Št. 92. V Grorici, v soboto dne 17. novenibra 1906. Jjetnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. uri predpoldne zamestoter ob 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane popoštiprejernan ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. GORICA (Veceriio Izdanje). Uredništvo in upravništvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniälvo, oglase in naroönino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se raöunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Volilna svoboda. Slovenski liberalci, ki se bodo mo- rali kmalu za vedno posloviti od svojih državnozborskih mandatov so hoteli v svoji veliki svobodoljabnosti zadati du- hovskema stanu glede na javno življenje Bmrtni udarec. V pododseku za volilno reformo, ki se je posvetoval o vladnem naČrta za- kona za varstvo volilne svobodo, je pred- ložil dični nadsvetnik „extra statum" dr. Ferjančič sledeči predlog : „Duhovnik ali drag verski slažabnik, ki povodom javnih volitev, v namenu da bi volilnega opravičenca odvrnil od iz- vršitve volilne pravice ali ga pa napotil k izvršitvi te pravice v določenem smisln, ustmeno ali v pisanjih določa ali ozna- nuje cerkveno kazen ali upokorna sred- stva, nporablja dohovske obljube ali pretenja, ali sploh zlorablja svojo cer- kveno avtoriteto, učini prestopek in se kaznuje s zapororn od 1 tedna do 3 me- sece ali z globo od 50 K do 1000 K." Ali pa naj se, tako predlaga dalje gospod nadsvetnik extra statum, novi paragral' glas takole : „Duhovnik ali drug verski služabnik, ki povodom javnih volitev v na.men da bi volilnega opravičenca odvrnil od iz- vräitve volilne pravice ali ga pa napotil k izvrševanju te pravice v doloöenem smisla, na za slnžbo Božjo posvečenem mestn izvršuje volilno agitacijo ali pa tndi izven tacega mesta nstmeco ali v pisanjih cerkvene kazni ali npokorna sredstva določa ali oznanjuje, uporablja duhovske obljube ali pretenja ali odreja bogoslužna dejanja, — učini prestopek in se kaznnje z zaporom od 1 tedna do , 3 mesecev ali z globo od 50 K do 1000 K." Ne glede na to, da bi tak izjemni zakon pomenil veliko krivico napram duhovskemu stanu, bi bil obem tudi smrtni udarec za obmejne Slovence, pri katerih edino še duhovniki vzdržujejo narodno misel. V veliki svoji nadutosti je rnenil moŽ „skrajno liberalnega" miäljenja, da ga bodo pri tem predlcgu podpirale vse ostale, takozvanesvobodomiseljne stranke. A kruto se je varal. Še so ljudje, ki imajo o svobodi precej drugačne pojme ko pa sodni nadsvetnik dr. Ferjančič. V prvi vrsti so se temu predlogu uprli 8ocialni demokratje. Njihov zastopnik dr. Adler je izjavil, da ne pripusti nobe- nema stanu, jemati pravice, posegati v volilno borbo, najsi bode ta stan tudi duhovniški. Njihovo časopisje, na čelu mu glavno glasilo „Arbeiterzeitung", se norčuje iz junakov, ki v državnem zboru zasiopajo slovenBko liberalno misel. Proti tej politični otročariji so se izrekle tudi vse druge večje stranke, tako da Fer- jančičev predlog, ki izhaja edino le iz sovraštva do duhovnikov,. gotovo nikdur ne postane zakon. Z vso odločnostjo stojimo na sta- liäcu, da se volilna svoboda ne sme na noben način kratiti ne posameznim sta- novom, ne posameznim državljanom. Vemo že naprej, da se nam bo dejanski skušala kratiti volilna [svoboda od strani terorizujočih strank, ki si tako rade nadevljejo ime „svobodcmiseljne stranke" vemo tudi, da oblasti proti temu terorizmu deloma ne bodo hotele, deloma ne bodo mogle nastopati. Zato nam preostaja edino sredstvo, ki se zove: samopomč. Naši somišljeniki naj pri pripravah za prihodnje volitve skrbe tudi za varstvo v o - lilne svobode s tem da bodo so- mišljeniki krepko organizirani äli skupno v volilni boj. Zlapnje in zaoferožeuanje zemljišč. (Dalje.) K zaokroževalnemu zakonu so bili sklenjeni za naäo dežele sledeöi deželni zakoni: 5. maja 1870, dež. zak. št. 24 1 z a Goriško-GradišoanBko; 5. maja 1870, dež. z. št. 25, za Istro; 5. maja 1870, dež. z. št. 23, za Koroško; 15. jun. 1872, dež. z. št. 17, z a K ran j s k o; 23. apr. 1873, dež. z. §t. 22, z a Š t a- jersko; 9. maja 1873, dež. z. št. 20 z a T r s t ; in 10. jul. 1898, dež. z. št. 23, z a D a 1 m a c i j o. Zakon z dne 7. junija 1883, drž. z. št. 93 pa hoče pospeäevati izločevanje zemljišč, ki se nahajajo, deloma ali pa popolnoma po tuji lastnini obkoljena v gozdnem zemljišču. Tako tuje zemljišče, zagozdeno v določeno lastnino, se ime- nuje „enklava". Pospeševanje se vrši v dvojnem oziru. Prvič ni treba privolitve za zamenjavo od strani solastnikov ali nadlastnikov, v slučaju da je lastnina zemljišč razdeljena. Manjkajočo privolitev nadlastnika, administrativne ali skrbstve- ne oblasti, nadomešča na zahtevo za- menjalcev deželna [ali ministerialna ko- misija. Seveda morajo imeti zamenjalni namen, da prenesejog1 vknjižene pravice ali obveznosti z enega; zamenjanega zemljišča na drugo, tako da ne nastane nikaka škoda za opravičence, oziroma da plačajo odškodnino, ako nastane slu- čajna razlika, ki bi obremenila opra- vičence. Namen zamenjave mora biti iz- ločitev tujega zemljišča (enklave) iz gozdne posesti ali pa zaokrožitev gozdnih mej; zamenjava pa je odvisna glede iz- vršitve in glede prenosa bremen in pra- vic od ukrepa deželne komisije v drugi inštanci. Zakon stopi v veljavo, kakor hitro določijo dežele sestav deželne ko- misije. Pri nas so to doslej slorile sle- deče dežele : Roroška z zakonom 22. febr. 1890, dež. z. št. 10 in Era nj ska z zakonom 26. okt. 1887, dež. z. št. 3 ex 1888. V smislu ministerialne naredbe z dne 5. jnl. 1886, drž. z. St. 108, posluje kot deželna komisija za čiščenje gozdnih zemljišč in za zaokroževanje gozdnih mej deželna komisija za zlagatev zem- Ijišč, h kateri se pritegne še c. k. deželni gozdni nadzornik. Drugič vživa taka arondacija pri- stojbineko in kolkovno ugodnost. nalik individualni zložitvi po splošnem zaokro- ževalnem zakonu. Tekom prvih 15 let po vveljavljenju tega zakona se vršijo vsi prenosi iastninske pravice brez vsa- koräne pristojbine. Tudi odpade pristoj- bina za prenos vseh vknjiženih pravic in obveznosti, ako ni treba vknjižiti nobene spremembe bodisi glede osebe ali pa glede obsega pravic ali obveznostij. Vse pravne in drnge listine, ki so posledica take oblastveno dovoljene zamenjalne pogodbe, so proste koleka in neposrednih pristojbin, samo ako se ne vporabijo v druge namene. V tem zakonu že zasledimo ne- koliko, dasi prav rahle omejitve abso- I Iutne svobodne dispozicije posameznih kontrahentov : potreben je stik kontra- hentov z deželno in državno kcmisijo za agrarne operacije, ki prevzameta tako ne- kako nadskrb za pravilno izvršitev za- menjave in varstvo interesov opravi- čencev. Take zamenjave so pa, kakor re- čeno odvisne od individualne, prosto- voljne odločitve zamenjavo hotečih kon- trahentov. Naš kmet pa se konzervativno drži načel svojih dedov, toliko bolj pa • äe zemlje, katero je podedoval po svojih | prednikih. Zato so morali zaokroževalni zakoni imeti le malo vapeha, in videli smo prej, da je to res. Le malo je Ijudij, ki so toliko razumni, da uvidevajo koristi zemljiščne zamenjave; zamenjave same pa morajo pač provzročiti izbolj- šavo v korist zamenjalcev, nikoli pa iz- boljäavo v splošno korist. Zemljišča so, kakor smo videli iz prej povedanih sta- tističnih podatkov, pri nas v pretežni zmesni legi, tako da je gospodarstvo ve. cine ?;emljiäkjh lastnikov prizadeto in otežkočeno. Ce se pa hoče povzročiti splošno izboljšavo gospodarskih razmer kme^kega prebivalstva, ne zadostujejo več posamezne prostovoljne zamenjave, ki imajo pred očmi le koristi posameznih maloštevilnih lastnikov. Narobe, potre- bna je zamenjava vsega zemljišča ene katastralne občine, ali velike večine zemljišč take občine. Ker pa ni mogoče da bi imele vse glave eno misel, ker ni mogoče pripisati popolnoma vsem go- spodarjem toliko razsodnosti, da bi poj- mili dalekosežen pomen splošne zem- Ijiščne zamenjave, je polreben pritisek, je potrebna pravna moč, s katero se da take ljudi prisiliti, da se morajo udeležiti 8plošne zamenjave, zložitve vseh za zlo- žitev pripravnih zemljišč. To silo, to omejitev svobodnega razpolaganja s svo- jim zemljiščem, je prinesel z 1 o ž i t v e n i (komasacijski) zakon z dne 7. jnnija 1883, d. z. St. 92. Svobodna volja se mora umakniti na podlagi tega zakona, 1. ako sklene deželni zastop deželni zakon, s katerim se nalaga izvršitev izsuševanja ali na- makanja večjega dela dežele, torej me- lioracijski Čin večjega obsega in splošne važnosti, in 2. ako zahteva najmanj po- ! lovica posestnikov zlagainega okraja, da naj se izvrši zlagatev zemljišo. V prvem slačaju napravi deželni komisar, neozi- raje se na ugovore prizadet'h, vse v to potrebne priprave, na kar se izvräi ko- masacija, ne da bi se uradno izdelani zložitveni nadrt predložil posestnikom v sklepanje. V drugem slučaju je potrebno, I da sklenejo (izvršitev komasacije lastniki j zemljišd, in sicer enkrat pred pričetkora del, drugikrat pred izvršitvijo zlagatve na podlagi uraduega zlagainega načrta. (Dalje pride.) Politiöni pregled. „KancelparagraP, tisto zmašilo, ki ga je hotel „duhoviti" dr. Ferjančič uveljaviti v državnern zboru, je včeraj v pododseku propadel tako, ka- I kor bo propadel pri volitvah njegov iz- | najditelj. Zanj so giasovali le 3 in sicer ceäki radikalec Choc, vsenemec Stein LISTEK. Povest iz doline. Pastüskin. (Dalje). „Mati Goščakova, na dan Maričkine poroke, takrat, takrat povabite nas na deb, takrat prideve mnogo rajše kakor danes", de Tonca. „Če bo kaj dela, vas že pokličem tndi takrat, ne bojte se 1" odgovori mati Goščakova. 0 to pa to! Na dan poroke da ne bi bilo ženskega dela v hiši !" se vmeäa Pepa, vzravna se in si obriše v predpasnik potni obraz. „Bo že, bo ; ampak kaj hočež: tisti dan se bodo vrtele pri Goščakovih same izvrstne mestne kuharice, da bo vse di- šalo, duhtelo in puhtelo samih potic, ko- lačev, mesa in štrukljev po cell naäi vasi - kajne, mati Goščakova ?- zavrne Tonca Pepo. „Seveda !" odvrne mati Goščakova radostno in ponosno, zakaj bolje je nisi mogel vstreči, kakor če si pohvalil Go- ščakovo hiSo, da je premožna in bogata. „No vidiš, za tako delo pa nisve medve", se obrne zopet Tonca k Pepi. „Čas je, da grem po južino", pravi tedaj mati Goščakova, vstane iz razorja, si poravna nekoliko krilo in predpasnik tor odide domu. „Bodeš že videla, Marička", na- daljuje Tonca, ki je prekašala Pepo v zgovornosti, „boa videla, sedaj si pred- atavljaš zakonsko življenje kakor nebesa. Ampak ko boš živela par mesecev sku- paj s 8vojim Jožo, tedaj boš videla, kako lepo se te naveliča. Prve dni te bo nosil seveda v naročju, ako se ti bo zljubilo, in pestoval te bode kakor dete, Toda ne premine še pol leta in ta naklo- njenost spuhti kakor dim". „Moj Joža ni takM, se odreže Ma- rička samozavestno. „Ni tak, ni tak ! — Le čakaj! Tudi jaz sem dejala pred poroko, da moj „ni tak", in sem mislila, da me hočejo samo dražiti one, ki so mi zatrjevale, da so moški vai jednaki in da se me kmalu naveli(5a, toda kmalu sem se prepričala, kako čisto resnico so govorile. „Da, da, Marička, Tonca ima prav !" potrdi Pepa besede svoje tovariäice. „Naj ima", odgovori Marička sme- homa, „jaz ji vseeno ne verjamem". „Kakor hočeš. Eh, tičica, sedaj sanjaš o nebesih. Le čakaj, pride že čas, ko se izpametuješ in prebudiš iz svojih sanj 1" Tako je tekel pogovor naprej in Goščakova dekla Ursa, sedemnajstletno dekle, je sklepala medtem v svnjem sreu da se ne omoži raje nikdar, aso jo temu tako, in pomilovala natihem po njenih mislih zaslepljeno Maričko. V prihodnjosti se je pokazalo, da je ta skrivni sklep večnega deviätva tudi do smrti držala — ker ga je morala; zakaj njena zunanjost je bila tako neprikupljiva, da ni obviselo nikdar nobenemu moäkemu oko na njej. „Kam pa je §Ia mati po južino ? Saj bi morala biti vendar že tukaj I" omeni Marička in pretrga dosedanjo smer pogovora. wRea, dolgo je ni", pritrdi Pepa in se ozre, ne ugleda li matere Goščakove z južino. Vendar so delale še pol ure tako naprej. A tedaj jim je je bilo Čakanja vendar že preveč. „Pa naj gre ena pogledat, kaj se je zgodilo, ali je kaka nesreča ali kaj",Lreče Tonca, ki se ji je že zvijal prazen želodec. „Pojdi, pojdi ti, Ursa, skoči tje domu in poglej, kaj je", se obrne Ma- rička k dekli, kajti kadar ni bilo matere je imela ona vihovno poveljstvo nad plevicami. Ursa steče brzih nog proti domu, ki je bil oddaljen kakih deset minut. Toda že čez malo se zopet vrne ravno tako hitro, vsa zasopljena, prestraäena in kriči kakor iz sebe: „Ojoj, ojoj, mati ležijo mrtva na tleb, o groza!" „Kaj, kaj, kje?" vprašujeje izne- najene plevice vse vprek. „Doma pred hišo in koä, v katerem so nesli južino, leži poleg njih in posoda vsa razbita tam po tleh. Pojte hitro za menoj, pojte !" Vse popustijo takoj delo in stečejo za Uršo domov. Tn najdejo res vse tako kakor je povedala dekla. Hitro dvignejo nesrečnico s tal in jo začnejo tresti, da bi jo vsaj še nekoliko oživeli. Tedaj äe-le zapazijo, da ji curlja kri iz prsij na levi strani, prav v smeri srea. (Dalje pride.) in dr. F e r j a n č i č. Lepa drožba to za gospoda nadsvetnika ! Trozveza. Avstrijski zananji minister Ae- hrenlhal se je v Berolinu dolgo po- govarjal o trozvezi. Baje je vladalo tako sporazumljenje, da bo svet presenečen, ko izve za dogovor. Trozveza je sedaj bolj trdna, ko kedaj popiej. Zatiranje Poljakov v Nemčiji. Nemäka vlada namerava strožje nad- zorovati poljska druUva v Rahrski po- krajini. Posebno ostro pa nameravajo nadzorovati, kako delnjejo sokolska dru- štva, ki agitirajo zadnji čas za bojkot nemäkih trgovcev. V pokrajinah ob Rahri nameravajo tudi omejiti ätevilo inozem- skih delavcev. Mnogo poljskih listov po- zivlja Poljake, naj v zahodnji Nemčiji oso- bito ob Rahri nakapajejo zemljišča. Polj- ska poljedelska banka namerava v po- krajinah ob Rahri astanoviti podrnžnico. Poljaki nameravajo baje nastopiti proti kardinala Roppa, ki zavzema v äolskem vpraäanju Poljakom nasprotno staliäce. Poljska druätva nameravajo 24. t. m. po- slati odposlaniätvo k papeža v Rim, ka- terega nameravajo naprositi, naj posre- duje glede na poljsko äolsko vpraäanje v Nemčiji. Gneznska duhoväcina je izjavila zaupanje nadškofa Stablewakemu glede na 8tališče, ki ga zavzema v poljskem äolskem vprašanja. Ruske razmere v Nemčiji. Roparski amor v železniakem vlaka med Altono • Blankenberg dokazaje, da varnostne razmere v Nemčiji ne zaosta- jajo kdosigavedi veliko za raskimi razme- rami. Kopniäki stotnik, tatviua orožja in streliva v Poznanja in kolonialni Skan- dal v Afriki dokazaje to. Kako naziranje o pravičnosti imajo Nemci, pa dokazajejo s svojimi silovitimi in brntalnimi nastopi nasproti nedolžni poljski deci, ki noče abogati nemäke nasilnosti, da bi molila T nemačini. — Pregledovalni železniški dradnik je naäel v vlaka v krvi ležati zobozdravnika Klausena. Izpovedal je, da ga je obdelaval s topim orodjem neki 21-letni mladenič. Ko je to izpovedal, je Ml mrtev. Morilec je ukradel svoji žrtvi alato uro z verižico in denarnico. Na postaji Klein Flottbeck je izstopil mori- lec, ki je držal s krvavo roko robec pred nosom, da bi se mislilo, da ma teče iz nosa kri. Uradniki so sicer snmili, a se pomirili, ker je rekel morilec, da ma teče kri iz nosa. Morilec se je vozil z voznim listkom drnzega razreda in je äe dopla- čal voznino, a tudi ob tej priliki niso lelezničarji slutili ničesar, ker si je držal pred nesom krvavo rnto. Ruski dogodki in ruske razmere v blaženi deželi krvo- ločnih nemäkih nasilnežev, roparjev in tatov. Prestop h katoličanstvu. Na Ru8kem je prestopilo letos h ka- toličanstvu 50.000 unijatov. Turčija baje stoji pred revolucijo. Mladotarki trde, da je nevolja prebivalstva tolika, da je revolacija neizogibna. Domače in razne novice. Veselica društva „Skalnica" se ponovi v nedeljo dne 18. t. m. v dvorani „pri zlatem jelenu" ob 5. uri popoludne. S tem naznaniloni ustrežemo mnogim, ki so izrazili ieljo, naj bi se veselica ponovila. Vabimo slavno občinstvo v Gorici k obilni udeležbi, da se prepriča, kako lepo se vzgajajo slovenske de- lavke in služabnice v društvu »Skal- nica«. Čistega dobička polovica je namenjena »Šolskemu Domu«. Imcnovanje. — Gospod vitez Defacis, dosedanji predsednik tukaj- šnjega okrožnega sodišča je imenovan za predsednika deželnega sodišča v Trsta. Deželni sodni svetnik gospod Ga- brijevčič je imenovan za nadsvetnika pri viäjem deželnem sodišču v Trsta. Čestitamo ! Novi predsednik takajSnjega okrož- nega sodiača je postal g. sodni nadsvet- nik Cazafara iz Trsta. Za nadsvet- nika v Trsta sta imenovana äe gg. Gan- dasio in Marcolini. PovišaDJe. — Vsled odloka nauč- nega ministerstva so v VII. činovni razred povišani sledeči gospodje profe- sorji: Jožef Kožuh, na slovenski gim- naziji v Celju, Gastav Novak, v Go- rici, Ergen Potočnik, v Gelju, Karol Schwarzer na realki v Gorici, Franc Stark, na gimnaziji v Trsln. Odlikovanjo. — Biväi predsednik dež. sodišča v Trsta g. Mihael Urban- č i č je povzdignjen v plemski stan. Pcsnik Simon Gregorčič obolel. — Naä dični posnik Simon Gregorčič je včeraj obolel. Upanje je, da okreva. Bog daj ! Za „Solski Dom" so plačali: Leopold Bolko, dež. poslanec 10 K; An- ton "Benigar, nadaöitelj 2 K; Anton Breščak, trgovec 2^ K; Josip Cizel, pro- fesor 2K; Jakob Gebalar, profesor 4 K; Franc Čibej, pisarniäki vodja 2 K; dr. Josip Dermastia, koncipient 1 E; Ivan Drufovka, trgovec 4 K; Fran Finžger, c. k. okr. ä. nadzornik 4 K; Josip Fon, sodni tajnik 4 K; Anton Fra«, profesor 4 K; prelat dr. Gabrijevčič 3 K; Miha Gabrijelčič, sodni svetnik 2 K; H^džet in Koritnik, trgovca 2 K; Teodor Hri- bar, poslovodja v „Krojaški zadragi" 4 K; Ivan Kaiin, deželni nradnik 2 K; Fran Kaučič, trgovec 4 K; Janez Kaačič, posestnik 2 K; Kavarna „Central" 2 K; Fran Kokole, višji davčni nadzornik 2 K; Jernej Kopač, trgovec 4 K; Albin Kregan, trgovec 2 K; Josip Ličan, kn. nadäkof. tajnik 4 K; Ivan Mercina, vadn. uöitelj 6 K; Gastav Novak, profesor 4 K; dr. Anton Papež, profesor 4 K; dr. Fran Pavletič, odvetnik 10 K; Josip Pavletič, kanonik 2 K; Svetoslav Premroa, vodja „Goriäke zveze" 4 K; Wan Rejec, pre- fekt 2 K; Fran Setničar, vodja „Alojzi- jeviäca" 4 K; Fran Sivec, vadnišni aöi- telj 2 K; Anton Šantel, šolaki svetnik 10 K; Andrej Tabaj, katehet 4 K; Josip Zornik, trgovec 4 K; dr. Fran Žigon, profesor bogoslovja 3 K; Fran Žnideršič, profesor 3 K; Miklavž [Omersa, profesor 1 K; Matijejevič 24 K; (Valentin Kumar, okrajni äolaki nadzornik, za Š. Dom" 24 K, za boziöni dar 8 K; Katin Marija, trgovka 1 K. Presrčna hvala vsem blagim do- brotnikom ! Predavanja v „Goriškl zvezlu. — Po vsporedu, katerega smo svojeöasno v našem lista naznanili, predaval je pre- tekli četrtek gosp. S/etoalav Premroa, vodja „Goriäke zvezea, o poslovanja raif- feisenskih posojilnic. Predavatelj se je držal skozi in skozi praktičnega poduče- vanja o U3troju raiflaisenskih posojilnic z ozirom na zadražne zakone, nadalje je pojasnjeval, kako se taka posojilnica usta- novi in kake dolžnosti imajo razni apravni organi, torej načelstvo, nadzor- Btvo in občni zbor, kakor tadi člani za- drage. Zanimivo predavanje se nadaljuje prihodnji četrtek zjutraj ob 10 uri, in sicer pride na vrsto knjigovodstvo raif- feisenflkih posojilnic. LTdeležba četrtkovega predavanja kaže, da raste zanimanje za predavanja te vr8te. Le tako naprej in prihodnjič äe kaj več prijateljev zadruzniätva! Poročil se je danes g. Rafael Vug a, zasebni uradnik, z gospico Ja- stino Gorsigovo. Bilo srečno ! Pravjla za gosi>ode dopisuike. — 1. Kar misliš listu sporočiti, storijhitro in odpošlji takoj, dokler je äe novo ; stvar kmalu ostari hin ni več zanimiva. Poälji listu vsako prijetno in neprijetno novico. 2. Piäi kratko, s tem prihraniä dragocen čas urednikom, stavcem in sa- memu sebi. Bodi ti vodilno geslo: Pazi, kaj, se je zgodilo, kje in kako. 3. Piši r a z 1 o č n o, posebno imena in äte- vilke. 4. Ne piäi to se je pripetilo „vöe- raj" ali „danes", ampak katerega dne in m es e ca. 5. Delaj kratke starke. 6. Ne piäi preveč skupaj, da ured- nik pomote lahko popravi. 7. Ne popravi nikdar kakänega imena in ätevil ke. Na- pačno besedo prečrtaj in napravi pravo nad njo, za njo ali na roba. 8. Glavno pravilo ti bodi: Ne piäi nikdar na obe listove strani lista, potem si stavci spis lahko razdele med seboj ; če pa sta popisani obe strani, more ob i8tem času spis staviti le en stavec. 9. Kar si spisal, preberi äe enkrat, predno odpoäljeä, gotovo boä vselej äe kaj našel, kar je treba popraviti. 10. Pod vsako poročilo podpiäi svoje ime ali z uredniätvom dogovorjeno drago ime ali znamenje. Bodi pri tem brez skrbi, ker imen svojih sotrudnikov in dopisnikov ne izda pod nobenitn pogojern. 11. Če 8am hočeš, da nihče ne bo slulil o tem, kaj si poročal, negovori o tem, kar si pisal, ker drugače se lahko izdaä sam s kakäno besedo ali opombo. 12. Naslovi pismo vedno na „uredniätvo" in ne na tega ali onega Člana uredniätva, drugače se lahko zamudi, na pr., če je dotični gospod bolan ali je kam odpotoval. 13. Ne bodi had, ako ti urednik kaj črta; l vedi, da vc, zakaj je to storil. Ako kako stvar zavrže, ne bodi jezen in mu za- npaj, ker on najbolje pozna položaj in marsikaj zadoäca, ako "tudi ne pride v list, za njegove informacije. Poročaj kljub temu t o Č n o d a 1 j e. Torej gg. dopisniki na delo ! Neredl na gorlški pošti. — Za včeraj je bilo sklicano poBvetovanje tr- govske in obrtne zbornice, v kateri se je razpravljalo o neredih na takajänjih poätah. Vabljeni so bili vsi interesentje jn tudi naäe uredniätvo, a je pismo vsled groznega nereda eel dan čakalo na poäti, čeravno gre sluga vsak dan večkrat na poäto, mi smo ga prejeli äe le popoldne, ko je zborovanje že minilo. Dobili smo o posvetovanju natančno poročilo, ki ga pa moramo za danes vsled pomanjkanja prostora odložiti. — Nekaj pa je, kar moramo takoj pribiti! Navzočih je bilo mnogo slovenskih trgovcev, ki pa se jim je zabranilo alovensko govoritl, ceä, da večina ne zna slovensko. Navzoči laäki trgovci so vpili in pritrjevali, da ne zna- jo slovensko. Te ljudi, kateri znajo dobro slovensko in katerih mnogi žive od slo- venskega denarja, si ogledamo prihodnjič. Med njimi se je odlikoval posebno trgo- vec z železom v Raätelju, P a p i s, ki mu nosijo svoj denar slovenski okoličani. Pač pa je bilo dovoljeno govoriti nemško zastopniku ministrstva Hoheislu, po čegar inicijativi se je posvetovanje sklicalo, akoravno nemäcina ni deželni jezik. Krasno tablo z napisom je na- pravil nad svojo prodajavnico in delav- nico podobar g. Josip Kosmač v Se- meniäki ulici ät. 16. G. Josip Kosmač ki je cerkljanski rojak, je podobar prve vrste v Gorici. Priporočamo ga vsem cerkvenim predstojništvom za vsako- vrstna podobarska naročila. Izdeluje tudi najtezavnejäa podobarska dela, kakor pričajo podobarska dela, ki jih je že izvräil. Pred kratkim je izdelal ameten okvir, ki je bil namenjen za razstavo v Sofiji. Ta okvir si gospodje sedaj lahko ogledajo pri i. g. dr. Andreju Pavlici. Moža, ki se je izučil svoje obrti na Da- naja in v Graden, priporočamo najtop- leje. G. Josip Kosmac je ob enem tudi odbornik „Slov. katol. delavskega draätva v Gorici. Štiridesetletiiica solkaaske „Či- taluice". — Meseca maja 1907 bode 40 let, odkar se je ustanovila Slov. „Či- talnicH v Solkanu. Zato sklenilo se je v odborovi seji dne 3. t. m. obhajati njeno ätiridesetletnico meseca junija 1907 na mogoče slovesen način. To uže zdaj v znanje bratskim druätvom in obßinstvu sploh. 0 d b o r. Trgovakega in obrtuega shoda v Nabrežini, ki je bil namenjen poizvedbam za priprave večjega shoda, se je udeležilo okoli 50 oaeb. G: dr. Treo je pojasnil pomen druätvenega dolovanja, na kar so se dognale nekatero važne točke. Prijateljski sestanek slovenskih trgovcev in obrtnikov je danes zveöer ob 8V2 v gostilni „Pri Kranjeu" na se- nenskem trgu. Izgubljeu briljantnl uhan. — V torek je izgabila gospa Klaudi krasen briljantni uhan. Kdor ga je naäel, naj ga odda na polieijo, kjer dobi nagrado. Briljant je — drag spomin. Najdena hraniluidua kujlžica. — V goriäkem gledaliäca nastopa te dni igralec Artar Viareggio, ki je v torek priäel iz Trsta. Na tržaškem jaž- nem kolodvora je ob priliki svojega od- hoda naäel hranilnično knjižico, glasečo se na ime: Alojzija M 0 s s e r, Tröt, via Miramar 9. Najditelj je oddal knjižico na tukajänji policiji. Velik vežui ključ je nekdo naäel v sredo in ga oddal na polieijski straž- nici. Slabouinno pogrc«ajo. — V torek je odäla z doma neka 58-Ietna slabo- umna Roza Markociö iz Cerovega obiskat svojo omoženo hčer v Ločniku. Ker je zvečer ni bilo nazaj, so äli praäat v Ločnik, kje je mati. Höer je povedala, da je bila pri njej, a da je kmalu od51a. Doslej je äe niso naali. Našlo se je v nedeljo po veaelici v hotelu pri „Zlatem Jelena" knjižica: „V o d i 1 o otrokom Marijinim" s posebninn pravili dekliäke Marijine dru- žbe v RoÖinju. Kdor je izgabil, naj se oglasi pri naäem upravniätva. Novo lzobraževaluu društvo. — V nedeljo popoldne se vräi v Batajah obeni zbor novoustanovljenega izobraže- valnega druätva. Leonova družba v Ljubljani je v četrtek zvečer priredila prvo predavanje letos. Predaval je dr. Grivec o odno- äajih med vzhodom in zahodom v versko- kulturnem oziru. „Naroduo uapredna" stranka na Kranjskem je imela v četrtek svoj zaapni shod. Bomo videli, koliko jim bo pomagal Proti deželnemu odboru se je v nedeljo vräil v Ljubljani shod, sklican od vseh strank, izvzemäi Iiberalnp. Ude- ležilo se ga je nad 200 ljudi. Liberalni deželni odbor kranjski namreö grozno nemarno gospodari. Knga v Trstu. — Preteklo sredo je priplul iz Benetk v Trst neki parnik, na katerem je obolel mornar D a b 0 v i ö. V Trsta je drugi dan v bolniänici umrl. Zdravniki so dognali, da je bolezen naj- brže kuga. Takoj so oblasti storile vse priprave, da se bolezen ne razäiri in doslej tadi ni. Mornar je amrl te pre- tečeni četrtek zjutraj, a bolezni ni opa- ziti na nikomur drugemu. Senior je postal dosedanji goriäki protestanski pastor augsburäke konfesije A. Schmied. Velika menazerija B. Kludskega je priäla v Gorico in se nastanila na prostoru Birsa v ulici Godelü. Oatane le nekaj dni. Zakasnela je danaänja ätevilka na- äega lista, ker je odpovedala elektrika pri stroju. Novice iz kobariškega okraja. Bolezen — med otroci pokazala se je tudi v Smasti in v L*drah in sicer v prvi va8i „oslovski kaäelj" v slednji pa „äkarlatina" in „angina"; — radi tega je zaprta äola v Snaasti. Sedaj so zaprte v libuäenjski duhovniji vse tri Sole : na Vrsnem, v Krnu in v Smasti. Nov tlak iz cementnih ploäÖ so napravili v Kobaridu okrog „občinskega domau; tudi so napravili nov drog za zastavo pred „občinskim domom". Sedaj je trg v Kobaridu kaj lep. Ne sodi po kriveml—V Dre- žnici povila je neka ženska dete. Ker je obolela, poklicali so äe le tretji dan iz- kuäeno babico iz Smasti. Babica je spo- znala, da so jo prepozno poklicali ter velela, naj gredo po zdravnika. Ker so jo pa le prosili in ker se ji je ženasmi- lila, storila je kar je mogla in potem äla sama po zdravnika v Kobarid. Žena je umrla. Mož njen äel je naravnost k žan- darmeriji in naznanil, da je babica kriva smrti ženine. Bilo je veliko govorjenja, veliko krivih sodb — po vseh vaseh je äel gla3, da je babica ženo zastrupila in da bo sedaj zgabila službo, da jo sploh nihče več klicati ne sme in da bo se- dela par let. Vboga žen», ki je jako ve- Btna, jih je toliko sliäala, da je priäla ob zdravje. — Priäla je komisija na Dre- žnico in dva zdravnika sta spoznala da, je babica popolnoma pravilno ravnala, da ni zakrivila najmanjäe reči in je to- raj popolnoma nedolžna — zakrivili pa so domači, ker niso 0 pravem času kli- cali zdravnika ali babice. Ko bi bil mož tekel tako hitro po zdravnika, kakor je hitel na žandarmerijo — bi najbrže äe imel ženo. — Kdo bo sedaj vbogi ženi povrnil zgabljeno dobro ime? Prav bi bilo, da se po županstvih objavi, da je žena nedolžna. Omenjena babica namreč oskrbuje: Libušnje, Drežnico, Trnovo in Kamno, ker je edina izpraäana babica v teh krajih. Tudi bi morala zdrastvena oblast skrbeti, da se nastavi v vsakem žapanstva vsaj ena izpraäana babica — potem bi ne bilo toliko žalostnih slučajev, Pri hod njo nedeljo 18. t. m. bo- mo obhajali na Kobariäkem zahvaljeno nedeljo in na pondeljek potem t. j. 19. t. m. bo, kakor po navadi velik trg v Kobarida. Modraglavica jo je iztuhtala. Kje? Na Trnovem. — Že proti tretji vo- litvi je vložen rekurz. Čemu ta boj ?! Pristopimo rajäi k kobariäkemu žapan- 8tva — pa bo mir in na d 0 b i č k u bo- mo. Sedaj nam je kobariäki župan taj- nik, plačujemo mu na leto črez 100 sre- brnih krone, ako pa bo naä župan> ne bo nam treba ga plačevati kot tajnika. Tako jo je iztuhtala modra glavica — ali jo bodo pa Trnovci posluäali je drago vpraäanje. Modro pa je bilo, kajti na drug način najbrže Trnovci ne pridejo do žapana. Sovodenjske novice. „Občinski dom" bomo gradili v Sovodnjah. Do meseca julija upamo da bo dogotovljen. Da niso bili s to zgradbo vsi zadovoljni, se razume. Po- sebno pa tisti, ki bi radi potisnili občin- sko pisarno za vedno v znane strohnele in zapuäcene prostore. Pa ni älo. Za vedno so splavali njih postranski načrti po Soči in Ipavi v — morje. „Občinski doma je koristna naprava. Stal bo tik spomenika. Občinsko stražo imamo v Sovodnjah. Tadi proti tej so bili znani ,.miroljubni" ljuJje. Seveda, brez straže se lahko rogovili po noči po občini, kar se znanim ljudem tako dopade, ko ni zraven moža postave. Skrajni čaa je bil, da se je poskrbelo varno zavetje marsi- kateremo, ki v oblasti demona alkohola počenja marsikaj nedopustnega, kar ga spravi za nekaj čaaa v občinsko — „kajho". Sovodenjski o b ö i n s k i pre- piri ae vijejo brez konca in kraja. Re- kurz vrh rekarza za vsako malenkost. Da so tudi aeje stareäinstva ingospodar- ßkega sveta barne, se raznme ob aebi. Po8ebno v sejah gospodarskega sveta se vedno prepirajo. Vzrok: občinsko zem- Ijiäöe in doklade na cerkvene potreb- ščine. Od gotove strani ae je že govorilo: nočemo ne duhovna, ne mežnarja, ne organista, ne pevcev ! In jaz dostavljam: še cerkve ne za take, ki imajo dušo „ko- kr od 08la I" Kam pripelje človeka ne- razaodnoat in malovernost! K a p e 1 i c a tik cerkve, napravljena že pred dvemi leti za kip M. B., je äe vedno prazna in neplačana, oziroma de- loma plaöana. Kakor Be je čnlo, so jo hoteli graditelji že posati, ker brezvspeäno pričakujejo plačila. Ali kapelica je blago- Blovljena. Stvar je bila že veökrat pred Bodnijo. Skoda, da ravno blagoalovljen kraj je preporna točka, iz katere izvi- rajo še dragi prepiri. Upajmo, da se stvar v doglednem času reäi. St. Martina praznik smo v Dedeljo slovesno obhajali. Poaebnost : Blovesno 8v. maäe je daroval mons. dr. Jos. Gabrijevöiö, pel pa je moäki zbor draätva „Zvezda". Lepa slavnost! Zdravnika, katerega je plaöeval žnpan baron Bianchi iz svojega smo imeli do sedaj vsako nedeljo v oböinski piaarni. Žapan jevzadnji seji stareäinstva predlagal, naj bi prihajal vsako nedeljo na občinske slroške. Predlog odklonjen. Škodo dela Soöa na oböin- skem zemljiäca ko vzraste. Naj bi ae zga- nili prizadeti, da bi se to po možnosti omejilo. Pokliöe naj se strokovnjak na lice mesta. Ako nima občina dovolj de- narja, naj napravi prošnjo na visoko vlado in deželni zbor za primerno pod- poro, ali pa naj sama prevzame bram- bena dela. Skrajni öas je za to. Ne samo se prepirati, ampak tadi kaj koristnega napraviti. Vsi občinarji ?am bodo hva- Iežni ! Drnätvo za zavarovanje goveje živine v »Sovodnjah— umira. Vedno prazna druätvena blagajna — ka- tero pridno praznijo Vrhovci — je na- yelicala Sovodenjce, Rabijce in Gabrce jo polniti. Vsi ti — po števila okoli 70 — so izstopili zaradi Vrhovcev, ki — bo- disi da ne znajo žival krmiti, bodisi da imajo slabe bleve, bodisi da jih sluöajno njih asoda hudo tepe — so, kakor re- čeno, veökrat do cela izprazniliblagajno. iKaj bo sedaj I Sovodenjci vendar ne 03ta- nejo brez druätva ! Bog vari! Pa novo naj si astanove! Brez zavarovane živine ne 8me biti noben! Saj naa vsakdanja skušnja ači, kako važna ao taka drnitva. Domača poaojilnicabi go- tovo vspevala, ako bi se jo uatanovilo. Trebalo bi poskasiti. Ako ne sami So- vodenjci, pa v družbi z Rabijci, PeČani in Gabrci. Gospodarsko društvo tudi bi ne škodovalo. Malo več zanimanja med kmetovalci, pa bi se dalo marsikaj napraviti. Za danes dovolj. Dragič mor- da še kaj, ako Vam drago, goapod urod- nik! (Prosimo ! Oglasite se veökrat ! Ur.) Listnica uredništva. -— Gospoda iz Sem p as a : Za danes nemogoče. Prepozno dobili. Prihodnjič gotovo. Lepa hvala ! Porotne obravnave. Uboj. V torek je stal pred porotniki 43 letui Jožef M a v r i č iz Dol. Cerovega, tožen radi ubojstva. Dne 16. jalija t. 1. ße je sprl v neki domaöi krčmi s posestaikom Antonom Kn- marjem radi borih par krön. Bilo je to pozno v uoöi. Kmaln na to je obto- ženec šel iz gostilne z Janezom Kumar- jem. Kar naenkrat je Mavrič stekel na- prej in pri nekem hlevu zadel na Antona Knmerja, s katerim se le pričel rovati Ko je priäel priöa Jsnez Hamer na mesto, je Anton Hamer že nmiral. Mavriö je bil obsojen na 3 leta težke ječe a trdim ležiščem vsake tri me^ecp. Vdovi ubitega mora plačati 100 K. lož- nik je bil drž. pravdnika namestmk dr. Snider, zagovornik dr. Levpaäöek, vdovo pa je zastopal dr. Pavletič. Junaki tihega svedra. V gredojeprišlapredporotnikeenaj- ( storica nevarnih Ijudi, ki so v dobi od 1. 1903 do 1 1906 vdrli in okradli razne « blagajne v Trstn, Gorici, kakor tadi dru- god po Primorskem. Obenem so izvräili več raznih drugih tatvin. Ti tatovi, ki so priäli sedaj v pest pravice, se piäejo : Ivan Scherovitz, težak, Jožef Scarbonzin, mizar, Ivan Petje, težak, Wan Malombra, težak, Henrik Sbisa, brivec vai iz Trnta; Peter Filippini mornariški knhar na Re- ki, Jožef Slataper, iz Milj ; Teodor Pin- ter, krčmar iz Trsta ; ErneBt Sbisa, težak, ta dva edina še nista bila kaznovana ; Jožef Gallina, črevljar in Radolf Zegler, težak, iz Trsta. — Tožbo zastopa držav- ni pravdnik Jeglič, predseduje pred- 8ednik okrožnega sodiäöa vitez pl. D e- f a c i s. Zagovarjajo obtožence dr. F 1 e- go, dr. Vinci, dr. Pinch er le in dr. Robba iz Trsta. — Prič je skupaj 25. Vlom v Gorici. Najprvo se je prečitala jako obäir- na obtožnica, iz katere posnamemo le na kratko glovna dejstva. V času od 1. 1903 do 1906 so vlomili nad 30 blagajn, ne da bi jih bilo možno vaaačiti. Kakor je znano so [vlomili v noči od 2. do 8. novembra 1905 tatje v menjalnico Jone v Rasteln. To so prevrtali blagajno. a je nizo mogli popolnoma odpreti. Odnesli pa so vendar okoli 300 R denarja, ki Be je nabajal v miznici in pa več vredno- stnih papirjev v izložbenem oknu. Gledo te tatvine se je obravnava že vršila in bo bili tatovi že obaojeni. V noöi od 3. do 4. novembra 1905 pa so vlomili tatje v skladiäöe trgovca Venuttija, nahajajoöe 8e prav v isti hiäi ko Jonova menjalnica. Te tatvine dolži državno pravdništvo Scherovitza, Scarbonzina, Malombra in Petjeta. Kakor je že znano smo svojeöa- ano o tem vloma že obširneje poročali. Takrat srao povedali, da bi se bilo tato- vom gotovo posreöilo, okrasti Venutti- jevo blagajno, ko bi jih ne bil ob pra- vem časn zasačil pri dela nočni öavaj Pip. Zaano je tadi, da so blagajno že prevrtali in da so vanjo tudi že posegli z roko, a da so dobili v istem predalu le nekaj malovažnih papirjev in pa ne- kaj vinarjev. Gospod Venatti, ki se je prejänji dan na lastne oči prepriöal v Jonovi menjalnici, na katerem mesta ta- tje blagajne vrtajo, je postal previden in je spravil prejänji večer denar in drnge vrednostne papirje v spodnji predal. Ta- tje so zaöeli vrtati ravno drago laknjo 8podaj ker se jim pri prvi luknji ni po- srečilo, kar jim pade na tla neko orodje. To pa se je zgodilo ravno v öasa, ko je bil zunaj nočni öavaj. Ta je takoj vstre- lil dvakrat v zrak iz revolverja in pri- öel klicati na pomoč. Uprl se je v vrata, da bi tatovi ne mogli venj a ti so jih odprli in väli. Eaega izmed tatov so pri- jeli zveöer potem v Semeniäki ulici. Tat je bil čez dan skrit za cerkvijo sv. Ivana, kjer ga jo opazil neki deöek in opozoril nanj pohcijo. Prijeti tat se piäe Schero- vitz. Iz poöetka ni hotel ničesar izpove- dati. Potem pa je povedal, da je v drnž- bi nekega Petra Farlaua in pa neke drn- ge neznane osebe hotel izvräitt tatvino. Vse to pa si je izmislil, ker Petra Far- lana sploh ni. Paö pa je policijski pri- Btav g. Jarij Titz našel v Trsta prave njegove tovariäe, Scarbonzina, Petjeta in Malombra. Ti vsi skupaj taje ndeležbo in so izpočetka celo trdili, da jih v oni noöi niti v Gorici ni bilo, a njihovi po- datki so se izkazali za neresnične. Vr- hatega pa tudi price, kiao jih v oni noöi videle bežati, izjavljajo da so obtoženci popolnoma sliöni onim beguncem. Priöa Ivan Lenardon izpove, da ma je Scherovitz naroöil naj reöe osta- lim obtožencem, ko so jih pripeljali iz Trsta v tukajšnje zapore, naj drže jezik za zobmi, on bo že vse sam uredil. Po- äiljal jim je po njem tudi listke dokler ni paznik pri Malombri opazil [enega ta- kega listka. Hotel ma ga je vzeti, a Ma- lombra ga je dejal v usta in požrl. Vlom na Reki. 0 Božičn I. 1904 sta se napotila Scarbonzin in Malombra na Reko, kjer sta so sešla z nekim Kö^tnerjem. Tarn sta izvršila tatvino v prosti luki in sicer v uradih banke Mobiliare, ki poSilja iz Reke v Badimpeäto riž. Meseca janija ata priSla Scarbonzin in Malombra zopet na Reko, kjer sta hotela, kakor sama pripoznavata, izvršitt tatvino pri špedi- terju Hofmannu. To tatvino sta pa opa- stila, ker se jima je pa ravno nudila druga boljäa prilika. Dne 25. sep- tembra sta priäla Scarbonzin in Malom- bra zopet tretjiö na Roko. Tedaj pa sta hotela izvräiti s pomocjo mornariäkega kaharja Filippinija tatvino v „Ogrsko- hrvaški parobrodni družbi". Gotovo bi se jim posreöilo, da jih ni prepodila policija. Filippini je^namreč kot uslužbenec nekoÖ priäel k vratarju in ga poslal ven, med- tem pa je sam v vosek vtisnil vse kljuöe od uradov, ki bo ležali na mizi. Na tak naöin so priäli do ključev in so ravno mislili odpreti glavna vrata, ko pride mimo policija, ki jih je prepodila. Tudi tu je za priöo Lenardon, ki ma je Sche- rovitz rekel, naj zadnjo tatvino taje. Vlom na Volovskem. Dne 8. oktobra 1. 1905 je zapazila gospodiöna Ines Klavora, voditeljica pro- dajalnice s papirjem na Volovskem, da ji je zmanjkalo iz miznice vsega skupaj 24767 K, ki so bile deloma njena, de- loma pa last lastnika prodajalne. Vrata od prodajalnicB je tat odprl z vetrihom. Sam je padel na Petra K i 1 i p p i n i j a, ki je pogostoma zahajal k njej in na njencm stanovanju tali žo prenoöil. Ponesrečen vlom v Trstu. V noöi od dne 25. do 26. föbra- varja 1906 so hoteli okrasti zlatarja Viljema B r n n j a, ki ima svojo proda- jalnico v Trsta v alici Cavana. Tega vloma so obdolženi Hanrik Sbisa, Jožef Slataper. Ernest Sbisu, Teodor Pinter, Jožef Gallina in Radolf Zegler. Ravno so hoteli izvräiti tatvino, ko sti priäla mimo omenjene prodajalnice Emilij Gen i ran in Lino Vattovaz. Opazila sta, da je prodajalno odpirajo, in sta hitro tele- fonirala na policijo. Policija je priäla, a tatovom Be je posrečilo nbežati. V železni blagajni, ki so jo hoteli oropati in okrasti. je bilo takrat shranjenega denarja in zlatnine za 60.000 K. V izložbi pa je bilo zlatnine za 15.000 K. Nekateri ob- tožencev so ta vlom deloma priznali. Razprava. Razprava traja danes že öetrti dan. V sredo so bili zasllšani obtoženci, ki pa vae taje. Če jih sodiäöe opozori na pro- tislovja med izpovedbami v preiskavi in sedaj, pravijo, da je to krivda dotiönega zapisnikarja, ki je napaöno zapisal. Sploh se obnaäajo silno predrzuo. Posebno hudi so bili na priöo policijskega pri- Btava Jarija Titza, ki jih popolnoma dobro pozna in je porotnikom njih delo- vanje prav natanöno opisal. Posegali so ma "prav pogostokrat v besedo in ga motili, da jih je moral predsednik veö- krat opominjati. V četrtek in petek se je vräilo za- Bliäevanje priö. Sinoöi je bilo konöano zasliäavanje priö. Danes govore državni pravdnik in zagovorniki. Pred yeoerom ne bo kon- Öano. (Konec prihodnjiö), Književnost in umetnost. Cecilijansko društvo ima zboro- vanje na dan sv. Cecilije dne 23. t. m. > -- -*^~~^Z Skrt> vaakc gotpo- dlnjt )« posveftn« dnillnskl blaglnjil Kathrelnerjeva Kneippova sladna kav« je po K*thr*ln«fJ«v*in n»flmi ivo- Jcg» protsr*j*aja okutns, zdravja v piospeh la pocertl. Im« torej neprecen- IJJve piedoooti M vuko |oipodln]»tvo! Pottd«|]ajte pri nakupovanjn t$ fSfttno ime Kathreiner In zaht*- j^ v«ao m+mtan luprSk Kneipp. Oj Blago najboljse vrste. Zaloga velika. „Kroj. zadruga" v Gorici, Via Signori štev. 7 @^^ ~~M, -^7® Za jesenski-zimski cas so ravnokar došle raznc v velikanski izberi tat novosti mflstneia Maja, kakor modne volne, flanele, forštajne, sukno za moške in dijaške obleke, svile za bluze, salonske preproge, zavese, odeje, šivane ku- verte (Steppdecken), žime, volne in perje za postelje iid. Q Perilo za ! opremenevesti kakor tudi za hötele, restavraci- je, za zavode itd. Rumberško, belgijsko in švi- carsko platno, bombaževine, chiffon, creton, namizni prti, Serviette, brisalke, žepni robci po tovarniških cenah. Cene stalne. Postrežba postena. ?. n. Dovoljuicm se "Vas e prositi, da nas o potrebi počastite z Yasim cenj. obiskom in si ogledatc vse naše novosti, ali pa blagovolite naročiti vzor* ee katcrcgakoli blaga, koje Yamposlicmo ra- dovoljno franko na dorn, da sc prepričate o naši zares bogati ^alogi in iz~ beri, ki sc lakko mcri z vsako, tudi najmoder- nejšo trgovino te stroke. JMadejaje se bago- kotnegaupoštevanjanaše ppošnje, biježimo s spo- stovanjem Jeod. JKmbar. --------------------,______________________________yr Blago sveže. Konkurenca izključena. Dopoldne ob 10 uri je v stolnici sv\ maša, po maši je zborovanje v društve- nih prostorih. Popoldnc pa se vrši zbo- rovanje škofijskega odsekn za cerkveno glasbo pri č. g. žapnikn Kokošarju — Prijatelji lepega cerkvenega petja dobrc- doäli ! Koncert svojih pevskih učenk priredi gčna. E. Bacnalasta dne 21. t. m. v dvorani „Hotel Central". Opczarjamo na t» koncert naše čitatelje, kerzahajajo k pevskemu ponku te odlične učiteljice petja že več let tudi Slovenke in ker tudi v tcm koncertn nastopijo nektere Slovenke v imenitnejših točkah sporeda. Cisti dohodek iz vstopnine je namenjen skladn za goriške ubožce. Spored se ob- javi prihodnjič. Usoda Amerikniica. — Pretečeno nedeljo je neki u Amerike vračajoči se llrvat, z imenom Stjepan Šimič, doma iz Klanca, v Bistrici na Dravi kleče na ceeti molil in mimoidočim z znamenjem kazal, da naj ga nmore. Mož je Prišel iz Hamburga, hoteČ ili v domovino. lme- novani je 38 let star, torej v najlepši ^ dobi, pa vsled prestanih težav popol- noma opadel in bled. Po njegovem ob- našanja so ga spoznali, da ni pri pravi panneti. Pri orožnikih, kjer je bil začasno zaprt, ni hotel ne jebti in tudi nie go- voriti. Oddali so ga v deželno blaznico v Celovec. Pač trpka usoda je zadela nesrecnfža. Kot bihek mladenič je äel v Anoeriko in v najlepši možki dobi se vrača pchabljen na dahu in telesa v domo\ino. Na smrt so obsodili zadrski po- rotniki Ivana Zvaniča, ki je ustrelil Iva- na StnniČa, ker mu je ta z&radi nekega dolga zaplenil nekaj živine. Tcza, kskoršno mar a nositi vojak v Evropi. — Ta je kaj raziicna in sicer mora neßti daneki vojak kg. 30:KO; avstrijski kg. 28:836; nfmški kg. 27:706; ?panjolski kg. 27:350; srancoski kg. 26:370; ävicarski kg. 26:455; ävedski kg. 26:375; ruski kg. 26:260; italijanski kg. 26:200; belgijski kg. 24:870; angleäki kg. 24:500; holandski kg. 23:570. Ra- zame se, da to breme obstoji iz orožja, telečnjaka in kar je v njem. To in pa v dolgih marših, plezanju po hribih, včasih še dolgo brez prave hrane, to pač ni zavidanja vredno. Pozoruost vzbujajoče aretaciji». — Lastnika li&ta „JNtw York Herold", Gordon-Bennetta, ki stannje v Pariza, in upravitelja Iistovih oglasov, je nka- zala policija aretiraii zaradi razäirje- vanja nenravnih tiskovin. Med oglasi namreč pridejo na vrsto tudi zelo nizke in pcdle stvari, a tiskajo vse križem, ker znaša na ta naöin letni dohodok listov 300.000 dolarjev. Za kazen bo treba plačati visoko svoto denarja. Tatove urcžja sodi 26. novembra poznanjsko deželno šodišče, ki so po- kradli veliko množino orožja in streliva. Na zatožno klop pride več poddastnikov. Zasliäanih bo 270 prič. Senzačna raz- prava bo trajala kake tri tedne. _ll_____ I Röjohi! hupujte nopodni koleh Jolskega Doma". i ii" ünton Ivonnu Pecenlio Gorica priporoČa svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdrojc iz slovoöe češke >Meščanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrsto v steklenicah, kojega pristnost se jamöi. Zaloga ledu katcrega se oddaja lo na debclo po 50 kg naprej Vino dostavlja nä dom in razpošilja po želoznici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš tena in točna. m m m m m m Ulica CodelliV BlrSOVem dVOriŠČU ulica Codelli 1b nckoliko dni Ie nßhflliho dni Bogoljuba Kludsky-ja velika osredaja menažerija z velikim cirkusom levov je prišla in ostane nekoliko dni, Predstave v skupinah ropnih živali. Predstava v cirkus-menažeriji z največim slonom »Mamut», kateri je 100 let star, 3500 q težak in največja pozemeljska žival v Evropi; izvaja gospodar. — Llenažerija je jako obširna; ima 7 levov, 4 tigre, 4 leoparde, severne medvede, pume, ruske medvede, volkove, hijene, stravse, emue, kasvare, lame, antilope, zebre, bodeče prešiče, ropne ptice, opice itd. — Odprta je menažerija od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih so predstave ob 11. uri predpoludne, 3. in 5. uri popoludne in ob 7, uri zvečer. Ob delavnikih pa ob 5. in 7. uri zvečer; takrat se tudi krmi in in pojasnuje zveri. — Lasina godba in lastna raz- sveüjava z gasom. — Sedeži 1 K, galerija 50 v. — Vojaki in pa olroci do 10. leta plačajo polovico. Programi so pri blagajni in v menažeriji na razpolago. Kadenje je v menažeriji policijsko prepovedano. Za obiskovanje se nljudno priporoča Bogoljub Kludsky lastnik. Kupuje se konje za mesnico. Zahvala. Za mnogoslevilne dokaze is- krenega sočutja povodom dolgo- trajne bolezni in smrti naše is- kreno ljubljene in nepozabne matere, gospe MarijE vdavB Luhman kakor tudi za številno spremstvo na zadnjem potu drage nam ranjke izrekave vsem najsrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo ter pri- srčni Bog plati. Gorica, 17. novembra 1906. Žalujoči: Marija in Ana. Stare, avstrijske in ino- zemske poštne znamke iz let 18501870, če mogoče še prilepljene na pismu ali odlomkih pisma nakupijo. se v vecji množini in se prav dobro plačajo. Ponudbe je nasloviti na uprav- ništvo tega tista. tt«« 6&i»® $&$ ®««® «»«« «i© «f# Novost! Velik učinek! Briljantno tiožicno drevesce z zvončfcljaujem s 6 pozlačenimi angcljci, 30 cm visoki. — Cola božižno drevesce trdno. — Garantira se za iz- borno delovanje. Najlepši in najnovejši kind božičnega drevesca _ kl ne bl smel manjkatl v nobenl katollški rodbini. V gorkoni zraku, ki ga segrejejo 3 sveqe se vrti kolo, na ka- terem so vtr- jene krogljico, ki udarjajo na Iri zvončke, ki provzroči lepo Ložično zvoneiije. Cene v kar- tonu z navo- dilom vpo- rabe franko proti prodpla- čihi 1 komad K 1-50 3 kom. K 4, 6 kcm. K 750, 12 kom K 13 50 Po poštnem povzefju 20 v več. Abo ne vgaja so vrne denar. Naroča so pravočasno pri HANNS KONRAD Prva tovarna ur Most (Brüx) štev. 2051 (Češko) Ka zahtevo razpošiljam zaslonj in franko 2qq. slrani obsegajoČ cenik s 3000 podobami. Ivan Bednarik priporoea svojo Niqoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. ^ mizar in ** lesni trgovec v Poflpri, ua oaln wm železnišketta mosta (na cesti, ki pelje proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga iu mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, viuskili posod, stiskaluic itd. I______________________ Anton Kušthn, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrstc. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/2 kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & ValeiKič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka i/. Majdičc- vega mlina \z Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vsc blago prve vrste. ,CentFaka posojilnica' rcgistrovarta zadruga v Qoriei, uliea Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odpločilo v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 no menice po 5y|Of no vknjižbo po 5°|0 z Vlo upravnega prispevka za vsaeega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Kako se predrznes mi kaj drugega prinesti, kakor dobro izkuseui