b 100--letnici postavitve 
Aljaževega stolpa 
AWAŽ IN TRANGUIACUA (1895) 
„Avgusta 1895 je napravil Aljaž na Triglavu železen stolp (,,Aljažev stolp"), premer m 
1.25, v katerem je panorama na steni okrog namalana z imeni vseh vidnih gorskih 
vršavcev, - pa tudi je v turnu zavetje zoper mrzle vetrove (večidel pod ničlo). Stroški 
so bili 300 ft. Turn je podaril Aljaž slov. plan. društvu. - Pozneje so nastale pravde, 
češ da je Aljaž baje pokončal vojaški Triangulirungspunkt L Ordnung v zemlji, kjer 
stoji turn. (15) Tako so trdili nemški nasprotniki. Preiskave so trpele pol leta. Še žive 
priče (Požgane, Legat itd.), ki so pred 40 leti pomagale triangulacijsko točko postaviti 
civilnemu geometru, so pa dokazale, da so to točko (leseno piramido) postavili na 
drugem mestu in nad zemljo, ne pa pod zemljo (ne pod zemljo Metallplatte mit 
Kreuz/kovinsko ploščo s križem, op.J.S./). In vojaki (Hauptmann Sshwarz in 
Oberlieutenant Guttmann), ki so kot vojaški maperji vnovič merili Triglav, so kot 
strokovnjaki dokazali, da 1) nikdar ni bilo podzemske triangulacijske /črte/ točke, 2) 
da je stala stara, prejšnja triang. točka, lesena, 12 metrov daleč od AJjaževega stolpa 
proti vzhodu. (15) In vojaki so določili, da naj stoji moj stolp pod državnim varstvom 
(unter staatlichen Schutze) in da stolpa nihče ne sme podreti. In so vojaki v sredi 
stolpa 1/2 metra globoko vkopali v zemljo triang. znamenje (rvietalplattc mit Kreuz u. 
Urkunde Im Namen Seiner Majestaet etc. /= kovinsko ploščo s križem in listino 'V 
imenu njegovega veličanstva itd.', op.J.S.). In tako sem slavno zmagal in ni bilo treba, 
kakor je prej žugal nemški dež. geometer, meni 1000 fll kazni plačati za komisijo. Ne 
vinarja nisem plačal, nemški denuncianti in tožniki so bili pa osramočeni." 
AWAŽ IN ZEMWIŠKI KATASTER (1986) 
„Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga. Pridobil sem dovško 
občino (prej so Nemci tukaj gospodarili!) in okrepil sem Slov. plan. društvo. 
S poštenimi Nemci (turisti) iz Berlina, Dunaja sem bi! v zvezi in dopisoval. Ti so nam 
prijazni in gredo v naše koče. Bližnji Nemci (in posebno ljubljanski nemčurji) so mi 
pa zelo nagajali, ker so bili v zvezi z uradi in mi šest tožb in pravd napravili, pa sem 
vselej zmagal. Nagajali so mi pri nakupu sveta v Vratih in na Kredarici. Potem so mi 
vefiko pravdo napravili zavoljo sveta na Kredarici, ker so me tožili, da Trigl. hiša stoji 
deloma na svetu verskega zaklada in da kapela vsa stoji na tistem svetu. Bile so 
preiskave, zaslišanja, nazadnje komisija na Kredarici. Georneter, gozdarji in uradniki, 
več kmetov, ki so po gorah križe za geometre postavljali. Vse to na nedeljo, menda 
zato, da bi jaz ne bil navzoč na Kredarici. Pa najel sem doma tujega duhovnika 
(novomašnika Barleta) in tudi sam šel na Kredarico, najel advokata (brezplačno dr. 
Tominška), najel inženirja - merjevca (brezplačno inženirja Žužka), da st; na 
Kredarici kontrolirala - in glej čudo: 
pravica se je izkazala! 
Jaz sem pravdo dobil v polnem obsegu, mera je pokazala meni v prid - in velike 
stroške je trpela finančna direkcija in drugi nasprotniki!" 
Geodetski vestnik 39 (1995) 4 
333 "f,,~7;;:...:*:}~~~~ 
--B1l::!022z-=zifi?i!šitš" 
ALJAŽ IN ZEMUIŠKA KNJIGA (1909 in 1910) 
„Leta 1909 in 1910 sem na prošnjo občinskega odbora in gospodarskega obsega 
posredoval pri našem novem deželnem odboru in pri sodniji, da se nekdaj skupne 
parcele 137 dovških /zemljiških/ upravičencev nas, 137 starih upravičencev, v 
zemljiško knjigo zapiše. Leta 1885 so se po zmoti, pa tudi po zvijači tedanjega župana 
napačno zapisale na občino Dovje, kar pa je vse kaj drugega kot 137 starih 
upravičencev. Takrat tudi še ni bilo tovarne in novohišarjev. Prejšnji (liberalni) dež. 
odbor je prošnjo tukajšnjih občanov (brez mene) odklonil. Sedaj sem bil pa jaz 
dober, ker sem znan in prijatelj z dež. glavarjem Šukljetom itd. (26) V imenu 
dovškega gospodarskega odseka sem naredil prošnjo, v nji pa zgodovinsko qokazal, 
da smo mi, 137 upravičencev (stari dovški posestniki, Insasser von Lengenfeld 
/prebivalci Dovjega, op.J.S./) te parcele dobili od škofov von Freysing in Bayern in 
zahtevali smo jih nazaj. (27) Pooblastil sem dr. Pegana, naj toži občino Dovje (to je 
občinski zastop) in naj občinski zastop pri pozna, da to ni občinsko, ampak last nas, 
137 upravičencev, ki imamo svoj gospodarski odsek. To je dr. Pegan storil in občina 
· je to priznala, dež. odbor pa dal dovoljenje in c.k. sodnija v Kr. Gori je te parcele 
(več tisoč oralov v vrednosti več kot 200.000 K/10 milijonov/) nazaj na nas 
upravičence v zemljiški knjigi prepisala. (28) 
Menda zato me je občina Dovje l. 1910 za častnega občana občine Dovje izvolila, pa 
· mi to šele čez eno leto povedala in diplomo v okviru prinesla." 
Citati so prevzeti iz knjige Jakoba Aljaža Dovška župnijska kronika 1889-1923, kjer je 
pripravil uvod, redakcijo in opombe Janez Svoljšak, izdalo pa jo je Planinsko društvo 
Dovje-Mojstrana ob stoti obletnici Aljaževega prihoda na Dovje v znak hvaležnosti za 
njegov odločilni vpliv na razvoj planinstva na Slovenskem avgusta 1989. Naslove 
posameznih zaključenih citiranih vsebin je izbral podpisani avtor. 
Prispelo za objavo: 1995-08-10 
profdr. Milan Naprudnik 
Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana 
Raziskovalni tabor geodetov na 
re Kolpi 
Geodeti Dolenjskega geodetskega društva so v dneh od 21.-22. julija 1995 organizirali 
spust po reki Kolpi. Poleg domačinov je bilo povabljenih še nekaj eminentnih gostov 
iz drugih geodetskih sredin. Raziskovalni tabor se je odvijal na območju občin 
Kočevje in Črnomelj, zato so glavno breme organizacije prevzeli domači geodeti iz 
teh občin pod vodstvom iznajdljivega kolega Iztoka. Preveslana pot: Fara - Prelesje -
Vinica. 
Poleg športno-rekreativne narave je bilo popotovanje po reki Kolpi tudi 
raziskovalno-strokovnega značaja, saj so udeleženci kar pogosto odkrivali podzemne 
centre namišljene črte državne meje, za kar pričakujejo ustrezno zahvalo kolegov, ki 
se trudijo z opredelitvijo te meje na Kolpi. 
Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 
' --