prosvetni Ljubljana, 14. aprila 1958 LETO DL On}n]e uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo tn uprava Nazorjeva 1-L Telefon številka 22-281. — Letna naročnina din 800.— Štev. ček. računa 68-KB-1-2-140 — Tisk Časopisno taložniškega podjetja •Slovenski poročevalec« DELAVEC GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV Za poglobljeno delo V letošnjem letu je zajela naše državljane izredno bogata politična dejavnost. To razgibano družbeno življenje ima zelo ugodne posledice in letošnje volitve v Zvezno in republiške Skupščine so samo potrdile naše uspehe na gospodarskem, političnem in prosvetnem področju. Pred državljane so naši državniki, gospodarstveniki in zastopniki odborov Socialistične zveze delovnega ljudstva razgrnili načrte za delo prihodnjih let. Medtem pa že izhaja na desetine važnih uredb, ki uravnavajo življenje naše socialistične države. poseben pomen dobivajo komune, ki so že zaživele kot osnovne družbeno-gospodarske enote, v katerih se bodo vedno bolj uravnavali interesi med proizvajalci in potrošniki. Na obeh plenarnih sestankih Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in republiškega Sveta Zveze sindikatov Slovenije so delegati razpravljali o nujnosti poglobljenega sindikalnega dela in o novi vlogi in novih nalogah sindikalnih organizacij. Zveza komunistov Jugoslavije je pred svojim VII. kongresom, ki bo od 22. do 26. aprila v Ljubljani, pripravila nov program in osnutek programa Zveze komunistov Jugoslavije že kaže smernice za nadaljnji socialistični razvoj naše dežeic. Zato bo VIL kongres Zveze komunistov Jugoslavije osnovna gibalna sila za družbeni napredek naše domovine. Zvezni Izvršni svet je v zadnjem času izdal tudi vrsto važnih uredb o prosveti in šolstvu. Med temi je pač najvažnejši Osnutek splošnega zakona o šolstvu. Šele s tem bo dobilo naše šolstvo tudi takšno zakonsko osnovo, ki uresničuje načela vzgoje in izobraževanja v socialistični državi. Načrt splošnega zakona o šolstvu, ki mu bodo sledili še mnogi posebni zakoni,, daje izobrazbi miadine in vsega prebivalstva sploh izredno vlogo. Izobrazba ni več privilegij šolarjev in učiteljev, temveč uresničuje težnje vseh naprednih ljudi, da je izobraževanje pravica in postaja tudj dolžnost slehernega delovnega človeka. Poučevanje v reformirani šoli ne more biti več nekaj oddvojenega od življenja, pouk mora biti povezan z vsem družbenim življenjem. Družbesii organi v šolstvu: uprave šol, učiteljski sveti, pedagoški in izobraževalni centri bodo imeii v zvezi z različnimi družbenimi silami izven šole dovolj širok okvir za uresničevanje izobraževalnih teženj današnjega časa. Učiteljskim svetom pa pri tem pripada najpomembnejše delo: razvijati že pri otroku smisel za izobraževanje, iniciativnost, kritičnost, organizacijo kolektivnega dela in uvajanje v samoizobraževanje. Načrt splošnega zakona o šolstvu predvideva vrsto novosti, 'zato je nujno, da se te, dni ob njem sestajajo kolektivi prosvetnih delavcev, da ga temeljito preuče in dajejo k njegovi osnovi sv»jc pripombe in predloge. Ob vseh teh pojavih dobiva učiteljski poklic spet veliko priznanje zaradi važne družbene vloge, obenem pa postajajo v socialistični družbi naloge vzgojiteljev mnogo širše in globlje. Dolžnosti prosvetnega delavca obsegajo široko področje vsega družbenega dogajanja. Če pa hočemo te naloge uspešno reševati, se moramo tudi mi nenehno sami izobraževati, poglabljati svoje poglede na vsa družbena področja, temeljito spoznavati ideje socializma, delo in težnje družbenih organizacij, ljudstva in vse svoje okolice. PODEUTEV KIDRIČEVIH NAGRAD Ob peti obletnici smrti velikega borca in revolucionarja Borisa Kidriča so bile po vseli večjih krajih naše države velike spominske proslave. V Ljubljani je predsednik *klada Borisa Kidriča Viktor Avbelj podelil nagrade za letošnja najboljša izvirna znanstvena dela. Nagrade so Prejeli dr. Bojan Accetto in &T. Ivan Matko, prof. dr. Du-ian Hadži in dr. Janez Ka-hdni. Obenem je bil objavljen TWpis nagrad za prihodnje im. Za načrtno izobraževanje učiteljskega kadra strokovnih šol Načrt splošnega zakona o šolstvu, ki je bil pred dnevi objavljen v dnevnih Časopisih in s tem dan v javno razpravo> predvideva v čl. 91 in 92 tudi za učitelje strokovnih šol načrtno in stalno izobraževanje. Da zakon o šolstvu predvideva končno tudi neki sistem izpopolnjevanja za učitelje — predavatelje na strokovnih šolah, je povsem razumljivo, če upoštevamo važnost tega šolstva za izobraževanje proizvajalca in upravljalen podjetij ter obratov. Kopčno moramo upoštevati tudi to, da bodo v procesu reforme našega šolskega sistema, posebno še strokovnega šolstva, ki zavzema v novem sistemu osrednje mesto, naloge učiteljskega kadra vsekakor večje in odgovornejše. Pri dosedanjem stanju učiteljskega kadra in našega šolstva (srednjega, višjega in visokega), ki pripravlja ta kader za posamezne poklice, je nemogoče pričakovati, da bi lahko ljudi, ki so se odločili za poučevanje na strokovnih šolah, kar istočasno izobraževali redno na svojih matičnih ustanovah. Pa tudi tisto učno osebje, ki je in ki bo kjerkoli v državi absoivi-ralo pedagoško ustanovo, bo treba še posebej pripraviti za nove naloge, ki so v zvezi z vzgojno - izobraževalnim delom na strokovnih šolah. Večina dosedanjih učiteljev predavateljev na strokovnih šolah ima zelo pičlo ali skoraj ni-kako pedagoško izobrazbo. En del učnih moči ima celo nepopolno ali pomanjkljivo strokovno ter ekonomsko znanje. Zaradi tega bi bilo treba čimprej realizirati predlog o formiranju načrtnega izobraževanja. Že pred štirimi meseci je Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol LRS na svojem plenarnem sestanku sprožilo vprašanje dopolnilnega izobraževanja vsega učiteljskega kadra na strokovnih šolah. Na istem zborovanju je bil sprejet celo predlog, ki ga je izdelal Zavod za proučevanje šolstva LE Slovenije. Ta predlaga poseben center za izobraževanje učiteljskega kadra. Vendar od takrat in do danes ni prišlo do nobenih resnih ukrepov, še manj pa do kakih priprav za realizacijo takšnega načrta. Da tega vprašanja le ni zanemarjati in njega rešitev prestavljati tja v nedogled, nam zgovorno kažejo uspehi, ki so jih dosegli na tem področju v Pedagoškem centru za strokovno šolstvo v LR Hrvaški, in sicer na Reki. Ta center Obstaja že dobri dve leti in je v okviru Zavoda za proučevanje šolstva LR Hrvatske. Uspešno vrši svojo funkcijo v zvezi z dopolnilnim pedagoškim izobraževanjem 'sega (Učiteljskega kadra strokovnih šol. Da je ta Center do danes kar dobro reševal svoje naloge, nam povedo številne prijave za posamezne seminarje ter posvetovanja, katerih se redno udeležuje tudi mnogo učiteljev — predavateljev iz naše republike. Trenutno je vpisanih iz Slovenije preko 70 stalnih izrednih slušateljev, in to iz krajev, kjer so središča strokovnih šol. Želja po takšnem izobraževanju je torej vse večja in je tudi na našem področju ne moremo več zavirati niti zanikati, kaj šele podcenjevati. Pri vsem tem namreč ne smemo pozabiti, da se pouk na strokovnih šolah pretežno izvaja še po tradicionalnih utrjenih formah splošno - izobraževalnega šolstva. Novi poskusi in pozitivne izkušnje, kakor tudi napredne ideje glede vzgoje in pouka (glede sodobnih metod, učnih načrtov, učnih sredstev, organizacije pouka itd.) se v glavnem neorganizirano prenašajo ali pa sploh ne propagirajo. Obstoječi pedagoški tisk je izključno namenjen za problematiko splošnoizobraževalnega šolstva in se ne ukvarja s specifičnostmi strokovnega pouka. Tudi obstoječe prosvetne ustanove se pretežno ukvarjajo z delom na splošnoizobraževalnih šolah. Tudi sedanji Pedagoški center (v Ljubljani), ki je v organizacijskem sestavu Sekretariata Sveta za šolstvo LRS In ki' ga čakajo z razvojem splošnoizobraževalnega šolstva nove naloge, ne bo zmogel še dela za strokovno šolstvo, če bo ostal ▼ istem organizacijskem sestavu, kakor je danes. Nadalje ne smemo zapirati oči pred razvejanostjo strokovnega šolstva. Sistem strokovnega šolstva je mnogo bolj kompliciran kot sistem splošnoizobraževalnega’ Organizacijska raznolikost in strokovna razdeljenost strokovnega šolstva se kaže še prav posebno pri problemu mobilizacije in izobraževanja učnega kadra za te šole. Problem predavateljskega kadra, predvsem stalno nameščenega in v veliki meri tudi honorarno nameščenega, se javlja v vseh tipih naših strokovnih šol. V vseh omenjenih šolah -imamo organizacijo pouka tako izvedeno, da se pouk deli tako rekoč v tri ali celo štiri izobra-zovalna področja, in sicer: v področje splošnoizobraževalnih predmetov, v področje strokovnih predmetov in pouk praktičnega dela. Razen tega se pri izvajanju predmetnega pouka še pojavljajo po predmetih diferenciacije, kar še posebej deli celotno ^vzgojno, izobraževalno delo na izolirana področja. Tudi učni kader je po svoji poklicni usposobljenosti različno usmerjen. Tako smo imeli v šolskem letu 1956-57 na vseh strokovnih šolah v LR Sloveniji 902 stalna predavatelja-učitelja. To je v primerjavi s celotnim številom predavateljskega kadra, ki poučuje na strokovnih šolah, le 36"/o celokupnega števila; ves ostali kader je honorarno zaposlen. Po poklicni usmerjenosti stalnega učnega osebja je razpre, delnica sledeča: inženirjev je 8®/o, visokokvalificiranih delavcev 18%, tehnikov 2»U, kvalificiranih delavcev 7"/o, profesorjev 17°/», predmetnih učiteljev 8%, učlieljev 13n/n, strokovnih učiteljev in učiteljev za praktično delo 22°/i), iz ostalih poklicev, kakor zdravnikov, pravnikov, ekonomistov itd. 5V». Od vsega stalno nameščenega učnega osebja, ki poučuje na naših strokovnih šolah in se Je šolalo ter pripravljalo za poučevanje na šolah, in to predvsem za potrebe splošnoizobraževalnih šol, je le 38»/o. Ostala množica predavateljev (C2»/») je usposobljena za tehnične oziroma druge poklice izven šolske dejavnosti. Poglejmo si še, kakšna je ta razporeditev stalnega učnega osebja po posameznih tipih oziroma stopnjah šol. a) V srednjih strokovnih šolah je prosvetnega kadra 54Vo; od tega je profesorjev 42«/», inženirjev in tehnikov 17°/o, visokokvalificiranih delavcev in strokovnih učiteljev 23'Vo ter ostalih poklicev 6Vo. b) V šolah s praktičnim poukom poučuje iz prosvetne stroke 16°/o, in sicer 4°/o profesorjev, Si/,, predmetnih učiteljev in 7lVo učiteljev. Inženirjev in tehnikov je e«/«, visokokvalificiranih delavcev 59n/o, kvalificiranih delavcev 16®/o in ostalih poklicev 3»/». c) V šolah vajenskega tipa je statistična slika stalnega predavateljskega kadra sledeča: iz prosvetne stroke 56°/o (4°/o profesorjev, 19«U predmetnih učiteljev, SSVo učiteljev), inženirjev In tehnikov 6°/o, visokokvalificiranih delavcev 3o»/0 in ostalih poklicev 8°/». Statistični pregled učnega osebja na strokovnih šolah ne bi bil popoln, če ne bi upoštevali tudi honorarnega učnega osebja, ki zavzema v našem šolstvu dominantno večino, t. j. 64°/o. V posameznih stopnjah šol je stanje sledeče: *) V srednjih strokovnih šolah je 45*/o honorarnega učnega osebja. h) V šolah s praktičnim poukom odpade na honorarno učno osebje 49°/(i. c) V vajenskih šolah je število honorarnega učnega osebja 82n/o. Jasno je, da je tudi honorar, no učno osebje razdeljeno po svoji poklicni usmerjenosti na razna področja in da so so le nekateri pripravljali za poklicno delo v šolah. a) V srednjih strokovnih šolah je honorarnega učnega osebja iz prosvetne stroke 42a/». inženirjev i„ tehnikov 24%, in iz ostalih poklicev 34%,. h) V šolah s praktičnim poukom je honorarnega učnega osebja iz prosvetnega področja 26%>, iz ostalih področij 74°/o. c) V vajenskih šolah je zaposlenih honorarno iz prosvetnega področja 43»/», iz ostalih poklicev 57®/». Že iz prejšnjih izvajanj in statističnih podatkov smo lahko ugotovili, da je heterogenost našega učnega osebja ne le stvarnost in gola ugotovitev, ampak da Je tudi, glede na strokovno usmerjenost šol. neizbežna nujnost, ki jo diktira ves vzgojno - izobraževalni sistem, prav zaradi tega, ker zahteva naš sistem pri posredovanju raznih izobraževalnih področij ter pri množici predmetov, ki so v raznih strokovnih šolah zastopani v večjem ali manjšem številu, mnogo strokovnjakov. Stanje našega predmetnega sistema nas torej sili, da imamo mnogo učnega osebja, in to ne le iz vrst prosvetne stroke, temveč predvsem iz vrst najrazličnejših, celo specializiranih tehničnih ter ostalih poklicev. Poglejmo si še statistiko zaposlitve učnega osebja v drugi luči, in sicer v umih zaposlitvah. Ce analiziramo število tedenskih učnih ur v šolah, kjer sodeluje najmanj učnega osebja tako imenovane prosvetne stroke in največ učnega osebja, ki se ni posebej pripravljajo za poklicno delo na učno-vzgojnih ustanovah, potem so to vsekakor šole s praktičnim poukom. Prav zaradi tega, ker so nam te šole tudi v reformiranem sistemu strokovnega šolstva naj. bolj simpatične, ne smemo mimo ugotovitev, da so se šole s praktičnim poukom s svojim vzgojno-izobraževalnim delom in z doseženimi uspehi najbolje afirmirale ter se iako pokazale kot najbližje našemu socialističnemu gledanju na vzgojo in izobraževanje strokovnih kadrov. Takšnih šol imamo danes v Sloveniji 25. V vseh omenjenih šolah znaša fond ur tedenske zaposlitve stalnega učnega osebja preko 12.631 ur. Od tega odpade na stalni kader prosvetne stroke vsega 11»/» učnih nr tedenske zaposlitve, ostalih 63»/» učnih nr poučujejo visokokvalificirani in kvalificirani delavci, 4°/» inženirji in tehniki ter 22®/» ur ostali poklici. Ker pa razpored ur ne bi bil popoln, če ne bi vključili v učni proces še ostalih 49»/» honorarnega učnega osebja, dobimo za celotno tedensko uporabo učnih ur sledečo Mko: Na šolah s praktičnim ; ‘‘..-.om sodeluje pri fondu učnih ur učno osebje prosvetne stroke s 13“/» uporabe celotnega fonda učnih ur, torej le ena šestina. Praktično povedano: le 1 dan pouka v tednu odpade na prosvetni kader. Povsem drugačno sliko nam dajejo srednje strokovne šole. V LR Sloveniji jih imamo preko 20. Skupen fond ur tedenske zaposlitve stalnega In honorarnega učnega osebja znaša 8911' ur. Od tega odpade na čisto prosvetni kader malo manj kot polovica učne obveznosti, t. j. 49®/» ur. Zanimivo si je še pogledati vajensko šolstvo. Teh šol imamo v LR Sloveniji največ, preko 90. Pri celotnem fondu tedenskih učnih ur, ki so povsem uporabljene za teorijo pouka in znašajo 11.366 ur, je prosvetni kader (stalen in honorarno nameščen) zastopan s 45»/o. Vse ostale ure pa odpadejo na ostale strokovnjake iz našega gospodarstva, in to predvsem na obrtne mojstre ter tehnike. Ce torej izločimo iz celokupnega števila vajenskih šol samo tisti del šolstva, ki šteje k naprednejši ureditvi organizacije pouka, to se pravi, da se opredelimo samo za vajenske šole z eno stroko in na šole s periodičnim sistemom pouka, po’tem imamo opraviti le z 29 šolami. V teh šolah pripada od celotnega fonda tedenskih učnih celo 44®/» samo prosvetnemu kadru. Ce sedaj povzamemo in iz celotnih treh oblik strokovnega šolstva, kar jih imamo v LR Sloveniji, ugotavljamo urno zaposlitev, potem je opredelitev po urni zaposlitvi učno-vzgojne-ga osebja in po strokovni usmer. jenosti posameznikov približno takale: Od celotnega števila tedenskih ur (35.353) Imajo prosvetni delavci 33»/», in to ne glede na stalno ali samo honorarno zaposlitev. Vse ostale učne ure, t. j. 67®/», pripadajo ostalemu učnemu osebju, ki je po poklicih različno usmerjeno in ki se pri svojem strokovnem izobraževanju ni specialno pripravljalo za učno-vzgojno delo doraščajoče-ga naraščaja delavcev In tehnikov. Iz celotnega številčnega pregleda, ki sem ga v skrčeni obliki, toda namenoma prikazal, je povsem jasno, kdo ima več opraviti v strokovnih šolah z vzgojo in izobraževanjem in katero učno osebje bo tudi v bodoče nosilo glavno breme uč-no-vzgojnega dela. Ne glede na strokovno usmerjenost našega učnega osebja bodo morali vsi učitelji v širšem pomenu besede na strokovnih šolah z različnimi učno-vzgojniml metodami aktivno sodelovati pri uresničevanju enotnosti pri formiranju kulturnega, družbeno zavednega in strokovno sposobnega proizvajalca. VPLIV HETEROGENOSTI UČNEGA OSEBJA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V STROKOVNIH ŠOLAH Večina učnega osebja na strokovnih šolah (62®/o) ima le strokovno kvalifikacijo in prav zaradi tega njih dejavnost ni tako usmerjena v družbeno - pedagoško izobraževanje. Zato se v vse večji meri pojavlja na strokovnih šolah negativna tendenca v zvezi s pedagoško funkcijo inf nenamerno podcenjevanje vzgojnega učinka pouka. Enostranska izobrazba učnega osebja se kaže v njihovem učnem delu, kjer dominirajo kvantitativno - intelektualistična merila, zanemarjajo pa se splošni ljudsko-družbeni vidiki izobraževanja. Učiteljski kolektiv, kakor je razvidno iz že prej omenjenih statističnih rezultatov, je zaradi takšnega sestava heterogen in kot vzgojno telo ne deluje z enotno pedagoško orientacijo ter akcijo. Glede na to. da je ves šolski sistem razdeljen po vertikali na 3 stopnje (nižjo, srednjo in višjo) in ker učni kader izhaja iz treh stopenj šolstva, se v ličnem procesu posameznih predmetov splošnega ali strokovnega značaja pojavljajo tendence, da se po obsegu in načinu obravnavanega presoja z one stopnje in tipa šole v tradicionalnem šolskem sistemu, katero je pač predavatelj — učitelj končal. Prav zaradi tega, ker prihaja učno osebje na strokovne šole z različno kvalifikacijo iz različnih izobraževalnih ustanov, se v samem učno-vzgojnem procesu kaže nepovezanost predmetnih področij med seboj. NOVI LIK UČITELJA ZA STROKOVNE SOLE V reformiranem sistema strokovnih šol ho še nadalje ostala notranja struktura predmetnikov takšna, da bomo rekrutirali učno osebje za pouk na strokovnih šolah iz različnih ustanov druge oz. tretje stopnje šol. stva. Prav tako bomo še vedno črpali učno osebje v glavnem za tri izobraževalna področja, in sicer: a) učni kader za potrebe poučevanja splošnoizobraževalnih predmetov s fakultet in visokih šol; b) učni kader za strokovno-teoretični del pouka, ki se bo rekrutiral iz vrst strokovnjakov s fakultetno izobrazbo oziroma strokovnjakov, ki so dovršili višje šole. Prav tako bo mogoče računati na učno osebje iz vrst tistih, ki so končali strokovne šole (II. stopnje), to so tehniki, visoko kvalificirani delavci in drugi; c) praktično delo, ki se bo izvajalo predvsem in načeloma v šolah II. stopnje, bodo poučevali kvalificirani in visokokvalificirani delavci z daljšo delovno prakso. Ker pa bodo v reformiranem šolskem sistemu strokovne šole na višji ravni šolstva kot doslej, je razumljivo, da bomo morali tudi učni kader za strokovno šolstvo sistematično pripravljati na višji ravni izobraževanja. Vendar je takšen tip šole, ki bi lahko pripravljal ustrezni kader za vse vrste šol in za vsa učna področja, za sedaj še nemogoče organizirati, zato smo še vedno vezani na dosedanje ustanove, ki dajejo potreben kader (a strokovne šole. Glede na važno vlogo strokovnih šol v našem družbenem življenju so strokovne šole tudi vse večjega pomena za našo industrijo, kmetijstvo, zdravstvo, trgovino, obrt in za negospodarske dejavnosti. Velik napredek na vseh področjih človeškega uveljavljanja in ekonomske, socialne ter duhovne spremembe v današnjem s vetu res ne morejo mimo nas vzgojiteljev in učiteljev. Ce hočemo torej uresničiti smoter strokovnih šol in družbene naloge šolstva, potem je to odvisno od mnogih objektivnih faktorjev in prav gotovo v veliki meri tudi od lika učitelja na strokovnih šolah. Enotne usmerjenosti vzgoje in izobraževanja ni mogoče rešiti samo z novimi učnimi načrti ter novimi šolskimi predpisi, temveč samo z enotnim profilom bodočega učitelja strokovnih šob ki bo na različnih izobrazbenih področjih aktivno Izvajal enotno usmerjenost v formiranju kulturnega, družbeno zavednega, ekonomsko In proizvajamo sposobnega proizvajalca, človeka tehnične inteligence ter dejavnosti, upravijalea podjetij In obratov. Tako bo šele strokovna šola zares reformirana in strokovno šolstvo bo postalo sestavni del procesa družbene preobrazbe in obenem aktivni faktor socialističnega razvoja. Prav zaradi teh nalog ponovno. predlagamo formiranje novega sistema za izobraževanje učiteljev strokovnih šol. Dokler na območju LR Slovenije ne bi bilo mogoče formirati neke stalne samostojne ustanove, ki bi izobraževala v poveza, vi z obstoječimi šolami za vzgojo kadrov učitelje strokovnih šol, bi morali začeti organizirati dopolnilno izobraževanje obstoječega in bodočega učnega osebja na strokovnih šolah. V boju proti škodljivemu prakticizmu, ki ima v sedanjem sistemu pouka ugodna tla, proti samotarskemu strokovnjaštvu, brezidejni rutini in tradicionalni zaostalosti v pouku, lahko z raznimj načini aktivnega sodelovanja predavateljev - učite, ijev (s seminarji, posvetovanji, konzultacijami itd.) — torej po živem organizmu v obliki pedagoškega centra za strokovno šolstvo odkrivamo probleme In dajemo nadaljnje smernice za pozitivni razvoj. Karakter pedagoškega centra za strokovne šole je torej lahko takšen, da ne bo servisna ustanova, temveč živ organizem, v katerega aktivnost se more vključiti vsak učitelj in vsaka šola. Kolikor seveda iz tehničnih ali katerih koli drugih razlogov naš predlog ne bi bil izvedljiv v predlagani obliki, predlagamo začasno rešitev s formiranjem izobraževalnega centra za učno osebje na strokovnih šolah kot samostoinega oddelka pri že obstoječem Pedagoškem centru. Seveda, novo formirani oddelek bi moral biti v najtesnejši povezavi z Zavodom za proučevanje šolstva LRS, ker drugače si takšnega centra z vsemi naprednimi nalogami niti ne moremo mišliti. Karel Kos. Seja predsedstva centralnega odbora Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije V soboto, 29. marca, je bila v Beogradu seja predsedstva Centralnega odbora Združenja uči. teljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije. Na tej seji so mimo drugega razpravljali o delu organizacij in vodstev Združenja v zvezi s pismom Izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ partijskim organizacijam. Ob tej priložnosti so ugotovili, tako v poročilu kot tudi v razpravi, da se nekateri pojavi, o katerih govori pismo Izvršnega komiteja, kažejo tudi v organizacijah Združenja in v njihovih vodstvih. V zvezi s tem je bilo govora o nekaterih pojavih, ki to ilustrirajo (negotovost in nedoslednost v trdnejšem izvajanju nekaterih stališč, nezadostna pripravljenost za kritiko in odpravljanje nekaterih negativ, nih pojavov, dvoličnost poklicne morale in podobno). Zato se morajo Združenja in njihova vod-_ stva boriti proti nekaterim pojavom v lastnih vrstih s svojimi silami. Boj zoper negativne pojave in tendence ter boj za boljše in vsebinsko poglobljeno delo bo hkrati krepil In utrdil Združenje kot enega izmed čini-teijev, na katerega se lahko na. ša družba nasloni. Prosvetni delavci so doumeli in sprejeli pismo Izvršnega komiteja kot veliko pomoč in podporo pri odpravljanju slabosti jn napak in pri čim uspešnejšem delu sin-disata. Nadalje so na seji razpravljali o predlogu, ki ga bodo v zvezi s sistematizacijo mest na področju šolstva, v duhu določil zakona o javnih uslužbencih poslali Sekretariatu za prosveto Zveznega Izvršnega sveta, (število učencev v razredih, honorarji za prekourno delo itd.). Predsedniki republiških odborov so poročali o sprejemanju pravilnikov glede izvajanja razpisa po zakonu o javnih uslužbencih in na temelju navodil Sekretariata za prosveto Zveznega Izvršnega sveta. To delo je že opravljeno ali pa se bliža koneu. Razpravljali so tudi o stanovanjskih problemih prosvetnih delavcev in o delu stanovanj, skih zadrug v nekaterih krajih. Poudarili so težave v zvezi z reševanjem Stanovanjskega vprašanja. Zlasti je hudo, za prosvetne delavce na deželi, ki so pred upokojitvijo (stanujejo v šoli, iz katere se morajo izseliti, v Mestih pa ne dobe stanovanja). Sklenili so, da bodo o tem vprašanju obvestili odgovorne forume in poiskali možnosti za rešitev. Na seji so odobrili zaključni račun komisije Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze s tujino v 1. 1957 In načrt za I. 1958. Prav tako so odobrili zaključni račun centralnega odbora za 1. 1957 in sprejeli bud-žet za 1. 1958. Predsedstvo je nadalje razpravljalo o pripravah za kongres učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev, ki bo 1. 1959. Da bi čim bolje prikazali štiriletno dejavnost članov in združenj, so sklenili, da bodo v občinskih združenjih in okrajnih odborih izvedli v mesecu maju tega leta anketo, ki naj pokaže dejavnost članov združenj v raznih področjih družbe, nega življenja. Izvajanje zakona o javnih uslužbencih (Obvestilo o prevedbi prosvetnih delavcev) V »Prosvetnem delavcu« je bilo pred nedavnim objavljeno pojasnilo v zvezi s prevedbo učiteljev, strokovnih učiteljev in vzgojiteljev, ki so po določilih zakona o javnih uslužbencih dobili pravico na šesti plačilni razred. Tedaj je blo tudi sporočeno prosvetnim delavcem, da je Centralni odbor Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev poslal Sekretariatu za občo upravo Zveznega Izvršnega sveta, ki je odgovoren za izdajanje pojasnil in tolmačenj glede odredb zakona o javnih uslužbencih, predlog, da se da takšno tolmačenje tudi glede prevedbe predmetnih učiteljev v šesti razred, in sicer v zvezi z določili četrtega dela zakona o javnih uslužbencih. (Cl. 405, 3. odstavek.) V zvezi s tem je Sekretariat za občo upravo Zveznega Izvršnega sveta izdal tretje navodilo. V njem je mimo drugega tudi tolmačenje 405. člena, 3. odstavka zakona o javnih uslužbencih. Po tem navodilu je izdano tolmačenje, po katerem se uslužbenci (predmetni učitelji) iz 3. odstavka, člena 405, zakona o javnih uslužbencih, ki bi imeli po skupnih letih službe, priznanih za napredovanje, pravico na drugo periodično povišico, razporedijo v šesti plačni razred s prvo periodično povišico. Glede na to, da so prosvetni delavci v glavnem prevedeni po določilih''zakona o javnih uslužbencih — o tem so dobili odločbe — bi se morali tisti predmetni učitelji, ki se nanje nanaša omenjeno navodilo, obrniti na organ, ki je odgovoren za prevedbe, če imajo po letih službe v skladu z omenjenim navodilom pravico do prve periodične povišice v šestem plačnem razredu. Omenjeni organ naj jim odločbe popravi v smislu tretjega J navodila za izvajanje določil četrtega dela zakona o jav-| nih uslužbencih. Šolstvo in najnovejši tehniški dosežki Prosveta se navadno trdovratno drži svojih Izhojenih poti. Stoki im spremembe, ki jih srečujemo na gospodarskem, tehničnem in diružbeno—Piolitičnem področju, so v prosvetnem življenju relativno redki. In še tedaj, ko nastopijo imajo nedosledne posledice, če niso skrbno in temeljito pripravljeni. Zaradi svoje notranje strukture dn zaradi svojih neposrednih posegov v oblikovanje generacij Je mehanizem šolstva sila občutljiv in je prav zaradi tega prevzemanje odgovornosti za radikalnejše spremembe tembolj odgovorno. Še posebno šolstvo je tako področje družbene dejavnosti, ki terja nepretrgan študij, prizadevajoč si po stalnem izpopolnjevanju in prilagajanju učnih ustanov novim družbenim situacijam. Če tega prizadevanja po stalnem izpopolnjevanju ni, se prej ali slej trdo maščuje. Pojavi v svetu, ki smo jim pr)iča prav zadnje čase, to najlepše potrjujejo. Najnovejši dosežki na področju znanosti in tehnike, ki revolucionirajo gospodarsko in družbeno politično življenje v najširšem smislu, so živo in neposredno posegli v šolstvo dn zdramili duhove posebno v industrijsko razvitih zahodnih državah. Izjave najodgovornejših državnifcpv z zvezi s tem so več ali manj znane. Zaustavimo se samo v eni’ izmed tehnično in industrijsko najbolj razvitih držav, ki nam je po tradiciji šolstva blizu in kamor se oči naših šolnikov še vedno rade upirajo, t. j. v Nemčiji. Ko je bivši prosvetni minister Paolo Rossi na kongresu italijanske socialne demokracije v Milanu ugotovil, da ima Italija 13 odstotkov nepismenih in 20 odstotkov polpismenih in ga je pisatelj Danilo Dolcia dopolnil, da je v premetoaterih predelih Sicilije povprečje zapornih kazni višje od povprečja v šoli preživele -dobe, smo smatrali, da je to pač posebnost zaostalih predelov južne Italije. Take in podobne ugotovitve iznašajo posamezniki ob raznih prilikah, medtem ko smatraj« napredni krogi v Italiji, da notranja struktura italijanskega šolstva ni dorasla nalogam, ^ki jiih zahteva današnji tehnični in znanstveni razvoj. Ker pa Italija v preteklosti ni prodj njačka v kaki pomembnejši šokikj smeri, je vsekakor bolj zanimivo stanje v Nemški zvezni republiki. 2e nekaj mesecev polnijo nemški listi svoje stolpce z izjavami staršev, učiteljev to Posameznih znanstvenikov, ki so nezadovoljni s sedanjim nemškim šolstvom. »Z našo šolo nekaj ni v redu! Do tega zaključka pridamo nujno, ko opazujemo pouik' v izmenah, prenapolnjenost razredov, pomanjkanje učiteljstva, preobremeni enost učencev z mrtvim znanjem... Mnenja smo, da je treba takoj nekaj ukreniti. Kako močno aktualna je zahteva Po spremembi našega zaostalega šolstva, bo v vsej svoji resničnost: šele jasno, ako pogledamo preko naših meja, preko meje naše današnje dežele... « Tako toži na zahodu zelo upoštevani j,n ugledni nemški list »Die Welt«. Pri tem ne gre samo za organizacij sika vprašanj a šole in ne samo za vprašanje kadrov ampak prav tako za učno-vzgojpo vsebino, za učno-vzgo j -ni postopek, skratka za celokupni učno-vzgojni sistem. To so trditve, ki jim je pritrdil tudi vodja nemškega inštituta za študij talentov dr. Reinhold Schairer, ko je v istem listu napovedal ne ravflo rožnato perspektivo: »Sovjetski sputniki so nam prišli kot naročeni ... Ako nočemo biti ■ v teku 10 let degradirani v igri svetovnih sil na vrsto brezpomembnih, maramo nekaj ukreniti Se bolj odgovorna osebnost za vprašanja nemškega šolstva pa je vsekakor drugi predsednik delovne skupnosti nemškega učiteljstva in donedavni predsednik mednarodne učiteljske organizacije Roden-stein, profesor pedagoške visoke šole v Braunschvveigu. Ta je v istem listu dne 2. marca t. 1. izpovedal vso tragiko nemškega šolstva: »Na vidiku je katastrofa našega šolstva. Od leta 1961 dalje bo v osnovnih šolah pouk samo še tri dni v tednu. To pomeni, da bo naša mladina obiskovala osnovno šolo namesto dosedanjih 4 let samo še dve leti. In tu hi več nobene pomoči. da bi zavrli ta katastrofalni razvoj v našem šolstvu. Le če bi imeli že danes pri roki širokopotezni zasilni program, bi morali čakati tja do 1970. leta, da bi se pokazal učinek. Tako pa ... « Nič mani kakor glede šolskega prostora ni rožnata slika glede učnega kadra. Po njegovih izjavah bo v letu 1961-62 okrog 50 odstotkov zaposlenega učiteljstva zaradi ostarelosti odpadlo. Za razjiko od prejšnjih časov, ko je bilo ravno ra-robe, je dve tretjini študirajo-6aga naraščaja za vzgojiteljski poklic ženskega spola. Med nji- mi mnogi po končanem študiju odhajajo v druge poklice. Samo na Saksonskem manjka že v letošnjem šolskem letu 514 učnih moči, v letu 1959 jih bo manjkalo že 720, leta 1961 pa v najboljšem primeru 1550 učnih moči. Spričo takega stanja postavlja prof. Rodenstein vprašanje: »Imamo zvezni »zeleni plan« za razvoj našega poljedelstva, kaj smo pa storili za našo mladino, kje je »zlati plan« za naš podmladek? — Nujno bi bilo treba žrtvovati letno 3—4 milijarde DM, zakaj s krpanjem ne pridemo nikamor ... «V jiimenu Učiteljske zveze zahteva v skupščini debato o šolstvu, zakaj katastrofa je neogibna. In nekdo mora odgovarjati za to. Nič manj razveseljivo ni stanje niti glede učno-vzgojnega dela v šolah. Zaradi zastarelih organizacijskih form, okostenelih metod dela, posebno pa še zaradi popolnega omalovaževanja politehnične izobrazbe mladine v splošnoizobraževalnih šolah je opažati že kar paničen strah in čut mami vred n osti glede na najnovejše tehnične dosežke na vzhodu in zahodu. če je Fr. Pediček v svojem na moč koristnem razmišljanju o naši pedagoški znanosti (glej: »Naši razgledi« z dne 11. jan. 1958) postavil trditev, da v modernem tempu andustnjalizaci-je in naglih družbenih prefor-macij ljudje zlepa ne postajajo tako pozorni na kaj drugega kot na vzgojo mladega rodu. na šolo in njeno učno-vzgojno delo, kar naj bi bilo posebno lepo videti v deželah z viišjo stopnjo industrializacije, potem je ta trditev le malce preoptimistič-na in problematična, kar dokazujejo zadnje čase prav nešteti primeri. Res je, da imajo v teh deželah razmeroma dosti znanstven o-pedagoških in psiholoških ustanov dn da je materialna baza teh ustanov dosti močnejša kot pri nas. Kljub temu pa stoji njihovo šolstvo v nezavidljivem položaju in so šele neposredni revolucionarno tehnični in znanstveni dosežki dosegli, da so »ljudje postali pozorni na vzgojo mladega rodu«. To pa šele, ko so začeli sputniki letati nad njihovimi glavami. Ne smemo pozabiti, da je v razredni družbi tudi šola, posebno šola, razredna ustanova in da ima celokupna učno-vzSojna dejavnost v taki družbi svoj izraziito razredn; pečat; vladajoči razred pa je zadnte-resiman na pnefbirmaeiji šolstva toliko in samo toliko, kolikor to narekujejo njegovi razredni interesi, pa če znanstveno pe- dagoške ustanove pridejo še do tako dragocenih dognanj. Nihče ne dvomi, da teh spoznanj in dognanj ni bilo v teh ustanovah. Ni pa bilo v vladajočih krogih potrebe po kaki resnejši! spremembi vse dotlej, dokler niso bili njihovi interesi toliko ogroženi, da bi lahko bili »v igri svetovnih sil degradirani na vrsto brezpomembnih«. Vse drugače je seveda v socialistični družbi, kjer naj bodo v ospredju interesi širokih množic delovnega ljudstva. Interesi teh pa zahtevajo, da se vprašanje mladine, vprašanja njenega izobraževanja in vzgajanja ne rešujejo od časa do časa, ampak da mora postati to nepretrgan in nenehen proces. In šele tu morejo priti v polni meri do veljave dosežki znan-stveno-pedagoškega dela, če seveda ti koreninijo v družbeni pogojenosti. Naš primer šolske reforme to najlepše potrjuje. Pri naa nismo čakali na slučajne vzmeti najnovejših tehničnih in znanstvenih dosežkov, ki naj bi sprožili verigo šolskih dn učno-vzgojnih vprašanj; tudi nismo čakali na spoznanja in dognanja naših znanstveno-pe-dagoških ustanov, temveč rešujemo šolska vprašanja že vsa leta ob živi diskusiji dn ob sodelovanju najširših krogov vseh zainteresiranih. »Predlog izobraževanja in vzgajanja v FLR Jugoslaviji«, ki ga je izdelala Komisija za reformo šolstva — odbor za prosveto Zvezne ljudske skupščine, je rezultat stremljenj dn naporov najširšega sodelovanja. M. M. Ali je s prakso učnega načrta za L razred res tako hudo? V PD št. 3 z dne 24. II. t. 1. smo brali poročila šol ljubljanskega okraja o dosedanji praksi z novim začasnim učnim načrtom. Bnodušna kritika vsega učiteljstva je bila prav gotovo v tem, da smo dobili učne načrte »že« takrat, ko smo pričeli z rednim šolskim delom. O tem. je sicer škoda kaj obširneje razpravljati, ker smo takih in podobnih zadev že navajeni in smo zadevo že preboleli. Končno nismo kar prvi dan, ko smo dobili načrte, začeli po njih delati, ker je bilo treba načrte preštudirati in se vanje poglobiti. Zanimale so nas zahteve, primerjali smo novi načrt z dotedanjim itd. Opazili smo takoj, da je načrt elastičen in da v veliki meri prepušča iniciativo učiteljstvu. V praksi smo nadaljevali s starim načrtom in- polagoma prehajali v novi načrt. Kot dolgoletna elementarka se z vtisi in mnenji posameznih šol ljubljanskega okraja ob zaključku I. polletja pa le v marsičem ne morem strinjati. Prvo in osnovno je vprašanje uvodnega mesca ali pripravljalne dobe. Ali je to res nekaj tako čisto novega? Saj to je ven- Deseta sefa repiibflišBcega Sveta za šolstva Dne 31. marca letos je bila v Ljubljani deseta redna seja Sveta za šolstvo LRS. Na njej so razpravljali o nekaterih, za uspešno izvajanje šolske reforme izredno pomembnih zadevah. Predvsem naj omenimo razpravo o pravilniku o številu učencev Po oddelkih in razredih na splošnoizobraževalnih šolah ter o pravilniku glede izvedbe razpisa službenih mest za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih ustanovah. Število učencev v posameznih razredih je na naših šolah se vedno dokaj različno. Ponekod jih je preveč, marsikje pa so tudi primeri, ko bi bilo mogoče več razredov zaradi premajhnega števila učencev združiti. Čeprav v tem pogledu pri nas ni hudih razlik in smo blizu evropskemu povprečju, Je vendarle prav, da je Svet za šolstvo razpravljal o stanju pri nas in srrejel zadevni pravilnik, iz katerega naj omenimo samo nekatere poglavitne in najbolj pomembne norme. V tistih razredih obveznih osemletnih šol, ki imajo zadosti učencev za tri ali več vzporednih oddelkov, je lahko v enem oddelku največ 46 učencev, najmanj pa jih sme | Sistem splošnega izobraževanja in šolstva Sistem splošnega izobraževanja in vzgoje se bo v Jugoslaviji izgrajeval še naprej tako, da bo služil splošnim smotrom naše socialistične skupnosti in kar največ pripomogel k ustvarjanju materialnih in kulturnih dobrin in graditvi socialističnih družbenih odnosov. Poglavitni smotri izobraževanja in vzgoje v naših šolah so: razvijanje ustvarjalnega odnosa mladega rodu do prihodnjega poklica in do dela nasploh; razvijanje socialistične družbene zavesti in usposabljanje mladine za sodelovanje v družbenem življenju države, v organih družbenega samoupravljanja in upravljanja; spoznavanje dosežkov našega ljudstva in vsega človeštva na raznih področjih socialnega, znanstvenega, tehničnega, umetniškega in drugačnega kulturnega ustvarjanja; razvijanje duha bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov; razvijanje intemacionalističnega pogleda na svet, duha mednarodne solidarnosti delovnih ljudi ter ideje enakopravnosti in zbližanja vseh narodov v korist miru in napredka v svetu; razvijanje vsestranske, aktivistične osebnosti z intelektualnimi in moralnimi vrlinami državljana socialistične skupnosti; zboljšanje fizičnega zdravja kot pogoja za normalno ustvarjalno življenje. Da bi bilo šolstvo sposobno izpolniti te naloge, je neogibno, da se v svoji organizaciji, načinu dela in vsem svojem delovanju nenehno izpopolnjuje, stopa vštric z razvojem družbe in ustreza potrebam, ki neprenehoma naraščajo. Posebno važno je, da je šola povezana z družbeno-ekonomsko stvarnostjo, da je sposobna s svojim programom izražati konkretne potrebe mladega naraščaja in jih prilagajati potrebam družbe; da je sposobna v mladih ljudeh buditi zanimanje za vsa znanja, ki so potrebna za njihov sedanji in prihodnji materialni, kulturni in moralno-družbeni napredek. Pouk v naših šolah mora živo spremljati sodobni razvoj in uspehe sodobne znanosti družbene prakse in umetnosti ter se s temi dosežki okoriščati pri vzgojnem delu. V povezovanju šole z družbenimi potrebami ter v utrjevanju družbene vloge šole imajo posebno vlogo šolski odbori in upravni sveti pri vzgojnih ustanovah. Povezani s komuno in gospodarskimi ter družbenimi organizacijami, postajajo ti organi bolj in bolj kraj dogovorov in sodelovanja vseh prizadetih činiteljev: učiteljev, staršev, mladine, pa tudi ustreznih družbenih organizacij in državnih organov. Eno.izmed poglavitnih načel, na katerih temelji socialistični sistem izobraževanja, je postopno zmanjševanje pregrade med duševnim in telesnim delom ter likvidacija moralne in družbene degradacije telesnega dela, podedovane iz razredne družbe. Zato je sistem izobraževanja odraslih nujna dopolnitev in razširitev rednega šolskega sistema. Njegova naloga je, da omogoči nenehno širjenje splošne izobrazbe in strokovno izpopolnjevanje delovnih ljudi. Sistem splošnega izobraževanja, ki bo dostopen slehernemu, bo polagoma nadomestil sistem izključno šolskega izobraževanja. (Iz Osnutka programa ZKJ.) za šolstvo KEtS. Odobritev bo veljala za dobo najmanj: petih let. V petih letih po odobritvi ne smejo avtorji in založbe niti vsebinsko niti oblikovno spreminjati učbenikov. V tem času lahko dovolj sprememb© samo Svet za šolstvo LRiS. Nov, spremenjeni učbenik je mogoče izdati samo, če ugotovi komisija za učbenike, da j© treba vsebinsko spremeniti več kot eno tretjino knjige. Spremembe, ki so po obsegu manjše od ene tretjine celokupnega učbenika, je treba matisniitj kot posebno prilogo. Vse delo v zvez,! z izdajo učbenikov bo vodila in usmerjala posebna komisija za učbenike. Njene naloge so zelo obsežne. Komisija bo imela tudi več podkomisij lin sicer: podkomisije za učbenike obveznih šol, za učbenike splošnoizobraževalnih šol, za učbenike strokovnih šol, za učbenik© posebnega šolstva In za učbenik© za izobraževanje odraslih. Za vsak učbenik bo Sekretariat Sveta za šolstvo LRS razpisal natečaj. Posebej j© Svet za šolstvo naglasil, da je v bodoče treba upoštevati tudi prevode učbenikov iz drugih —jugoslovanskih republik. Učbenike bodo lahko _ _ _ izdajale vse založbe v LRS. mest za učno Upoštevati bodo morale pred- biti 30. Kjer je manj kot 90, pa več kakor 46 učencev, mora biti pouk v dveh vzporednih oddelkih. Ce jih je manj kot 46 in več kot 16, je treba or-' ganiz;irati pouk v enem samem oddelku. Če pa jih je v nekem razredu manj 16, je treba učence dveh ali več razredov združiti v en kombinilranii oddelek. V kombiniranem oddelku na osemletni šoli, ki združuje učemce dveh razredov, ne sme biti več kot 40 učencev, če združuje učence treh ali več razredov, pa največ 36 učencev. Pravilnik nadalje določa, kako je z dvooddelčnim! in enooddeilčnimi šolami. Omenimo naj še. da na gimnazijah, učiteljiščih in v srednji vzgojiteljski šoli v enem oddelku praviloma ne sme biti več od 42 dijakov. Sprejeti pravilnik bo nedvomno utrdil stanje, k; v glavnem že tako prevladuje na naših šalah, hkrati Pa preprečil anomalije, ki bi škodile smotrnemu in uspešnemu pouku v reformirani šoli. Ob reformi našega šolstva ve\ ija posebna skrb porazdelitvi in stalnosti učnega osebja na šolah in drugih izobraževalnih ustanovah. K temu bo nedvomno mnogo pripomogel razpis službenih vzgojno osebje. Kot rečeno, je Svet za šolstvo DRS na svoji zadnji seji sprejel ustrezni pravilnik. Ta določa dva letna razpisa: rednega dn naknadnega. Razpis nadalje določa, katera službena mesta je mogoč© razpisati (dzprazmjjena 'ali> nezasedena, predvidena zaradi odpiranja novih oddelkov, mesta, kjer so začasno dodeljeni ali honorarni uslužbenci ali kjer »o uslužbencu odpovedali službo itd>.). V zvezi s tem razpisom naj posebej opozorimo na to, da mora objava o razpisu vsebovati naslednje: razpisana službena mesta, pogoje, ki jim mora kandidat za določeno delovno mesto zadostiti, rok prijave za razpis dn informacijo o stanovanjskih možnostih. Prijave za razpis morajo kandiida-ti predložiti najkasneje do 30. aprila, letos pa izjemoma do 31. maja. Za naknadni razpis morajo kandidati predložiti prijave najkasneje do 15- avgusta. Pravilnik o razpisu službenih mest nadalje določa, da bodo imeli prednost pri imenovanju na posamezna službena mesta kandidati z odlično oceno svojega učno-vzgojnega dela v zadnjih dveh letih, dalje taki, ki so daljši čas službovali na težjih službenih mestih, in taki, k; imajo posebno upravičene družinske in zdravstvene razloge za to, da prosijo za določeno službeno mesto. Poglavitni uspeh, ki ga lahko pričakujemo od razpisa službenih mest, je nedvomno v tem, da bomo ustalili našo prosvetno personalno politiko, hkrati pa tudi na tem področju uveljavili načelo široke demokratlza ci je. Tudi glede izdaje in uporabe šolskih učbenikov doslej ni bilo pri nas najbolje urejeno. Svet za šolstvo je razpravljal o ustanovitvi komisije za učbenike ter sprejel pravilnik o izdajanju in ponatisih vseh učbenikov in priročnikov. Ta zadeva bo gotovo zanimala tudi širšo javnost dn ne samo prosvetne delavce. Ljudje so se zaradi nesmotrne iin preširoke izdaje raznih učbenikov doslej marsikje pritoževali. Sprejeti Pravilnik bo tudi na to področje vnesel red. Vse učbenike bo potr- dar že dokaj stara in znana stvar, ki pa v dosedanjih učnih načrtih ni bila naznačena. Saj si vendar ne moremo zamišljati, da bomo takoj prvi ali drugi šolski dan pričeli z obravnavanjem črk in številk. Za otroka je vendar prehod iz domačega v šolsko okolje ogromen skok. Kaj se od našega velikana Cankarja res nismo nič naučili? Mar nas tista ost s prvim šolskim dnem »eno jedelj pomarančo'«, učilnico, učiteljico in stanjem v kotu ni nič prizadela? Mnogi naši otroci in mi sami bi lahko kot Cankar take, podobne in š© hujše vtise napisali o svojih prvih šolskih dneh. Prvo srečanje s tujo učenostjo ni tako enostavno. Jasno je, da je tistim elemen-tarkam, ki so doslej delale brez uvoda, pripravljalni mesec novost in da s to pripravljalno dobo niso vedele kaj začeti. V navodilih za začetno branje in pisanje je lepo naznačeno, naj ta doba služi učitelju za ugotavljanje, koliko so otroci pripravljeni za začetno branje in pisanje. Dolgost pripravljalne dobe je odvisna od sestave razreda in osnovnega znanja učencev ob vstopu v šolo. če je večina novincev šla skozi otroške vrtce, bomo to pripravljalno dobo'brez škode skrajšali, če pa smo dobili otroke direktno, kar je v večini primerov, potem se bomo pa že morali daljši čas ustaviti pri tej dobi. Ne morem razumeti elemen-tarke, ki trdi, da je ta pripravljalna doba nemogoča, češ da si otrok s prihodom v šolo želi učenja. Nekdo si to učenje želi, pa to ni otrok, ampak mamica. Saj je ta mamica že doma otroka pripravljala, ga učila črk in številk, da ji sinek ali hčerkica ja ne bi delala sramote in bi se lahko že prvi dan izkazala. Za otroka je v tej prvi dob! vendar dovolj, da se seznani t novim okoljem, součencl, šolskim redom itd. Če smo mu že kar prve dni servirali črke in številke, je to prav gotovo huda duševna obremenitev. Končno pa, kako si naj zamišljamo pisanje črk in številk brez predavanj? Da bi otroci v prvih šolskih dneh tako silno hrepeneli po znanju, resno dvomim, če pa bi tako hrepenenje res imeli, bi mu s takim frontalnim napadom njegovo hrepenenje kmalu do kraja strli in napravili iz posameznikov in iz razreda poslušen stroj brez volje in samoiniciativnosti. Nič se ne bojte, drage elemen-tarke, da vam bo zaradi pripravljalne dobe zmanjkalo časa, nikar ne pretakajte solz za tistim tako imenovanim »neresnim delom«. Vzemite to delo kar resno, in to zelo resno. Proučite vse možnosti, ki so dane v pripravljalni dobi, temeljito se pripravljajte, celo bolj kot pozneje, ko boste obravnavale črke in številke, potem pa ne bo prav nič dolgčas in niti minuta ne bo izgubljena. Po mojem skromnem mnenju si pouka v elementarnem razredu brez pripravljalne dobe sploh ne morem predstavljati. Za trajanje te dobe pa bi ne mogla dati natančnega recepta. Držalo pa bo vsekakor, naj ne bo krajša od dveh in ne daljša od štirih tednov. Prva in druga skrajnost bi lahko bila škodljiva. Pripomnila bi še to, da je v načrtu z razprtimi črkami natiskano priporočljivo in dostopno slovstvo. Treba je samo seči po njem, se poglobiti vanj, pa nam bodo stvari jasnejše. Nove perspektive pisie, ki jih bo glede tiska, papirja lin oblike učbenikov izdal Sekretariat Sveta za šolstvo. Z noirmamli, ki jih določa sprejeta pravilnik o izdajanju učbenikov, bodo le-ti dobili neko stalnejšo vrednost, hkrati pa tudi ne bo več slišati očitkov, da je ta reč monopolizirana. Svet za šolstvo LRS je nadalje imenoval svet Višje pedagoške šole v Ljubljani in predlagal Izvršnemu svetu LRS člane komisije za pedagoške svetnike. Sprejel je tudi predlog razpisa Žagarjevih nagrad za šolsko leto 1957-58, Proračun za te nagrade znaša 600 tisoč dinarjev. Svet j© sklenil, da podeli tri nagrade po sto tisoč in šest nagrad po 50 tisoč dinarjev. Razpis za podelitev žagarjevih nagrad v šolskem 1.1957-58 Svet za šolstvo Ljudske republike Slovenije razpisuje za šolsko leto 1957—58 Žagarjeve nagrade. In sicer: tri po 100.000 in šest po 50.000 dinarjev. Podeljene bodo v smislu 2. člena Pravilnika o Žagarjevih nagradah kot posebno priznanje najboljšim pedagoškim delavcem za njihovo delo v preteklem šolskem letu, in to: — za izredne uspehe v delu na prosvetno - vzgojnem področju, zlasti v neposredno učnovzgoj-nem procesu v šolskih in predšolskih ustanovah ter internatih in pri vodstvu takih ustanov, — za objavljena strokovna dela, pomembna za razvoj učno-vzgojnega področja, njegove teorije in prakse (razprave, študije, učbeniki in podobno). V poštev pridejo lahko tudi sestavljale! šolskih učil. Pri presojanju predlogov za podelitev Žagarjevih nagrad se ocenjuje kot sestavni del dela prosvetnega delavca tudi njegovo vzgojno delo na širšem Ijud-skoprosvetnem področju in pri šolanju odraslih. Predloge za podelitev Žagarjevih nagrad dajejo v smislu 3. člena zadevnega pravilnika lahko' organi družbenega upravljanja v prosveti, družbene or-ganizacie, strokovna, združenja in društva prosvetnih delavcev, dil in odobril Sekretariat Sveta kolektivi posameznih vzgojnih Eden od doslej neupoštevanih vidikov, ki: naj prispevajo svoj dalež k izboljšanju šolskih uspehov, je logopedija, ali veda o zdravljenju govornih rnotenj in hib. Ta panoga se doslej v okviru Zavoda za gluho mladino. ki je bil prvi organizator tega dela, ni mogla razmahniti, ker Zavodu samemu zelo primanjkuje prostora in ker ni bilo kadrov. Na pobudo Združenja učiteljev za posebno šolstvo so na Višji pedagoški šoli v Ljubljani odprli oddelek za logopedijo. V tem oddelku je vpisanih 11 slušateljev. Po programu šole morajo drugo leto študija aktivno delajo po 6 ur tedensko na raznih osnovnih šolah, seveda ob pomoči in nasvetih predavatelja za logopedijo. Delo na šolah so si organizirali več ali manj samostojno, kar jim bo kasneje pri lastnem delu na šolah dobro služilo. Ti slušatelji delajo na osnovnih šolah Toneta Tomšiča, Frana Levstika, na Pirulah, na Viču, za Bežigradom, na Ledini, na Vadnici, v Sp. Šiški in na Ježici, dve slušateljici pa v Kranju: ena na osnovni šoli "Fr. Prešerna, druga pa na pomožni šoti. Vsak slušatelj je najprej s pomočjo učiteljskega kolektiva dognal, koliko je otrok z govornimi napakami na dodeljeni mu šoli. Ti pregledi so pokazali, da je teh otrok od 3 do 4fl/. .oi.ibnie v Beb g Rad Kolikor bi prijavljeni član odpovedal letovanje 20 dni pred letovanjem (računa se dan, ko prejme Komi- c 1 i - V nasprotnem primeru se rezervacija ne vrača. 13. člen Prednost pri imenovanju na posamezna mesta oziroma na posamezne zavode imajo tisti kandidati, ki poleg splošnih pogojev razpisa izpolnjujejo še tele pogoje po prednostnem redu: — da so v zadnjih dveh letih odlično ocenjeni za učno-vzgojno delo, — da so dalj časa službovali na težkih delovnih mestih in — da imajo posebno opravičljive družinske ali zdravstvene razloge, da dobe razpisano mesto (n. pr. otroci dorasli za srednjo šolo, ločeno življenje zakoncev, zdravstveno stanje, klimatske prednosti določenega mesta za kandidata in za člane njegove družine ipd.). 14. člen Učno in vzgojno osebje, zaposleno na šolah In drugih vzgojnih ustanovah lahko pri naknadnem razpisu vloži prijavo šele z dovoljenjem organa, ki je pristojen za namestitev. Tako dovoljenje se daje posameznikom samo za eno določeno delovno mesto. 15. člen Novinci, ki prvikrat vstopijo v prosvetno službo, se ne nameščajo po razpisu. Sekretariat SS LRS jih bo razporedil po okrajih, pri tem pa bo po možnosti upošteval njihove želje. štipendisti, ki so po pogodbi vezani, da službujejo v določenih občinah ali okrajih, se praviloma postavljajo brez razpisa, če izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za določena delovna mesta, 16. člen Razpisna komisija rešuje prispele prošnje za redni razpis v času cid 1. maja do 31. maja, prošnje za naknadni razpis v času od 16. do 20. avgusta Oziroma za podaljšani naknadni razpis v času od 16. do 20. septembra in pošlje organu, ki je ifristojen za imenovanje, pismeno poročilo z obrazložitvijo in mnenjem o kandidatih, ki so sodelovali pri razpisu. Razpisna komisija V svojem poročilu navede vrstni red kandidatov, ki najbolje izpolnjujejo razpisne pogoje, pri tem pa prvenstveno upošteva tiste, ki imajo prednostne pogoje. Pri odločanju vrstnega reda kandidatov mora razpisna komisija postopati po določbah 8. člena Zakona o javnih uslužbencih. Razpisna komisija svojemu poročilu priloži še mnenje šolskega odbora oziroma upravnega odbora vzgojne ustanove. K poročilu o razpisu za šolske upravitelje, ravnatelje in starešine drugih vzgojnih ustanov pa priloži mnenje pristojnega sveta za šolstvo. 17. člen Svet za šolstvo pri občini oziroma pri okraju izbira učno iu vzgojno osebje na podlagi poročila razpisne komisje in sicer za redni razpis v času od 1. do 20. junija, za naknadni razpis od 21. do 25. avgusta oziroma za Podaljšani naknadni razpis v času od 21. do 25. septembra. Svet lahko izbira samo med kandidati, ki po mnenju razpisne komisije izpolnjujejo pogoje. Ce ne sprejme nikogar izmed predlaganih kandidatov, mora o tem razpisni komisiji sporočiti sV°je razloge. V takem primeru se šteje, da razpis ni uspel. Odločbe o imenovanju učnih in vzgojnih oseb, ki jih je pri razpisu izbral svet ljudskega odbora za šolstvo, izdaja upravni organ ljudskega odbora, ki je pristojen za šolstvo. 20. člen Obveščanje kandidatov in zainteresiranih organov o izidu rednega razpisa po 19. členu tega pravilnika mora biti opravljeno v času od 20. do 30. junija, o rezultatih naknadnega razpisa do 31. avgusta oziroma do 30. septembra. 21. člen Po razpisu izbrani kandidati morajo v petih dneh potem ko so prejeli obvestilo o izidn razpisa, pismeno sporočiti pristojnemu svetu za šolstvo, da sprejmejo ali ne sprejmejo določeno službeno mesfov. Ce Izbrani kandidat v tem roku ne pošlje navedenega sporočila, se smatra, da podeljenega mu mesta ni sprejel. V takem primeru obvesti pristojni organ o izvolitvi rezervnega kandidata, ki mora v istem roku obvestiti o tem šolo oziroma drugo vzgojno ustanovo, na kateri je zaposlen. 22. člen Učno in vzgojno osebje, ki je bilo izbrano na rednem razpisu, se razreši dotedanje službe praviloma ob koncu avgusta po končanih ponavljalnih tn drugih izpitih. Izjemoma je lahko razrešeno s soglasjem obeh šolskih odborov tudi pred potekom tega roka. 23. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnem lista Ljudske republike Slovenije. PREHODNE ODLOČBE: Ker bo letošnji redni razpis objavljen okoli 25. aprila, morajo kandidati predložiti prijave za 1 ta razpis najkasneje do 15. maja, razpisna komisija jih mora rešiti do 10. junija in jih nato takoj oddati svetu za šolstvo pri občini oziroma pri okraju, ki izbere kandidate do 20. junija. Za naknadni razpis ostanejo vsi roki isti, kot jih predpisuje pravilnik. Svet za šolstvo LRS Predsednik: Vladko Majhen, i. r. Kako se podmladek Rdečega križa pripravlja na Dan mladosti? 18. člen Občinski ljudski odbor oziroma okrajni ljudski odbor izbira šolske upravitelje oziroma ravnatelje in starešine drugih vzgojnih ustanov na skupni seji obeh zborov na podlagi predloga razpisne komisije in mnenja občinskega oziroma okrajnega sveta za šolstvo za redni razpis do 20. junija, za naknadni pa do 25. avgusta oziroma do 25. septembra Pričujoče sporočilo bo gotovo zanimalo prosvetne delavce, ki imajo največ opravka z mladino v šoli in izven nje. Zato ga tudi objavljamo. V 'okviru praznovanja Dneva mladosti, ki ho zaključeno 25. maja, bodo vse mladainske organizacije izvedle vrsto izletov, ogledov tovarn, prireditev, tekmovanj itd. Podmladek Rdečega križa si je pripravil naslednji načrt: 1- Pri vsakem izletu, ogledu tovarne, spiloh vserpovsod, kjer je zbrano več mladine, naj bo formirana sanitetna ekipa iz vrst podmiadkadjev. 2. Ta ekipa naj ima ročno torbico prve pomoči, ki jo mora izdelati sama v krožku ali Pri ročnem delu. Načrt za to torbico in seznam potrebne vsebine bo izšel v Pionirskem listu. 3. Da bodo znaij podmlad.kar-ji uporabljati zdravila in nuditi prvo pomoč, naj se usposobijo v tečajih prve pomoči. Nauče naj se čiščenja ran, odrgnin, žuljev in obvezovanja. (Dr. Mirko Derganc: Prva pomoč). 4. Izdelajo na/j si tudi malo torbico, v kateri naj ho brisača, milo, jedilni prtiček in kozarec. Načrt bo v Pionirskem listu. Torbica jim bo na izletih zelo dobro služila. 5. V Pionirskem listu bodo izšla v primerni obliki navodila, ki bodo opozarjala podmlad-karje na različne previdnosti, ki so potrebne ma izletih, na primer: nevarnosti pri pitju vode iz odprtega vodnjaka Itd. 6. Ljudska tehnika bo imela vrsto akcij ob praznovanju »Dneva , mladosti«. Opozorite vodilne tovariše, naj opozarjajo mlade ljudi na različne nevarnosti, fej jim pretijo pri delu. Tema »Varnost pri delu« naj bo vključena v sleherno dejavnost. V enajstih občinah novomeškega okraja je 95 osnovnih šol s 369 oddelki, ki štejejo skupno 10.457 učencev in učenk. Na od. delek pride komaj 29 učencev Vsi ti šolarji imajo 39 učiteljev premalo. V vsem okraju poučuje le 287, učiteljic in 43 učiteljev. Razmerje med obema spoloma je skoraj 1:7. Niti polovica šol bi ne dobila po enega učitelja, če bi jih enakomerno porazdelili po okraju. Med vsem učiteljstvom v okraju pa jih je nad polovico, ki še nimajo strokovnega izpita. Slika, ki ni ravno rožnata! Odveč so besede o zapostavljeni Dolenjski. Izboljšanje življenj, skih pogojev, ureditev pedagoških in zdravstvenih razmer ter pravilno upoštevanje prosvetno-vzgojnega dela, pa tucii lepi svet tostran m onstran Gorjancev tja do zadnje vasi ne bo ostal brez ljudskih prosvetite-Ijev! NOVOMEŠKA OBČINA Novo mesto je srce Dolenjske. V območju te občine je 18 osnovnih šol, ki jih obiskuje 2540 učencev in učenk; poučuje 11 učiteljev in 69 učiteljic. Razen v Novem mestu so v občini le še redki kraji z zares ugodnimi pogoji tako za šolo in du. ševni razvoj mladine kakor za učiteljstvo samo. Tu ne odgovarja šolsko poslopje, drugje ni stanovanj za prosvetne delavce, večkrat je pereče kar oboje, da ne omenjamo ostalih pogojev, ki sd v tesni zvezi i z enim i z drugim. Jeseni bo imela občina pet osemletk: dve v Novem mestu, po eno pa v Stopičah, Smatrjeti in Mirni peči. Kasneje se jim bo pridružila še osemletka v Šmihelu pri Novem mestu. Šolska reforma prinaša kopico novih darov naši mladini, odraslim oziroma odgovornim pa vrsto novih nalog in dolžnosti. Naj bi se ne ponavljala v ne. skončnost že presedajoča pesem: šolski prostori — učila — skrb za učiteljstvo! ŠOLA V KOSTANJEVICI »Dolenjske Benetke«, kakor radi imenujemo otoško mestece Kostanjevico, ima lepo šolsko poslopje prav blizu počasne Krke. Za mesto sred; reke se pač »podobi, da ima vsaka hiša lastni čoln. Ob poplavah ji pride še posebno prav. Zdaj dobijo čoln tudi pionirji tamošnje šole, bolje, njihov veslaški klub. S podporo oziroma dejansko pomočjo staršev pa bodo v kratkem pred šolskim poslopjem zgradili 165 m dolg plot in pe-rišče. Preskrbo gradbenega materiala in brezplačne vožnje so na nedavnem roditeljskem sestanku rade volje prevzeli meščani in okoličani, ki so ob do. slednem vzgojnem in prosvetnem delu taimošnj ega učiteljstva poseli veliki prijatelji šole. . Pbleg kostanjeviške osemletke — osnovne šole in nižje gimnazije — so v občini Kostanjevica-Podbočje še tri šole: ona v Podbočju se bo tudi razvila v osemletko. Še dokaj primerno je šolsko poslopje v Čemeči vasi, medtem ko je šolska baraka v Gradcu naravnost nemogoča. Vse štiri šole imajo 18 oddelkov s 498 učenci, učnih moči pa 17. Med njimi je en moški. Je pa med sedemnajsterico kar deset pripravnikov. SKRB ZVEZE BORCEV ZA VOJNE SIROTE V novomeškem okraju posveča ZiB vso skrb HW6 otrokom padlih borcev. Na vse načine jim pomaga, da pridejo do kru. ha, omogoča jim šolanje in tudi sicer jim skuša nadomestiti starše. Samo v železničarsko kovinarsko šolo v Ljubljani je spravila 23 mladincev, sinov padlih borcev. Predsednik upravnega odbora imenovane šole je na nedavnem internem slavju v okrajnem odboru ZB v Novem mestu izjavil, da »nobena druga okrajna organizacija ZB tako ne skrbi za otroke padlih borcev kot novomeška«. Člani okrajnega odbora ZB pa so poudarili. da imajo prav pri upravi želez, ničarske kovinarske šole vedno polno razumevanje za svoje težnje glede vzgoje in oskrbe mladih vojnih sirot in njihovih potreb. Obžalovali so samo, da zaradi pomanjkanja sredstev vseh v vojni osirotelih otrok v okraju ne morejo izšolati. Zaskrbljeni so še, za usodo blizu 400 otrok padlih borcev v okraju, ki jih bo treba tudi nekako spraviti do poštenega kruha. Nagrade najboljšim dijakom - matematikom V petek, 4. aprila, je bila v prostorih ljubljanske univerze skromna, toda zato toliko bolj pomembna slovesnost. Pokazala je nekatera nova prizadevanja, ki bodo pri naporih za oblikovanje nove reformirane šole imela velik pomen. Društvo matematikov in fizikov LRS je nsmreč v letošnjem šolskem letu organiziralo posebne tečaje iz matematike. Udeleževali so se Jih dijaka ljubljanskih srednjih šol. Na tečajih so se seznanjali z matematiko, ki ni neposredno vključena v srednješolski učni načrt, koristila pa bo dijakom pri prehodu iz srednje šolo na univerzo. Znano je, da je ta prehod včasih za mnoge dijake precej težaven, in je tudi v tem iskati razlog za nepotrebno podaljševanje univerzitetnega študija. Namen omenjenih tečajev je bil, uvajati srednješolce v nesredoješolsko matematiko in jih pripraviti na nove delovne metode. Pred začetkom tečajev so nekateri gledali na njihov uspešen izid dokaj skeptično, kar pa je bilo, kot so tečaji sami pokazali, popolnoma neupravičeno. Za tečaje se je v Ljubljani prijavilo 'kar dve sto dijakov. Res je sieer, da jih* je pozneje nekaj odpadlo, vendar pa jih je bilo povprečno v tečajih po 118 v enem tednu. Tečaji so se začeli 3. decembra lani, in sicer v petih paralelkah. V vseh so obravnavali isto snov, enkrat na. leden po dve uri. Študentje, ki so sami dali iniciativo za take tečaje, so pri vajah tudi pomagali. Tečaji so trajali do 28. marca letos, ko so se udeleženci zbrali na tekmovanju. Pisali so pismeno nalogo in ko- . misija je izbrala najboljše. Četrtega aprila so najboljši prejeli na zaključni slovesnosti knjižne nagrade. Najboljši je bdi osmošolec I. gimnazije v Ljubljani Jurij Vojska. Drugo nagrado sta prejela osmošolec klasične gimnazije Dušan Brajnik in še-stošolec I. gimnazije. Borut Gogala. Tretjo nagrado so prejeli Janez Novak, Bogdan Babšek, Jože Vrabec, Kovačič, Vinko Vodopivec in Mladen Gros. Štirje dijaki pa so dobili priznanje. Društvo matematikov in fizikov zasluži za svoje prizadevanje in delo vse priznanje. Z začetim delom bo nadaljevalo in namerava v novem šolskem letu razširiti podobne tečaje na vso Slovenijo. Poleg matematike bodo na njih obdelovali tudi fiziko. Ob koncu naj še omenimo, da je za nagrade mladim matematikom dala Cankarjeva založbi petdeset knjig. Bodimo pripravlieoi Med najbolj perečimi vprašanji nagega šolstva Je brez dvom* adaptacija stairtiih in gradnja novih šolskih zgiradJb. V mnogih krajih premijo že tretje lizmene. Skrb za splošnoizobraževalne gole so prevzele občine. Ker so investicijska sredstva omejena, je razumljivo, da > ne moreio začeti graiddti Sole niti tani, kjer so notrebe nad večje. Nd pa to edllinii, vzrok. Kljub temu bii se gradnja martsdlkje že začela, če bi biU > ljudski odbori nanjo pripravljeni Priprave za adaipta-Cijo ali novo gradnjo so obsežne in dolgotrajne. Napačno je Že ponekod mnenje prosvetnih deflav-cev, da je za vse to odgovoren občinski IjudsJkd odbor in da je treba samo počakati, da se bo gradnja začela. Nekdo bj dejal, da so za to dedo odjgovomi sveti za šolstvo. Res je teko. Toda svet ie svet, in če v njem nj nikoger. ki bi se dela lotid, bo ostalo vse piri besedah in dobronamernih Oklepih. S tem pa se gradnja že ne bo začela. Mnogi so še mnenja, da zadostuje že gnadbemd načrt, in delo se lahko Začne. Ne pomislijo, da ste za gradnjo potrebna dva načrta: idejni .in glavni. Oba načrta ie treba plačati, to je Jasno. Toda že te vsota mora biti predvidena v občinskem proračunu. Preden pa do takega* sklepa pride, je treba obrazložiti, da je gradnja nujno potrebna. Tudi ta obraizložitev alti dokumentacija terja mnogo podrobnega dela. Predvsem je treba ugotoviti, ‘koliko učencev bo sprejela nova šolska zgradba, in to za najmanj 5 let naprej. Natančna statistika od novorojencev do števila šodoobiskujočih otrok, statistika prebivalstva, gospodarska struktura' kraja glede na perspektivnost njegovega razvoja m končno na obseg sedanje- Porlorož ne b« sam« letovišče Svoj delček obale ob Jadranu imamo že nekaj let tudi Slo. venci, dasiravno ne vsega, koder živi naš rod. V Slovenskem Primorju je sedaj osredotočena vsa naša pomorska dejavnost, njegov biser, znan tudi širom po svetu, pa je Portorož, kraj cvetja in lepote. Doslej je slovel le kot morsko letovišče, v bližnji prihodnosti ga bo predvsem slovenski svet spoznal in cenil kot središče našega pomorskega šolstva. In to n! šele 0d včeraj in ni omejeno le na ozki obmorski pas. Enajst polnih let že dela v sosednjem Piranu pomorska srednja šola, sedem let pa ribi. ška srednja šola, torej dve nam kot kruh potrebni strokovni šoli. Pomorska srednja šola je od svojega obstoja spomladi 1-947 do sedaj dala že okrog tisoč absol-viranih navtikov, strojnikov, ladjedelcev in brodarjev. Sloves šole, ki jih je izobrazila, so razširili s svojim uspešnim delom tako na ladjah naše trgovske mornarice ali pri od služenju mornariškega roka v vojni mornarici kakor pri opravljanju častniških izpitov v obeh mornaricah. Nekateri nadaljujejo še študij na visoki šoli. Ribiška šola je dala do danes tudi že okrog sto absolventov, ki so zaposleni pri naših pomorskih, ribiških podjtetiih, predvsem pri piranskem Ribiču in pri izolski Ribi. In od kod vsj ti gojenci pomorskih strokovnih šol? V prvih letih, ko je obstajala še cona B. so se rekrutirali iz Trsta in sedanjega Slovenskega Primorja, postopoma pa je rastel njihov dotok iz zaledja preko Gorice, Kranja in Ljubljane čez Trbovlje in Maribor tja do Prekmurja in slovenske Koroške. Kljub njuni važnosti za razvoj in napredek našega pomorstva in morskega ribištva pa se morata obe šoli še vedno stiskati po raznih poslopjih starinskega Pirana. Trenutno po šestih. Matično poslopje — stara carinarnica — je že davno pretesna. Pa so že pred štiri leti sklenili, da bodo zgradili v bližini Portoroža pomorski šolski center. Zdaj je investicijski program za gradnjo izdelan in tudi že potrjen. V program sta vključeni obe šoli. Obstajata pa dve varianti; po prvi bi bil center zgrajen že do 1. oktobra 1959, po drugi pa do 1. julija 1960. Vse je odvisno od sredstev, ki so tako rekoč že zagotovljena iz zveznega in republiškega sklada za kadre, nekaj pa bo brez dvoma prispeval tudi okraj. Da naša pomorska podjetja ne bodo stala ob strani, je več kot gotovo, saj so prav ta najbolj zainteresirana za čim uspešnejše delovanje in napredek pomorske in ribiške šole. Predvidoma bodo znašali gradbeni stroški okrog 163 milijonov dinarjev, do trideset milijonov dinarjev pa bo treba dodati še za učila in opremo šolskih delavnic. Glavni projekti so že naročeni. -at ga ali bodočega šolskega okoliša — vse to Je treba natančno do-gnelti. Nii vseeno, ali bo v novi zgradba 5 ali 10 učilnic. Kdo nar) opravi to delo. če ne prosvetni delavec, fei mu Je v imenu kolektiva in l-iudstva na tem, da se nova šola zgradi. S statistiko se delo šele začne. Za vsako šolsko zgradbo je potreben tudi program: število in velikost potrebnih prostorov. Zopet so prosvetni delavca tisti, ki najbolj poznajo potrebe v novi stavbi. Oni so navadno tudi tisti, ki prvj presodijo, kje bi bdil glede na šolski Okoliš naijprdmemejši prostor za novo zgradbo, to je določitev ožje lokacije. Tako pri-praivijen predlog predložijo nato svojemu svetu za šolstvo, kj ga s sodelovanjem arhitektov, urbanistov, sanitarne inšpekcije in dirugih strokovnjakov temeljito preuči in končno sprejme ali zavrne. Cesto posega tak program nove gradnje tudi v koristi sosedni e šole ali celo občine. Potrebno je torej njuno soglasie. Na vreti so sedaj še množične organizacije in zbori volivcev. Ko bo ljudstvo sprevidelo umestnost predloga, bo javno terjalo njegovo uresničenje. Ce občinski ljudski odbor nima niti sredstev za naročilo načrtov, je treba izdatke najprej vnesti v prefračun, Ce smo pridno delali še pred sprejetjem novega proračuna, je doba priprav krajša. sicer je eno leto že zgubljeno, Ker so stroški za novo stavbo odvisnij od idejnega projekta, ki vsebuje tudi njen predračun, je nujno, da poiščemo primernega projektanta v določenem projektivnem biroju. Le-tj so.zadnje čase sila zaposleni. Dostikrat je sreča, če je idejni načrt v enem letu gotov. Sledi revoiziida izdelanega idejnega projekta. Zaradi morebitnih napak je lahko tudi po trikrat zavrnjen, v tem primeru je izgubljenega najmanj pol leta. Sele po odobritvi prvega, t. J. idejnega projekta lahko namočimo glavni projekt. Tudi ta potrebuje često več kot eno leto. Sledi zo-pet revizija glavnega projekta z vsemi dodatniimii načrti za pri-ktjuičefc na cesto, kanalizacijo, elektriliikaoiijo in morda še centralno kurjavo. Dve leti sta skoraj že prt kraju če ni bilo kakih posebnih ovir. Sede sedaj lahko preidemo k licitaciji gradbenih del, kt mora biti objavljena v Uradnem listu KLRJ. Medtem smo v občinskem proračunu že zagotovili vsaj delna sredstva za gradnjo. Ce smo začeti graditi šele poleti atj celo jeseni, lahko ob koncu leta proračunska sredstva zapadejo. Delo je treba ustaviti in čakati na nova proračunska sredstva. Zelo važna je tudi pravočasna' nabava' notranje opreme. Zakaj to pripovedujemo? Znano je, da so v letošnjem družbenem planu, torej tudli Investicijskem sredstva omejena. Dogra*-jene bodo le tiste zgradbe, ki so bile pravočasno in zaradi upravičenost; planirane. Napačno je mnenje tistih, ki mislijo, da ni vredno popravljati gradivo za nove gradnje, kadar m denarje. Dahko se namreč zgodi, da se pojavijo sredstva, niso pa pripravljeni načrti. V ta namen določena sredstva so vsaj fisto leto izgubljena. Iz gornjega opisa razvidi-mo, kako dolga je procedura, preden pride do nove šolske zgradbe Ker je potreba po novih šolskih prostorih zelo velika, je nujno, da gradnje vsaj pripravljamo. Zavedajmo se, da brez sodelovanja prosvetnih delavcev delo ne bo šlo tako hitro od rok. V totežbo nam vsem pa Je velik napredek v projektiranju In v gradnji sami. v doglednem času bomo dobili tipizirane gradbene načrte, mehanizirano gradnjo, tipizirano šodsko opremo pa že imamo. Toda uvodne priprave za gradnje bodo še vedno potrebff^a, . -niJC ( fifran ■ Raj mislite o tem? Problem, kafco nadoknaditi Sananje, ki si ga ljudje' niso mogli pridobiiti v redni šoli, se pri nas kaže že ves čas po osvoboditvi. Ib smo reševali s skrajšanimi programi v nekajtedenskih tečajih, v večernih tečajih, tako da so ljudje lahko v enem letu zadostili zahtevam dveh šolskih let ali celo več. Od teh oblik je danes ostala samo še večerna gimnazija, ki dela po programu redne šole. Ta nudi ljudem možnost, da si pridobe enako znanje kakor di-, jaki rednih šol, vendarle v težjih pogonih. .Nekateri menijo, da j« ta možnost, da si pridobiš kvalifikacijo oziroma ustrezno šolsko izobrazbo s privatnimi izpiti, podcenjevanje šole in podpiranje špekulacije. . V podjetjih, ustanovah, družbenih organizacijah in tudi na vodilnih mestih nekaterih tovarn imamo ljudi, ki niso imeli možnosti, da bi dosegli zadostno šolsko izobraizlbo, danes pa čutijo potrebo po izipo-. polnitvi svojega šolskega znanja zaradi boljšega izvrševanja dolžnosti. Različni so vzroki, zakaj ti ljudje nimajo dovo'j izobrazbe; eni zaradi socialnih razmer, drugi so tedaj, ko bi morali nadaljevati šolanje, preživeli svojo mladost v partizanih ter po končani vojni delali, ne meneč se za svojo osebno dobro, požrtvovalno tam, kjer jih je skupnost potrebovala. Poleg tega je precej takih, ki imajo samo nekaj nemških šol. Ta medvojna generacija je odšla v poklic in danes čuti potrebo, da svoje pomanjkljivo znanje izpopolni. Poleg vseh naštetih vzrokov, zakaj so te šole potrebne in da niso podcenjevanje redne šole, je tu tudi napredek v tehniki, ki neprestano zahteva od ljudi, da si svoje obzorje razširjajo in znanje, ki ga imajo, poglobe. Morda je med njimi tudi kdo, ki je v svoji mladosti mislil, da mu znanje ni potrebno in da bo v življenju lahko tudi brez tega. Ce mu je življenje pokazalo drugačen obraz in se je zdaj odločil za težavnejšo pot, l»j kateri bo zamujeno nadoknadil, mu tega ne smemo šteti v zlo. Vsakdo, ki se je odločil za ta korak, je odločitev dobro pretehtal. Tisti pa, ki je ta študij vzel z lahke strani, bo tako prej ali slej omagal in ne. bo prišel do cilja. Poglejmo zdaj še naše slušatelje v teh večernih šolah. Zaposleni so polnih sedem ali osem ur, kar je pač odvisno od delovnega mesta. Nekateri med njimi imajo celo deljeni delovni čas. Več ali manj vsi skrbe . še za družino. Med njimi niso redki, ki poleg vsega opravljajo še različne funkcije v družbenem življenju. Bo vsem tem delu res ni prijetno še večer za večerom sedeti po nekaj ur v šolskih klopeh in poleg tega majtti čas za domače delo v zvezi s šolo in se pripravljati na končni račun — izpit čez razred. Ce vse to upoštevamo, moramo priznati, da so ljudje trezno premislili svojo odločitev za vpis na večerno šolo in da so motivi, ki jih silijo k delu, zelo močni, kajti drugače tega koraka ne bi storili. Nič manj požrtvovalnosti ne zahtevajo večerne šole od naših prosvetnih delavcev, ki na njih , Značilna za te kraje, od Ra-poučujejo. Vsi poznamo obre- ven do črne; in‘ morda toliko memltev šolnikov tako na osnov- bolj razumljiva je zato želja po nih in osemletnih šolah kakor lastnem močnejšem kulturnem tudi na gimnazijah. Rači mo- izživljanju in delu. Omenimo remo, da so z mailimi izjemami naj, n. pr., samo bogato študij- ne samo obremenjeni, ampak celo preoibremeinjenii s šolskim delom. Tudi. oni skrbe za družino, delajo v organizacijah in drugo. Kljub temu se mnogi žrtvujejo in poučujejo še v večemih šolah. Zato se mi ne zdi pravično, da prosvetni organi v nekaterih primerih ne posvečajo nobene pozornosti temu delu vse dotlej, dokler slušatelji niso pripravljeni na izpite. Tako se je zgodilo, da so profesorji nižje gimnazije v Laškem pripravljali slušatelje v večerni gimnaziji na izpit čez prvi razred gimnazije. (Tečaj je finansiral občinski ljudski odbor in je potekal po rednem programu za prvo gimnazijo.) Ko je prišel čas izpitov, so dobili iz okrajnega sveta za šolstvo odlok, da ne sme biti član komisije oziroma izpraševalec noben profesor ali učitelj, ki je slušatelje pripravljal na večernem tečaju. Ker na šoli ni nikogar, ki bi ne sodeloval na tem tečaju, mora priti izpitna komisija iz Celja. Če pravilnik o privatnih izpitih zahteva, da komisijo imenuje ravnatelj šole, kjer se opravljajo izpiti, potem je to nezaupnica predavateljem in slušateljem. »Izpitne komisije so uradne in morajo biti vezane na obstoječe redne šole. Ne bi bilo priporočljivo, če bi učitelji oziroma profesorji, ki uče na pripravljalnih tečajih, a ne pripadajo učnemu kadru šole, izpraševali tečajnike«. (Kako bi 'olajšali izredno šolanj e. Delavska enotnost, št. 13, dne 21. marca 1958. odgovor sekretarja Sveta za šolstvo LRS Ludvika Gabrovška na vprašanje uredništva.) V tem citatu j e podana omejitev, vendar samo za tiste predavatelje, ki niso v profesorskem zboru šole, kjer se bodo izpiti opravljali. Nikjer pa ni < pudarjieno, da profesorji Sole, kjer je bil tečaj organiziran la na kateri bodo izpite tudi opravljali, ne smejo biti člani komisije tisti profesorji, ki so tečajnike pripravljali. Zato se mi zdi, da je ravnanje s predavatelji nižje gimnazije v Laškem nehumano. (Vsekakor bi morali premisliti tudi citirana stavka, če morda le nista deloma krivična, saj bi lahko predpisali le del komisije, iz članov, ki ne poučujejo tečajnikov; izpraševalci pa naj bi bili profesorji, ki so jih pripravljali, četudi člani druge šole). Vsiljuje se mi vprašanje; ali smemo istim profesorjem manj zaupati, morda celo v isti učilnici, takrat, kadar poučujejo odraslega, zrelega človeka, kakor takrat, ko poučujejo našo mladino? Priznati moramo, da smo krivični do kolegov, ki razumejo potrebe družbe in se žrtvujejo za koristi družbe. Namesto pjznanja za njihovo pripravljenost iim dajemo nezaupnico. Zavedati s« moramo, da ni isto poučevati odrasle ali mladino, četudi isti predmet In Isto snov. Upoštevati morajo odraslega človeka in se njegovi psihi primemo pripraviti. Mnogokrat to ni lahko, saj so vajeni dela z mladino. Stojimo še pred drugim dejstvom. Kolegi ljubljanske nižje gimnazij« smejo biti člani komisije in naša ožjia domovina res ni talko velika, da to ne hi mogli prizadeti tovariši izvedeti. Ali smemo profesorju v manjših mestih zaupati manj, kakor temu, ki poučuje v Ljubljani? Pri takih dejanjih se pokaže, da često premalo pomislimo n* odnese med ljudmi, ki naj pripravljenost za delo stopnjujejo. Priznati mi morate, da taki odnosi ne vplivajo ugodno na pripravljenost predavateljev, ki naj nudijo ljudem pomoč pri pridobivanju znanja in pe le spričevala. Zakaj razlike v Občasne razstave - uspešen prpmočeli za boljši in nozornejši peni Pravni svetovalec zaupanju? V.F. Skrb občine za prosvetni kader Rudarski revirji v Mežiški dolini so za izletnika dokaj odročen kot Slovenije in ljudje, ki so tam navezani na svoj vsakdanji kruh, imajo občutek, da so vsaj geografsko odmaknjeni od močnejših utripov naših večjih kulturnih središč. Zato ni čudno, če si tudi prosvetni delavec redko .izbere svoje službeno mesto gori, zlasti, če ni od tam doma. sko knjižico in čitalnico v Ravnah s preko 30 tisoč knjigami. Živahna je dejavnost večjih 'n manjših dramaitsikih družin, pevskih zborov, godb m orkestrov. Občina Cma organizira sedaj javno ljudsko knjižnico kot proračunsko ustanovo, z lastnim knjižničnim svetom in začetnim fondom 1 milijon 200 tisoč dinarjev ter z letnimi proračunskimi prispevki za v bodo- JR ■ ■ : ■ 1 8 8 E : a \ ■ S s w ■ » : ■ n ■ s s ■ g ■ LETOMMJE PROSVETNIH DELAVCEV Y SOBH0TI PBI K0T0RU Republiški odbor Združenja učiteljev^ in profesorjev Srbije nam je poslal naslednje obvestilo: Med šolskimi počitnicami — 'to je od 1. julija do i!l avgusta — bo republiški odbor pripravil letovanje za svoje članstvo v B.obroti pri Kotom. Dnevni stroški za hrano in prenočevanje bodo: a) F£d šotori 350 din; b) v hiši Doma pomorske šole 410 din. Na to letovanje bodb'sprejeti samo šoloobvezni otroci, ,3 katere bo treba plačati celotno oskrbo; otroci bodo stanovali v posebnih sobah z mornarskimi posteljami. Kdor bi želel boljše stanovanje, lahko dobi sobo v Dobroti ali v Kotoru za 150 din, hrani pa se lahko v letovišču republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev Srbije za dnevno ceno 320 din. Možnost takega letovanja lahko izkoristijo tudi družinski člani s predšolskimi otroci. Prehrana za te otroke bo za 50% cenejša. Dom je ob morski obali, v njegovi neposredni bližini, v borovem gozdičku, pa bodo postavljeni šotori. V šotorih bo od 4 do 10 ležišč, v sobah Doma pa največ do 20 postelj. V tem letovišču lahko preživite 20 dni, in sicer: prva skupina od 1. do 20. julija; druga skupina od 22. juiija do 10. avgusta; tretja skupina od 12. do 31. avgusta 1958. Prijave za to letovanje, ki morajo biti potrjene od društev s tem, da je članarina plačana, je treba poslati na naslov: Republiški odbor Udruženja učitelja, nastav-nika i profesora NR Srbije, Kralja Miiutina 66, Beograd. Po prejemu sporočila, da je prijavljeni član sprejet na to letovanje, mora prijavljenec za letovanje takoj vplačati četrtino znesko za letovanje, ostali znesek pa lahko plača v mesečnih obrokih aii skupaj. Denar je treba poslati na gornji naslov in na tekoči račun številka 103-T-950 z označbo, za kaj denar pošiljate. V času letovanja je mogoče prirediti izlete do Boke. r Dubrovnik, Ulcinj, Cetinje in Titograd, seveda kolikor bo za to zanimanje. Za prihod v letovišče v Dobroti so poleg železnice (do Hercegnovcgi) dobre tudi avtobusne zveze (Titograd in Dubrovnik) in letalske linre (preko Tivta odnosno Titograda). če. Knjižnica je zamišljena kot osrednja za vso občino telico, da bo izmemoma Izposojala svoj knjižni fond tudi manjšim krajem, vključno šolskim knjižnicam. Da si zagotovi Črna kvaliteten šolski kader kot enega izmed izhodiščnih pogojev za svoj nadaljnji kulturni razvoj, je občina zgradila in dovršila letos iz stanovanjskega fonda poseben J stanovanjsiki blok izključno za J učiteljstvo. V zgradbi so štiri J družinska itn deset samskih sta-S novanj z okusnim furniranim S , pohištvom. Predračun za zgradbo je znašal 23 milijonov, pohištvo je stalo blizu 1 milijon dinarjev. Če upoštevamo, da znaša trenutno razpoložljiva površina na prebivalca le 6,27 m2, da razpolaga občina z letnim proračunskim znesikom okrog 55 milijonov, kar je komaj povprečje srednje močne občine, in da ima rudnik svinca spričo sedanje situacije na tržišču tudi svoje lastne finančne probleme, potem je to hvalevreden primer, kako ta rudarski kraj pojmuje vlogo prosvete in njenih delavcev v okviru splošnih, posredno tudi gospodarskih interesov. Učiteljski pevski zbor v Trbovljah V počastitev VII. kongresa ZKJ bo Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« priredil dne 26. aprila za trboveljske rudarje, koncert pod vodstvom dirigenta Jožete Gregorca. Občasne razstave bi mogle postati oblika in način, s katerim bi lahko poživili in ptbma-zorjevaii pouk na vseh stopnjah, obenem pa bi še rabile za dober način utrjevanja učnega gradiva ne le pri pouku zgodovine. marveč prav tako piri drugih predmetih. Zal jpri nas takih razstav š« nismo ime!|j v večjem številu, razen v glavnem središču, kjer pa take razstave v glavnem niso namenjene izključno šolski mladini!, ampak so prire j ene za širši krog obiskovalcev ne glede na starostno stopnjo. Zadnja potujoča razstava »Oktobrska revolucija in delavsko gibanje od 1917—1020«, ki smo si jo lahko ogledali doslej v nekaterih večjih mestih, pa je pokazala, da bi bilo mogoče razstave, če imajo potujoč značaj, približati tudi manjšim središčem in tako rekoč vsem krajem, kjer imamo osemletne šole, saj j-e prevoz panojev. kjer je razporejeno prav vse gradivo (faksimili in fotografije) razmerama še najbolj enostaven in poceni. Prednosti občasnih in posebno potujočih razstav doslej pravzaprav nismo dovolj upoštevali za potrebe samega pouka, čeprav le-te v svetu čedalje bolj postajajo sredstvo za posredovanje vseh mogočih izsledkov na področju znanosti in njenih najrazličnejših disciplin. Prirejajo pa jih ne le za preprosto publiko, ampak tudi za izobražence, ker so se pokazale kot ena najbolj posrečemiih oblik posredovanja znanja v dobi, ko človek zaradi vse številnejših znanstvenih Panog in specializacije v znanosti ne more več slediti razvoju in napredku na vseh njenih področjih. To v dobri .meri olaj^uj«JiO prav občasne razstave, ki vsebujejo navadno prerez in bistvo teme, ki jo obravnavajo oziroma želijo podati na hiter in neposreden način, upoštevajoč pri tem psihološke momente hitrejšega spoznavanja., kot je, n. pr. razna tehnika tiska, kombinacijo različnih barv, ki ustvarjajo zunanjo privlačnost, in ne na zadnjem mestu način razporeditve razstavnega gradiva, ki ustvarja estetsko plat razstave in nemalokrat vnaprej jamči za dober odziv obiskovalcev. Prednosti takega razstavljanja gradiva bi mogli uspešno aplicirati ob dobrih organizacijskih prijemih tud) na pouk, in to na vseh stopnjah, od najmiž-je do n,a j višje. 1. To bi bilo mogoče predvsem zato, ker pr.i obw ravnavi učne snovi v okviru učnega programa ni mogoče do podrobnosti obravnavati vseh poglavij. Prav te lahko uspešno dopolni priložnostna razstava. 2.) V programu so težja poglavja, abstraktna, k; zahtevajo več temeljite razlage, kakor jo dopušča' ozko odmerjen čas. 3.) Način podajanja gradiva na razstavi že psihološko vpliva na razpoloženje učenca, saj vzbii-ja v njem pripravljenost za hitrejše in tudi iaž.1e dojemanje, obenem pa jo vezano na konkretne predstave gradiva na fotografskih povečavah tekstov, ilustriranih s fotogralfijaml in risbami. Taka načela sicer že upoštevajo zavodi za Izdelovanje učil. ki ponazorujejo določene kemične in fizikalne procese. Za pouk geografije in posebej zgodovine takih užil oziroma preglednic ni, zat0 bi mogle občasne razstave pozitivno pripomoči k dvigu nazornosti pouka, posebno če b; jim poskusili dati potujoč značaj ter jih pni bližati tudi manjšim mestnim in večjim podeželskim središčem. Da prednosti ' takih razstav doslej nismo upoštevali, se nedvomno kaže v razmeroma majhnem številu prireditev te vrste, kolikor pa so bile, so se jih posluževal; le v Ljubljani, k; ima kot kulturno _ središče potrebno knjižno, arhiivalmo in drugo dokumentarno gradivo za te razstave. Pni tem ne bi smeli prezreti dejstva, da je bila doslej organizacijska plat izvedbe obiska na teh razstavah precej zgrešena. Gre predvsem za to, da so doslej šolski forumi organizirali obvezen obisk razstav z nadrobnim sporedom, Pri tem pa povzročili množičen naval šolske mladine v razstavne prostore, fc; se je nekako obvezno odzvala uradnemu vabilu. Ali je bil učinek razstave pozitiven, na to ni mislil nihče. (Dokaz za to sta bili zadnji dve zgodovinski razstavi »Srbska vstaja« pred tremi let; m »Oktobrska revoludija«!) Dejansko pa bi taka razstava morala pritegniti predavatelje, ki bi naj samoiniciativno iskal; v njej pomoč za pouk, med mladimi obiskovalci pa zanimanje za posamezna poglavja in probleme, k; jih je teže najti v učbenikih in v razpoložljivi literaturi. Nedvomno bi individualni interes za take razstave zrasel v primeru, če bi se njihovo število ii>z leta v leto večalo. Za njihovo izvedbo pa bi bilo treba nekaj organizacijskih ukrepov in več indiciativnosta, ki bi morala vsekakor iziti od .tistih delavcev, kj že imajo izkušnje iz dosedanjih prireditev take vrste. Pri organizacijii občasnih razstav za šolske .potrebe bi bilo nedvomno na mestu, če b; se odločili z.a njihovo potujočo obliko, ker bi bil njihov učinek daleč večji, saj bi zaradi posebnega načina postale dostopne ne le večjim mestnim, marveč tudi podeželskim središčem. Pri tem ne bi bilo odveč, če b; ponovno poudaril; vse pozitivne stran.; zadnje, že prej omenjene razstave o Oktobrski revolucija, ki je pokazala, kaj vse se da prikazati s fotografskimi povečavami arhivskega gradiva in drugih dokumentov, k; jih sicer nikoli ne b; mogli; tako približati obiskovalcem. Praksa zaščite arhivalnih in drugih dokumentov že tako predtpisuje mikrofilmanje. Ob tem ne stane dosti več izdelava .razstavnih izvodov, kj omogočajo relativno cenen ogled širšemu krogu obiskovalcev. Pri tem oriiginaln,; izvodi dokumentov sploh niso prizadeti. V zvezj z razstavami, ki bi jih v bodoče lahko organizirali v naših večjih središčih, in to predvsem za šol sike potrebe, pa ne bi bilo'odveč, č© hi omenili tako imenovane »kompleksne razstave«, ki bi lahko zelo učinkovito vplivale n,a nazornost pouka na vseh stopnjah. Ne vem, če je ime, k; sem ga uporabila, dovolj natančno, zato se bom poskušala izraziti opisno. Pred leti sem si ogledala v Novem Sadu prav posrečeno razstavo z naslovom »Fru- ška gora«. Vsebina razstave je povedala neprimerno več kakor sam naslov, saj je zajela v nekaj prostorih znanstveni prikaz celotne Fruške gore, od njene geotoško-petrografske sestave, geomorfoilogije in antropog Biografskih poglavij do njene kulturne podobe, ki so jj jo vrezali naj novejši dogodki v polpretekli dobi. Posebno poglavje je bilo posvečemo tudi njenemu .rastlinskemu in živalskemu svetu. Na razstavi, ki je pritegnila izredno zanimanje predvsem šolskih ustanov, so našli gradiva za svoj pouk prav vsi predavatelji osnovne in srednje šole in nobenega dvoma ni. da so se sicer ire.lati.vno visoko naložena denarna sredstva bogato obrestovala, saj je mogla razstava nuditi še več po^ bud za nadaljnje prireditve take oblike. Tudi v naši republiki j© nešteto geografskih območij, ki so preučena teko natančno, da bi jih lahko obdelali na taki kompleksni razstavi, ki hi potem obiskala vsaj večja šolska in kulturna središča. Jasno je, da bi take prireditve zahtevale tudi denarna sredstva, ki jih sedaj primanjkuje dostikrat za najnujnejša učila. Vendar bi se ob posrečeni organizaciji tistih/ ki so sii doslej že pridobili bogatejše delovne izkušnje, tudi ti znatno znižali in obenem bogato obrestovali. Ce govorimo o novi šoli in novih oblikah podajanja snovi in o šoli, ki bo bolj življenjska In namenjena predvsem manj nadarjen; mladini, potem ob vseh drugih in številnih učnih pripomočkih, k; osvajajo metode podajanja učne snovi, ne bi smeli pozabiti tudi na take razstave, ki bi v resnici zaslužile pozornost in razumevanje tistih, ki bi njihovo organizacijio lahko denarno tudi podprli. T. U. Šolstvo v ljubljanski občini Šiška Občina Ljubijama-Šiška obsega območje od železniške proge pod šišenskim kolodvorom do tovarne Štore pa od Podutika daleč tja onstran Litostroja. V njenem območju živi okrog 23.500 ljudi, med njimi nekako 2400 šolobvezne mladine. Zanjo ima občina trenutno na voljo le dve šoli: štirirazredno osnovno šolo v Spodnji Šiški in enotno obvezno osemletno šolo v Zgornji Šiški. Osemletka je doživela svojo reorganizacijo v tekočem šolskem letu z združenjem ta-mošnje osnovne šole in nižje gimnazije. Njenih 1191 učencev in učenk je porazdeljenih na 38 oddelkov in izročeno vzgoji 47 učnih moči. Moških je med njimi sedem. Osnovna šola v Spodnji Šiški ima v 33 oddelkih 1119 šolarjev in šolaric. Poučuje jih 36 učnih oseb, med njimi le trije moški. Učni kader je potemtakem v občini popoln. Med 83 učnimi močmi so štirje honorarci-upo-kojenci. ObLO pa skrbi tudi za prihodnost, zato štipendira štiri učiteljiščnike, dve dijakinji na srednji vzgojiteljski šoli, enega defektologa in eno otroško ne? govalko. Važen problem je stalno naraščanje prebivalstva v občini. Povprečen letni prirastek presega dva tisoč oseb, in to po večini mladih zakoncev. Število otrok hitro raste. Že doslej je za jesenski prvi razred — šolsko leto 1958/59 — vpisanih 447 otrok. Dve šolski poslopji za tako obljudeno občino nikakor več ne zadoščata, zato je ObLO pričel letos zidati tretje šolsko poslopje med litostrojskimi bloki na severni strani avtomobilske ceste Ljubljana—Šentvid. Zajela bo vso tamošnjo šoloobvezno mladež od Drenikove do Guts-manove ulice, skupno okrog 860 otrok. Nosila bo ime našega velikega likovnega umetnika in žrtve fašističnega nasilja Hinka ■ : ■ i ■ ■ !«■■■»■ il Okrajni odbor RKS Ljubljana, Kidričeva 1 (nebotičnik), sprejme v času od 4. junija do konca meseca septembra t. I. v okrevališče na Vranskem in Portorožu upravnika, pedagoškega vodjo, zdravstvenega referenta in vodiče. Ponudbe z navedbo dosedanjega dela v otroških kolonijah je treba poslati na gornji naslov najkasneje do 15. IV. 1958. Učiteljski pevski zbor Srečku Kumarju Na pobudo Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« bodo s pomočjo okrajnih ljudskih odborov Gorica in Koper in občinskega ljudskega odbora Dobrova 25. maja v Ko-jslkem odkrili spomenik Srečku Kumarju, slovenskemu umetniku in dirigentu. Razen tega bodo na predvečer odkrili spominsko ploščo na hiši v Portorožu, kjer je Srečko Kumar umrl. Ob tej priliki bodo v Brdih večje svečanosti pod geslom »Brda pojo«. Dan mladosti je obenem občinski praznik Brd. Brda bodo obiskali mnogi pevski zbori: Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«, Učiteljski pev sfci zbor »Slavko Osterc«, Študentski zbor »Vinko Vodopivec«, mešani zbor iz Dornberga, zbor »Slava Klavora« iz Maribora in drugi. Pokroviteljstvo nad proslavami je prevzel dr. Aleš Bebler. Izšla bo tud; posebna brošura, ki bo obsegala poleg življenjepisa Srečka Kumarja tudi oris gospodarskih in kulturnih znamenitosti Brd. Smrekarja. Glavni del nove dvonadstropne stavbe bo do meseca maja pod streho, z majem 1959 pa bodo v njem predvidoma pričeli poučevati. V 15 učilnicah se bo ob tolikšnem številu učencev moral vršiti pouk seveda v dveh izmenah. Šola bo osemletna. Zaradi pomanjkanja sredstev celotnega, že odobrenega stavbnega načrta niso mogli takoj uresničiti. Telovadnico- s kabineti, delavnicami in šolsko kuhinjo bodo zgradili kasneje. Letos je občina dala za zgradbo 60 milijonov dinarjev. Osemletka bo s prihodnjim šolskim letom tudi sedanja osnovna šola v Spodnji šiški. Obeta pa se občini v najbližji prihodnosti še četrta V:a jami Za gradnjo tega šolskega poslopja že zbirajo dokumentacijo. Zaradi pomanjkanja šolskih prostorov bodo iz šišenske občine v prihodnjem šolskem letu nekaj mladine prešolali na šentviško osemletko. Občina ima na skrbi tudi tri otroške vrtce s prehrano. X njih je 36 otrok v jaslih, 161 predšolskih in 153 šolskih, skupno 350 otrok. V občinskem območju so še tri strokovne šole: in- dustrijska šola Litostroj, industrijska kovinarska šola v Spodnji Šiški (prej železničarska industrijska šola) ter srednja gozdarska šola. Vse tri spadajo pod pristojnost OLO Ljubljana, njihovi domovi pa pod nadzor in upravo ObLO šiška. Prizadevanja ObLO za dvig šolstva so skrbna in dosledna. V letošnjem proračunu je v te namene zagotovljenih 50 milijonov dinarjev brez prej omenie-nih investicij za novo šolsko zgradbo. Misliti bo treba na obnavljanje in dopolnjevanje učil, ki je z njimi posebno revna osnovna šola v Spodnji šiški. Družbeno upravljanje in delo šolskih odborov se je razvilo v popolno zadovoljstvo šolske oblasti. Poskusna začetna doba je srečno za njimi, pričeli so posegati globlje in bolj stvarno. Delo so si razdelili v treh sek-rue»»' »spodarski, pedasr"**-*• •" socialni. —V'P*— Uvedba latinice na Kitajskem Kitajska pisava ima za vsako besedo poseben znak. Vseh je okrog 50 tisoč. Za vsakdanjo rabo jih zadošča dva do štiri tisoč, kar pa je za povprečnega človeka še vedno precej. Zato ima Kitajska toliko nepismenih. Da temu kulturnemu zlu odpomore, je vlada LR Kitajske sedaj sklenila, da uvede v šole enostavnejšo pisavo po vzorcu zahodnega in ameriškega sveta, da bodo poslej tudi Kitajci pisali z latinskimi črkami. Določili so jih 26. Prvotno je bila v načrtu abeceda s 30 črkami, med njimi tudi nekaj cirilskih, pa so zamisel opustili. Hkrati z latinico bodo vpeljali v šolo tudi pouk enotnega kitajskega jezika. Izbrali so narečje, ki ga govorijo v Pekingu in na severnem Kitajskem. Doslej so v ogromni državi govorili nešteto kitajskih kakor tudi petnajst naro-dnomanjšinskih narečij. . ^ VPRAŠANJE: Ali je učitedj upravičen do enomesečnega denarnega povpračila, če v letu 1957 ni imel letnega dopusta zaradi vpoklica na orožne vaje v juliju in avgustu 1957? ODGOVOR: Vsakemu državne- mu uslužbencu (po novem: jav> nemu uslužbencu) pripada redm letni dopust, in sicer plačan. Učitelj N. N. rednega letnega dopusta v letu 1957 ni izkoristil, ker je bil ves čas počitnic, ko je imel pravico izkoristiti redni letni dopust, na orožnih vajah. Zato mu po našem mnenju pripada plačilo za neizrabljeni letni dopust v letu 1957 za čas, ki bi mu bil priznan za letni dopust, kakor ostalim Javnim uslužbencem, ki niso prosvetni delavci, ker se v letni dopust ne sme šteti čas. ki ga uslužbenec prebije na orožnih vajah. Kakor smo poučeni, se od 1. Januarja 1958 dalje letni dopust ne izrablja samo v času velikih počitnic, temveč tudi v času seme-strainih počitnic, ne pa tudi v času, ko se vrši pouk. VPRAŠANJE: Prosvetni delavec je imel od septembra 1951 do oktobra 1953 odobren dvoletni študijski dopust za študij na VPS. Ves čas je prejemal plačo v isti višini kot v času, ko je poučeval. Pri izdaji odločbe o štetju in priznanju let pa mu ta leta niso priznana v leta za pokojnino, Čeprav je bil v delovnem razmerju in tudi socialno zavarovan. ODGOVOR: Zakon o pokojninskem zavarovanju določa v svojem 27. členu: Zavarovancu, ki ga Je med delovnim razmerjem gospodarska organizacija, zavod, državni organ ali pa družbena ali zadružna organizacija poslala na šolanje, da bi dokončal začeto rednp Šolanje, ali da bi se v državi ali v tujini strokovno izpopolnil ali specializiral v svoji stroki oziroma svojem delu, ki ga opravlja, se štejeta od časa, ko je bil na takem šolanju oziroma strokovni Izpopolnitvi oziroma specializaciji, v delovno dobo največ dve leti, če je bil ta čas v delovnem razmerju. Ce je bil torej odobren dveletni študijski dopust za štndij na VPS, se morata ti dve leti šteti v delovno dobo. Zadevo je treba urediti s pristojnim okrajnim zavodom za socialno zavarovanje s posebnim predlogom in opozorilom na določilo člena,27 Zakona o pokojninskem zavarovanju. Po našem mnenju se mora ta dopust šteti tudi za napredovanje, ker je bil tak prosvetni delavec v delovnem razmerju. (Člen 195, odstavek 1 Zakona o javnih uslužbencih — Uradni list FLRJ št. 53-57). VPRAŠANJE: Kako se tolmači porodniški dopust oziroma čas po dopustu do šestega meseca dojenja? Ali imajo prosvetne delavke tudi samo polovični čas zaposlitve, to je: samo 11 ur tedensko? Kako Je v tem primeru z razrednimi učiteljicami, ali poučujejo samo tri dni v tednu in ali poučujejo dnevno samo dve do tri ure? Ali obstaja za prosvetne delavke tozadevna uredba in katera je? ODGOVOR: Posebno varstvo žene vsebujejo določila čl. 61 do 81 Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ 53-57). p0 teh določilih ima žena, ki je v delovnem razmerju, ob nosečnosti In porodu pravico do porodniškega dopusta, ki traja 105 dni. Porodniški dopust se mora d^ti na zahtevo nosečnici. ko da zdravnik javne zdravstvene službe izvid in mnenje, da je mogoče pričakovati porod 45 dni po pregledu. Mati ima pravico delati skrajšan delovni čas 6 mesecev po porodu, da bi mogla hraniti otroka. Izjemoma pa lahko traja po mnenju zdravnika javne zdravstvene službe tak skrajšan delovni čas tudi dalje, vendar največ do konca 8. meseca po porodu. Skrajšan delovni čas pa traja polovico rednega delovnega časa. (Opozarjamo pri tem, da po splošnih predpisih znaša redni delovni čas 8 ur dnevno.) Naglasiti pa moramo, da za prosvetne delavke nosečnice in porodnice ni nikake posebne uredbe ali odredbe in doslej tudi nikake-ga tolmačenja, zaradi ‘česar se bo treba do nadaljnjega, dokler ne bo od Sveta za šolstvo nikakih posebnih navodil, držati določil Zakona o delovnih razmerjih, od Sveta za šolstvo LRS pa izposlovati predpise za prosvetne delavke. Mislimo, da ne bo pravilno, če bi prosvetna delavka po porodu imela skrajšan delovni čas tako, da bi poučevala samo tri dni v tednu, temveč bo po našem mnenju treba skrajšan delovni ča* razporediti na vse delovne dni. Opozarjamo pa na člen 67 Zakona o delovnih razmerjih, ki dovoljuje materi skrajšan delovni čas po štiri uro na dan tudi po poteku šestih oziroma osmih mesecev po porodu. Tak skrajšan delovni ' čas lahko traja ob posebnih pogojih, dokler otrok ne dopolni treh iet vendar v takih primerih mati, ki je v službenem razmerju, pre-jpma plačo po času, ki ustreza ' času kolikor dejansko dela. Vendar pa se tako skrajšan delovni čas prizna v delovno dobo kot redni delovni čas. VPRAŠANJE: po zakonu o Javnih uslužbencih napredujejo prosvetni delavci po opravljenem strokovnem izpitu v naslednji plačilni razred istega .naziva (čl. 258 t. odstavek). To se pravi, že po dveh letih, ko je izpit opravljen. To pa hočejo v praksi zamenjati, češ da so potrebna tri leta službe. Je primer, da je bil v tem letu opravljen strokovni izpit celo po 22 mesecih službe. 0 ODGOVOR: Po omenjenem členu Zakona o Javnih uslužbencih napredujejo uslužbenci po opravljenem strokovnem izpitu v naslednji plačilni razred istega naziva. Po členu 255 istega zakona pridobijo vzgojitelji, učitelji, učitelji praktičnega pouka itd. pravico delati strokovni izpit po dveh letih službe, v kateri opravljajo delo svojega naziva. Po členu 167 — odstavek 3 istega zakona traja pripravniška doba dve leti. Iz tega pa sledi, da pripravnik, ki je po preteku dveh, pa pred potekom treh let, opravil strokovni izpit, napreduje po členu 258 Zakona o javnih uslužbencih v naslednji plačilni razred takoj po opravljenem strokovnem izpitu. Opozarjamo na to, da pripravniška doba ne traja tri leta, temveč 2 leti. Ce pa je učitelj-pripravnik napravil strokovni izpit po 22 mesecih službe, lahko napreduje v naslednji plačilni razred šele po preteku pripravniške dobe, ki traja dve leti, torej po 24 mesecih službe, ker pripravniška doba zaradi prej opravljenega strokovnega izpita ne more biti skrajšana« Ce se po opravljenem strokovnem izpitu in po preteku dveh pripravniških let osporava uslužbencu pravica do napredovanja ^ praksff, je to nepravilno.