ÜRZAV.JÜ ruzmiu v LJÜBL1 1 L V. 9. L J D B L t A N t. DNE 2. MARCA 1932 L hi 1 O 45 'dia Din za celo leto. Za inozemstvo hO Din. Posamezna številka 1 Dio. V inscratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja šnko sredo Spisi in dopisi naj se pošilja to Uredništvu »Domoljuba«, naročnina reklamacije in inserati Upravniätvu »Domoljuba« v Ljubljani. Še to in ono o Mohorjevi knjigi Pred 24 leti je izšla v koledarju Mohor-•ve družbe Finžgarjeva povest Življenje in mrt mohorske knjige. Tam opisuje mohorska njiga svojo usodo, kako se ji je godilo pri Imetu Trti v Zalazu. Gospodar je hodil pozimi gozd delat drva; vsako jutro je pred odho-lom od doma iztrgal iz koledarja en list, da vanj zavil klobaso za priboljšek pri kosilu gozdu. In ko se je ob sobotah zvečer bril, je opet ob koledarjeve liste brisal svojo britev. Tako in podobno se godi premnogi mo-;orski knjigi. Jesen jo da, zima jo pa vzame, le bi človek spomladi iskal kako mohorsko ;njigo, bi v marsikaki hiši nobene ne dobil eč cele. In to je škoda. Vzemimo, da so v hiši najhni otroci, ki še ne hodijo v šolo; čez nekaj et bodo znali bratir zbudila se bo v njih uka-ieljnost, pa ne bo doma knjig, ki bi jih otroci adi vzeli v roke. Mohorjeva družba ima tole željo: (sika slovenska hiša naj ima svojo domačo knjižnico I njige naj se bolj hranijo, nego so se dosedaj! fsaka reč ima v hiši svoj prostor, kjer je lah-[o na miru shranjena — naj ga ima še knjiga! Knjige se pa najlaže ohranijo, če so — 'ezane. Broširana knjiga kmalu izgubi naslov-lo stran, in kadar ji zmanjka še par strani v :ačetku in na koncu, je zrela za v peč. Nekaj :isto drugega pa je, če je knjiga vezana. Mo-torjeva družba veže knjige zelo lično in okus-io v platno; tako knjigo je kar veselje pogle-lati. Vezane knjige ne boš pustil otrokom, da jo vlačili po vseh kotih, ampak zavil jo boš n spravil na varno. Taki in slični razlogi so vodili Mohorjevo lružbor da je začela izdajati knjige tudi vezane. Vezava za posamezno knjigo stane 8 Din, a Kokošjerejo 6 Din. Dobro vemo, da veliki 'eiini mohorjanov ne bo mogoče naročati tnj'g vezanih, vsaj vseh ne. Vendar se nam je 'delo potrebno, da na vezavo knjig opozorimo 'saj tiste, ki že zbirajo domačo knjižnico, in «te, pri katerih se 8 Din nekoliko lažje utrpi. Morebiti bodo naročili eno samo knjigo ve-«no, da bodo videli, kakšna bo vezava. Pred-'sem hi priporočili, da bi se naročile vezane večernice (Beli menihi) ali pa Pravljice in ponesti. Vezano knjigo bodo morebiti prebirali e tvoji vnuki. Vsekako naj pa naročajo samo vezane tnl'ge naša izobraževalna društva, ki imajo «voje knjižnice ali pa jihvsaj nameravajo ime-• mi iim ne more noben knjigovez oskrbeti tako (ino vezane v celo platno z napisom vred za 8 ali 6 Din. To je mogoče samo družbi, ki veže knjige v stotinah in se ji izplača, preskrbeti si lepe platnice z napisom. Poleg onih šestih knjig, ki jih bo dobil vsak mohorjan za 20 Din, bo pa izdala družba še šest drugih knjig za doplačilo. Ne bomo jih naštevali; kdor se zanje zanima, bo itak bral tozadevni oglas v koledarju. Prosimo samo vsa naša izobraževalna društva, da zanesljivo naroče vseh teh šest knjig vezanih. Na ta način bodo društva najceneje prišla do lepih knjižnic, ki bodo privlačna sila za vse društvene člane. Kadar naročamo mohorjeve knjige, pa tudi ne pozabimo slovenskih izseljencev- po Zagrebu, Belgrado, po Macedoniji in drugih krajih naše države. Šli sirtftl dòma za zasluzfiom; navadno nimajo v svoji sredi ne duhovnika in ne druge osebe, ki bi hotela prevzeti poverje-ništvo za Mohorjevo družbo. Tako žive naši izseljenci brez prave duševne zveze z domom. Pa je letos naprosila Mohorjeva družba vse mohorjane, naj ob priliki, ko plačujejo naročnino, odrinejo še malenkost za naše izseljence. Če bi dal v ta namen vsak mohorjan samo pol dinarja, bi skupna vsota znašala okoli 30.000 dinarjev in našim izseljencem bi se poslalo lSOOkrat šest knjig, to je 9000 knjig. Pokojni dr. Krek nam jc zapustil najlepši zgled, kako se moramo brigati za svoje izseljence: o veliki noči 1899 je šel kot prvi slovenski duhovnik med naše izseljence na Vest-falsko misijonarit. Od tu je pisal »Slo.encu« svoja »Vestfalska pisma«, v katerih r.as je spodbujal, naj se vendar bolj pobrigamo za kri naše krvi v tujini. V enem (XIX.) izmed teh pisem je zapisal tudi te-le besede: »Kar se Bogu da, ni zavrženo niti za ta svet ne. Star kmet mi je rekel nekoč: .Kadar je šlo za cerkev, sem vedno rad dal več, nego bi moral in nikjer se mi ni nič poznalo.' Božji blagoslov je pač največji blagor za človeka,« Te besede ne veljajo samo za to, kar daš za cerkev, ampak zh vsako dobro delo; veljajo tudi za prispevek, ki ga daš za knjige našim izseljencem. S tem zaključujemo za letos svoja razmišljanja o Mohorjevi družbi; kajti 5. marec se bliža in gospodje poverjeniki bodo poslali v Celje sezname mohorjanov. Naj pokaže Mohorjeva družba tudi letos vesel napredek števila članov, kakor ga zaslužil V vsako hišo Domolittòa! Prijateljem treznosti Na Treznostni kongres večinoma niste mogli. Denarja manjka, — polovična voznina pa ni bila dovoljena. KVv vht/ rffi v'*-»- . r* a» ... • - ."i- ».,►» «.. *. — J.jiv $ Kongres zato ni bil tako obiskan, kakor bi bil drugače. Mnogi so ga pa poslušali doma na radiu. Vemo pa, da ima treznost mnogo prijateljev med ljudstvom, ki telesno niso bili na kongresu, v duhu pa so bili ž njim. — Glavno pri tem, kakor pri vsem, pa ni telo, ampak duh. Ali — da povemo z drugimi besedami: glavno ni, da ste prišli na kongres, ampak glavno je, da zdaj doma delate za treznost. Po želji in odredbi škofijstva ljubljanskega ÌA-tavantinskega, se ima v vsaki (ari ustanoviti »Treznost«, kjer je še ni bilo. Kjer je pa že bila, naj se pa poživi in preuredi s tem, da sprejme nova pravila, ki zahtevajo malo več življenja kakor prejšnja, ki niso zahtevala sko-ro nič. Po teh pravilih mora imeti »Treznost« vsaj štirikrat na leto svoj shod, in sicer vsako kvaterno nedeljo. Bolje bi bilo vsak mesec, vsaj za začetek, da se stvar dobro vpelje. Na teh shodih se mora vprašanje pijančevanja temeljito prerešetavati. Kako naj se to dela, o tem že drugikrat kaj več. Če nobenih shodov ni, potem se v »Treznost« vpiše nekaj imen, ki celo leto mirno počivajo na papirju, razmere se pa zaradi njih ne bodo za nobeno pičico spremenile, to se pravi: ljudje bodo pili tn se pobijali v pijanosti kakor so se dozaaj. »Treznost« mora imeti kaj žvljenja v sebi, potem bo kaj izdala. »Treznost« je cerkvena družba, pa je tudi posvetna. Kot cerkveno jo vodi duhovnik, kot prosvetno jo pa lahko vodi ali vsaj pomaga voditi vsak, kdor ima veselje in zmožnost za to. In to je, za kar vas prosimo: Pomagajte vsi, ki imate razumevanje in veselje za to delo, voditi »Treznost«! Saj delo za treznost je en velik kos Katoliške akcije. Pri Katoliški akciji pa imajo sodelovati katoliški lajiki. Tudi pri »Treznosti« ne zahtevajte, da morajo vse storti samo duhovniki, ampak tudi drugi poprimite! Ko je enkrat stvar v cerkvi oznanjena in so ljudje povabljeni, da se vpišejo, potem takoj poprimite! vpisuje mesto duhovnika lahko kdo drug, — ali pa, kar bi bilo še bolje: od hiše do hiše nabira člane. Ce je v vsaki fari le en gorečnik za to, lahko veliko naredi. Če jih je več, tem bolje. Po velikih (arah, kjer so ljudje daleč narazen, jih mora biti že več, — Vsa stvar naj bi se izvršila ▼ teku tega posta. Ko bodo udje nabrani, potem "po SVETU Katoliška cerkev s Maša po radiu iu njo veljavnost? Italijanski lisi »Mattino.- se je obrnil na kon-eregacijo za obrede v Vatikan z vprašanjem, ali je maša, ki jo kdo posluša po radiu, veljavna. Tajnik kongregacije msgr. Alfonz Carinci je na to vprašanje odgovpril: Maša, ki jo poslušamo po radiu, ni ..veljavna, ker manjka telesna prisotnost. Tudi ni veljavna pri posebnih okoliščinah, kakor u. pr. v primeru bolezni, ker je Cerkev že odločila v tem primeru s tem, da je bolnike oprostila od maše. Stavljeno je bilouia kongregacijo že svoj čas tudi vprašanje,.ali je sporni po telefonu veljavna, pa smo odgovorili da ne, ker manjka telesca prisotnost in pa,|g|nstvo za spovedno molčečnost. — V istem smislu je na gome vprašauje odgovoril tudi učeiji jezuit pj Henrik Rosa, urednik lista .Civita Cattolica -, Temu mnenju se je pridružil tudi dru«i jezuitski učenjak p. Gianfranceschi. Ta pristavlja, da ni izključeno, da bi sv. oče mogel v posebnih, uvaževanja vrednih primerili, n. pr. glede bolnikov, ki so sedaj oproščeni od maše, odločiti, da bolniki, ki imajo na raz-poiiigo radio, morajo ob nedeljah in praznikih poslušati sv. mašo po radiu. s Razno. Starokatoliski duhovnik Alojzij Böck se je s svojo soprogo v tirolskem Inšpruku vrnil v katoliško cerkev. — Bombo s< našli v cerkvi sv. Petra v Rimu in sicer pri grobu papeža Inocencija II. Italija i fi N i i j j> -Piccolo: prinaša poročilo o delovanju društva .»Italia Redenta . Društvo vzdržuje na Južnem Tirolskem, v okolici Trbiža in na Primorskem 234 otroških vrtcev, v katerih se otroci vzgajajo v italijanskem jeziku. Na Južnem Tirolskem je 8t otroških vrtcev, ki jih obiskuje 4500 otrok Na Goriškem je 51 vrtcev, v puljski provinci 48; obiskuje jih v vsaki provinci okoli 2300 otrok. V tržaški pokrajini vzdržuje društvo 22 vrtcev s 1300 otroci, v reški -19 s 700 otroci. okoli Trbiža 0 s 350 otroci in končno v zadrski pokrajini 4 vrtce s 1'6(T otroci. V letu 193(1 so znašali stroški za vzdrževanje drušl-va 5,300 000 lir. Pri tem niso šteti stroški za vzdrževanje večernih tečajev za odraslo mladino, ki znašajo 2.300.000 lir in ki jih krije ministrstvo za narodno vzgojo. Primanjkljaj za leto 1030 je znašal 2,500.000 lir. ker je takrat ; Italia Redenta« prevzela tržaško društvo : Lega Nazionale«. Italijanski ministrski predsednik je nakàzal v svrho kritja le^a primanjkljaja 1.300.000 lir. Kakor poroča »Piffolo" je društvo zašlo v finan, io krizo, zato je dolžnost vseli Italijanov, da mu pomagajo z darovi. Lansko leto je prejelo društvo naslednja denarna nakazila: 900 ,(00 od finančnega ministrstva, 700000 od mini- naj pridejo skupaj in naj imajo prvi shod, na katerem se prvič o tem pogovore in skupno napravijo zavezo ali obljubo. Nato pa naj se sporoči škofijstvu, koliko je kje udov, da imamo celoten pregled. Zganite se torej in pokažite, da je pri vas kaj Katoliške akcije) Toliko za danes. Prihodnjič pa odgovorimo tistim, ki se treznosti — bojé. strstva -za narodno vzgojo, 45.000 ud higije-ničnega ravnateljstva iu civilne uprave; nato še več nakazil od zasebnih ustanov. Avstrija s Razno. Glasilo avstrijskih Cehoslova-kov Vidensky Denik : je obhajal te dni 25 lelnico svojera postanka. - i/. 1000 komadov drobnice se je napravilo na Dunaju za 150.000 kg zveznih klobas .V prihodnjih dneh se bo pokupilo zopet 600 komadov goved, ki jih bodo predelali v klobase štajerski klobasarji. Klobasa je namenjena za brezposelne. — V Avstriji hočejo zopet vpeljati smrtno kazen. — V Hodišah (Koroška) je umrl zaveden Slovenec Blaž Janše, v Apačah pa so pokopali Petra Pirčarja. — Zakon o kmečkih zbornicah je Ml sprejet v koroškem deželnem zboru. Madjarsfca Sleparjem stopa na prste. Predsednik vlade grof Karolvi je prevzel posle socialnega ministrstva. Pri tej priliki je kaznoval bivšega državnega podtajnika tega ministrstva Emerika Dreierja na podlagi disciplinskih pravil z odstranitvijo iz Službe. Dreier izgubi pokojninske pravice in mora vrniti državni blagajni 82.725 pengov. Obsojen je bil zaradi zlorab v uradni dolžnosti. Nemčija s Volitve nemškega državnega predsednika se vrše 13. marca. Kandidira Hinden-burg, fašisti so postavili Hittlerja, komunisti pa Tälmana. Ta dan bo zmagal tisti, ki bo dobil več glasov, kot vsi drugi skupaj. Ce 13. marca ne bi dobil noben kandidat absolutne večine, se bo vršila ponovna volitev 10. aprila. Tedaj bo ]>a zmagal tisti, ki bo dobil največ glasov. Picòdr.l bo bržčas že pri prvih volitvah sedanji državni predsednik Hindenburg, ker se. zavzemajo zanj tudi so-cijalni demokrati, ki vodijo oster boj proti skrajni levici (komunistom) in skrajni desnici (hitlerjeVcem). s Je pač vse drago na sveta. .Zanimivo je, da-sò volitve nemškega predsednika bolj drage kpt volitve v državni zbo/. .Ce je predsednik ižvoljen že pri prvih Volitvah,,stanejo približno 35 niilijonrjv (liniu;j'e\',:efe so morajci vršiti' volitve dvakrat. ' .stanejo približno 55 milijonov dinarjev. Volitve v Reichstag leta 1924. so stale približno 19 milijonov dinarjev, 1. 1928 pa nekaj nad 30 milijonov dinarjev. V teh svotah so všteti seveda samo državni upravni stroški Izdatki posameznih kandidatov, če jih dajo iz svojega žepa ali pa iz kakih skritih fondov, so seveda neprimerno večji. Španija s Bivši kralj Alfonz se oglaša. Bivši Kralj Alfonz in princ Karel sta izdala skupen proglas na španski narod. V tem proglasu Pravi izgnani kralj, da ne more več molčati ker je v njegovi domovini zavladala anarhija. Dalje pravi kralj Alfonz, da se nikoli .ni odrekel ne španskemu prestolu ne svojim pravicam ter poziva Špance, rraj se zberejo pod njegovo zastavo. Obenem kralj Poziva spance, ki so ostali zvesti monarhiji na sestavijo začasno vlado in skličejo usta' votvorno skupščino. Torej revolucjonarna dejanja na vseh straneh! Kitajska s Boji med Japonci in Kitaj« pred 4 ghajeni se nadaljujejo z nespremenjeno* točnostjo in krutostjo. Na obeh straneh strašne žrtve, vendar doslej Japonci niso a! segli posebnih uspehov, ker Kitajci resi naäko branijo »vojo zemljo, časopisje Mrcf da je kilajsfca vlada naprosila neinšk^T Iterala LijMäorfa, da prevzame vjSJf celokupne .kitajske oborožene sile, nosti še niso, zJiane. Drobne novice Pri ravnokar izvršenih volitvah v jai% ski parlament so zmagali z veliko \ konservativci. Do krvavih spopadov med rudarji in ^ liristi je prišlo na Poljskem. , 20 8tepw»| pod «ičle je kazat .te dni lop. loiner tudi V Bolgariji. . Pri. -zadnjili občinskih volitvah, v hol-garij) je dobila "vladna stranka 7 j- odstotkov oddanih glasov,. . Finančni položaj nemških bank je trden,! Ko je za^t;l ekšpres v avtobus pri ; skem Lowiczu, je fello ubitih 10. ranjenih |i 12 oseb. 14 let že fuvu Rusijo rdeča armada. Naša zaveznica Romunija dobi najbrif novo vlado z generalom. Bresanom na čelu Kitajski general Ma, ki je bil sodeloval pri ustanovitvi samostojne maindžursh države, jo bil umorjen. Najgostcji»o telefonsko mrežo v livnji ima Nemčija. Na vsakih 20 prebivalcev en a paral. 10 000 ha gozda jc zgorelo te dni v južni Franciji. Iz Španije izgnane jezuite so sprejeli t Hoiandiji zelu slovesno. 1 024 K70 ek-ekucij je bilo leta 1929 r Češkoslovaški. Umrl jc bivši saški kralj Avgust. Ogenj je nastal v kinu Rojal v bolgarskem Ruščifku; 10 mrtvih in ninogo ranjenih. Vse zabave in parado je prepovedali o*/-i roni lin težak položaj — angleški krali Za 200 milijonov razti«tea orožja so pridali Cehi » deloma .Japom'em, deloma Kitajcem. » f • ; ■ 20 let ji'- nrniiilv i^r jifmtfjo Kitajci ce sarja. Od tedaj ves; čis, jè là država tori» bojev nied geherafi. . ' . Tri dni brez meša so vpeljali v Griv. d Ž' ustavljanjem lista nadaljujemo. Sedsj jc na vrsti tretja partija. Na to vnovič op» zarjamo vse one dosedanje naročnike, ki a niso obnovili naročnine za leto 19B2. Kdor« more poslati celega zneska, naj nakaže » enkrat vsaj četrtletno naročnino ali pa t** pianici sporoči, kedaj mu bo mogoče posut denar za Domoljuba. Nasa uprava se ho "«j volje ozirala na vse opravičene želje srtP cenjenih naročnikov. _. Varno naiuzue svui oenar « Vzajemni posojilnici vl'ublfani, poleg hotela,Union. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, V* poroštvu i. t d. ELIDA CREME DE CHAQUE H EURE Uoneral Nobile znani italijanski letalec, ki je vodil pred leti »Italijo«, zračno ladjo na njenem poletu nà severni pol. Znano je, kako tragično je končala ta ekspe« dicija. Nobile je sedaj z dovoljenjem Mussolinij» sklenil s sovjeti štiri leta veljavno pegodbo, s katero je prevzel vodstvo boljeviškili tovarn z» i<,|„l i.) zrnnvli ladii. ülato ««roko sta praznovala nedavno v Rašici pri (fel LaSžah 84 letni Matija Zakrajäek in njegova P> letna žena Marija, roj. Brodnik. Se na mnoga lela't Ostro mrzlo vreme-nežna mehka koža1 Zgodnja pomlad... dež -hladno vreme in veter. Za Vašo nežno kožo seVam ni treba bati. Vedno in povsod ... zlasti predno bdideie z doma . .. vzemite malo Elida Creme de chaque heure: nežno kot dih obda z zaščitno plastjo obraz in roke ... varuje kožo, da ne postane hrapava in rdeča... jo ohrani mehko, nežno in lepo! (in. J «iota Kepic, roj. Kralj, doma iz I ržiča, sedaj v Mecrberku-Mörs v Nonč.|i praznuje 15. marca svoj (K) rojstni dan. Jubilantka je Inimica zaalavi druStva sv. Barbare, naročnica Mirili kat. časopisov in veled 9vp;e radodarnosll in poštenja spioèno priljubljena. Še "» mroaa VN Voditelj nemških katolikov na Poljskem kanonik Josip Klinke je pred dnevi umrl. Poljski poslanik v Belgradu g. Schwarzburg-Giin-ther je obiskal te dni Ljubljano. Poslanik je velik prijatelj Slovencev Vincent nosu iz Črnega vrha, ki s« dne 26 februarja pri sekanju drv smrtno ponesrečil. ;»«» med kitajskimi generali. Generali čangka äek, Jen Iis San, Feng soze več let vodili krvave državljanske vojne, so se spričo uevarno8ti, kl preti Kitajcem ort imperialističnih Japoncev, zedinili in bodo skupno nastopili v borbi za osvoboditev Mandžurije. KAJ JE NOVEGA Osebne vesti d Na Bled so prispeli 16. februarja Nj. Vel kraljica Marija in vsi trije kraljeviči s spremstvom. Kraljeviči se vežbajo v zimskem bPl"d Za kanonika kolegialnega kapitlja v Novem mestu je imenovan g. Štefan Terškan, župnik v Šmihelu. Čestitamo! d Poljski poslanik na našem dvoru gosp. Sehwarzburg-Günther je obiskal te dni Ljubljano. Obiskal je predstavnike raznih oblasti. Na ljubljanskem velesejmu bo prihodnjič zastopana s svojimi proizvodi prvič tudi poljska republika. d 60 let dopolni te dni ravnatelj mariborske klasične gimnazije gosp. dr. Josip Tcmm-šek. Odličnega šolnika in javnega delavca Bog ohrani še mnogo let! d 80 letnico rojstva je praznoval oni teden France Erful iz Zagorice pri DobrepoJjah. Bog ga živi! " d 75 letnico rojstva je obhaja! nedavno g. Josip Gselman, lasltiik gostilne pri kolodvoru v Iločah pri Mariboru. Na mnoga leta! d Za svojega generalnega konzula v Ljubljani je imenovala italijanska vlada namesto cd poklicanega g. Andreja lieualdija, g. L-m-lier ta Natalija. Domače novice (iospedarski uasveti za prihodnji teilen. V žitnici smo očistili oves in izbrali za seme samo prvovrstno blago. Ako smo opazili minulo leto v posetvi bolezen, treba seme še razkužiti. Seme denomo v polodstol-1'O raztopino modre galice za 12 ur. Pred sel-\ Io treba seme seveda osušiti. Po I j e -delstvo: Razvažamo gnojnico, prebiramo krompir, vejamo žito. Sadjarstvo: Nadaljujemo s čiščenjem, obrezovanjem in škropljenjem sadnega drevja. Arborin! Živinoreja: Skrbimo za primerno toploto v hlevu, pa tudi za zrak in sprehod živine. 1' e -r li t n i n a r s l v o : Jajca za valeuje naj bodo vsaj 55 gramov težka. Kuri podložimo 10 do 25 jajc. Upeljujmo vsepovsod dobička-nosno štajersko pasmo. Gnezdo naj bo na mirnem, ne presvetlem prostoru. Dajmo kok-Iji vsak dan zrnja in čiste ne premrzle vode. Kletarstvo : Pozor še vedno na mlada vina! Pričnemo s pretakanjem kislih vin. Cista posoda! zapolnjujino sode! Zmerno žvepljanje tudi zdravih vini — Kdor ima toplo gredo, naj jo takoj uredi! d Gadova semena so najbolj zanesljiva, d Irska je ena najbolj simpatičnih in vabljivih pokrajin Evrope. Prav letos se nudi prilika, da obiščemo to privlačno dežilo. V juniju potujejo pod pokrovilehslvjni p<-evzv. g* nadškofa Rafaela Rodiča katoličani Jugos'a-vije na svetovni evtaristični kongres v Dublin, glavno mesto Irske. Kdor more, naj se pridruži temu potovanju ter bo obenem obiskal tudi Pariz in London. V Lond -nu se mudijo izletniki 3 cele dneve, v Dublinu 4 dneve in v Parizu zopet 3 dneve. Izletnikom bo dana prilika, da se udeležijo tudi v Liseaux poleg Pariza kongresa v proslavo Male Terezike. Potovanje traja 18 dni, t j. od 13. do 30, junija in znašajo vsi stroški, vožnje, slanovanja in prehrana 7000 Din. Prijaviti se je treba do 1. aprila in pri prijavi vplačati I, rok t, j. 2000 Din. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. d Sumljivi pasji klateži. Oblasti na dežel. s0 te dni poslale v mesto že ponovi.o poročila, da se na deželi klatijo psi, ki so zelo sumljivi stekline. Seveda, če le gre, takega psa akoj pobijejo. Te dni se je priklatil v vas Potok pri Vačah srednje velik pes bele barve z rjavimi lisami. Pes js imel vse znake stekline m je ugriznih nekega triletnega dečka iz Potoka. d Pristojnost romunskega konzulate, v Ljubljani. Banska uprava dravske banovine je prejela obvestilo notranjega ministrstva, naj se interesenti iz dravske banovine ne obračajo na romunski konzulat v Zagrebu, marveč na romunski konzulat v Ljubljani, ki je pristojen za i vse področje dravske banovine. d Poštenjak. Gosp. Franc Eržen iz Hrast-I nika je dne 19, februarja našel 7000 Din. Najdeni denar je shrani! pri Narodni banki v Ljubljani. Kdor je denar izgubil, ga dobi pri blagajni Narodne banke v Ljubljani. d Nad I milijon 500.(100 Din so izdali preteklo leto v občini Do) pri Hrastniku za alkoholne pijaw d Tisočdinarski bankovci, ki niso bili gledani, «o prenehali biti g l. marcem a Silno sredstvo. Ce ima kdo že kakega nem».' »InvIonAfftt t, in ris» a rta trn it^an U1.L. - gledanega s jurja«, ga vendar lahko še »Z nja pri Narodni bankL d Za neokrnjeno sla vensko TtieuifflK,, se izjavila razna društva in desettisoii Sj( vencev vseh stanov. d Kranjska industrijska dražba na JeitI1j. cah namerava s 15. marcem popolnoma ust,, viit svoj obrat. Že od Božiča sem je delil», zmanjšanem obsegu. Merodajni gospodje j»,, vijo, da zaradi gospodarske »tiske tovanašij izdelkov ne morejo prodati. Skladišča so poj. na, kupcev pa ni. Kaj bo z več kot 2000 fe. lavci, ki jim je zaslužek v tovarni vse? Jese. niče brez tovarne propadejo. Ali ni mogo& najti nobenega izhoda? d 58 m sta visdka stolpa frančiškanski cerkve v Mariboru. Pokrita sta bila z bakreno pločevino, ki pa jo je vzela svetovna vojni, Zdaj bodo železno pločevino odstranili ia ju nadomestili zopet z bakrom. d Iz 108 kg moke «pečeš 140 kg kruha, je ugotovila te dni poskusna peka, izvršeni pod nadzorstvom zastopnika banske uprave v ljubljanskem zavetišču sv. Jožefa. Poskusni peka se je vršila za beli, polbeli in črni kruk Zdaj pa svinčnik v roke!- Pomlad torej prihaja in že se začenjajo odpirati popki. Sedaj je čas misliti na zdravje, ker kakor sok v stebelcu tako tudi kri prena«a večjo akcijo cirkuiacije, ki /.amore dovesti do težjih posledic. Zaradi tega je treba očistiti teio od v n,wn nakopičenih škodljivih tvarin. Zato izvajajo sedaj spomladi pri nas kot v inozemstvu vsi izobraženi ljudje s člani svoje rodbine, uaj so stari ali mladi, 6—12 tedensko pomladno zdravljenje. V to svrho se poslužujejo našega pri rodnega in po vsem svetu pO'uanega in priznanega » PLAN INK A«-čaja, ki je pripravljen povečini iz najbolj zdravilnih zelišč, ki rastejo po slovenskih planinah. Pričnite tudi vi še danes s pomladnim zdravljenjem, toda zahtevajte v lekarnah izrecno pravi PIANINKA-ČA3-BAHOVEC ki se ne pro laja odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih p» Din 20-— in z napisom izdelovalca : Lekarna Mr. Ph. L. BahoveoLiubljana Gener. depo! za Avitrljo: Heil. GeUt Apotheke, Wien I„ Opcrnjnsje 16 m n ii Madžarako: Mr. B«kor Ferencz gyódyezerUr, Kaposvar „ „ Italijo : Farmacia Miuan, Trieste >• „ .. U. S, A. : Vlado Premrli, 27 South Main Street South N'orwalk Cono | d Divjo svinj« je ustrelil Miha Hobjan iz , Dražgoš. Pri Poljčanah je padla lovcem v roke 1 stara svinja z 2 mladičema. d Občo i zbor Zadrage čevljarjev za sodni okraj Ljubljana se je vršil v dvorani ljubljanskega Mestnega doma dne 28. februarja t. L Čevljarski mojstri so ostro nastopili proti Bati. Doklej so brez uspeha prosili pomoči v boju za svoj obstoj. Letno gre okoli 133 milijonov dinarjev za čevlje na Češkoslovaško. Povdar-jali so, da šteje Čevljarski stan okoli 200 tisoč pripadnikov in se na vseh straneh premalo upošteva. Končno so se Čevljarji izrekli so-I glasno proti skupnim zbornicam, ker so do-; ziveh v boju za svoj vsakdanji kruh pri njih i razočaranje. ' d T« in ob« is novomeške ženske M' nišiiice. Mesto primarija je podeljeno g- « Milanu Cervinki,- ki je že nekaj časa v bolnišnici posle primarija. — Upravo o nišnice je prevzel g. Franc Zaje, doslej »P»' vitelj umobolnice v Stenjev««, za uradnico P'-sartie bolniške uprave je .imenovana ga> «JI Kuder. — S, Valerija Rebe»:, ki je bila »P let prednica usmiljenk v bolnišnici, je <*>• za prednico v Belgrad na Cukarico, mesto »P pa je prišla v Novo mesto sestra Evfetmja vač, dolgoletna prednica v Idriji- . d Ljubljanski kavurnarji bo rfcorevali o dan v Ljubljani. So sklenili, da ue vm, znižati cen. Trdili so tudi, da kavarniški w> ne spadajo p^l zakou o pobijanju draginja 1 kavarnarji ne prodajajo stvari, kL jili vsakdo neobhodno potrebuje. d Predavanje bivšega ministra. V Ljub-Ijaai bo predaval 4. marea o Velebitu bivši i,inister dr. Ivan Krajač. d Okrog 100 slučajev fräpic so našteli v litijski okolici. d Stiri prste mu je odtrgalo. Pri Sv. Joštu nad Vrhniko se je pripetila v mizarski delavnici Janeza Trpina huda nesreča. Vajenec Alojzij Grdadolnik je na cirkularki žagal les za panje. Pri tem mu je" cirkularka odtrgala j'liii prste na levi roki. d V svoj» sobi je umrznii mizarski mojster Štefan Horvatiè v Ptuju. Vsake kvatre plačate kovača,, vsak teden prejmete »Domoljuba«! Med brati Hrvati d Najstarejši i upnik djakofske škofije je sedaj Anton Leskovar, umirovljeni župnik v Brodu. Kojen je I. 1850. d Zu skoraj Iß milijonov Din je znižalo zagrebški mestni proračun finančno ministrstvo. ki znaša torej sedaj 130,866.277 Din. d Težave slavonskega in bosanskega kmeta, Krnele po vsej Slavoniji in sosednji severni Bosni silno skrbi, kako bodo prekrmili svojo živino. Preteklo leto je bilo zelo malo sena, že pred meseci so morali za drag denar kupovati krmo za živino. Zaradi snega in dolge zime bodo kmetje prisiljeni dclj časa, kakor so mislili, imeti živino pri jaslih, ker na pašo še m mogoče misliti. Ker je poleg tega cena živine zelo nizka, si lahko mislimo, v kako težkem položaju se nahajajo kmetje. d Dovršen je nevi vodovod v Splitu. Zadostuje za 300.000 ljudi in velja okrog 20 mt-. lijoiiov Din. d Nove nemške ljudske šele bodo otvorili v Sarvašu (okraj Osjek) in v Djakovački Sat-nici (okraj Djakovo). Se je priglasilo dovolj j otrok nemških staršev. d V ledeni Dravi pri O«jok it se je kopal i pretekli teden neki mož. V vodi je ostal 10 I minut in se je gotovo do dobra ohladil. d 7. globo 165.000 Din je bil kaznovan Miliajlo Urnauer iz Kule v Bački, ker so ga zalotili pri tihotapstvi» jugoslovanskih bankovcev. d Banka je gorela. V zgradbi Hipoteka ine 'banke v Novem Sadu so zamrznile vodovodne ! cevi. Uprava banke je poklicala kleparja, da medi vodovod. Klepar je prišel in topil led z beacinsko svetilko. V bližini so bili lahko vnetljivi predmeti, ki so se vneli in začelo je goreti podstrešje. K sreči so nastanjeni gasilci komaj 100 korakov pro« od banke. Prihiteli so hitro, vendar se jim je šele po triurnem gašenju posrečilo pogasiti ogenj. Obnoviti bodo morali celo ostrešje zgradbe, ki je ena naj-i večjih v Novem Sadu. iz naše prestolfee ! d Upokojena sta dr. Oton Frangeä in Uija TrifunoviS, ministra na razpoloženju. d Narodna skupščina je uporabila odlikovanje Nj. Vel. kralja Aleksandra za navdušeno manifestacijo romunsko - jugoslovanskega bratstva, razpravljali so nato o izpremembah Poslovnika, ki so postale zaradi izkušenj zadnjih mesecev potrebne. Govorili so tudi o ženskih obrtnih šolah. Vsi predlogi soglasno »Pfejeti. Schichtov RADION pere sam^, J R1/32 hitrejše in beie|še in preprosto kakor A-B-C A- Raztopi Radion v mrzli vodi B. Kuha) v raztopini perilo 20—30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v vodi. in... h. it rej » v ise — Za dovržbo zgradbe narodnega predstavništva je predvidenih 15 milijonov. — Državni upokojenci kakor tudi samoupravni ne smejo biti zaposleni pri državnih uradih itd. Natančneje bomo o državnem proračunu poročali, ko ga bodo gg. senatorji in narodni poslanci potrdili. To se bo zgodilo v sredi tega meseca, ker se prične s 1. aprilom novo proračunsko leto. d 11,271.000 Din znaša parlamentu predložen jugoslovanski državni proračun za poslovno leto 193/2133. Je torej znižan xa 1.939,303.954 Din. d V inamenju varčevanja je bil predložen narodni skupščini načrt finančnega zakona za leto 1932-38. Izdatki za uradništvo vseh ministrstev so znižani za 129 milijonov Din, vendar ostane ljubljanska univerza neokrnjena, pa tudi vse srednje šole. d Razgovori glede končnoveljavne «ureditve pokojninskega sklada za slučaj starosti so se začeli v Belgradu. d Kako je z državnimi podporami b® gledališča. Radi rednih razmer so se proračunske postavke v novem proračunu znižale. Sorazmerno je najbolj prizadeto mariborsko Narodno gledališče! lansko leto je «natela podpora 450.000 Din, v novem proračunu 333.000 Din, Pri ljubljanskem gledališču se je znižala podpora od 4,400.000 na 3,464.000 Din. Belgrad: lanska podpora 7,350.000, v novem proračunu 7,154.000 Din. Zagreb: od 7,000.000 na 4,929.000 dinarjev. Novi Sad, oziroma Osijek: od 750.000 na 610.000 Din. Skoplje: od 750.000 na 650.000 dinarjev. Sarajevo: od 740.000 na 620.000 Die .v novem proračunu. d Trgovsko brodovje naše države je naraslo na 400.000 registerton. Predvojno avstrijsko trgovsko brodovje je štelo 600.000 ton, pa so bili zraven äe Trst, Reka itd. d Namesto poslanca, dr. Dundjerskega, ki je odložil svoj mandat, pride v narodno skup ščino namestnik. Otmar Besseii. Bo pa moral še prej pred komisijo napraviti preizkušnjo, ker so v dvorno, če zna g. Resseli srbo-hrva-ško-slovenski jezik, kakor predvideva zakon. d 200 letnico rojstva Georges Washingtons, junaškega boritelja za svobodo Ameriških Združenih držav, so praznovali te. dni t«dl v Belgradu. Pri tej slàvnosti je govoril poleg drugih tudi ameriški poslanik g. Prince. Občinske uprave naših treh prestolnic so sklenile, da bodo Ljubljana, Zagreb in Belgrad vsak po eno ulico imenovala po slavnem pobudniku moderne demokracije. d Na kongresa slovanskih mest, ki se jo vršil nedavno v poljskem Krakovu, je bil tudi ljubljanski podžupan g. profesor Jarc. d Zanimiva odločba ministrstva. Ko je izšel novi šolski zakon, da morajo občine pia- x 5* Sad 11 iìm>ì- upnikov in vlagateljev s je zbralo le dni \ Berlinu pri obravnavi o konkurzu banke Berliner Banke für Handel und (irundbesitz A. (i. , ki je pred meseci propadla. Razprava se jt morala vršiti v prostorih velesejina. Ko so vlagatelji slišali, da so jim ponuja 30 odstotno poravnanje. so napadli sodniki' hi advokate in jih pretepli. Iver se policiji ni posrečilo pomiriti rai-■iirjene upnike, ie moralo nastopiti vojaštvo. Vineriško časopisje objavlja karikaturo, ki gio-sira zadržanje Zveze narodov do Japonske: Vojno silo livrope uspava gospodična Zveza narodov z japonsko pahljačo. Kdo bi» predsednik nemške republike? Cez, lo dni hmu v™ • '«■■^■■1. r .........«Ä'iasaSSfSa^ "bil, HI se boje. da bi nastala revolucija v Nemčiji. Straža pred parlamentom. V Nemčiji vladajo zelo napeli odnosi med posameznimi strankami radi predslojefih volitev predsednika republike. Da bi v Reichstagu ne prišlo do spopadov, so ob priliki sklicanja zasedanja pred parlamentom postavili konjico in vec čet vojaštva ... l'i manevri Topovi Ila avtomobilih. Na škotskem se te dni vršijo velike zimske vaje angleške armad, so prirejeni v zelo velikem obsegu in niso niti malo v skladu z bombastičnimi frazami o,, razorožitve, ki jih zastopniki vseh držav kar eipajo z govorniških tribin v Ženevi. Na teli manevrih, ki se vršijo istočasno s sličiiimi vojaškimi nastopi v Nemčiji in Franciji, so preizkusili najmodernejša morilna orožja Slika nam predstavlja najnovejši tip brzometnili topov, ki so montirani na avtonomni). zgrajenih tako, da lahko vozijo tudi po najtežjem terenu. Poskusi so sijajno izpadli in so se ti topovi obnesli kot obrambno in napadalno orožje. , ti ufiteljstvu stanarino, se je trboveljska, Ihčina uprla, «la bi plačevala stanarino tudi teijstvu voden»ke deške in dekliške šole z Semeljitvijo, d« jim daje rudnik »ta- „'.„:,., kako" se je svej čas zavezal. Učitel,;-v,, ■ imenovanih šol, ki je preje kljub prostemu- tinovanju prejemalo stanarin j o,t države, se p .stavilo ca stališče, da mu gte ista sc-j ii tudi od občine iu se je priložilo. Banovina ie dam t bèi ni prav. Na ponovno pritužbo v Belgrad pa je ministrstvo cdloèiio, da mora občim» izplačati stanarino učiteljstvu vodenjih sol, ker nima ugodnost, ki jo nudi rudnik ' avoji šoli, nič »praviti s prispevki, ki jih je občina dolžna plačevaii kot stanarino. In Isola, ki jo bo morala sedaj plačevati občina, je narasla že nad 100.000 Din. kar tudi za Trbovlje ni malenkost. Nesreče d .Stanovanji» hiše je uničit «gtnj posestniku Zupane« v Gotovljah pri Žalcu. d Požar je uničil razna gospodarska poslopja posestniku Dioniziju Leačku v Ihawi pri Domžalah. — V isti vasi je gorelo če/, par dni ludi pri Ludviku Fleritiu. Ogenj je zajel ostrešje hleva, šupo in pod. d Radi goreč« sveče se je užgaf glavni oltar v podružnični cerkvi Device Marije pri Mariboru; 10.000 Din škode je kritih z zavarovanjem. d Sledil je grozen pok. Nekdo tam okrog Št. Jerneja jc bil osumljen, da neupravičeno strcija divjačino. Pričakoval je preiskave. Da odvrne vsak sum, je »kril ves smodnik v štedilnik. Odšel je t gozd, a ženi je pozabil povedati, kam je spravil sevamo snov. Kmalu po moževem odhodu je iena zakurila v Štedilniku in obenem — nevede — zažgala tudi — smodnik. — Sledil je grozen pok in že se je štedilnik razletel in razrušil v kup kamenja in pepela. Zvedeli so orožniki in sledila je milostna kazen 25 Din. —■ Malo, a še to je bil zadnji m edini denar pri revni hiši! ;1 Bazne nesreče. 22 letni krojaški pomočnik Anton Čutar iz Pudloitka pri Selcili je pri smučanju padel in se močno poškodoval po obrazu. — V Loki pri Kamniku se je pri sankanju ponesrečil U letni sinček posestnika Franc Mali. Zlomil si je desno nogo. — Na Rožniku v Ljubljani sta se v nedeljo ponesrečila dva smučarja, 18 letni radiotehnlk Adolf Steklasa si je zlomil levo nogo, 12 letni dijak Viktor Logar pa si je pri smučanju •zlomil desno nogo. Prav tako se je ponesrečil pri sankanju 17 letni Mihael Gregore, ključavničarski pomočnik v Mengšu. Zlomil si je desno nogo. — Ko je preskočil s smučmi neki jarek, je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo nad stopalom učitelj g. Srečko tto-binščak v Šoštanju. — V ljubljanski kavarni Emoni si je zlomil nogo radiotehnik Milenko iDoberlet. — Na poledeneli cesti je padel 66-lelnj upokojeni sluga Franc Schweiger iz Zg. [Šiške in dobil bude notranje poškodbe. — ^elo nevarno se je ponesrečil 56letni posestnik Franc Vilfan z Gornje Seniee pri Medvc- l'riporofa se prvi slereasltl zavod Vzaicmiia zavarovalnica Ljubljana v la3lf»i palači ob Miklošičevi m Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčev rčev ,rg 0, »arajeve, Aleksandrova cesta IM. Split, Utica Xl.puka 22. Beegrad, Poincareova 2 dali. V Medvodah s o se splašili konji pred vozom, naloženim z opeko. Vilfan je padel pod voz ter dobil zelo nevarne poškodbe na glavi. -- Hlod je zmečkal nogo 28 letnemu hlapcu Franca Klobčiču s Pogleda pri Moravčah. — V levo roko se je pri sekanju drv vsekala !U-loliii» pesestnikova žena Marjeta Justin s Hlebcev pri Radovljici. — Na železniški postaji v Velikih Laščah j« neznan človek sunil z nožem v prsa 22 letnega brezposelnega delavca Jožefa Kralja iz Male vasi pri Podgorju ter ga nevarno ranil. — Ključnico si je zlomil, ko je padel na poledenela tla 20 letni delavec France Polž. — Levò roko si je zlomil na pclzki cesti ljubljanski brezposelni čevljarski polnočni k Marjan Maraž. d .Sirota jaz okrng blodim... V samotnem gozdu blizu Kaleča pri Št Jerneju je zmrznila neka ciganka in njen, eu mesec star ■> letni Arne, edini si« vseučitiškega profesorja dr. Prijatelja. - Tslolam je odšel v večnost dimnikarski mojster g, Ivan Kerne, star. — V Touiaški vasi pri Slovenjgradcu je zapustil t« svet g. Ivan (tac. — Pri Sv. Ani, župnija Makole, je zaspala v Gospodu 70 letna ga. Katarina Hajšek. — V' Zrečnh so pokopali lesnega trgovca g. Slavka Winterja. — Na pokopališču pri ljubljanskem Sv. Križu so položili v grob Ivano Sušter roj. Dolžan. — V večnost je odšel dr. Vladimir Hei le, profesor v Kranju. — V Ljubljani je umrl nudsprevodnik v pokoju g. Gregor Ocvirk. — Istotam je preminul g. Leo Wìnterleitner, ki. je bit 15 let plačilni natakar v kavarni Slon«. — V Čatežu pri Veliki Loki je odšla v večnost 88letna g. Marija Miklič, mali g. svetnika držav, železnic. — Na Bledu je zatisniia na veke oči g. Marija Potočnik. — V Nemški vaai pri St. Rupertu na Dolenjskem je unirt 92 letni kočija/, v gradu Rakovniku Frane Kme, — V misijonski hiši v IJubljani je odšel po Večno plačilo 7.7leteti brat Gašper Prelec. — Na Jesenicah je dokončal tek življenja delovodja g. Franc Po-žeueL V . Sodra/,iei je preniiiai) zadet od srčne kapi lesni trgovec g. Fran« Pire., -f- Na Rodici pri Domžalah je na veke zatisnil oči posestnik Frénc Šubeij. — Na: Klancu pri Komendi so zapeli mrtvaški zvonovi 65 letnemu posestniku g. Francetu Pogačarju. — V škofji Loki je zapustila solzno dolino Fani Maier, poštna uradnica v pokoju. — V Starem trgu ob Kolpi je premirml trgovec g. Ivan. Koee. — V Cerknici je umrl 21 letni Anton Kraje. — V Dolenji vasi se je poslovil» od sveta 79 letna Marija g vele. — V Črnomlja .je odšla v večnost ga. Ana Meses-tielova. — V Ljubljani sta umrli ga. Ema More in ga. Marija Birisaiša. — Na Mirni je smrt ugrabila 34 letnega trgovca g. Franca Straha. — V Ljubljani |e zaspala v Gospodu ga. Marija Arhar, roj. Koželj. — Večni mir in pokoj!' d Baratoti dijaškega zavetišča v Zagreba, Ivan Mandič, .je 24. februarja umrl v Zagrebu. IUI je svoj čas duhovnik .v Istri. - Razno d Plri pokvarjenem želodcu, vnetju v črevesju, slabem okusu, glavoboli», mrzlici, zaprtju, bruhanji« in driski učinkuje že en kozarec naravne »Fraaat-Joael« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričuje)«, da se »Fraaz-Josei« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Frana-Josei« grenčica se dobiva * lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, d Da 28. februarja 19.11 ne sme v gestii no 28 letni Anton Petek iz Zamušanov. d Opozarjam» da so za imejilelje vžigalnikov, ki nimajo pravilnega mouopolskega žiga, 11reli uprizori v nedeljo 6. marca mladin-jhiiw0 v 4 dei' »Mogočni prstan«. Ker gre čisti i", k 23 dobrodelne namene — za šolsko ku-pvìi„~ ya,blmo vee- da se uprizoritve v častnem ^udeleže. Začetek ob 4 popoldne. Katoliška hiša brez katoliškega Usta Podobna trdnjavi brez orožja! PO DOMOVINI Novice. (Boh. Bistrica.) Tudi Bohinjci gredol Kam pa7 V Ljubljano k duhovnim vaiam, ki bodo za može od 2.—6. aprila in za fante od 16,—?0. aprila. Vsi čutimo, da nekaj manjika v naših srcih namreč živa ini močna vera. Da bomo pa poglobili v svojih srcih pravo katoliško versko zavest, da bomo potem natančneje izpolnjevali svoje verske in stanovske dolžnosti, zato smo sklenili vsi, možje in fantje, da se vsaj za par dni skrijemo v sumoto in v Domu duhovnih vaj obračunamo s svojim Bogom in uredimo svoje življenje. — Pa naše prosvetno življenje? Kaj lepo se razvija. Pred kratkim smo ustanovili odsek bisterških fantov, kateri v vsakem oziru lepo napreduje in poživlja naše vrste. V Domu se vrsti igra za igro; zdaj se pripravljamo za »Pasijon«, katerega nameravamo vprizoriti prvič na praznik sv. Jožefa. Fantovske sestanke imamo vsakih 14 dni; tu se vrste najrazličnejša predavanja, tako iz verske in gospodarske, in zdaj — ko nam je naš zdravnik dr. Petrič obljubil svojo pomoč, še iz zdravstvene stroke. Kar pa tiče sporta, so se pa naši fantje, zdaj, ko je mraz in imamo še dosti snega, kar vrgli s smučkami v sneg. Novice. (Železniki.) V prosvetnem društvu smo to zimo že dvakrat igrali, dvakrat pa imeli skioptično predavanje. Na tiho nedeljo, 14. marca, priredimo svetopisemsko igro »Estera«. Čisti dobiček je za dobrodelne namene. — Društvena knjižnica si je nabavila spet nekaj lepih knjig. Knjige ee proti mali odškodnini izposojajo tudi nečlanom. Knjižnica je odprta vsako nedeljo od 11 do 12 in od 2 do 3. — Posmrtninsko zayarovanjo »Karitas« ima tudi pri nas svojega zastopnika in sicer je to naš cer-kvenik Blaže. Obrnite se nanj. — Naši lovci so imeli 22. februarja srečo na lovu, ko so ustrelili divjo ftvinjo. Govorijo pa, da ima ubita mrcina še tovariša, ki ga bo treba tudi posekati. — Smučanje se je pri nas tako razširilo, da ima skoro vsak otrok smučke, seveda lastnega izdelka. Sanke so se popolnoma umaknile smučkam. Novice. (Trata v Poljanski dolini.) Hud mraz je zadel zlasti dolince. Mlini in žago počivajo pod ledenim oklepom, po kleteh je omrznilo marsikje korenje, repa in krompir. — Beli sport je zajel tudi nešo mladino. Malo in veliko je na »dilcab«, ki so vse izdelek domačih mojstrov. pa vseeno prav dobro uporabne. — Predpust smo prebili v znamenju krize, brez šuma in bru ma. Gasilno društvo v Gorenji vasi je upoštevajoč tržkfi čase letos opustilo običajno plesno veselico. Imamo pa vendar še gotov krog nerazsodnih liudi, ki so smatrali za potrebno prirediti pod neko drugo firmo predpustno maškerado s plesom. S tem so menda hoteli pokazati, da se njim kljub splošni krizi še dobro godi Tako početje ie vse obsodbe vredno v času. ko v mnogih hišah nimain o čim nasititi lačnih otrok. — Pozdravljamo pa akc'jo »Prosvetnega druStva« na Trati, ki je v korist brezposelnih in stradajočih sklenilo prirediti dne 6. marca pop. igro »Konec poti«. Pretresliiva drama. ki se odigrava v voinili zakopih je delo slo-večega angleškega pisatelja Scberiffa, je radi svoje protivojne vsebine zl«sti času primerna in bo nedvomno tudi pri nas kot povsod drugod doži- i vela popolen uspeh. Radi človekoljubnega namena vljudno vabimo in prosimo čim številnejše udeležbe. Novi grobovi. (Blagovica.) Smrt je začela letos pri nas prav dobro kositi Do sedaj smo ime!; že kar štiri mrliče, vso. januarja ja umrla Bergant Uršula iz Voše, kočarjeva vdova, in 9. febr. Korošec Elizabeta, kočarjeva žena iz Zg. Lok. Obe ženi sta z veliko potrpežljivostjo prenašali dolgotrajno bolezen, 18. febr. smo pokopali Antona Hrovata, mladega gospodarja iz Slatenka. Dopolnil je komaj 88 let, m se le moral posloviti od nas. Ze od vojne sem je bil zelo rahlega zdravja, v preteklem letu se ga je lotil želodčni rak To strašno bolezen je prenašal z Jobovo potrpežljivostjo. Pogrešali ga bomo, saj je bil član v bivšem občinskem odboru, član Prosv. društva in župnijskega sveta Kat. akcije. Vate/t svojega modrega, mirnega, katoliškega življenja je bil splošno zelo priljubljen in čislan. Kljub zelo neugodnemu vremenu se je njegovega pogreba udeležilo veliko ljudi. Med pogrebci smo opazili tudi njegove bivše tovariše v občinskem odboru in zastopnike Prosv. društva. Vsa njegova rtohrn dela in njegovo vzorno krščansko življenje naj mu Bog obilno poplača v nebesih. Predavanje. (Žabnica.) V Žabnici se je vršilo v nedeljo 21. februarja dopoldne v Gasilskem domu kmetijsko kino-preda-vanje. Ljudje so z zanimanjem opazovali nazorno pokazano moderno obdelovanje zemlje, uspeh gnojenja z umetnimi gnojili itd. Predaval in podrobno razlagal je film agitai sreski kmetijski referen' g, Sustič. Predavanja se je udeležilo okoli 160 mof in fantov. Prosveta (Sostro) Dramatični odsek našega prosvetnega društva vprizori v nedeljo dne 6. marca pretresljivo dramo iz svetovne vojne: »Župan stilmondski«, v kateri se dogajajo pretresljivi prizori in kjer se pokaže nemška sila in ošabnost nasproti premaganim. Igro bodo lahko doumeli posebno tisti, ki so bili v svetovni vojni Da bo igra res dobro podana, nam jamčijo imena g. režiserja in igrav. cev: g. Eržen, Strojinc, Deržič, Kržinova in drugi Vljudno vabljeni posebno starejši. Prosvetqo delo. (Dev. Mar. v Polju.) Prosveta »Polje« vabi k prosvetnemu večeru, ki se vrši v ponedeljek, 7. marca ob 8 zvečer v »Domu«. Spored: Petje, godba itd. in zdravstveno predavanje našega zdravnika g dr. R. Vidmarja. Predavanje bo pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Vstopnina navadna. Vabimo članstvo in drugo občinstvo, da se tega predavanja udeleži v obilnem številu. — Igra »Dom«, ki jo je vprizorilo naše drušivo, je posetilo mnogo občinstva. Pisatelj te krasne drame (ki je vodil tudi sam režijo), sam sin kmečke domačije, je izlil v igro vso ljubezen do domače grude. Vsi igralci so lepo igrali. Pisatelj g. Janez Jalen se je nam Poljcem že v svojem prvem predavanju priljubil. Želimo kmalu videli nadaljevanje te igre. Novice (Višnja gora) Malokdaj se kaj zve od nas v »Domoljubu«! Sicer se nas zadnje čase neki šentvidski popotnik mimogrede spomni, no pa so njegova poročila le površna. Naš kraj je leaošnjo zimo med športnim svetom zaslovel po smučarjih. Tudi domačini se poskušajo po dilcah in posnemajo Ljubljančane, ki vedno v večjem številu posečajo naše hribe. Saj jih je bilo preteklo nedeljo pri sv. Duhu 150, pa tudi Gradišče in Kucelj pri Leskovcu sta jih imeLa dovolj. — Dolge zimske večere si krajšamo z branjem. Knjižnica prosvetnega društva je zlasti zadnje leto lepo napredovala. Tam dobiš za prav malenkostno odškodnino dobre, poučne in zabavne knjige. Ljudje prav pridno segajo po njih. Tudi je prosv. društvo to zimo vprizorilo štiri predstave in menda pripravljajo za velikonočne praznike še eno. Na tiho nedeljo bomo pa imeli kino-predstavo »Fabiola«, iz časa preganjanja kristjanov. To pot bo prednašal večji kinoaparat iz Ljubljane in ne domači aparat, ki je nekoliko manjši in je last domače hranilnice, ki ga daje društvu brezplačno na razpolago. Kinopredstava »Fabiola« je vsebinsko prav lepa in prav primerna za postni čas. Zato na tiho nedeljo popoldne pohitimo v dvorano pri fari. — Začetek točno ob treh popoldne. Šentvidski popotnik (St. Vid — Polica) Zima nas letos ne pusti! Včasih je imel sv. Matija še kaj veljave, da je vsaj led razbil, če ne ie raztajal. Letos je še on sekiro popustil, pa jo je popihal za peč. Čeprav nam pa snega ne manjka, oam vode le dalj Časa manjka. Ubogi hribci, ki jo morajo v teli zametih vlačiti it dolini Letoe bo pomilovanja vredni. Les in živina sploh nimata nobene cono. Toča jim jo l&nsko leto pobila vso orideike. Uva kmeta, tam nekje od Kaniaid ali 3» Poljan ali odkod eia žo bila, sta nu louia, da •bodo »«eli mleti kar sami doma ua roke. Ker jim menda mlinarji pobirajo preveliko mento, pa ta isto kar dobe n^je slabo zmleto rad. od to e stolčenega «ni /Tes, danes ». revnim km^oun položajem nihče nima usmiljenja. - Prelevit pe tek me je pot po opravkih zanesla na Polico. Ko v Višnji gori izstopim, je z menoj izstopilo nenavadno veliko ljudi. Povprašam kam da gredo, pa mi pravijo, da v Dedni Viol na božjo pot. tam da je vsak petek postna pobožnost z maso in pridigo. Ker se mi ni ravno posebno mudilo, seni jo Se jas mahnil Ijn. Pa je res prijazna Ia cerkvica Muterò božje v Deden Dolu s svojimi lepimi kapelicami križevega pola pod mogočnimi lipami. Nabralo se je toliko ljudi od blizu in daleč, da je bila precej prostorna cerkev do zadnjega kotička polna. Poslej sem si mislil, kako je čas ljudi zresnil! — Med potjo na Polico se mi je pridružil nek Polifaii. Omenil sem mu, da so zadnja leta v Dednem dolu okrog cerkve vse popravili iu 0'epšali. Pa mi je ponovno dejal, da je ludi po-liška cerkev lelos vsa preslikana in popravljena. G. župnik so precej časa zbirali, nekaj malenkostnega smo s::mi še prispevali in sedaj je poliška ( cerkev kakor nova: preslikana je, križev pol jo prenovljen, tabernakelj m oltar je pozlačen. Ja. Policam se pa res postavijo! — V nedeljo smo v Št. Vidu začeli sv. luisijon ; vodijo ga patri ka-pucini. Kljub velikemu mrazu je bila v nedeljo cel dan udeležba nad pričakovanje velika. Bog i daj, da bi misijou, ki smo ga res potrebni, obrodil veliko lepih duševnih sadov! Smrtna kosa. (Št. Vid pri Stični.) ■Domoljub« je izgubil tridesetletnega naročnika Antona Triep, državnega cestarja, ki je delal 37 let na državni cesti. Sedaj je bil v pokoju. Umrl je — 84 let star — 25. februarja zjutraj, j Bil je »drav vse svoje življenje, ali sedaj ga je ugrabila smrt po enodnevni bolezni. Zapušča ža-Jujočo ženo. 27. t. m. so ga položili k večnemu počitku. Bodi mu lahka zemlja, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. 5ovo lupnisče. (Muljava.) Nova cerkvena hiša — bodoče župnišče — je skoro dograjena. Kaj lepo se poda enonadstropna bela hiša poleg cerkve. Nova hiša težko pričakuje stanovalca — dušnega pastirja. Bomo li kaj kmalu dočakali, da se bo našs upanje uresničilo? Odvisno je sedaj od škofijskega ordinarijata ter od g. župnika iz št. Vida, kamor spada nasa podružnica. Prosimo odločujoče faktorje, naj nam gredo na roko, da čimprej dobimo duhovnika. Vemo, da je hudo pomanjkanje duhovnikov. Pa če ne bo drugače, nam dajte gospoda, Iti je v pokoju. Poleg hiše se nahaja pol orala dobre zemlje; za najpotrebnejšo zelenjavo pa malo vrtička. Kar se tiče življenjskih potrebščin, je tudi vse urejeno. Saj je naokrog 12 vasi, čijih stanovalci komaj čakajo, da se prične služba božja in nobena izmed teh vasi ni oddaljena od Muljave več kol pol ure. Prebivalcev je okrog tOOO—1200, ki bodo gotovo zmožni vzdrževati enega duhovnika. Kako smo zidali, pa prihodnjič kaj. Novice. (Raka pri Krškem.) V torek 17. febr. je po predavanju okr. kme-lijskega ekonoma Ambroža o kletarstvu zaključil i skr. načelnik gospodarsko zadružni tečaj. — Zima ! je ponovno pokazala zobe, pa upajmo, da ji bo : kinalu odzvonilo. »Sosedovi« so zadnjič škodoželjno namignili, češ, zdaj pa imate cveije. Toda le počasi, zvončki zopet cveto. Burja, mraz, «neg in fed vse preide. - V Podulcih je pred dnevi umrla Jurmanova mali, na Celinah pa so našli v liiii mrtvo etaro Tomažinkovko. Naj jima svoti večna Pomoč kmetu! (Iz ribniške doline.) Mnogo se danes toži in jadikuje radi gospodar, ske krize, ki tudi nas tlači vedno hujše, a redko kje j? najti zares uspešno sredstvo in pit, po kateri bi se kmetu vsaj nekoliko pomagale Nekai Ä'.6 °frrbel, ribniški in dolenjeS dolin ni obkolpskl Fari naš bivši dolgoletni poslanec W. Temcliil0 i» '"'O fe njegovo delo a dalekovidno, ki navadno ne zgreši cilte Marst Ä tei0 in vMfr> ^ Ä ÄÄ J® P'edvMev« in namerja pomoč kmetu t najvažnejšem vprašanju- čim bolje in „tat- v— f |mp?ìu ki «e i<' razširila v delavsko in lf!,.r"f ^.S- p o.-hdi Lo mleko in razne ...leč-ÄSfr Äiske pridelke. Najbolj pa smo čiillll korist mlekarne in kuhinje v Kočevju, ko smo letošnjo zimo klali .loma pral če iu teleta in vsakdo jc mogel prodali dobršen kos svinjine n tele ine Ìli «medine i,, celo Ulofc.se v kuhinjo. Cena mesu je bila zmerna, in lako smo vsaj neki.) dob i "| prašiče in teleta. S lem si je g. Skulj pri-ob lepi zaslug v pomoč kmetu v jej neznosni stiski. Ie večja nfuožina poljskih pridelkov, jajc in sadja pa gre na Sušak, kjer se je zamisel g. Sku-Ija uresničila, da pridemo s našo robo na morje. Krompir, fižol, zelje, repa, jabolka i dr. oddajamo stalno in stoliaoči so se ze razpečali med nase kmete zn prodano blage. Želimo še priti v srečen položaj živinorejcev pri Fari, ki oddajajo mlekarni na Sušak mleka po 380 litrov dnevno, poleg jajc-in sadja, kar vse lahko vnovčijo potom dolenje; vaške mlekarske zadruge. Kaki lepi tisoči so ostali v Fari samo za mleko. Komaj čakamo, ila zapo-jejo slroji v lični mlekarui v Prigoricl, pn se bodo vrstile stoline litrov mleka dnevno v mlekarno in tisoči pa v tenme praznine naših blagajn. Iskreno želimo, «la se skrbni polilo delo agilnega odbora Mlekarske zadruge v Dolenji vasi v polnem obsegu posreči, saj io bo prava ljudska korist, katere je danes polno na papirju, n malo. bore malo v dejanju. Vsak dan se ponavlja zahvala g. Škuljn. ki je zamislil in speljal te ustanove, ki morajo dobiti močan temelj iu globoke korenine, ker to je prava ljudska korist. Kako mogočno drči zadružni avto proti morju; že to je naš ponos! Agilnemu odboru kličemo: h korajžno naprej! Nov grob. (Sodražica.) Dne '21. febr. je umrl, od srčne kapi zadet, Franc Pire, lesni trgovec rt Zirnaric. Zapušča poleg udove 10 sinov. Pogreb pokojnik* je pričal, kak sloves in spoštovanje je, užival rajni pri domačinih, društvih in znancih cele ribniške doline. Vsem domačim, zlasti pa gospej soprogi in njegovim desetim sinovom naj bo na tem mestu izrečeno naše globoko sožalje! Zalivala in poročil«. (Stari kot pri Cabru.) Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani se najiskre-nejše zahvaljujemo za prvo iu edino pomoč za nakup gasilne brizgalne in postavitev gasilnega doma. Prebivalci so obljubil iprispevall les in pomagati j delom. Prosili smo za pon ič vse zavarovalnice, pri katerih imamo zavarovana svoja poslopja, a od drugih še odgovora nismo dobili. — Gospodična učiteljica Ant. Turkova uči v šoli dekleta kuharske umelnosli. Fantje pa se vežbajo. 1. decembra smo imeli pod vodstvom iste gdčne učiteljico krasno uspelo akademijo z deklamaeijami in predavanji. 8. dee. smo igrali igro Zaklad , ki smo jo 13. dee. ponovili. Zlasti prvič je izpadla igra povsem zadovoljivo. Želimo, da nas zopet razveselite s kaj podobnim. Fantje in dekleta, zganite sel Novice. (Ceplje v Poljanski dolini ob Kolpi.) Od nas menda ni bilo še nikdar glasu v listih. Zalo danes nekoliko položimo, kako hudo se nam godi. Gospodarska stiska je posebno zaradi tega tako huda, ker smo imeli lani strašno sušo. ki je uničila marsikak grižljaj kruha. Sena ni bilo nič. Dobili smo nekaj darov dobrih ljudi, katere so porazdelili med trpeče, da ne trpeli lakote. Vsem darovalcem se lepo zahvaljujemo. Le nekoliko več previdnosti bi bilo treba pri razdelitvi podpor, zlasti sena. Ljudje, ki so spomladi dajali svoje travnike v najem, po naših mislih niso podpor tako potrebni, kot oni reveži, ki so le travnike v najem vzeli, pa ni« pridelali. Pri nas se je zgodilo narobe. fc™..^„^I"0 » I?06t mno8° «nega, ki je za nekaj usa ustavil poštni promet. Sneg je prinesel tud Kalna Z- 20 s,0»ini "iraza smo imeli in drsali po FX " 7!unr/'ni,a' r,a s» ponekod Takili vinskih kupcev pa uc kličemo! (Iz Metlike.) na drva ^f'j« g'«Podar In mislH ... morda M? T-LVZ se p«e »Nace?, dona « »Kranjskega nreil.nZ/ Ln da bo v»elu vež vagonov vina. Kilo hi ìà f vesel, posebno če mu etoje je vsi -odj W< vrha. lil spustili smo se v kupčijo. Kako ne"?! S® je pogodili, iu ta kupčevalka nI fctedlla bege,! »*' Ia je kako se > Belokranjcem dela kupčija v « tliki že čaka avto, da «e kar hitro ualoìiTin i razume: plača ne takojl Kdo ne bi takega i, ; lepo pogostil in mu z vsem pcslregel T». K dati more. Saj jutri bo že »od mera r •-'■>- niil lepo pogostil in mu z vsem pcslregel, . . ■ i • - .. ■ in denar' i, je Ia »kupec« vedno piava vas izginil i« 2litij''!J< se je prav dobro godilo. Kar na vagone je kuim la, in tudi v inozemstvo izvaža! Saj ima v CcW strica in še nič koliko etricov v odličnih slnS svetnih in duhovnih. I'a »Kranjci so jo poaruiilf eo ji postni« vroča, zato se je prešel S. .10, da bo tudi brate Hrvate mulo za nei S legnila. Za take t kupce : nam ni! Pač pa bi I Tla Kolpo, nad vse veseli takih, ki bi se pogodili, točili X »«ali in odpeljati. »Nace- naj gre pa v Dftlmarik ali pn še naprej. Sicer pa ji je oblasi za peto da bo malo prekontrolirala njene kupčije. Kaj b« s to zimo. (Bela Krajina.) Upali «ino in upali na sv. Matijo, pa fe ^ •izkazal. Vse na okoli je bolo fu mraz! Pravijo, 4, je svečan prosinca nekoč zabavljal, če bi bil M na njegovem mestu, bi tako zavil in pritisnil, di K! tele v kravi zmrznilo. Pa kot se je svečaii IpIb obnesel, bi se to pkoro zgodilo. Po kleleh je trm-, girn zmrznilo ie tisto malo krompirja, ki j« Mè za seme. LISTNICA UREDNIŠTVA, Za nasvete, opozorila in graje glölo pimij, lidia je uredništvo v«akomur hvaležno. Pisma bw podpisa p« romajo neprebrana v koš. — A. (t. ^ Knega >kovačat v redu prejeli. Radio V Sik deUruk: 12.15. Hoače - 12.« D'<.evu vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17,80 Saloniki kvintet — 22.00 Cas in poročila. — Četrtek, d« 3. marca: 18.30 O gozdarstvu — 19.00 Italiji» «in» - 19.30 Srbohrvaščina — 30.00 Poglavje It vzgojeslovja — 30.30 Koncert okteta Ljubtjauakep zvona, vmes poje Dijaški oktet — 21.3® trgana Višnja gora in zakrpan Žužemberk -Čajkovski j: Simfonija D na ploščah - 20.41» ski koncert ge. Pavle in grič. Majde l.ovšclote-21.45 Poročilo o eksp. fonetični študiji - ^ Salonski kvintet. — Ponedeljek, 7. marca: » Iz človekove fiziologije — 19.00 Ceščina -Zdravstvena urn — 20.00 Kitajci ln trgovini' zadnji Indiji - 20.90 Operni pevski kvmlet-21.15 Salonski kvintet. — Torek, 8. marra: Šolska ura: Kako nastane ladja - 17.30 Otrt® količek 18.00 Plošče — 18.30 Kako se ubrang proti strupenim plinom — 18.00 Nemščina -1»* Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini 20.00 Eksperimentalno fonetični studi/ -J'". Prenos iz Zagreba. — Sreda, 0. marca: 1M' , morju - 19.30 Literarna ura - 20.00 Samo|«« gdr. Poldke Zupanove in g. Ivice KrmpoM 21.PO Plošče. Marka in Miha sta po daljšem času vkup. »Pozdravljen Miha. Kje pa Jože hodi.» ga ni videti nikjer?« »Mar nisi ničesar sit» o njem?« »Ne. Kaj pa je takega?« »5»*' je dobil, ker je ukradel avtomobil.« Marka sei nasmehnil ter dejal: »Prav mu jc. Mar murj treba krasti avtomobil? Zakaj ga m «"P" ne plačal kot to delajo poÄteni tjuflje.' papeltvo - steber lasne blaginje človeštva Kar velja o krščanstvu sploh — po bese-lali francoskega učenjaka Montesquieu-ja —, ono usmerja sicer človeka pred vsem na .smrtno življenje, a vendar daje človeku tudi enako srečo, velja še prav posebno o papežu. Saj imajo papeži v vseh stoletjih velikan-', zasluge za resnično prosveto in napredek. Pred vsem so papeži tisti, ki imajo za r j e n j e krščanstva velikanske a s lu g e. Za obrambo krščanstva so žrtvo-ali papeži vse. Vseh prvih 24 papežev od • Petra do Siksta II. je umrlo iz tega vzroka učeniške smrti. Šele 25. papež Dionizij je umrl 208 naravne smrti. Šest naslednjih papežev zopet dalo kri za krščansko vero. Papeži so bili dalje tisti, ki so rešili Evropo krščanske dežele pegina ob napadu h u liki h i n v a il d a 1 s k i h , m o h a m e d a n -k i h i n turških napadih, kar po-jdarja celo protestantovski zgodovinar Her-er rekoč, da je zasluga papežev, da niso Huni, 'atari, Turki in Mongoli poteptali Evrope. Papeži so bili zopet tisti, ki so obvarovali s tost božjih zapovedi tako z 1 a -i glede zakonske zveze. Kakor ekoč sv. Janez Krstnik pred Herodom, tako od nekdaj papeži branili svetost in neraz-jružnost zakona pred kralji in cesarji. Papež liklavž I. je n. pr. prisilil v 9. stoletju kralja otarja II., da je zopet vzel svojo zavrženo zannilo ženo Teutburgo. Prav tako je nastopil apež Gregorij V. v 10. stoletju zoper kralja toberta, vil. stoletju papež Urban II. zoper ;ancoskega kralja tilipa. Najsijajncjši dokaz la je nastop papeža Klemena VII. zoper an-leškega kralja Henrika VIII., ko mu ni dovolil čitve od zakonite žene Katarine. Papeži so bili tudi tisti, ki so v mednarodnem življenju poudarjali in držali princip pravičnosti in krščanske vzajemnosti vseh krščanskih narodov in gradili človeško družbo kot celoto po načelih Kristusovih, tako da so tvorili vsi sloji eno samo družino. Papeži so bili tisti, ki so ščitili svobodo narodov pred samovoljnim in absolutističnim vladjem rimskih, grških in nemških vladarjev. »Papeži so bili v srednjem veku pravzaprav oporišče politične svobode,« trdi zopet protestantovski zgodovinar Leon. Ni čtida, da prevzame ob takih in podobnih dejstvih protestantovski zgodovinar Grego-rovius velika dela- papežev v sledeči slavospev : »Zgodovina nima zadostnih, častnih priimkov, da bi mogla le približno označiti svet obsega-jočo delavnost, velike stvariteljne načrte in neminljivo slavo papežev. »Njihova dolga vrsta so ozvezdje na nebu kulturne zgodovine, ki bo s svojim bleskom sijala nad vsemi drugimi vrstami knezov in vladarjev,« in isti pisatelj nadaljuje: »Vse ustanove in vede narodov so izšle iz Rima: — škofije, samostani, misijoni, šole, knjižnice so bile kakor kolonije tega mesta. Slovstvo, matematika, gramatika, gradbena in slikarska umetnost so prišle iz večnega mesta Rima. Papeški prestol je hotel biti srce in središče sveta, kot sveto mesto večnega miru med borečimi se narodi, svetišče človekoljubnosti, pravice in izobrazbe. 2e dejstvo, da je ta ideja živela nekoč v papeštvu, zadošča, da je pape-štvo najčvrstejša vseh naprav, ki jih je in jih pozna zgodovina.« »O, Janez, ti ne veš kakšno dobro službo j sem dobil.« iTako? Kaj pa prav za prav delaš?« Nič, z eno besedo nič« je pojasnjeval j Tine, »Samo po lestvi donašam zidarju opeko, I vse delo pa opravi zidar sam.« Samo če hočeš... Staroslavni vojskovodja Hanibal se je odločil, da prekorači s svojo armado Alpe: in res je šel čez nje. Napoleonu so javili, da njegova vojska ne more preko Alp. On pa odgovori: Hočem da gre. Nato ukaže zgraditi pot preko Alp in armada je šla čez nje. Njegovi nasledniki so pa prevrtali te gore in tako je nastal simplonski tunel. Aleksander Veliki se je odločil, da osvoji z nekaj tisoč možmi perzijsko cesarstvo in po malo letih je res bil gospodar cele Indije. Napoleon se je odločil, da bo ukazoval celi Evropi in po preteku desetih let je že klečala pred njim. »Hotel sem« zatrjuje sam, »vedno hotel, neprestano hotel. In tako mi je uspelo vsako podjetje, ker hotel sem uspeti. Moje želje so bile močne, moj značaj odločen.« Demosten se je odločil, da hoče na vsak način postati govornik. In glej ga ob morskem obrežju, ko vtika v usta pod jezik kamenčke, da tako odstrani neko napako svojega jezika. Tam ob šumenju morja ponavlja pesmi in govore, študira in piše in tako postane ne samo največji grški, ampak najslavnejši svetovni govornik vseh časov. Hotel je in zmagal je. Italijanski pisatelj Alfieri sklene že kot prileten mož, da hoče v izvirniku črtati žalo-igre grških pisateljev Evripida in Sofokla. Zato pa priveze — kot sam pripoveduje — po cele ure svoje noge k nogam mize, kjer se uči grščine. In tako se zgodi, da kmalu ne samo bere grške izvirnike, ampak postane ob tem čitanju tudi oče italijanske žaloigre. Je pač hotel in je tudi dosegel. • Kipar Michelangelo se odloči, da hoče na štiri po 100 m visoke' stebre dvigniti ogromno kupulo cerkve sv. Petra in to iz samega ma- IRAZJVO Nekdaj in sedaj... Biv-anglcska dvorna igral-Magda Kendal, ki ima iaj 83 let, je bila pred ratkini junakinja nena-adne borbe v nekem ngleškem parku, šla je a sprehod in v parku je igledala na bregu rib-ika mlado dekle, ki se ne glede na občinstvo linkalo javno z zrcalom črtaloni v rokah. Taki rizori sicer niso več riki niti na Angleškem, iipak Kendnlova jc bila jub temu ogorčena. V jenih {asili se je pač de-ilo drugače. Stopila je >rej pred dekle in zah-!valai naj nemudoma reneha a šminkanjem. tekle seveda ni hotelo bogati. Zato je stara »n? kljub svoji časti-m starosti in dostojan-™ napadla dekle. Med [ar° m mlado damo se ' razvila pravcata roko-„ ,?■ Zmagala je stara J .lika. Torbica mladega e'a ie sfrčala v ve-Min loku v ribnik. Ko-lo burne scene pa je 'Pristno - igralski, fte se je od stare da-»« poslovilo s poljubom. alkoholni rolcc. v El Pasos, v ob-'f neni mestu med Me-,li0 Zedinjenimi dr- Sheehan: 11 MOJ NOVI KAPLAN . Obesil se je z vrvjo. »Najbrže!« »Prečastiti, košček one vrvi imate sedaj v žepuk Duhovnik je odskočil kot bi ga zbodel. Položaj je postal neznosen. Pograbila ga je jeza, potegnil je vrvico iz žepa, skočil k odprtemu ognjišču, razpihal ugašajoči pepel, zakopal vrvico globoko med žareče oglje, pokadilo se je, švignil je plamen in vrvica je bila uničena. Stara žena je vzela v roke svoj rožni venec in z boječim, tresočim glasom blagoslovila duhovnika. Mladi mož se je odkril očetu Lethebyju, ki je brej besede odšel v emno vežo. »Prečastiti, ona bo najbrže zahtevala, naj ji vrvico vrnem,« je rekel po dolgem oklevanju mož, lei ie sel za njim. »Pošljite jo k meni!« je rekel oče Letheby, se vrnil k njemu in mu gledal v obraz: »In glejte, da greste čimpreje k izpovedi, ker vas bo po besedah svetega pisma zadela velika nesreča.? Družba v gradu je bila prijetna. Pogovor je vodil kapitan Campion. Bittra je sedela očetu nasproti m poleg nje stotnik obrežnih straž Ormsby. Iz bližnjega mesta je prišlo nekaj bančnih uradnikov, upravnik lorda L. s svojo ženo, vojaški zdravnik, vdovec z dvema odraslima hčerama in novi protestantski pastor s svojo ženo. Očetu Lethebyju je družba ugajala, ker so bili izobraženi, olikani ljudje. Luči, rože, godba, vse to ga je navdajalo z veseljem, saj ]e v dolgočasnem vaškem življenju na vse to že skoro popol- noma pozabil. Bil je razigran in duhovit, tako da so bili ob slovesu vsi gostje veseli lepega zabavnega Večera. Ko so se okrog enajte ure pripravljali k odhodu se mu je Bittra zahvalila: »Oče, zelo smo vam hvaležni, ker ste se.odzvali vabilu.« Poln prijetnega zadovoljstva, ki mu je bilo tako novo v tem vaškem življenju, se je vračal proti domu. Mesec je obseval morje in močvirje. Ko je oče Le-theby korakal preko malega mostička in dalje po široki cesti je premišljeval sam pri sebi. »Prijeten večer. Toda bodimo pametni. Te razkošne pojedine vzamejo človeku vsako voljo do dela; sovražiti bom začel knjige, sobica mi bo postala nadležna... Bog ne daj!... Toda prijetno je bilo. In kako ste se Campion, Ormsby oprijela mojega načrta glede ribiške ladje. Zdi se mi, kot da je stvar že izpeljana... Morda ljudje le preveč klevečejo o irskih veleposestnikih. Po svojem navdušenju za blagostanje ubogih revežev bi se nihče ne mogel primerjati z njimi. Morda bo v šestih mesecih ::Morska zvezda« v spremstvu številnih ribiških čolnov že rezala morske valove. In potem bomo gradili skladišče, uboga stara vas se bo povzdignila in zaslovela daleč na okrog. Toda ta lepa pesem ne sme ostati samo. v sanjah, treba jo bo uresničiti... To se ne bo nikdar zgodilo. Kempčan bi se me sramoval in me kot upornika in izdajalca postavil pred sodišče... Kako krasna noč je danes, kako lepo spe vode v mesečini. Prav tam v onem kotičku bomo zidali novo pristanišče. Že vidim »Morsko zvezdo«, kako zapušča pri-, stan in se peni morje okrog nje.« Pogledal je okrog sebe in zagledal temne kmet-ske in ribiške hišice, ki so se odražale iz črnega ozadja. Spreletela ga je misel: Morda ie danes kak 6' »DOMOLJUB«, dne 3. marca. 1V3Z sivnega kamenja. In glej! Načrt postane res-niea tako, da občuduje njegovo dslo tud. današnja vsega zmožna tehnika. H itti je pač in je dosegel. . Krištof Kolumb ugiblje, da morajo biti za morjem novi, neodkriti deli sveta. Zato se odloči, da jih odkrije. Tako odide s tremi starimi ladjami na širno morje. In glejl Po preteku nekaterih mesecev odkrije nov del sveta — Ameriko. Je pač hotel to doseči. Na Franklinovem spomeniku so vklesane te-le besede: »Eripuit coclo fulmen, sceptrum-que tirannis.« To se pravi: On je bil tisti, ki je iznašel strelovod in s tem usužnjil nebesne siiele. On je pa bil tudi tisti, ki je organiziral odpor napram sovražnikom svoje domovine — proti Angležem — in je tako zrušil njihovo gospostvo. Sklenil je in je uspel. Sv. Savel (Pavel) se odloči, da ponese ime Jezusovo po celem svetu in resi Kljub neštetim nevarnostim (»v nevarnostih na morju, na suhem ...<■) prepotuje tri- do štirikrat ves tedanji znani svet in kot učitelj narodov umrje mučeniške smrti V Rimu, Hotel je to in to je dosege!. Sv. Frančišek Asiški se odloči za boj proti mehkužnosti svojega časa; — sv. Ignacij Lojolski sklene z maloštevilnimi tovariši zaustaviti protestantovsko pogibelj —; sv. Tere-rija se odloči, da reformira red karmeličank; — Don Bosko, da ustanovi zavetišča za siromašno deco; — Juìijan Eymard, da ustanovi in organizira družbo vednih častilcev presv. K, — sv. Hieronim se odloči, da se nauči he-brejščir.e, pa naj stane kar hoče; —škof dr. Jeglič, da ustanovi velik moderni vzgojni zavod v Št. Vidu nad Ljubljano; — in vsi so zmogli, ker so hoteli. Isto velja nam: Macte animo! — so rekaii latinci. Pogumno na delo, četudi so časi težki in uspeii bomo. »Ne pozabi nikoli« je dejal umn-aioči socialüTsaint-Simon svojemu učen- rs&£, » - .£1 ^tuTet *e„ č8 naj izvrši kaj velikega.« Ubupuje ie oCek ki e slabič. Mož Pa gleda brez strahu v bodočnost. Hoče in dosegel bo, kar hoče. A. Kušar: Pavtiha pred nebeškimi vrati Nekega dne se je Pavliba naveličal živeti in je umrl. Umrl je - in ti moj ljubi Bog, kako se je takrat prestrašil. Mislil je, da bo vsega konec! Kar nič ni videl od kraja; nato so mu pa počasi spregledovale oči in spoznal je, da stoji sredi dolgega hodnika, ki pelje na eno stran navzgor na drugo pa navzdol. »Hm,« je dejal, ko je takole tam stal in ni vedel, kaj bi, : to je pa čudno: samo naprej ali nazaj, po sredi še moreš ne. Na svetu se mi kaj takega ni pripetilo! Pa naj bo! Poskusim najprej zgoraj; če tam nič ne bo, grem pa še doii pogledat. Tako je dejal in krepko mahnil navzgor. Korakal je in korakal. Stene ob strani so bile spočetka iz slabega lesa, da se je cedila vlaga od stropa; nato iz rezanega kamenja; nato iz črnega marmorja; nato iz belega srebra; nazaduje pa iz samega svetlega zlata. Pavliha je samo gledal iu zijal. Še zapa/.il ni, da je prenehal hodnik prod njim in že ga je udarila neka ueznanska bleščava po očeh, da skoraj ni ničesar več videl. Stopil je za prvi steber in zamižal. Ko je zopet malo k sebi prišel, je skozi prste — da ga spak bleščeči zopet tako ne prevzame — varno pogledal. Videl je, da stoji v veliki dvorani, v kateri je vsekrižem bleščalo zlato in srebro, dragulji in demanti in so stala sredi nje visoka vrata, vsa z žarki obdana kot samo zlato sobice svetla. Pred nji- Stev. y, mi je pa korakRl star mož semintja, držal, roki šop ključev in godei napol tiho v svojo sivo brado: »Cisto se nam je že popačil svet! Ha, p», v vojskinih časih, prej je bilo veselje oprav ljati službo. Prihajali so brez glav, hrez rok brez nog, da jih- je bilo čudno videti in kljuu je šla kar iz rok v roke! Sedaj pu čakaj um dve, tri, pa ni žive dušek »Je že pravi,« je menil Pavliha, stopil izza stebra in mu skesan javil, da je prišel. »Kdo pa si?« Pavliha je nekaj mečkal, napol po res. niči, napol pa'ne. Naravnost zlagati se ni upal. Naj imajo v bukvah kaj pisanega, potem bo pa imel. Oni ga je ostro pogledal, porožljal s klja.1 či in mu pokazal hrbet. »Te že poznam! Tisti Pavliha si, kije norce bril po svetu! Ne bo nič, le pojdi!- »Lepo vas prosim, gospod sveti Peter. »Le kar pojdi, le kar pojdi! Prej ti nisi maral za nas, sedaj pa mi zate ne maramo. Spodaj je prostor zate! Te bodo prav veseli!; »Lepo vas prosim, ne bodite no nikar taki —« » Tak i ali taki! Na to pri nas nič « damo!« > Poglejte, gospod sveti Peter, skozi celo solzuo doliuo sem se tolažil z rajem in čakal nanj, sedaj me pa odganjate tako hrez srcak •Ti pa, ti,« ga je premeril sv. Peter od vrha do pet; »kdo je bil pa tisti, ki oli nedeljah in praznikih v cerkev ni hodil in ki je jedel v petkih meso, kaj? Le hodi z Bogota, ne boš nič opravil!« > Gospod sveti Peter, pustite si no mal« dopovedati. Ce bi vas ljubi Bog sedajle kar naenkrat ob službo dejal, kajne kako bi va» I bilo to hudo, ko jo opravljate že toliko časa! i Poglejte, z menoj je pa ravno taknk otrok lačen legel v posteljo. Pobit in potrt je prišel domov in se vsedel v naslonjač. Poglejmo: juha, meso, sladkarije, sadje, vino, kava, bele rože, azaleje, krizanteme... Waldtaufet, Strauß, Wagner* ... In na drugi, strani tolika beda!« Odprl je lepo okrašeno omaro. Nad seboj je zagledal na steni lepo sliko, darilo neke rimske gospe, največjo dragocenost vsega svojega premoženja. Slika je skoro popolnoma zakrivala steno. Ko je zaprl omaro, je padla svetloba na sliko. Bil je Kristus. Visoka postava je bila zavita v belo oblačilo — judovski kethoneth, predhodnik duhovniške vestis albae, kakor pravi sveti Janez v skrivnem razodetju, Pokrivalo mu je prosto ležalo na glavi in je bilo kakor rob njegovega plašča, ki mu je v gubah padal na njegove noge obute v sandale — okrašeno z različnimi barvanimi okraski. Rob zagrinjala mu je osen-čeval glavo in oči ter potegnil senco prav do ustnic. Sveta postava je držala desnico nad očmi, da bi si jih še bolj zavarovala pred močnim solnčnim bleskom. Levica mu je prosto visela ob telesu in ena izmed mnogih ovac, ki so ga obkrožale je položila svojo nežno glavo v njegovo dlan. Kristusove velike oči so zaskrbljeno gledale v puščavo, kot bi jo hotele prodreti in poiskati izgubljeno ovco in ustnice, katere je obkrožala svetla brada, so izražale bol, žalost in skrb. Slika je bila lepa, vredna da bi jo zakril pred grešnikom in pokazal samo njim, ki ljubijo in molijo. Mladi duhovnik je dolgo z ljubeznijo opazoval sliko svojega nebeškega Učenika, katerega je ljubil z vsem srcem. Nato je pokleknil, pritisnil čelo na aa- * Nemški glasbeniki in skladatelji 19. stol 5a prašene Kristusove noge in iž srca mu je privrela molitev. »Učenik, daj da spoznam, če sem to noč kaj zakrivil. Morda sem» izdal ali žalil Tvoje Srce; pouči me z ostro besedo in ognjem svoje jeze. Potrebujem tovariša, ki bi me opominjal. Kje bom našel Ijubemi-vejšega in zvestejšega prijatelja, kot si Ti. Kako slab sem in ubog! Moja narava hoče svetnega veselja. .Vem, da ne bom nikjer našel resnice, prijateljstva in zvestobe razen pri Tebi. Poznam ljudi: varajo me s svojimi besedami in njihove besede so krivične, še vedno se ozira duša po varljivih svetnih nssladah in noče ostati pri Tebi, ki si Resnica sama. Toda hočem se vrniti k Tebi preko gorja, trpljenja in solza. Ne prizanašaj mi Gospod, samo ne odtegni mi svoje ljubezni.. ,o preveč groza! Saj tudi spodaj ni ravno--no ja... Pri prvih vratih nikar notri ne hodi. K drugim stopi, je manj vroče.« Takrat je pa Pavliha postal, položil prst na čelo in se hitro obrnil. »Je MatjaS Piskač že kaj prišel sem gori?« »Matjač Piskač, Matjač Piskač.---Ga ne bo, ko se nič ne spomnim k »P« vendarle mora biti! Spodaj sem že vprašal, pa ga nimajo,« se je hitro zlagal Pavliha in kar vroče mu je postalo, ko se je spomnil, da laže. »Matjač Piskač, Matjač---«je pre- mišljeval sv. Peter in zmajeval z glavo; se pa nič ne morem spomniti takega imena. Čakaj, bom v bukve pogledal.» In stopil je k polici pri steni, kjer je bil naložen cel kup debelih knjig. Pavliha mu je za medtem razložil: »V vojnih časih sva skupaj stala. Lakota je bila tam, lakota, rečem vam gospod sveti Peter, da bi bil še vest pojedel —« »Ko bi jo bil iuiel,« je godrnjal sv. Peter. »O ne, ko bi se mi je škoda ne zdelo! Nekoč smo dobili plačo, osemindvajset grošev, pa je stopil Matjač Piskač k meni, zdelan, da so ga komaj še držale noge. Devet grošev mi posodi, Pavliha, je dejal, da si kupim kruha, saj vidiš, kakšen sem. Posodil sem mu jih, pa ljii še do danes ni vrnil, ta grdoba!« ; Ga ni pri nas,« je dejal sv. PetŽr in zaprl knjigo. -Mora že spodaj biti, če ga ni več na svetu. Doli vprašaj!« »Veste, gospod sveti Peter, prekanjen človek je bil Matjač Piskač. Čisto ga je razneslo na laški strani in tako se vam je mogoče zmuznil skozi vrata, da še sami niste vedeli kdaj in ga sedaj nimate zapisanega!« »To pa že ne! Kar tako se pri meni ne pride skozi vrata in naj ga je razneslo; kolikor ga je hotelo. Če ga ni v knjigi, ga tudi v raju ni!ž »Nekje mora vendarle biti: na svetu ga ni, spodaj ga ni —« Sv. Peter je pa privzdignil obrvi, zmigal z rameni in udaril z rokami ob halje: »Pri nas ga ni!« »Kaj, gospod sveti Peter, bo bi malo od- prli vrata, za spoznanje, mogoče M ga kje videl, Matjaža Piskača,« je priliznjeno poprosi.' Pavliha in stopil čisto blizu. »Hahahaha,-. se je zasmejal sv. Peter, : mogoče bi ga kje videl; Matjača Piskačal Hahaha, Pavliha, ti še veš ne. kaj je raj!« »Kako bom vedel, lejte uo! Zato sein vas pa poprosil, da bi ne odšel čisto brez vsake tolažbe odtod! Poglejte, čisto malo bi odprli, komaj tolikole« — z dvema prstoma je pokazal, koliko naj bi mu sv. Peter odprl — : da bi napol očesa notri pogledal!« »Kaj bog pa videl skozi tako ozko špranjo!« / (Nadaljevanje.) Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro pri tvrdki H. SUTTNER L'ubìiana 1 Prešernova ulica St. 4- Razpošilja se na vsa kraie Europe, Arne» rike, Afrike, Azije in Avstralije Lastna protokolirana tovarna ur v SvicL Ure v vseb cenab od Din 44'— naprej. Št. 120 Kov inasta anker ura Din 44 —, a sekundnim kazal« cem Din 78 —, St. 121. Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim kazalcem Din 94' -. St. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 -, z radijem Din 76'—. Zahtevajte velikt ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 Kaj se ve. — Sodnik (tožniku): »Vi torej tr-äite, da je Ia robec vaš?« — Tožnik: »Da, prav ta mi je bil ukraden!« — Sodnik: »Pa takih robcev je na svetu vendar mnogo! Le poglejte ta-le moj robec, ta je prav takšen !< _ Tožnik : »2e mogoče, saj sta mi bila ludi dva robca ukradena k Prebivalstvo CSR, Po začasni statistiki narodnosti na Češkem znaža Število Cehov na Češkem 4,714.719, prirrstek od 1. 1921 za 331/OS ali 7.57 odstotkov; Ètevilo Nemcev na Češkem pa znaša 2,273.188, prirastek od 1. 1»21 znaša 99.899 ali 4.6 odstotkov. Skupno število prebivalcev na Češkem W8a 7,109,221. Hadio v sv. Sofiji. Kakor poroča »Radio Maga-™e< je sklenila turška vlada porabiti prostore svetovno znane carigraj-i«e mošeje Aja Sofije, nekdanje grške stolnice, '■« niuslim-nsko radio-Propagando. Nekdanji ol-«porabijo za oddajno Postajo, dočim spremene wi minareto v stebriče Z an'ene- Muslimanska »nost ni posebno namena za to »moderni-"acijo . svetišča. ' zadiral vedno globlje, dokler ni zadel v živo in se je žival zgrudila na tia. Ker se je rana poslabšala, so morali žival v hlevu privezati na strop. Oče LetheBy je konja zeio pogrešal, vendar je položil le enkrat in še takrat mu je ušla le beseda »Ahriman«. I Ko sem se proti koncu meseca novembra vrnil od nekega bolnrka, sem zopet zagledal pred župni-šcem odposlance: zdravnika, šolskega upravitelja in dva mlada fanta, ki sta slovela kot dobra pevca in so ju zato večkrat prosi'i v gostilni naj jim zapojeta kako lepo pesem. Zdravnik mi je ra/'ožil zakaj so prišli. Njega sem zelo spoštoval in tega so je on tudi zavedal. Bil je m'ad, dober mož, zelo učen, priiazen in usmiljen do ubogih. Marsikatero prijetno urico sem preživel v njegovi de'avnici, se sklanjal nad drobnogledom in opazoval čudovite stvari. Naibolj sem se zanimal za č'oveške možgane, katere je branil v špiritu in z velikim veseljem na do'go in široko razlagal njihova opravila. Spominjam se še, kako sem prvič z dokaj različnimi čustvi vzel v roke to temno, sluzasto snov in se spomnil vsega, kar sem kedaj bral v modros'ovnih in du«esiovnih de'ih... In vse to je samo orodje največje božje umetnine — človeške duše! Nad vsemi temi vozli, gubami in zavoji plava duša kakor Duh Božji nad obličjem zemlje. Če se duša do-| takne tipke na tem čudovitem orodju, se nam — po-1 dobno kakor zvok pri k'avirjn -- poiavi misel. V tej I brezoblični snovi so skrite ve'ike misli o nezmernem ' vešoHstvu, časovnosti in večnosti, neskončnosti m ce'o v tem, kar vse to presega — Bogu. Tu snuje duša zatopljena v tibo premišljevanje kakor go'obica v svojem gnezdu in v sku*niavi dokaze, razglabba, ! prosi in roti nižje sile, ki se ji upirajo m rovanjo proti nifi j. S kakšnim vzvišenim dostojanstvom vodi • in ravna stvari, ki si same laste vlado in tako veze z eno roko nebesa s sočutjem in zemeljske sile in mcnS z drugo. Kadar hrume in divjajo pogubne strasti, jih ona omiljuje in brzda ter končno odide med nebe-ščane po svoje plačilo, se pred božjim prestolom pridruži svojim sproščenim sestram in v miru ter blaženi tiheti uživa božji mir in časti Boga... Kje je sedaj ta duša? ... Kam je šla? ... Ta sluzasta snov mi ne more odgovoriti in že čutim, da bo tudi ona podlegla neizogibnemu razkroju. Kje v neizmernem vesoljstvu je oni neumrljivi duh, ki je tako lepo in modro vodil njihovo delovanje, jim izvabljal godbo, katere zvoki prodirajo v večnost? Znanost jih je porazdelila, in zaznamovala kakor mrtvi zemljevid. Tu je »Reilov otok, to je iVarolijev most«, tu zopet »drevo življenja« in tu čudovite orodje velikega stvarnika, ki dovaja žilam hrano. Z občudovanjem sèm dvignil glavo in zašepetal tiho molitev. »Laudate — Hvalite!« Zdravnik mi je mirno pričel razlagati njihovo prošnjo. »Gospod, prišli smo vas obiskat radi koncerta«. »Radj česa?« sem vprašal. »Radi koncerta,« je ponovil nekoliko slabše volje. »V Labbawally prirede koncert vsako zimo, pravtako tudi v Barledodownu in Moydoren. Zakaj ne bi še mi napravili kaj podobnega?« Pomislil sem nekoliko. »Vedno" sem bil prepričan, da so za koncert potrebni pevcil« »Seveda, seveda!« je pritrjeval. »No, in kje jih boste tu dobili? Ali boste šli po one stare, smešne reveže, ki so pred nekaj dnevi ka-zili prekrasne Verdijeve arije?« »Ne, gospodi« je komaj premagoval svojo jezo. »Ta dva fanta bosta že nekaj napravila in iz šolskih otrok Bi lahko napravimo lep zbor in.. .< Ljudska posojilnica v Ljubljani registrila zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. (i (v lastni palati) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov Din lil doktor bo tudi prispeval svoje,« je pripomnil drugi član odposlanstva ter s tem priskočil na pomoč ■itogcmu zdravniku. Nadalje morate imeti klavir, da bo kdo spremljal petje z igro, sicer... Ali pa se bo vse skupaj vr-illo poti naslovom: priprosta zabava?« šli bomo preko tega in upam, da boste prav pri-ietno presenečeni!« me je pomirii zdravnik. In kakšen je namen vašega koncerta?; sem vprašal. ? Naravno, da pomagamo revežem U so zavpili vsi skupaj. >Le polrpite, prečastiti, boste videli, koliko vaui tomo zbrali za reveže in koliko božičnih daril tosto lahko kupili!« je rekel najzgovornejši izmed njih. Misel na gorko volnemo odejo, katero bi podaril Purcellovi Lenčki in Gradyjevi Meti, na gorke nogavice za moje uboge otroke, na stote premoga in skladovnice drv, na zaboje čaja in cele grmade kolačev, potresenih z grozdjem, me je navdala z veseljem. Oinjen sem spregovoril. > Fantje, blagoslavljam vaše načrte!« > Prisrčna hvala, prečastiti! Toda. kako je ... ali \n nam morda mogli dati nekoliko podpore?, ? Zakaj?« sem vprašal, sče bomo morali vsi v naprej plačevati, potem bo koncert brez pomena k - Saj veste, gospod, da bodo priprave vzele mnogo denarja. Plačati moramo godho in drugo; zato smo se odločili, da prosimo imovitejše, naj nam pomagajo« Kajpada je pričakoval najmanj tri sjotake. Kaj sem hotel, moral sem mu jih dati. » « » Prišel je veter, določen za koncert. Z veliko težavo sem zapustil svoj gorki naslanjač, peč in copate. S kaplanom sva se dogovorila, da bova pričela brati stare grške pisatelje in tako pokazala škofu kaj zmo-reva, pa pride koncert in moral sem poriniti v kraj Homerja, čeprav mi novemberski mraz ni hil posebno po godu. Koncert so priredili v starem, zapuščenem mlinu ob hudourniku. Kar zgrozil sem se ob misli, da bom moral sedeti dve uri v umazani luknji in prenašati mrzlo, morsko sapo, ki bo pihala skozi špranje. V veliko začudenje sem oddal vstopnico lepo oblečenemu lakaju in vstopil v dvorano, kjer me je prvi hip oslepela močna razsvetljava, da nisem razločil premnogih obrazov, ki so strmeli vame. Slekel sem si suknjo in bil vesel, da sem prišel. V ospredju so napravil oder, ga pokrili s preprogami, razpostavili po njem rože in med rože in palme postavili klavir. Povsod so se lesketale luči in dozdevalo se mi je, da sanjam, dokler ni pristopila k meni gospodična Campionova in izrazila svojega veselja nad mojim prihodom. Sedaj, ko vidim malo čarovnico, ki je to luknjo spremenila v čarobno dvorano, že razumem položajk Poleg mene je mirno in resno kot po navadi sedel oče Letheby in se začudeno oziral, kot bi še nikdar ne videl kaj podobnega. Ko sem ga slovesno obtožil, da je on glavni organizator te prireditve, se mi je kratko izvil. Vi veste, da je vzgoia ljudstva naša naloga in gotovo veste, gospod župnik, tudi to, da naše ljudstvo moremo vzgajati.c Verjel sem mu. Za mano je nastalo neko šumenje in previdno seht se ozrl. Vsi so bili veseli in zatopljeni v pogovor. Čigava je tista gospodična, ki prihaja po sredi dvorane?« sem zašepetal kaplanu. Katera gospodična? To so vendar pevke!« Mimo mene so šla mlada dekleta v svilnatih oblačilih in belih čevljih. V rokah so nosile lepe šopke. .To so najbrže gostje gospoda Campiona,« sem zasepetal. -Ne,« je rekel nevoljno, sto so naša dekleta. Ta je Kovačeva Minka, ona je Lognnova Ana, pri njenem očetui kupujete ribe. ona tam je Navinova Rezika, potem Kennedyjeva Tilka in...« Čigava pa je ona z grško il izuro?« Kdaj rastejo drenu? Neki francoski botanik objavlja zanimiv članek, ki pojasnioje čas. ko r«. sejo drevesa v Klavnem med polnočjo in 6, uro zjutraj. Rast ni vedno enaka. Botanik je izračunat, da zraste drevo od 0. do 9. ure zjutraj za osem in dve tretjini odstotka, od 9. do 12. ure za eno in eno tretjino odstotka, od poldneva do Ö. ure sploh nič ne raste, od fi. do 9. ure zraste za eno in eno trotjino odstotka, od 9. ure do pot-noči za tri in sedem osarti odstotka, od polnoči do 6. ure zjutraj pa za 85 odstotkov. Nad 90 odstotkov drevesne rasti se torej iz-vrSi v času, ko je solnte pod obzorjem. Vobfo [popaziti, da rasejo dreves» v Času. ko ne sije solne«. Tudi pri drugih rastlina» je opaziti nekaj podob* ga, vendar pa ni to niKter tako močno poudarjeno kakor pri drevesu. Grobnira maršala F* tha. Kakor poroča francoski uradni lisi burnii officiell«, jc izšla narrt-ba. ki določa za grobnico maršala Foclia, Rovalca v svetovni «r nI, 2 in P«'.1* frankov. Grobnico postavili v Domu invai dov v neki stranski » polici. Grobnico J tali nad dve leti. SI»» bo desno od Napoleonove grobnice. .1,,-lM.lu-lumna je mo-iiio-momoja . . I,, iiireiua . it vedno govoril t »n ff« """ J»"»-: Kak govoril je čisto resnico, UtU S Jaka f uporab ,i, ■ pri tarane; S «zde ra vrvi -samo tal«. In ato privezan listek s pajkom .z - osupli'. lu 1° 1""' kupovanju ,tao S rogo pazil w hil ]>' zato £ tU spo-, Oliai» liček n» vejici. garantira za aajboljto kvaliteto, - Zahtevajte vse vrvarske izdelke samo s lo jiianiho. Strange št Umetne oči HilelajfB» tafaio |)t> naravi za svoje jijicicate, F. Ad. Möller Söhne, Wiesbaden, v Ljubljani, splošna bolnica, očesni oddelek od iS. do 12. marca 1913. Svetem Jk semena &vreMrnmi@mmm*šm Ako lakih semen v Vasem kraju ni dobili, potcai se obrnite na veliko trgovino s sejneni Josip tirbantc, LfuMiana nihlosirr.va cesta štev. 8 (nasproti hotela „UNION",) Cenik vseh vrst seinen za vrt, travnik in polje je brezplačno tut razpolago, le pišite po njega. Ure, veriBee, prstane, nhane, očala itd. kanite najceneje pri JOSIP JA«H<* v liamoihii na fiutai casproti farne cerkve. Vabilo na izredni občni zbor ki se bo vrši! v nedeljo 13. marca 1932 popoldne v Rokodelskem dotnu na Vrhniki s sledečim dnevnim redom: 1. Sprejetje pravilnika. 2. Dovoljenje kredita. 3. Slučajnosti. Ker je za sklepčnost j>otrebaa vsaj desetina čla-0°v. se zadružaiki vabijo k obilni udeležbi, sicer se na istem mestu in z istim dnevnim redom vrši pol ure pozneje dragi občni ebor. MLEKARSKA ZADRUGA NA VRHNIKI, Kyffhäuser Tc hoiitum - za iužciierje in poslovodje tali??""1'"?8™- K/ffi]' Z»n«e»«|tB preistelile.eMrtniWmlH UriSl! "i", to'«'!!*»' »irm« «n ta Mai. Utalsl.o. Jekleno «O'««»«. ,oJ. h, „raabB h , „ c „ «mtslerskl leh.tefj].. Katoliška him brez katoliškega Išrta ìe trdnjavi brez ortrfjal Morii oglasnik Vsaka diobaa vrstica all nj« prodor velja za eokral Din 5. Naročniki „Domoljuba" pacajo samo polovico. «Ito kupuje.o kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vait rici'.v in an rohe pod in Su pa 18X10 m ugodno na prodaj. — Jakob Kramar, Ig 19. SiHŽliiniO IŠČE dobra krščanska družina, pošteno in pridno, nad 20 let staro za vaa domača in jioijska del« v okolici Krško. Pišite na naslov: Uprova »SRavno narobe, pesem dajte v ogenj.« »DOMOLJUB«, dne 3. marca Ponovno znižujemo cene polovico dosedanje cene. Ne samo obutvi, temvjjj - Znižujemo cene. - Odstranjujemo nezaposlenost Vrela 2842-05 C:e ima otrok nove čevlje, gre ponosno v šolo. Zato sino napravili ie čeveličke iz naj-ünejsega laka ali boksa velikosti 27- 34 samo ti žepa. Vrsta 294700 Sandale ne žulijo niti no« niti žepa. Otroške št. 22—26 Dm 39 -, štev. 27-34 Din 49"-. Ženske št. 35-38 Din 5J —. Moške št. 39—46 Din 69 — Brinje, fige ir. slive •-a žganjekuho prodaja po najnižji ceni tvrdka V AN JELAČIN, Ljubljana, Emonska cesta št. 2. Izdajatelj: Dr. Franc Kulover. Urednik: Joie Kešiček Prometei zavod za premog d.d. LtaM'ana prodaj« po najugodnejših cenali in samo na debelo Prema« domači in inozemski za domato ? kurjavo Id industrijske svrhe HaoafM Drema« vseh vrst Hors. Iivarniškl, plavžarski in plinski Brincie. Prometni zavod za premog d. i m IfeMfant Miklošičeva cesta št 13, I.tvdstr. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce» rovi ji it črnega boksa Riviintaki iz lana za cobo Din 149 —. Vrsta 2945-11 Praktični in elegantni, nedeljo in praznik za Vrsta 3635-18 Za na trg in mesto ter za vsakodnevio nošenje rabite te udobne čevlje na zadrgo z it.zko peto. Eleganten, soliden čevelj rujavi barvi z u-mjatim Iz lasa znižana cena od Vrsta 9637-21 iz finega boksa v črni ali podi latom za Din 199-, Din 229 — na Din 19/-, Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino ADLER in GRITZNER za dom, obrl In industrijo v vseh opremah. Islolam & vicari ki pltlllnl »IroJ DUBIED Pouk t vezenju brcrpla-éon. - Nizke ceni- I9SIP PETELINE LJUBLJANA blizu PteienioTega spomenika za vodo. Veùleta» na andja. Tudi na obroke. Gramofone, radio-aparate, plošče, šivalne stroje in kolesa vam dobavi najceneje tvrdka »APOLO* LJUBLJANA, Miklošičeva C. (Palača sG R A F I K A«) Pošljite naročnino f