Izhaja vmmk Cvtrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1, Tel. 26-770 Za Italijo: Gorica, Piazza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (easel-la postale) Trst 431. — Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovi:)
NOVI LIST
Posamezna it. 30m— Ur
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lit 600 - letna lir 1100. — za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 20C0. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale I. g'.
ŠT. 126
TRST, ČETRTEK 25. OKTOBRA 1956, GORICA
LET. V.
PO OBČNEM ZBORU KRŠČ. DEMOKRACIJE V TRENTU
Nauki z zasedanja največje italijanske stranke
Za socialni napredek - Ne mešajte Cerkve v strankarske prepire!
Pretekli teden so bile oči vseh Italijanov in deloma tudi inozemstva obrnjene proti Trentu, kjer je zasedal 6. vsedržavni občni zbor Kršč. demokracije. Zanimanje je naravno, kajti sklepi najmočnejše laške stranke niso bili pomembni samo za njene člane, temveč tudi za usodo države: od strankinega vodstva je namreč v današnjih razmerah odvisno, kako so rimske vlade sestavljene in k alk.o dolgo ostanejo na oblasti iin kakšno notranjo in zunanjo politiko naj vodi Italija.
Ker je v strankinem vodstvu nakopičena tolika oblast, ni vseeno, kdo v njem ukazuje in odločuje.
Med možmi, ki se bore za De Gasperije-vo. nasledstvo, je v Trentu zmagal Aminto-re Fanfani, kar se je pokazalo že koj ob začetku, ko je za njegov ptredlog o novem pravilniku stranke glasovalo 84 odstotkov delegatov.
Vendar je bil Fanfani pameten dovolj, da svoje premoči ni zlorabil. V glavnem odboru je odstopil sebi nasprotnim strujam večje število sedežev, kol so jih doslej imele: število je povišal od ene petine na eno tretjino. Ravne tako jc pripustil v vodstvo vse bivše načelnike vlade, predsednike poslanske zbornice in senata in nekdanje glavne tajnike stranke. Ti so člani glavnega odbora sami od sebe, to je brez volitev.
S	tem je Fanfani hotel zajamčiti vsem svojim tekmecem pravico, da svobodno izražajo svoje mišljenje ter uveljavljajo svoj vpliv na vodstvo skupne stranke.
POLITIČNE STRUJE IN DEMOKRACIJA
Da se v talko veliki organizaciji, kot je Kršč. demokracija, pojavljajo različne struje, je neizogibno. To je v tesni zvezi z raznolikimi nalogami, ki jih po mnenju članov m ona stranka izvrševati.
Eni mislijo, da je glavna naloga Kršč. demokracije v tem, da se postavi v bran navalu komunizma, ki s svojim nedemokratičnim totalitarizmom in materializmom grozi izpodkopati temelje v svojem bistvu krščanske zapadne omike.
Drugi trde, da se Kršč. demokracija ne sme izčrpavati v borbi za ohranitev starih, od očetov podedovanih kulturnih dobrin, ker bi se sicer spremenila v čisto konservativno in nazadnjaško gibanje. Istočasno so potrebne temeljite družbene preosnove, boriti se je treba za socialno pravičnost in vsestranski napredek delovnega ljudstVff.
Tema dvema nalogama odgovarjata v stranki dve struji.
Na eni strani stoje desničarji, katerim pripadajo Pella, Scelba in Togni, predvsem pa mladi finančni minister Andreotti, čigar skupina je v Trentu nastopila pod imenom »Pomlad«.
Na drugi vidimo po socialnem napredku ležeče levičarje, h katerim se prištevajo delavski voditelj Pastore, bivši tajnik stranke Gonella, predsednik republike Gronchi, florentinski župan La Pira in drugi. V Trentu so nastopili v 2 skupinah: gronchijevci pod imenom »Socialne sile«, še bolj na levo usmerjeni mladinci pa pod nazivom »Temelj«. *
Sredi med obema osnovnima strujama stoji Fanfani z večinsko skupino »Demokratično pobudo« (Iniziativa Democratiiea), ki je tudi potrebna, zakaj njena naloga je, da posrednje med idejami desnice in levice ter ohranja enotnost politične organizacije italijanskih ikotoličanov.
Raznolikost struj in skupin — našteli smo 4, a jih je v resnici 10 — ni torej slučajna, temveč je izraz raznovrstnih idejnih in družbenih sil, ki vrejo v medrazredni Kršč. demokraciji. Da so vse pripuščene in dovoljene, je dokaz politične zrelosti njenih voditeljev in da vlada v notranjosti stranke res demokracija.
KAJ SO SKLENILI V TRENTU
Primerjajmo s to širozkosrčnostjo in demokratičnostjo zagrizenost in tesnoumnost nekaterih naših političnih voditeljev!
Če bi oni odločali o Usodi Kršč. demokracije, hi bila ta velika organizacija že zdavnaj razbita na 10 sovražnih strank, ki se z lažmi in obrekovanjem druga drugo pobijajo. Kolika moralna in politična nezrelost mož, ki na žalost soodločajo v težkem
boju za goli obstanek slovenskega naroda v naših krajih!
Ker ima Kršč. demokracija srečo, da v njenem vodstvu ni takih značajev, je občni zbor v Trentu navzlic daljnosežnim idejnim razločkom med desnico in levico laliiko uspešno končal svoje zasedanje.
Sprejet je bil Fanfanijev predlog, naj se za sedaj nadaljuje v vladi sodelovanje samo z demokratičnimi skupinami liberalcev, Sa-lagatovih socialistov in republikancev.
Vendar stranka ni nasprotna, da bi se v bodoče priključil vladni večini tudi nenni-jevci, toda le s pogojem, da dajo »res prepričljive dokaze« o- svojem demolkratičnem programu, to pomeni, d.a> se dokončno odpovedo komunistični ideji o diktaturi proletariata ter s tem priznajo tudi nemarksis-tičnim gibanjem stalno pravico do enakopravnosti v državi.
To Fanfanijevo stališče se v bistvu ujema z nazori pokojnega De Gasperija. Na občnem zboru v Trentu je Fanfani De Ga-sperijevemu programu dodal še* to, da mora stranka voditi v bodoče odločnejšo pro-tikapitalistično politiko. Krepkeje je treba braniti privice delavstva, v prid malih kmetov in kolonov naj se razdele veleposestva, se pravi, izvede do kraja agrarna reforma, in država naj sploh uredi gospodarsko življenje po načelih Vanonijevega načrta, tako da bo v Italiji odpravljena brezposelnost.
Zelo značilno je, da so se desničarji, h katerim spadajo katoliški veleposestniki in industrijski podjetniki, teinu Fanfanijeve-mu predlogu tudii vdali. Kot manjšina so se po načelih demokracije podvrgli volji večine. Niti v pamet jim ni seglo, da bi skupno organizacijo razlklali ter ustanovili posebno stranko.
Politika in cerkvena oblastva
V	eni točki so pa bile v Trentu vse struije in skupine Kršč. demokracije složne in edine. Vse so prepričane, da mora stranka voditi svojo politiko popolnoma samostojno in neodvisno od cerkvenih oblastev. Za to, Ikar dela Krč. demokracija v politiki, nosi odgovornost le ona sama in ne Cerkev.
Da je tako stališče edino pravilno, nam govori že zdrava pamet: Kristus ni ustanovil Cerkve, da podpira to ali ono politično stranko, marveč da skrf>ii za dušni blagor vseh ljudi, pa naj bodo člani te ali one politične organizacije.
To stališče je tembolj upravičeno, ker katoliške politike, kakor smo svoj čas že pisali, sploh ni, marveč obstoji le dolžnost
katoličanov, da se tudi v politiki strogo drže moralnih načel in predpisov Cerkve.
'Katoličan je lahko pristaš republike ali monarhije: katera od teh dveh politik je katoliška? Nobena. On je lahko zagovornik državnega centralizma ali pa najširše deželne in občinske samouprave. Katera politika je kat o liika? Kristjan je lahko prepričan, da mora država voditi gospodarsko življenje naroda po- določenem načrtu ter nekatere panoge industrije podružabiti, ali je pa mnenja, da je koristneje, ako se država čim manj meša v gospodarstvo. Katera politika je katoliška? Načelno nobena.
Kristusova Cerkev stoji po svojem bistvu
(nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
Zgodovinski preokret na Poljskem
Pozornost vsega sveta je te dni obrnjena na najnovejše dogodke v poljski republiki.
Vladislav Gomulka, nekdanji tajnik komunistične stranke, ki je bil za časa Stalina zaradi »titovstva« vržen iz stramlke in zatem obsojen na večletno ječo, je spet stopil v ospredje političnega življenja. Postal je iz-nova odločujoči voditelj poljskih komunistov. Ko so ti volili svoj novi osrednji odbor ali Centralni komite, je Gomulka poskrbel, da SO' prišli vanj njegovi najožji somišljeniki in da se izrine iz vodstva stranke vojni minister general Rokosovski, ki ga je bil Stalin poslal pred leti na Poljsko, da drži z oboroženo silo v odvisnosti vse Kremlju nasprotne struje v deželi.
Sovjetski voditelji so- v poslednjem trenutku poskusili rešiti vsaj Moskvi brezpogojno vdanega Rokosovsikega, a pri tem niso imeli sreče. Ko je komunistični osrednji odbor sklepal o novem vodstvu stranke, so v Varšavo iznenada prileteli Hruščev, Molotov, Bulganin in Mikojan, da bi vplivali na Gomulko, a so doživeli, da jih niso niti pripustili k seji odbora, češ da imajo Po-1 j alki pravico sami odločati o svojih zadevah
Ko se je predvčerajšnjim odposlanstvo madžarskih komunistov pod vodstvom glavnega tajnika Geroeja vrnilo od sestanka s Titom v Budimpešto1, je našlo v deželi popolnoma spremenjen položaj.
Dogodki na Poljskem so tako globoko vplivali na javno mnenje, da se je v prestolnici takoj zbralo 10 tisoč ljudi, komunistov in nekomunistov, na zborovanje ter glasno zahtevalo tudi za svojo domovino svobodo in enakopravnost. S seboj so nosili velikanske napise: »Sledimo vzgledu Poljske! — »Na oblast naj pride Nagy!«
Imre Nagv je nekdanji ministrski predsednik, ki so- ga bili zaradi titovstva odstavili in obsodili, a mu še vedno ni bilo dovoljeno, da bi spet igral kalko vplivno vlogo v ogrskem p oli t ičnem živi j en j u.
Za položaj je zelo značilno, da je predvčerajšnjim komunistična mladina že predpoldne na svojem sestanku zahtevala tudi popolno osvoboditev kardinala Mindszentija in naj spet prevzame svoje visoke posle v Cerkvi.
VOJAŠKA SODIŠČA
Proti večeru so se množice ustile pred parlament, kjer jim je govoril Nagy. V prestolnici so drugi dan izbruhnili (nemiri. Posamezne skupine so začele naskakovati vladna poslopja in vdrle v radio-postajo.
Komunistična stranka je takoj sklicala izredno sejo osrednjega odbora ter imenovala Nagyja za načelnika vlade. Ta je brez odlašanja proglasil v deželi obsedno stanje in postavil vojaška sodišča, ki so pooblaščena izreči za. nasilna dejanja tudi smrtno kazen.
Da je položaj na Ogrskem zelo težak, se vidi že po tem, da je vlada zaprla meje proti Avstriji in prekinila vse telefonske zveze z inozemstvom.
in da ne morejo dovoliti tujega vmešavanja. Sovjetski voditelji so se vrnili v Moskvo praznih rok.
Po njihovem odhodu je imel Gotmulka govor, v katerem je najostreje obsodil vse krivice, ki jih je Poljska morala pretrpeti v letih stalinistične vladavine. Izjavil je, da hoče sicer Poljstka živeti z Rusijo v prijateljstvu, da lioče to prijateljstvo celo poglobiti, toda zahteva zase popolno enakopravnost in samostojnost.
Rusija je močna dovolj, da bi mogla ta Gomulkov upor z največjo' lahkoto zatreti, saj ima na Poljskem tudi več svojih divizij. Značilno pa je, da se svoje moči ni hotela poslužiti, teimveč povabila Gomulko in tovariše, naj pridejo jutri v Moskvo na pogajanja. Spor se bo torej rešil na miren in prijateljski način.
Gomulko proslavlja danes vse poljsko ljudstvo kot narodnega junaka ter se složno zgrinja okoli njega. V poslednjem trenutku se je zanj izjavila tudi poljska vpjslka.
Gomulkov nastop označuje svetovni tisk kot važen zgodovinski dogodek, ki se da primerjati le s Titovim uporom zoper Stalina.
Nagy je poklical na pomoč sovjetsko vojaštvo, ki skupno z ogrskimi četami že kora-Ika proti Budimpešti, da zaduši upor. To se bo vojaštvu skoro gotovo posrečilo, vendar s lem ne bo še rešeno vprašanje pravilnih in pravičnih odnosov med Ogrsko in Sovjetsko Rusijo.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA IN MANJŠINE
Občni zbor demokristjanov v Trentu ni smatral za potrebno, da bi se načelno bavil z vprašanjem narodnih manjšin v Italiji. Se-gini je le mimogrede omenil, da je rimska vlada izpolnila vse svoje pogodbene obvez-nosli do nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Drugi so poudarjali, da so državne meje na Brennerju »svete in nedotakljive« in to je bilo vse.
Premalo za veliko krščansko organizacijo, ki bi se morala zavedati, kako važno je v današnji dobi pravilno rešiti vprašanje mirnega sožitja med raznimi narodi v isti deželi, če ne zavoljo drugega že zato, ker to močno vpliva tudi na dobro ali slabo razmerje do sosednih držav.
Južni Tirol so omenili samo zavoljo velikih demonstracij na Dunaju in ker je avstrijska vlada postavila na dnevni red to vprašanje. O Slovencih naših krajev ni nihče črhnil besede.
Taka politika ni pametna. Površno je tudi govorjenje o »svetih in nedotakljivih državnih mejah«; saj v razpravi niso nobene državne, temveč le narodnostne meje v okviru države in pošteno izvajanje podpisanih manjšinskih dogovorov in nič drugega. ZAČETEK NOVE DOBE
Kraljica Elizabeta je 17. dktobra na meji med Anglijo in Škotsko slovesno otvorila prvo veliko elektrarno na atomski pogon. Pri svečanem obedu, kamor je bil povabljen tudi sovjetski znanstvenik Topčev, so jedli
jedi, Slkuhane na atomskih gorilnikih,. svetila je »atomska luč« in so gorele peči, ki jih ni bilo potrebno kuriti niti z drvmi niti s premogom.
Proizvodnja nove elektrarne bo služila vsa le v industrijske in trgovske namene. S lem dejanjem se skoro neopaženo začenja nova atomska doba, /ko se bo Velika Britanija in za njo ostali svet polagoma osvobodil odvisnosti od premoga in nafte.
JUGOSLAVIJA IN MADŽARSKA
Po razgovorih, ki jih je imel maršal Tito z ogrslkimi komunisti, se bodo tudi gospodarski odnošaji med obema deželama znatno izboljšali.
Z ogrsko pomočjo nameravajo modernizirati in razširiti pristanišče na Reki in Jugoslavija bo v zameno dovolila Madžarom prost prebod blaga do> imorja. Ogri hočejo omogočiti Jugoslaviji tudi izgradnjo novih velikih elektrarn ob reki Dravi in bodo zatO' prejemali čez mejo brezplačno električno energijo-
DOBRA LETINA
Trta je letos v Italiji precej dobro ohro-* dila. Po cenitvah statističnega urada znaša pridelek grozdja 90 milijonov stotov. Povprečni pridelek prejšnjih let je bil približno za 10 milijonov sitotov manjši.
DRZNI ZNANSTVENIKI
Prof. .Jakob Piccard in italijanski geolog Poli in i sta se prejšnji teden pogreznila blizu otoka Ponze s potapljaškim čolnom Trieste 3700 metrov globoko na morsko dnoi. V morskih breznih sta 4 ure in pol preučevala čudovite ribe, vodo, blato in rastlinje, stkratfca vse doslej človeškim očem nevidno tamkajšnje življenje.
Ko je čoln spet prišel na površino, sta junaška učenjaka začela urejevati zbrane podatke. Kakor silne zračne višine tako odkrivajo v naši dobi tudi morske globine človeštvu vse večje tajnosti!
DALJAVE SE KRČIJO
Razdalja iz Londona v Rim bo postala kmalu le kratek sprehod. Angleško letalo na realkcijski pogon je v petek to razdaljo 1430 kilometrov preletelo v dobri poldrugi ■uri.
AMERIŠKA PROPAGANDA
V	volilni borbi za mesto predsednika republike se stranke poslužujejo najrazličnejših sredstev. Tako je Stevensom dal vprašate pri največjih zavarovalnih družbah, ali bi bile pripravljene zavarovati za življenje njegovega tekmeca Eisenhowerja. Te so seve odgovorile da ne, ker je prelkoračil postavno dobo starosti. Zdaj Stevenson to izrablja, češ da na Eisenhowerja še zavarovalne družbe nič ne dajo.
GORIŠKI VOLIVCI
Za prihodnje volitve v gor iški mestni svet 16. decembra je vpisanih v sezname 28.724 upravičencev, to je 1796 več volivcev kot I. 1952. Žensk je za 3.316 več kot moških. Ker se bodo volitve to pot opravile po proporcionalnem in ne več po večinskem sistemu, so izračunali, da potrebuje vsak kandidat oikrog 600 glasov, če hoče biti izvoljen. Italijanski liisati prerokujejo Slovencem 6 sedežev. Če bi nastopili složno, bi jih dobili še več.
VSTAJA M OGRSKEM
Pred volitvami na Ooriškem
Izjava Slov. kršt*. soc. zveze
»Goriške Slovence mora pri prihodnjih volitvah vodili kot vrhovna gonilna sila slkrb za skupne koristi ogroženega naroda, kateri se morajo podrediti vse koristi strank, struj in posameznih oseb.	•
Skupne narodne koristi nam pa nujno nalagajo troje:
1. V krajih, kjer je naš narod v svojem obstanku ogrožen ali v tako šibki manjšini, da brez enotnega nastopa ne more priti do lastnih predstavnikov, je dolžnost strank, da gredo složno in enotno na volitve.
2. V občinah, ki narodno niso ogrožene in kjer so Slovenci že po zakonu prisiljeni jtostaviti dve listi, naj pa velja načelo svobode: tu naj se volivci opredele po svojih posebnih socialnih in svetovnonazorskih idejah.
3. Da bi se skupne koristi ljudstva mogle uspešno braniti, je nujno potrebno, da se za naše kraje ustanovi nadstrankarski Narodni svet.
Današnje stanje je nevzdržno: slovensko prebivalstvo ima občutek, da je naš narod brez vodstva, in zato se ljudje vdajajo malodušnosti in pesimizmu, ki izpodkopujeta moralne temelje naše borbe za obstanek.«
Vendar je politično najvažnejše dejstvo v lem, da so Ikar po časopisju odbili kateri-koli stik s Slov. kršč. soc. zvezo: »mi demokratični slovenski katoličani se nikakor ne moremo vezati s taiko organizacijo in niti se ne razgovor jati z njo za kakršen koli skupni nastop pri volitvah.v.
»Slovenski demokrati in katoličani« — beremo drugod — »nastopajo na volitvah samostojno.«
Kaj sledi iz tega? Vsak trezen slovenski človek mora neizbežno priti doi dvoje zaključkov:
;1. Oni odklanjajo^ enotno in složno obrambo skupnih življenjskih koristi naroda tudi lam, ikjer gre za goli obstanek Slovencev, četudi množice že leta na glas zahtevajo, naj se vse naše stranke in struje vsaj v teh temeljnih vprašanjih združijo.
Našemu ljudstvu se predstavljajo torej kot nasprotniki in razdirači slovenskega narodnega občestva.
2.	Obenem so se predstavili javnosti tudi kot načelni nasprotniki »kateregakoli skupnega nastopa« slovenskih katoličanov.
Torej tudi razdiravci sleherne katoliške skupnosti!
In vse to v imenu načel »Slovenske katoliške skupnosti!« Večje ironije si človeška pamet ne more misliti.
Vsakdo se sprašuje, komu naj laka politika koristi. Eno je vsekakor vsakomur jasno: da Slovencem prav gotovo ne!
OTROŠKI POSLANIK
V	Neapelj je prispel iz Amerike 10-letni Stanley Werley, ki ga imenujejo »poslanika otrok«. S seboj nosi 10.000 darilnih zavojev z igračkami in obldko za revno deco. Darove zbira z lastnimi sredstvi posebna družba otrok v Filadelfiji, ki ima v načrtu, da raztegne to »bratstvo otrok« po vsem svetu.
Tako uči in opominja najmlajši rod odrasle, kako bi morala biti vsa človeška družba ena sama velika družina.
NOVICE
SKROMEN KRALJ
Grški kralj Pavel je sklenil zapreti kraljevsko palačo in odpustiti iz službe polovico dvorjanov. Preselil se bo v preprosto vilo. To je odredil zavoljo varčevanja. Zanimivo je, da je kralj odbil tudi povišek plače ali apanaže, ki mu jo je bil odobril parlament. Take reči se redko dogajajo.
DEŽELA NASPROTIJ
Prebivalstvo ogromne Indije neprestano raste. Vsako minuto se pomnoži za 10 novorojenčkov in čez 20 let bo štela Indija okrog 470 milijonov duš in igrala v svetu zelo važno vlogo.
“	t
Danes stoje pa Nehru in njegovi sodelavci pred skoro nepremagljivimi socialnimi nalogami, ker je Indija se zaostala dežela, polna nasprotij: nekateri maharadži se valijo v razkošnem bogastvu, tako ima na priliko princ iz Jaipurja 2222 milijonov letnih dohodkov, istočasno pa prosjači po indijskih cestah nad en milijon gobavcev, ker zanje nihče ne skrbi.
Prebivalstvo je na splošno zelo slabo branjeno.
Vsako leto pomijejo stolisoči otrok, obenem bega pa po deželi 150 milijonov shujšanih krav, ki se jih po indijskih verskih predpisih ne sme nihče dotakniti, ker so proglašene za »svete živali.« Od tod silno pomanjkanje mleka za otroke in odrasle.
Koliko dela in truda bo še treba, preden bodo novi voditelji pravično uredili družbene razmere v svoji domovini!-
Pazile na gobe!
Ta teden so v Trsitu morali odpeljati v bolnišnico že 14 oseb, ki so se zastrupile z gobami. Zdravnikom so izjavile, da so gobe nabrale v bližini Piščancev. Tržaška občina opozarja meščane, naj gobe kupujejo le na Pokritem trgu, kjer je sad zdravniško pregledan. Kdor jih pa sam nabira, je najbolje, če jih da pregledati strokovnjaku.
Nauki z zasedanja največje italijanske stranke
Sredi decembra bodo goriški Slovenci volili svoje zastopnike v občine in pokrajinski svet. Spet se bliža trenutek, ko bo naše ogroženo ljudstvo moralo dokazati, ali je politično dovolj zrelo, da zna res učinkovito in uspešno braniti svoje narodne koristi.
Decembrske volitve so tako važen dogodek, da so vsi zavedni Slovenci, posebno pa vodstva njihovih strank in struj, naravnost primorana zavzeti do njih nadvse jasno in odkrito stališče.
Tako je storilo tudi vodstvo Slov. kršč. socialne zveze, ki je dne 14. oktobra sprejelo naslednji sklep:
V	skladu z zgornjim sklepom je bil dr. J. Bitežnik pooblaščen, naj takoj stopi v stik z vodstvi obstoječih strank in struj.
Zavoljo skupnega nastopa v primerih, kjer gre za složno obrambo vseslovenskih koristi, je povabil na sestanelk zastopnike vseh političnih organizacij, zaradi volitev v krajih, kjer so Slovenci primorani postaviti dve različni listi, je pa povabil na razgovor le odločilne ljudi iz talko imenovane Slov. kat. skupnosti, Iki je sestavni del Slov. dem. zveze, da bi se nekomunistične struje dogovorile o sestavi enotne liste v teh občinah.
RAZDIRAVCI NARODNE IN KATOLIŠKE SKUPNOSTI
Vsak človek iz ljudstva, ki zna le količkaj politično misliti, razume, da sta ti dve različni vabili bili logični in nujno potrebni, da ju je naravnost narekoval dejanski položaj v deželi.
Le voditelj« izobraženci tega niso hoteli razumeti. V svojem časopisju, kjer so neule-goma objavili zaupni pismi dr. Bitežnika, trde, da »ležijo protislovja obeh vabil na dlani.« V resnici je pa treba, kakor vsakdo vidi, iskati »protislovja« le v glavah in zli volji posameznikov.
(Nadaljevanje s 1. strani)_______________________
in poslanstvu visoko nad vsemi strankami in nad sleherno politiko. V politiko poseže 1q tedaj, kadar je treba zavrniti in obsodili gibanja, Iki ta j e in pobijajo krščansko moralo.
Značilno za naše malenkostne razmere pa je, da nekateri naši vodilni katoličani ta od vseh priznana načela krščanstva očitno odklanjajo. V njihovem glasilu smo svoj čas n. pr. brali tele stavke:	Bog je »uporne
Izraelce v puščavi občutno kaznoval, ker so se upirali njegovi politiki.«. — Kristus je »ostro posegal v zadeve političnega življenja.« — »Vsak katoličan je politik.«
Malo je manjkalo, da ni časopis trdil, da je Bog pravzaprav politični voditelj in njegova Cerkev politična stranka! Kakšni zmešani pojmi o bistvu krščanstva in politike!
'Kršč. demokracija je v Trentu zagovarjala polno svobodo in neodvisnost svojega političnega udejstvovanja tudi: zavoljo lega, da bi javnost ne metala v en koš Cerkve in stranke italijanskih katoličanov ter delala za napake stranke odgovorno Cerkev. Če bi Kršč. demokracija ravnala drugače —• je rekel Scelba — bi po nepotrebnem le večala število sovražnikov vere ter izzvala v državi oster antiklerikalizem.
Kalko pravilno sodi Scelba, nam nudijo naj očitnejši dokaz razmere v slovenski manjšini naših krajev. Kako neizmerno so škodili ugledu vere in Cerkve oni naši »integralni katoličani«, Iki skušajo koristi Cerkve enačiti s koristmi ene politične struje! Ni ga brezbožnika in brezverca, ki bi mogel bolj škodovati veri kot oni!
To je tudi dragocen naulk, ki ga daje tukajšnjim Slovencem občni zbor v Trentu*
,'t T^zubltvfjti
dom J o
Veseli nas, da je svetovalec g. Marij Grbec na zadnjem zborovanju pokrajinskega sveta sprožil vprašanje razlaščevanja kmečkih posestev pri Dom ju. Kakor smo že večkrat poudarili, bi bil že skrajni čas, da oblastva ukrenejo nekaj zares učinkovitega v korist naših kmetovalcev, ki jih današnji razlastitveni ukrepi silijo v obup.
Svetovalec Grbec je opozoril predsednika poikrajinskega sveta prof. Gregorettija, da se Ustanova industrijskega pristanišča, v kateri sedi tudi predstavnik pokrajine, ne poslužuje osnovnega zakona iz leta 1865, ki bi edini moral urejevati razlaščevanje zemljišč v javno korist. Ta namreč določa, da mora prefekt izročiti sodniji seznam posestnikov, ki jih bodo razlastili, sodnija pa imenuje od enega do tri strokovnjake, da ocenijo škodo. Ustanova za industrijska pristanišče pa se poslužuje ukaza štev. 66 bivše ZVU, po katerem srne prefektura izdajati odloke o »dokončni zasedbi« zemljišč, ne da bi obenem določila odškodnino. Tako se dogaja, da kmetovalci dobivajo od 100 do 250 lir za kv. meter razlaščenega zemljišča, kar je očitna krivica. Svetovalec Grbec je zato prosil predsednika Gregorettija, naj čimprej preneha izdajati zgoraj omenjene odloke ter začne izvajati zakon iz leta 1865.
Predsednik je odgovoril, da bo to vprašanje proučil ter odgovoril na eni prihodnjih sej.
LONJER
Lonjerci ter vsi prebivalci bližnjih predmestnih okrajev, zlasti Podlonjerja, se še vedno razburjajo, ker je podjetje ATUM, ki vzdržuje avtobusno zvezo z mestom, podražilo ceno voznih listkov. Naši ljudje niso bili pravzaprav nikdar preveč zadovoljni s tem prevoznim podjetjem, bodisi zaradi slabih in zanemarjenih avtobusov, bodisi zaradi ne ravno preveč vzornega vedenja uslužbencev. Nezadovoljstvo' naših ljudi pa je doseglo višek, ko je podjetje sklenilo podražiti ceno posameznega voznega listka za 5 lir. Ta ukrep je ATUM skušalo opravičiti, češ da ta proga ni mestna in da so ceste zelo slabe, klar povzroča znatne okvare vsem vozilom.
Ne dvomimo, da so ti ugovori utemeljeni, vendar še zdaleč ne tako tehtni, da je sme-
lo	podjetje ukreniti nekaj, kar je tako živo zadelo koristi vseh tukajšnjih prebivalcev, predvsem delavcev. Ti morajo namreč poleg avtobusa plačevati dnevno tudi po več tramvajev, tako da se konec meseca nabere precejšnja vsoita denarja:, kar močno krči mesečni zaslužek. Ker se zna zgoditi, da bo v bodočnosti podjetje skušalo uvesti še dražje cene, bi bilo pametno, če bi se za' to zadevo zavzela mestna občina ter morda sama poskrbela za avtobusna zvezo z Lonjer-jem.	Vaščan
SV. M. MAGDALENA SPODNJA
Sv. M. M. Spodnja je bila še pred nekaj desetletji podobna veliki raztreseni vasi. Kasneje se je pa razvila v tržaško predmestje in takšna je bila še do pred nekaj leti. Povojni vsestranski, čeprav nenaravni, gradbeni razmah Trsta je posegel tudi v našo
smer, tako da je danes naš kraj pravzaprav sestavni del mesta. Razume se, da je ta razvoj odločilno vplival ne samo' na zunanje lice našega okraja, temveč bistveno spremenil tudi miselnost, navade ter običaje tukajšnjih prebivalcev. Na žalost moramo priznati, da je pomeščanjenje obenem povzročilo ali pospešilo proces raznarodovanja.
Ni naš namen, da bi tu razglabljali, kako naj se ta za naš narod silno škodljiv pojav onemogoči, temveč hočemo danes opozoriti oblastva le na eno izmed velikih nevšečnosti, ki jili je prineslo pomeščanjenje. Čeprav živimo danes že v pravcatem mestu, ugotavljamo, da ni tu še nobenih natančno določenih ulic. Vse hišne številke so' silno nesmotrno razdeljene in premešane.
Dogaja se, da se, kdor hoče obiskati kako družino in dobro ne pozna kraja, mora obrniti na policijske urade, kjer šele lahko dobi potrebna pojasnila. Zato bi bil skrajni čas, da bi mestna uprava določila nove ulice ter hišne številke, kar bi bilo v splošno našo korist ter zadovoljstvo.
O	številnih drugih potrebah borno' pisali enkrat prihodnjič.
T.
MAČKOVLJE
Z velikim zadovoljstvom smo zvedeli, da namerava pokrajinska uprava urediti cesto za Oreh. V ta namen je pokrajina zaprosila državna oblastva, naj ji nakažejo 5 in pol milijona lir. Želeti bi pa bilo', da bi čimprej asfaltirali Judi cesto proti Dolini, ki je precej prometna. Ta naša želja se bo najbrž uresničila, saj smo prejšnji teden videli tehnike, kako so pridno merili pot.
Preteklo soboto je zaključila svoja dela it a lij ansko-j ugodi o v a nska razmejitvena komisija. Doslej je dokončno uredila mejo od Socerba do morja. V glavnem gre le za malenkostne spremembe razmejitvene črte, ki so jo leta 1954 bila določila anglo-ameriška ter jugoslovanska oblastva. Medtem ko so mejo doslej zaznamovali rumeni količki, jo bodo odslej označevali beli kamni.
Komisija bo v kratkem nadaljevala z delom tudi na tistem predelu meje, ki gre od Socerba do Peska. V nekaterih primerih so oblastva upoštevala želje ter potrebe lastnikov zemljišč, naj se razmejitvena črta potegne tako, da ne bo po nepotrebnem delila nekaterih njiv, vrtov ter celo hiš, kakor se je dogajalo n. pr. v bližini Milj.
SEMPOLAJ
Nedavno od tega smo pisali, da se skozi šem. polajski blok čedalje bolj razvija obmejni promet. Zato smo izrazili željo, naj bi oblastva čimprej asfaltirala našo glavno cesto za Trst, da bi se tako odstranil prali, ki ga dvigajo motorna vozila. Vse kaže, da bo naša prošnja v doglednem času uslišana. Pokrajinski svet je namreč ta teden naprosil generalni komisariat, naj mu nakaže 25 milijonov za ureditev ter asfaltiranje te važne ceste. Nadaljnjih 15 milijonov pa je pokrajina zahtevala za asfaltiranje poti iz Šempo-laja v Mavhinije. Ker so nam zagotovili, da bodo kmalu začeli asfaltirati tudi del ceste proti Nabrežini, lahko rečemo, da smo prav zadovoljni.
Bliža se dan, ko sc bomo spomnili vseh rajnih. Želeli bi, da bi vsaj za lo priliko bilo naše pokopališče lepo urejeno im počiščeno. Božja njiva bi pravzaprav morala biti vedno v najlepšem redu, ki ga pa pri nas na žalost ni. Zato pomagajmo vsi, da bo pokopališče na vseh vernih duš dan v največji snagi in v redu, kajti tudi na ta način bomo dostojno obhajali spomin svojih rajnih.
Z.
SLIVNO
Slivencii smo navajeni, da nas občinska uprava zanemarja. Tako se je vsaj dogajalo vsa prejšnja leta. Upali smo, da bo nova uprava vsaj v začetku posvetila malo več pažnje našim vaškim potrebam, saj pravijo da »nova metla dobro pometa«. Zdi se pa, da temu ni tako. Res je sicer, da se bo v naši vasi zidalo šolsko poslopje, (ki ga doslej nismo imeli, vendar so pri - nas še druge potrebe, za katere hi se naši občinski možje morali zanimati.
Več let se borimo, da bi nekoliko popravili pot proti Sesljauu, toda tu se razen majhnih in včasih odvečnih del ni nikdar nič zares učinkovitega naredilo. Pravzaprav so vse ceste, ki vodijo v našo vas, več ali manj slabe in bi jih 'bilo treba urediti. Nezadostna je nadalje javna razsvetljava in tudi vodovod mi tako napeljan, kakor bi lahko bil.
Slišali smo, da ima občina za urejevanje cest na razpolago 30 milijonov. Slivenci nismo zahtevni, toda 200 tisoč lir hi pa lahko domača uprava določila za naše izredno slabe poti.
Za danes dvolj, saj se bomo prihodnjič še oglasili.
Kj-
E M A F O
... NON LICET BOVI!
»II Piccolo« je v nedeljo, 21. t. m., prinesel notico, v kateri neko društvo A. M. I. (Društvo italijanskih mazzinijevcev) obžaluje, da uporabljajo italijanski časnikarji za avtonomistične, oziroma separatistične težnje Južnih Tirolcev izraz »iredentizem«. Ta je bil za A. M. I. »zgodovinsko gibanje le italijanskega narodnega prebujenja, ki je hotelo odrešiti še neodre-šene italijanske pokrajine izpod tujega jarma«.
Tega iredentizma po mnenju omenjenega društva ni zamenjavati z vsenemškim separatizmom Južnih Tirolcev. Ta »izvira samo iz spletk, s katerimi skušajo umetno zasejati razdor med italijanskim in nemškim narodom«.
To pomeni, da je iredentizem upravičen samo, če ga uganjajo italijanske narodne manjšine, obsojanja vreden pojav pa je pri vseh drugih manjšinah. Logika, vredna potomcev tistih, ki so si izmislili pregovor »Quod licet Jovi, non licet bovi«. Nekateri pravijo taki logiki v politiki tudi makiaveli-zem. Po našem mnenju pa je samo naivnost.
d
T O V A R N A
Ptivičič
KRMIN ■ CORMONS TELEFQN ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilo. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
UPRAVNE VOLITVE NA GORIŠKEM
Goriški prefekt je razglasil v četrtek preteklega tedna, tla bode volitve za novi deželni svet in občine' v nedeljo^ 16. decembra.
■Gorica bo izvolila 40 svetovalcev, Tržič 30, Krmin 20, Gradiška 20, Ronke 20, Doberdob 15, Zagraj 15, Števerjan 15, Sovodnje 15.
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Pokrajinski svet je v soboto med drugimi razpravljal o pomoči, Iki jo bo nudilo gori-.škim kmetovalcem tukajšnje Kmetijsko nadzorništvo. Odbornik dr. Gaspardis je sporočil, da bo pomoč znašala okrog poldrugi omilijo« lir. Že ob tem poročilu se je razvila precej dolga razprava. Hudomušni, a prijazni svetovalec dr. Delpin se je potegnil zlasti za razvoj domače kokošereje, češ da bi ikasneje ne bilo treba uvažati piščancev iz Jugoslavije. Omenjeni gospod ima očitno rad te živalice.
Svetovalec Poletto je pravilno pripomnil, da bi mora'e pri razdeljevanju te pomoči predvsem sodelovati tiste občine, ki jim je najbolj pri srcu napredek poljedelstva.
Sledilo je poročilo o pomoči, ki jo gori-ški živinoreji hoče dati država. Ta pomoč bo vnašala 6.250.000 lir.
Svetovalci so vsestransko obravnavali tudi nov načrt plač za uredništvo, ki predvideva 22 milijonov lir novih bremen za pokra-jino.
Končno je pdkrajinski svet razpravljal tudi o obračunu za preteklo leto, ki je bil sprejet z večino glasov.
Zastopnik Slovencev, g. Bratuž, je izjavil, da ne more kljub najboljši, volji glasovati za predlagani obračun, ker je uprava pokazala popolno nezanimanje za gospodarske in |k'ulturne polrebe slovenskega prebivalstva. Saj ni hotela dati niti za prepotrebno Slovensko siroitišče niti beliča. Uprava ni nadalje prav nič hotela narediti za to, da bi otroci slovenskih optantov lahko obiskova-
li	slovenske šole, in to zaradi tega, ker je hotela z njimi napolniti italijanske zavode. Zato je sl o v en siki predstavnik glasoval proti obračunu.
Prav je imel in vsi Slovenci njegovo stališče odobravamo! Sicer pa se, hvala Bogu, bliža ustanovitev deželne avtonomije s posebnim statutom in Slovenci upamo, da bomo tedaj bolje zaščiteni.
Ob konen naj še izrazimo svoje začudenje, ker so odborniki in predsednik ob teh besedah tar onemeli, medtem ko so dovolili, da je g. Bratužu odgovori le misovec dr. Delpin.
SOVODNJE
V	sredo preteklega tedna je imel občinski svet bržkone predzadnjo sejo pred volitvami.
Sveitovalci so odobrili nagrado mirovnemu občinskemu sodniku, zavrnili so pa prošnjo za povrnitev 'bolniških stroškov Tomšiču Aleksamdru. Prav tako so odbili prošnjo, naj se šolslki knjižnici nabavi omara. Ta sklep «o utemeljili, češ da ni denarnih sredstev, česar pa ne moremo pohvaliti, saj ena omara ne stane mnogo.
Sklenili so nadalje, naj se potroši nadaljnjih 290.000 lir za popravilo hiš. Dalj časa' je svet razpravljal o občinskem gradbenem
pravilniku. Končno so se svetovalci sporazumeli, da se morajo stavbe v naselju graditi najmanj tri metre od ceste. Nato so občinski možje sklenili, da se zaenkrat na so-\ o d en jdke-m župnišču izvršijo le najnujnejša popravila. Popolna preureditev pa se bo izvedla prihodnje leto.
Gradnjo otroškega vrtca v Rupi občinska uprava ne more začeti, dokler ne dobi še
1	milijona 600 tisoč lir, za kar je pravočasno že vložila prošnjo. Svetovalci so končno soglasno odobrili, da občima odstopi del svojega zemljišča za zgradnjo nove stanovanjske hiše, za katero je država že dala prispevelk. Občina pa je postavila pogoj, da bo v novi hiši moral dobiti stanovanje tudi občinski uradnik.
Nova šestslanovanjska hiša bo zgrajena pri »Ušarju«.
V ponedeljek preteklega tedna se je obilna množica poslovila od 73-letne domačinke Uršule Tomšič roj. Butkovič.
Pokojnica je bila verna in vzorna mati, zavedna Slovenlka in dobra gospodinja, ki je vsem potrebnim, če je le mogla, rada pomagala.
Naj bo blagi pokojnici ljubi Bog bogati plačnik,, njenim sorodnikom pa izrekamo iskreno in globoko sožalje.
ŠTEVERJAN
Mi Števerjanci se pred vsem drugim zanimamo za vesti, ki se tičejo gradnje vodovodov v raznih občinah na Goriškem. Čestitamo svojim sosedom v Subidu in Plešivem, ker so sedaj gotovi, da bodo tudi oni v kratkem deležni največjega božjega daru, to je zdrave pitne vode. Dobili jo bodo iz krmin-skega vodovoda. Ravno tako smo zvedeli iz dopisov Novega lista, da je država nakazala /a obnovo in razširitev doberdobskega vodovoda nad 18 milijonov lir.
V Zdravščini bodo v kratkem zgradili novo vodno črpalko, ki naj nadomesti zastarelo na doberdobskem jezeru. Črpalka bo služila tudi za napeljavo vode v vse vasi sovo-denjske občine. Kolikor je nam znano, je naš prelepi števerjan še edina občina na Goriškem, Ikii doslej še ne ve, .kako in od kod bo dobila zaželeno pitno vodo. O trpljenju in mukah ter o neprecenljivi gosp odarslki škodi, ki smo jo morali mi Števerjanci zaradi pomanjkanja lastnega vodovoda pretrpeti skozi 40 let, odlkar je naša vas prišla pod Italijo, bi lahko napisali celo knjigo. In kdo naj nima usmiljenja z našo živino, s katero smo morali vsako poletje prevažati vodo iz Pevme in celo iz Soče?
Zato smo hvaležni deželnemu in občinskemu svetovalcu Rudiju Bratužu, Iki je na ponedeljkovi seji mestnega sveta zopet orisal naš žalostni gospodarsko-zdravstveni položaj ter od goriške občine zahteval, naj podaljša svojo vodovodno mrežo do Števerjana. Tudi na seji deželnega sveta je pretekli teden g. Rudi Bratuž izjavil, da ne more glasovati za obračun deželne uprave, ker je pregrobo zanemarila gospodarske potrebe slovenskega prebivalstva. Doslej ni se dala niti vinarja podpore za kalko hu mano-kul tujr n o slovensko ustanovo. Docela je tudi ostala brezbrižna do nujno potrebno zgradnjo števerjanske-ga vodovoda. In vendar bi bila dolžnost te
uprave, da osrednji vladi v Rimu predloži nujnost tega javnega dela. Saj je celo II Pic-colo že skoro poldrugo leto od tega napisal, da se bo Števerjan v kratkem veselil največje ljudske dobrine — vode!
Trgovina z moštom se je že pričela. Nekaj tokajca smo že z drožjem vred prodali po 75 lir liter.
Z OSLAVJA
V	soboto smo pogrebli posestnilka Florijana Primožiča. Po dolgi in mučni bolezni je zapustil to solzno dolino v 82. letu življenja.
Bil je najstarejši moški naše vasi. Bil je priden in skrben gospodar. Z veseljem je sodeloval v našem izobraževalnem društvu za časa g. Terčelja in ipri bivši kmečki hranilnici in posojilnici. Živel in umrl je kot veren ihož. Bog mu daj večni mir! Žalujoči družini iskreno sožalje!
iZadnjič smo- čitaili v Novem listu, da dela pri vodovodu le počasi napredujejo. Zdi se, da se je prejšnji teden delo za spoznanje zganilo, a še premalo. Ljudje se čudijo, da se .premalo upošteva za takšno delo ugodno vreme in na splošno pravijo, da je premalo delavcev. Kakor smo na eni strani zelo zadovoljni, da se gradi vodovod, taiko smo na drugi zelo prizadeti. Ravno za časa trgatve, ki je naš glavni pridelek, in ko poti najbolj potrebujemo za dovoz vode in prevoz pridelkov, so bile poti neuporabne in razrite.
To pomeni za nas polno muk in občutno gmotno škodo. Vsaj sedaj naj bi podjetje pohitelo, da ne bodo imeli prav hudomušneži, ki pravijo, da bo delo končano šele za veliko noč.
DRŽAVNI PRISPEVEK ZA C.A.F.O.
Predsednika Vzhodno-furlanskega vodovoda so obvestili,'da je vlada nakazala 32 milijonov lir za podaljšanje vodovoda v občine Gradiška, Zagraj, Foljan, Kopriva in Mo-ša.
Prebivalstvo obdarovanih furljanskih občin se je vesti jako razveselilo in z njim se veselimo tudi slovenski sodeželani, ki upamo, da bodo podobno novico dobili v kratkem tudi župani obeh slovenskih občin števerjana in Sovodenj.
PLEŠIVO
Pred meseci smo čitateljem v Novem listu sporočili, da je krminski občinski svet sklenil podaljšati krminski vodovod do naše vasi in Subida, iki sta še vedno brez zdrave pitne vode.
Pretekli teden so na dražbi izročili izvedbo tega prevažnega gospodarsko-zdravstvene-ga javnega dela tržaškemu podjetju Cessia.
Upamo, da se bo podjetje čimprej lotilo poverjenih ji del, tako da bo v kratkem času tekla v naših hišah zaželena voda.
SMRT
Pretekli teden je umrl v Gorici gospod Jožko Ferjančič. Pokojnik je bil znan kot izvedenec v starinosiovju. Z ljubeznijo je zbiral staro pohištvo, slike, knjige in druge stanine. Dosti teh predmetov je posodil za razstavo »Gorica v 18. stoletju«, ikjer vzbujajo precej občudovanja. Po svojem značaju je bil dober in tih človek. Naj uživa večni mir!
AKADEMSKO-SREDNJEšOLSKI KLUB »SIMON GREGORČIČ« v Gorici priredi v soboto, 27 oktobra ob 20.30, na sedežu ul. Ascoli 1/1. predavanje »ZGODOVINSKI RAZVOJ SLOVENSKEGA VIŠJEGA ŠOLSTVA«, ki ga bo imel prof. dr. Janko Jež iz Trsta. Vljudno vabljeni.
ŠEMPETER SLOVENOV
V	nedeljo, 14. oktobra, je obhajal svoj rojstni dan najstarejši beneški Slovenec. To je Jožef Jusič iz Klenja pri Šempetru. Srečni stairček je končal 101 leto pri dobrem zdravju. Palico rabi le iz navade. Tuidi pri letošnji trgatvi je domačim pomagal. Ko smo ga vprašali, čemu pripisuje dolgost svojega življenja, ram je odgovoril, d,a je imel že 11 let, ko ga je »pouerbala« Italija od Avstrije. »Marsikaj sem poskusil in prestal v življenju, posebno za časa vojn pa sem tudi moral večkrat stiskati, vendar sem bil vedno dobre volje im 'spasan*. Tudi ’glaž vina sem rad popiu, pa nikul čez mjero’!« Dobremu starčlku želimo še mnogo srečnih let.
Sreča se je oglasila v hiši Julija Terranova iz sosednega Dolenjega Brnasa, ki je v službi pri tukajšnjem električnem podjetju. Piri »To-tocalciu« je zadel dvanajstico z nagrado 4:30.000 lir. Čestitamo!
Tudi lovci iz Tarčeta so letos posebno srečni; v enem tednu so na Miji postrelili Ik.ar pet divjih kq'a, iki so se vtihotapile čez mejo brez prepustnice. Tudi 70 kg težaik merjasec jim je padel v zasedo, ki mu jo je postavil naš živino-zdravnik na mersinski planini pod vrhom Matajurija.
Šol tik o leto je tudi pri nas v polnem teku. Vsako’ jutro prikolesari v Šempeter na stotine srednješolcev in učiteljiščnikov. Skupno z onimi, ki hodijo v strokovno šolo jih je nad 700. Pri tem številu ne pridejo' v poštev otroci osnovnih šol. Tudi oba internata, moški in ženski, sta popolnoma zasedena. Seveda je več študentov tudi iz Furlanije.
Ako pomislimo, da je več stotin naših pobičev nat stroške vlade v raznih zavodih v Furlaniji, lahko razumemo1, zakaj v poljedel-stu le redkokdaj srečamo mladega človeka. Gospodarske in socialne razmere v Slovenski
Benečiji se sprminjajo. Šempeterdke šole uživajo pri dijakih velik ugled, zato prihajajo tudi Furlani radi k nam študirat. V obmejnem središču, na zdravem in čistem nadiškem podnebju in zraku se tudi povprečni možgani ne upirajo učenju, zato so tudi uspehi na naših šolah vedno odlični. Pomislite, da so letos vsi dijaki na naših šolah izdelali izpite! Niti eden ni bil zavrnjen. Takih uspehov ni bilo niti na eni šoli v državi! Ti uspehi so najboljša reklama za naše šole. Čestitati moramo ne •le profesorjem, ampak tudi dijakom.
Turizem pri nas vedno bolj napreduje. Kljub jesenskemu vremenu, je ob nedeljah vedno veliko izletnikov. Starogorslku romarji s Tržaškega in Goriškega pridejo radi k nam na kosilo. To pomeni, da naši gostilničarji izletnikov in romarjev ne odirajo.
IZ RAJBLJA
Razmere v našem rudniku se vedno bolj zaostrujejo. Stavka 800 rudarjev traja že več kot 14 dni. Č it at el ji Novega lista že vedo, da je do te stavke prišlo zaradi nezaslišanega ukrepa, s katerim je uprava podjetja svojevoljno znižala proizvodno nagrado za zadnje tri mesece, čeprav se je med tem proizvodnja zvišala. Podjetje je tudi razglasilo, da bo odpustilo 15 odstotkov delavstva. S tem ukrepom bi bilo vrženih na cesto 200 delavcev.
Upamo pa, da tega ulkrepa rudniška uprava ne bo utegnila izvesti, ker je medtem eden izmed videmskih poslancev že obvestil vlado o preresnem položaju v našem rudniku in o nameri uprave, da odpusti 200 delavcev.
V	četrtek preteklega tedna je prišlo pred našim rudnikom do neprijetnega dogodka. Medtem ko so se zastopniki sindikatov razgo-varjali s predstavniki rudniškega podjetja iz Vidma, je uprava hotela odvesti iz rudnika tovornik, ki je bil napolnjen z rudo. Tovornik so stražili orožniki. Tedaj so se pa delavci
in drugi domačini postavili pred rudnik, da bi preprečili odvoz irude. V tem trenutku se je zgodilo nelkaj, česar ne moremo drugače označiti kot surovo izzivanje delavstva in celotnega prebivalstva, ki je zaradi zadnjih ukrepov nesocialne rudiliške uprave že tako v prenapetem razpoloženju.
Ko so orožniki opazili namero množice, se je zagnal mednjo orožnik na motornem vozilu ter podrl na tla celo nekega delavca, Iki se je pri padcu precej hudo> poškodoval. Zaradi tega je nastal med množico in orožniki prepir. Da ni prišlo do hujšega, gre »asluga šoferju, ki je zapustil tovornik. Tako je ostalo vozilo z rudo pred rudnikom. Kot glasniki javnega mnenja pozivamo upravo rudnika, naj preneha z nedopustnim in nesocialnim draženjem delavstva in domačega prebivalstva.
Prav bi bilo, da ministrstvo' čimprej resno prouči možnost priključitve našega rudnika k napol državni ustanovi IRI, kar je od njega že zahteval omenjeni videmski državni po" slanec.
UKVE
Večkrat smo v Novem listu že poročali, da namerava neka goriška družba zgraditi vzpenjačo na vrh Sv. Višarij. Dalj časa so slro-kovnjaiki ugibali, ali naj se vzpenjača dvigne iz Žabnic ali iz Ovčje vesi. Končno so se odločili za Ovčjo ves. Zadnje dni so se začela že gradbena dela. Nova naprava pojde od postaje v Ovčji vesi do znanega visokega križa na hribu, ki se dviga nasproti višarski cerkvi. Menijo, da bo vzpenjača dokončana že v tem letu. Sodobna tehnika je torej že prodrla do samega vrha priljubljene in starodavne svetovišarsike božje poti. Tudi verni zemljani se pač morajo z njo sprijazniti, iker njenega pohoda ne more nihče preprečiti. Vendar obnavljamo' tudi ob tej priliki poziv na oblastva, naj poskrbe, da se ne bo brez potrebe skrunil verski značaj naše svete gore. To je še toliko- bolj potrebno, ker bo božja pot odslej dostopna oh vsakem vremenu in v vseh letnih časih.
Še večjo skrb pa prizadevajo ribiške ladje, ki jih danes goni motor. »Admiralska« ladja ribi'|kega brodovja je »bragoe«. Ta je že precej velika. Ko so imeli »Angleži« še »Sv. Jurija«, je bil dolg nad dvanajst metrov, širok je pa bil od tri do pet. Mogočen jambor, kateremu so pravili tudi »drevo«, je trdno stal na sredi. Z njegovega vrha tečejo vrvi na škripce, iki nosijo .»železo« ali sidro in sukajo ogromno krmilo. Poglavitna reč, ■brez katere sploh ne moreš ribariti, je pa mreža. Visdka je do .petinpetdeset metrov, vleče se pa nekaj sto metrov na daleč. Ka-daT jo zvijejo na 'kup, je na krovu kar cela gora vrvi. Ta ribišlkia priprava pa je presneto draga. Njena vrednost je znašala pred tridesetimi leti nič manj kot petindvajset tisoč lir! Zdaj pa zračunajte, kakšno bogastvo je to po današnji vrednosti. Povedali so mi, da cenijo nad en milijon lir.
Potemtakem ni čudno, da se po trdein delu utrujeni ribiči pridušajo, da morje da-
nes slabo vrže. Taiko velikansko mrežo spuščajo seveda z vijaki v morje. Kadar se napolni rib, je pa ribičem na mrzli vodi vroče kot v peiklu, ker morajo napenjati mišice, da jo izvlečejo. O tem delu bomo pa pozneje še brali.
Zdaj pa poglejmo malo za našim brodov-jem. Bragoe ali barika ali če hočete poznati še k rižanski izraz, bieton je tudi na zunaj lepo pobarvan. Na premcu varje glavni zavetnik: pri »Angležih« je bil sv. Jurij, danes imajo »Bibci« svetega Primoža, ki je bolj domač in pri rolki, ker tam z griča varje može, ko divja huda ura nad morjem.
Taikrat znajo tudi naši ribiči bolj milo govoriti in vpiti; kadar je morje gladko kot olje in ni nobene nevarnosti, tedaj pa kar iz navade, kot pri vseh ribičih, vrejo ikaj rade iz ust razne kr epik e besede, da je hudič še kar angelc med njimi.
Ker smo že pri nevihtah na morju in da vidimo pod raskavo skorjo dobro srce, po-
glejmo, kako so' se znali zahvaliti za presta-Ine nevarnosti. Zato naj povem še o starodav-Inem zaobljubljenem romanju. Navada je > bila v Križu, da so se zadnjo nedeljo v juliju zbrali »v mu« vsi ribiški čolni in barke.
V	dolgi vrsti so odjadrali k Materi božji na Barbano. V prvi ladji je bil domač župnik. Po službi božji v svetišču je slovesno blagoslovil romarske in ribiške čolne.
Ribiške ladje so razdelili po delu in opremi v tri vrste. Omenili smo že »bragoce«. Za njimi pride »ščifa«, iki je še vedno precej velika. Pri lovu na sardele ima nalogo, da vleče in razpenja mTežo na visoko. Prav posebne vrste in s posebno nalogo so pa male jadrnice »Jaimpare«. Ob bok ib jim visijo mogočne karbidne ali električne svetillke, velike kot kaik plavnlk. Z močno svetlobo po nekaj tisoč sveč slepijo in vabijo k ladji celo gore rib. Včasih se čoln kar gnete skozi srebrne luskine. Med tern plesom pa ostale ladje v velikamslkem kTOigu vlačijo mrežo in jo zadrgujejo.
Seveda ima vsaka vrsta ribjega lova svoj čas, svoj način, pa tudi mreže in ladje, ki so nalašč za to pripravne. Ni lahka ribiška mojstrovina in še pri vsej spretnosti dosti-■krat prinese le — prazne mreže in cajne.
(Dalje)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Jlnton 'Theched - {tednik mitnijkJMdtl
Bršljauski t
Ah, le jesen je tožna v leti, pozimski mir nikdar tako. Grenko je mreti in umreti, a mrtev biti je sladko.
A. Medved
Anton Medved, pozabljeni slovenski poet-filozof, je zagledal luč slovenskega sveta 19. maja 1869 v Kamniku, ali njegova pesem ni prav nič majska; jesenska je, trpka, gorjupa kot pelin, v njej srečuješ smrt na vsaki strani dveh knjig Poezij, ki jih je izdal v Ljubljani, prvo leta 1905, drugo leta 1909.
Kljub temu pa iz njegovih verzov ne izžareva ta obup in ničnost,' ampak so polni zaupanja v Boga, ki napravi konec minljivosti in poetu položi v roke strune, ki jih ob Bogu-poetu ne bo nikoli več odložil: »Vi ljubite življenje, jaz ljubim smrt, pogled v lepši, boljši vek uprt.«
2e njegova mladost je bila grenka, njegov oče je bil sodar, družina je bila velika in že v zgodnji mladosti mu je umrla mati, ki je vzljubila slovensko knjigo in zelo vplivala na študenta, da je ni mogel nikoli pozabiti. Najlepše elegije je posvetil njej: Spremila te je v grob kesa molitev, ni takrat življenja sam izgubil, rajna mati.« (Materi)
In v drugi žalostinki »Na materinem grobu« poje: Poslednji žar je na planinah krilil, ko sem na materin pokleknil grob, in tiho mrl jQ, kot bi se mu smilil.
Dom zemeljski, tako bogat, a skop odmeril je prostorček ozek, plitev za srca ti brezmejnega pokop.
Tu si končala trudna hudo bitev življenja mladega na vekov vek.
Spremila te je v grob kesa molitev.
A me/ie spremlja tvoj poslednji rek, da smrt je boljša kot življenje prazno, in pesem lepša, kot je daljni jek.
O mati, kaj naj ljubim? Smrt prijazno, zdravnico zemeljskih težav in ran?«
Na materinem grobu na Žalah je pel pesnik novo mašo, a spomin na mrtvo mater in minljivost življenja ga nikoli nista zapustila. Njega samega je
Vsi sveti na Krasu
Grobovi kot povsod na svetu.
Cipres ni tujih tu, le starci bori se rajnim klanjajo na gmajni v gori. Srebri) se krizanteme v cvetu.
Dan sončnat, kot da ni jeseni na Krasu, kamnov še cveto kristali ob grobu, kjer junaki pali za svobodo so z zimzeleni.
Zvone otožno komenski zvonovi, zvoniki odgovarjajo do Doberdoba, slovenskih fantov velikega groba. Šepečejo o njih si borovi gozdovi.
Bršljanski
usoda kruto tepla, bil je bolehen in že po naravi nagnjen k razmišljanju. Taka je tudi njegova soba, v kateri je poet-filozof prebival;
»Ni velik prostor v moji sobi, dve okni kažeta mi dan.
In vendar nisem nikdar tožil o nje tesnobi in puščobi, odkar sem v nji izvolil stan.
Družica verna mi je knjiga, zabava v kletki droben ptič, misleči duh mi je tovariš, ki luč mi nauka prižiga: na solznem svetu vse je nič.
Brez hrupa noč in dan poteka, veli mi spat, veli mi vstat.
In jaz, zakaj bi neki tožil, saj čaka vsakega človeka, še vse tesneji dom enkrat.« (Moja soba) Medved je poet-filozof, ki se je pojavil med dvema dobama: med realizmom in slovensko moderno.
Njega ni modema zrušila kot Aškerca, ki je tekmoval z njo. Medved je bil samobiten, samosvoj poet, ki ni sprejel tekme z nobenim, ker je bil po bitsvu, bogastvu idej in izrazov velik. On kleše: je poet-filozof in kipar. Dobro ve, da ljudje ne razmišljajo mnogo in da ga bo po smrti malokdo bral. Primerja se s podleskom, ki oznanja zdaj zimo zdaj pomlad:
»Kadar bom v tihi zemlji spal, in grob preraste gosti mah, nov vek na zemlji bo sijal, na mojih pesmih ležal prah.
Da dolg čas bi pregnal, morda odpre jih kdo, prebere kaj, namrdne se, pogleda v tla in vrže jih mrmraje v kraj.
»O nedomiselni poet, med dvema dobama viseč,
razumel nisi svojih let, razumel naših ne bi več.
Kot roža nisi se razvil , z bogatim vonjem v solnčni dan, zdaj v brezno te je sneg moril, zdaj si venel od slane žgan.
Podlesck si moder bil za svet; klijoč iz mrtvih tal livad poslednji je in prvi cvet, zdaj zimo znani, zdaj pomlad.«
(Epigon)
Medved ni bil epigon, temveč poet-filozof, ki spada med velike. V poeziji »Pred Bogom« nam je podal čudovito globoko psihologijo Boga. Ko se mu spove grehov, ga Bog potolaži, saj ve, da ga ni žalil nalašč:
»Razgrneš svoj ljubezni plašč na moje zmote in pregrehe.
Moj sin, porečeš poln utehe, le stopi v krilo varne strehe, vem, žalil nisi me navlašč.
Navlašč me nisi žalil, ne.
Bolan, iščoč željan nečesa, iskal si mene in nebesa.
Pretrgana je zdaj zavesa, iz srca ti odpuščam vse.«
Bog, ki je videl njegove muke, ga je odpoklical k sebi leta 1910 na Turjaku, odrešil trupla in sprejel ncuinrjočo dušo poetovo.
W
i Vihti tu phedifrttMjUtM,
66
Za začetek nove, že dvanajste sezone je postavilo Slovensko narodno gledališče v soboto ziečer na oder izvirno delo tukajšnjega rojaka Rada Pregarca. Z njegovo »Šagro« je obenem počastilo dvestoletnico rojstva prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta.
Delo je bilo najprej napisano kot libreto za opero in ima res vse značilnosti opernega besedila, četudi ga je Pregare pozneje predelavah To je režija morda premalo upoštevala.
Osnovni konflikt je psihološko premalo utemeljen in zato izbruhne v zadnjem dejanju za gledalca preveč nenadno. V prvem je skoro nemogoče slutiti, kaj se je pletlo med' Lenčko in Vanekom. Vane-kovo pijano kolovratenje po odru in njegovo izzivanje ter siljenje Lenčke na ples ni moglo povedati gledalcu, da se ljubita in da se pripravlja katastrofa. Tudi njuna značaja sta ostala neizdelana. Medtem ko je Vanek bolj surov in histeričen kot pa nesrečen, je Lenčka vse preveč flegmatična in pasivna, tako da gledalec komaj občuti kaj simpatije do nje. Ta vtis se nekoliko popravi šele v zadnjem dejanju.
Podobnih psiholoških in drugih šibkosti je v delu še več in režiser gotovo ni imel lahkega dela, da jih je vsaj nekoliko prikril in premostil. S tem je Jože Babič veliko pripomogel k uspehu dela, a če bi si bil dovolil več prostosti in bi se ne bil tako držal besedila, kot je poudarjeno v Gledališkem listu, bi bil še bolje storil in predstava bi bila s tem samo pridobila. To dokazujejo že tisti malenkostni popravki, ki si jih je dovolil, n. pr. s tem, da je ustvaril lik šjora Žeže.
Režijsko najšibkejše je bilo prvo dejanje. Prizori »šagre« so bili premalo razgibani in živahni in predvsem je bilo na odru premalo ljudi. Tako je manjkalo pravega ozračja in razpoloženja »šagre«. Seveda je treba pri tem upoštevati objektivne težave, vendar pa bi bilo morda le možno dobiti za te prizore še kakih dvajset Statistov, fantov, deklet in otrok. Vedno isti ljudje so se morali vrteti pred gledalci in vzbujati vtis vrvenja in gneče, kot je značilno za «šagro«. To pa se jim kljub prizadevanju ni posrečilo.
Njihova prizadevnost v tem pogledu je bila celo preveč opazna, da je bilo kar malo mučno za gledalce. Dejanje se je razvijalo v prepočasnem tempu. Predvsem pa smo pogrešali glasbe. Režija bi bila lahko obrnila tudi v dobro nekatere šibkosti igre, ki izvirajo iz njenega libretnega značaja, ter napravila iz nje majhno opereto, to je, lahko bi bila prizore, ko fantje plešejo na šagri, opremila s primerno glasbeno spremljavo in petjem, kar bi bilo dalo prvemu dejanju vse drugačen tempo. Lahko bi bilo postalo celo najboljše dejanje igre. Iste možnosti se nudijo v tretjem dejanju in obžalovati je, da jih režiser ni znal izkoristiti.
Priznati pa mu je treba, da je posamezne tipe in prizore skrbno in domiselno izdelal, le da so se mu, če gledamo na celoto, prizori marsikje, posebno pa še v prvem dejanju, nekako razvezali, tako da sta prvo in tretje dejanje zapustili vtis razvlečenosti in improvizacije. Najboljše je bilo drugo, kjer so igralci res zaigrali tako, da so dali celotni predstavi res-
nično umetniški značaj. Take umetniške višine so le delno dosegli v prvem dejanju (razgovor med Marjano, Rudežem, Pepijem in Lenčko) ter v tretjem in četrtem dejanju.
Ker je že avtor slabo izdelal, značaje, so imeli igralci glavnih vlog precej težko nalogo, če so jim hoteli vdihniti pravo življenje in napraviti iz njih življenjske like. Priznali je treba, da so v tem pogledu naravnost presenetili. Odlična je bila Nada Gabrijelčičeva kot vdova Marjana. Julij Guštin kot njen sin Pepi je bil nekoliko neizrazit, medel tip, kar pa se je pravzaprav dobro skladalo z vlogo, ki mu jo je namenil avtor poleg glavnega nosilca drame Vaneka, ki ga je igral Miha Baloh. Ustvaril je zelo realističen lik, ne pa značaj, kar je seveda bolj avtorjeva krivda, ki ga je napravil za izrazito neuravnovešenega, histeričnega človeka. Sodniki bi mu gotovo kot psihopatu priznali olajševalne okolnosti.
V	mejah, ki mu jih je postavil avtor in ki jih režiser ni hotel raztegniti, je napravil Baloh vse, kar se je dalo, in morda še nekoliko več.
Odlične like so ustvarili Rado Nakrst kot vdovec Rudež, Valerija Silova kot vdova Marika, Jožko Lu-keš kot veseljak Kapun, pa tudi Ema Starčeva kot Katka, Leli Nakrstova kot Tinca, Stane Starešinič kot kmet Jurij, Silvij Kobal kot Karlič, Tea Starčeva kot Minca, Danilo Turk kot krčmar, Stane Raztresen kot kmet Gorjačar, Anton Požar kot kmet Gluhec in Josip Fišer kot prodajalec. Z vso skrbjo in ljubeznijo so izdelali svoje like, ki so kljub temu, da so predstavljali stranske vloge, veliko prispevali k ugodnemu vtisu, ki ga je zapustila predstava. Pomagali so ustvariti čar odrskega ozadja, ki je osvojilo gledalce, tako da lahko rečem, da je igri zagotovljen uspeh za vso sezono.
Posebej naj omenim Modesta Sancina, ki je izoblikoval karakteristični lik starega trgovca šjora žeže tako, da nam bo za vedno ostal v spominu. Bolje bi ga ne bil mogel ustvariti. V posebno zaslugo mu je šteti, da ni nikoli pretiraval njegove smeš-nosti in grotesknosti, ampak mu je dal resnično človeško toplino, kar je prišlo posebno do izraza ob koncu tretjega dejanja. Ustvaril je najboljši lik v igri. Odlično je igrala tudi Štefanija Drolčeva. Tudi ona je ustvarila v vlogi Vanekove nesrečne žene Tončke do konca resničen in pretresljiv človeški lik. Zlata Rodoškova kot nevesta Lenčka je imela enako težko nalogo kot Miha Baloh, ker je že avtor okmil njen značaj. Prerasla je avtorjevo zamisel v četrtem, zadnjem dejanju, kjer je bila v zaključnih prizorih res odlična.
V	stranskih vlogah so nastopili še Marta Jankovič, Draga Pahor, Rafaela Petroni, Laura Prodan, Silva Raztresen, Danila Žerjal, Edvard Martinuzzi in Ivo Kuferzin.
Za scenografijo, ki je bila enostavna, pa primerna in okusna, sta poskrbela Jože Cesar in Vladimir Rijavec .odrsko glasbo pa je prispeval Oskar Kjuder. Škoda, da ni te edinstvene priložnosti bolje izkoristil. S primerno glasbo in še kakšnim pevskim vložkom bi bila uprizoritev veliko pridobila. Tako je ostala nekako v sredi med psihološko odrsko dramo in folklorno ljudsko igro.	D. G.
GOSPODARSTVO
VRTNAR V NOVEMBRU
Letošnji oktober je bil za vrtnarja deloma ugoden, deloma pa ne. Ker smo imeli mnogo lepih dni, smo lahko mirno izvršili vsa potrebna dela. Zaradi pomanjkanja dežja pa nismo mogli sejati p o vrtnin za široko potrošnjo, kot sta motovilec in špinača. Sejali ju bomo še novembra, toda ne za letošnjo, temveč za spomladansko potrošnjo.
Sedaj moramo urediti jagodnjak: na vsak kv. meter presadimo po 4 grmiče debelo-plodnih sort ali 12 grmičev drobnopiodnih.
V	tople in zavetne lege lahko sejemo peteršilj in vrtni korenček. Sedaj sadimo rdeči česen in čebulček, ker bosta bogateje obrodila, kakor če ju sadimo spomladi.
Prišel je tudi čas, da sadimo bob in grah. Bob je bil pred 50 leti pri nas zelo cenjen, a so ga pozneje opustili. Danes je po bobu spet precejšnje povpraševanje, ker je v naših krajih mnogo južnjakov. V enem kg boba je od 400 do 1100 zrn. Sadimo ga v vrste, ki so druga od druge oddaljene od 30 do 40 cm. V vrstah pa naj bo razdalja od 15 do 20 cm. Z enim kg boba zasadimo površino 40 kv. metrov. Bob sadimo 4 cm globoko, izkali pa v 10 do 14 dneh.
Primerno je, da jeseni sadimo samo tiste sorte graba, ki imajo okroglo ter bolj drobno zrnje. Najbolj priporočljive sorte 6o: »ekspres z dolgimi stroki (generoso)«, »ekspres Alaska«, »Princ Albert« in »Saxa«. V vsakem kg graha je okrog 6 tisoč zrnc. Najbolje je, da ga sadimo v vrste, ki so- druga od druge oddaljene 80 cm, v vrstah samih pa naj bo' razdalja od 3 do 5 cm. Z enim kg graha zasadimo 30 kv. metrov. Seme sadimo 8 cm globoko.
Ostala novembrska opravila pa so naslednja: listnato- zeleno ali šelin osujemo, da se začne beliti; ikorenasto zeleno lahko še nekaj časa pustimo na prostem in jo nato spravimo v klet. Zavedajmo se, da zelena mnogo trpi zaradi mraza. Solato endivijo zvežemo z rafijo, da se pobeli. V primernih legah jo lahko pustimo na prostem, drugače pa jo moramo spraviti v klet. Isto velja tudi za glavnato zelje-kapus, ki ga denemo v pesek, tako da so glave obrnjene proti severu. V klet spravljamo ob lepem vremenu, tako da je povrtnina suha: morebitne ovenele liste moramo odstraniti. V pesek spravljeno' povrtnino' pokrijemo' |s sjlamo ali s slamnatimi odejami, da jo obvarjemo pred pozebo. Slamnate odeje potrebujemo tudi, da pokrijemo peteršilj, cikorijo, špinačo, por itd. Paziti pa moramo, da z odejami napravimo tudi streho, tako da je povrtnina deležna morebitnega sonca. Vse to velja tudi za zimsko, oziroma zgodnjo solato ter za zgodnje glavnato zelje ali vrzotine.
Preden nastopi mraz, moramo iz zemlje vzeti solatno ali vrtno peso, repo, korenček in karde: korenasto povrtnino očistimo listov ter jo spravimo v Iklet, in sicer v pesek. Ta naj bo- zdrav! Po odrabi ga je zato potrebno spraviti na prosto, da ga prepeče sonce, ki uniči vse morebitne gnilobne glivice. Proti koncu meseca začnemo kopati rdeči radič, ki ga povežemo v snopiče ter vložimo v pe-
stih v kleti, dokler ga ne začnemo siliti s toploto.
CVETLIČARJEVA OPRAVILA
Z dreves odpada listje. Cvetličar naj ga večkrat pograbi, da bo z njim laihko pokril lepotične rastline, ki zelo trpe zaradi mraza. S tem listjem bo lahko napravil tudi tople gredice ter ddber kompost.
Dokončati moramo z izkopavanjem čebulnic, gomoljnic ter korenic, kot so; gla-diole, kane ter begonije. Georgine in dalije lahko še nekaj časa pustimo na prostem, n jih moramo izkopati, brž ko slana ožge njih liste. Sedaj sadimo listnate lepotične grme, spomladi pa iglaste.
Ta mesec nehamo saditi! hijacinte, tulipane, narcise, krokus itd. Brž ko nastopi liujši mraz, bomo spravili v primeren prostor geranije ali gorečke, da jih ne bo mraz uničeval kot lansko zimo.
KAKO GNOJIŠ GRAHU?
Graha ne smeš saditi v zemljo, kjer je že rastel»prejšnja tri leta. Grah najbolje uspeva, če je bila zemlja že za prejšnji pridelek pognojena s hlevskim gnojem in če ji dodaš le umetna gnojila. Če take zemlje nimaš, moraš gnojiti z res dobro dozorelim hlevskim gnojem ter dodati naslednja umetna gnojila: za 100 kv. metrov od 6 do 8 kg superfosfata, 3 kg kalijeve soli in 2 kg žvep-
V
ortni pregled
NOGOMET
Tekme za italijansko prvenstvo se pridno nadaljujejo. V vsakem kolu se dogodi, da kako moštvo postavi na glavo vsa predvidevanja. Letošnje tekme so zelo borbene, ker so mnoga moštva enako močna in ker imajo številne slavne igralce.
Čeprav je Fiorentina letos mnogo manj blesteča, kot je bila lani, kar dokazuje poraz s Torinom in le delni uspeh z Laziom, je še vedno ostala elitna ekipa. Trenutno vodeča Sampdoria in Napoli, ki sta letos pravo odkritje, bosta gotovo igrala glavno vlogo na tekmah za prvenstvo. Milanski ekipi Milan in Inter nista pri najboljši moči. Letošnje prvenstvo ni najbolj ugodno za petični Lazio, ki je na zadnjem mestu.
Po porazu z Milanom — v otvoritvenem kolu —• in po nepredvidenem neuspehu z Napolitanci je Triestini uspelo odnesti s Padovo prvo točko. To je igralce tako navdušilo, da so v naslednjem kolu zasluženo odpravili Torino. Veliko zanimanje je vladalo za srečanje z Udinese. Tržaška enajstorica je v Vidmu odločno zmagala. Od take Triestine, ki čedalje hitreje prehaja v boljšo formo, smo pa mnogo več pričakovali ob nedeljski tekmi s Sampdorio. Tržaško moštvo se je na domačem igrišču zelo slabo odrezalo, saj je zaigralo neodločeno, čeprav jc Sampdoria ostala le z 10 igralci.
Triestina je letos precej pomlajena. Novi, širši javnosti neznani igralci imajo več smisla za skupno igro. Novinci so dobro opravili izpit in njihova vztrajnost nadomešča tehnične pomanjkljivosti. Na Pasinatija so v zadnjem času kljub vsem uspehom začeli leteti hudi očitki, češ da njegovo moštvo teži k zaprti igri.
KOLESARSTVO
Letošnja kolesarska sezona se je zaključila z zelo borbeno dirko po Lombardiji. Francoz Darrigade je v končnem nezadržnem naskoku prehitel Coppi-ja, starega, toda še vedno zelo priljubljenega italijanskega kolesarja. Coppi se je kljub temu odlično izkazal, kar velja tudi za mladega Ronchinija.
Končna lestvica za Desgrange - Colombov pokal je naslednja: 1. De Bruyne (Belgija); 2. Ockers (Belgija); 3. Forestier (Francija); 4. Vlayen (Belgija);
lcnokislega amoniaka. Ko grah požene, pognoji mu še s solitrom (nitrati): 10 gramov — vrhana čajna žlica — daj na vsak kv. meter.
IZVOZ ITALIJANSKIH ERESKEV
V	NEMČIJO
Letos je Italija izvozila v Nemčijo okoli
300.000	q breskev ali skoraj 65% manj kot lansko leto. Vzrok, je v tem, da je bil letošnji pridelek breskev v Italiji izredno nizek in tudi blago je bilo slabše. Zadnja huda zima je uničila mnogo dreves. Cene pa so bile zelo zadovoljive.
Italija je navadno dobavljala Nemčiji večji del breskev, ker je od drugih držav Nemčija le malo kupovala. Letos pa so začeli uvažati v Nemčijo tudii Bolgari (30 vagonov), posebno mnogo pa Grki, ki so tja poslali kar 400 vagonov odličnega blaga.
SVETILKE UNIČUJEJO BAKTERIJE
Nemško podjetje »Quarzlampen A. G.« v Hanau je spravilo na trg svetilke »Sterisol«, ki uničujejo bakterije. Danes jih uporabljajo že v mnogih obratih za hranila, posebno
v	tvomi-cah mesnih konzerv, v mlekarnah in sirarnah, pivovarnah in vinskih kleteh, tvornicali sadnih sioko-v itd. torej povsod, kjer je potrebno uničiti kvarne bakterije v zraku in tako onemogočiti, da se razvija plesen na hranilih, posodah in ovojnini.
Svetilke so napravljene iz posebnega stekla, ki propušča samo ultra vijoličaste žarke; ti imajo- lastnost, da zamorijo- bakterije. Za te svetilke ali gorilke je primerna električna sila 220 V.
5. Gaul (Luksemburg); 6. Bobet (Francija). Ta uvrstitev jasno kaže veliko premoč belgijskih kolesarjev, ki so obenem prvi v lestvici posameznih držav.
ATLETIKA
Novi slog v metanju kopja je močno vznemiril vse ljubitelje lahke atletike. Kakor znano, je novi slog začel uvajati Španec Erazquin. Revolucionarni ter učinkoviti način lučanja postaja vedno bolj važen zaradi bližnje olimpiade.
Proti njemu ostro protestira večina atletov, med temi tudi Norvežan Danielscn, ki je s tem slogom sunil kopje 90,70 m daleč, in zlasti strokovnjaki, ki trdijo, da je novi slog v nasprotju s pravili lahke atletike, četudi ga doslej niso prepovedali. Namen metanja kopja, pravijo, je zadeti namišljeni cilj, kar pa je z novim načinom silno otežkočeno, ker ni mogoče natančno usmeriti poleta kopja. Krivično bi pa bilo uvesti v to disciplino dva sloga, ker bi se potem lahko tudi v ostalih nenadoma pojavili posebni slogi.
Zanimivo je, da se atleti ne mučijo prvič s takimi vprašanji, saj sc je nekaj podobnega že dogodilo na prvi olimpiadi. Tedaj jc neki Amerikanec opustil star helenski način metanja diska in vpeljal sedanji slog. Na isti olimpiadi je neki Amerikanec pred štartom pokleknil; kar je bilo v nasprotju s takratno tehniko pokončnega štarta. Večina gledalcev pa je misilila, da se mu je spodrsnilo in ni mogla verjeti, da bi s takšnim štartom atleti tekli hitreje.
JUGOSLOVANSKI BALINARJI
V	sredo je potovala skozi Trst jugoslovanska državna reprezentanca balinarjev, ki se bo v Turinu udeležila tekem za svetovno prvenstvo. Jugoslovansko četvorko tvorijo naslednji balinarji: Grča Jože (Sežana), Jurman Mario (Reka), Požrl Andrej (Ljubljana) ter Petrovčič Avgust (Ljubljana). V Turinu sc bo srečalo 16 moštev, in sicer iz Italije, Francije, Monaka, Jugoslavije, Švice, Belgije, Alžira ter Maroka. V razgovoru z balinarji smo zvedeli, da imajo Jugoslovani malo upanja na častno uvrstitev, kajti v tem športu so Italijani in Francozi v veliki premoči. Zadnje svetovno prvenstvo so osvojili Francozi. Letošnje tekme bi se morale odigrati v Alži-ru, a so jih zaradi tamkajšnjih političnih zapletlja-jev v zadnjem trenutku prenesli v Italijo.
TAD
.TA 3E PA. NEDOSEGL3IVA
r zakaj si “Bila nedose=
GUUVA,POMAGAJ Ml ODLO= MIH TALE KAPNIK, \Jifr TA BO?, VIDEL, DA k/ >	5.	BOVA.	KMALU	TAM
HTN	GORI.	t-m-,s
MO' IN ZDAJ 7 SE LOTIVA TE Sr ODPRTINE ( IN 30 ZAZt= V-i DAJVA! k
PREJ KO Sl£3 BOS, MORAL VANJO, ČE SE B0& HOTEL REŠITI ODTOD! ŽAL,SKOZ KANAL NE BOVA MOGLA, JE PREOZEK.
■fPOTEM NAMA'OSTANE LE ■ I ODPRTINA tam
ZGORAJ.,.	/
ITRDON3A 3E zabil kapnik v [odtočni ŽLEB jezera.,.
NO, TU NE BO VE^ ODTEKA* K LA VODA.j^
^ BRKRlNO.ČE TO TOT NE ZMRZNEM IN Č.E ME ŠE KDA3 ZANESE ROT V HCI= BE, NE BOM POZA.* BIL VZETI S SEB03 k GUMIJASTEGA m I aOLMA'. BRRR1. Jm
UAttO GRE, TO POČASI. ZDI SE Ml, DA NIKOLI, NE BOVA DOSEGLA ODPRTINE.
ZAPRLA BOVA VSE ODPRTINE IN VODA NA3U BO DVIGNILA DO TISTE LUKNJE TAM GORI. ftp^GENEp »Sl TRD0N3A!
>» N ASPROTNO, PRI JA= TELJ V GLOBINE ME BO T^OTEGNIL , V GLO-
&	BINE1
NIČ NE BO; SKOZI TO ŠPRANJO SE NE IZMUZNEVA ^ r ^ toda,,, imam -«■ j^mf^Smrn\
DOBRO MISEL.
TRD0N3A SE JE "POGNAL V TEMNO GLOBINO PODZEMELJ SITEGA JEZERA.,,—
ZAPLAVAL ‘JE NA POVRNE /gw^yyKONČNO1.1. <
...IN NA DNU ODKRIL LUKNJO, SIOZI KATERO JE ODTEliALA VODA,,.«
7 KONČNO1.'. SEM " ŽE MISLIL,DA "BOM j, MORAL ZA TEBOJ 3jV TO MRZLO -4 ta VODO. "BRR.TI..
^ AHA,TU JE! OGLEDATI Sl MORAM, ČE 3 E DOVOLJ	v.
r ŠIROKA.
n
n
•
f
*#*
I
a
0
l
,5
e
IgLADINAVODE SEJE POČASI DVIGALA.]
Maršalov dvojnik
8~	 :==-------------  :.^~T.....
Naslednji dan sem v sebi občutil neko negotovost. Oblekel sem generalovo vojno opravo in se pokril s črno baskovsko čepico, ki je imela znake oklepnih oddelkov. Ko sem se predstavil polkovniku Lest er ju za pregled, je bil kar zadovoljen z mojo podobnostjo maršalu.
Izročil mi je še nekaj žepnih robcev z všitimi začetnicami generalovega imena in mi je naročeval: »Še to je važno. Kjerkoli se vam bo zdelo potrebno, izgubite ali silučajjio pustite po enega teh robcev. To so malenkosti, toda včasih imajo odločilen pomen.«
Krepko mi je stisnil roko, mi voščil dobro srečo in je odšel. Popravil sem si čepico in jo pomaknil na stran, kot sem videl pri maršalu. Med tem opravilom sta prišla general-brigadir IIeywood in stotnik Moore, ki sta mi bila prideljena kot pribočnika.
Stopili smo iz poslopja. Zunaj so že čakali trije vojaški avtomobili. Okrog tistega, ki je nosil značko Montgomeryja, se je že zbralo precej ljudi. Ko sem stopal v voz, so začeli ploskati. Motor je zabrnel, jaz sem pa po znanem načinu odzdravljal z nasmeškom
množici, ki je vsa navdušena vpila »Živel Moiity«. Smehljal sem se in odzdravljal, dokler mi niso mišice na obrazu otrpnile in mi ni desnica odrevenela.
Na letališču Northolf je bila v bližini mojega letala zbrana že druga skupina. Med njo so bili tudi številni visoki častniki, ki so Montvja prav dobro poznali.
Srce mi je bilo kot ura. Toda premagal sem se in lahkotno skočil iz avta in komaj nakazal smehljaj na obrazu. Počasi sem z generalom Hevvvoodom na levi obšel skupino visokih častnikov, Iki so stali strumno v pozoru. Polagoma sem se približal posadki letala.
»Kako gre, Slee?« sem vprašal pilota. »Se Vam1 zdi, da bomo imeli dober polet?«
Izmenjala sva nekaj besed o vremenu. Ko sem obhodil postro-jeno posadko sem počasi stopal po stopnicah. Na vrhu.sem se obrnil in še zadnjič pozdravil vse zbrane. Globoko sein se oddahnil, ko sem sedel v letalu. Zdelo se mi je, da sem prvo dejanje svoje igre dobro odigral. Pozneje sem zvedel, da ni nihče od zbranih častnikov najmanj podvomil, da bi jaz ne bil pravi general. Eden izmed njib, ki je bil njegov dober znanec, je dejal, da se mu je zdel general prav zdrav, le malce utrujenosti da je ikazal.
Naslednje jutro je letalo pristalo v Gibraltarju. Pričelo se je drugo dejanje. V ozadjiPse je dvigala mogočna gibraltarska skala.
TEDENSKI KOLEDARČEK
28. oktobra, nedelja: Kristus Kralj, Simcn
29. oktobra, ponedeljek: Donat, Ida
30. oktobra, torek: Alfonz R., Sonja
31. oktobra, sreda: Volbenk, Gorazd
1. novembra, četrtek: Vsi sveti
2. novembra, petek: Verne duše, Dušanka
3. novembra, sobota: Just, Hubert, Silva
VALUTA
TUJ DENAR
Dne 24. oktobra si dobil oz. dal za:
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
629—631 lir 23,25—24 lir 85—90 lir 148—153 lir 1610—1660 lir 147—149 lir 17—20 lir 146,50—147,50 lir 717—719 lir 4750—4850 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 28! oktobra ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše;
13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 20.50 Verdi: »Moč usode«, 1. in 2. dejanje.
Ponedeljek, 29. oktobra ob: 12.55 Ženski kvartet Večernica; 19.15 Radijska univerza; 21.30 Iz slovenske književnosti in umetnosti; 21.45 Verdi: »Moč usode«, 3. in 4. dejanje.
Torek, 30. oktobra ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniško vedež; 21.00 Giannini: »Sodnik de Minimis«, igra v 3 dejanjih; igrajo člani Radijskega odra nato Večerne melodije.
Sreda, 31. oktobra ob: 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 18.40 Koncert tenorista Mitje Gregorača; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Zenski tercet Metuljček; 22.15 Soštakovič: Simfonija številka 9.
Četrtek, 1. novembra ob: 8.30 Slovenski motivi;
11.19 Zbor Slovenske filharmonije; 18.00 Puccini: »Sestra Angelica«, opera v 1 dejanju; 21.00 Dramatizirana zgodba; 21.45 Verdi: Requiem; 23.00 Chopin: Nokturni.
Petek, 2. novembra ob: 13.30 Glasba po željah;
18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza;
20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.15 Škerjanc: 2. del kantate Sonetni venec.
Sobota, 3. novembra ob: 9.00 Slovenski motivi;
14.00	Smetana: Vltava; 18.00 Slovenski zbori; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.15 Moški kvintet; 21.30 Mascagni: »Cavalleria Rusticana«, opera v 1 dej.
VPRAŠANJA IDI ODGOVORI
Vprašanje št. 305: Ali lahko krmim goveji živini koruzno slamo in s stebli vred? Ali imajo koruzni kod ji (strženi) kakšno krmno vrednost?
Odgovor: Koruzni listi so dobra krma, krmna vrednost stebel pa je -manjša. Zato je potrebno stebla zdrobiti g posebnim strojem1. Koclje-stržene je tudi potrebno zdrobiti. Zdrohljena koruzna stebla im kočiji so za govedo dobra krma, če ji dodamo istočasno tudi močnih krmil, kot so oljnate pogsče. otrobi, krmine moke itd. ali če tako krmo polijemo z melaso. V tem primeru koruzna stebla in kočiji nadomestijo travniško seno. Dnevno pokrmimo odraslemu govedu po 5 kg zdrobljenih koruznih stebel ali kocljev.
Vprašanje št. 306: Na izletu po Trnovskem gozdu smb ugotovili, da ni več »debele jele« pri Nemcih, ki je bila baje visoka 56 m in je bilo potrebnih 7 ljudi, da jo je objelo. V pogovoru se je slišalo, da so na svetu tako ogromna drevesa, da bi bila v primeri z njimi ta jela pravi pritlikavec. Ali je to res?
Odgovor: Na svetu rastejo res drevesa, ki so pra-
vi	velikani in se bivša debela jela iz Trnovskega gozda ne bi mogla z njimi primerjati. V Italiji raste n. pr. ogromna platana v Caprino pri Veroni, ki doseže sicer samo 25 m višine, a obseg debla znaša 15 m. Veje dosegajo tla in zasenčijo površino 300 kv. m, tako da se pod platano lahko skrije cela četa vojakov. Najogromnejša znana drevesa so sekvoje, ki rastejo ob Skalnatih gorah v Severni Ameriki. Nekatera drevesa presežejo višino 100 m, njih obseg pa 40 m. Sekvoje smatrajo še za predpotopna drevesa. V Afriki je znan kot najbolj orjaško drevo baobab v Togo, ki je visok sicer samo 40 m, a v njegovi votlini najde prostora do 60 ljudi. Vsako leto odpade s tega drevesa najmanj 10 q drvi. Na Kitajskem v Ti-tsin-pu raste neko drevo, na katerem je več templjev-molilnic na čast Konfuciju. V molilnice prideš po stopnicah in lestvah, ki so v duplini drevesa. V Nemčiji raste v Bendersdorlu smreka v obliki kače: če bi rastla naravnost, bi dosegla višino 50 m, a tako je mnogo nižja, ker raste najprej skoraj vodoravno, potem pa navpično. Gotovo pa je na svetu še vse polno drugih orjaških dreves, ki še niso znana.
Vprašanje št. 307: Kakšno važnost imajo posamezne kmetijske panoge v italijanskem kmetijstvu, oziroma koliko je vredna letna proizvodnja teh panog?
Odgovor: Vrednost vse letne kmetijske proizvodnje v Italiji cenijo na nekaj več kot 3.000 milijard lir. Med posameznimi panogami zavzema prvo mesto žitarstvo, predvsem pridelek pšenice, katerega cenijo na debelo na okoli 600 milijard lir (nad 80 milijonov q po 7.000 lir). Sledijo 3 panoge s približno enako vredno proizvodnjo, to je vinogradništvo, živinoreja in mlekarstvo s približno vrednostjo 300 do 400 milijard. Na petem mestu je perutninarstvo, predvsem pa jajca, ki predstavljajo vrednost nad 150
milijard letno. Proizvodnja južnega sadja, sadja sploh, povrtnine, koruze, konoplje, pridelek volne, cvetlic, tobaka, sladkorne pese itd. predstavljajo manjše postavke.
Vprašanje št. 308: Moje dvoletne breskve so letos zelo bujno rastle, potem pa so popolnoma zastale in listi so se na mladih poganjkih pobesili in dobili neko svetlikasto prevleko. Listi so se mnogo prej posušili in so že sedaj odpadli, medtem ko so zdrava drevesa še lepo zelena. Kakšna bolezen je to in kako se zdravi?
Odgovor: Bolezen povzroča glivica »sphaerotheca pannosa«. Italijani imenujejo to bolezen »mal bian-co«, mi pa »strupena rosa«. Za vse primere popolnoma zanesljivega sredstva ne poznamo. Največje uspehe so dosegli s koloidalnim - škropilnim žveplom, s katerim pa je potrebno škropiti, brž ko se bolezen pojavi. Na hudo napadenem drevesu ne pomaga niti koloidalno žveplo. V dobi rastlinskega počitka, to je v zimskem času moramo breskve na vsak način škropiti z raztopino modre galice, kar bo učinkovalo tudi proti tej bolezni in ne samo proti kodri ter smoliki. -
MAL# OGLASI
Iščem prazno sobo, primerno za pisarno, če je mogoče blizu kolodvora v Trstu. Ponudbe sprejema Uprava »Novega lista«.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje
V SOBOTO, 27. OKTOBRA, OB 20.30 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
V NEDELJO, 28. OKTOBRA, OB -15.30
V PROSVETNEM DOMU V KRIŽU
Rade Pregare
&agra
GOSTOVANJE PRVAKOV JUGOSLOVANSKEGA GLEDALIŠČA
V	NEDELJO, 28. OKTOBRA, OB 20.30
V	AVDITORIJU V TRSTU Bernard Shaw
Don Juan v peklu
filozofska komedija
Koncertna uprizoritev dramskega kvarteta Radia Beograd
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Grapihis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
Pred menoj »ta stali dve skupini častnikov in vrsta avtomobilov. Med običajno množico so bili pomešani tudi nekateri španski delavci. Vedeli smo, da so nekateri od teh vohuni. Slišal sem brigadirja Heywooda, ko je rekel: »Napravite tako, da Vas bo čim večje število ljudi lahko videlo. »Vrata letala so se odprla. Za trenutek sem se na pragu ustavil. Sredi globoke tišine sem pozdravil po Montyjevem načinu, nalo sem hitro odkorakal po stopnicah.
Po tem pozdravnem obredu smo v avtih dirjali po glavnih mestnih ulicah med množico španskih gledalcev. Tudi pred guvernerjevo palačo je stala natrpana množica ljudi. Častna straža je pozdravila s puškami in general sir Ralph Eastwood, gibraltarsiki guverner in star Montgomeryjcv prijatelj, se mi je z iztegnjeno desnico smehljal naproti. »Zdrav, Monty, prav vesel sem, da te vidim.«
O tem srečanju sem bil natanko poučen. Vedel sem tudi, da je general sira Ralplia vedno klical s posebnim pridevkom.
»Kako gre. Rustv?« sem ga potrepljal po ramenih, kakor sem to videl delati Montyja. »Kar dobro barvo kažeš«, in sem ga prijateljsko prijel pod pazduho, ko sva prestopila prag.
Sir Ralph me je peljal v svojo pisarno. Prej je še pogledal po hodniku in je skrbno zaprl vrata. Ko sva bila sama, je nekaj časa brez besede buljil vame. Potem se mu je obraz razjasnil, nasmejal se je in mi krepko stisnil roko.
»Skoro bi ne verjel«, je vzkliknil. »Pri moji veri, Vi ste pa res pravi Monty! Nekaj časa sem mislil, da je spremenil načrt in da je v resnici on sam prišel.«
Spremljal ime je v moje prostore, kjer »em sam obedoval. Po jedi sem stopil k oknu, ne vedoč, kaj hi počel. Slučajno sem pogledal kvišku in neko premikanje na strehi sosednega poslopja je izvabilo mojo pozornost. Opazil sem, da prihuljeno čepi tam gori na robu-strehe neki delavec.
Zazdelo se. mi je, da drži v rokah neko pu.-iklo in da meri name.
Prvi hip sem se zgrozil. Ko sem pa bolje pogledal, sein se uveril, da je bil moj strah pretiran. Tisti mož ni meril name s puško, ampak je imel proti meni naperjen dolg daljnogled.
Eden izmed pribočnikov me je malo kasneje peljal v pisarno sira Ralplia, ki mi je dal navodila za naslednje ure. »Čez dva najsi minut se bova jaz in Vi šla sprehajat v pank; za hišo. Dva zn ah a španska bogataša, naša znanca, nikakor ne prijatelja« — pri tem je pomežiknil — »bosta prišla k nam na obisk s pretvezo, da si hočeta ogledati maroške preproge. Slučajno Vas bodo srečali, ko bodo šli skozi vrt«.
Čez nekaj časa jč pogledal na uro in vzkliknil: »Pri moji veri, še nikoli se nisem tako zabaval, odkar sem odrastel.«
(Dalje)