedljiv, da so se ga vsi v hiši Izogibali. To ga je močno potrlo. Sklenil je, da si bo poiskal kakršno ko-H delo. Kamor koli so ga poklicali, povsod je rad pomagal. Rudniški vrtnar, izkušen možak, mu je nekoč razložil, kako se gojijo paradižniki To ga je tako navdušilo, da je kljub ženinemu ugovarjanju, ki je hotela doma pridelati zelenjavo, zasadil vse njivice in vrtičke s paradižniki. Za vse njeno vpitje, da je na Stara leta ponorel, se ni zmenil. Gojil je paradižnike. Najboljši uspeh je pričakoval ha njivi poleg nogometnega Igrišča. Vzel io je v najem, ker je bil prepričan, da bo na njej vzgojil najdebelejše paradižnike v vsem okraju. S kakšno skrbnostjo jo je po- gnojil in prekopal, s kakšno ljubeznijo je gojil sajenčke, ki | so res prekosili ostale! Stebla so postala krepka in so obetala lep pridelek. »Boš videl, kakšne paradižnike bom imel letos,« se je pohvalil svojemu najbolj nevarnemu tekmecu Petru. »Najlepši bodo imeli pol kilograma.« »Kako boš pa to napravil, a?« »Pokazal tl bom paradižnike,« je s prikritim zadovoljstvom rekel Stefan. »Kar poglej jih enkrat na njivi poleg igrišča!« Sadike so po rasti in po zgodnjih plodovih res prekašale vse paradižnike, kar jih je videl Štefan, ki se je zdaj zanimal predvsem za ■ svoje tekmece in njihove uspehe. V paradižnikih je videl smisel svojega življenja. Lahko si mislite, kako ga je prizadelo, ko je nekega jutra našel na tleh pet paradižnikov, med njimi najlepšega. »Le kakšen hudič ml je to napravil? Najbrž Peter,« jc posumil. »On mi je nevoščljiv, le on je lahko tako nesramen.« Ko je čez tri dni spet našel podrto steblo, je sklenil, da bo paradižnike stražil. Sedem noči je drgetal ob svoji njivici, vendar škodljivca ni ujel. Osmi dan Je pa spet našel stolčene paradižnike. Stražil je ponoči, dopoldne in poskusil popoldne, eno samo žogo. Čudil se je nji-Vztrajal je tako dolgo, dokler hovemu »trapastemu« početju ni zapazil krivca. I ter sam sebi pripovedoval pikre Zamišljen jc čepel v vrtu in ' pripombe, ki se jim je največ-ugibal, kdo neki mu je tako krat od srca nasmejal, nevoščljiv. Hipoma se jc zdrznil; j Polagoma ga je začel nogo-nekaj je po zraku priletelo med met zanimati. Kadar je prišel paradižnike. Skočil je pogledat. | kdo od nogometašev mimo Bila je nogometna žoga. Jezen ograje, ga je vselej vprašal je iz žepa potegnil krivec in razrezal žogo na koščke. »Nikar se ne muči,« je zaklical fantu, ki je lezel preko ograje, »tu jo imaš. vašo žogo.« Fant je srdito zaklel ln se vrnil po tovariše, ki so sc pričeli prepirati s Stefanom. »Vsako, ki bo priletela na mojo njivo, bom razrezal,« je grozil nogometašem »Brcajte po igrišču kolikor hočete, moja njiva in paradižniki so moji! Knj bi rekli, če bi na igrišču sadil paradižnike?« »Vse bi populili,« so mu odgovorili v zboru. »Vidite, jaz bom pn vsako žogo, ki bo priletela v moj vrt, razrezal« Nogometaši so še nekaj časa robantili, ga skušali prepričati, da nima pravice rezati njihovih žog, naposled pa jezni odšli. Tako je Stefan le odkril storilca. Zvedel je, kdaj imajo nogometaši treninge. Po tem dogodku je skrbno Čuval svoje kakšno podrobnost Vse, kar se je godilo na igrišču, bi rad vedel. Vseeno pa na nogometne tekme ni hodil. »Prestar sem,« si jc ugovarjal, kadar ga je vleklo, da bi šel gledat brcanje. Pokalne tekme so bile vse bolj razburljive. Domači so imeli lepe lzglede, da se povzpnejo čim više. V tej mrzlici, ki je zajela ves kraj. jo zgrabilo tudi Stefana. Prvič v svojem življenju je Šel na nogometno iekmo. Sprva je bil udržan, hladen. Ko pa le ni hotel na nobeni strani pasti gol, ko so domači vse bolj stiskali Zagrebčane, se je tudi Stefan razvnel. »Dajmo, fantje, gol, gol!« se je drl na vse grlo. Po naključju ga je nekdo Izmed nogometašev opazil, »Fantje. Stefan jc. na tekmi! Za nas navija,« je zaklical. Kmalu so vsi zvedeli, da jih Je prišel gledat njihov največji sovražnik. Postali so z njim ne sadike. Se tri žoge je razrezal j verjetno prijazni. Kadar je kdo nogometašem, ki so ga zalo blizu njega metal žogo. ga ni-sm-tno zasovražili kd>'r ni nozabil vprašati' Da bi pregnal dolgčas, se- No. kako 1c stric? jj" vzpel na ngraio in od lam V redit fantJe' Šemo qol jim ' opazoval čudno prerivanje za zubijte,« jc ponosno odgovoril Stefan. Všeč mu je bilo, da prav njemu posvečajo tolikšno pazljivost Domači so zmagali ln Stefanu se je zdelo, da je tudi on precej pomagal k nepričakovani zmagi. Ali ni prav on najbolj navijal za domače? Komu so izkazovali nogometaši največ zanimanja? Njemu, Stefanu! Paradižniki so to leto dobro uspeli. Stefan jc na vrtičku poleg igrišča nridelal tako lepe, da so jih hodili trumoma ogledovat. Naročil za seme je imel več kot pa možnosti, da vsem ustreže. ■ Najbolj je Stefanov vrtnarski uspeh bolel Petra Poleg lepih paradižnikov mu jo zameril tudi to, da se je zbližal z nogometaši, ki jih on ni mogel trpeli. Štefan si tega ni gnal preveč k srcu. Dn bi mu pokazal, kako malo mu je za njegovo poznanstvo. in tudi ipotem, ko so paradižniki dogoreli, ni zamudil nobenega treninga, kaj šele tekme. Bil je hladen jesenski večer. Pred puščobno postajo je nor-i vozno stopal prileten možak. Gotovo ste ga spoznali. Stefan jc. on In nihče drugi. Ob sedmih je po radiu zvedel, da so ’ niegovi fantje, kot jih Je zadnje čase imemvnl zmagali v Reki. Ni mo«el zdržati. Sel jim jo naproti, da Jim čestita. Nesreča le hotela, da se je ravno takrat na postajo pripe- ljal Peter. Prišel jc čakat žen* ki se je vračala iz bolnice. Sre-' čala sta se; med njima se 1® razvil prisiljen riiz.Rovor. Peto*’ ki je zasumil, da sc Stefan radi nogometašev izogiblje ra*' govora, ga je kar naravno^ vprašal: »Koga pa pričakuješ l8lt j pozno?« »Znance.« . ' »Kakšne znance?« je hot vedeti vsiljivi Peter. I »Eh kakšne! Moje fante. F gometaše.« Peter se jc porogljivo n . smehnil: «i I »Na stara leta, pn nogomf' ' Ljudje so res pričeli noro ^ Stefan ni vedel, kaj n»i Y’i:) •odgovori. Neknj minut s*8 »pj molčala, nato pa je spet % . , , Prir- •-< ie očitno hotel raZS ' žiti zmagovitega tekmeca: »Njivo na igrišču ti P8 P°^ no obdelujejo fantje .. •* »Drugo leto bom na njej ^ sadil repo te ni škoda,« ** je zlagal Stefan, Peter jc zapolegnll obra* „ | kor človek, ki ga je nekdo j nil po glavi, vendar še ne ko. da bi padel v nezavest- . »Repo boš posadil na njivi? Dn, ljudje so res P1 reli...« Stefan ga ni več P0*,. Obrnil mu je hrbet in *a drugi konec postaje. uud‘c bib i- Lo kako mor-cio rta!*« j® tako ravnodušni do špo godci vse do prihoda vla Katastrofalne posledice enoletnega gospodarjenja rimskih emisariev Jasen govor številk o upadanju vsestranske gospodarske dejavnosti tržaške industrije, pristanišča, gibanju brezposelnosti, bedi itd. V vesti iz Rima o razgovoru s tržaškim županom Bartoli jem beremo med drugim sledeče: »Pella je zagotovil inženirju Bartoliju, da se vlada popolnoma zaveda potreb Trsta in da je pripravljena napraviti vsak ttkrep za nadaljnji razvoj gospodarskega življenja Trste.« Pred dobrim letom dni, ko so Prišli v Trst italijanski funkcionarji, je takratni ministrici predsednik De Gasperi dajal za fes podobne izjave. Včeraj pa poroča italijanska uradna agencija ANSA, da se odbor tržaške trgovske zbornice sahvaljuje za vse ukrepe italijanske vlade, ki naj bi odstranili gospodarski zastoj v tržaškem gospodarstvu. Ni namreč dvomov, da bi prihod Italije v Trst pomenil močan udarec za tržaško gospodarstvo. Koliko veljajo slovesne italijanske obljube in kaj pomenijo v resnici zahvale za ukrepe italijanske vlade? Odgovor na to vprašanje poiščemo v resnih statističnih podatkih tržaške trgovske zbornice in ne v Iredentističnih izjavah teh ali onih eksponentov rimske vlade. Poglejmo kaj je pcgnenilo enoletno gospodarjenje rimskih Uradnikov za tržaško gospodarstvo. Kaj pravijo uradni neizpodbitni podatki? Dobro leto je minilo, odkar so po londonskem sporazumu prišli italijanski uradniki v Trst. Njih prihod je prinesel žalostne posledice, katere odražajo tudi sledeča navedena dejstva: Ladjedelnica Sv. Marica je v juniju 1952 izkoriščala 81 odst svojih naprav, sedaj 57 odst-; tovarna mostov in dvigal 130, sedaj 102, Tovarna strojev sv. Andreja 66, sedaj 62. V enem izmed največjih tržaških podjetij, metalurgičnem obratu ILVA, so v juniju 1952 Proizvedli 7112 ton litega želeja, v juniju 1953 le 6479 ton, jekla so proizvedli 4657 ton, sedaj le 2984 ton, proizvodnja jeklenih plošč se je zmanjšala skoraj za polovico in so v juniju 1952 proizvedli 2342 jeklenih plošč, v juniju 1953 pa le 1794 ton. ■ Največji čistilnici mineralnih d j »Aquila« in »Esso Standard« sta v letu dni zašli v resne težave. To velja zlasti za naj-Večjo tržaško rafinerijo »Aqul-fe«, ki je v juliju 1953 zaposlovala komaj 60 odst. povprečnih naprav, medtem ko je v £seh prejšnjih letih stalno izkoriščala vse svoje naprave. •Kriza pa ni zadela samo velike tržaške industrije, temveč tudi vse ostale gospodarske pa-hoge. Naštejmo samo stanje dale in srednje industrije, kot 2a zabeležuje statistično poročilo Iržaške trgovske zbornice za "lij 1953. .Lekarniška industrija Je izkoriščala 80 odst. naprav, Industrija mila 15 odst. naprav, -ndu stri j a barv in lakov pre-“felja krizo. Predelovalnica riža fe izkoriščala 70 odst- naprav, Jpastificio Triestdno« in »Pasti-^feio Osotnack« sta izkoriščala 25 odnosno 57 odst. naprav, industrija konserv je izkoriščala 30 odst. naprav itd. Najhujšo krizo pa preživlja tržaški promet, ki se je znižal v mesecu juliju za 26,69 odst. v primerjavi z julijem 1952. Promet še nadalje katastrofalno pada, tako da je od januarja do oktobra tega leta šlo skozi tržaško pristanišče komaj 1,450.000 ton blaga, medtem ko je lani v istem času šlo skozi tržaško pristanišče 2,060.000 ton blaga. V letu dni je tako promet skozi tržaško pristanišče padel kar za 555 tisoč ton. K vsem tem številkam moramo še prišteti več kot 2000 brezposelnih kot posledico gospodarske krize, ki je nastopila v Trstu v letu dni upravljanja uradnikov iz Rima. Negativni so tudi vsi ostali podatki, ki govore o gospodarskem življenju mesta. V juliju 1953 so tako predložili 2090 pro-testiranih menic v vrednosti 54 milijonov lir, 1952- leta so pa mesečno predložili povprečno le 1636 protestiranih menic v vrednosti 39 milijonov lir Dvig dejavnosti tržaške zastavljalnice nam prav tako govori o zelo močnem poslabšanju gospodarskega položaja tržaškega prebivalstva. Po pred-, videvanjih na osnovi podatkov za prvih sedem mesecev tekočega leta lahko izračunamo, da bodo letos prinesli v zastav- ljalnico okrog 330.000 predme-1 cilj italijanskega imperializma-tov v vrednosti dveh milijard (Po Primorskem vestniku) lir, medtem ko so lani v celem letu zastavili okrog 290.000 predmetov v vrednosti ene milijarde in poi lir. Številke o poslabšanju gospodarskega stanja bi lahko navajali v nedogled, vendar nam že zgoraj navedeni neizpodbitni podatki dovolj jasno dokazujejo, kam je privedla Trst enoletna uprava nasilno postavljenih rimskih uradnikov. Povečanje brezposelnosti, znižanje zaposlenosti, padec prometa, zmanjšanje industrijske dejavnosti, postopno obuboža-nje prebivalstva. — To so rezultati slovesnih obljub o skrbi Italije za »nadaljnji razvoj gospodarstva Trsta«. Tudi nove slovesne obljube bodo privedle do podobnih, samo še mnogo hujših rezultatov. Se ne razburjajo zaman avstrijski gospodarski krogi, ki vidijo v ukrepu ameriške in britanske vlade nevarno akcijo za njih gospodarske interese in se boje Za svoj promet, ki bi gospodarsko moral iti skozi Trst. Italijanska uprava Tista bo logično privedla do še hujšega gospodarskega stanja, do nadaljnjega katastrofalnega povečanja brezposelnosti (na drugem mestu že javljamo prve vesti o množičnih odpustih), do nadaljnjega znižanja industrijske dejavnosti in do postopnega umiranja prometa skozi tržaško pristanišče. To je tudi skriti svoje 8 do 14 let stare otroke ter datki, da je več otrok, ki so jih Trst — naša krt, danes barantajo zanj na nas račun la:osfnc razmere na Italijanskem (nun Otroke prodajajo Italijanski časopisi so že ne- tim kmetom, ki potem z njimi prodajalci in kupci hoteli poli-kajkrat objavili svoje reportaže razpolagajo eno, dve in več let, cijo prevaritl, skušajoč konspi-o žalostnem pojavu, ki razgalja kot se pač pogodijo. rativno opraviti svoj posel v pravo lice socialnih razmer v Nekateri časopisi so pordčali neki stranski ulici. Alvaro poka terih žive prebivalci južne o tem kot o neki kurioziteti, udarja, da ni bilo opaziti niti Italije. Beseda je o tako imeno- drugi so ogorčeno protestirali enega primera, da bi bila pri-vanem deškem sejmu, ki se že proti temu nečloveškemu in desetletja redno vsako leto av- nekulturnemu škandalu, ki gusta vrši v mestu Beneventu. kompromitira italijansko civili-Semkaj vozijo siromašni starši zacijo. Navedeni so bili tudi po- I jih prodajajo za vsoto dva do ' tri tisoč lir, vrečo žita itd. boga- Kaf je napisal Valvasor o slovenskem Trstu Znameniti Valvasor, ki je prvi temeljiteje proučeval in opisoval slovensko zemljo, je v 17. stoletju izdal knjigo »Dle Ehre des Herzogthums Crain« (Slava vojvodine Kranjske). Vsako pomembneje mesto ima v tej knjigi sliko in opis. Tako tudi Trst. Valvasorjev prikaz Trsta vsebu- S/nus«, a današnji Italijani »Golje sledeče misli: fo di Trieste« (Tržaški zaliv). »Trst, ki mu Latinci pravijo Trst dobiva ime po trstu, ker Tergestum, Italijani Trieste, se morski zaliv v kranjskem je- bili starši primorani prodati, ker jih niso mogli prehraniti, pomrlo zaradi prenapornega dela in nezadostne prehrane. Starši o tem niso bili obveščeni, sicer pa čemu, saj otroci niso bili več njihovi, ko so jih itak prodali. Bogati kmetje, Jd prihajajo v Benevento, da si na tem sejmu peljala svojega sina na sejem mati. Prišli so sami očetje, piše Alvaro, ti pa so se zdeli tako divji in surovi, da si dobil vtis kot bi med očetom in sinom sploh ne obstajala neka čustvena vez, niti takšna kot Jo ponavadi kaže kmet do svoje živali, ki jo pelje na sejem. Fantiči pa so bili vznemirjeni in nervozni, na njih je bilo opaziti orno isto napetost,. kot jo je opaziti pri živalih, ko pričakujejo, da bodo tepene. Vsi so imeli na sebi nove Čevlje, ker je to eden po- poiščejo kakega pripravnega : gojev, da se deček lahko profan tiča, se pri tem obnašajo kot; da. Alvaro pravi: »Samo po bi kupovali n. pr. žrebe ali tele. Dečka, ki ga nameravajo kupiti, dodobra pretipajo, pogle- čevljih si lahko presodil, da gre za ljudi.« Ko je policija preprečila, da se je sejem vršil, so Verska vzgoja s palico v Št. Gotardu pri Trojanah j je silil neki par, da se mora cerkveno poročiti, da se nadalje ta župnik večkrat napije itd. Tokrat pa moramo opisati, kako župnik Vodopivec vzga ja vaško mladino in kako ji vliva v njena »grešna« telesa rešpekt pred vero. Verouk opravlja župnik v cerkvi. Tjakaj prihaja po navadi v svoji duhovniški halji, v njenem širokem rokava pa ima skrito primerno palico. Ce učenec ne zna na vprašanje pravilno odgovoriti, mu župnik »pomaga« s to palico. Nedavno je bilo štiri ali pet primerov, kjer je župnik svoje učence pošteno premikastil. Slišali smo celo, tla je neki učenec odnesel hnde posledice pretepanja z Kranjci pa Terst ali Terest, leži zlku imenuje terst ali terest, ter dajo zobe, ukažejo mu teči, da se očetje vračali domov zelo na Krasu, dvajset milj od Ljub- iz kranjskega izvira tudi latin- . bi mogli bolje oceniti njegove ; ogorčeni. Fantiči, njih sinovi, ljane ob ' Jadranskem morju, ki sko, italijansko in nemško ime. j sposobnosti ter ugotoviti, da je pa so jim sledili kot pretepene ga Plinij imenuje »Tergestinus Da je Trst nekoč pripadal! vreden zahtevane cene. Pravi živali. Kranjski, o tem seveda Italijani j živinski sejem, slika od dva ti- j Nekaj fantičev se je tajno danes nočejo slišati. Da pa je iojsoč let nazaj, ko so bržčas prav prodalo, piše Alvaro, zatem pri-popolnoma zanesljivo, hočem ne- : na istem mestu prodajali in ! stavlja, da se morda sejem res izpodbitno Izpričati z dokazi. ! kupovali sužnje. j ne bo več vršil na stopnišču Najprej to dokazuje Lacij, ko Tudi letos se je imel v Be- (pred cerkvijo matere božje, za-Trst »loca neventu vršiti ta sejem, pred to pa se bodo fantiči prodajali Nedavno pno pisali o žnpnikn otrok na splošno, nam nadalje • • Pucium in Trst »loca neventu vrsra ta sejem, prea to pa se dooo lantici proaajau Vodopivcu iz St. Gotarda, kako kaze primer, ko je prisilil učen- , nraetorio subiecta' I cerkvijo matere božje, ki so iz na črni borzi, kar bo zanje še ca, sina Karla Slaka, ki ne hodi Carinoiano ptaetono suDjecia«, i,Dovniki iPtn W letom k verouku da ie moral v cer- to s0 »kraji, ki so pod kranj-\n1? duhovniki leto za letom slabše. ... .. .. kvHKraučLT M Jo bdi *klm pokrajinskim sodstvom«. Se mln?° tfedaH, kako so se tu . »Hrup motorizirane pohcije pri verouku? iSo Jblast Ji ^^fe se'vid, ta nepobitnosl P^ajah m kupovaU mladolet-(je razgnal samo en spektakl ' iz prepisov listih izvirnikov, /di torej lasti ta gospod župnik. Pa še tole: nedavno je grmel s° še danes v našem kranjskem s prižnice, da ni dobro, da ljud- . arhivu. Ti izvirniki potrjujejo, da je, zlasti mladina, zahajajo na' sta bili obe mesti, Trst in Reka, razne prireditve, »ker se tam- j od nekdaj inkorporitani v vojvo-kaj pohujšujejo«. Ali je gospod župnik res tako vnet za dušni blagor svojih faranov, ali pa je morda v tem skrita grožnja, da bi ljudje ne hodili na sestanke, zbore volivcev itd. — to bomo prav lahko ugotovili po udeležbi, ki bo na zborih volivcev ob predlaganju kandidatov za bližnje volitve. Želeli bi, da bi župnik Vodopivec svoje delovanje preusme- 1 dinl Kranjski.. V dodatku iznaša Valvasor podatke, ki potrjujejo njegovo tezo. To je napravil z uspehom in s pravico uvršča Trst med mesta, ki sodijo pod Kranjsko, t. j. pod Slovenijo. Protestno zborovanje v Polšniku . prejšnjo soboto so se zbrali mladina, mladinci pred-*ojaške vzgoje, zastopniki orga-pzacij, učiteljstvo In vaščani v jPn okrašenem razredu nove I fe na Polšniku, da protestira-i° Prot} krivičnim sklepom za-zaveznikov o priključitvi lts«a Italiji. Šolski upravitelj je na kratko jasnil pomen Trsta za Jugosla-„ fo naglasil, da se nikakor jj, •ftoremo pomiriti z baranita-zahodnjakov z našo zemljo. in odločno zatrjevanje navzočih je odločno poka- £zahteva Trst Jugoslaviji. |°movtao s Titom naiprej!« ."'učijo podobna vsebine so Maršalu Titu tudi ostale 1* ionT '»ionizacije, nato pa ‘®ka mladina v sprevodu ^drala in manifestirala ^Upno borbo za naš Trst verouka. No — to sc zdaj HI tako, da bi se bolj približal še raziskuje in ugotavlja tabo- ljudstvu ta poskusil razumeti mo o tem še poročali. V kakšnih čas. v katerem živimo, odnošajih je župnik do šolskih Ogorčeni vaščani PRISTRANSKA POLITIKA ZAHODNIH VELESIL JE ZAPLETLA TRŽAŠKO VPRAŠANJE ni dečki, kot bi šlo za teleta, i tega socialnega zla, v resnici pa Toda takrat je vendarle interve- ; se drama nadaljuje,« končuje nirala policija in to preprečila. I Alvaro svojo reportažo. Ob tej priliki je milanski »Corriere della Sera« objavil dolgo reportažo pod naslovom »Drama mizerije v Sanniu in Irpiniji — Otroci se ne bodo več vozili na sejem v Benevento — Žalostna zgodovina kupoprodaje fantičev.« V tej reportaži Je rečeno, da je bilo v resnici sramotno to, kar se je na tem sejmu dogajalo, da je to bil pravzaprav »sejem človeških bitij, ki 6e z njimi ravna kot 6 psi«. In da bi stvar bila še bolj groteskna, pravi »Corriere della Sera«, se je vsako leto sejem vršil prav na praznik matere božje, ki se smatra, da je nekaka zaščitnica »teh dečkov, ki Jih ljudstvo imenuje ,gulani‘«. Omenjeno reportažo Je napisal znani italijanski književnik Corrado Alvaro, pri čemer je zelo nazorno opisal, kako so Pravtako prinaša reportažo o tem dogodku tudi turinska »Stampa«, ki tudi smatra, da samo z intervencijo policije v Beneventu še ni bilo zlo likvidirano. Predsednik občine dr. Cantelno je časopisu izjavil: »Odkrito govoreč, ta fenomen ima svoje ekonomske razloge, in čeprav se bo onemogočil njegov spektakularni videz, se bo prodajanje fantičev nadaljevalo pa na drug način, vse dokler ne bodo javna dela in emigracija rešili problema brezposelnosti in bede.« Tako, 6 tem bi se prejkone predvsem morali v Italiji pobrigati, pa še z nekaterimi drugimi podobnimi zadevami! Tu je ključ za rešitev Italije pred propastjo. Teh potreb tudi s Trstom ne bodo mogli nasititi, če jih drugače ne bodo znali. Zbor volivcev v Gabrskem Motiv i z iBtre Prejšnjo nedeljo je bil zbor volivcev tudi v naselju Gabrsko nad Trbovljami, kjer so vsi zbrani obravnavali naša politična in gospodarska vprašanja ter ob tej priložnosti izbrali kandidate našega okraja za zvezno in republiško skupščino. Vsi so bili enoglasno mnenja, naj okraj Trbovlje zastopa v zvezni skupščini tov. Lidija Sentjurčeva, v republiški pa domačin tov. Miha Marinko. Odločno so bili vsi proti temu, da bi se postavljale ie druge kandidature. V diskusiji je nato zbor volivcev obravnaval razna domača vprašanja. Tako so n. pr, zahtevali, naj bi se mestni ljudski odbor pobrigal za to, da se tudi v Gabrsko napelje pitna voda, kjer bi bili seveda vsi vaščani pripravljeni pomagati. Niso pa pokazali prevelikega navdušenja za gradnjo manjše stavbe v Gabrskem, v kateri bi imeli vaščani prostor za razne kulturne prireditve in za sestanke organizacij in društev, akoravno je takšna zgradba v tem kraju potrebna. Kritizirali so tudi KZ Trbovlje, da v svoji trgovini nima kmetij- skega orodja, ki ga kmetje potrebujejo, medtem ko je v drugih KZ takšno orodij e kupcem na razpolago. * Veliko protestno zborovanje v Zagorju Zagorje je odgovorilo na krivične odločitve vlade ZDA in Anglije glede Trsta. Od vseh strani so se zbirali zadnji četrtek popoldne k velikemu protestnemu zborovanju na stadionu Partizana, kjer so dali du-ška svojemu ogorčenju. Ob štirih popoldne je bilo zbrano na letnem telovadišču Partizana okrog pet tisoč ljudi z zastavami. parolami in godbo. Na zborovanju so govorili Otmar Pečar, v imenu rudarjev Avgust Zupančič, za mestno občino Zagorje pa njen predsednik Alojz Lukač. Zagorjani so odločno povedali svoje mnenje in pet tisočglava množica je istih misli kot vsi ostali Zagorjani, kot vsi Sloven-ci^ kot vsi jugoslovanski narodi, kot vsi pošteni in svobodoljubni ljudje sveta. Širom po našem Zasavju Posebne lir:sc in. pr»c!ni imu _ I ]% Litije in okolice 11 9iH0£il m€§inc cBClBC TrDOllfC Praznik v Kosfcre vitici priLitiji Ljudski odbor mestne občine Trbovlje Tajništvo stalnim sedežem 2400 din; b) njosti javnih lokalov, na ogra-! Prekrasen dan, kakor naro- goslavija uresničila želje Ko-I brez stalnega sedeža 900 din. jah, v izložbenih oknih in po- čen za veselje in srečo, se je strevničanov in s tem dokaza-i Tar. štev. 6. — 1. Za potrdi- dobno, se plača taksa glede na nasmejal v nedeljo, 11. oktobra, la, da ji je mar njihova mla- 1 tev vsake listine se plača: za velikost reklame: do 0,5 qm 400 nad Kostrevnico in privabil od dina. Nato se je razvil veliča- Na o toxkp flena 78 prvo polo 37,50 din, za vsako dinarjev, od 0,5 do 1 qm 800 din, blizu in daleč mnogo ljudi. Ka- j Zakonao ljudskih odborih mest nadaljnjo polo 25 din; 2. za po- od 1 do 4 qm 1500 din, nad 4 qm ; ko tudi ne saj so odpirali novo (Ur list LRS trditve cenitve posestva se plača 2500 din. moderno dvorazredno solo. 2e £ Sgft S uSibe o JSS 250 din; 3 za potrditev poslov. Ta, stev. u. _ * ^ & vici ljudskih odborov, da lahko pf°J' na.d 6 mesecev> se ditve, toda glasna vsebina pro- predmsujejo takse m prometni z>ou aLn> *• 23 p f plača letno: a) za pse čuvaje , „ ie bil^ rih i a za Savel (Ur. Ust rUUJJ. 19/K) «• 200 dl« Me. lov*, pse 200 Sj. V ^ jfSS pri^ in po poprejšnji pritrditvi Iz- CJ. w zaruevajo zaseom dinarjev; C) za luksuzne pse t„K j. bi se vršnesa sveta LRS je Ljudski I ™%jdsXm°“di5oP» «“ t* Stel1 SSjtto s Kostrevfani^veseliU odb.r mestne ob«„, v Trbo,- |^be po Undston e^J« 1» P« fIi ot™«,* nov« šole » la- i>o sodb s Dredmetom vrednosti P xx . , , . toro bi lciiiko s pesnikom Lo~ dS 10.000 dln ^ din: SflSSS P? vrenčičem dejal: »Sredi polja vaščanov in SZDL vsem učiteljem, ki so službovali v Vel. Kostrevnici, za njihov trud, ki so ga vložili za dvig znanja in napredka svoje vasi. Bivši učitelji so v spomin na svoja službovanje podarili novi šoli sten sprevod z zastavami na če- grb naše republike, lu, konjeniki v narodnih nošah, I Združeni pevski zbori »Zvo-pionirji v krojih, gasilci, god- j na«, »Lipe« in gimnazijskega ba, častni gostje in učiteljstvo, mladinskega zbora pod vod-za njimi pa tisočglava množica j stvom tov. Cajhna, tov. Grudna ostalih gostov. ! in tov. Korošca 60 zapeli tri Na slavnostnem prostoru prekrasne pesmi in želi obilo pred novo šolo, ki je bil zelo aplavza. Vso proslavo so pa tu-okusno okrašen, je govoril di snemali na filmski trak, ki ljah na svoji naslednji XI. seji sprejel ODLOK o vpeljavi posebnih taks in prometnega davka na območju mestne občine Trbovlje. do 10.000 din, 75 din; od 10.000 varnostnih oreanov št 12. yrenClCeD“ ae' , , do 50.000 din, 150 din; Od 50.000 1Z^^^dSenlf «T k£ ~ 9b do 150.000 din, 300 din; od 15.000 1 7? V^k, eramoza kameni* ,na estetsko in arhitek- do 250.000 din. 500 din: nad 250 Effmoza, kamenja, tonsko dovršeno stavbo, odda- do 250.000 din, 500 din; nad 250 tisoč din, 0,25 odstotka vrednosti; če je vrednost predmeta pogodbe neocenjena, 125 din; b) za potrditev podaljšane pogodbe se plača 50 odst. od zneskov, omenjenih pod točko a); c) za potrditev pooblastila 45 dinarjev; 8. za prepise uradnih aktov in listin, ki se napravijo v uradih Ljudskega odbora, se plača: a) ako jih prepišejo za-sebryfrt, od vsake polovične pole izvirnika 10 din; b) ako jih prepišejo državni uradi, od vsake polovične pole izvirnika 50 din; c) ako prepiše državni organ akte ali listine v tujih jezikih, od vsake polovične pole izvir- sg_ 1 nika, 100 din. Tar. štev. 7. — (23 (Za glasbo v gostinskih ali po- I. del: Splošne določbe 1. člen Poleg taks in prometnega davka, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se pobirajo v mestni občini Trbovlje še takse in prometni davek, ki so predpisani s tarifo v II. delu tega odloka. 2. člen Takse in prometni davek, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so proračunski dohodek proračuna mestne občine Trbovlje. Uporabiti se smejo mo za komunalne gradnje vzdrževanje in zidanje stanovanjskih hiš, za zidanje zdravstvenih, prosvetnih in drugih zavodov in komunalnih objektov), za graditev cest, mostov in podobno. Način uporabe bo določen s proračunom mestne k*1 za, vs?k pr im er 1000 dim v i manjših lokalih 500 dm. Tar. štev. 8. — Za glasbo na veselici za vsak primer 4000 din. Tar. štev. 9. — Za izobešanje firme se plača letno: če je napisna deska v velikosti do 0.5 am. zemlje, apna in podobno, 5000 dinarjev. Tar. štev. 13. — Za vsako dovoljenje za priložnostno točenje alkoholnih pijač 2000 din. Tar. štev. 14. — Za vsako podaljšanje obratovalnega časa v gostinskih podjetjih se plača 2000 din. IIL del: Prometni davek Vpelje se še posebni prometni davek: Tar. štev. L — Od potrošnje alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in obratih, od prodajne cene 5°/o. Tar. št. 2. — Od vstopnic za kinematografske predstave, cirkuške predstave, modne revije, artistične nastope in podobne druge prireditve, od vstopnice 3%. ljeno od vaškega hrupa, sredi zelenja in smotrno urejenih gredic z igrišči, bodočim parkom in sadovnjakom, ki bo dobil mesto na terasah nad šolo, je postalo vsakemu prisotnemu toplo pri srcu. Marsikdo sl je ob pogledu na šolo zaželel če enkrat biti mlad in biti učenec v tako lepem poslopju. Vsa estetika in smotrnost pričata. bo kot živ dokument pričal Ko-strevničanom in vsem ostalim O lejpii slovesnosti tega dne. Po slovesni predaji ključa šole tov. upravitelju je bil ogled notranjih prostorov šole, pionirske razstave, na kateri je bilo prikazano njihovo delo v predsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica, tov. Miha Berčič o pomenu šole za vzgojo naraščaja naše domovine, ki prav v teh dneh doživlja krivične preizkušnje v zvezi s Trstom. Govor tov. Berčiča Je izzval vihamo pritrjevanje vseh pri- preteklem šolskem letu. Na šotnih. Za njim je govoril tudi razstavnem prostoru Je bila pri-odposlanec primorskih učite- kazana tudi kronika dolgolet-ljev, tov. Bogomil Lilija, okraj- ne borbe za gradnjo šole v be-ni prosvetni inšpektor iz PČ- sedi in sliki. Pred šolo se je pa stojne, ki je prinesel pozdrave razvila prijetna družabnost, ki primorske mladine. Obema se jo je spremljala godba, je pridružilo še več drugih go- j V lahnem vetru so plapolale vomikov, ki so vsi čestitali Ko- zastave, in sonce je še zadnjič strevčanom k tako lepem praz» pozdravljalo veselo in razpolo-da se je projektant inž. Gaspa- . oiku. ženo družbo, ko sem odhajal Iz ri dodobra poglobil v proble- j Šolski upravitelj je nato raz- prijazne in srečne kostrevniška matiko gradnje sodobne šole in delil pismene zahvale v imenu doline. -ar. že s samo lokacijo izbral pravo mesto, na katerem je bilo možno izvesti in realizirati načrt Kostrevčani so lahko upravičeno hvaležni Okrajnemu ljud-, skemu odboru Ljubljana-oko- Litijani — zbrani pred mikrofonom V soboto, 10. oktobra, so do- dobnih javnlh" lokalih, 6e se"ža Prometni davek se pobira tudi j ^ "m JjT finansiral" gradnjo in speli v Litijo tehniki ljubljanske-vstop ne pobira vstopnine: a) če fd vstopnic za take prireditve, varčeval z denarjem pri iz- Sa Padia' 151 80 posneli v »Indije glasba v kavarni ali gostilni ,niso z?X?2.ane prometnemu Tedbi projekta. Tudi šolskemu dvorani na »Stavbah« ra- enkrat ali dvakrat tedensko, se oavku po TPD, na enak način, upravitelju tov. Karlu Pfund- dijsko reportažo iz Litije. Oddaja plača mesečno 2000 din; b) za J0* J® predpisano s pripombo k nerju se imajo zahvaliti, saj je J6 hila javna, organizacijsko jo glasbo na plesu v večjih loka- de* ® — Storitve vsestransko in nesebično raz- i® Pa pomagalo izvesti Turistič- TPD. Prometni davek se ne ! dajal svoje sile ln mnogo pri- no in olepševalno društvo. Pred občine. Dohodki se stekajo v »Sklad za komunalne gradnje«. Sklad ima predračun dohodkov in izdatkov, ki ga sprejme Svet za gospodarstvo L^dsk odtora ^ ^ velikosti od 0,5 d« 1 on, 800 din, če je razpolaga ta svet v mejah pred- -lann »j™ . O^beMelec ea le- i^V?el!l^e,7i S? 2« vrševanje predračuna je načel- dinarjev. Tar stcv. _ Za •mk tajništva Sveta za gospo- re^]ame_ se zaradi material- darstvo in komunalne zadeve. n. del: Tarifa A. Takse Vpeljane takse so naslednje: Tar. štev. 1. —- a) Za vsako vlogo, naslovljeno na Ljudski odbor, razen za pritožbo, 20 din; b) za vsako pritožbo zoper odločbo Ljudskega odbora mestne občine, Izdano v upravnem postopku, 90 din. Tar. štev. 2. — Za vsako odločbo, ki jo izda Ljudski odbor mestne občine, če se za izdajo te plača redna taksa, 75 din. Tar. štev. 3. — a) Za vsa potrdila, ki jih izda Ljudski odbor mestne občine, razen za živinske potne liste, 50 dki; b) za potrdila o lastništva in zdravljenju živine, živinski potni list: za drobnico od vsake glave 2 din; za živino od vsake glave 7 din; za prenos lastnine na kupca se plača taksa, kakor je zgoraj omenjeno glede na vrsto živine. Tar. štev. 4. — Za odhod uslužbencev Ljudskega odbora mestne občine izven uradnih prostorov na zahtevo stranke, razen kadar gre za stanovanjske zadeve ali zadeve neznatne vrednosti, in sicer: a) za pregled stavbišč ali prostora za naprave. 200 din; b) za pregled zgradbe ali posameznih prostorov, da bi se izdalo uporabno dovoljenje: do 5 prostorov 100 din, od 6 do 20 prostorov 200 din, od 20 prostorov navzgor 500 din; c) za vsako pot uslužbencev izven uradnih prostorov na zahtevo zasebnika, ne glede na število uslužbencev, 100 din. Tar. štev. 5. — Za odločbe, s katerimi se daje dovoljenje za gospodarske dejavnosti, se plača: 1. za trg. in rokodelske obrti: a) za kočijaže in enovprežnike 720 din; 2. za gradb. obrt 2400 din; 3. za zasebno poklicno udejstvovanje javnih pravnih zastopnikov, zdravnikov, Inženirjev, veterinarjev, geometrov, babic in podobnih prostih poklicev, 480 din; 4. za gostinske obrti: a) za restavracije, gostilne, ljudske kuhinje, v katerih se ne točijo alkoholne pijače, 4800 din; b) za restavracije z alkoholnimi pijačami, gostilne, kavarne, krčme, bifeje in vinske kleti. 12 000 dinarjev; c) za hotele 24.000 din^ č) za penzione, gostišča in prenočišča, 1200 din; d) za mlekarni ln obrti, v katerih se točita samo čaj in kava, 1200 din; 5. za podjetja za prevoz potnikov in blaga: a) avtobusna, za prevoz blaga (kamionska), 1200 din; bi avtotaksitska 800 din; 6. za dimnikarje 600 din; 7. ?j\ prodajanje monopolskih predmetov na drobne. 240 din; 8. za kinematografe 2400 din; 9. za orvravltanie tovarniške prolzvod-tvf> a/t ono din; 10. za opravlja- zacijam nje obrtniške proizvodnje: a) s ne koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove ali v notra- pobira od kultumo-umetniških in športnih prireditev. Tar. št. 3. — Od nakupa in prodaje nepremičnin se plača od stopenj, predpisanih z uredbo, po tarifi prometnega davka 10°/o. Tar. štev. 4. — Od posameznega biljarda v javnih lokalih letno 1000 din. Tar. štev. 5. — Za kegljišče letno 1000 din. Tar. štev. 6. — Od vsakega paketa igralnih kart v javnih lokalih letno 500 din. Stev. 182/13-53 Predsednik: Alojz Dular. pomogel, da se je 24-letna tež- mikrofonom so se zvrstili prednja vaščanov za ’ novo šolo stavniki litijske občine, raznih uresničila. društev, organizacij in delovnih Glavni program se je začel kolektivov. Program je bil poživ-ob 13. uri, ko so se pred Gasil- j «« 2 vmesnimi pevskimi in skim domom — bivšo šolo —! godbenimi ter recitacijskimi toč-zbrale množice ljudstva, med kami od najmlajših do najstu njimi zastopniki oblasti, bivši rejsih litijskih prebivalcev. Vseh učitelji kostrevniške šole, okr. sodelujočih je bilo okrog 200. inšpektorja, domači gasilci in Vsa prireditev je prikazala se- pionirji, pionirji iz sosednih šol ter mnogo učiteljstva Iz okoliških šol. Prvi govornik je bil predsednik občine Šmartno, ki je'naglasil, da je šele nova Ju- Zbor volivcev v Lok! pri Zidanem mesto Prejšnjo nedeljo so Imeli tudi* v Loki pri Zidanem mostu zbor volivcev. Zbrali so se v Gasilskem domu. Po Izvolitvi kandidatske komisije je sledilo poročilo o bodočem delu poslancev v zveznem kakor tudi v republiških zborih, ki bo odgovorno in po danih izgledih tudi uspešno, ker bo skupščina povezana posredno z množicami. V referatu je bilo poudarjeno, da bo skupščina delovala tudi za dvig kmetijstva in razvoj našega novega gospodarskega sistema. V republiški zbor proizvajalcev sta bila za kmetijsko stroko predlagana kot kandidata tov. Franc Dragan, predsednik OZZ v Krškem, za drugega kandidata je pa bil predlagan tov. inž. Lenardič, uslužbenec OZZ Trbovlje. Predlog je bil soglasno sprejet Za zvezni zbor je bila enoglasno sprejeta kandidatinja priznana borka in članica CK ZKJ tov. Lidija SentJurčeva — za republiškega kandidata pa je bil soglasno predlagan tov. Viktor Kovač, sekretar OK ZKS Trbovlje, ki ga vsi Ločani poznajo po njegovi delavnosti in sposobnostih. V naslednjem Je predsednik ljudske občine poročal o delu občinskega odbora. Volivci so razpravljali še o občinskih po- Tudi mladina v Lokah je pripravljena na sodelovanje pri volitvah. Kakšno je delo mladine, sta mladincem tolmačila tov. Toplikar, član Okrajnega odbora SZDL Trbovlje ter načelnik Sveta za kulturo in prosveto pri OLO Trbovlje, ki je nakazal mladini njene naloge še v širšem obsegu Mladina iz Loke je imela istega dne svoj Mladinski dan v parku Doma onemoglih v Loki. Ze prejšnji večer so se mladinci iz Loke in Radeč pomerili na šahovskih deskah, na sam Mladinski dan je pa bila tekma v odbojki med ekipama Loke in Radeč. Zal se ni vršilo napovedano tekmovanje v košarki med Loko in Hrastnikom, ker povabljenih gostov ni bilo. Skoda je tudi, da je bil istočasno zbor volivcev, v Radečah pa sektorske gasilske vaje, zaradi česar je mladinskemu tekmovanju prisostvovalo manjše število ljudi. Pač pa se je udeležil te prireditve tov. Lado Levec, sekretar okrajnega odbora LMS Trbovlje, ki le čestital mladincem demonstracije Litijanov za naš Trst in Socialistično domovino. Tq demonstracije so bile posneta V soboto, 10. oktobra, zvečer, ko so udeleženci radijskega večera manifestirali za naS Trst v sindikalni dvorani in nato odkorakali z godbo na čelu po Litiji in vnovič izražali svoje ogorčenje zaradi grabežljivosti Italijanov in spletk Angloamerikancev, Podoknica jubilantu tov. Janši 80-letnice starega pevskega in gasilskega veterana tov. Janše se je spomnil tudi naš tednik. Na predvečer življenjskega praznika so zapeli člani litijske »Lipe«i pri kateri je tov. Janše so del o" val več desetletij. Predstavniki »Lipe« so izrekli slavljenca iskrene čestitke ob dočakanju visoke starostL , Smrt starega Litijana V Litiji je umrl in bil pokopan v soboto 10. oktobra, tov. Ignacij Tičar, kmet in posestnik iz Litij«’ Vrlega moža je spoštoval zaradi njegovega lepega značaja ve« okoliš. Na pokopališče ga j® spremilo mnogo prijateljev V nedeljo, 11- oktobra, dopol- ( znancev. Užaloščeni družini na-dne je Radio Ljubljana prenašal še sožalje! danjo iLtijo in njene načrte za bodočnost. Predstavnik radijskega kolektiva tov. Silvo Matelič je sporočil ob caključku, da bo Litija prikazana v Radiu Ljubljana v dveh oddajah magnetofonskega traku, in sicer v nedeljo, 18. oktobra, dopoldne in v soboto, 24. oktobra, popoldne. Demonstracije Litijanov v Radiu Ljubljana Sestanek žena v Žirovnici nad Loko Predzadnjo nedeljo Je bil v Žirovnici nad Loko sestanek žena in deklet. Priredila ga je domačinka tov. Ela Jurglova, poznana prosvetna delavka, ki je lansko leto zrežirala »Zupanovo Micko« v proslavo Prešerna. Predsednik občinskega odbora SZDL je najprej poročal o ogorčenih protestih, ki so preplavili vso Jugosavijo spričo enostranske krivične odločbe vlade ZDA in Velike Britanije, da se cona A in Trst Izročila Italijanom „ Ta sklep je krivičen še tem bolj, teh, ki so v slabem stanju Tu- keT FLRJ 0 njem ni bila pred. kaj je treba Izreči pohvalo SZDL hodno obveščena. Trst so pa v Žirovnici, ki jo z organizacijo osvojx>dile jugoslovanske čete. P^tovoljnega _dela ^PopravUa 0menil j<5 govor tj ta v Leskovcu, kjer je ta odločno povedal, kakšno je stališče in svoje občinske poti. Na zboru je bilo nadalje govora še o občinski hiši. ki se bo menda s pomočjo OLO Trbovlje v doglednem času le uredila. Istega dne je bil tudi zbor volivcev na Razboru, ki je bil tudi uspešen. Pred zborom volivcev so pa bili manjši predvolilni sestanki SZDL. tako n. pr. v Radežu dvakrat. Na teh sestankih so razpravljali o pomenu novih volitev, hkrati pa sestavili protestno resolucijo proti italijanskemu oboroženemu izzivanju. Prav tako so Imeli predvolilni sestanek na Bregu, kier so razpravljali o novih volitvah ia drugih organizacijskih zadevati. V tekmovanju za volitve sta odgovor Jugoslovanskih narodov o tem vprašanju. Pomisliti moramo, leako bi fašisti preganjali slovensko ljudstvo, če bi spet prišel v Trst fašistični okupator. Današnja Jugoslavija je Priprave na volitve v Žagarji V zagorskem sektorju so na ki je bil predlagan za zveza* 14 zborih volivcev predlagali svet proizvajalcev, zaradi »vol® kandidate za zvezno in republl- funkcije v gospodarstvu ne nv>r® R‘ J vi TT1,1" "jTT'*1" ško skupščino in s tem zaključili sprejeti kandidature, bodo te drf *nJ‘hJ^dPY^ * priprave na volitve. Za zveznega po delovnih kolektivih predlaga delu. Navzoči gledalci so bili ta £anPdidata Je blla povsod J0. £ novega kandidata. dušno predlagana Lidija Sent-1 Jurčeva. Za republiškega kandi- [ data je bil predlagan Franc Ludoviko na 12 zborih, Alojz Lukač na 4 in Otmar Pečar na enem zboru volivcev. Zbori volivcev so dobro potekali, vendar pa je bilo ponekod opaziti, da niso bili politično dovolj' pripravljeni. Zato se sedaj vršijo gledalci so dan z delom mladine zadovoljni. Želijo ji še nadaljnjih uspehov in »o pomagati ji pripravljeni. niče in Ceiovnika, priglasile se pa bodo tudi dekleta iz Radeža. Mladinke so vesele pozdravile ta načrt okrajnega odbora SZDL drobni sestanki po vaseh in za-Trbovlje, ki si prizadeva, da bi selkih, kjer bodo tolmačili zlasti tudi mladini naših gorskih na- notranja in zunanjefpolitična seli) nudil možnost strokovne vprašanja izobrazbe. Prostor za tečaj je ž® pripravljen pri tov. Kajtnovi. Tečaj se bo začel 11. novembra, končal pa 13. decembra. Kakor smo že poročali, so na posebnih zborih volivcev predlagali tudi kandidate za zbore proizvajalcev. Ket pa kandidat. Nov ce iz Po šnika Z nekoliko zamude se je polš-niška šolska mladina preselila 1. oktobra iz temne zasilne barake v Seruču v nove svetle prostore šole na Polšnik. 2c od leta 1949 je v gradnji naša šola In letos sta bila usposobljena za pouk dva razreda ter zagotovljeno stanovanjc za učitelje. Veliko truda je bilo vloženega v času do danes, in še bo treba priskočiti k delu, da bo- v tem pogled,, popolnem, enot- i1”0 “P08?™ “ ,pouk ne 1» ST ™*TS£n*l «<. “J* bo prihodnje leto mogoče preskrbeti še več finančnih sredstev in tako zaključiti že peto leto trajajočo gradnjo šole na Polšniku. Uspeli zbor volivcev na Polšniku Republiški kandidat zn 7.b°‘ P'e Izvajalcev v Zagorja Maks ščino sta bila predlagana Prejšnjo nedeljo je bil na Polšniku zbor volivcev, na katerem so predlagali leandidatc za Zvezno in republiško skup- ““ “l ‘/“‘'TVj I podstrešna stanovanja, ki ča- i ščino ter govorili o gosoodnr- ss ^asssjrsi.sis, *«rsss; ija v coni A. j bo treba ie gitonfati, očistiti ' nično kakor politično. Udeležba Nato jc sledil razgovor o bllž- stavbo zunaj, urediti igrišče ln je bila zelo dobra, saj je bilo njih volitvah 22. novembra hi vrt, skratka ___ mnogo dela nas navzočih tudi precej žena. Vo- o kandidatih, ki so bili pred- je čaka, če bomo hoteli prihod- Hvci so živahno razpravljali o lagani že prejšnjo nedeljo na nj0 jesen na Polšniku odpreti gospodarskih vprašanjih, ki se zboru volivcev- novo šolo. i pojavljajo in čakajo rešitve. V naslednjem je odposlanka | Hvaležni smo vsem, ki so ka- Tako so govorili o potrebi do- z okraja začela razpravljati o kor koli pripomogli v letih gra- graditve šole, zgraditve mostu osnovni^'organizaciji SZDL v prireditvi gospodi n iškega ln ši- ditve z nasvetom, materialom v Renkah. zlasti pa o elektri- Rnčicl in Radežu že pobrali vso viljskegn tečaja v Žirovnici. Ob- ali denarjem, posebno Okrajne- fikaejji našega kraja. Po rnr.go- članarino za letošnje leto. Za to lskovale bi ta tečaj dekleta iz mu ljudskemu odboru Trbovlje, vorih o gosnodarskih vprn-a- iima ere polno priznanje ln sta Žirovnice, Ceiovnika in Radeža, ki. jc pokazal mnogo razumeva- njih so prešli na izbiro handl- lahko za zeled drugim' organi- vodile bi ga tovarišice iz Trbo- nja in v veliki meri prispeval, dntov za zvezno In republiško da izvrše čim prej to vel). Do sedal so se ori«’arilo da smo končno prišli do novih r.m-nko skupščino, obveznost. - za tečaj še mladinke iz Ziiov- prostorov. Prepričani smo, da Kot kandidata v zvezno skup- Lidija Sentjurc in tov. /V0i: Prav tako sta bila Pre dva kandidata v r®P udaJ0Jz skupščino, in sicer hiv- jui Lukač lz Zagorja in d°n tov. Franc Šuštar. aalj®' Po zborovanju se je na val v šoli roditeljski *cS "teij na katerem Je šolski upr!'ej50' utemeljil nujnost čim tL^0jCild ga sodelovanja doma ln •' jg je potrebno za dobro Izobrazbo naše mladine- ^ Takih uspelih sestani Polšničani še želijo. Za kratek POZNA JO .,d’ll,‘ »Tl ne boš smel tol!k° ' t Je rekla žena možu, ' fjcjc P trebujc nove čevlje, ^ zimski plašč-« »r-ittif’ t »Ali ti je tvoja spet popustila?« Jo vp Nižja gimnazija v Zagorju v novem šolskem letu Zaradi temeljitega popravila in obnove topliške šole se je letos začel pouk na nižji gimnaziji in na osnovni -šoli šele 1. oktobra, torej z zamudo treh tednov. Ob priliki^ otvoritve obnovljene šole so proslavili tudi 5p-’etnico obstoja šolskega poslopja v Toplicah. Lepo število zastopnikov ljudskega odbora, množičnih organizacij in podjetij ter ustanov na tej proslavi je dokaz, da so se odgovorni ljudje v Zagorju začeli resno zanimati tudi za šolska vprašanja. Zato ne bo odveč, če na tem mestu povemo nekaj več o storjenem delu in o nekaterih perečih vprašanjih, ki zadevalo zlasti nižjo gimnazijo. Na topliški šoli v Zagorju imata svoje šolske prostore niž-;;a gimnazija in osnovna šola. Zaradi stalnega naraščanja učencev je začelo primanjkovati šolskih prostorov in so morali lansko leto uvesti za nekoliko razredov še popoldanski pouk. Da bi pridobili več učilnic, so med počitnicami preuredili tri družinska stanovanja v tri razrede. Seveda s tem ta problem še ni rešen, ker je v tem šolskem letu naraslo število dijakov tla nižji gimnaziji za 90, tako da šteje gimnazija letos 550 dijakov in mora biti na šoli popoldanski pouk za pet razredov gimnazije in dva razreda osnovne šole- Vse to kaže, da postaja šolsko poslopje z vsakim letom bolj tesno in bo treba resno misliti na zidanje dovolj velike zgradbe za gimnazijo. — Ob tej priložnosti naj omenim, da so letos na nižji gimnaziji odprli še peti gimnazijski razred, ki je vzporednica 5. razreda višje gimnazije v Trbovljah. Na topliški šoli so letos izvršili velika popravila. Prekrili »e streho, temeljito' očistili in prepleskali zunanje lice poslopja in šolske prostore, ki so dobili delno tudi novo šolsko opravo, tako da napravi cela stavba na človeka vtis, kot da bi bila nova. Seveda so za to porabili znatna denarna sredstva, ki sp jih zbrali ODO Trbovlje, LOMO Zagorje in upra- va zagorskega rudnika, ki jim gre za to vse priznanje. Seveda bo gimnazija še v naprej potrebna podpore, kajti zavod s tako velikim številom dijakov ima več dolžnosti In pravice zahtevati od skupnosti, da prispeva vse potrebno za njihovo čim boljšo izobrazbo in napredek. Tako bo treba preskrbeti več učil, izpopolniti razne šolske zbirke, dobiti za telovadnico več telovadnega orodja, nadomestiti zastarelo in obrabljeno šolsko opravo z novo, sodobno itd. Končno je treba poudariti še požrtvovalnost učiteljskega zbora na gimnaziji Ker primanjkuje še pet učnih moči, so vsi učitelji z ravnateljem vred na čelu obremenjeni s šolskimi urami ter predavajo tedensko tudi do 30 Hr, medtem ko je obvezno predavati samo 24 ali še manj ur na teden- Zato je nujno, da pridejo na gimnazijo čim prej potrebne šolske moči da se bo pouk lahko vršil v redu, zlasti še, ker se je šolsko leto začelo kasneje, učni načrt je pa treba izpolniti do kraja. Kulturno-prosvetno življenje v Radečah je razgibano Kotiček za naše pionirje Moje počitnice m naša vas (Pionirski nagradni natečaj.) Nad Trbovljami sloji vas Klek, bolj na pomot, da bi bil dom ki je dobro znana vsem Trbovelj- čimprej dograjen. Vso skrb za čanom. Vaščani so zelo revolu- ta dom Ima tovariš Forte, vodi clonarnl. Po osvoboditvi so st le- ga pa in skrbi za razvedrilo Tr-po uredili gospodarska poslopja, boveljtanom tovariš Prane Grki so bila že v slabem stanju, čar, ki je vzoren mož In dober Kulturno-prosvetna dejavnost v Radečah se je zlasti v letošnjih poletnih mesecih, ako-ravno vlada v teh mesecih po navadi zatišje, zelo razživela. Vse ljudstvo v Radečah in v okolici je krepko razgibala letošnja, naravnost veličastna uprizoritev zgodovinske drame »Miklova Zala«, ki so jo rade-ški kulturniki dali na prostem in si jo je ogledalo okrog 10.000 ljudi. Sedaj se pripravljajo kulturni delavci v Radečah, da postavijo na oder opereto »Planinska roža« — godba na pihala »Savski val«, ki deluje v sestavu radeške »Svobode«, pa prav tako marljivo vadi dvakrat tedensko. Godbeniki so z uspehom sodelovali pri »Miklovi Zali* in na proslavi občinskega praznika v Radečah. Pevski zbor je moral napovedani koncert odložiti zaradi odpoklica pevo vodje j in še nekaterih pevcev na orožne vaje. Sedaj so se pa pevci odločili, da bodo dali svoj koncert še ta mesec. Mešani pevski zbor ni imel rednih pevskih vaj, pač pa so posamezni člani nastopili pri »Miklovi Zali«, sedaj se Pa skupno z gledališkim odsekom pripravljajo na opereto »Planinska roža«. Mladinski oder v Radečah je v septembru ponovil spevoigro »Kresniček«, sedaj se pa že pripravlja na vaje za letošnjo se- zono- — Odbor Ljudske univerze v Radečah se je tudi že sešel ter bodo z rednimi predavanji začeli še ta mesec. V poletnih mesecih je še kar uspešno delovala tudi ljudska knjižnica, M Ima 377 rednih obiskovalcev (213 mladine, 35 kmečkih prebivalcev to 129 delavcev). Knjižnica Je nakupila 62 novih knjig. Na zadnji seji »Svobode« so se temeljito pogovorili o nadaljnjem delu ter napravili delovni načrt r.a prihodnje mesece za vse odseke društva. — Kultur-noprosvetno delo v Radečah je v pravih rokah, kar dokazujejo dosedanji uspehi na tem področju. Mnogo je zraslo tudi novih stanovanjskih hiš. Postavili smo tudi »Prosvetni dom Tončke Čečeve«, ki je pa šele na pol dograjen. Med letošnjimi počitnicami so pa prebivalici naselja Klek napeljali vodovod. Tudi pionirji in pionirke so bili zelo agilni pri kopanju jarkov. Ko se šolska vrata še niso zaprla, so že pionirji pridno kopali, saj so za svoje delo dobili tudi plačilo. S tem novo napeljanim vodovodom je tO MO Trbovlje preskrbel vsem Trboveljčanom vodo, katere je poprej vedno primanjkovalo valo. Treba bi nam bilo tudi nove ceste, ki je že predvidena, a ne vem, zakaj je ne začnejo delati; to se pionirji vsak dan vprašujemo, ko gremo po slabi cesti v šolo in nazaj. Potrebo nove ceste je opazil v počitnicah sam tovariš Miha Marinko, ki je prišel na povabilo našega tovariša Andreja Forteja k njemu na obisk. Ogledal sl je tudi naš »Prosvetni dom Tončke Čečeve«. Čudil se /e, da nam LOMO in OLO Trbovlje ne priskočita še organizator. Tovariš Miha Marinko /fe pozdravil delo SZ na Kleku. • Počitnice pa nisem preživljala samo na Kleku, ampak tudi v drugih krajih Slovenije. Najprej sem bila v Bohinjski Bistrici. Stanovala sem pri sorodnikih. V Bohinju je zelo lepo jezero in slap Savica. Od tod te popelje pot na Komno, kjer je lep dom. šli smo tudi na Bogatin. Pod njim je tudi lepa koča. Tu imajo kmetje iz Bohinjske Bistrice na paši svojo živino, ki se gori preživlja čez poletje. Tam sem imela mleka, kolikor sem ga hotela, ker imajo tudi soroslnlkj na paši svojo živino. Najbolj vesela sem pa bila planinskih rož. Bila sem tudi na Pokljuki, kjer je mnogo letoviščarjev. Tam sem videla tudi Titov dom. Pes Je lepa Gorenjska, a po štirinajstih dneh sl že kar želiš domov Po vrnitvi s Gorenjske sem šla na počitnice tudi v Savinjsko dolino na Polzelo. Tja grem vsako leto, kjer mi je v največje veselje kolo, « katerim se zelo rada vozim. Rojstva, poroke in smrti „0ivii lovec** v Trbovljah (gledališče Svobode II v Zg. Trbovljah je preteklo soboto pričelo svojo sezono in sezono cl vendar odhajali domov dobro razpoloženi to zadovoljni — gledalec je pa merilo za vred- vseh trboveljskih odrov s Finž- nost prikazanega. Pobliže bomo garjevo dramo »Divji lovec« v spregovorili o »Divjem lovcu« v režiji prof. Radoslava Cešno- . Trbovljah prihodnjič. -t. varja. Obisk premiere je bil za- * dovoljiv, saj je mnogo ljudi j ostalo brez vstopnice, kar dokazuje, da je tudi trboveljski publiki gledališče kulturna potreba. Pred začetkom predstave je visokošolka Nevenka Medvešek spregovorila nekaj besed o Finžgarjevi drami. tov. Pavle Kovač je pa predlagal sprejetje protestne resolucije v zvezi s tržaškim vprašan jem, za kar so ga vsi navzoči viharno aplavdlrali. Pri tej uprizoritvi so razen Ritmov gledališke skupine Svobode II sodelovali še dijaki trboveljske gimnazije, tamburaši orkester in pevski zbor ovobode II pod vodstvom pevovodje prof. Ponikvarja. Čeprav se je predstava zaradi dolgih pavz zavlekla, so gledal- Tudl v Hrastniku bodo odprli gospodinjsko šolo Kakor smo že poročali, ustanavljajo tudi v Hrastniku enoletno gospodinjsko šolo, kakršna deluje v Trbovljah že eno leto. Gojenke šole se. bodo poleg praktičnega dela v kuhinji ta na vrtu seznanile v tej ustanovi z bogatimi gospodinjskimi nasveti, ki so mladim gospodinjam tako potrebni. Prostori so že pripravljeni. Tudi ves ostali inventar se že zbira m izgledi kažejo, da bo šola kmalu imela vso potrebno opravo. Pouk se bo začel 1. novembra t 1. Dekleta iz Hrastnika, z Dola in Ccč, ne zamudite ugodne priložnosti in pri- Meseca septembra se Je v našem okraju rodilo 98 otrok, umrlo je pa 25 ljudi. Poročili so se sledeči pari: V Cemšenlku: rudar Stanislav Kuhar to kmečka delavka Frančiška Pikelj. — Na Dolu pri Hrastniku: delavec Franc Alauf in gosp. pomočnica Štefanija Dolanc; železničar Leopold Dolanc In delavka Jožefa Tomas; rudar Martin 2agar in gosp. pomočnica Cecilija BoTšt-nar. — V Hrastniku: uslužbenec Boris Logar in administratorka Alojzija-Marija Zorčič; delavec Viktor Hercog in delavka Štefanija Bajda; delavec Jože Grebenc to delavka Anica Avbelj; delavec Rudolf Plau-6teiner in upokojenka Ana Šmit, roj. Sihur; ključavničar Gvido Kosem in delavka Marija Turin; delavec Franc Rutar in delavka Ljudmila Grebenšek. — Loka pri Zid. mostu: delavec Albin Hrastelj in kmečka delavka Marija Lapornik. — Radeče: uslužbenec Edvard Polak in gosp. pomočnica Jožefa Ho-iak: delavec Bogomir Sollmayer in delavka Helena Skoflc. — Senožeti: železničar Vladimir Pavšek to kmečka delavka Ivana Kosmač. — Trbovlje: profesor Božidar Marinič to dijakinja Tamara Lavrini; uslužbenec Jožef Golun in delavka Ma-rila Hostnik; zlatar Ivan Zavo-lovšek in učiteljica Amaljia-Llubica Keršič; ključavničar Franc Hitu n šok in gosp. pomoč. Jožefa Klanšek: delavec Jožef in cosp. pomočnica Cecilija glasite se takoj na mestni ljudski občini v Hrastniku. Rok za priglasitve je določan do 20. t. m- . Pavla Zadobovšek Klenovšek: delavec Jakob-Rado Pešl ta delavka Marija Smer-gut; delavec Martin Podmenik to kuh. pomoč. Marija Pistotnik; invalid Anton Marčen in gosp. pomoč. Marija Trošt; sobni slikar Ignac Hribar in gosp. pomoč. Marta Zagorc; kmetijski tehnik Ciril Lilek in uslužbenka Adela Pevec. — Zagorje: nameščenec Janez Lukšič in natakarica Delnica Mladenič; rudar Karel Leben in gospodinja Amalija Koprivc; trg. pomočnik Silvo Kastelic in trg. pomočnica Angela Savšek; rud. nadzornik Ivan Knez in nameščenka Milena Močilnikar. UMRLI SO: V občini Hrastnik: otrok Miroslav Marko; delavec Matevž Zupanc (38 let); upokojenec Matija Belaj (65 let); upokojenka Julija Pap, roj. ,Zmrzli (70 let). — V občini Loka pri Zid. mo- (65 let), upokojenka Helena We-ber (65 let), kuharica Antonija Pohar (67 let), delavka Marija Potočnik (26 let). — V občini Podkum: prevžitkarica Marija Borišek, roj. Kovač (76 let). — V občini Polšnlk: otrok Slavko Judež. — V občini Radeče: pre-užltkarlca Terezija Goček, roj. Zarabec (75 let), gospodinja Terezija Simončič (55 let), upokojenec Franc Kramar (81 let), otrok Ljudmila Majcen. — V občini Trbovlje: upokojenka Antonija Močivnik, roj. Strovs (82 let), upokojenka Marija Stavec. roj. Jerman (82 let), upokojenka Ivana Veber (83 let), upokojenec Franc Geršina (69 let), upokojenec Frane Laznik f6S let), rudar Ludovik Knez (45 let). — V občini Zagorje: upokojenec Ernest Kovač (62 let), upokojenec Jože Klemen (57 let); otrok Majda Kliučevšek (5 let), gospodinja Marija Tudi izlet na Okroglico mi je bil v veliko veselje, kamor sem se peljala z avtobusom. Med potjo smo si ogledali Postojno, kjer smo prenočili, in Kras. Na Krasu je bila močna burja. Na Okroglici je bilo žeto veliko ljudi, kajti toliko jih še nisem nikoli videla. Videla sem pa tudi tovariša maršala Tita, ki je imel na tej proslavi dolg in lep govor. Primorska je zelo lepa, zato se slovensko ljudstvo upravičeno bori zanjo, kajti zopet nam jo hočejo ugrabiti Italijani. Tako sem, preživela letošnje počitnice in sem že komaj čakala, da so se zopet odprla šolska vrata. .Nada Mak, IV. raz. gim. v Trbovljah Rešitev magičnega kvadrata Naše pionirke ta pionirji kaj radi rešujejo svoje križanke. Kakor zadnjič, smo tudi na magični kvadrat v 41. številki našega lista dobili spet cel kup pravilnih rešitev, ki smo jih bili veseli. Strogi žreb je tokrat prisodil nagrado učencu 4. c razreda osnovne šole v Trbovljah II, Janu Florjancu, ki naj pride v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo. Nagradni magični kvadrat za pionirje Naše pionirke to pionirji so kar pridni. Tako nam je učenka IV. a razreda trboveljske gimnazije Joža Dolar poslala spodnji magični kvadrat, ki ga rešite. Prav je, da pionirji kar sami sestavljajo uganke- 12 8 4 I Vodoravno to navpično ; 1. otok v Jadranskem morju, tudi tamburaško glasbilo; 2. del telesa; 3 bog ljubezni; 4. oblika glagola »čarati«. Črke: AAAAAA. B. .CC, MM, O, RRRR Rešitve nam prinesite ali pa pošljite do sobote, 24 oktobra Starič (76 let), j opoldne. Izžrebani bo spet dobil stu: gospodinja Neža Koritnik otrok Amalija Urbanija (2 mes.).' od nas lepo knjigo v spomin. Ifntiska univerza v Zagoriu fe it zotela z delom Na Ljudski univerzi v Zagorju so že začeli s predavanji v petek, 16. oktobra. Kot prvi je nastopil kot predavatelj član Izvršnega^ odbora LRS tov. Janez Vipotnik, ki je govoril o svojih vtisih s potovanja po Indoneziji. Poslušalci, ki jih je hilo okrog 350, so bili z zanimivim predavanjem tov. Vipotnika zelo zadovoljni. Na željo navzočih je predavatelj nato še govoril o tržaškem vprašanju to o zapletljajih v zvezi s skle-kom Angloameriča-nov, ki so se odločili, da izroče Trst pohlepnim, zemlje lačnim Lahom. Go- vornik je bil ob koncu burno aplavdiran. V Ljudski univerzi v Zagorju bodo redna predavanja vsak drugi petek popoldne. Sodeč Novi atletski sodniki v Litiji V soboto 10. oktobra so bili v Litiji izpiti za atletske sodnike II. republiškega razreda. Vsi kandidati «o fekušnjo opravili, in sicer: prof. Hine Lebinger, Milan Mlakar, Janez Kastelic, Janez Ponebšek, Bojan Ponebšek, Ivan Baus. Izpitno komisijo sta sestavljala zastopnika Atletske zveze Slovenije, zvezna sodnika prof. 1» programu začrtanih predavanj, bo imela zagorska Ljudska univerza letos lahko še več uspeha ko lani. Danilo Korče to inž. Maks Megušar. Tako so litijski atletj rešili tudi vprašanje strokovnega kadra. I. B. Listnica uredništva Dijaka Matijo Cestnika z drž. gimnazije v Trbovljah prosimo, da se ob priliki oglasi v našem uredništvu. — Uredništvo. C. K,: Pa, v tisti noči, ko Je v poz-urah prišel v hišo Se neki "®tek, neka zelo elegantna da-Jo je gospod Niko klili** *a »Konstanco«. Prihodnji *e je pa potem odpeljal s plavim avtomobilom ter s seboj tudi kovček... oarno nekaj dni miru je imel skriti planinski koči — sedaj tudi tukaj nastal vrag. v , ši je e svojo desnico segel FiarJf*’ 2 *evico ie Pa P°rtoil , phietto v gobo »Prinesi nam Sb, P°d zob,« Je zaukazal v /r, vu. potem Pa pripravi di^Jsk' «*i posteljo za gospo-J* Corda.« •tais ste vse razumeli, kar je Pripovedoval?« Je vprašal h? nekaj času F iam e t to. sem « lej-,00* moj brat vendar ne Po muzejih!« Je zaklical r*esrS’wla ne- Tu *rc najbrž za 0dpolIco,ne8Parazum. Da pa Je bksrrii- Ra popolnoma rnzu-detn C'rx*1la sem mu, da pojva* policijo.., Zaradi ''Jezil Jn ko so Prišli karabi-«om , Je Pač mislil... Sicer V01 videla, da je odpoto- »to*”}. * j® vprašal Jftm hitro. *» Je bil sam « *a »»J*0 * Jom Jo jc zgrabil »Lažete! Z njo se je odpeljal. Z njo! Povejte vendar po pravici!« »Preveč m c vprašate.« Stanislav je prišel z narezkom, toda Fiametta Je prosila, če sme takoj oditi to se vleči. Utrujena je do smrti. »Da, pojdite spat,« je dejal JSrn, Ko je odšla, mu je moral Stanislav še enkrat vse od kraja povedati, kar je vedet Jorn to noč ni šel k počitku. Proti jutru, ko je pregledoval v zadnjih dneh prispelo pošto, je našel med njo neko odprto dopisnico od direkcije Musca Nazionaleiz Palerma, ki Je bila naslovljena na n1egovega brata. V njej sc mu direkcija muzeja vljudno zahvaljuje za sporočilo, da Je bilo gospodu Vopeliju ponudeno neko starinsko bodalo ▼ nakup, glede katerega se poraja sum, da izvira iz Musca Comunale— direkcija pa o kakšni takšni tatvini ne ve ničesar. Po opisu bi po morda lahko sklepali, da je to orožje te Musea Comunale v Katnniji. Vsekakor so mu za opozorilo hvaležni. Jčm je zažvižgal, nato pa zaklel. Zaklel Je sam nad seboj in nad svojo trmoglavostjo, da je ravno to bodalo hotel podariti ljubljeni teni. Zakaj Niko ni takrat stegnil svojega jezika? Jorn sc je vsedel k telefonu, vrtel ploščo s številkami to brskal po telefonskem imeniku. Govoril je s celo vrsto oblasti, s policijo ta nazadnje z direktorjem Musea Comunale v Ka-taniji. Po telefonu je govoril zdaj glasno to razburjeno, zdaj tiho to vljudno. Med telefoniranjem je vihtel dopisnico fe Palerma rx> zraku, s tem dokazom o nedolžnosti svojega brata, »s katerim jo je mogoče vsak trenutek izpričati«, kakor je vpil nad direktorjem Pattljem te Musea Comunale. »Kako ste vendar mogli mojega brata naznaniti policiji zaradi tatvine?« se je drl nad njim? »Ali ste znoreli? Ali vam antikvrtetna trgovina Vopeli v Piazzi Mazza-ni poznana kot pošteno in prvovrstno podjetje te stroke? Sicer ste pa, kakor sem pravkar zvedel s policije, pogrešano bodalo že davno dobili nazaj. Kaj hočete še sploh? Izgleda, da se dolgočasite. Kako ste rekli, prosim? Do, mole ime Je Jtlrgen Vopeli, popolnoma pravilno. Ce hočete, me lahko v Borgu obiščete. Potem vam bom pokazal dopisnico te Palerma to vam svoje mnenje povodal 5e enkrat iz oči v oči.« Po teh različnih telefonskih pogovorih se je Jorn končno umiril. Niko je torej s Konstanco odpotoval. Najbrž zato, ker se je bal, da sc bo Jflra čez tri dni vrnil in ji vse povedal Hotel sl je podaljšati svoj visHSki rok. Oh — saj jc vendar vseeno, kaj ga je gnalo, d« se je umaknil in odpotovali Važno je le to, da je z Nikom odšla in da ljubi njega. J6m je sedaj* natanko vedel, da ji ne bo pripovedoval ničesar. N&dar ne bo govoril kar koli o Nikovi preteklosti. Ko je čez nekaj ur pozneje prispel s Fiametto v Katanijo, da pogleda, kako Je v laboratoriju, ga je zamikalo, da napravi kratek obisk v penzionu »Pa-radlso dell'Etna«. Prvič stanuje še tamkaj prav za gotovo gospod Hasse, s katerim se mora še pogovoriti o neki kupčiji, nadalje bo po morda tamkaj zvedel, kje je gospodična pl. Dy-ckerhoff. Zanimalo ga je, kam sta z Nikom odpotovala, kajti sporočiti mu mora še razne stvari Najprej seveda zadevo z muzejem. Fiamettt je hotela medtem ostati na vrtu in ga tamakj počakati. Z njo je bilo sedaj že boljše. Usedla se je na kamenito klop ter poslušala v drevju žvrgole-nje. Akoravno bi se bil JSrn vrnil tudi brez njenega prizadevanja, je Fiametta vendar imela občutek, da ga je s svojim »romanjem« — saj drugega kot prošnja na prizanesljivo usodo vsa njena dolga pot in Iskanje nista bila — spet rešila življenju. Trpela je zanj. Pred njenimi očmi so rasli to se vzpenjali k soncu pisani listi. Neki kot pest veliki cvet, vtoskordeč to okrogel, je gorel med njimi. Višal j« na steblu kod plod v telesu Fiametta je gledala ia gledala to čudo. Trenutno še misli na tujo ženo, ki ga ne ljubi, A to bo prešlo. In potem bo J6m njen. Pravico je imela nanj. In sedaj se tudi ni več bala boja za njegovo ljubezen, akoravno Je bila revna to Je imela otroka. Sonce je pa prodiralo s svojimi žarki skozi veje, ki so se ustavili v njenih rokah, ki Jih je Imela sklenjene v naročju. Tih, blažen mir je bU vsepovsod. Dekle je zaprlo oči ta dvignilo svoj obraz proti soncu njene domovine. F Jftm je prišel v pisani hiši družine Marziani le do vratarjeve lože. Tamkaj je trčil na signoro Marziani, ki ga je‘sprejela vsa iz sebe. Krilila je z rokami. »Gospod Vopeli!« je začela stokati. »V hiši imam sleparje ta postopače, Id se izdajajo za nekaj drugega, kot so v resnici. Da, gospod Vopeli, tako je! Vsa sem iz sebe.« »To je zelo obžalovanja vredno. Toda hotel sem govoriti samo z gospodom Hassejem.« »Moj bog, ■ gospodom Hassejem hoče govoriti! Saj to j* tisti slepar, ta... ta . . Nimam primerne besede, kako bi mu rekla. Pa na glejte me vendar tako strašno osuplo! »Usedite se ▼ ta stol. Usedite se vendar, prosim vas! Saj ne vem več, kje se me drži glava.« In potem Je izbruhnila v ploho besed in vzklikov, ki Jih je podkrepila s kriljenjem rok to . globokim vzdihovanjem. Gospod Hasse se sploh ne piše Hasse. I In gospodična tudi ni Konstanca pL Dyčkerhoff! Ta tepec, ki je nastavljen kot poslovodja penziona »Paradiso deli' Etna«, je vse to vedel že od prvega začetka, kajti v Italiji je v navadi, da vsak tujec odda v hotelu aH pen slonu, v katerem se je nastanil, za dobo svojega bivanja svoj potni list poslovodji gostišča. Toda ta osel, drugače mu ne morem reči, ki se da zmerjati za poslovodjo, se je dal s prijaznimi to ljubeznivimi besedami — verjetno seveda za visoko napitnino! — omehčati in pregovoriti, da je zatisnil svoje oči. Predstavil je tega sleparja za gospoda Hasseja, damo v njegovem spremstvu pa za gospodično Konstanco pl. Dy-ckerhoff, V potnih listih, ki so shranjeni ta pripravljeni za pregled po policiji, so pa popolnoma drugačna Imena. Sele sedaj je gospa Marziani prišla tej goljufiji na sled. Da. šele sedaj, ko gospoda Hasseja ta gospodične pl. *Dyckerhoff sploh ni več v hiši. »O, dogovorjena igra!« je vzkliknila s teatralnim glasom. »Najprej izgine brez sledu gospodična, kjer igra gospod neutolažljivega človeka, potem se pa odpelje za njo še on, seveda pod pretvezo, da jo gre iskat, se pa več ne vrne. Pri vsej tej slepariji z imeni pa niso plačani računi. Človek je ustrežljiv in takten, da ne zahteva niti kakšnega naplačila Sedaj sta pa oba izginila!« (Dalje prihodnjič) O 'v, Vtjcki Z Železničarjem Kudar nima sreče V nedeljski tekmi za prvera- mo, kako je prišlo do tega. Ru-stvo Slovenije je trboveljski Ru- dar ni igral tako podrejene vlo-dar izgubil v Mariboru z visokim ge, kot kaže rezultat. Vsekakor rezultatom 4:0. Marsikoga je pre- bi bil rezultat lahko boljši, če že senetil ta poraz. Vendar poglej- ne vsaj neodločen, če ne bi sod- * _ j nik inž. Božičev tako navijal za Nedeljski Šport ! Železničarja. Moštvo Rudarja je m Trhnuliah I bUo oškodovano za najmanj dve V HUUVijUli 'enajstmetrovki. V Trbovljah so v nedeljo od-1 Tako je že v prvem polčasu igrali samo pionirske in piladin- ; oškodoval Rudarja, ker ni doso-ske nogometne tekme- Dopoldne dil enajstmetrovke, ko je brani-so pionirji Rudarja III prema- 1 ' * gali svoje sovrstnike z Dobrne, v Hrastniku so pa pionirji Rudarja I zmagali proti pionirjem Bratstva s 4:0. — Popoldne so na stadionu Rudarja v Trbovljah odigrali kar tri tekme. Pionirsko moštvo Rudarja H je premagalo pionirje Svobode iz Trbovelj s 6:0, v drugi tekmi je pa drugo moštvo mladincev Rudarja premagalo mladince Dobrne s 4:2. V mladinskem prvenstvu Slovenije je bila odigrana nogometna tekma med domačim Rudarjem in Odredom iz Ljubljane. Po zanimivi in poučni tekmi so zmagali mladinci Rudarja z 2:1 (1:1). — Sodil je Vaneli z manjšimi napakami. . lec Železničarja v kazenskem i prostoru odbil žogo z roko. Ko-' nec drugega polčasa se je srednji napadalec Rudarja prebil skozi obrambo in streljal. Vratar Železničarja se mu je vrgel pod noge, žoga se je odbila, vendar igralec Rudarja ni mogel do žoge, ker ga je vratar Železničarja držal za noge. Sodnik je vsak napad Rudarja zaus-tavil pred kazenskim prostorom in zato ni nič čudnega, da je bil dosežen takšen rezultat. Izgledalo je, H mora Železničar zmagati in ta namen je bil dosežen. Moštvo Rudarja pa bo kljub temu v prihodnjih tekmah pokazalo, da zna Igrati. V nedeljo se bo v Trbovljah srečalo z Dravo iz Ptuja. Nafta-Proletarec 2:1 (2:0) V prvenstveni nogometni tekmi slovenske lige je zagorski Proletarec v soboto, 17. okt., izgubil igro proti Nafti iz Dolnje Lendave zaradi neodločnosti svoje napadalne vrste, ki se je v dosedanjem tekmovanju pokazala v zelo slabi luči. Drugače vedno najboljši Ogrin, proti Nafti ni imel sreče, dal pa je naj lepši gol dneva. Proletarec se je boril na splošno požrtvovalno ter bi po prikazani igri zaslužil vsaj neodločen rezultat. Gostje so v prvem polčasu v zadnjih trenutkih v presledku ene minute dosegli dva gola, kar je zadostovalo za zmago. Edini gol za Proletarca je dosegel — kakor že omenjeno — Ogrin v sredini drugea polčasa. Šahovski brzoturnir v Trbovljah V nedeljo, 11. t. m., je 19 ša-histov Rudarja odigralo šahovski brzoturnir za mesec oktober. V prvi skupini je zmagal tov. Rugel z 8 točkami, v drugi pa tov. Frece s 6 in pol točke. V finalu so se pomerili iz vsake skupine po štirje igralci. Kar pet šahistov se je uvrstilo na prvo mesto s 4 točkami in sicer tovariši Frece, Drobež, Rugel, Jazbec st. in Škrbec. V nedeljo, 25. t. m., bo ob 13,30 v trboveljski rudniški restavraciji šahovski brzoturnir celjskega okrožja, na katerem bo sodelovalo okrog 12 klubov. Šahovska sekcija Rudarja bo na. AMERIŠKI WESTERN FILM .ROSEANNA MeCOT' Prizor iz Ulma » Roseana McCoy« Ob hribi veliki peščeni reki med divjak je bil Mounts Hatfield, so živeli Hatfieldovi, ki ki je brez povoda v trgovini kar jih je vodila železna pest rod- za šalo obstrelil najmlajšega binskega glavarja »Hudičevega McCoyevega. Staro sovraštvo je Anseja«, kakor so mu rekli, spet vzplamtelo. Roseanna je 1 P»-casa. stopila na tem turnirju s I. in i Onstran reke so se ukvarjali s dolžila tudi Johnseja za prelom * arec Je ™el vec . 1»re j II. moštvom ter mladine’ - | poljedelstvom njihovi krvni so- miru med rodovoma in je šele vražniki McCoyevi, katerim je pozneje odkrila, da je Johnse v drugem polčasu, toda .. ... . , ... , , odločnost napadalne vrste in bUeIjl. saha 50 vab!]eni na to omahovanje sta zakrivila po- prireditev. raz. — Sodil je dobro sodnik iz Sahiste opozarjamo, da se Celja. Občinstvu priporočamo, bo začel turnir za dosego 4. ka-da v prihodnje ob koncu igre tegorije. Priglasitve se spreje-ne dela nepotrebnih demonstra- , . , , , . , . cij, ki lahko samo škodijo, ne.maJ0 vsak torek' čctrtek ln 30 ' prinašajo pa koristi. boto v šahovski sobi Rud-ja od 118. ure dalje. H. J. KOTIČEK ZA NASE ŽENE Kako postanemo priljubljeni? Prav, gotovo si vsak človek želi, da bj ga ljudje, s katerimi prihaja v dotik, cenili in radi imeli. Poslušajmo, kaj pravi o tem ameriški psiholog Dale Car-negie, ki je s svojimi ožjimi sodelavci postavil nekaj pravil, ki bodo napravili iz nas, če se bomo Po njih ravnali, prikupne ljudi. / Nauči se poslušati Začnimo takoj s pozdravljanjem. Namesto da rečemo ob srečanju z znanimi ljudmi na kratko »Dobro jutro!«, je priporočljivo, če smo pri pozdravljanju boli osebni in rečemo na primer: »Dobro jutro, tovarišica Kolar!« Vsak človek je po naravi tak, da rad sliši svoje ime; ob takem pozdravu se bo čutil osebno počaščenega. Ce je primerno, pristavimo še kakšno kratko vprašanje: »Kako ste preživeli nedeljski izlet?« ali pa: »Ste se med počitnicami dobro zabavali?« Seveda si moramo, če stavimo takšna vprašanja, ki Pa seveda ne smejo biti indi-skretna. vzeti čas, da pazljivo in dobrohotno poslušamo odgovor. Nikakor seveda ni prav, če In še nekaj! Nikoli ne var-čujmo z malimi besedami »prosim* tn »hvala«. Vljudnost nas prav nič ne stane, izgladi nam pa v našem vsakdanjem življenju pot do drugih. Ce nekdo nekaj prosi, mu željo raje izpolnimo kot sicer. Veseli nas. če nam kdo reče za storjeno prijaznost ali uslugo »Prisrčna vam hvala« ali pa »Zelo ste mi ustregli« in podobno. Ce si p, kdai koli v kakšni situaciji nismo na jasnem, kaj naj storimo, potem je pametno in edino pravilno, če se ravnamo po srtarem. že davno znanem in preizkušenem pravilu: »Kar ne želiš, da ti store drugi, tudi ti drugim ne stori.« Pravilno pranje — trpežno perilo Tekstilno blago je dandanes precej drago. Razen tega se gospodinje pritožujemo, da je tudi premalo trpežno. Vendar smo včasih same precej krive, da se perilo tako hitro raztrga, ker ga ne peremo pravilno. Trda voda, ki je sicer dobra Nasveti za vsak dan Izsušeno loščilo za čevlje postane spet uporabno, če mu do-je kuhanje bombažnih tkanin nekaj kapljic vročega končano, jih je treba ohladiti v mleka- hladni vodi. Kuhati pa smemo največ četrt ure. Umetna svila ne prenese prevročega pralnega luga. Volne in svile pa ng smemo nikdar kuhati, ker vrela milnica poškoduje volno, tako da postane rumenkasta in trda. Perilo je treba čim večkrat menjavati, tako da ga ne umažemo preveč, ker je zelo umazano perilo težko oprati in hitro razpada. Ce te boli grlo raztopi žlico soli v mlačni vodi in grgraj. To ponovi večkrat na dan. Vlažne prostore osušimo, če v posodah (n. pr. v konservnih škatlah) razpostavimo suho apno ali klorov kalij, ki oba vsrkavata vlago iz zraka. Ce si se opekla, položi belo kožico jajca na opeklino. Preprečila boš, da bi se naredil mehur in ranica se bo hitro zacelila. načeloval Stari Randall. dečka pravzaprav le rešil. Iz Razprtija in krvno sovraštvo maščevanja so McCoyevi nase je začasno poleglo samo ob padli Hatfieldove, tedaj je pa semanjih dneh, sicer pa gorje, Roseanna šla med kroglami če so se kje srečali. Ob nekem pred obkoljeno hišo in poklica-takem prazniku se je Hohnse la Johnseja ven, da bosta šla Hatfield zaljubil v krvno rod- j stran iz tega pekla in začela binsko sovražnico, lepo Rosean- ! drugje srečno življenje. Obe no McCoy. Roseana je dolgo! strani sta prenehali streljati, le oklevala, kam naj se odloči. ; Mount Hatfield je nameril pu-Krvno sovraštvo in zvestoba | ško proti Roseanni in Johnseju. rodbini sta jo vezala na Me j Tedaj je pa zagrmelo, »Hudi-Coyeve, srce se pa ni moglo; čev Anse« je ustrelil divjaka, s ustavljati mlademu Hatfieldu. ‘ tem je bilo pa konec sovraštva Ker Roseannin oče ni privolil v \ med rodovoma, poroko, je Johnse Roseanno j ....... ugrabil in jo pripeljal med Hat- AmeriSKI film „SiUI)ja preteklosti1* fieldove. Ko je odjezdil po duhovna, ki naj bi ju zdaj poročil, je Johnsejev brat Mounts Svojevrstna žrtev prve sve- hotel Roseanno ubiti, kar pa j tovne vojne je postai aagiesiu je oče komaj preprečil. Johnse i častnik Charles Rainer leta 1917 se je vrnil in Roseanna je pre- j na francoski fronti. Ko so ga govorila moža. da jo je pustil našli Nemci, ni vedel več, kuo nazaj k svojim. Upala je, da ! je in od kod, preteklosti zanj bo resnična ljubezen med mla- ; ni bilo več. Ko je bil s posre-dima dovolj močna in bo pre- dovanjem Švice zamenjan za prečila krvno sovraštvo med bolne nemške ujetnike, se je rodbinama. Oboji so le neradi zdravil leta 1918 v bolnici za in s težavo začasno poslušali duševno bolne v Melbridgeu. mlada zaljubljenca Najhujši, Ostati bi moral v bolnici, ker nikakor niso mogli zvedeti, kdo je in kje ima sorodnike. Ko je nekoč v megli šel iz bolnice, se je v mestu izgubil. Omedlel je ter našel zavetišče pri barski podlago. Ponekod se je namreč i Lani je bila tudi zelo slaba ! pevki in plesalki Pavu Ridgway. izkazalo, da je pregloboko ora- j telma za industrijske rastline. I Znal Je povedati samo to, da je ] nje škodljivo, zlasti, če plug 1 Sladkorne pese smo pridelali le i Jobn Shuthy. Pavli se je smi- Pridelaii sm0 približno tretji- obrne na P°vršJe mrtvico — j 26,4 odst. v primeri z letom j lib Zavzela se je zanj in ga na- no manj krompirja polovico zemli°> ki ne vsebuje drobno-j 1951 ali 512.200, tobaka 14.800, zadnje tako vzljubila, ko je zanj manj fižola in komaj’ 47 5 odst živk in h1™3 tudi primernega j 'ton (53,4 odst.), sončničnega se- žrtvovala svojo službo in živ- GOSPODARSKE VESTI V KRATKEM OCENA O LANSKEM PRIDELKU POVRTNINE V NASI DRŽAVI za pitje in kuhanje, ni primerna za pranje. (To velja zlasti za | JUGOSLAVIJA DAJE PETINO vodovodno vodo.) Takšna voda ! SUHIH SLIV SVETOVNEGA vsebuje razne rudninske snovi, | PRIDELKA vor. Nikakor seveda ni prav, če bolj^top^m^penno.hsamoTo- „&^y0 d^iHino*21^0 SVu!h takoj začnemo govoriti o sebi in' da, v kateri se milo močno po- ^.'°00nv^°'?,0°7 ,vag.0B Preživljal se je s'pisanjem. . nost znaša 3851 kilogramov; j Dobila sta sinčka, kazalo je, da bil znan še noben primer obo- j mleko ima 3.53 tolšče. Manjša Sa preteklost ni več mučila. Ko ' lenja čebelarja za rakom. Ven- je povprečna molznost v An- 1 Sa Je nekoč poklicala založba v dar še niso mogli dognati, ali j gliji, kjer znaša 3664 kg, mleko 1 Liverpool, je Smithy spet je tako zdravilen med ali strup pa je mastnejše (3,79 odst. tol- j omedlel. Ni sc več spomnil ne Takt in obzirnost Vsebina pogovorov je seveda stvar tankočutnosti vsakega posameznika. Netaktno je vsekakor, če o odsotnih ljudeh ne govorimo s spoštovanjem. Človek, kj posluša tak pogovor, lahko z gotovostjo računa, da ga ljudje Za njegovim hrbtom prav tako opravljajo. Mnogo bolje je, če v takem primeru poskušamo prikazati dobre lastnost napadenega človeka. Večina ljudi je pač taka, zlasti še ženske, da zelo rade (bijejo, če jim rečemo, da se jdm obleka, ki jo imajo na sebi, dobro prilega, da je pulover, ki so si ga same napravile, zelo posrečen in imeniten. Vsak človek misli Pri izbiranju svoje garderobe n„ to, da bi v kupljeni obleki dobro izgledal in se veseli, če mu rečemo, da Je izbral lep vzorec in da je obleka izvrstno krojena. Ce pa ni kaj po našem okusu, potem je pametneje, če o tem ne delamo nobenih pripomb. Mnogo ljudi je nepriljubljenih. ker vedo vsako stvar boljše in ne dovolijo, da bi obveljalo mnenje drugega. Takšna prerekanja so čestokrat neprijetna in utrudljiva. Ce na primer kakšna tovarišica trdi, da je zdravo, če se človek sonči, potem ni potrebno, da se druga takoj začne spogledovati, da je v pomanjkljivi obleki to nespodobno itd. Ce se ne strinjamo z mnenjem tn trditvami drugih, potem povejmo to mirno in vljudno, na prikupen način, ki ne bo žaljiv za nikogar. Najbolje je, če v takem primeru obrnemo pogovor na kak drug predmet. iz čebeljega žela. šče). nje. Pranje s trdo vodo torej ni priporočljivo, ker porabimo mnogo mila, ne da bi dosegli uspeh. Blagu tudi zelo škoduje grobo mencanje ali krtačenje mokrega perila. Za pranje je najprimernejša deževnica. Seveda marsikatera gospodinja navadno nima pri rokah deževnice. Zato pa bi naj uporabljala s pralno sodo mehčano vodo. Za mehčanje srednje trde vode porabimo približno 20 dkg sode. S tem pa prihranimo poldrug kilogram mila, ki je trikrat dražje od sode. Sode porabimo le osmino v primeri z milom. Bombažne tkanine morajo biti med kuhanjem v pralnem lugu stalno pod vodo, zakaj vroč lug razjeda tkanine. Brž ko Za smeh •NAJ SE TUDI ON »Fant je star šele dvaindvajset. Za zaroko vendar premlad,« Je dejala mati. »Z dvaindvajsetimi sem bil že oženjen,« je odvrnil mož, »zakaj naj bi bil na boljšem kot jaz.« ' POZABILA JE Na dan zlate poroke sta ostala nazadnje oba zakonca spet sama v svoji sobi. Mož je božal ženo po roki. »Zakaj sva se pravzaprav celo*življenje toliko prepirala?« 2ena se je nasmehnila. »Ali sva se res?« ga je vprašala. (KOSMKT) SE MNOGI KMETJE SE BRANIJO Železnega pluga Po zadnjem popisu imajo 39.223 železnih plugov, kar je Dobro je, če veste... da se rodijo dvojčki na pov- da je v svežem mesu okrog prečno 82 porodov, trojčki na| 70"/. vode, v mleku 85"/a v bu-7600, četvorčki pa na 670.000 po- čah 90°/., v paradižnikih pa rodov. Na svetu je doslej poznano samo 5 rojstev petorčkov; da ima odstavljeni sultan Ma- 95»/.; da izdajo ZDA za narodno žene ne doma ne sinčka, pač pa jo šel v London k svoji rodbini. Nenadoma se je spomnil, da je Charles Rainer, dedič in solastnik raznih podjetij in tvor-nic. Kmalu je postal vpliven denarni mogotec ki industrijec. Pavla je medtem zaman čakala na moža. Ni se več vrnil, toda ni obupala, dasi je težko živela. Bila je ob vse in še otroka 1 obramb«> letno večjo vsoto, kot ji je kmalu pobrala bolezen, roka Sidi Mohamed ben Jusuf, znaša narodni dohodek naše dr- Charles ni vedel več, da je bil ki so ga Francozi internirali na Korziki, 42 žena; da se po statističnih zapiskih posreči psihiatrom ozdraviti 3•/« Prodam stroj »Singer«, upravi lista. Oglas pogrezljiv Sov^lj, da bi mogli pravočasno alkoholikov, mcdiclncem pa sa-dobro obdelati vso orno Zem- mo 1 */«. Okrog H •/. pijancev ljo. Mnogi kmetje pa so železni konča življenje s samomorom, plug preuredili tako po svoje, g*/, jih morajo oddati v blazul-da je bolj podoben lesenemu 19./, alkoholikov se razpo-oralu. Zato orjejo večinoma le rož|, s*/, jih pa postane hudodel- T m V. cev in kriminalcev; Železnega pluga se branijo lz .1* več razlogov in ne le iz samo , Pod2!Tlf starokopitnosti. Predvsem ni- nlCa (Mctr“) 100 let; njene majo dovolj močne vprežne ži- pr?8c nierlJ° l82 km; vine, ki bi jo mogli uporabiti Prebivalstvo ZDA, ki pri globokem oranju. Ljudje s®daj 140 milijonov iju- verujejo, da zemlja ne rodi, če *ctn° pomnoži za tri milijo-jo preorješ z železnim plugom. ne: *eta 2®°0 bo v ZDA po do-To je nekakšno praznoverje, ki sedanjih računih 400 milijonov pa utegne imeti tudi trdnejšo prebivalcev ; Steklarno Hrastnik sta obiskala strokovnjaka iz Belgije pa bodo sledile de.tajlne ponudbe. Firma bo z izdelavo načrtov in ponudbo postavila tudi pogoje za nakup treh kompletnih žavc in petdesetkrat več kot mi; da je pri jezu Nila pri Asua-nu v Egiptu 5 milijonov kubičnih metrov vode; Asuan bo dajal Z milijardi kilovatnih ur elektrlčrie cnergjc na leto, t. J. polovica današnje letne proizvodnje elektrike. šivalni Pred kratkim sta se mudila v kolektivu Steklarne Hrastnik dva strokovnjaka firme »Ruse« iz Belgije. Prišla sta v Jugoslavijo z namenom, da si na samem kraju ogledata teren im ostale prilike ter možnosti za modernizacijo tovarne in za povečanje njene kapacitete. Oba sta zelo dobra strokefr-njaka v steklarstvu ter sta se na splošno povoljmo izrazila o naši produkciji in o našem strokovnem kadru. Kot glavni problem so Je ob tem obisku obrav- za potrebno investicije, zlasti še, navalo vprašanje preskrbo stek- ker kaže za modernizacijo steklarskih talilnih peči, ki naj bi jih lame posebno razumevanje pred-bllo v bodoče v tovarni šest, sodnik OLO Trbovlje, tov. Mar-I nadalje še posebna peč za labo- tin Gosak. Kolektiv steklarne mu I ratorijsko steklo. Ta dva stro- je za to zanimanje hvaležen HUDO SE JE UREZALA Gospa Helena Bolt, ki jo štejejo med prve dume newyor-ške družbe, se je zaman trudila, kako bi svojega sina odvrnila °d poroke s plesalko Leoni. V svoji skrbi za sina je tvegala še zadnji poskus: le moralno spričevalo o plesalki, ltl bo prav gotovo problematično, še lahko spravi sina k pameti. Gospa Bolt je pod tujim imenom najela detektive, ki so ji pa čez štirinajst dn) prinesli o plesalki sledečo moralno karakteristiko: nDama iz dobre hiše, v vsakem pogledu neoporečna. Edino senco na njen dober glas meče zadnje •>« -1 ss ess*. "jsr rr. splošno znatno cemeiši kot pri nakupu v drugih državah. Strokovnjaka sta prišla v Hrastnik v glavnem zaradi predvidene modernizacije in povečanja steklarne. O našem kolektivu sta odnesla zelo dobre vtise. Kolektiv tovarne upa, da bo tovarna prej ko slej dobila denar poročen in se je hotel vnovič poročiti. Pavla ga je po dolgem iskanju našla. Hotela mu Jc vzbuditi spomine, oživiti v njem preteklost, ki ju je vezalU' Vstopila je pri njem v službo kot osebna tajnica in počasi odgrinjala zastor njune pokopane sreče. Ko je bil Charles izvoljen za poslanca, se jc poročil s tajnico —; svojo prvo ženo toda še zmerom se ni' spomnil preteklosti. Sele ko je slučajno zašel v Mclbridge, kjer je bil pred leti, se je spomnil bolnice. Pavle, družine, svojega doma' Sel jo v vasico, kjer sta nekoč živela, in našel tam svojo zve' sto in vdano ženo, ki mu jc vf* nila življenje. Naslov v kovnjakn bosta napravila idejne . načrte za obnovo tovarne, nato I Klij. no, da .jc prej mnogo zahajal v dvomljiva nočna zabavišča ter zapravljal velike vsote denarja, o čigar Izvoru na n! nobenih zanesljivih poročil.« Pravijo, da je mati po preje-1 mu tega moralnega spričevala o dekletu takoj dala nlnu dovoljenje. da sc s svojo Izvoljenko poroči. P R F. K L 1 C Preklicujem žaljivke, ki sem jih Izrekla proti tov. Bert: Jelen Iz Trbovelj. — Rezi Raušl, Trbovlje, trg Svobodo 23. Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal prihodnje dni ameriški film ROSEANNA MC COY Raspored predstav bo razviden z lepakov. — Prihod' njo sredo ln Četrtek bo kino predvajal nemški za' bnvnl film VELETURIST Kino »Svoboda« v Trbovljah II bo imel na sporedu v b.:ž njih dneh ameriški fi*01 ŠUŽNJA PRETEKLOSTI Rnspofed predstav bo r£lZ viden z lepakov