Kontrola izpolnjevanja sklepov delavskega sveta in upravnega odbora Seznanjanje kolektioa s sklepi samoupr&Dnega. orgam Določen pomen za sistematično kontrolo izpolnjevanja samoapravnih aktov ima tudi objavljanje sklepov delavskih orga-nov upravljanja. Objavljanje sklepov cmogoča člauom teh organov, ca ugovar-jajo objavljeni formulac-iji, ki ae ustreza izraženi volji kolektivnih organov, hkrati pa omogoča članom deiovnega kolektiva, da se seznanijo z delotn upravnega orga-na, da to delo stalno spremljajo, ocenju-jejo in kontrolirajo. Z objavo sklepov je omogočeno sodelovanje vsega kolektiva v kootroli njiliove izpolnitve. Čeprav ni z zakonom urejeno. določajo poslovniki in splošno sprejeti postopek, da je treba s-klcpe dclavskega sveia do-stavljati članom delavskega sveta in upravnega odbora in jiJi na primeren na-čin objaviti delovnemu kolektivu. Clani delavskih organov imajo pravico vpogleda v zapisnik dclavskega sveta. Ker imajo vsi člani kolektiva pravico prisostvovati sejam delavskega sveta, kolikor iz vzto-kov splošnega interesa niso bile te seje tajne, mora biti zapisnik zasedanja delav-skega sveta dostopen tudi tistim članom kolektiva, ki niso izvoljeni v organe upravljanja. S posk>vnikoqi je lahko do-ločeno, da se na zahtevo upravnega od-bora, določenega števila član©\ delav-skega sveta, določenega števila delavcev in uslužbencev, ali na zahtevo zbora de-lavcev objavi zapisnik v celoj^i ali posa-mezni njegovi deli. Pooblaščenim osebam in organom je Iahko razen tega priznana pravica, da zahtevajo overjeni piepis za-pistiika ali sklepoT. Ugovori Vsak član sveta ima pravico ugovarjati: da objavljeni sklep ni sprejel delav-ski svet; da objavljeno besedilo ne ustreza formulaciji, ki je bila sprejeta oa seji: da sklep sploh ni bil formuliran na seji, da je bil naknadno izveden na osnovi razprave, da pa v svoji končni obliki ni bil na seji sprejet in zalo, da ni polnoveljaven, dokler ne bo na pred-pisan način potrjen. (Nadaljevauje na 11. strani) (Nadaljevanje z 10. strani.) Claui sveta lahko izrečejo ugavor na naslednjem zasedanju sveta. Ker pa bi izpolnitev sklepa,. ki je bil netočno for-mulixan ali pa splob. ni bil sprejet, lahko v vmesnem času povzročila nepopravljivo škodo v posLovanju, ali bi zasnovala od-nose, ki jili kasneje ne bi bilo mogoče sprenieniti brez škodljivih posledic, se hka s poslovnikom predipišepostopek za "istavljanje ugovorov in popravljanje sklepov v krajšem rq.ku, v času med dve-ma zasedanjema. Priporočljivo je, da po--Wnik delavskega sveta doloei rok, v ka-' rem morajo člaiii sveta in upravnega ilbora podati ugovore proti sklepoin, ki ¦ jim bili dostavljeni, da bi o tem ugo- uru na določen način ra^pravljali. Na !g'ovore članov svetov, ki so sodelovali : ri sprcjetju sklepov, podane predsedniku veta pisraeno ali na drug po poslovnik.u ¦ ¦nločen način v roku, ki je Iahko dolo- r> na 8 ali 10 rtni po dostavi izvlečka iz ipisnika s sklepi, bi bil predsednik sveta olžau, da pokliče overovatelje zapisnika iradi razpravljanja o ugovorih in da na •¦¦tnelju skupncga mnenja v naj.krajšem )ku podvzame enega izrued naslednjih ikrepov: da popravi netočno formulacijo skle-pa in objavi pravilen tekst; da ugotovi in objavi, da je vsebina sklepa neugot-ovljiva ali nejasna in se zato sklcp do naslednjega zasedanja ne bo izvajal; v važnejših in nujnejših primorih pa da skliče izredno zaseda-nje; in da ugotovi in objavi, da je objav-ljeni tekst popolnoma skladen s skle-pom, ki je bil ria zasedanju na predpi-san način sprejet. V vsakera izmed teh primerov mora ¦vedspdnik sveta poskrbcti, da bodo ugo- iri in popravki ali pojasnila objavljeni a istem kraju in na isti način kakor '¦Jnp, na katprepa se ugovor nanaša. V limeru. da je bil ngovor zavrnjen in če >¦ zaradi izvršitve sklepa. proti kateremu ¦ bil podan ugovor. lahko nastale dolo-ine škodljive posledicc, laliko član sveta ' inovi svoj ugovor s predlogom. da se k!iče zasedanje svcta. Poslovnik lahko ioloči. da je treba zasPdanje v-vsakpm primeru sklicati, čc soglaša s to zahtevo doLofeno število članov sveta. Nc glede na to, ali je v času med zase- rlanji ugovarjnl objavljencjnn sklepu, lah- o vsak čtan sveta izreče tak ugovor na : aslednjem zascdanju. S tem namenom postavi prcd preh-odom na dnevni red predsednik sveta vprašanje, ali so k za- isniku in objavljcnim sklepom kakšni srovori. V vsakcm primeru mora biti za- isnik s prejšn.iega zasedanja v Icm časn -!¦ napisan, podpisan in overjen, članom Mpfa pa pred sojo dan na vposled. Če to ni bilo storjeno, je *reba to pomankljivost njotoviti v zapisniku naslednje seje. Ce jc porlan uffovor, se začne razpravljanjp in po njem sporno formulacijo po-trdi.jo nli netočno formulacijo popravijo. ali pn razveljavijo sklep, ki ni bil po predpisih prejet. Evidenca sklepov Neposreden pomen za onemogofanje falzifikafov in zlorab sklepov delavskih ir^anov upravljanja in za kontrolo izpol-nitve teh sklppov ima evidenca S'klcpov "Dravnega odlx>ra in delavskega sveta. Irrejcn sistem rogistracije. ošfevilčonja in fverovitve sklopov delavskih orgaTKiv je rlal v porijetjih, v katerih ga uporahijajo. /adovoljive rezultate. tako rla se po uved-bi iistrczaioče cvidence ni dojrajalo. Ha bi predsednikn srpta aii upravnega odbora predložili v podpis pravilnike, sklepe, re-šitve, pogodbe in druge listine, o katerih niso razpravljali na seji, niti da bi bili delavski organi po izvrsenem dejanju ob-veščeni o sklepih, ki so bili brez poobla-stila v njihovcm iinemu sprejeti, da bi se izposlovalo formalno soglasje in opravičil nepravilen postopek. Urejena evidenca hkrati omogoča sistematično kontrolo iz-polnjevanja sklepov. Opisali bomo zgled, kako je evidenca sklepov delavskih organov upravljanja urejena v nekem velikem indiistrijskem podjctju. Pod nadzorstvom predsednika sveta in predsodnika upravnega odbora vodi tehnični sekretar delavskega organa upravljanja register sklepov delavskega sveta in regisier sklepov upravncga od-bora. To so službene knjigo, ki jih vodijo na način, določen po pravilih podjetja in overjajo v postopku, ki v znatni meri za-gotavlja verodosfojiTost podafkov, ki jih register vsebuje. Obvezno registrirajo ne samo sklcpc, tcmveč tudi vsc drugc prav-ne akte delavskih organov: začenši od pravil in pravilnikov do odločitev, ki jih de]avski organi sprejemajo v posfopku reguliranja dejovnih razmcrij in po pri-iožbah proti odlofitvam drugih organov, in polnomočje, ki ga upravni odbor da zastopnikom podje