Dragoslav Mutapović
Nekaj aktualnih nalog kmetijstva
V zadnjih treh, štirih letih dajemo pomembna sredstva za pospeševanje kmelijstva. Dokaj so se povečali investicijski skladi za kmetijstvo, ustanovljeni so bili skladi za pospeševanje kmetijstva, dana je možnost svobodne uporabe amortizacijskih skladov, domača proizvodnja sredstev za kmetijstvo je zelo porastla, povečal pa se je tudi uvoz teh sredstev. Razen tega pa družbeni plan in sistem vsako leto določa razne olajšave za hitrejši razvoj kmetijskih zadrug in drugih kmetijskih organizacij, ustanov in služb itd. Pa vendar, kljub vsemu temu ne gre razvoj kmetijske proizvodnje in sprememb družbe-nih odnosov na vasi tako hitro, kakor bi bilo želeti. Razvoj na tem sektorju je dosti po-časnejši, kakor pa na drugih področjih.
Res je, da so v ktnetijstvu objektivne težave. Na letošnjo kmetijsko proizvodnjo je negativno vplival prehod iz sušnega v deževno obdobje z zelo neugodno lansko zimo. Znane so posledice mraza, ki je povzročil v posameznih krajih veli-ko škodo, zlasti v večletnih riasadih, vinogradih in sadovnjakih. Letošnje sadne letLne razen ja-bolk takorekoč sploh ni. Mraz je zelo škodoval tudi oziimnim posevkom, saj so morali nad 100.000 hektarov znova preorati in posejati s spomladanskimi kulturami. Razen niraza so tudi poplave napravile nasemu gospodarstvu vellko škode, ki jo cenijo na nad 10 milijard dinarjev. K temu je treba dodati še to, da je nad 160.000 hektarov ostalo neposejanih, tako da znaša vsa vrednost izgubljene žetve nad 10 milijard dinar-jev. Te objektivne težave vplivajo tudi na slabo oskrbljenost našega brga, na obseg hrane itd.
Bilo pa bi napačno, če bi vse, kar se danes flogaja v kmetijstvu, tolmačili samo z objektiv-nimi težavami. V samem kmetijstvu je vrsta sla-bosti, ki jih je treba upoštevati in si prizade-vati, da jih čimprej odstranimo.
Pridelovanje semena
Med najbolj aktualne današnje probleme, od katerih je v dobrem delu odvisno pospeševanje kmetijstva, spada razvoj kmetijske službe. Dej-stvo, da smo v zadnjih dveh setvah prodajali kmetovalcera nekaljivo ali slabo kaljivo seme, dalje da je bilo v prometu seme, ki ne ustreza predpisanim uzancam, do<kazuje, da semonska služba in pridelovanje semena nista v redu in da je treba storiti nujne ukrepe. Če smo si na jasnera, da dobro seme veča pridelek in vpliva na izboljšanje kakovosti in povečanje donosa, kar naši strokovnjaki trdijo, tedaj je treba storiti tudi ustrezajoče gospodarske in organiza-cijske ukrepe, da hi čimprej zagotovili zamenjavo semena kmetovalcev. V zadnjih dveh letih so sredstva v skladih za pospeševanje kmetijstva tako visoka, da dajejo široke možnosti za rešitev problema pridelovanja dobrega semena. Zveza kmetijsko-gozdarskih zbornic je prevzela pri-delovanje semenskega žita in semena industrij-skih kultur, ki ga bodo finansirali iz zveznega sklada za pospeševanja kmetijstva. Pri pridelo-
vanju semenskega žita se je pojavila vrsta sla-bosti. Po eni strani so začeli špekulirati, po drugi strani pa so zato, ker so organizacije, ki so se ukvarjale s proizvodnjo in s prometom s seme-» nom bile slabo opremljene, propadle znatne ko-ličine semena. Do takih napak in izgub semena ne bi prišlo, ako bi že od vsega začetka dobro postavili naloge zavoda za selekcijo in pridelova-nje elitnega semena in 5e bi za pridelovanje semena izbrali tiste organizacije, ki imajo za to največ pogojev. S tem pa ne mislimo reči, da ni bilo pri pridelovanju semena tudi uspehov. Na-robe, bili so. Toda če se ne bomo učili na izkuš-njah iz dosedanjega dela tn pravočasno odpravili pomanjikljivosti, se nam kaj lahko zgodi, da bodo kmetovalci izgubili zaupanje v to važno službo. Potem pa bo nastal problem, kdo bo jemal in uporabljal dobro seme.
Zato smo zahtevali, naj bo prav sedaj posve-tovanje, o teh vprašanjih, da bi jih spoznali in pravočasno rešili.
Kako je zamišljena organizacija pridelovanja in promet s semenom?
Zveza se bo obvezala, da bo v zveziaem skla-du za pospeševanje kmetijstva zagotovila sred-stva za pridelovanje elitnega semena, tako žita kakor tudi industrijskih rastlin, originala in prve
reprodukcije. Za nadaljnje reprodukcije bodo zagotovile sredstva republike, okraji in kmetij-eke organizacije iz lastnih sredstev. Zvezna kme-tijska zbornica mora torej skleniti pogodbe z ustreznimi zavodi, da bi jim zagotovila sredstva v ta namen. Izbrati mora najboljše organizacije, jih za to delo usposobiti itd. Tako bomo z dobrim tfelom in z manjšimi sredstvi dosegli večje uspehe.
Končno strokovnjaki razpravljajo o domači Belekciji, pridelovanju in uvozu semena. Meni-nio, da je glavno to, da imamo seme, ki bo dalo idobre rezultate, ne pa to, ali bomo sejali doma-ie ali uvoženo seme.
Uporoba umetnih gnojil
Od leta 1953 je uporaba umetnih gnojil porastla od okrog 110.000 na okrog 570.000 ton letos. Ni dvoma, da je to lep uspeh. Postavlja pa se vprašanje, ali amo s tem dosegli ustrezno povečanje proizvodnje v kmetijstvu in ali smo gnojila pravilno uporabljali, da.bi dala največjo možmo korist kmetovalcu in skupnosti? Na pod-lagi dosedanjih izkušenj lahko trdimo, da je tudi tu dosti sJabosti in da nimaino dovolj izdelane in usposobljene službe, ki bi dajala navodila, katera gnojila najbolj ustrezajo posameznim kulturani in pasameznim zemljiščem, pa da bi tako zagotovili pravDno uporabo teh sredstev. Zadruge, ki so glavni nosilci pospeševanja kme-i tijstva pri individuakiih kmetih, bi morale razen tega, da preskrbijo kvalitetno seme in potreb-ne koHčine umetnih gnojil, tudi r.abaviti od ustreznih zavodov, postaj in podobnih usta-nov točne podatke za posamezne dele svojega okoliša. Dobro bi bilo, če bi se povsod, kjerkoli je to mogoče, dajali tudi za posamezne parcele točni »recepti«, kakšno kombinacijo umetnih gnojil je treba uporabiti za posamezno kulturo. No, to ni samo problem zadrug. V tem pogledu niso nič manjše obveznosti tudi tovarn in pa uvoznikov umetnih gnojil. Vsa mreža, ki se ukvarja s prometom z umetnimi gnojili, bi se m/araHn usmeriti k temu, da bi dajala navodila 2a pravilno uporabo tega važnega sredstva. Povpraševanje po gnojilih smo že zelo dvignili, večaino tudi domačo proizvodnjo in uvoz, v perspektivi pa bomo potrošnjo gnoji] še za tri-
krat povečali. Ta služba ima torej danes poseben pomen in naše ustrezne gospodarske organiza-cije bi se morale bolj posvetiti njenemu razvoju in usposabljanju.
Naslednji problem v zvezi z umetnimi gno-jili so regresi. Te dni je izšla odločba o novih regresih. Dvojni regresi so ukinjeni, pa torej tudi dvojne cene. Cene bodo nekoliko bolj ugodne od tistih, ki so veljale za kmetovalce, ki niso kontrahirali, pa tudi nekoliko večje od cen v kontrahiranju. Lahko rečemo, da so to cene, po katerih bo mogoče prodati razpoložljive koli-čine. T\> novem regresu so prodajne cene umet-nih gnojil take, da zagotavljajo kmetovalcem visoko rentabilnost uporabe teh sredstev pri najmanjšem   učinku.   Če  da   na   primer   1   kg
umetnega gnojila samo 1 kg ^onosa pšenice, je razmerje naslednje: 1 kg umetnega gnojila bo stal povprečno 12 dinarjev, 1 kg pšenice pa bo po naših odkupnih cenah stal 25 dinarjev, na prostem trgu pa od 32 do 35 dinarjev (v žito-rodnih krajih). V nežitorodnih krajih bo to razmerje za kmetovalca še bolj ugodno.
Mehonizacija kmetijstva
V mehanizaciji žetvenih in mlačvenih del smo malo napredovali, manj kakor pa so nam dopuščale razmere, Doinača proizvodnja snopoveznikov, mlatilnic in kosilnih strojev dela s precej zmanjšano zmogljivostjo, medtem ko ročno žanjejo in mlatijo tudi- v tistih krajih, kjer bi ta dela prav lahko mehanizirali. Zadruž-ne oa-ganizacije bi morale sklepati z industrijo konkretne pogodbe, da bi jim lahko za žetev in mlačev izdelala p'otrebne stroje. Poslovne za-družne zveze bi lahko dosti bolj pospešile ali podprle zadruge pri hitrejši mehanizaciji žetve in ralačve. To je tem bolj važno, ker je sedaj v privatnem sektorju okrog 50 % zastarelih in za delo nesposobnih mlatilnih garnitur, s kate-rimi pa vendarle delajo, ker nimajo drugih.
Odkupili smo licenco za izdelavo kombajnov. Pospešili bomo osvajanje proizvodnje kombaj-nov za žito, toda ni treba pričakovati, da bomo s kombajni ta problem tako hitro rešili. Samo za državna kmetijska posestva in zadružne eko-
nojnije potrebujemo okrog 3000 kombajnov. Naše možnosti pa niso take, da bi sedaj opustili de]o s snopovezniki in mlatiJnicami ter računali samo na kambajne.
Kar se tiče mehanizacije glavnih del, se sta-nje precej popravlja. Letos bo kmetijstvo dobUo 2700 traktorjev iz uvoza in 1200 iz domače pro-izvodnje. Licence, ki smo jih kupili, odpirajo perspektivo tipizacije traktorjev za potrebe kmetijstva. Traktorje bomo morali uvažati vse dotlej, dokler ne bo domača proizvodnja popol-noma osvojiJa proizvodnje za potrebe kmetij-stva. Sredstva za uvoz so preskrbljena. Toda za nas je velik problem, aJi so naše kmetijske or-ganizacije usposobljene, da sprejmejo tako me-hanizacijo in da jo pravilno izkoristijo. To se
pravi, ali so državna kmetijska posestva, kmečke obdelovalne zadruge, kmetijske zadfuge, ali njihove zveze in združenja, organizirala uspo-sabljange kadrov za piravilno uporabo strojev, ali ustanavljajo potrebno mrežo servisnih delav-nic za popravilo strojev, ali je zagotovljena pre-skrba z rezervnimi deli, gorivam, mazivom in vsem drugim, kar zahteva tak skok v mehaniza-cijo. Ravno reševanje teh probletnov pa zelo počasi napreduje. Res je, da imamo zelo lepe primere, toda ti primeri so še maloštevilni.
Kakor vidimo, so tudi tu glavni problemi v služtai mehanizacije. Toda ravno mehanizacija je tisti nagvažnejši Hen, ki bo vplival na družbe-ne spremembe na vasi in na podružbljenje pro-izvodnje v kmetijstvu.
Za jesensko setev bomo imeli, kakor kaže, več strojev, več semen, več umetnih gnojil — z drugimi besedami boljšo materialno bazo, kakor prejšnja leta. Naše kmetijske organizacije knajo več izkušenj in v zadnjih letih so zelo napredovale, zlasti zadruge. Toda, da bi jesen-dka setev popolnoma uspela, se moramo takoj usraeriti na reševanje vseh poroblemov, ki so v zvezi z njeno izvršitvijo.
Konfeo moratno pripamniti, da je potrebno ožje sodelovanje med kmetijskkni organizacija-mi in industrijo. S tem sodelovanjem bi lahko rešili mnoge probleme, ki doslej niso rešeni samo zato, ker ni bilo zadostne povezave.