Stev. 55. Poštnina pavšalirana. Posameafaa številka no ti O vUm^^er mm Leto 2. —-T^rtTi Uredništvo in upravništvo v VeliKovCi List izhaja vsak torek In petek. Naročnina znažs: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. Cene inseratotn: enostopna petitvrsta aH n;e prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust Kriva, lažniva, vsak jo pozna, je cagava sruta, za polento petla. Bodi pozabljeno! Kar je pri nas bolj brihtnih in korajžnih ljudi, so nam že lansko poletje verjeli, da bomo zmagali. Bolj boječi so prišli do tega prepričanja šele potem, ko so videli, koliko nas je. Zapeljani, zaslepljeni in podkupljeni pa so do zadnjega trenutka upali v avstrijsko zmago. Oči so se jim odprle šele sedaj, ko se je nacijonalno-politični avšus preselil iz Št. Vida ob Glini v Velikovec, ko so tudi najbolj zagrizeni Nemci in nemčurji obupali nad nemško zmago in ko so glavni voditelji avstrijske propagande sramotno pometali puške v koruzo In ti ljudje, ki so do zadnjega trobili v avstrijski rog, pristopajo zdaj kartru-moma na našo stran, tako da je naša armada od dne do dne večja. Ti ljudje so živeli v zmoti, grešili so, a ne štejmo jim tega v greli! Pozabimo, kar je bilo, in ne očitajmo jim, kar so nam hudega storili. Naši bratje so, zato jih moramo sprejeti z odprtimi rokami. Moliti hočemo zanje: Oče, odpusti jim 1 Večno maščevanje pa prisegamo vsem onim, ki so še vedno zoper nas. Ne bomo mirovali, dokler zadnjega teh norcev in sleparjev hudič ne vzame ! i———i—■miMU—iwiii« nuni i»—u> nini i rimu v Širite povsod „Korošca"! PODLISTEK. V Spelca na Koroškem. Velikovec mi zelo dopade. Mesto sicer res ni veliko, vendar pa ima nekaj velikomestnega, kar me spominja na Dunaj in celo na Pariz. Gotovo ste že slišale o dunajskih plattenbrudarjih. To so gavnarji, ki goljufajo, kradejo, ropajo in ubijajo. Da se lažje in uspešneje izogibljejo gavgam, so dobro organizirani, imajo svoj poseben jezik in si izmišljujejo posebna imena. V.Parizu pravijo takiin gavnar-jem „apaši". No, in če imajo Dunaj, Pariz in druga svetovna mesta tak ksindl, zakaj bi si ga ne privoščil tudi Velikovec, zakaj bi tudi naše mesto ne imelo svojih apašev? Gospodarstvo Nemške Aystrije. Razni plačani agitatorji ter lista „Koroško Korošcem" in „! ausmann-schaft" ob vsaki priliki hvalijo Av-str jo in obetajo posebno kmetom pogubo v Jugoslaviji, v Nemški Avstriji pa življenje. Primerjajmo malo gospodarstvo Avstrije in Jugoslavije, kakor je razvidno iz državnih proračunov in kakor ga opisujejo razni avstrijski listi! „Neue Freie Presse" z dne 1. julija 19iO piše: „Mit einem Defizit von 16 Milliarden, belastet mit der Abneigung aller Nachbarn, mit der schleichenden Krankheit wertloser Papiermassen, vvenn das den Namen Unabhangigkeit verdient, dann ist der Begriff zumindestens neuartig". Torej 6 milijard primanjkljaja, sovraštvo vseh sosedov, velika množica ničvrednega papirnatega denarja! Bolje se gospodarstvo kake države ne more opisati. Dalje: „Wir brauchen fiir die Cinfuhr von Nahrung und Rohstoffen etwa 32 Milliarden jahrlich. Das ist das österreichische Problem in seiner ersehreekenden I infachheit und iiber diese Ziffer helfen keine frommen Wünsche hin.veg." Torej 32 milijard za živež in siro- vine! Letaki pa pravijo, da kmetje brez Celovca in Beljaka ne morejo živeti! Gotovo raste v teh mestih kruh in se koplje ruda! „Karntner Nachrichten" z dne i 7. junija pišejo „Das Gesamterforder-nis im heurigen Landesvoranschlage betragt 54 V* Millionen Kronen, gegen-iiber 17 V? Millionen des Vorjahres. Dem Erfordernis steht eine Bedeckung von nur 23 Millionen Kronen gegen-iiber, so daii sich ein ungedeckter Abgang von 22 Millionen Kronen er-gibt Um diese Auslagen zu decken, ware eine Umlagenerh'ihung auf min-destens 4 =0 % erforderlich". Torej 22 milijonov kron imajo primanjkljaja „Korošci" v Celovcu letošnje leto! Zato pa vabijo slovenske kmete, da bi jim pomagali vleči voz iz blata, kamor so ga zavlekli. „Neue Freie Presse" z dne 13. junija piše: „Wie verlautet, wird der Voranschlag der Gemeinde Wien filr die Zeit vom 1. Juli ! 920 bis 30. Juni 1*121 ein Defizit von nahezu einer Milliarde aufweisen". Torej mesto Dunaj samo ima za prihodnje leto skoraj eno milijardo de-! ficita! Poročila iz drugih avstrijskih de-j žel niso nič boljša. Znano je, da se je radi slabega gospodarskega stanja j od Avstrije hotela odcepiti Tirolska, kolikor ji je še Avstriji ostalo. Pa tudi In res so se našli za čast in slavo j Velikovca vneti ljudje ter tudi v našem i mestu ustanovili tako društvo. Kako da se imenuje, doslej še nisem mogla izvedeti. Moja dekla, ki vse vidi, vse sliši in vse ve, mi je sicer pravila, da se to društvo imenuje „Bund der Ehrlosen". Ves Velikovec sicer pozna ona dva člana tega društva, ki sta pod častno besedo lagala, ampak samo zato še ne morejo biti tudi vsi drugi člani ehrlos. Če imajo morebiti kaj drugega na vesti, tega ne vem, sem še premalo časa tukaj; Pavliha mi pa tudi noče nič povedati. Pa to mi tudi ni znano, če se peča, to društvo tudi z žepno tatvino. Toliko pa že danes lahko povem, da morajo ti apaši in apašinje z lažmi, s podkup-ljevanjem in z drugimi takimi lumpari-jaivii delati štimungo za spufano Avstrijo. Za to nečastno delo so seveda dobro plačani. Najbolj delavna, najbolj strupena in najbolj jezična članica tega društva je Relgeiz. Ko je bila še zavber dekle, se je pisala Ziegler. Sčasoma se je naveličala tega imena in bi se bila pisala rajši Strauft. Poiskala si je torej nekega moža, ki se je pisal Straufi, in se z njim poročila. Pa tudi tega imena se je naveličala. Ko se je ustanovilo gori omenjeno društvo, se je nekdanja Ziegler postavila na glavo ter se imenovala Relgeiz. (Če Ziegler od zadej pogiedaš — narobe bereš — vidiš Relgeiz!) Pa tudi s tem imenom ni bila dolgo zadovoljna. Že 18. junija t. 1. je pisala gospodu Mesnerju pisemce (aj, aj! pa Stran 2. KOROŠEC", dne 16. julija 1920. Stev. 55. Nemčiji se godi slabo. „Neue Freie Presse" z dne 5. julija poroča: „265 Milliarden an Schulden und ein Deficit von 30 Miliarden in diesem lau-fenden Jahr, das ist die beste Dar-stellung fiir d?n jetzigen Zustand der deutschen Volkswirtschaft". Nemčija ima torej 30 milijard primanjkljaja in 265 milijard dolgov. Avstrijci pa se na noben način s svojo zadolženo državico ne morejo preživeti, zato se hočejo „združiti" z Nemčijo. Iz dežja pod kap! Sedaj pa poglejmo še v Jugoslavijo ! Proračun za leto 1920'2i izkazuje le 110 milijonov dinarjev primanjkljaja. Primanjkljaj naše države, ki je štirikrat tako velika kakor Nemška Avstrija, ne znaša niti toliko kakor primanjkljaj Dunaja samega. In zakaj stoji gospodarstvo že v prvih letih tako ugodno? Zato, ker je Jugoslavija agra.rna dežela, ki more izvažati in ki za ta svoj izvoz pobira carino. Ta sama prinaša na leto nad 4 K) milijonov dinarjev. Umevno torej, da naši nasprotniki tako preklinjajo našo carino (colnino). Ali bo potemtakem naš kmet glasoval za Avstrijo, za davke in dolgove? Zelo bi moral biti zabit, ko vendar drugače vsak krajcar prej dvakrat obrne, predno ga izda. Lažejo, da se kadi. Iz spisov nacijonalpolitičnega av-šusa, ki nam jih je čuden slučaj prinesel, spoznamo vso lažnivost in nepoštenost nemške propagande, zato je skupaj padla in zropotala, ko je zagledala beli dan. Tako beremo: Bericht 1 Ki. Streng vertraulich. Za hI 6, St. Kanzian, 10. Juni. General Maister sagte in einer Lehrerver-sammlung in St Kanzian: Wenn ihr nicht besser arbeitet als bisher, so sind wir überhaupt verloren. Kolikor besed, toliko laži! V Ško-cijanu ni bilo nikdar nobenega učiteljskega zborovanja I Bericht 113. Griffen, 8. Juni. Kommenden Sonntag groBer Tabor mit Feldmesse, Hetzreden usw. Stimmung derart, daö der 13. Juni ein blutiger Sonntag für Griffen werden kann. Pretepati torej so se nameravali. Ko pa so videli naše množice, jim je srce padlo v hlače. Revčki 1 nienda vendar ni bilo parfimirano I), kjer mu toži: „Lieher rnöchte ich Hubert heiikn als Relgeiz" Hm, Hubert ni ravno napačno ime! Če se ne motim, je to patron lovcev, in Relgeiz tudi rada strelja — kozle. Ampak en pomislek imam: kaj bo, ko se gospa Hubert po svoji stari navadi zopet postavi na glavo? Iz gospe Hubert bo nastala gospa Trebuh! Trebuh je sicer zelo potreben del človeškega telesa, posebno za ženske, toda posebno blagoglasno to ime ni. Pa tudi trebuh, če je preveč napet, lahko ovira ženske pri petju in heulatiju. Krof se lahko odstrani'z operacijo, pri trebuhu je to malo bolj nevarno! Zato bi pa gospe Relgeiz vulgo Trebuh svetovali, naj si izbere kako drugo ime, na primer BlumenstrauB, ali kar bi bilo še primerneje, BrennesselstrauB. Koliko stane v Celovcu obed. Danes nam je kazal znanec račun za navaden obed v Celovcu. Imel je j j juho (20 K), košček govedine, dve pri- I i kuhi, grižljej kruha in malo pivo in je ; I plačal 91 kron. Zdaj razumemo, ko piše i Strausovka, da je deutschösterreichische ; Luft teuer. Seveda, ona lahko da, ko j : že 30 let tako dobro trži. } « , Iz Egipta. Dobili smo iz Kaire sledeče pismo: ; Zvedel sem, da bo na Koroškem plebiscit. Upam, da še ni končan, zato Vam pošiljam volilni list. Jaz Lovrenc Koban, rojen 30. oktobra 1881 v Hodišah in v to občino pristojen, volim in glasujem za Jugoslavijo. Kairo, 27. Junija 1920. Milo se stori Človeku, ko vidi, s kakšno ljubeznijo se ta mož drži materinega jezika. Bodi nam pozdravljen, dragi rojak v daljni tujini! — Pismo je imelo naslov: Velikovec, Jugoslavija. i Posebna šola za podkupovanje duš. V Celovcu so imeli Nemci v soboto 19. junija ob dveh popoldne v Ackerbauschule posebno šolo za agitatorje iz cone A, kako bi mogli z zvijačami, denarjem in lažmi čimveč duš podkupiti za spufano Avstrijo, Mi pa pravimo, da se dobra stvar sama hvali, in zato ostanemo pri naši majki Jugoslaviji. Kako sodijo Dunajčanje o koroškem plebiscitu. Te dni je bil našinec na Dunaju in je govoril tudi z višjim nemškim uradnikom o koroškem plebiscitu. Dunajčan je rekel o Nemcih, ki silijo pod Avstrijo, dobesedno tako-le: Wa-rum dr.ingen die Karntnerzu uns und wollen mit uns verhungern ? Die Trottel sollen froh sein, dab sie bei den Fleischt ;pfen sitzen! Wenn ich ein Karntner würe, fahre ičh so-ort hinunter und setze mich zu den Mehlsacken und in die Speckkammer und stimme für Jugoslawien. Gospodarstvo. Denar. če govorimo o vrednosti našega in nemško-avstrijskega denarja, ne smemo nikdar pozabiti, da smo imeli pred oktobrom 1918 v deželah, ki tvorijo danes Jugoslavijo, in v onih, ki tvorijo Nem. Avstrijo, en in isti denar. In danes? Danes ima Jugoslavija svoj denar, Nem. Avstrija pa svojega! Zdaj se pa vprašajmo, kaj bi bilo, če bi imela Nem. Avstrija boljši denar, kot je naš! Kako vpitje bi bilo v avstrijskih in posebno še celovških časopisih, v letakih in brošurah! Tako je pa vse tiho! Ker si Nemci ne morejo drugače pomagati, farbajo naše ljudi, da se pri glasovanju sploh ne bomo ozirali na gospodarski položaj. Zato pa agitirajo zdaj samo še z „Unge-teiltes Karnten", s „Proč od Srbi" in z drugimi takimi oslarijami. Pustimo jim to otročje veselje! Star pregovor pravi: Denar je sveta vladar! Tista država je torej boljša, ki ima boljši denar. Primerjajmo torej vrednost našega nemško-avstrijskega denarja! Borza v Curihu. 6. julija se je dobilo za i00 jugoslov kron 7.69 švic. frankov ... 100 avstrijski „ 4 - „ „ V Švici so torej plačevali za jugoslovanski denar skoraj še enkrat toliko ko za nemškoavstrijskega. Borza v Trstu. 6. julija se je dobilo za SO) jugoslovanskih kron 24.50 lir „ V 0 nemškoavstr. „ 10 50,, Torej nič manj ko celih 14 lir več. Nemci in Lahi so prijatelji, a v-kljub temu imajo Lahi jugoslovanski denar rajši. Borza na Dunaju. 6 julija so dali Avstrijci za 100 jugoslovanskih kron nič manj ko 233 nemško avstrijskih kron. Zanimivo je sledeče: Mi Jugoslovani moramo dati za 100 dinarjev 400 jugosl. kron. To je pač le zato, ker je bil srbski dinar ob prevratu več vreden nego naša krona, katero smo podedovali od fali-rane Avstrije: Nemci s tem agitirajo, da smo morali dati mi za dinar 4 K. Koliko dajo Nemci za dinar? Borzno poročilo pravi >(glej „Neue Freie Presse" z dne 7. julija) da so plačali dne 6. julija za neue Dinar-noten 910 -950 kron (avstrijskih). Nemci so torej dali za 100 dinarjev 9 )0—950 avstr. kron, mi Jugoslovani pa samo 4 >0 kron. Važno je tudi, da bo številka 4 )0 ostala, številka 90)— 950 pa raste od dne do dne. Borza v Zagrebu. V Zagrebu se je dobilo 8. julija za 100 avstr. kron samo 42—43 jugoslov. kron. To so številke, ki govorijo golo resnico, ki povejo, kje je revščina in kje je bogastvo. Ni dvoma, da bo naš denar vedno več vreden. Iz Pariza je prišla 6. julija v Zagreb novica, da se v Parizu najbolj poprašuje po našem denarju. Razne države bodo bodo potrebovale naše žito, zato bo na jesen naš denar še bolj poskočil. Z denarjem v zvezi je draginja, o kateri pa prihodnjič malo več. —Z—. Velikovški okraj. Tolsti vrh pri Guštanju. Kako dobre katoličane in zveste Slovence smo dobili nazaj iz Nemške Avstrije! Bili so lačni ko psi, zato so obljubili, da bodo pridni. Komaj so se najedli, pa že zopet lajajo. V Guštanju je večina takih, ki „tajč" verujejo v B .ga, „bindiš" pa ne. „Ah, der Herr Križaj wird schon wieder zurtickkommen, saj še niso fare do v dali", govorijo guštanjske klepetulje. Križaj, ta je bil seveda zanje, ker se je razumel na kaso. Zato je pa tudi z njimi vred izginil. Če je bilo pa treba iti v cerkev, pa ni bilo nobenega nemčurja blizu. Če bi Slovencev ne bilo, bi bil Križaj sam stal na prižnici, guštanjska cerkev bi bila pa ravno tako prazna kakor avstiijska skleda. Dragi guštanjski nemfurji, če bi malo bolj v cerkev zahajali, bi ne bilo toliko barab med vami, Stev. 55. „KOROŠEC", dne 16. julija »920. Stran 3. kakor jih je sedaj. Našega župnika pustite v miru, mi smo zadovoljni z njim, kakor smo zadovoljni, da smo se odkri-žali Križaja. Če vam ni prav, pa idite v Ameriko aii pa v Nemško Avstrijo. Horce pri Št. Vidu. Našim nevn-čurjem je z< pet zrastel greben. Zgali so „Sonnwendfeuer" in še dvakrat so ustrelili pri tem. Rili so Jernejev Tine in sestra Katrca, Žlesarjev Štefan in Štruklnov Foltej. Bomo pač morali skovati „engine", da iih denemo tem prismojenim ljudem med zobe. Nonča vas. Videli smo to-le pobotnico: Bestatigung iiber 600 K, wel-chen Betrag der Gefertigte für die armen deutschgesinnten Personen in der Getreinde Moos erhalten hat. Völkermarkt, 16. juni 1920. Stefan UranschcJ ne dela, tudi naše delavstvo nima dela, : j naši obrtniki nič zaslužka. In to je voda j ; na avstrijski mlin, češ: Glejte, v Jugo- j skiviji ni dela, ni zaslužka, ni industrije, • j rokodelstva, obrtništva; torej, stimme fiir ■ I Deutschösterreich! Mi pa pravimo, da 1 : se bo vse to nad krivci maščevalo. Naj ; I si nikar ne mislijo, da smo tako neumni, i j da ne kapiramo nakane sorgendoifarskih ; i in gössovskih gospodov. Ali se ne najde J I nihče, ki bi napravil pod nosom tako i ! zanikrne sorgendorfaiske pivovarne za- j I logo piva kake slovenske pivovarne? j j Ljudstvo postaja nezadovoljno. In to ho- I i čelo bržkone sorgendorfarski gospodje, ! j sicer bi bolj skrbeli za pivo v času, ko j j bi lahko biio piva več kot preveč. Tinje. Navdušeni smo se vračali j 1 s tabora v Dolini. Bili smo sicer že utru- Denar, ki ga je dobil nsš Humčar, j jeni, pa vendar smo hoteli še počastiti i je iz N. Avstrije za propagando. Videli j sv. Cirila in Metoda s kresom in petjem. ' bomo, kdo ga bo dobil. Bržkone bo j Nemci so vzdihovali, eden je pa celo Štefan s tem denarjem malo pomazal kolesa Pavličeve elektrarne v Nonči vasi. Škoda, da ravnatelja ni tukaj, da bi kolesa sukal. Pliberk. Na kolodvoru stopi k blagajni ga. Kraut iz Pliberka: Bitte nach Ktihnsdorf"! Uradnik jo začudeno pogleda in nato opozori, da postaje s takim imenom ni, Vsa iz sebe in rdeča od jeze, sikne: „Wir sind noch nicht in Jugoslawien 1" Nato ji pove zraven stoječi gospod, da se postaja imenuje „Sinča vas. (Ali ni imel druzega dela?) Ne zamerimo gospe, da se ni mogla spomniti ne na Sinčo vas ne Velikovec, četudi je že dolgo, dolgo tukaj Njeni možgani so pač popolnoma oslabeli vsled tuge, ki jo mora prenašati uboga gospa. Hudo je, hudo, ker ni več nemške kf mande. Tako se pač lahko zgodi, „daft man iiberšnapt". Toda ga. Kraut, tudi Vi se boste morali navaditi Jugoslavije! Cesarji so šli — še lažje bodo šle gospe trgovke, Jugoslavija pa bo ostala. Pliberk. Tako lepo kakor v nedeljo še na Libulu ni nikdar gorel kres. Pli-herčani so sicer žgali dosedaj vsako leto svoj „Sonnwendfeuer", pa proti na šemu niso bili vsi nemški nič. Kresov v okolici je bilo kakor zvezd na nebu. Kako so pt.č Pliberčani težko gledali, saj so gotovo vedeli, da ne gorijo za „Karnten ungeteilt". Dne 23. junija je gorel le eden na Peci, ki so ga zažgale Herbstove — dame. Es wird einmal eine Zeit kommen, dali in diesen Gefilden kein deutsches Wort klingen wird. Ewig schade um diese sehöne Erde, denn sie wird von W.indischen bewuhut werden. Holle und Feuer über dieses Volk! Te preroške besede dr. Herbsta so se uresničile. Ko jih je Herbst govoril, je gorel zadnji nemški kres na Libiču. Kletvica na koncu je pa padla na Nemce same. Pliberk. Dne 3. julija smo položili v prerani grob šolarja Ludovika Britov-šek. Ob grobu je govoril g. kaplan Malej. Šolarji so mu v zadnji pozdrav lepo zapeli. Bodi mu žemljica lahka! Pliberk. Nikjer v naši coni niso slabše preskrbljeni s pivom, kot pri nas. Poleg tega pa se še lahko pobahamo z lastno pivovarno. Toda ta pivovarna spi spanje nepravičnega in čaka — na izid plebiscita. Nam pa se sušijo grla. Škandal - rekel: „Am besten ist es, wenn man so w^s gar nicht anhört". Seveda, resnica v oči bode in v ušesa pika. Videli ste, da se tudi pri nas že svita. Namesto nemčurske trdnjave bodo kmalu slovenske Tinje, vi jo boste pa lahko popihali. Tinje. V nedeljo, dne 25. julija priredi Žensko društvo skupno s krajevnim odborom Nar. sveta ljudsko veselico z gledališkima igrama „Čašica kave" in „Kje je meja", s petjem, srečolovom, Šaljivo pošto i. t. d. Ob 2. uri popoldne, ko pride izletniški vlak v Rikarjo vasr se bo slovesno otvoril dravski most Tinje— Kamen. Tam bomo pozdravili nase goste z desnega brega Drave in korakali nato skupno proti Jamniku, pd. Smolniku v Tinjah. Bistrica. Slučaj je hotel, da smo videli ta-le dopis na Nationalpolitischen AusschuB in St. Veit a.d. Gl.: Als Vertrau-ensmanner wurden gewonnen: Josef Zanki in Giobasnitz b. Bleiburg und Friedrich Kraut in Feistritz bei Bleiburg. Djekše. Toliko kresov kakor na Ciril in Metodov predvečer, Djekšani še nismo videli. Zdelo se nam je, da gorijo Karavanke, pa tudi Podjuna je bila vsa posejana z ognji. Posebno pa je pokazal Rož, da se ne da prekositi. Tudi mi Djekšani nismo hoteli zaostati. Na Sa-potnikovi peči, na Slamanikovem in Ru-sovem vrhu, pri Mežnarjevem in Prista-vovem križu in na Stražišnikovem hribu so goreli kresi. Hudokrajčani so pa tako streljali, da so se Velikovčanom hlače tresle. No, sedaj bodo menda ti zajci videli, pri čem da so. Rikarja vas. Tukaj stanuje neki Stemišnik S-mon. Ljudje mu pravijo „vrana". Hodi od hiše do hiše in agitira za Avstrijo. Pravi, da ima v coni A že 70% glasov za Avstrijo. Po „zmagi" ga bodo gotovo izvolili za cesarja nerazdeljene Koroške. Njegov zvesti svetovalec je Sadnikar, pd. Volinovc. Oba bi seveda rada tudi ubožne karte in živela na državne stroške. „Vrani" svetujemo, naj dela rajši pokoro za svoje grešno življenje in neha „kljuvati" po Rikarji vasi, če noče, da bi ga mi začeli „kljuvati". Vobre. Nedavno je bila v „Lands-mannschaft" slika, kako jugoslovanski vojak! ropajo. Nosijo iz hiše, kar le morejo. Gospodinja pa pred hišo roke zvija, se joče in milo prosi, pa vse za-ali politična lumparija. Ker ta pivovarna stonj. — Meseca marca lansko leto so ponoči prišli nemški folksverovci iz Tru-šenj k Drtniku v Hudem kraju v občini Vobre. Zahtevali so, naj jim gospodar pove, kje ima svoje štiri hlapce. Povedati ni mogel, ker Dertnikova hiša nima nobenega hlapca. Zdaj so zičeli razsajati, da je biio groza in strah. Kar niso odnesli, so razbili. Tako so vse uničili, da ubogi ljudje niso imeli s čim kuhati. Gospodarja so tepli po glavi. Žena njegova je morala v sami nočni obleki zbežati iz postelje skozi okno. Skočiti je morala raz visok hodnik. Še ko je bežala proti gozdu, so streljali za njo. Pa pomislite, — žena je bila 14 dni pred porodom. Čez par dni zopet pridejo in hočejo pretepati ženo zato, ker ni nemško govorila. Ni mogla nemško govoriti, ker ne zna. — Sedaj pa v svojih listih slikajo svoje grozovitosti, kakor da bi jih bili storili naši. In kdo je kriv, da so se godile v naši okolici take nečloveške lumparije? Kdo je odgovoren za vso škodo, ki so jo našim ljudem napravile podivjane barabe? Ne samo tista dva obergavnerja, ki bi morala že davno viseti na gavgah, ampak vsi oni šufti, ki so se dali podkupiti, da zapeljujejo nerazsodne, zaslepljene Korošce v časno in večno nesrečo. Kdor na nemško glasovanje prigovarja ali misli glasovati nemško, tisti deluje na to, da bi taki razbojniki in tolovaji, lažniki in hinavci zopet gospodarili čez nas. Odprite že vendar oči in spoznajte, kaki prijatelji so nemčurji! Krčanje. V nedeljo, dne 4. t. m. smo zanetili na Spodnjih Krčanjah okoli 10 kresov. Na Golejevem vrhu so veselo prepevali fantje narodne pesmi, da se je sližalo daleč naokrog. Slišali so se veseli vzkliki „živijo" po celi okolici. Videli smo tudi en kres čisto na -vrhu Svinje planine. Cela podjunska dolina je bila razsvetljena. Živela slov. zavednost! Boroveljski okraj. Št. Ilj ob Dravi. Rumpoltov Toni ima toliko sladkorja, da ga ne more v svoj nahtkastl spraviti! Ja odkod pa ga ima? Kar pomisli, dragi „Korošec"! — Kradel ga ni, ampak, na judežev način ga je dobil ... da bi na ta cuker lovil naše ljudi, ki so pa že dosti prebrisani, da se ne bodo pustili od lumpov farbati. — To se je videlo že pri shodu, ko so mu kar v obraz povedali svojo majnungo. Hudomušni ljudje pravijo celo, da je Tone že v nedeljo jugoslovanski cuker fasal. Tako se godi v našem Št. Ilju. Iz Roža. Po Rožu se klati neki Franc Klemenjak, ki je tudi že v Nemški Avstriji bil eno leto brez dela. Sedaj povprašuje stražnike, kje bi se dalo priti črez demarkacijsko črto v Nemško Avstrijo. Vidi vsakega nemčurja in se pogovarja ž njim. Posebno rad ima voditelje propagande za Nemško Avstrijo. Borovlje. Dne 25. junija popoldne so se pripodili od Št. Vida sem pogu-bonosni oblaki. V kratkem je ves up našega kmeta splaval po vodi. Toča mu je pobila vse. Kakor da ni pobila dovolj prvič, se je usula črez pol ure zopet. Še hujše je bilo drugi dan. To pot je bila debela kakor orehi. Sadje in poljski pridelki so uničeni. Kmetje naj puste ceniti škodo, potem naj se pa obrnejo na pristojno oblast, ki bo skrbela, da se jim škoda povrne. Stran 4. ,KOROŠEC", dne 16. julija 1920. Stev. 55. Ribnica. Naša Walcherca gre v svojem sovraštvu do zavednih Slovencev tako daleč, da jiin želi celo smrt. Zato ji nič ni kaj po volji, da je naš gospod župnik, ki je pred kratkim bil bolan, zopet zdrav. Ni mogla prikriti svojega veselja nad tem, da mu je baje B<.'g za kazen omamil njegov jezik. Le pomirite se, Mosirica, Vaši upi so šli po vodi! Župnik in njegov jezik sta zdrava. Svetujemo Vam pa, da nesete Svoj jezik zdravniku kazat, ker je baje zagiftan in bruha strup na vse strani, in je nevarno, da še drugih ne zastrupite. Tako hudoben je menda ta Vaš kačji jezik, da ga bo treba po Vaši smrti posebej ubiti, drugače bo še pod zemljo naprej migal. Žreiec. V nedeljo, 4. julija smo tukaj obhajali običajni praznik „pranganja". Ob tem dnevu so se vsa prejšnja leta tu zbirali nemčurji od blizu in daleč, in to navadno v velikem številu. Pili, peli, plesali, kričali in hajlali so takrat, a Slovenci so morali molčati, saj blizu teh r goviležev niti varni niso bili. Tega teatra smo pričakovali tudi letos. Najeta je bila medgorska godba. Minui je dopoldan ; godba je pihala na vse pretege, a če si v radovednosti došel na vrt gr-.ijske gostilne, si našel zares mnogo, mnogo, — samih praznih klopi. Tolažili so se, da pridejo gostje popoldne. A kdo je prišel? Menda šest žrelskih fan-tičev, ki so poskušali s par nemškimi jodlerji priklicati stare „dobre cajte" na-.aj. V tem trenutku pa „zasede" prazno plesno dvorano — mislite si — nekaj učencev tukajšnje ljudske šole ter začno korakoma po dvorani peti kar celo vrsto slovenskih narodnih pesmi. Stara nem-čurska garda od sramu utihne in z osti-liini gosti potrta posluša lepo in navdušeno petje našega mladega slovenskega naraščaja. Tako so še žrelski otroci vzeli sapo in korajžo nekdaj vsemogočnim in domišljavim nemčurskim fantalinom. Ja, zapomnite si vi v Celovec in lačenberško deželo zarukani Žrelčani, da h malega raste veliko. Vemo, da ste še nekateri od nemškega strupa dants pijani in da se pijanec takrat spreobrne, ko se v jarn:> zvrne. Jasno pa \ i Jiin >, da je z v oso staro slavo in m >go?nostj<> že da- nts „amen Dnevne vesti. Delavskim organizacijam. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani je podaljšala rok za predložitev proračunov za 1. polletje 1920 za en mesec, ker je v pripravi sprememba zakona glede višine vračunljivih delavskih zaslužkov. Proračuni se bodo razposlali strankam koncem julija in se morajo predložiti najpozneje do 14. avgusta 1920. Samo ob sebi umevno se bodo zamudne obresti predpisovale šele za čas od 15. avgusta 1920 naprej. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani. Kopališče Bela. Dne 18. t. m. bo tu ob 4 uri. pt p ljudska veselica z igro, godb > in s petjem. K obilni udeležbi vabi — Odbor. Za Jugoslovansko Matico nam je poslal g. R. Juvančič iz Ribnice ob Vrbskem jez. 80 K, katere so darovali: O. Sabit 52 K, stražm. R. Robič 20 K, A Černovič 20 K, N. Furlan 8 K. Obvestilo po pomoti zakasnelo. Darovalcem iskrena hvala! Razno. Kurjak. Vprašam kineta nemčurja iz Tinj, je li Slovcnec ali Nemec. Pa se mi odreže: Jaz sem kakor kurjak, ne rumen in ne bel. Bravo! Dobro jo je pogruntal! Če ste torej, dragi nemčurji, prišli do spoznanja, kaj ste, da ste kurjaki, poleni tudi veste, kam spadate! (Na gnojišče 1) Velezanimlvi roman vladimlrja levstika ki je vzbujal v podlistku „Jugoslavije" tako nenavadno pozornost, je izšel pravkar v knjižni obliki. Naš odlični pripovednik je storil s tem svojim novim delom uspešen korak na polje politične in družabne satire ter nain podal v yy snjevi repatici u< epično karikaturo, kakršne slovensko slovstvo v enakem obsegu in količkaj podobni vehementn-'Sti doslej ni poznalo. Toda Levstikov roman ni kariku-tura resničnih oseb in dogodkov v kakem določenem kraju; marveč on destilira naše duševno in moralno stanje o predvojni dubi na ekstrakt in ga oblikuje v nove, podeseterjeno tipične obraze, ki nastopajo na podiju višje, samostojne realnosti. Osebe iz „Višnjeve repatice" nas sreča vajo povsodi in nikjer; one niso navadna, naturalistično in vsakdanjosti preplonkana bitja, nego predstavitelji naših najočitnejših napak, razviti v nadnaravno popolne heroje smešnosti in grehote. In pozorišče romana, tisto glavno mestece brez obzorja, ni mesto, kakršna rasto v prijemljivi resničnosti, ampak simbol vesoljne naše „prelepe doline šentflorjanske". Levstikova satira se ne ogiblje niti slojev, niti stanov, niti prepičanj in strank, ki jim je vsem enako mato naklonjena; brez usmiljenja biča mimo čitateija nepregledno povorko omejenosti, hlapčevstva, nizkega častihlapja in hinavskega fa-rizejstva. Da nam pokaže tudi rajno Avstrijo in nieue oficialne reprezentante v primerno nespoštljivi luči, se razume. Pred vojno bi bila domača javnost sežgala to „blasfemično" knjigo na grmadi, avstrijski sodniki pa bi bili nagradili avtorja z dosmrtno ječo. Dandanes je stvar povsem drugačna; če je kdo vreden odkrite in poštene hvale, je to pisatelj „Višnjeve repatice". Na meji med žalostno preteklostjo in upapolno bodočnostjo je zgradil grandiozno komičen, pa tudi obupno, turoben nagrobni spomenik vsemu, kar je bilo krivo, da smo bili nekdaj tako žalostna „podlaga tujčevi peti"; pokazal nam je plevel, ki ga je treba izruvati s koreninami in ukiniti iz našega javnega in zasebnega življenja, ako hočemo biti kos svoji nalogi v lepših jugoslovenskih dneh. To so vzgojni smotri in miselne vrline Levstikovega romana. Sama po sebi je zgodba polne napetosti in zapletija-jev, ki jim sledi čitatelj brez sape od prve do zadaje strani, briljantnih opisov (da omenimo le „narodno veselico"), presenetljivih karakteristik in najneverjet-nejših situacij. Poglavja kakor tisto, v katerem bi ekscelenca deželni predsednik kmalu postal iz golega avstrijanstva srbofil, ali pa odkrit a o življenju, delovanju in baronskem pokolenju profesorja Pohlina ostanejo vsakomur nepozabna. Kakor je „Višnjeva repatica" dozdaj največje in najboljše Levstikovo delo, tako je tudi najobsežnejše v slovenskem pripovednem slovstvu sploh. — Cena 40 kron za dva impozantna zvezka s skupno 50 i stranmi je v primeri z dragoto drugih današnjih publikacij naravnost nizka ter omogoča nabavo tega senzacionalnega dela vsem, ki hočejo preživeti ob dobri, pomembni in zanimivi knjigi obilo užitkapolnih ur. Podpiratje Jugoslovansko Matico! or 2 mladi lisici i;V^asta v Selah ,, , .. annn se dobi pri apnenici Vsaka množina aplia S. Stössla v Galiciji. Ženitvena ponudba. ?0SptiS se želi v svrho ženitve seznaniti s poštenim rokodelcem ali z železničarjem. Ponudbe s sliko na upravo „Korošca" pod „Dobro srce" 50. Najboljši cigaretni papir zTadVpa- teotni karton 100 kom. K 190"—, v knjižicah karton HiO kom. K 185.—. razpošilja na debelo trgovina M. Kramar Ž i h p o 1 j e — Koroško. Starejša, spretna gospodinja primeš«j krmi Masti«! -~m\ ki je bila zaposljena vedno na večjih gospodarstvih .......J„pl„„.4 n«i>roUi- UrutlnlU • «. M»u;«rl. - TUUu M.Zmu«uu< voltuovwo