raziskovalna dejavnost 155 First aid knowledge in case of frostbite among mountaineers Abstract Introduction: Frostbite is tissue damage caused by outer temperature below 0 0C. When it comes to frostbite, proper first aid and the quickest possible transport of the injured to a health facility are of great importance to prevent further consequences of frostbite that could be more serious. Objective: discover the level of theoretical knowledge about frostbites, their prevention and first aid measures among mountaineers. Methodology: We used the descriptive method of work. The internet questionnaire completed 558 mountaineers from different Slovenian regions. Results and discussion: Respondents are more successful in rec- ognizing chilblain than frostbite; they know preventive measures, body parts that are most exposed to frostbite, and risk factors; they can also distinguish between superficial and deep frostbites. The survey showed lower level of knowledge in giving first aid in a shelter. Mountaineers are more exposed to the risk of frostbite and hence they need to be properly informed and trained in giving frostbite first aid. Key words: frostbite, prevention, first aid, risk factors. Izvleček Uvod: Omrzlina je poškodba tkiva, ki nastane zaradi vpliva zunanje temperature, nižje od 0 °C. Kadar pride do omrzli- ne, je pomembna pravilna prva pomoč ter varen in čim hitrejši transport poškodovanca v zdravstveno ustanovo, da se prepreči hujše posledice omrzlin. Namen: Med obi- skovalci gora ugotoviti raven teoretičnega znanja o omr- zlinah, njihovem preprečevanju in ukrepih prve pomoči. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metoda dela. Spletni anketni vprašalnik je izpolnilo 558 oseb iz različnih regij Slovenije, ki se uvrščajo v skupine planincev, alpini- stov in gorskih reševalcev. Rezultati in razprava: Anke- tirani dobro poznajo dejavnike tveganja in preventivne ukrepe za nastanek omrzlin, dobro vedo, kateri so najbolj izpostavljeni deli telesa. Večinoma poznajo tudi osnovne ukrepe prve pomoči pri omrzlinah na terenu. Nižjo raven znanja smo ugotovili v poznavanju pravilnih ukrepov prve pomoči pri oskrbi omrzlin v zavetju, ki so ključni za preprečevanje posledic te poškodbe. Obstajajo razlike med znanjem po skupinah anketiranih, kar smo pričako- vali. Znanje gorskih reševalcev, vodnikov Planinske zveze Slovenije, alpinističnih inštruktorjev in gorskih vodnikov (strokovni kader) je boljše kot pri planincih, tečajnikih, pri- pravnikih in alpinistih. Pri vseh skupinah obstaja tveganje za nastanek omrzlin, zato je treba vse ljubitelje gora se- znanjati s pravilno prvo pomočjo pri tej poškodbi. Ključne besede: omrzlina, preventiva, prva pomoč, dejavniki tveganja. Damjan Slabe, Urška Petek, Eva Dolenc, Rok Maček Poznavanje prve pomoči v primeru omrzlin med planinci, alpinisti in gorskimi reševalci 156 „ Uvod Omrzlina je poškodba tkiva, nastala zaradi vpliva zunanje temperature pod 0 °C. Gre za lokalno poškodbo, ki se najpogosteje pojavi na okončinah in obrazu, največkrat med vojaki in alpinisti (Hanford idr., 2017; Woo idr., 2013; Harirchi, 2005). Pojavnost omrzline v Sloveniji je pet do deset prime- rov letno (Gorjanc idr., 2012). V raziskavi na vzorcu 637 alpinistov (narejena med tistimi, ki plezajo na višini več kot 2000 m) jih je 467 navedlo, da so že imeli omrzlino v za- dnjih dveh letih (Harirchi idr., 2005). Omrzline se glede na globino poškod- be tkiva najpogosteje deli na štiri stopnje (Harirchi idr., 2005; Gorjanc, 2005). Prvi dve stopnji zajemata poškodbo povrhnjega tkiva, tretja in četrta stopnja predstavljata globoke omrzline. V prvi stopnji poško- dovani občuti odrevenelost, bolečino in mravljinčenje v prstih. Koža postane bleda, morda pomodri. Ob segrevanju postane koža rdeča, vendar to ne pušča trajnih po- sledic (Gorjanc, 2005). Poškodovani imajo največkrat omrzlino prve stopnje (Harirchi idr., 2005). Pri drugi stopnji omrzline koža postane bleda, na prizadetih delih se v 12 urah pojavijo mehurji z bistro tekočino. Zmanjšana občutljivost na mraz in dotik ter motnje znojenja so posledice druge sto- pnje omrzlin. Ko poškodba preide v tretjo stopnjo, bolečina poneha, pojavi se popol- na neobčutljivost. Predhodno modrikasta koža posivi, na njej se pojavijo mehurji s krvavkasto vsebino. V tem primeru sledi iz- guba tkiva. Bolečina in občutek na prizade- tem delu izgineta v četrti stopnji (Gorjanc, 2005), le-ta nastane najredkeje (Harirchi idr., 2005). Na nastanek omrzline vplivajo hladen le- tni čas, visoka nadmorska višina, kronične bolezni, droge in drugo. Splošni dejavniki tveganja za nastanek omrzline so še pitje alkohola, kajenje, brezdomstvo, psihiatrič- ne motnje, nenačrtovana izpostavljenost mrazu z neprimerno opremo, predhodne poškodbe zaradi mraza, nekatera zdravila, delovni pogoji ... (Hanford idr., 2017). Pla- ninci, alpinisti in gorski reševalci morajo za varno izvajanje dejavnosti v takšnem okolju nositi primerno obutev in oblačila ter imeti ustrezno znanje in veščine za soočenje z zahtevnimi vremenskimi razmerami, kar največ pripomore k preprečevanju omr- zlin (Harirchi idr., 2005). Cappaert idr. (2008) poudarjajo, da je pomembno razumeti po- škodbe zaradi mraza, njihovo preventivo, prepoznavanje in zdravljenje, saj se pove- čujejo okoljski potenciali za ekstremne vre- menske razmere, obenem pa ugotavljajo, da se veča tudi udeležba na področju tele- sne dejavnosti v ekstremnejših vremenskih razmerah. Kadar v neugodnem okolju, ki ga določajo zlasti mraz, veter, sneg ali dež, pomagamo poškodovancu, mu najprej razrahljamo oblačila in čevlje, mokra oblačila zame- njamo s suhimi in ga zaščitimo pred mra- zom. Če je poškodovanec pri zavesti, mu ponudimo topel sladek čaj in ga spodbu- jamo h gibanju (Gorjanc, 2006). Mednaro- dne smernice za prvo pomoč in oživljanje (IFRC, 2016) svetujejo, da ko dosežemo zavetje (kočo, šotor, bivak), prizadetemu ogrevamo poškodovani del le v primeru, ko ni tveganja, da bi prišlo do ponovnega zmrznjenja. Če je le možno, pri hudih omr- zlinah začnemo z ogrevanjem najkasneje v prvih 24 urah po nastanku poškodbe. Po- škodovani del potopimo v vodo s tempe- raturo od 37 °C do 40 °C za 20 do 30 minut ne glede na stopnjo omrzline tkiva. Kadar uporabljamo kemične grelce, jih ne pola- gamo neposredno na kožo, saj lahko zaradi visokih temperatur povzročijo opekline. Ko je poškodovani del ogret, je treba narediti vse, da preprečimo ponovno zmrznjenje in omogočiti hiter in varen transport v na- daljnjo strokovno oskrbo. Dokler ne pride poškodovanec v zdravniško oskrbo, mu poškodovani del zaščitimo s sterilno gazo, ki jo položimo tudi med omrzle prste, in ud imobiliziramo (Gorjanc 2006; Cassan idr., 2011). V Sloveniji vsako leto pride do primerov nastanka omrzlin, gore obiskuje vse več ljudi, tudi pozimi (Planinska zveza Sloveni- je, 2018). Namen te raziskave je bil ugotoviti raven teoretičnega znanja o omrzlinah, nji- hovem preprečevanju, dejavnikih tveganja in prvi pomoči med planinci, alpinisti in gorskimi reševalci v Sloveniji. „ Metode dela Na osnovi aktualnih smernic prve pomoči (Ahčan, 2006) smo vsebinsko oblikovali an- ketni vprašalnik za zbiranje podatkov. Le-te smo zbirali s pomočjo programa za izdela- vo spletnih anket 1KA. Prošnjo za reševanje s poudarkom na prostovoljnosti in anoni- mnosti smo poslali po elektronski pošti po principu snežene kepe posameznikom in uredništvom spletnih strani (Planinska zve- za Slovenije, Gore in ljudje, Friko), na naslo- ve planinskih društev, alpinističnih odsekov in postaj Gorske reševalne službe Slovenije. Anketa je bila aktivna od 11. septembra 2016 do 25. septembra 2016. Obdelava pri- dobljenih podatkov je potekala s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 24 (za dekodiranje po- datkov v skupine). Rezultati odgovorov skupin planinci, al- pinisti in gorski reševalci so v prvem delu (preventiva omrzlin) predstavljeni skupaj, v delu prva pomoč pa ločeno. Skupin sicer med seboj nismo primerjali, saj je bil vzo- rec gorskih reševalcev majhen (n = 23). Tudi zaradi narave aktivnosti (planinci zahajajo v hribe, gorski reševalci pomagajo ponesre- čenim v gorah) in predhodnih usposabljanj znanj teh skupin ni smiselno primerjati. „ Rezultati Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 558 oseb, od tega je bilo 353 moških (63 %) in 205 žensk (37 %). Povprečna starost vseh je bila 35 let. Največji delež anketiranih (61 %) se je opredelil kot planinci (n = 342; med- nje so šteti tudi vodniki PZS), 34 % je alpi- nistov (n = 193; hodijo v alpinistično šolo, so alpinisti ali alpinistični inštruktorji), 5 % pa gorskih reševalcev (n = 23). Večji del (54 %) vprašanih zahaja v hribe 10 let in več (Slika 1). Podrobnejša analiza vzorca poka- Slika 1. Demografski podatki anketirancev. 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% leta ukvarjanja z dejavnostjo skupina starost spol ODSTOTEK ODGOVOROV ANKETIRANCEV I K T A D O P I K S F A R G O M E D moški ženski do 30 let od 31 do 50 let v e č kot 50 let planinci alpin isti gorski reševalci do 5 let od 5 do 10 v e č kot 10 let raziskovalna dejavnost 157 že, da je od 558 oseb 44 % planincev, 17 % vodnikov PZS, 21 % tečajnikov alpinistične šole ali pripravnikov, 9 % alpinistov in 4 % alpinističnih inštruktorjev. Gorskih reševal- cev je 4 %, najmanjši delež pa zastopajo gorski vodniki 1 %. Za analizo rezultatov so združeni v skupine. Največji delež (61 %) le delno seznanjenih z omrzlinami je planincev; seznanjeni (52 %) ali dobro seznanjeni (35 %) z omrzlinami so gorski reševalci. Le 3 % planincev je ozna- čilo, da so z obravnavano tematiko dobro seznanjeni (Slika 2). Če primerjamo samooceno znanja med skupinami anketiranih, ki se z dejavnostjo ukvarjajo »zase« (planinci, tečajniki v alpini- stični šoli in pripravniki, alpinisti; skupaj 74 %), in tisto, ki dejavnost poučujejo oziroma so odgovorni »za druge« (vodniki PZS, al- pinistični inštruktorji, gorski vodniki; skupaj 22 %), ter skupino gorskih reševalcev (4 %) ugotovimo, da je samoocena znanja priča- kovano najboljša pri gorskih reševalcih. Z omrzlinami je dobro seznanjenih največji delež gorskih reševalcev (35 %), največji delež iz skupine odgovornih »za druge« je s tematiko seznanjenih (61 %), največji de- lež tistih, ki sodijo v skupino »zase«, pa je s tematiko delno seznanjenih (62 %) (Slika 3). Med anketiranimi je 14 % planincev, 36 % alpinistov in 52 % gorskih reševalcev že imelo omrzlino oziroma so se soočili s pri- merom omrzline na terenu (Slika 4). Na lestvici od 1 do 4 (1 – ni tveganja, 2 – majhno tveganje, 3 – veliko tveganje, 4 – zelo veliko tveganje) so anketirani v pov- prečju najvišje ocenili tveganja za nastanek omrzline za prste (3,9), nos in ušesa (3,8) (Tabela 1). Glede naštetih dejavnikov tveganja so se vsi anketirani strinjali, da na nastanek omr- zlin vplivajo nizke temperature ozračja in izpostavljenost vetru (99 %). Dobra polovi- ca vseh (55 %) se strinja, da vpliva nikotin; slaba polovica (47 %), da vpliva neprimerna (nezdrava) prehrana (Tabela 2). Anketirani poznajo preventivne ukrepe za preprečevanje omrzlin. Večina se jih strinja, da je potrebno poskrbeti za ustrezna obla- čila (99 %), hrano in pijačo (97 %), preveriti vremensko napoved (96 %) in biti fizično dobro pripravljen (98 %). Bolj neenotni so glede uporabe kreme in grelnega telesa (termofor ali grelne blazinice) (Tabela 3). Največji delež pravilnih odgovorov pri ukrepih prve pomoči na terenu je med gorskimi reševalci (> 90 % pravilnih od- govorov pri vseh trditvah), najnižji pri pla- nincih. Slaba polovica planincev (44 %) bi pri nastanku omrzline na terenu poklicala in počakala na pomoč gorskih reševalcev, enako bi naredilo 35 % alpinistov. Poškodo- vani del bi drgnilo s snegom 35 % planin- cev, 13 % alpinistov in 9 % gorskih reševal- cev, kar je napačno (Tabela 4). Slika 2. Primerjava samoocene seznanjenosti z omrzlinami med različnimi skupinami anketiranih. 0% 20% 40% 60% 80% 100% delno seznanjen seznanjen dobro seznanjen odstotek odgovorov anke tiranih seznanjenost planinci alpinis ti gorski reševalci Slika 3. Primerjava samoocene seznanjenosti z omrzlinami med različnimi skupinami anketiranih, ki so ločene glede na to na kakšen način se ukvarjajo z dejavnostjo. Slika 4. Odstotkovna razporeditev odgovorov o pojavnosti omrzlin med različnimi skupinami anke- tiranih. 0% 20% 40% 60% 80% 100% delno seznanjen seznanjen dobro seznanjen h i n a r i t e k n a v o r o v o g d o k e t o t s d o seznanjenost zase za druge gorski reševalci 0% 20% 40% 60% 80% 100% planinci alpinis ti gorski reševalci odstotek odgovorov anke tirancev imeli sami ali bili soo čeni s primerom omrzline da ne Tabela 1 Povprečje ocen vseh anketiranih za stopnjo tveganja za nastanek omrzline po različnih delih telesa stopnja tveganja deli telesa povprečje standardni odklon 4 = zelo veliko tveganje prsti 3,9 0,38 nos 3,9 0,41 ušesa 3,8 0,47 lica 3,5 0,64 roka 3 0,72 komolec 2,2 0,67 koleno 2,1 0,66 vrat 2 0,75 rama 1,9 0,61 1 = ni tveganja trebuh 1,4 0,57 ww 158 Pravilne ukrepe prve pomoči v zavetju – ogrevanje omrzline v prvih 24 urah od na- stanka poškodbe z vodo pri temperaturi 37 do 40 °C, odstranitev nakita in imobilizacija uda, tableta aspirina – pozna največji delež gorskih reševalcev. Planinci slabo pozna- jo pravilne ukrepe oskrbe omrzline. 32 % planincev bi omrzlino drgnilo s snegom in nekaj manj kot polovica (46 %) bi omrzlino grela v topli vodi; 75 % bi jo sterilno pokrili in oskrbeli, 46 % pa imobilizirali. Za ogre- vanje omrzline v topli vodi se je opredelilo 59 % alpinistov in 87 % gorskih reševalcev (Tabela 5). Če primerjamo samooceno znanja med skupinami anketiranih, ki se z dejavnostjo ukvarjajo »zase« (planinci, tečajniki v alpini- stični šoli in pripravniki, alpinisti; skupaj 74 %), in tisto, ki dejavnost poučujejo oziroma so odgovorni »za druge« (vodniki PZS, al- pinistični inštruktorji, gorski vodniki; skupaj 22 %), ugotovimo, da je delež pravilnih od- govorov pri vseh ukrepih prve pomoči v primeru nastanka omrzline v zavetju (z izje- mo kdaj začnemo ogrevati omrzlino) večji pri skupini, ki se ukvarja z dejavnostjo »za druge« (Tabela 6). „ Razprava V raziskavi je sodelovalo 558 oseb, ki se ukvarjajo s planinstvom, z alpinizmom ali gorskim reševanjem. Anketirani so bili povprečno stari 35 let, več kot polovica se z dejavnostjo ukvarja že vsaj 10 let, kar pomeni, da smo anketirali osebe, katerih obisk gora ni le »muha enodnevnica«. 61 % anketiranih sodi v skupino planinci, 34 % je alpinistov in 5 % gorskih reševalcev, zato so bili rezultati v podpoglavju prva pomoč predstavljeni ločeno po skupinah. Podrob- nejša analiza vzorca pokaže, da je od 558 oseb 74 % tistih, ki se z dejavnostjo ukvar- jajo »zase« (planinci, tečajniki v alpinistični Tabela 2 Rangirani deleži odgovorov anketiranih glede na strinjanje s trditvijo, da našteti dejavniki tveganja vplivajo na nastanek omrzlin dejanski vpliv možni dejavniki tveganja odstotek odgovorov anketiranih za trditev VPLIVAJO VPLIVAJO nizke temperature ozračja 100 % izpostavljenost vetru 99 % uživanje alkohola 94 % predhodne poškodbe zaradi mraza 93 % tesna oblačila 86 % nekatere kronične bolezni ( npr. sladkorna bolezen) 80 % izpostavljenost dežju 75 % doživljanje stresa 68 % nikotin 55 % nezdrava (neprimerna) prehrana 47 % NE VPLIVAJO tema 42 % izpostavljenost soncu 23 % kašelj 23 % Tabela 3 Deleži odgovorov anketiranih glede na strinjanje s trditvami o preventivnih ukrepih za nastanek omrzlin strinjanje s trditvijo preventivni ukrepi drži ne drži ne vem Uporabimo ustrezne sloje oblačil (odvajanje vlage, zaščita pred vetrom in mrazom) glede na telesno dejavnost. 99 % 0 % 1 % Namažemo se s kremo. 36 % 53 % 11 % S sabo nesemo grelno telo (termofor ali grelne blazinice), da se bomo lahko ob morebitnem mrazu pogreli. 20 % 72 % 8 % Ob napovedi lepega vremena v zimskem času ne bomo potrebovali kape in rokavic. 1 % 99 % 0 % Poskrbimo za zadosten vnos kalorij in tekočine. 97 % 2 % 1 % Oglejmo si lokalno vremensko napoved za Slovenijo. 96 % 3 % 1 % Poskrbimo za ustrezno fizično pripravljenost. 98% 1 % 1 % Tabela 4 Primerjava deležev pravilnih odgovorov o ukrepih prve pomoči na terenu pri nastanku omrzline med skupinami anketiranih odstotek pravilnih odgovorov po posamezni skupini trditve o prvi pomoči na terenu planinci alpinisti gorski reševalci Razrahljamo tesna oblačila; mokra oblačila zamenjamo s suhimi, zaščitimo pred mrazom (kapa, rokavice). 99 % 99 % 100 % Poškodovancu damo piti toplo tekočino (npr. čaj). 88 % 90 % 100 % Pokličemo in počakamo na pomoč gorskih reševalcev. 56 % 65 % 91 % Poškodovani del začnemo drgniti s snegom. 65 % 87 % 91 % Poškodovancu damo piti alkoholno pijačo. 95 % 98 % 96 % raziskovalna dejavnost 159 šoli in pripravniki, alpinisti); 22 % tistih, ki se z dejavnostjo ukvarjajo »za druge« (vodniki PZS, alpinistični inštruktorji, gorski vodni- ki), in 4 % gorskih reševalcev. Smiselno bi bilo razširiti vzorec gorskih reševalcev, kar je dobra iztočnica za nadaljnje raziskova- nje. Le-to podpira tudi dober odziv vseh anketiranih, obravnavana problematika je aktualna. Med anketiranimi je namreč 14 % planincev, 36 % alpinistov in 52 % gor- skih reševalcev že imelo omrzlino ali so bili soočeni s primerom omrzline na mestu nastanka. Če te skupine združimo, je 23 % vseh anketiranih odgovorilo pritrdilno. Pojavnost omrzlin med alpinisti je torej ve- lika, kar potrjujejo tudi Hanford idr. (2017) in Harirchi idr. (2005). Od navedenih je bilo največ, kar 88 primerov, omrzlin na prstih rok in nog, ti deli telesa so navedeni kot največkrat pomrznjeni tudi pri rezultatih sorodnih raziskav (Harirchi idr., 2005). Ob ocenjevanju tveganja za nastanek omrzlin na posameznih delih telesa so anketirani večinoma pravilno ocenili, da so tovrstnim poškodbam najbolj izpostavljeni prsti, nos, ušesa in lica. Poudarjamo, da je pomembno poznavanje preventive in prve pomoči pri omrzlinah za vse, ki zahajajo v gore ne glede na to, ali se s tem ukvarjajo intenzivno ali le občasno. Anketirani navajajo, da je njihova seznanje- nost s tem področjem le delna (predvsem planinci), pri gorskih reševalcih pa pričako- vano dobra. Spodbudno je, da je samoo- cena seznanjenosti boljša pri tistih, ki se z dejavnostjo ukvarjajo »za druge« (vodniki PZS, alpinistični inštruktorji, gorski vodniki), in gorskimi reševalci, samoocenili so se z tem, da so seznanjeni ali dobro seznanjeni. Več tistih, ki se z dejavnostjo ukvarja »zase« (planinci, tečajniki v alpinistični šoli in pri- pravniki, alpinisti), je le delno seznanjenih. Iz tega ne moremo vedeti, ali bi anketirani dejansko znali narediti vse ukrepe, da bi preprečili nastanek omrzlin oz. primerno oskrbeli omrzlino. Ob pregledu slovenske literature nismo našli nobene aktualne bro- šure na temo omrzlin. Tudi knjiga, ki je izšla pri Planinski zvezi Slovenije, z naslovom Podhladitve, omrzline in druge poškodbe za- radi mraza (Wilkerson idr., 1990) nakazuje, da je v Sloveniji morda čas za novejšo verzi- jo publikacije o prvi pomoči pri poškodbah zaradi mraza (podhladitve, omrzline, oze- bline), ki bo dostopna vsem obiskovalcem gora. Preventivno proti omrzlinam delujejo na- slednji ukrepi: primeren kalorijski vnos in dovolj tekočine, primerna oblačila in obu- tev (večplastna), izogibanje prekomernemu potenju s prilagajanjem hitrosti, primerna Tabela 5 Primerjava deležev pravilnih odgovorov o ukrepih prve pomoči v zavetju pri nastanku omrzline med skupinami anketiranih odstotek pravilnih odgovorov po posamezni skupini trditve o prvi pomoči v zavetju planinci alpinisti gorski reševalci Poškodovani del drgnemo s snegom. # 68 % 88 % 91 % Poškodovani del začnemo ogrevati v prvih 24 urah od nastanka poškodbe. 74 % 84 % 87 % Ob pojavu mehurjev le-te predremo. # 87 % 95 % 100 % Če poškodovanec ni alergičen, mu lahko damo aspirin. 47 % 62 % 74 % Poškodovani del ogrevamo z vodo pri temperaturi 37 do 40 °C. 46 % 59 % 87 % Če med transportom obstaja možnost vnovične poškodbe, poškodovanega mesta ne ogrevamo. 39 % 43 % 61 % Poškodovancu odstranimo vse, kar bi oviralo krvni obtok (ura, prstan). 95 % 97 % 96 % Poškodovani del ne potrebuje zaščite (gaze, povoji). # 75 % 82 % 100 % Omrzlino na udu imobiliziramo. 46 % 44 % 83 % # Nepravilne trditve Tabela 6 Primerjava deležev pravilnih odgovorov o ukrepih prve pomoči v zavetju pri nastanku omrzline med skupinami anketiranih, ki so ločene glede na to, na kakšen način se ukvarjajo z dejavnostjo odstotek pravilnih odgovorov po posamezni skupini trditve o prvi pomoči v zavetju »zase« »za druge« gorski reševalci Poškodovani del drgnemo s snegom. # 74 % 81 % 91 % Poškodovani del začnemo ogrevati v prvih 24 urah od nastanka poškodbe. 78 % 76 % 87 % Ob pojavu mehurjev le-te predremo. # 89 % 93 % 100 % Če poškodovanec ni alergičen, mu lahko damo aspirin. 47 % 71 % 74 % Poškodovani del ogrevamo z vodo pri temperaturi 37 do 40 °C. 47 % 64 % 87 % Če med transportom obstaja možnost vnovične poškodbe, poškodovanega mesta ne ogrevamo. 38 % 50 % 61 % Poškodovancu odstranimo vse, kar bi oviralo krvni obtok (ura, prstan). 96 % 96 % 96 % Poškodovani del ne potrebuje zaščite (gaze, povoji). # 75 % 83 % 100 % Omrzlino na udu imobiliziramo. 40 % 61 % 83 % # Nepravilne trditve 160 izbira ture, izogibanje alkoholu in kajenju, preverjanje opreme, rokavice brez prstov (palčniki), preverjanje vremena, preverjanje moči vetra, izogibanje dolgotrajnemu mi- rovanju, izogibanje utrujenosti in dotikanju kovin v ekstremno nizkih temperaturah, skrb za urejenost nog, vodje odprav mora- jo biti primerno usposobljeni, vnaprej izde- lani protokoli medicinske oskrbe (Handford idr., 2005). Anketirani poznajo nekatere preventivne ukrepe za nastanek omrzlin, večina se jih strinja, da je treba poskrbeti za oblačila, hrano in pijačo, preveriti vre- mensko napoved in biti fizično dobro pri- pravljen. Bolj neenotni so glede uporabe kreme in grelnega telesa (termofor ali grel- ne blazinice). Pri trditvi, da s sabo nesemo grelno telo (grelne blazinice, termofor), da bi se ob morebitnem mrazu lahko pogreli, je 20 % anketiranih odgovorilo pritrdilno. Zanimivo bi bilo natančneje raziskati, v kakšni meri termoforji oz. sedaj bolj upora- bljane grelne vrečke preprečujejo omrzline in kako pogosto jih gorniki uporabljajo kot preventivo. Kot vemo, se v literaturi v pri- meru nastanka omrzline priporoča toplo vodo, saj se ob stiku s telesom toplota hi- treje prevaja kot pri uporabi suhe toplote (Cappaert idr., 2008). 37 % ljudi je bilo mne- nja, da nanos kreme na kožo preprečuje na- stanek omrzlin. Laskowski (2000) navaja, da je z nanosom zaščitne kreme dvakrat večja možnost za nastanek omrzlin kot v prime- ru neuporabe kreme. Hkrati avtor ugota- vlja, da ni nikjer navedeno, kako uporabljati oziroma ne uporabljati zaščitna mazila ob dejavnostih na prostem. V naši raziskavi ni- smo definirali, za kakšno kremo gre, saj tudi rezultati tujih raziskav zaključujejo isto ne glede na vrsto kreme. De Buck (2018) ugo- tavlja, da uporaba mazil iz emolientov (npr. voski) ni dobra preventiva proti nastanku omrzlin, pravzaprav lahko povzroči še ve- čje tveganje za omrzline. Za preprečevanje nastanka omrzline je pomembno tudi, da poznamo kronične bolezni, ki povečujejo tveganje (sladkorna bolezen, bolezni šči- tnice …) (Cappaert idr, 2008). Dež, veter in nizke temperature so pomembni dejavniki tveganja za nastanek omrzlin (Cappaert idr., 2008). Anketiranci niso vedeli, da poleg vetra in nizkih temperatur tudi dež vpliva na nastanek omrzlin. Premalo so ozavešče- ni o vplivu nikotina, ki povzroča oženje žil, in s tem povečuje tveganje za nastanek omrzlin (Cappaert idr., 2008). Tudi rezultati o nezdravi prehrani kot dejavniku tveganja nakazujejo, da anketirani gorniki premalo vedo, da je poraba kalorij v hribih večja in da je zato treba poznati živila, s katerimi vzdržujemo bazalni metabolizem, ohra- njamo primerno temperaturo telesa in pre- magujemo fizični napor (Laskowski, 2000). Podhladitev je tema, ki je tesno povezana z omrzlinami in bi jo morali gorniki prav tako dobro poznati. Na osnovi teoretičnih odgovorov anketira- nih sklepamo, da bi pri dajanju prve pomo- či ob pojavu omrzlin na terenu večina an- ketirancev ukrepala pravilno. Največji delež pravilnih odgovorov (> 90 %) pri ukrepih prve pomoči na terenu je med gorskimi re- ševalci. Slaba polovica planincev (44 %) bi pri nastanku omrzline na terenu poklicala in počakala na pomoč gorskih reševalcev, enako bi naredilo 35 % alpinistov. Poškodo- vani del bi drgnilo s snegom 35 % planin- cev, 13 % alpinistov in 9 % gorskih reševal- cev, kar je nepravilen ukrep. Planinci slabo poznajo pravilne ukrepe za oskrbo omrzline v zavetju. 32 % planincev bi omrzlino drgnilo s snegom in manj kot polovica, 46 %, bi omrzlino grela v topli vodi; 75 % bi jo sterilno pokrili in oskrbeli, 46 % imobilizirali. Za ogrevanje omrzline v topli vodi se je opredelilo le 59 % alpini- stov in 87 % gorskih reševalcev. Rezultat, da je delež pravilnih odgovorov pri večini ukrepov prve pomoči v zavetju v primeru nastanka omrzline večji pri skupini, ki se ukvarja z dejavnostjo »za druge«, je ena od spodbudnih ugotovitev naše raziskave. Poškodovani del je potrebno ogreti pri temperaturi 37–40 °C (Gorjanc, 2006). Niti polovica vseh gornikov ni vedela, da je tre- ba ud imobilizirati in da ob možnosti vno- vičnih poškodb med transportom poško- dovanega uda ne ogrevamo. Za oskrbo je potreben ustrezen material; komplet prve pomoči vedno vzame s seboj v gore ali plezališče 80 % alpinistov (Dolenc in Slabe, 2012). Komplet mora vsebovati ves potreb- ni material za oskrbo omrzlin. „ Zaključek Znanje s področja oskrbe omrzlin med obiskovalci gora, še zlasti planincev, bi lah- ko izboljšali z novo napisano literaturo na temo poškodb zaradi mraza s poudarkom na omrzlinah. Te vsebine bi lahko posredo- vali v sklopu različnih osnovnih in dodatnih usposabljanj ljubiteljev gora. Poleg tega je pomembno tudi izobraževanje strokovne- ga kadra, ki sodeluje pri različnih oblikah usposabljanja planincev, alpinistov in gor- skih reševalcev v okviru Planinske zveze Slovenije. „ Literatura 1. Ahčan, U. (2006). Prva pomoč. Priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slo- venije. 2. Cappaert, T. A., Stone, J. A., Castellani, J. W., Krause B. A., Smith D. in Stephens, B. A. (2008). National athletic trainers‘ associati- on position statement: environmental cold injuries. Journal of Athletic Training, 43 (6), 640–658. 3. IFRC - International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies. (2016). Interna- tional first aid and resusciation guidelines. Dostopno prek: http://www.ifrc.org/Global/ Publications/Health/First-Aid-2016-Guideli- nes_EN.pdf 7. 4. 2018 4. De Bruck, E. (2017). Does the use of emolli- ents prevent frostbite to the face? Emerg Med J, 34 (11), 763–764. 5. Dolenc, E. in Slabe, D. (2012). Ali obstajajo razlike v znanju prve pomoči med alpinisti in športnimi plezalci. Šport 1-2, 123–127. 6. Gorjanc, J. (2005). Omrzline. Planinski Vestnik, 105 (7), 10–12. 7. Gorjanc, J. (2006). Omrzline. V U. Ahčan (ur.) Prva pomoč. 1. izd. (str. 436–444). Ljubljana: Rdeči križ Slovenije. 8. Gorjanc, J., Ahčan, G. U., Veselko, M., Milčinski M. in Mekjavić I. B. (2012). Sodobna obravna- va bolnikov z omrzlinami. Zdravniški Vestnik, 81 (10), 699–709. 9. Harirchi, I., Arvin, A., Vash, J. in Zafarmand V. (2005). Frostbite: incidence and predispo- sing factors in mountaineers. British Journal of Sports Medicine, 39 (12), 898–901. 10. Hanford, C., Owen, T., Imray H. E., C. (2017). Frostbite. Emerg Med Clin N Am 35, 281–299. 11. Laskowski-Jones, L. (2000). Responding to winter emergencies. NURSING, 30 (1), 34–40. 12. Planinska zveza Slovenije. (2018). Predstavite. Dostopno prek: https://www.pzs.si/vsebina. php?pid=1 1. 4. 2018. 13. Wilkerson, J. A. , Bangs, C. C. in Hayward, J. S. (1990). Podhladitve, omrzline in druge poškod- be zaradi mraza. Ljubljana: Planinske zaveza Slovenije. 14. Woo, K. E., Lee, J. W., Hur, G. Y., Koh, J. H., Seo, D. K. Choi, J. K., idr. (2013). Proposed treatment protocol for frostbite: a retrospective analysis of 17 cases based on a 3-year single-institution experience. Archives of Plastic Surgery, 40 (5), 510–516. doc. dr. Damjan Slabe Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Zdravstvena pot 5 damjan.slabe@zf.uni-lj.si