Poftnhn pMm T Leto m, Štev. 79 Ljubljana, sobota 4. aprila 1931 Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126. ?nseratni oddelek: LJubljana Selen« burgora al. 3. — Tei 3492 ra2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St 190. Račun< dH pošt ček zavodih: Ljub« I}ana St 11842 Praha čislo 78 W*en 5t 105 241 ^ Tajna pogodba med Avstrijo in Nemčijo? Francoski listi še vedno obširno razpravljajo o carinski uniji - Nezadovoljstvo z nejasnim stališčem Italije - Evropska komisija Pariz, 3. aprila d. »Petrt Parisien« sumi, ida obstoja med Nemčijo in Avstrijo tajen političen dogovor, sličen prusko-hessen-skemu dogovoru iz L 1828, na podlagi ka-terega je nastala nemška carinska zveza m ki je bil izpopolnjen s tajnim političnim dogovorom Ta sum je tem boli upravičen, ker pripravlja nemška vlada za razorožitveno konferenco diplomatsko ofenzivo v velikem slogu. Zdi se sploh, da je Berlin pritegnil Dunaj k svoji politični igri v marsikaterih vprašanjih, kakor n. pr glede na obnovo oborožitve, odpravo deinflitariziranih con. zmanjšanje repara-cijskih plačil itd. Zato bi ne bilo čudno, ako bi avstriisko sodelovanje pri nemški politiki bilo že predmet »pismenega zagotovila med obema vladama, torej tajne pogodbe, ki naj bi izpopolnila carinski dogovor. Pariz, 3. aprfla s. »L' Oeuvre« piše glede na nemško-avstrijski dogovor, da ne icadošča delati s prepovedmi in summce-nji. Treba je iskati sredstva, da se pomaga Avstriji živeti in ustanoviti blagostanje. Pariški listi so zelo ogorčeni nad Italijo, ker se ni pridružila protestu proti dunajski pogodbi. »Echo de Pariš« celo grozi Italiji z neratifikacrio pomorskega dogovora, če bo še dalie časa plesala izven reda Ako bo Italija ostala pri svojem nejasnem stališču, bo s tem samo dokazala, da se z njo ne more doseči političen sporazum. Pariz, 3. aprila. AA. >Matin« se bavi s proceduro, ki je bila sprejeta, da se odvrneta Nemčija in Avstrija od nameravane carinske unije. List pravi, da bodo ministri za zunanje zadeve, ki se bodo sestali na seji komisije za evropska vprašanja 16. maja, sklepali ali naj se nemško - avstrijski načrt smatra kot koristen iz gospodarskih m političnih vidikov za evropsko zvezo. Ta sklep ne bo imel značaja razsodbe. Mislijo, da bodo na seji komisije za evropska vprašanja predloženi tudi drugi predlogi, ki bodo imeli svrho dokazati, da sta Nemčija in Avstrija napravili napako, ker sta iz lastne inici-jative sklepali o posebnem carinskem sporazumu, kajti Avstrija in Nemčija nista edini državi, ki sta si postavili za cilj zboljšanje trgovinskih odnošajev in gospodarskih raz-mber v centralni in vzhodni Evropi. Dunajski demanti Dunaj, 3. aprila AA. Neki tuji listi so objavili vest, da je bil pri sestanku dr. Curtiusa in dr. Schobra na Dunaju izgo-tovljen nekak tajni načrt kot dopolnilo načrta o carinski uniji. Čeprav je tendenca teh vesti prozorna, vendar s pristojnega mesta kategorično demantirajo, da bi se bilo razpravljalo o kakih takih načrtih. Stališče Italije do carinske unije Značilne izjave Mussolinija — Italija za carinsko unijo ne vidi političnih ovir, temveč jo hoče presojati le po gospodarskih vidikih rodajnih činiteljev z mirom in razsodnostjo, Rim, 3. aprila, d. Na nekem gospodarskem T.borovanju je včeraj govoril Mussolini tudi o vprašanju avstrijsko - nemške carinske unije. Poudarjal je, da je že pred tremi me-sieci govoril v senatu o splošnem gospodarskem položaju. Od tedaj so se pojavila nova dejstva, pomorski sporazum, angleški dogovor z Indijo in sporazum med Nemčijo ter Avstrijo o osnovanju carinske zveze. Italija ne smatra, da bi bila avstrijsko - nemška carinska unija brezpogojno škodljiva in je sato tudi ne odklanja, dokler ne bodo prizadeti Italijanski interesi. Ta kratka Mussolinijeva izjava potrjuje, Giornale d'Italia< je objavil včeraj k neki pariški brzojavki naslednji komentar: »Nestrpnost, dvomi in nezaupanje, ki se kažejo v francoskih listih, so popolnoma neupravičeni- Italijanska vlada je že izjavila, da se mora proučitev splošnega evropskega položaja, kakor se je razvil zaradi avstrijsko - nemškega načrta carinske unije, izvesti od me- ki je pri takih prilikah potrebna. Kakor hitro bo proučitev končana, bo Italija glede na splošne evropske, kakor tudi posebne italijanske interese zavzela jasno in, fašističnim običajem primerno, nedvoumno stališče. Nobenega povoda ni, da bi se že sedaj s prenaglimi sklepi še bolj otežkočilo že itak težko stanje mednarodnih odnošajev v Evropi. Razen tega ne more italijanska vlada sama podati odgovora, temveč so k temu poklicane tudi druge dežele in drugi organi, ki jim je poverjena proučitev tega vprašanja ali jim pa še bo.« Rim, 3. aprila s. Stališče Italije glede nemško-avstrijskega dogovora še vedno ni odločeno. Oficiozno sporočilo označuje tozadevne pripombe in domnevanja francoskih listov za napačne. Italijanska vlada je dala merodajnim organizacijam nalog, naj mirno in preudarno proučijo položaj, ki je nastal po dunajskem dogovoru, kakor je to potrebno za dogodke tako velike važnosti. Po končanem proučevanju se bo odločilo italijansko stališče. Sklepi ženevske konference za cestni promet Konvenciji o enotnih cestnih signalih in obdavčenju inozemskih avtomobilov je podpisala tudi Jugoslavija Ženeva, 3. aprila, d. Konferenca za cestni promet, ki jo je sklicalo Društvo narodov, je končala svoje delo. Podpisani sta bili dve konvenciji, ki se tičeta enotnih cestnih prometnih signalov ter obdavčenja inozemskih avtomobilov. Konference se je udeleževalo 23 držav, toda konvenciji je podpisalo zaenkrat samo 10 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Konvencija o poenotenju cestno-promet-ni.h signalov, ki veljajo predvsem za avtomobile, je bila izdelana na podlagi predlogov mednarodne avtomobilske organizacije in rezultatov praktičnih preizkušenj predlaganih signalov. V roku enega leta se morajo v vseh drža- vah, ki so podpisale konvencijo, uvesti dogovorjeni mednarodni prometni signali. Mnogo težavnejše je bilo posvetovanje o carinskih olajšavah in o obdavčenju inozemskih avtomobilov. Predlagano je bilo, naj bi se inozemski avtomobili za dobo treh mesecev v istem letu oprostili vsakih dajatev. Nekatere države so na to pristale, druge pa so iz davčno - tehničnih razlogov svoj pristop k tej konvenciji odklonile, odnosno odgodile za poznejši čas, med njimi tudi Jugoslavija. Poenostavljeno bo tudi poslovanje s" triptiki, tako da bo dosedanji postopek znatno poenostavljen in olajšan mednarodni avtomobilski promet. Seja francoske vlade Pariz, 3. aprila, g. Na današnjem mini« istrskem svetu je zunanji minister Briand podal poročilo o stanju mednarodnih raz« govorov glede nemško=avstrijskega carin« skega sporazuma in glede francosko«itali« janske pomorske razorožitvene pogodbe. Ministrska svet je dalje na predlog prora« č unskega ministra sklenil poslati vsem mi« nistrstvom odlok o štednji. Prekoračenja proračuna se bodo načeloma dovolila le te« daj, ako se bodo v okviru posameznih pro« računov na drugi strani dosegli prihranki. Oustricova afera Pariz, 3. aprila. AA. Tardieu je poslal predsedniku preiskovalne komisije v Ou» strioovi aferi pismo, v katerem protestira proti dvoumni izjavi neke priče, da je Bri« and priporočil Oustricu nekega člana za upravnega uradnika banke. Tardieu pravi, da ni bil nikoli v taki ali podobna zvezi z Oustricom in da tudi nikogar ni pripo* ročil. Pariz, 3. aprila s. Upravni odbor socia-listinče stranke je sprejel dnevni red, ki izraža solidarnost z Blumom v Oustricovi aferi. Nadalje je sprejel na znanje pismo avstrijske socialno-demokratske stranke o gospodarskem dogovoru med Avstrijo in Nemčijo. Velike poolave v Franciji Pariz, 3. aprila, s. Dolgotrajno deževje je povzročilo v južni Franoiji veliko škodo. V Becieresu je reka prestopila bregove, poplavila ravnino ter predmestja. V Mont« pellieru je vodovje odrezalo več železniških prog. V Lamalu je voda odnesla tri mo« stove. Več vil na obali je bilo uničenih. Skrajšanje delovnega časa v Nemčiji Berlin, 3. aprila, d. Državno ministrstvo za delo je razposlalo vsem delavskim in delodajalskim organizacijam načrt zakona o omiljenju brezposelnosti. Najvažnejša določba tega zakona se tiče skrajšanja de« lovnega časa v vseh važnejših industrijskih panogah, da bi na ta način mogli zaposliti več delavccv. Posebne komisije, v katerih bodo strokovnjaki dotrične stroke, zastop« niki delavstva in podjetij, bodo za vsako posamezno industrijsko panogo proučile se« danji položaj in predložile predloge o skraj« šanju delovnega časa. Sklepi te komisije bodo obvezni in zoper nje ne bo mogoč priziv. Rudarska industrija je načrt tega zakona že odobrila in sodijo, da bodo mo» gli samo v tej industrijski panogi zaposliti 10 odst. več delavcev kakor sedaj. Jugoslovenske žrtve na »Floridi«? London, 3. aprila, g. Francoski parn:k »Florido«, ki se je pri trčenju z angleško matično ladjo »Glorious« težko poškodoval, so spravili na plitvino, pr&der, se ja potopil. Pariz, 3. aprila. AA. Po ns^t vesti lz M*» lage so se pri karambolu ladje »Corioui« s »Florido« ponesrečili tudi trije Ju£oslo* veni. Zimsko vreme v južni Italiji Rim, 3. aprila s. Temperatura v Italiji je močno padla. Vezuv je popolnoma zasnežen. Temperatura je davi znašala v Na-polju in v Rimu 2 stopnji. mm ■ » i • ■ M Naročnina maša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon It 2440 (ponoči 2582) Crije: Kocenova al 8 Telet «t 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u VELIKA NOČ V JULIJSKI KRAJINI Goriški fašistični tajnik poziva k mini in slogi—Neuspeh svobodne cone na Reki — Propast tržaške paroplovne družbe Trst, 3. aprila, č. »Popolo di Trieste« objavlja velikonočno poslanico tajnika fašistične stranke v Gorici Avenantia. Avenanti poziva prebivalstvo Julijske Krajine, naj pokaže ob velikonočnih praznikih, da vladata med njim mir in sloga. Nastop jugoslovenske duhovščine je likvidiran z veliko fašistično manifestacijo v Trstu. V svoji poslanici se Avenanti obrača tudi na slovensko in hrvatsko duhovščino in jo poziva, naj sodeluje pri pomirjenju duhov. Obenem znova opozarja slovanske duhovnike, da morajo opustiti vsako protiitali-jansko in protifašistično akcijo. Cerkev naj se bavi samo z verskimi zadevami, vzgojo mladine in politične akcije pa mora prepustiti državi odnosno organizacijam fašističnega režima. To je poziv k miru, naglasa poslanica; odgovornost bo padla na one, ki se bi temu pozivu upirali in kršili mir. Avenanti zaključuje: »Naj bog čuva kralja, duceja in naš veliki fašistični dom in naj blagoslovi vse dobre in zle, zlasti zle, ka- terim je božji blagoslov najbolj potreben!« »Popolo di Trieste« naglaša v komentarju važnost te poslanice, ki predstavlja po njegovem mnenju začetek nove dobe miru in sloge v Julijski Krajini. Trst, 3. aprila, č. Danes je minilo leto dni, odkar je bila Reka proglašena za svobodno cono. Takrat so fašistični listi na dolgo in široko hvalili "fašistični režim, ki je dal Reki posebne ugodnosti, in napovedovali procvit in razmah reške luke, ki naj zaduši sušaško konkurenco. Ob današnji obletnici pa objavlja »Piccolo« uvodnik, ki ga tolmačijo celo v fašističnih krogih kot nagrobni govor reški svobodni coni. »Piccolo« dolži neuspeha, ki ga je doživela reška svobodna cona, bivšega italijanskega ministra Sforzo, češ da je s svojim pristankom na nesrečno rapallsko pogodbo razbil reško pristaniško celoto in ustvaril konkurenco na Sušaku, ki prej sploh ni bil nikaka luka, ki pa je sedaj požrl ves promet reške luke. Sforza bi bil moral to predvidevati in na- Pet tisoč smrtnih žrtev potresa Po potresu v Niearagui povzročena škoda se ceni na šti ri milijarde dinarjev Newyork, 3. aprila. s. Kakor javlja »Associated Press« iz Manague, se škoda po potresu ceni na 70 milijonov dolarjev (4 milijarde dinarjev). Položaj se je znova poslabšal, ker je žerjavica pod ruševinami zopet povzročila požare. Panika se je poročala tudi zaradi tega, ker se je razširila govorica, da namerava znani voditelj vsta-šev Santino napasti mesk čeprav vlada te vesti ne smitra za rjsne se je vendarle v kier :lo vse 3olrebno, da se odbije even-tuelni napad vstašev. V razvalinah Manague bo zopet odkrld 600 trupel. Včerajšnji potres oh 4. zjutraj je med prebivalstvom zbudil veliko paniko. Dopisnik »Associated Press«, ki se je vrnil iz Manague v pristaniško mesto San Juan del Sur poroča, da je bilo po potresu ubitih bržkone okoli 5000 oseb. Neki policijski uradnik v Managui ceni štev'lo ubitih, ki so jih našli samo v porušeni tržnici in njeni bližini, nad tisoč. V bolnici ln jet-nišnici je izgubilo življenje 700 ljudi. Ceste v okolici Manague so prenapolnjene tarnajočih žensk in otrok. Po povratku maršala Pilsudskega v Varšavo Večja aktivnost v poljski notranji na dnevnem redu — Pred Varšava, 3. aprila, r.' Maršal Pilsudsfci je bil pri svojem povratku v poljsko prestol« nioo izredno svečano sprejet. Pričakali so ga ne le vsi člani vi de in drugi visoki funkcijonarji, temveč tudi velika množica ljudi. Pilsudski se je takoj vrgel na delo, zla« ©ti na proučevanje načrta nove ustave. Z ministri je imel d ljša posvetovanja o av» strijskosnemški carinski uniji, glede kate* re poljski vlada ravno zaradi maršalove od« sotnosti še ni precizirala svojega 6tališča Zatrjuje se, da se bo Poljska odločno po« stavila ob stran Franciji in Češkoslovaški. Poljska javnost je sprejela prve vesti o ca« rinski uniji skoro z nekakim zadovoljstvom, ker je upala, da 6e bo carinsko unijo nem« ška ekspanzivnost usmerila proti jugovzho* du in da bo zato pojenjal pritisk na poljske meje. Zdaj pa je že povsod prevladalo in zunanji politiki — Carinske unije rekonstrukcijo poljske vlade spoznanje, da je dunajski dogovor emt« nentno političnega značaja in di ograža tu> di interese Poljske. Za enkrat je vlada za« prosila Dunaj in Berlin za podrobnejša po« nočila. Živahno se razpravlja v poljski javnosti tudi o predlogu carinske unije med Češkoslovaško in Poljsko, ki ga je sprožilo glasilo čeških agrarcev »Venkov«. Poljski listi pišejo o predlogu simpatično in pravijo, da bi poljski gospodarski krogi z veseljem pozdravili vsako tesnejšo kooperacijo s sosedno slovansko republiko. Tudi ta zadeva bo prišla sedaj, po povratku maršala Pilsudskega, v aktualnejši stadij. V zvezi z maršalovim povratkom so se znova pojavile tudi vesti o rekonstrukciji vlade. Zlasti se zatrjuje z vso gotovostjo, da bo vstopil v vlado vodja konservativne grupe knez Radziwill. Razkol med hitlerjevci popoln Snovanje nove narodno-socialistične stranke proti Hitlerju in njegovim pristašem razmahu. Hitler le v premoči, ker ima v svojih rokah strankino blagajno, dočim mora Stenes iskati nove denarne vire. Berlin. 3. aprila g. Borba za dom narodnih soaialistov v Berlinu je začasno odločena v korist Adolia Hitlerja. Napadalni oddelek se ie glede na nevzdržni položaj odločil da se preseli v druge prostore ter si je v to svrho najel primitivne urade. Prevladuje vtis, da je razkol v stranki Ikončnoveldaven in da se ne more več preprečiti. Kapetan Stenes in njegovi pristaši so očividno odločeni iti do kraja ter ustanoviti novo nacionalistično stranko proti monakovski centrali. Del berlinske skupine pa se še vedno zavzema za Hitlerja, zaradi česar ni upanja za sporazum. Tudi usoda berlinskega lista stranke »Der Angriff« je zelo dvomljiva, ker se je redakcija in osobie izjavila za Stenesa, dočim je list formalno last Adolfa Hitlerja in dr. Go-belsa. Vojna v stranki je torej v polnem Monakovo, 3. aprila d. List »Der Bayri-sche Kurier« objavlja senzacijonalne informacije o pogajanjih, ki jih je vodil bivši avstrijski pravosodni minister dr. Hue-ber s Hitlerjem in Hugenbergom. Pogajanja s Hitlerjem o finančni podpori za avstrijsko Heimwehr niso imela uspeha. Več sreče je imel dr. Hueber pri Hugenbergu v Berlinu, od katerega je dobil prav znatno finančno podporo za obveznost, da bo Heimwehr vedno podpiral Hitlerjev po-kret. List naglaša. da obstoja potemtakem v Berlinu neke vrste fašistična centrala, ki je v tesnih zvezah tudi z itaEjanskim fašizmom. Ruska protestna demarša v Tokiju Sovjetska vlada zahteva odgovor na protestno noto zaradi atentata na ruskega trgovinskega zastopnika Moskva, 3. aprila s. Sovjetsko ruska brzojavna agentura objavlja naslednji komunike: Dne 23. marca je sovjetsko-ruski poslanik na Japonskem izročil po naročilu sovjetske vlade japonski vladi protestno noto zaradi atentata na trgovinskega svetnika sovjetskega poslaništva na Japonskem Anikijeva, ker japonske oblasti niso storile vse potrebno, da se izsledijo krivci. Ker japonske oblasti še niso odgovorile na to noto, je namestnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Karahan poslal dne 1. aprila japonskemu poslaništvu izjavo, v kateri opozarja, da japonska vlada doslej še ni odgovorila na noto sovjetske vlade, in v kateri izraža upanje, da bo japonska vlada upoštevala ogorčenje, kl ga je izzval atentat v Sovjetski uniji, ter je uvidela potrebo izvršitve v noti naštetih ukrepov v svrho ustvaritve prijateljske atmosfere za čim prejšnjo ureditev med Sovjetsko unijo in Japonsko spornih vprašanj. Zastoj v pomorskih po?aianiih London, 3. aprila g. Zdi se, da je prišlo v pogajanjih glede redakcije francosko-italiianskega pomorskega dogovora, ki «e vršijo od 19. marca dalje, do zastoja. Tozadevni komite se je odgodil do 14. aprila. Do tega odmora je prišlo, da se nudi delegatom možnost dobiti od svojih vlad nova navodila Veliki italijanski vojaški manevri na Jadranu Rim, 3. aprila M. Po službeni objavi je zrakoplovni minister Balbo poročal Musso-liniju o pripravah velikih manevrov .tali-janskega vojnega letalstva Manevri se bodo vršili meseca avgusta, severno in južno od Apenin in ob Jadranski obalL Pri manevrih bosta sodelovali dve skupini po 600 letal ter večji oddelki narodne milice. Mussolini je predloženi načrt odobril potiti ves promet Jugoslavije na reško luko. Danes Reka propada in niti ukrep o svobodni coni, ki ga je tako velikodušno izdala vlada, ni mogel pomagati. Pred letom dni je bila proglašena svobodna cona, v kateri so odpravljene vse carine. Toda ta, svobodna cona ni dosegla zaželjenega uspeha. Naj-prvo je rimska vlada omejila prvotno priznane ugodnosti, nato pa je še reška občina obdavčila gospodarska podjetja, da bi krila deficit v občinski blagajni. Trst, 3. aprila, č. Na intervencijo tržaške občine glede sanacije tržaške paroplovne družbe »Libera Triestina« je vlada odgovorila z brzojavko, v kateri obljublja, da bo storila, kar bo mogoče. Tržaški župan Pitacco je sedaj ponovno brzojavil rimski vladi, naj nujno uredi zadevo »Ldbere Tri-estine« češ, da to zahteva ne samo interes Trsta, marveč vse Julijske pokrajine. V Trstu pa se ne vdajajo nadam in so ee že sprijaznili b tem, da bo »Libera Triestina« definitivno propadla. Spremembe pri policijski upravi v Ljubljani Ljubljana, 3. aprila, AA. Za upravnika policije v Ljubljani je imenovan dosedanji predstojnik policije v Mariboru g. Vekoslav Kerševan. Dosedanji upravnik policije ▼ Ljubljani dr. Alojz Guštin je postavljen za ban-skega inšpektorja. Odhod ministra Demetroviča iz Prage Praga, 3. aprila, h. Jugoslovenski fcrgrv vinskd minister Demetrovič je danes ob 13.29 odpotoval iz Prage. V čakalnici L razreda so se poslovili od njega zunanji minister dr. Beneš s soprogo, zastopniki vseh ministrstev, ki so sodelovali pri pogajanjih, ter osobje jugoslovanskega poslaništva. Soproga ministra Demetroviča je prejela od ministra dr. Beneša in od jugoslovenskega poslaništva krasna šopka Minister Demetrovič se bo ustavil v Brnu, kjer bo posetil svoje sorodnike, ter se nato vrnil t Beograd. Beograd, 8. aprila AA. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič se v ponedeljek 6. t. m. vrne v Beograd. Iz državne službe Beograd, 3. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog predsednika mi« nistrskega sveta imenovan za šefa admini« strativnega oddelka občega oddelka pred« sedništva ministrskega sveta Zdravko Po« povič, tajnik stega oddelka. Odlikovanje Beograd, 3. aprila AA Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog finančnega ministra odlikovan z redom sv. Save UL stopnje Maks Frelič, državni pravobranitelj ▼ pokoju. Poslanik dr. Angjelinovič ▼ Zagrebu Zagreb, 3. aprila č. Danes je prispel semkaj naš dunajski poslanik dr. Grga An-gjelinovič, ki bo ostal preko velikonočnih, praznikov v Zagrebu. Namestnik finančnega ministra Beograd, 3. aprila r. Ker bo finančni minister dr. š vrl juga za dalj časa odpotoval v inozemstvo, je bil za njegovega namestnika imenovan minister brez portfe-lja g. Nikola Uzunovič. Otvoritev bitoljske železnice Beograd, 3. aprila AA S sklepom prometnega ministra se v torek 7. aprila otvo-ri in preda prometu normalnotirna železnica Prilep-Bitolj. Ameriški slovenski bančnik v Beogradu Beograd, 3. aprila p. Semkaj je prispel ameriški Slovenec Josip Goričan, ki je bil pred svetovno vojno diplomatski zastopnik Avs t ro- O gTsk e v neki južno-ameriški državi, po vojni pa načeljuje veliki ameriški bančni skupini. V Jugoslaviji ostane dalje časa ter bo proučeval naše gospodarska in finančne razmere. Velika vakufska palača v Banjaluki Banjaluka, 3. aprila č. Centralna vakufska uprava je sklenila zgraditi v Banjaluki posebno vakufsko palačo. O tem se je razpravljalo že dalje časa in je bil sedaj sprejet defmitivni sklep, da se investira v to zgradbo več milijonov. To bo največja in najmoderneje urejena vakufska palača na Balkanu. Čehoslovaki na sokolskem zle tu v Splitu Praga, 3. aprila h. ČOS je sklenila, da se bodo češkoslovaški Sokoli udeležili letošnjega sokolskega zleta v Splitu. Mnogoštevilni izletniki na Jadranu Sušak. 3. aprila č. Za velikonočne praznike je najavljenih toliko izletnikov, da so vse hotelske sobe na Sušaku že v naprej oddane. Večina izletnikov bo prebila velikonočne praznike na dalmatinski rivijeri, kjer je sezona že v polnem razmahu. Trošarinsko shranišče Beograd, 3. aprila AA S sklepom fin. ministra je dovoljeno privatno trošarinsko shranišče za žganje Javnemu skladišču d. z o. z. v Ljubljani. MUTROc IL 79 Velikonočni vidiki LJubljana, A. aprila. Tradicflooaln! prazniki imajo v današnjem skrajno ceidiličnem javnem življenju ta pomen, da ponekod vsaj za hip olajšajo mrzlično napetost tn ublažijo ozračje z rahlim dihom moralnih in simbolnih vrednot človeštva. Ljudje si ob takih prilikah prizadevajo, da bi se pokazali lepše, boljše. Naj je v običajnih božičnih in velikonočnih izjavah še toliko hinavstva in brezčutne gostobesed-nosti, gotovo je vendarle, da v tem kupu pepela tiči nekoliko žgočih isker prave človečnosti. Drveči tempo sodobnega življenja se res malo zmeni za čuv-stveno lepoto praznikov, za divno sozvočje med praznikom krščanskega Vstajenja in praznikom vstajajoče narave, toda tradicija praznikov vendar ni le suha veja na živem drevesu. Danes lahko obešajo na njo to, jutri ono, nekje bo vedno skrit moralni memento. Češkoslovaška republika je pred ieti dala lepo pobudo: za praznike naj se vpelje v vsej državi treuga dei. V javnem življenju naj nastopi premirje. Vsa nasprotja naj se za hip pozabijo, vse razpaljene strasti pomirijo. Narodni voditelji naj posvetijo svojo skrb Človekoljubnim in moralnim vprašanjem. Vse leto misli človek na sebe; na svoj poklic, na svoj družabni in politični krog in ne pride do tega, da bi se spomnil višjih ciljev človeškega žvljenja. Treuga dei naj bo posvečena temu. Človeštvo, ki je zraslo na tleh krščanske kui-ture, naj se vsaj za hip povrne k pravemu evangeliskemu duhu. Treuga dei je nemara velika utopija. Toda velika noč bi res lahko postala tisti dan v letu, ko bi vsi odgovorni krogi in z njimi vred vsi soodgovorni poedinci razmišljali o moralni vrednosti svojega dejanja in nehan.ia. Cas, ko bi si vsi priklicali v spomin, da nas vzlic tolikim razlikam in nasprotjem vežejo vendarle nekatere bistveno - skupne vezi. V hrupu vsakdanjega življenja pa žal le hitro izginjajo taka tiha spoznanja in čas hodi neizprosno svoja pota. Lani za božič in letos za novo leto je vladala po vsej Evropi težka depresija; mednarodni politični odnošaji so bili izredno napeti. Ce prelistamo časnike in časopise druge polovice minulega leta, opazimo nenavadno živahno razpravlja-nie o bodoči vojni. Stara ekscelenca Ludendorif je izdal brošuro z natančno prognozo svetovne vojne, ki bo izbruhnila spomladi 1. 1931. Brošuro so množice na mah razgrabile. Strahovi, ki jih Je vzbudila hrtlerjanska zmasra v Nemčiji, so pošastno rastli in osihoza mrzlične napetosti je prehajala čedalje v Širše kroge. Zato je ob božiču nekam ironično zvenel angeli ski spev o ljudeh dobre volje. nemškega parlamenta Berlin, 30. marca. Nemška vlada Je poslala parlament na |>očitnice do oktobra. Proračun je pod streho ln to — prvič v zgodovini povojne Nemčije — Se pred koncem ustavnega roka, ki M iztekel 3L marca. Parlamentarne počitnice bodo sicer precej dolge, toda glavno delo Reichstaga je dovršeno, demokracija v Nemčiji pa je zašla v take škripce, da bi jI parlament v sedanjih razmerah bil bolj ovira ko opora. Briinin-gova vlada je namreč manjžinsks. vlada in kot taka trajno navezana na pomoč soeija-1 is tov, ki jo podpirajo samo zato, da Nemčijo obranijo fašizma, nimajo pa od nje nobene druge koristi. Medtem pa komunisti izrabljajo težavni politični položaj, v katerega je razvoj dogodkov pripeljal nemški socijalizem; njihovi vztrajni propagandi se je posrečilo že marsikje izpodko-pati in omajati socijalistične postojanke. Zaradi tega je tudi socijalistom po volji, da se je parlament odgodil. Zaključeno zasedanje Reichitags., ki je trajalo od božiča, pa tvori vsekakor Izredno važno poglavje t razvoju republikanske Nemčije. Volitve 14. septembra so ustvarile nevaren položaj, ki Je dal misliti ne samo Nemčiji ampak vsej Evropi. Brii-mingova vlada se je že tresla kakor kaplja na veji in ifz najširših plasti nemškega naroda so prihajali glasovi, naj vzame krmilo Nemčije v roke desničarska vlada, ki bi stala pod vodstvom ali vsaj odločilnim uplivom hitlerjevcev. Bruning je pravilno presodil položaj in uvldel, da bi tak preokret pomenil propad Nemčije. Zato se je krčevito oklenil socijalistične pomoči in pod patronanco sivolasega maršala Hin-denburga je Bruning vozil državno ladjo uspešno okoli nevarne čeri. Do viška je prišla državna kriza za časa pouličnih nemirov o priliki prepovedi Remarqueove-ga filma >Na zapadu nič novega«. V razburjenju parlamentarnih ln pocestnih bojev, ki so spremljali nacionalistične manifestacije in zahteve po državnem vodstvu, so bili skoraj vsi voditelji Izgubili glavo. Izgledalo je že, da bo nacionalistični val pogoltni' Nemčijo; duh leta 1914. je zopet oživel. Vendar so tudi to pot vodilni možje Nemčije ohranili hladno krt H5n-danburgu, Bruningn, Braunu in Scheldema-nn se mora Nemčija zahvaliti, da nI zanla-la v državljansko vojno. Nacijonalistl so spoznali, da eo sopet poraženi Zato so spremenili svojo taktiko tn zaipustill parlament. Računali so, da bodo socijalisti po njihovem odhodu pod pritiskom radikalnih delavskih mas pustili Pruningovo vlado na cedilu, kar bi povzročilo vladno krizo. Parkrat se Je to res »godilo ln Je ostala vlada v parlamenta ▼ manjšini, vendar pa le v manj važnih sa-devah V odločilnih trenutkih, zlasti pri proračunu pa ao socialisti z rizikom nepo-pularnosti omogočili vladi večino ia tako vnovič prekrižali »peku ladje Hitlerja ia Hugenberga. A ta dva seveda kljub temu nočeta kapitulirati. Razvila sta po vsej državi dema-(ofiko agitacijo, ki morda ie prekaša ono Med božičen m veflfeo nočjo je depresija nekoliko popustila. Znana intervencija Anglije v evropski kontinentalni politiki, ki je položila na oltar miru vsega upoštevanja vredno darilo; pomorski sporazum, je olajšala položaj. Tečaj pogojnega optimizma se je na mah dvignil. Začele so poganjati rožnate nade, katerih dobršen del so pomorile neizogibne diplomatske spletke in posebno še obilna slana, ki jo je prinesel av-strijsko-nemški sporazum. Vzlic temu smo mogli zadnje mesece skoraj nazorno občutiti, kako si je Evropa za hip oddahnila. Daleč smo še od treugae del. Utopi-Če se še vidi povratek k evangeljske-mu duhu in preko Evrope še pada senca njene nedave Golgote. Toda želja po sporazumu med narodi je vzlic vsem pesimističnim prerokbam očitna in njih voditelji ne prikrivajo zavesti, da je danes odgovornost naroda do naroda znatno večja kot kdaj v človeški zgodovini. Tako se tehtnica evropske usode nagiblje zdaj v pesimizem, zdaj v optimizem v večnem zapletanju položaja. Prav v tem je danes temeljni problem Evrope: ne izpustiti uzd iz roki Tu je navsezadnje — čisto konkretno vzeto — kriza demokracije, ki obstoji v neuravnovešenosti individualnih in socialnih interesov, poedinčeve svobode in državne avtoritete. V tem je tudi problem ekonomske krize, mednarodnega miru, Društva narodov itd. Od kaotič-nosti moramo k redu, od razvezanosti k smotreni vezanosti, od desorganiza-cije k organizaciji. To pa pričuje, da osnovni problem današnie Evrope ni zgolj ekonomska zadeva, marveč da je predvsem vprašanje reda v glavah in moralne odgovornosti v srcih, kakor dobro pravi ugledni učenjak v inter-viewu, ki ga prinašamo na drugem mestu v današnji številki. Prazniki bodo minili, treuga de! bo najbrž ostala še dalje utopija, toda v srcih milijonov ljudi bo slej ko prej tlela težnja po boljšem, resničnejšein, nravno višjem človeku. Kdo ve. nI li vendarle v tej idealistični težnji zarodek bodočega človeštva. Ce je. tedaj smemo tudi sedanjost in bližnjo bodočnost gledati z večjim optimizmom, preverjeni, da preporodni proces napreduje. da se v Človeštvu zbirajo poleg slabih tudi dobre sile in da bodo le-te nekoč prevladale, ker so oozitivnejše. To pa pomeni že za današnjo dobo vel'k priliv vere. ki je notrebna, da prenesemo vso težo današnjih negotovih časov in zatmamo vase in v narod, za katerega bodočnost smo soodgovorni. D°1o za narod mrmreč je in ostane še narfalie največji del pravega dela za človeštvo! tz volilnega boja. Naknadne volitve, ki »o se vršile v zadnjih tednih po raznih pruskih mestih, so res pokazale, da stoje za nacijonalistl še vedno velike mase Na drugi strani pa nahajamo tudi pojave, iz katerih se da sklepati, da mladina, ki se Je iz idealizma ali lz odpora proti Versaillesu pridružila reakciji, in posamezne trezno misleče osebe, počasi le uvidevajo strašno duševno praznoto In revščino hitlerjevstva. Zaenkrat ta proces sicer še počasi napreduje, vendar so klice razkroja že tu. Tako je odpadel od Hitlerja njegov dolgoletni zvesti pomočnik ln šef tiskovnega urada, mlad bavarski publicist, češ da »e mu zdi nacijonalni socijalizem plehek ln zmes samih puhlih fraz, brez Idej In vsebine. Se bolj značilen je primer mladega poročnika Sche-ringa, ki si je bil pridobil ugled pri masi, ko se je moral pred sodiščem sa zaščito države v LIpskem zagovarjati zaradi rovarenja proti republikanskemu redu v nemški armadi. Schering je sedaj pristopil h komunistom, češ da ti imajo vsaj točne in Jasne cilje, medtem ko Je nacijonalni socijalizem brez vsakih smotrov, ln se med njihovimi voditelji zbirajo samo srečolovci s sebičnimi nagibi In s temno in krvavo preteklostjo. Vse kaže, da se Je Rrfrntor t »penam-trm b Hindenburgom odločil, porabiti izredno dolge parlamentarne počitnice za poskus, ali ne bi bilo mogoče ozdraviti rane, na kateri hira Nemčija, odkar je desničarski radikallzem zavzel tako širok ras-mah. Zatreti hoče državljansko vojno, kil v latentnem stanju traja že par let po vsej Nemčiji in ki je zahtevala že tisoče žrtev. Komaj je bil Reiehstag odgoden, že je predsednik republike na temelju 48. člena ustave, ki mu daje za primer, da Je država ▼ nevarnosti, skoro diktatorske pravice, omejil svobodo zbiranja in tiska, kar je naperjeno v prvi vrsti proti nacijonalistom In komunistom. — Kakšen bo uspeh te močne in za povojno Nemčijo nenavadne aflr maclje državne avtoritete, pa bo morala pokazati šele bodočnost. Politično pomirjenje v Romuniji BukareSta, 3. aprila, č. Včeraj se je vr« šila konferenca guvernerjev vseh oblasti v notranjem ministrstvu. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se bo odslej uporabila naj radikalnejša sredstva proti vsem, fcf ro» varijo proti državi. Mironescu se je po konferenci sestal s šefom liberalne stranke Ducom. Tej konferenci pripisujejo v po» liričnih krogih veliko važnost in naglašajo, da gre za pomirjenje dveh največjih in naj» bolj nasprotujočih si rumunskih političnih strank. Porast prebivalstva Jngoslavffe Beograd, S. aprila t Popisovanje prebivalstva Je v vsej državi v polnem teku. že doslej zbrani podatki kažejo, da Je Število prebivalstva skoro v vseh pokrajinah zelo poskočilo in bo končni rezultat ljudskega štetja mnogo višji kakor v L 1921. V krajih, kjer se sploh ni računalo na porast prebivalstva, j« zmanjkalo popisnih listin ln centralnt statistični urad dobiva neprestano nova naročila. Izlet nemških industrijcev t Jugoslavijo Beograd, 3. aprila. AA. Obisk industrijcev ▼ začetku maja, ki je dcgo» vorjen s trgovsko in industrijsko zbornico v Diisseldorfu in našim zavodom za pospe« Sevanje zunanje trgovine, bo imel tale pro« gram: Gostje pridejo v Zagreb 1. maja. Tu ostanejo do 3. maja in si ogledajo mesto. 4. maja zjutraj odpotujejo čez Bosno, kier si ogledajo rudnike. Najprej obiščejo Lu» bijo, nato krenejo čez Jajce v Zenico, ka« mor pridejo 6. maja zvečer. Potujoč v Ze« nico se pomude v Jajcu, kjer napravijo 6. maja izlet na Jezero, nato pa si ogledajo Zenico in odpotujejo 7. maja v Sarajevo. 8. in 9. maja si ogledajo mesto m se po« govore na konferenci z rudarskimi in topil« niškimi strokovnjaki. Od tam napravijo iz« let v Vareš. 10. maja zapuste Sarajevo in krenejo v čačak, kjer si ogledajo tovarne, v Vrnjačko Banjo, kjer prenoče. 11. maja odpotujejo v SIkoplje, kier bodo drugi dan nato imeli sestanek s tamkajšnjo zbornico in si ogledali kromove rudnike. Iz Skoplja odpotujejo 13. maja v Niš. kjer obiščejo tobačno tvornico, 14. pa odpotujejo čez Bor in Paračin v Beograd. V prestolnici se pomude tri dni od 15 do 18. maja. Tam jim je pripravljen poseben svečan pro« gram. Sestali se bodo med drugim« zastopniki vseh gospodarskih organizacij. Izvoz krompirja v CSR Beograd, 3. aprUa. AA. Vlada českostova ške republiko v skladu a členom 10, o-teta-vek o vladnega dekreta % dne 17. Junija 1925 dovoljuje neoviran uvoz našega krompirja v Češkoslovaško za leto 1931. Pri uvozu našega krompirja na Ce&koeiova&ko morajo naše oblasti priložiti certifLzat o zdravju krempirja. Te certifikate izdajajo kmetijske kontrolne in vzorne postaje aa Topčideru, v Zagrebu, Ljubljani, Splitu .n Mariboru. Aretacija zloglasnega razbojnika v Usjeku Osijek, 3. aprila č. Na zelo dramatičen način je bil danes aretiran zloglasni zločinec Alojzij Horvat, ki je bil pred štirimi leti zaradi raznih razbojništev obsojen na 18 let ječe. Lani je pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi in se je odtlej potikal po Slavoniji ter žšvel od vlomov in tatvin. Skrival se je pri nekem SekuMču v Iloku, čegaT žena je bila obenem Horvatova ljubica. Davi ie neki Osječan opazil Horvata in Sekuličevo sprehajati se pred osiješkim sodiščem ter je opozoril na Horvata bližnjega stražnika. Ko je Horvat zapazil, da se mu bliža policijski stražnik, je začel bežati. Stražnik jo je vdrl za njim in ga kmalm dohiitel. V tem trenutku se je Horvat ustavil, potegnil revolver in oddal na stražnika tri strele, bežal nato dalje in bi gotovo pobegni!, ako ne bi streli privabili drugega stražnika. Horvat- je skušal tudi na tega streljati iz neposredne MižAne, toda k sreči mu je revolver odpovedal. Stražnik ga je nato s svojim revolverjem pobil na tla in trk I en il. Vest o aretaciji zloglasnega zločinca, je bliskovito razširila po mestu in okoftci ter izzvala splošno zadovoljstvo, keT Je prebivalstvo zJesti v samotnih okoliških selih živelo v »talnem strahu pred nasilnežem. Zaplemba ogromne količine opija London, 3. aprila, r. Ao^leSke carfn&e oblasti so včeraj zaplenile v Kairu ne ne« kem parniku, ki je prispel iz Turčije 10 ton opija. To je v zadnjih letih največja koM« čina tega mamila, ki ao jo oblasti odvzele tihotapcem. Newyork, 3. aprila. AA. Agenti federalne policije so odkril« včeraj v neki pri« vatni pisarni veliko količino mamil m sicer 1 do 2 toni. Vrednost teh mamil »e ceni na 1 in četrt milijon«, dolarjev (okoli 70 milijonov Din). Svojo služkinjo zaklal Dunaj, 3. aprila, a Tukaj ftve« ruski državljan, privatni uradnik Gustav Rusa je v duševni zmedenosti prereza! svoji služkinji, 31 letni Ani Schirmanovi, z brit« vijo vrat Po aretaciji je Buss izjavil, da je bil preje član socialno demokratske stran« ke, iz katero pa je izstopil. To je doslej zakrival, da ne bi izgubil shižbe, njegova služkinja pa je to ves* pripovedovala drugim, zaradi česar se je hoteJ maščevati nad njo. Nadalje je izjavil, da bi moral biti reduciran. Nesreča pri opazot®jii luninega mrka Zagreb, S. aprila č. Pri Sv. Klari ▼ oko- Hci Zagreba je snoči opazoval 20-letni slikarski učenec Stevo Dokuš lunin mrk. Stal je na železniški progi to je btt tako zaverovan v luno, da ni niti opazil bližajočega se vlaka, šele v zadnjem hipu Je hotel odskočiti, toda bilo je že prepozno. Lokomotiva ga je podrla na tla in sunila na stran. Padel je tako nesrečno, da si Je izbll desno oko in dobil hude poškodbe na glavi. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Vlak povozH tri kmete SfSmeka Mltrovica, S. aprila fc Okrog ». dopoldne so aeljaki Fran Mikuš, Andri-ja Mikuš in Peter Gaboš iz okolice Sli po železniški progi proti mestu, čuvaj jih Je opozoril, naj ne hodijo po progi, ker bo vsak čas privozil orientni ekspresni vlak iz Zagreba. Seljakl se za to opozorilo niso zmenili ln so nadaljevali pot po železniški progi. Ker je pihal nasproten veter in je vlak privozil od zadaj, ga niso ne slišali ne videli. Lokomotiva je vse tri podrla na tla hi je bil Andrija Mikuš na mestu ubit, Fran Mikuš tako hudo poškodovan, da Je kmalu nato umrl, Peter Gaboš pa se sedaj v bolnici bori a smrtjo in zdravniki nimajo spanja, da ga rešijo. Nesreča na zagrebškem kolodvora Zagreb, S. aprila £ Na kolodvoru Sava Je danes opoldne povozila ranžlrna lokomotiva 20-letnega ključavničarja Josipa Kosmlno. Sel Je preko proge, ne da bi pazil na manevrirajočo lokomotivo. Lokomotiva ga je podrla na tla to mu odrezala levo nogo nad kolenom- Nove nade v radarskih revirjih Trbovffe J. Narodna strokovna zveza je sklicala danes pri Forteju rudarski shod, katerega so se udeležili rudarji v zelo velikem številu, zlasti ko so zvedeli, da bo na shodu poročal g. Štruc, ki se je vrnil iz Beograda, kjer je z drugimi člani rudarske deputacije interveniral ▼ raznih ministrstvih zaradi obupnega položaja v rudarskih revirjih. Poročilo g. Struca je bik) oplinilrrtč-no. V Beogradu je dobil zagotovilo, da potekajo pogajanja med prometnim ministrstvom in TPD ugodno in da bo država zvišala v kratkem času svoja naročila za trboveljski premog. Po teh zagotovilih je upanje, da se bo v rudnikih zopet pričelo redno delo. Ako zaradi velikih zalog premoga to še ne bo mogoče v tem mesecu in v maju, se bo s polnim delom pričelo vsaj v juniju, ko bodo porabljene zaloge premoga, ki so se do sedaj nakopičile zaradi premajhnih naročil. Od junija naprej bi počivalo delo samo po enkrat ali po dvakrat vsakih 14 dni Prodaja Szaparyjevih ____.« • premičnin Todt M diuga, mtarodafna roča jo, da je utemeljeno pričakovanja, da bo Izdala državna železnica v najkrajšem času naročila premoga za mesec april S tem bo zopet vzpostavljeno delo v tlover* skih rudnikih tn se bo v njih najbrž la pri* hodnji torek zopet delalo. Novost za kadilce Beograd, 3 aprila AA Uprav* drtmmft monopolov bo dala v promet še pred velikonočnimi prazniki novo kolekcijo po 22 smotk naših najboljših vrst za skupno ccno 100 Din. Kolekcije pridejo najprej v promet v Zagrebu, Beograd«. Ljubljani, na Sušaku, v Splitu ir Dubrovniku, šele pozneje, ko se bodo izgotovile v večjih količinah, pa tudi v ostalih mestih in krajih. Razen tega »o v prometu kolekcije naših najboljših vrst cigaret no 44 m 22 kosov v cedrovina9tih škatljah Ker so te kolekcije luksuzne, so prekrasno prigodno dari« lo ze kadilce, obenem pa so primerne za reprezentanco v pisarnah, trgovinah is podjetjih. Poljsko-jugoslovenska Sga v Mariboru Včeraj se Je vršil t Grajski kietl mojM sestanek Jč-lige, katerega se Je o-deležH tudi predsednik poljsko-jugoslovenskih lig v Varšavi, redaktor dr. Vaclav Kneblewski. Odličnega gosta in neumornega propagator-ja poljsko-jugoslovenskega prijateljstva Je pozdravU predsednik JČ-llge dr Avg. Rels-man ter razložil pomen in nujno potrebo ustanovitve organizacije, ki bo tudi v Mariboru reprezentirala prijateljstvo Jugoslo-venov do Poljake, posebno pa sedaj, ko tako narašča obisk Poljakov na Jadrana. Nar to Je v krasnih Izvajanjih govoril o važnem združevanju vseh Slovanov baš r teh dneh dr. Kneblevvski. Orisal Je bogati program, ki si ga Je začrtal poljsko-Jngoelo-venskl kongres. Stvarna lrvajanja priznanega organizatorja, ki ee Je pri tem Izredno pohvalno izražal o prednostih Maribora, ilastl o kopališču na Mariborskem otok* ter vzorno urejeni Vinarski šoli, so »ela Iskreno odobravanj«. Informativno Je še spregovoriš • Jsgos*»-▼ensko-poljsklh ligah in bližnjem kongres« lig predsednik Društva prijateljev Poljake v LJubljani g. dr. Rudolf Mole ln za nJim še min. n. r. dr. Kukovec. Nato Je bil predlagan poseben prlprarvljalnl odbor, obstoječ lz gg.: dr. Kukovca, dr. Vebleta, dr. Pivka, dr. Relemana la dr Crneka, ki naj pripravi pravila ln Izvede organizacijo lige ▼ Maribora. Odborniki Jč-lige so ostali še dalj časa v družbi dr. Kneblevrskega »er se informirali o razmerah na Poljskem. Z Jutranjim brzovlakom pa se Je dr. Kneb-levski odpeljal proti domortad. t-*"*.' <} Nesreča rta morju Atene, 3. aprila. AA. Pri Dedeagafiu »ta se potopila motorni čoln ia jadro c*. fti čemer je utonilo 22 oseb. IPe&eCct $obv4m, X. tfAsl. Ploda ja psemteu® grafe SMfM*yj* is pri« ▼atae roke je seki^učena Od več}m pred« metov, ki »o bifc v tej drug) prodaj« pe« rijoda kupljeni, je omeniti predvsem oba velika lestenca m kras«: Bluthnerjerv planino. Oboje ostane v Murski Soboti. Za slike ao se sodaj sicer o&šli interesenti, nV so se pe ie odločit n nakup Glede biblioteke je upanje, da se bo vseeno obranila za Ljubljano. Ljubljanska občina je v ta namen menda že obljubila delež od sne« ska, ki je določee za podporo znanosti m umetnosd. potrebno je sedaj le ie da se odloči banovma sa večji prispevek. Takoj po praznikih bo razpoana sodna dražba preostalih p remiju® in se bo morda mogel izvršiti nakup nekaterih pred« metov pod cenifaio vrednostjo Potrebno j s, da se čimprej asobilizrrajo odiočlkti krogi, ker bi bila ogroom* škod*, ako so dragocena knjižnica »drobi na tisoč bar cev. Tragična smrt sedemletnega dečka Gor m/s Radgamrn, \ do huda al« uda G Mthasi DennuU pa> seduje t BfiserjenJh pn Sv Jonj« ob S6w> niči usnjarsko podjetja Navedene®« dna popoldne, ko so bili v delavnici v pokaam teku v*i staro* je »Asi SakaJ taS Hmtaš Dennotm tmf.dk. Jofcko Ko se )e žal transnusTji, je otroka aprsfcfl jenm ga večkrat v eraku savrtei okrog koio nato pa t vso močjo ngel as v«» zapadnih pokrajinah, dočim js v jfa&aih pokrajinah neznatno porasel.. Dunajska vremenska napoved sa i1 Nekoliko milejše vremm, menjajoče se •Mašite, na nekaterih kraja mo«?oČe tabe* «4 a noc ■vosa T poeta j. Slavnostni koncerti, rs-pesmi, najlepše opere ss vrste a večerom Uživajte jih tndi Ifabsvfts to namen nedosegljivi redloaparat wi: največjo prednost v Msvt, najboljši nstenju p« sestavnih delov, najftentjalp If. nejto konstrukcija. tafcej aparate »RADIONEU1 RADIO LJPBLJA KA g Na Si zastopniki t JCAKTBOR: podrufalca na Aleksan- Aru vi cesti 44 VRHNIKA: Peter HnML KRANJ: Schilling A Co. TRMO: Frane Sthsidat SLOV. JAVORNIK: Ivan HRASTNIK: Ivan Gfuček. SARAJEVO: Lyra, Riko Naši kraji in ljudje Gradbena dela Ljubljane Zanimive izjave podžupana prof. Jarca Ljubljana, 3. aprila. Ljubljana ee krasi, gradi se vsepovsod po načrtih, urejajo se razkošni parki, popravljajo in izravnavajo ceste ter tlakujejo ulice, v središč-u rastejo palače, v vsem okolišu pa mnoge vile in lične stanovanjske hišice, neoporečno; napredujemo z vsakim letom. Tujec ali domačin, ki se vrača po mesecih zopet k nam, opazi vsakokrat kaj novega. Mi pa postajamo kar samozavestne jši, — ponosni smo na svojo belo Ljubljano- Nekaj pa nas je vseeno grizlo leta ln leta. Kadar se je Ljubljančan ustavil na Frančiškanskem, Zmajskem ali kakem drugem mostu in pogledal čez ograjo v strugo, je nekam slabovoljno zmajal z glavo; če je pa opazil stati kje v bližini tujca, ga je kar pogrelo... Kdaj, za boga, bo tekla po regulirani strugi zopet lepa zelena Ljubljanica, ki bo hladila poletno ozračje; kdaj bo konec tečnih vonjav iz mlakuž in kanalov, ki jo napajajo?« — Tudi to se bo zgodilo. Na Frai*čiškanskem mostu so že zaropotali stroji, -oričelo se je delo za tromostovje, oistalo bo sledilo. — G. podžupan prof. Jarc, ki se je z županom dr. Dinkom Pucem in ostalimi občinskimi gospodarji pridobil že lepe zasluge za napredek Ljubljane, je povabil včeraj novinarje na prijeten razgovor. Pomenili smo se najprvo o številkah, ki £*> gotovo važne in prav odlične, a vendar ne pretirane in ne bodo obremenjevale žepov davkoplačevalcev. V proračunu za leto 1930/31 je za regulacijo Ljubljanice dva milijona državnega prispevka, 1 milijon banovinskega in milijon Vodne zadruge za Barje. Vsega skupaj je 6 milijonov Din Na podlagi dveh licitacij so se dela, predvidena v tem znesku, oddala tvrdki ing. Dukic in dru? za 4,135.000 Din, tako da je ostala razpoložljiva še vsota 1,865, 000 Din. Projekt za to vsoto ni bil pravočasno odobren, zato se je predložil banski upravi v odobren je trojen projekt v proračunski vsoti poldrugega milijona Din, ki ga je banska uprava tudi odobrila. Od lega na državo odpadajoči znesek 500.000 Din, ki bi bil sicer zapadel, je bil 30. marca še pravočasno angažiran in tako bo mogoče z njim poleg prvotnega programa izvršiti še ostale obrežne zidove do glavne zatvornice pod šentpe-terskim mostom. Predvideno se bodo letošnja gradbena dela Izvršila po naslednjem programu: 1. Pro-vizorna zatvornica na Pruilah se začne graditi po praznikih in bo gotova do srede junija- 2. Frančiškansko tromostovje: do konca maja bodo zgrajeni štirje oporniki. Do tedaj bo tudi zbetoniran prvi most, ki je že v gradnji in bo popolnoma gotov do srede junija. Do konca julija bo gotov drugi most, vse tromostovje s kamnoseškimi deli vred pa do konca avgusta. Staro stranišče ra sedaj ostane in se podpre, medtem pa se bosta napravili podzemni stranišči na obeh straneh tromostovja za moške in ženske. 3. Oporni zidovi pod Sv. Petrom do glavne zatvornice bodo zgrajeni že v teh tednih. Enako pa bodo urejeni tudi oporni zidovi pri Sv. Jakobu, in sicer: kjer ne bodo v vodi, že preje, drugi pa do srede maja, ko bo opažna stena zatvornice narejena. 4. Regulacija Malega Grabna se .prične že po praznikih. Z regulacijo Gradaščice pa se bo pripelo, ko bo mogoče izpustiti vodo; to bo sredi junija, ko bo zatvornica gotova. Ako ne bo izrednih zaprek, bodo tudi ta dela gotova že do oktobra, V državnem proračunu za 1931/32 Je predviden za regulacijo Ljubljanice poldrugi milijon Din, Po dosedanjih izkustvih bo za to vsoto mogoče izvršiti dela, ki so bila v prvotnem proračunu predvidena s preko 6 milijoni Din. Ni še gotovo, ali se začne najprej s poglobljevanjem struge ali z glavno zatvomieo pod mostom Sv. Petra. Vsekakor je dana možnost, da se z dosedanjimi .prispevki države in drugih faktorjev Izvrši do prihodnje pomladi tretjina vseh regulacijskih deL Carinarnica. Po LJubljani so se širile vesti, da je sgradba carinarnice propadla. To pa ne odgovarja resnici. Doslej je odobrena pridobitev privatnega in železniškega zemljišča v skupnem iznosu 1,350 000 Din. Za gradnjo carinskih objektov, ld 90 bili preračunani na 9,140.000 Din, je Stavbna družba pri drugi licitaciji staviila za okrog 1,900.000 Din nižjo ponudbo. Ta licitacija še ni odobrena, ker še ni bil definitivno angažiran pri Hipotekami banki dotični znesek iz posojila, dovoljenega mestni občini v iznosu 16,400.000 Din. Slednje pa se je medtem izvršilo in sedaj ni nobene ovire, da se licitacija odobri in se prične z gradnjo v najkrajšem času. Med tem ja bil gradbenemu ministrstvu tudi predložen tehnični elaborat za instalacijo vodovoda, plina, elektrike, za notranjo opremo in preureditev železniških objektov v skupnem znesku 2,100.000 Din. Elaborat je odobren od gradbenega ministrstva in se bo licitacija po posameznih skupinah izvršila v kratkem. Za zemeljska dela in polaganje tlaka na Vilharjevi, Šmartinski in Masarykovi cesti je stavila Ljubljanska gradbena družba nasproti proračunu v znesku 1,700.000 Din za 560.000 Din nižjo ponudbo, za dobavo drobnih in regularnih granitnih kock pa tvrdka Lenarčič nasproti proračunu 6,250.000 Din za 190.000 Din nižjo ponudbo. Obe ti dve licitaciji sta bili sicer razveljavljeni, vendar so se storili koraki, da finančno ministrstvo svoje negativno stališče izpre-meni. Torej ie že odprta možnost, da se tudi ti licitaciji odobrita. Za tlakovanje Resljeve, Celovške, Gospo-srvetske in Bleiweisove ceste licitacija ni imela uspeha, dasi je neka tvrdka nasproti proračunski vsoti 7,975.000 Din popustila za 1,900.000 Din. Licitacija se bo pod novimi tehničnimi in drugimi pogoji ponovila. Mestna občina postopa pri tem primeru s., rajno previdno, ker gre za nov način tlakovanja, ki pri nas še ni dovolj preizkušen. Vsekakor se bo pri vseh licitacijah skupaj, zlasti še glede na to, da je Hipotekama banka znižala obrestno mero na 8%, skušalo doseči tolik' prihranek, da bodo omogočena še nadaljnja tlakovalna dela Dunajske, Tržaške ceste itd. G. župan je tu pripomnil: >Zdi se ml popolnoma neupravičeno in deplasirano, da Zveza indostrijcev, ki Je kot taka na dobavi surovin (kamen, cement, železo itd.) za ta dela zelo interesi-rana, meče v neki svoji okrožnici mestni občini pri tem programu, za katerega se je vedno zavzemala Zbornica za TOI, polena pod noge in s proračunskimi številkami, ki ne držijo, moti javnost Uverjen sem, da se velik del članov Zveze industrijcev s takim nastopom ne strinja. Tako navajam, da je v kameniti industriji zaposlenih okrog 500 delavcev s 1500 družinskimi člani. Menim torej, da se tako razdiralno delo v gradbeni akciji mestne občine, ki se krije iz kal-drminskega fonda in ljubljanskih davkoplačevalcev niti ne zadene, mora odločno obsoditi. Od investirane vsote odpade itak na delavske mezde skoro polovica, kar bo gotovo samo v korist trgovcem in obrtnikom Ljubljane«. Deset let velikega In odgovornega dela Ljubljana, 3. aprila. Vtihotapi jamo v velikonočno »Jutro« in« timen, domač rn nepraznovan jubilej: dne 1. aprila je poteklo 10 let, odkar je g. Stan* ko Virant glavni urednik »Jutra«. Lahko povemo za uvod, da je doma iz Gomilske« ga v Savinjski dolini, da je študiral gim» nazijo v Celju in Ljubljani in da je pri juridičnih študijah na Duinaju postaj naj« zvestejši sodelavec g. dr. Alberta Kramer« j a. S 1. aprilom 1921 so se vse njegove ve« like sposobnosti razmahnile pri miladem »Jutru«, katerega sveži elan je s pridobit« vami moderne svetovne žurnalistike osva* jal od dneva do dneva, od leta do leta. Le kdor pozna življenje in delo pri »Ju« tru«, more tako na okroglo poznati in prav oceniti sposobnosti g. Stanka Viranta in njegovo vztrajnost, ki je stoično mirna in vedno preudarno usmerjena k napredku. Neprespanih noči in skrajnih naporov du» ševne koncentracije, ki jih zahteva odgo« vornost glavnega urednika, ne more go« spodu Stanku Virantu niti vrniti niti po« plačati nikdo. Vemo pa, da mu je razvoi »Jutra« edino in največje zadoščenje. Zanj živi in dela. Ustvaril je mnogo in še bo. Osvojil je srca vseh, ki delajo z njim in ni ga pri vsem velikem podjetju konzorci* ja »Jutra« uslužbenca, ki se ne bi zavedal, da je delo pod vodstvom takega direktor« ja naravnost idealno, pa naj včasi zahteva še toliko truda in požrtvovalnosti. Ze lepo število let je g. Stanko Vrrant tudi predsednik ljubljanske sekcije LTdru« žanja jugoslovenskih novinarjev in uživa pri vseh stanovskih tovariših v Jugoslavi« ji nedeljene simpatije. Ne bomo dalje »naštevali«, dovolj Je, da smo vsaj nekaj povedali. Samo še čestitko: Zdrav, naš dragi vodja in tovariši Poverjenikom, članom in prijateljem Vodnikove družbe Vodnikova družba je zaključila z obč« nim zborom 31. marca prvo petletje svoje« ga delovanja. V tej kratki dobi je zbrala po svojih marljivih in agilnih poverjenikih pod svojo zastavo mogočno armado 20.652 članov. Za leto 1931. ima. družba naslednji len j i« ževni program: 1. Vodnikova pratika, bogato ilustrirana (slike v bakrotisku), bo prinesla aktualne članke, ki bodo zanimali vsakogar. 2. Matičič: »Moč zemlje«. Pojest Je za« jeta iz kmetskega življenja našega Korota* na m popisuje, kakšen je bil Korotan pred vojno, med vojno in ob plebiscitu. Povest je izpoved naše bolesti in polna neipozab* nih dogodkov iz življenja naših koroških ljudi. 3. Dr. Orožen: »Knjiga o Poljski*. Po« dobno delo kakor letošnji dr. Pavla Brež« nika »Nebotičniki«. 4. Še ena leposlovna. Družb in odbor bo izbral od predloženih rokopisov najbolj« šega. Ne pozabimo ob praznikih vstajanja na Vodnikovo družbo! Položimo ma! dar 20 Din kot velikonočni piruh za Vodnikovo družbo. Podpirajmo vsi poverjenike pri nji« hovem delu. pridobrvajmo prijatelje za na« šo knjigo! Naše geslo bodi: Na delo za Vodnikovo družbo med velU konočnimi prazniki! Vsem gg .poverjenikom, starim in novim članom želi Vodnikova družba veselo ale« lu j o. Vstajenje Ljubljane l,i lahko imenovali pričeta dela na regulaciji ljubljanične stroge. Dolgih 17 let je 1» delo počivalo in je zanemarjena stroga, po kateri se je pretakalo vse drago, le Ljubljanica ne, kazila vse mesto. Ml smo se tega stanja kar že privadili in kar pozabili, da je na vsem kaj napačnega. Kaj so si pa mislili tujci, ld so prišli v mesto, si pa lahko mislimo. Najlepše pisanice, ki jih je mesto letos dobilo za Veliko noč, so ta nadaljevalna dela ob Ljubljanici, ki bo v doglednem času v okras, ne pa t sramoto našega mesta, kakor Je bila dosedaj. Velikonočni pozdrav iz Chfcaga pošilja vsem čltateljem »Jutra« akad. ■llkar Božidar Jaka« Rojaka ob grobu Kostanjevica, 2. aprSLa. Na cvetno nedeljo lami smo spremili na zadnji poti majorja Colariča, na cvetno ne« del'o letos pa smo dazmali za tvojo pre« zgodnjo smrt, dragi Peter Stepič! Dolenjske gorice so te rodile, tvoj prah pa pokriva ljubljansko polje. Sam na sebe oprt si zapustil rodni kraj in šel brez sred« »tev v svet. Neobičajna ustrajnost in man« Ijivost sta te dvignila gospodarsko, srčna dobrota, značajnost in poštenje pa so ti dali moralno podlaga Postal si oče dolenjskih vinogradnikov, svojih rojakov, med katere nisi prihajaj sa« mo na pogovor, temveč si tudi odkupil vsa« ko leto velike množine njihovega pridelka m jih tako gospodarsko podprt Dobro sr» ce in možka beseda sta ti pridobila obHo osebneb prijateljev. Med vojno smo imeli zdravniki, oficirji in vojaki tukajšnje bok pod *rcšiak krovom zanretišč e Jgi sha« Krasote Jugoslavije SARGOV ponosne nepristopne pečine ... romantične skalne globeli ... in zobje njenih prebivalcev! Povsod se čuti privlačnost Jugoslavije, povsod izzivajo zdravi in blesteči zobje njenih prebivalcev občudovanje. Stotisoče Jugoslovanov neguje zob6 s Sargovim Kalo-dontom. Sveža bujna pena te zobne kreme daje zobem sijaj biserov, zamori uničevalne kali, a dih napravi vonjajoč in čist. KAL0DDN ohranjuje zdravje in lepoto zob, jal išče, kjer smo snovali načrte za naše os« vobojenje. Marsikatero dobro idejo si nam dal, nešteto veselih uric si nam pripravil s svojim veselim dolenjskim temperaanen« tom. V gostilmičarski organizacijo si bil vedno discipliniran in vedno si bil zvest tovariš. Dolenjsko srce, kii si nas prezgodaj zapu« stilo, počivaj mimo! L. Bučar. Zamenjava starih gramofonskih plošč za nove. Vprašati pri »TEHNIK« JOSIP BANJAI, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 20. Palača OUZD. 5350 Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah satikarjih in heme-roidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Prezident Masarvk ogleduje jugoslovensko propagandno razstavo t Pragi Življenje v zdravilišču Brestovcu Ker se v zadnjem času mnogo razpravlja o potrebnih ukrepih proti razširjenju tuberkuloze naj čitatelje nekoliko seznanim z zdraviliščem za pij učne bolezni v Brestove«, kateremu se ima med drugim tudi marši kateri član OUZD v Ljubljani zahvaliti za rešitev pred zahrbtno morilko. Zdravilišče BTestovec vzdržuje Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. LežS na Slemena hribovju, ki se vleče v severovzhodni s me ni nad Zagrebom. Lega je izredno lepa in je z zdravilišča krasen razgled na Zagreb. Sanaitorij je 846 m nad morjem med smrekama in bukvami, pod vrhom hriba, kamor dospe iz mesta z zdraviliškim avtobusom po strmih serpentinih v eni nri. Zrak je oster, voda izbama in hrana prvovrstna ter obilna, tako da že te tri reči vp?irvajo zelo ugodno na zdravje paci-j en tov. V leta 1928 io 1929 Je b3o zdravffi55e popolnoma renovarano, dozidano in higiije-nično ter moderno izpopolnjeno. Ima vse slavij e; iz Dravske banovine jih ie navadno po 15 do 20. Prijazni in dobil zdravniki, prhnairS in 2 asistenta, imajo od jutra do večera ogromno delo, zlasti če se pomšsii, da obiščejo dnevno po dvakrat vsakega posameznega, bodisi v ležailnici na prostem bodisi v postelji ležečega pacijenita. Uspehi so zelo zadovoljivi, v nekaterih primerih celo presenetljivi. V težjih slučajih uporabljajo zdravniki vsa razpoložljiva sredstva in se z občudovanja vredno vnemo trudijo, da dosežejo uspeh ali pa da vsaj ustavijo hitro napredovanje bolezni in na ta način podaljšajo pacaj en ta življenje. Res človekoljubno delo! PacfjesrS hicago ▼ zdravSRšča tnsplritus movens«, sedanji predsednik dr. Avg. Reisman, izčrpno in obširno poročilo o nje delovanju v minulem poslovnem letu. Poročilo v marsičem osvetljuje — čeprav le na majhnem področju —težkoče, pa tudi uspehe in napredek dela za jugoslov.-češkoslovaško kulturno in gospodarsko vzajemnost, žal, da nam prostor ne dopušča, da bi ga priobčili v celoti. Objavljamo pa v izvlečku nekatere važnejše podatke in ugotovitve: Mariborska Jč-liga ima zaradi geograf-sko-prometne lege Maribora važno reprezentančno funkcijo, saj preko našega obdravskega mesta potujejo na jug proti Zagrebu, Beogradu ali Dalmaciji številne češkoslovaške ekskurzije, izletniške skupine, umetniške družbe itd. in nekatere se celo v Mariboru najprej ustavijo. To nalaga Jč. ligi mnogo organizacijskega dela, skrbi in tudi nemalo izdatkov, a je za medsebojne odnošaje obeh narodov velikega pomena. Saj vemo, da so prvi vtiski, ki jih dobijo v našo državo prihajajoči gostje na naših tleh, podlaga za vse nadaljnje vti-ske in kajkrat celo odločilnega pomena, zlasti pri raznih študijskih ekspedicijah, ki od njih n. pr. pričakujemo, da bodo propagirale med svojimi rojaki zanimanje za naše morje, za naša letovišča. V tem oziru mariborska liga prav za prav opravlja naloge, ki bi delno spadale bolj v okvir Tujsko-prometne zveze, Jadranske straže, Putnika, mariborskega društva za propagando tujskega prometa, mestne občine in državnih oblasti. Zato je dr. Reisman v svojem poročilu upravičeno pripomnil: »če smo to delo kljub temu rade volje sami vršili, pričakujemo, da nas bodo v bodoče omenjene organizacije moralno in gmotno podpirale, tako da bomo tem, včasih zelo težavnim nalogam v vsakem pogledu tako dorasli, da ne bo trpel ugled Maribora in države na obmejni točki«. Največ dela, zato pa tudi največ uspeha je imela Jč. liga v Mariboru ob priliki lanskih sprejemov češkoslovaških Sokolov, ki so potovali preko Maribora na beograjski zlet. Ti sprejemi so bili tako mogočni in nepozabni, da so češki listi vprav entuzijastično poročali o njih; »Nar. Listy« so celo zapisali, da je mariborska liga delala čudeže na kolodvoru. Sprejemov se je udeleževalo tudi občinstvo, saj je slovansko bratenje postalo na mariborskem kolodvoru tako rekoč že tradicionalno ln le redkokje se dajo aranžirati tako presrčni tn veliki sprejemi, kakor po prizadevanju Jč. lige baš v Mariboru. Nadalje Je treba omeniti ekskurzijo mo-ravskih učiteljev, katerim je mariborska Jč. liga oskrbela vse potrebno glede potovanja in uredila njih vozno olajšavo na progah Jugoslavije, daljo pogostitve mimo Pregled uspešnega delovanja potujočih dijaških počitniških skupin, sprejem južno-moravskih skavtov, sprejem češkoslovaških in poljskih sadjarjev, sprejem slovanskih zdravnikov itd. Omeniti je še stike s češkimi novinarji in pisatelji, ki jih je prvenstveno vzdrževal dr. Reisman za Jč. ligo (I. K. Strakaty, dr. Vybiral, Heller, O. Zemek). Lepo je uspela proslava 28. oktobra; inicijativno je mariborska Jč. liga sodelovala tudi na kongresu Jč. lig v Beogradu in vzdrževala tesne stike s praško centralo, kakor tudi z raznimi ligami v CSR, predvsem v Olomoucu in Brnu. Posebno poglavje liginih uspehov tvorijo tečaji češkega jezika, ki so v tekočem šolskem letu po liginem prizadevanju kar štirje (poučujejo prof. Tominškova, prof. dr. Pivko in Oven in čsl. učitelj Drly). Tudi za češke knjige je obilno poskrbljeno; posebno lepo izbiro celo najnovejših čeških knjig ima »Ljudska knjižnica«. Dr. Reisman se je v svojem poročilu dotaknil tudi nekaterih splošno zanimivih vprašanj. Tako je ugotovil dejstvo, da naše Hrv. Primorje in Dalmacija premalo storita za utrditev in razširjenje stikov s če-hoslovaki, ki so vendarle stalni in nepo- grešljivji gostje na Jadranu.. Deluje samo liga v Cri Jrikvenici, na Sušaku se šele usta navija, pred leti v Splitu ustanovljena liga pa je povsem zaspala, zato so češkoslovaške ekskurzije kajkrat baš v Splitu najbolj razočarane, ker ni nikogar, ki bi bil izkazal gostom ono pozornost, katero jim n. pr. izkazuje sicer znatno manj zainteresirani Maribor. Zanimivo je bilo naposled dr. Relsmana poročilo o razmerah v mariborski industriji, kolikor je, zlasti tekstilna, v območju kapitala iz češkoslovaške. Konstatiral je, da carinsko sijajno zaščitena tekstilna industrija pri nas mnogo zasluži, da se pa ne zaveda dovolj svojih dolžnosti in nujnih ozirov do naroda med katerim deluje. Ta industrija, ki prihaja k nam pod firmo prijateljstva med češkoslovaško in Jugoslavijo, naše ljudi slabo plačuje, vsa boljša uradniška mesta pa — z malimi izjemami — daje Nemcem ter tako ustvarja pri nas ne češko, marveč novo nemško kolonijo. Ti nastavljene! uvajajo v nove mariborske »češkoslovaške« tovarne nemško občevanje in uradovanje. Imajo visoke plače, medtem ko naši ljudje ne zaslužijo niti eksistenčni minimum. Dobički gredo v severno češko in na Dunaj, dočim v Mariboru ostaja samo lačen proletarijat. Zato bi, je zaključil poročevalec, Liga nujno želela, da bi se te ugodnosti nalaganja kapitala posluževal res le češki Industrijski svet. Tako je zadnji občni zbor lepo pokazal, da mariborska Jč. liga ne Izvršuje samo v polni meri svojih lokalnih nalog, marveč je v nekem smislu na vodilni točki vseh naših lig. RUSE. Na naši osnovni šoli je nastopila službo gdč. Zdenka Romoldova. Sola je z njo dobila deveto učno moč, Sokol pa marljivo vaditeljico. — G. sreski načelnik dr. Hacin je sklical v Rušah sestanek zastopnikov občin: Ruše, Smolnik, Lobnica in Bistrica pri Rušah, na katerem se je razpravljalo o gospodarskih prilikah vseh šti-ril občin zaradi združitve v eno upravno občino. Splošno je bilo mnenje za združitev, saj tvorijo ti kraji skupno eno župnijo in eno šolsko občino. Vendar bodo še vse posamezne občine sklepale na svojih sejah o umestnosti združitve popolnoma kmetijskih občin z ruško občino, ki je izrazito industrijskega značaja._ nm Solnčne pege ■■ odstranjuje naglo in brez sledu „CREME ORIZOL" Dobiva se povsod. Depo Cosmoche-mia, Zagreb, Smičiklasova ul. 23. 4261 Stremljenja trboveljskih Kolažic Trbovlje, 1. aprila. Nedavno se je vršil v risalnici meščanske šole ustanovni občni zbor Kola jug oslov en. skih sester, fci mu je prisostvovala pred« sednica matičnega društva KJS v Ljubljani, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva. Predsednica pripravljalnega odbora gospa Ana Lapornikova je v uvodu pozdravila mnogoštevilno ženstvo, ki je s svojo na« vzočnostjo dokazalo, da se zaveda pomena ustanovitve KJS. Poslana je bila vda« nostna brzojavka kraljici Mariji, obenem pa tudi zahvala prezidentu CSR T. G. Ma« saryku, ki je s svojimi svetovnimi nazori priznal potrebo uveljavljanja žene v jav-nem življenju in delal vsikdar za njen du» ševnii dvig. Po prečitanju pravil se je iz« volil upravni in nadzorstveni odbor, na« kar se je še določil delovni program za tekoče leto. Po krasno uspelem zboru so se Kolašice poklonile še »slovenski materi«, blagopo« kojni ge. Ani Dimraikovi, ki je kot pre« prosta, zavedna žena bila odlična sodelav« ka pri ustvarianju jugoslovenske države. — Na prvi odborovi seji se je odbor kon* stituiral takole: predsednica ga. Lapornikova, podpredsednica ga. Voduškova, tajnica in namestnica ge. Drnovškova in Plavšako« va, blagajničarka in namestnica ga NVin« diseherjeva in Lukanova, gospodarica in namestnica ga. Čargova m Horvatova, od* bornice pa ge.: Zagorčeva, Štehova, Gril« čeva, Bučarjeva, Boškinova, Hamerlova, Kraljeva. Predsednica nadzorstvenega od* bora je ga. Pauerjeva, tajnica ga. Šetinče« va, odbornici ge. Šentjurčeva in Grosarje-va. — Naprosi se matično društvo KJS v Ljubljani, da prepusti po odhodu počntni-ške kolonije dece, prostore Dečjega doma v Kraljeviči brezplačno ali proti mali od« škodnini v uporabo Kolašicam, ki bi si ta« ko z malimi stroški pridobile z letovanjem ob morju izgubljene moči. Izobraževalni krožek, ki se je fe vrSH ob nedeljah na trboveljski dekliški šoli, prevzame v svoj delokrog KJS, ker so se vse udeleženke vpisale ko* njega članice. Da se odtegne doraščajoča ženska mladina brezdelju in pohajkovanju, se sklene ustanoviti posredovalnica služb, ki bo preskrbovala brezposelnim, delazmožnkn mladenkam poštene, zanesljive službe. S človekoljubnim delom upa KJS omiliti in ublažiti bedo, ki tlači danes trboveljsko dolino in ji pomoči do željenega blagostanja. Delo za Urško goro Slovenjgradec. 30. muca 1931 Mistinjska podružnica SPD je polagala hvalevredno bilanco na nedavnem obC. nem zboru. Izčrpno poročilo o delu m uspehih je podal tajnik in gospodar dom" na Urški gori g. Ivo Kvac ki je navedel naslednje tehtne podatke: Podružnica je štel« v minulem letu 198 članov. Dom na Urški gori beleži 1865 tu« ristov, število pa v resnici gotovo presegli 3000, toda v knjigo se ne vpišejo vsi po* setnriki in romarji, ki letno trumoma po« sečajo to mogočno obmejno planinsko po« stojanko. Na novo se je markirala pot od Slovenjigradca do Rimskega vrelca, doko* der je krasen dolinski izlet. Nadalje oe je izpopolnil inventaT v domu na Ur3ci gori, nabavile so se plinove svctilodo letoviščarje le še privabljali. Treba je 'edaj vsekakor skrbeti, da postane T-fbnie lepše in prijaznejše. Nimamo še olepševal« nega društva zato je poklican občinski odbor, da oskrbuje olepšavo kraja samega. V zatiSjii Gornje Savinjske doline Življenje v prijaznem Ljubnem in okolici Ljubno, 3. aprila. Gornja Savinjska dolina je prijazna :n vesela. ko se v bistrih valovih Savinje zrcali pomladno solnce, ko šume nad obkrožajoče gozdnate robove razigrani hudourniki, vse tja gori do zibelke Savinje pod strme stene Savinjskih planin, ki jo ločijo od Gorenjske. Tih kraj je Ljubno, ki leži tam, kjer pričnemo dolino prav za prav šele imenovati Gornjo Savinjsko, namreč na koncu poslednje večje ravninice. S ceste, ki pelje preko te ravninice, se nudi popotniku razgled na trg. Ljubno (422 m) se vzdigirje nad tejivom gorskega potoka Ljubnice v Savinjo, po dolgem, v terasah se dviguj o če m hrbtu 884 m visokega Št. Primoža. V kotu med Lijubnico in Savinjo je najnižji del trga, na drug? terasi leži »trg« sam s farno cerkvijo in lepnrni hišami. Na tretji terasi ie največji del trga, ki se s svojimi ličnimi, večina pritličnimi hišama naslanja na četrto teraso. Rostrle. kjer je trško pok op a-Ešče z lepo cerkvijo. Res lep prostor so si izbrali tržani za svoj zadnja počitek. Pod njim proti vzhodu se odpira ravnina z prijaznimi vasicami in be!"mi cerkvami Po njej pa se poleg ceste vije srebrni pas Savinje, ki se tam na zahodu izmota iz objema temnih gozdov, nad katerim.-; kraljuje mogočni hrbet tja do B:r.koSfl zasnežene Padu h e. S so1 n čirih obronkov te pozdravljajo km e rs ki domovi. Dolina postaja pri Ljubnem ozka. za njive ni več prostora. Zato se na Ljubnem velik del prebivalcev peča x obrtništvom. Mora se jim priznati nadarjenost in spretnost, kajti naši krojači in '/čevljarji se leto za letom izpopolnjujejo .'V posebnih tečajih. Svoje solidne izdelke pošiljajo, kar se čaje skoraj neverjetno, daleč "Ta Hrvatsko, v Bosno in celo v Srbijo, kjer delajo reklamo zanje njihovi rojaki. splavarji in drvarji. Miz-ari i pa tudi izvršujejo naročila iz različnih krajev bivše Štajerske. Gla\-ni vir blagostanja za Ljubno pa je neizčrpno bogastvo gozdov, ki ga obdajajo Prebivalci najdejo kot drvarji ali žagarii na številnih žagah ob Ljubnici in Savinji vse leto razmeroma dcber zaslužek. K.> pa spomladi narastejo vode in se na Savinji »udirajo rlcsi«, zavlada v trgu vese.c razpoloženje in živahno vrvenje, da tudi marsikateri obrtnik ne strpi v svoji delavnici in »pelje flos« daleč tja med južne brate, od koder se vračajo snlavarji z le pim zaslužkom in seveda s »štručkaini« za svojce. Drugi nič manj važni vir dohodkov pa je za Ljubno tujski promet. Semkaj prihaja vsako leto precej tujcev, posebno Srbi iz Banata in Dunajčani nas posečajo radi. Trg ima vodovod, električno razsvetljavo, poštni urad z brzojavom in telefonom, zdravnika. Oddaljenost od železnice se ne občuti, ker ima trg dobre avtomobilske zveze, dvakrat dnevno poštno avtobusno zvezo z železniško postajo Šmartno m o^ Paki. Poleg tega pa vozi redno, poleti ceio dvakrat, udobni avtobus mesta Celje prav izpred celjskega kolodvora skoz-; Ljubno v Logarsko dolino. Ob široki strugi Savinje na južni strani trga gradi tujsko prometno društvo lično kopališče. Tu pada Savinja šumeča in peneča se čez širok jez v giobok tolmun, nudeč kopalcem osvežujočo prho in priliko plavanja, nato pa nadaljuje umirjena svojo pot po široki, plitvi strugi, dokler se v območju trga ne vrže še drugič čez širok iez. Vsa struga med obema jezoma je obdana od peščenih bregov, pripravnih kakor nalaš za solnčenje. Savinja dosega toploto 17 stopinj C.,* komur je prehladni, najde nadomestilo v Ljubnici, ki je vsaj za 3 stopinje C toplejša. Poteg kopanja v Savinji ali Ljubnici pa tujce najbolj navdušujejo krasni izprehod i v okolico. Na južni sirani trga dosežemo v eni uri vrh Rajhovke, imenovane po premožni rodbini Rajhov, ki je živela tod v 18. stoletju in bila poleg obilnega zemljišča tudi lastnica najstarejših hiš v trgu. Razen imena hriba nas spominjajo na to rodbino dragocena darila v farni cerkvi. Proti severu dospemo preko 1560 m visokega Tera, mimo kmeta Tiršaka pod Tit-skimi pečmi v štirih urah v Mozirsko kočo pod Medvedi akom. Nepozaben ostane vsakemu turistu enodnevni izlet preko Št. Primoža na planino Travnik, kjer na'de5 zavetišče v pastirski koči ali v koči uprave posestev ljubljanskega knezoškofa. Od tod naj turist ne zamudi stopiti na vrti Komna (1690 m), od koder se mu odpira krasen razgled doli v Mežiško dolino in dalje mimo Pece in Ofairja po vsej pravljično lepi slovenski Koroški. Vračamo se po grebenu Komna čez Krumpačko planino. kjer se odcepi pot na Smrekovec z novozgrajeno kočo Šaleške podružnice Tvomlss zi?eal Ia bnasilnica stekla , Za Gradom st« $ (na koncu Streliške ulice) Izdeluje vsakovrstna brušena in nebruše-na zrcala in stekla po konkurenčni ceni. 5418 lolnlca Bratovske skladnice v Trbovljah Na prijaznem, soinčncra pobočju blizu Sokofekega doma stoji lepo dvonadstropno poslopje nove bolnice Bratovske skladnice; ponos trboveljskih rudarjev in rudniških nameščencev, ki so s svojimi prispevki omo> gočiii to moderno ustanovo. Nova bolnica 'e bila dograjena koncem leta 1925., prej pa so bili bolnika ▼ starem, pred 60 leti zgrajenem poslopju, ki služi sedaj trem pdravmkom za stanovanje, za pisarne Bra* tovske skladnice ki za ambulatorij, ki je moderno urejen. Stroški z-a novo bolnico so znašali z opremo vred okrog 7 milijonov Din. Pri tej ustanovi ima velike zasluge rudniški ravnatelj g. inž. Julij Pauer, ki je bil takrzt predsednik krajevnega odbora Rratovskih skladnic. V bolnišnici je prostora za nad 100 bed« rarkov, normalno število postelj pa je za odrasti e 75, za otroke 4 in za dojenčke 6. Bolnišnica ima tri oddelke: porodniški, žen« ski in moški Vodja bolnice je g. dr. Tone Cicelj, ki ga vsi pacijenti visoko cenijo. Bolnico upravljajo v splošno zadovoljstvo i? as tre usmiljanke vi reda Sv. Vimcenca Pavlanskega- Sester je 10, pride! j eno jim jre pa še pomožno osebje. Od ustanovitve do konca lanskega leta je bilo sprejetih v bolnišnico 7173 oseb za skupno 85.830 dni. Porodnic je bilo 387, operacij 1053, rent« genskih pregledov 1952, poškodovancev iz rudniških obratov 893, drugih pa 234. Po« leg bolnišnice je bilo projektirano tudi zdravilišče in okrevališče za člane Bratov« ">kih skladnic v primernem zdravem kraju zven revirja. V ta namen je bil kupljen :e svet, kriza v premogovni industriji in slabo finančno stanje Rratovskih skladnic pa sta preprečila izvedbo tega načrta. Če ss finančno stanje Bratovskih skladnic zboljša. bo med prvimi izveden tudi ta na« črt. SPD navzdoi v Rastke, kjer v kotu med obema izvirkoma Ljubnice sameva podružnica sv. Nikolaja in preprosta gostilna. Pri zadostni avtomobilski zvezi je iz Ljubna seveda tudi svetu že precej znana Logarska dolina lahko dostopna. V trgu samem je več lastnikov tovornih avtov, t; iih imaio prirejene za prevoz potnikov, osobito turistovskih družb. Neprisiljeno razmerje letovišearjev, ki se kmalu spoz-naio med seboj, omogoča cenene izlete v skiiDinah. Za 15 do 20 Din se popelje: j prav v Logarsko dolino od koder stopijo lahko še isto popoldne na Okrešeij in se zvečer vrnejo na Ljubno. Lep ie trg Ljubno. Po prizadevanju požrtvovalnih domačih mož, se razvija oJ leta do leta in nudi udobno bivanje domačinom. A letoviščar, ki je enkrat tu preživel počitnice, se bo gotovo zopet vrnil. Alojzu Senekoviču v spomin Maribor, 3. aprila. Naš nacijonalni živelj ob severni meji je potreboval mnogo stebrov, da so ga dr« žali. Toda smrt se ne ozira na to, kakšno ulogo vrši eden ali drugi v življenju skup« nosti, in tako se ti naši stebri podirajo drug za drugim. Zdaj je padci eden izmed posebno močnih opornikov — g. Alojz Se« nekovič, načelnik Kmetske posojilnice, sta* rosta Sokolske čete, predsednik CMD, član Narodne obrane, podporni član Gasilske« ga društva itd. Dosegel je 76 let. Šele pred dobrim tednom mu je umrla njegova zve« sta življenska družica, s katero počiva se« daj na istem pokopališču lepega vrta Sv. Ane, od koder je njegovo sokolje oko ved« no tako bistro in preudarno motrilo Slo« venske gorice. Ko je obhajal svojo 751etnico, je bil poln življenja in vsa kulturna društva, katerim je bil zvest sotrudnik in pokrovitelj, so se nadejala, da jim bo še dolgo vrsto let pr« magal. Usoda pa je hotela drugače. Zdaj žalujejo za njim v globoki tugi vsi obmej« ni rojaki, kajti zgubiii so z njim svojega velikega vzornika. Nikdar ni zaklepal svo« jega znanja v sebe: kar je imel dušenega bogastva, je radodarno delil med narod. In z ljubeznijo, kakor malo kdo, je vodii ljud« sko knjižnico, čuvajoč jo, kakor pur.čico v očesu. Za vedno je zaspalo zlato srce člo« veka, ki je vzrascl iz naroda, in čegar ko« renine so segale globoko v narod, neraz« družno z njim zvezane in od njega neloč« ljive. Alojzij Senekovič, večna Ti slava. Ohra« nili Ti bomo kot človeku, kot narodnjaku, kot borcu in vztrajnemu delavcu na gospo« darskem in kulturnem poprišču hvaležen spomin! Nova bolnica na prisojnem lrrajn nad cesto Skrivnosten vlom v trgovino sredi Kranja Neznan tat si je od vsakega kosa g°tov Kranj, 8. aprila Vlomi v našem mestu že niso nič posebnega. Vsak mesec je na dnevnem redu gotovo po nekaj vlomov Ln tatvin. Tudi zločinska pajdaša Pavlič in Lakner sta nas bila posetila. Sreča v nesreči je, da se je vrli naši orožni ski četi posrečilo doslej skoro v vseh primerih izslediti in aretirati vlomilce. Prav drzen vlom je bil ivršen v noči med 1. in 2 t. m. v trgovino g. Arnška Petra nasproti farni cerkvi. Ko je g. Arnšek 2. t m. zjutraj odprl trgovino, še ni niti slutil, kaj se je zgodilo. V trgovini je bilo vse na svojem mestu. Ker je prejšnjega dne vse blago pregledal in pospravil, se mu je naenkrat zazdelo sumljivo, ko ie opazil, da se^ je kos moškega sukna čez noč znatno stanjšal. Pomočnik g. Ivo VVendling je takoj zmeril blago. Bilo ga je še kakih 8 m, dočim sta ga prejšnjega dne namerila 15 m. Pregledala sta nato še druge kose in ugotovila podobno. Tako sta prišla na sled res strokov-njaškemu vlomu. • finega tekstilnega blaga odrezal del Zmanjkale so najboljše vrste moškega in ženskega blaga za obleke, plašče, kostime in srajce. Vlomilec ni izmaknil nobene>ga celega kosa, ampak je odvzel od najfinejših kosov blaga gotove dele. Z ukradenim blagom bo tat lahko oblekel sebe, ženo in še otroke. Natančna preiskava e pomočjo domačih orožnikov je ugotovila, da je vlomilec prišel v prodajalno skozi vrata stranskega lokala trgovine. Morda je bil pred vlomom skrit v kleti. Ko je bila trgovina zaprta, je lahka mirno in nemoteno rezal blago od posameznih kosov. Vlomilec se je moral dobro spoznati na blago, saj je kradel le najboljše vrste- Blago je bilo odrezano tako brezhibno, kakor bi ga odrezal le najboljši trgovski strokovnjak. Sledov za vlomilcem, morda tudi za vlomilci, ni prav nikakih. Škoda znaša po približni cenitvi 13.000 Din. G. Arnšek je zavarovan pri ^Jugosla-vijic, ki je danes s komisijskim ogledom točno ugotovila vso škodo. ffepričajfe se , z aeobuezstm ogledom v tngouini.dn Kupite raoške Ln oftoške površnike,obleke itd. ttajbelj lujckico pri fordki J.MACEK / Al FkUNriSftvA r \9 ^ "Treaticoefi 2 dvojne pod\oqo ie u Din a So- Nenadna smrt trgovca na ulici Opolnoči se je pred unionsko kavarno zgrudil trgovec Eisenstatter in umri Ljubljana, 3. aprila. Pred kavarno Union je ponoči ob 0.15 dohitela nenadna smrt 39lctnega trgovske« ga zastopnika g. Emila Eisenstaetterja, po rodiu iz Temešvara, bivajočega stalno v Ljubljani, kjer je zastopal subotiško to« varno bombonov F. Ruff. Eisenstaetter je sedel zvečer dalje časa v krogu svojih sorodnikov, žene in dru' gib gostov v kavarni. Ves čas je bil dokaj dobre volje in ni tožil o nikaki slabosti. Vsedel se je za nekaj časa tudi h kartam, pa je zopet opustil igro in se priključil svoji družbi. Skupno so nato po polnoči zapustili kavarniške prostore z namenom, da se podajo domov. Nenadoma pa se je g. Eisenstaetter opotekel, se obrnil v stran in bruhnil kri. Naslednji hip se ic onemo« gel sesedel in padel po tleh. Prestrašeni sorodniki so ga skušali dvigniti, a so na« slednji hip ugotovili, da je že nastopila smrt Truplo tako nenadno preminulega mladega moža so po zdravniškem pregle* du prepeljali z mrtvaškim vozom v mrtva« šnico pri Sv. Krištofu. Pokojnik ni nikoli tožil o bolečinah v pljučih in niso zdravniki nikoli ugotovili, da trpi na kaki pljučni bolezni. Proliv kr« vi je nastopil tako nenadno, da je bila iz« kijučena vsaka pomoč. Pokojnik, ki se je šele nedavno poročil, je bil v ljubljanskih družbah, zlasti v trgovskih krogih dobro poznan in je njegova nenadna smrt pre« tresla vse, ki so ga poznali. Slaboumnik pobegnil orožniku Trebnje, 3. aprila. V torek zvečer po prihodu večernega v!a« ka so Trebanjci doživeli zelo razburljiv dogodek. Ob prestopu iz ljubljanskega na šentjernejski vlak se je nenadno iztrgal z rok službujočemu orožniku neznan moški, ki je zbežal v Trebnje in se zatekel v go« stilno g. Alojzija Pavlina. Tam je ugasnil sobno luč in se skril pod mizo. Pavli no v i so poklicali domačega orožnika g. Adami« ča, da bi ga odvedel v zapor. Nastala pa je pravcata borba med obema in po velikem naporu se je posrečilo s pomočjo domaic« ga hlapca prijeti neznanca in ga edvesti začasno v zapor tukajšnjega sodišča Neznanec ie slaboumnik s fiksno idejo, da ga zasledujejo, in se piše Sevšek Franc, upokojeni rudar, doma iz Št. Ruperta n* Dolenjskem, kamor ga je hotel odvesti orožnik iz Trbovelj, kjer se mu je omra« čil um. Noč je nesrečnik prespal v tukai« šnjih zaporih, z jutranjim vlakom pa so ga odpeljali naprej. Bolniška goba v aovl boioici Ambulatorij v stari bolnici Dekl ški počitnišk* dom IT. gospe dir. I. Kastaly CNTERACH A. ATTERSEE B. SALZBURG Oberdsterreich (Salzkammergut) veleposestvo direktno na Jezeru (vrtna vila), lastna kopelj. čolni, vsak šport, na željo pouk v jezikih. Prospekti, reference brezplačno po dekliškem penzijo-natu in nadaljevalni izobraževalni šoli Carola von Castaly, Wien VIII, Lange-gasse 65. 5376 Sobota 4. IV. littl KUHraiiuusgA iNLHJtfimJA Miklofičera ee«Ca lfrl BRIrtnega s- veza. Predsedstvo JZSS v Ljubljani je prejeto od maršalata dvora obvestilo, da it Vel kralj dovolil, da prevzame prestolonaslednik Peter častno ^edsedstvo mše vrhovne rimskosportne organteacffle. ♦ <¥»§ praSkl poslanik t dr. Albert Krater je prispel včeraj v LJubljano. kjer frtsnc btrt velikonočne praznfke. ♦ Z naše aclvOTm Za arhivskega arad- rjc imenovan Tome Stanko, bivši ekonom pn oddelku ca socijalno politiko t i bJjatit V čtn računskega kontrolorja pa Je napredoval knjigovodja Majcen Miaet ♦ Praški župan na Sušaku. Primator Prage g. dr. Baxa se )e na Sušaku aasta-t4 v obmorskem hotelu Pečine in bo tu r-refofl svoje velikonočne počitnice. ♦ NaS laraostfl Odbor Akademskega geografskega khtba v LJubljani nam ie po-* Približno pred dvema mesecema je objavi Akademski geografski klub, ki se i«1 »stanova v rimskem semestru sa univerzi kralja Aleksandra L v Ljubljani, * »Jovenskih hstih oglas na našo javnost » katerem i e navedel motive, ki so privedB d.5 sstanovitve kluba, m obenem na kratko podčrtal njegov pomen in namen. V tm OKŠasu $e je kitih obrnfl aa širšo sk>-vensfco Javnost s prošnjo, aaj podpre nje-£TTO akcijo KS Uvedbo ekskurzij skega r.r^siTH Nteti Je Francija ta ajeno ravne mesto, ki er bo prav ▼času. ko br vršila naia ekskurzija, vrša medne-rodni reografski kongres. Klub se po tem pote aai?skreneje zahvaljuje onim redkim dobrotnikom, ki so dosedai podprli njegovo akcijo la s podporo lasno Jzraz-.fi svo-j.c- jimpstfje d-bor kluba si ie dovolil objav* ta drugi v epanju, da bo pri svoji »adaTJnJi ekdji naSe! tcč razumevanja od stran j nsše javnosti SJSfO EDEAL Ita reSkenofe** s«de!j© te ponedeijeft efa S, pel i-, po? S. !n 8. tni v aljaj^ Salolgtl gaseid — Krohot! — Kabaval Vojaške vesti. Za kitendantske podporočnike mj med drugimi imenovani naslednji absoiventJ nižje šote intendantske a&a-de^ajt Salva to r Roblek, Zdravko Puxko, Jositi Božič, Vekoslav Logar. Bruno Ceh. Ivan Brezja, Milan Sproc in Dragotni Mrzljak. Pridefleni so na službovanje: pehotni poročnik Ivan Vidic kot vršilec dolžnost komandirja 35. pehotnemu polku; pehotni poročnik Feliks Predan kot vrSi.ev dolžnosti komandirja 26. pehotnemu polku: pehotni poročn.k Josip Majer kot vrSupc doižnosta komandirja 29. pehotnemu po ku; pehotni poročnik Leooold Vodeb kot vršilec dolžnosti komandirja 52. pehotne mu polku; pehotni poročnik Moj zdi Peltfon kot komandir 48. pehotnemu polku m pe-hotrn poročnik Karel DoUnšek kot adju-tant 28. pehotnemu polku. ♦ izpreniemba ▼ občinskem ®-v«Mh« §t 72 se sprejme meseca oktolna leto« ' brodarsko podoficirsko šolo v Si-beniku 170 gojencev fz aivfla v starosti od 16 do 19 let m mornarjev iz stalnega kadra mornarice. Sprejemajo se kandidati, ki so z dobrem uspehom dovršili vsaj štiri razrede osnovne šole ta ki so popolnoma zdravi m sposobni za službo v mornarici. Nfatančni pogoji so razvidni iz razpisa v »Službenih Novmah«. ♦ Dobav« službene ©biek«. Mestno čelstvT! v Ljubljani razpisuje dobavo bflaga ai podloge t* 50 službenih oblek 17 zimskih sukenj, 16 pelerin in 62 službenih čepic Poleg tega razpihuje tudi izdelavo te službene obleke. Ponudbe z vzorca blaga je predložite do vštetega 30. t m. mestnemu ekonoma tu. kjer se dobijo tudi vse potrebne ka formacije, in sicer dobavni pogoji m aa ogled vziorci blaga, kakršnega bi želelo mestno načelstvo. —o— • Dovoljena vojaška ženitor. Zeattevje trossmayerjevi ul. 1, umrla v starosti 32 let gdč. Angela Kodermano-va. Pokojnim bodi ohranjen bl0 kaktejah ta njih vzgoji lz semen«, Milice Stupanove »Kako povem otroku o čn-de4u nastajajočega življenja«. Nadaljuje m povest Gabrijele Preisove »Potočnikov« Truda«, ki Jo je prevedel Ivan Podgornik. Za gospodinje prinašajo rubrike »Gospodinjstvo«, »Kuha«, »Perntninarstvo«, »Vzgoja«, »Kotiček sa sdr&vje*. »NaSa. dekleta v mesta«. »Žena A tujski promet« mnogo praktičnih nasvetov. V tej Številki ja tudi rešitev nagradne uganke, ki Je vzbudila med našim ženstvom veliko zanimanja. Končno naj de opozorimo n« raa-pds knjig, ki jih izda »žen« to dom« sa svoje naročnice Knjige »o tele: »Z« pridne roke«, »Vzorna gospodinj««, »Kako n»J kuham«, »Postanek otrok« to njegov razvoj« ta »Koledar s praktičnimi nasveti«. Knjige bodo imele 600—560 strani to veliko lepih slik. Naročnin« 52.— Din 8« vseh pet knjig je izredno nizka. Naročnina za list to prilogo za roCna dela to kroje Je za poi leta Din 85.—% List »2ena to dom« se lahko naroči prt upravi Dalmatinov« ulica St 10-1. IbmtH^ t« ioodro-beio-rdeč ASPIBIN TABLET Pet pravilno mislečega vodi k nam za nakup KOLESA Pe najnižjih cenah prvovrstne mamke: „TEHNIK" Josip Banfal LfaMiafJa? Miklošičeva cesta št. 2® Palača Okrožnega urada • Delavci se vračalo Iz Francije. V za d njem času se vračajo iz Francije naši ds-tavca ki so zaradi gospodarske krize izgubili zaposlitev Tako se je te dni vrnila v Split večja skupina delavcev iz našega Primorja. Obetajo pa se še nadalinji transporti iz Francije. • Zagoneten zločin. V BaSki Palankl »o prišli'na sled zagonetnemu z.oč.nu Pred tremi meseci je izginila od doma hčerka ekonoma Mihajia Tolbacha Katica. Na^ so meno pismo, v katerem izjavi^ rn,a-denka, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Te dni pa so našli njeno obleko in je bilo iz raznih okolnosti razvidno, da pogrešana deklica ni skočila v vodo. kakor se je domnevalo. Sodno oblastvo je odredilo preiskavo, ker je skoro gotovo, ia je Katica postala žrtev zločina. • Tat v trebanjskem župnišča. Iz Trebnjega nam pišejo: Neznan tat je ▼ eni zadnjih noči ukradel tukajšnjemu kaplanu g Stanku Jegliču skoro novh kolo s hodnika župnišča, a dekanu g. Tomažiču pum po Poleg tega pa se je še v kuhinji okrepčal z mlekom, vinom ta suhnm mesom. Orožništvo tatu pridno išče. • Rdeč petelin na strehi se žal ie prepogosto pojavlja ne samo na kmetih, temveč tudi v mestih. Krivda leži v slabih dimnikih vraticah. ki se izdelujejo največ lz pbočevine Vsako železo rjavi, dimniška vratica pa še prav posebno, ker vpliva od ene strani na nje dimna toplota, od druge mraz; pločevina temu naravnemu neugodnemu vplivu ne more kljubovati, vratica se pokvarijo, iskre najdejo pot na pod-strešie in nesreča je tukaj. Da se vsemu temu" odpomore. izdeluje Samotna tovarna v Celju kaminska vratica iz ognjastainega materijala. ki ne more rjaveti, ne razpoka-ti m je vsakojakim vplivom nepristopen Konstrukcija je idealna in vsaka poškodba popolnoma izključena. Vratica so na vpogled pn tvrdkah F. P. VW>c & Komp., LJubljana »Materija!« LJubljana, Kovinska družba »Merkur« Celje in Kranj, H. Anra-§ic v Mariboru ta A. Brenčič. Ptuj. • Kmet ko« IznakBteU. Klepanje kos In st^ov ni tako enostavno kakor se zdi na TfidtnP dosežete, če Vam izvrSi £,n»»ic načrte, proračune to nad-stavbne eorstvo Tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mest- prihranke m trg st 25/L prvi pogled. Tto delo zahteva velike vaje ter dobrih oči in mnogo je kmetovalcev, ki se nikofc pravilno ne priuče temu. P leg tega Je to deio trodapolno m zamudno Nekemu kmetu pa se je posrečSo sedaj iznajti preprost aparat s katerim lahko vsakdo, tudi ženske, nedorasli otroC. da cek> slepci sklepijejo kose in srpe iev-ie m boijše te* hitrejše, nego je Wk tu mogoče doslej. Ta aparat ie priše. a a tr* pod znamko »Stubaier* - brzoklepalnik ta se Je zaradi »vode velike praktičnosti razširil ne le v naSi državi, nego po vse: Evropi. Da mora postati iznajd telj bogat nv>ž je g>tova stvar. Klepanje kos in srpov s kladivom bo s tem aparatom popolnoma odpadlo Opozarjamo na oglas v današnja številki. _ ♦ Radioaktivno hoo«»*če - t*na* Laiko ie edino rdravKišče ki ie skozi vs». leto odprta Sezona je od 15. VI do 31 VITI. V predsezoni znatno znižane ceae Ugodne Železniške zveze. Radiotermeln izvori * 38-5 stopinj C. Kopek » bazenu ta kabinah. Solnčaie ta zračne kopeli Kr«. »ni izprehodi ta izleti v okolloo. Univ. prof dT. Fr Bubanovič Je konstatirai visoko radioaktivnost termalne vode. k? usoešn.-odra v, revmatizem bolezen sklepov živčne bolezni ženske bolezni, arterioskleroze in slabokrvnost ♦ Kaj Je novega » Polzel? Prrv lepa aa novo postavljeno kegljišče t električno razsvetljavo v gostttn* Orešntk. V veiiko-nočnih oraznScfh. kakor tudi pozneje r¥. vabljeni! _ __ ♦ Nagrobne »oirjenil« ▼ s«!ino«erHej- Sfh obJikah vam nudi najceneje kammose-Sko-kiparsko podjetje Franjo Kraovar. po. kopakšče Sv Krii, Ltubflan«__ ♦ Lepodčno grmfčje, ciprese, temrvt^ smreke, visoke ta irtzke vrtrice oela^oni-Je 'td. priporoča Anton BAJBC, Uublja-na TržaSka cesta 34. vrtnarstvo, tel. 3242. cvetličarna telefon 3222 _ ♦ Zdravilišče Rocaška »rt« wrHi0t najemništvo zdraviliške restavraC!V ta ka. varne. Ponudbe naj se e^se na oba obrata skupno a!a vsakega od obeh posebej ta j!h Je vJofiti do 15. t m. pri ravnateljstvu zdravrfšča, kjer s« dabe podrobnejše pojasnila. ♦ Dobra prebav« predre***! zdravja. V naši hrani je mr.o«o neprebav-Ijivih snovi, ki med prebavijani«® vro to se razkrajajo. Balast teh Skodljrvšh w>ovi se mora iz organizma odstraniti, iter po-vzroč* lahko glavobol, to druge boiečme. > 2e siavni xdravnik preteklosti Oaien Je { de)d: »roč* »a^.oa »oni - .teEkaoesna tratmna Jane, »mo Zioovsk« clca L ■ _Oami-klinika Goršič, DunaSsiti oesta t, popravlja z oajTrrodernejštarS »troji p»ev-inatike, galoie aefct icvijt Sr podobjin. «— SaJiepSe .Toiap^tne trikolina » Je ra srajce dobrte pri tvrdki Novak Kcn-fresni trg 15 aasproti tmnske cetkve.._ Richard Talmadge f janah žapa^to. r «aia»<*J©- uisi eramf Posetnike koncerta Favie Levgetove, ki bo v sredo 8 t. m. v FUharmonični dvorani, opozarjamo, da se bo dobilo v pred-prodaii tiskano besedilo vseb samospevov, ki jih bosta izvajali na koncertu ga. Pavla Lovšetova in njena hčerka gdč. Majda. Vstopnice so po nekoliko znižanih cenah v predprodaji v Matični knjigarni. o_ Pevsko društvo »Mokranjae« w okop; lja pride v Ljubljano in bo koncertiralo pn nas 13. t- m. n— Koncertna pianistka Dobri stova si je izbrala za svoj ljubljanski koncert proeram, na katerem bo igrala mai eno točko svojega rojaka, priznanega bolgarskega skladatelja Vladigerovesa Vladi-gerov je priznan doma in v tu|im. Vstopnice v Matični knjigarni n— Razpis slnžbe gradbenega htžerferla. Opozarjamo ponovno na razp*s sluzoe gradbenega inženjerja pn mestni ljubljanski, ki je bil objavljen v našem listu z dne 27. marca 1931. št 72. n— Slovenska starokatollška stožba božja bo na velikonočno nedeljo ta ponedeljek kakor vse nadaljnje nedelje m praznike do preklica ob 10 v mali dvorani hotela »Tivoli«, pritličje levo. Udeleži *e je lahko vsakdo. — G. Franc Brodar se bo poročil z Marijo Harrauerjevo na velikonočni ponedeljek po slovenski službi božji ob 10. v staro-kati>iiški kapelici v hotelu »Tivoliju« po starokatoliškem obredu. Obilo sreče. — Staro-katoliški župnik ura-duje vsak dan od pol 14. do poll5. razen ob sobotah, nedeljah m praznik;h v Svetče-vi ulici 8 pritličje (Pod Rožnikom). sttd Indijstaa — ».^^Jittena. feJ^trStiit te. ni sStt v ftinm.' * atatžMpeUK frmrtmmi py«osUivt> na veKtemočne crocij« te ponedeljek ob S., pol t. url T«Mga STS& KTNO DVO«. e— Ea "i* AS* »sdoajeiča 24 črtt&i, «v- , - « „ . , s— Cirft Motodov« t ieoe v trgovinah, traf&ah is družbi« pisanu, Beethovnova niic^ 2. Kupujte razg;ledr*e, ker s tem podpirate obrambe© ioisko dr«- u—— MatortnMsl voča. r f* stveoo zaščkte neater ta dece bo * >rtf° a t m ib 20. Vstop prost Oovorii bo profesor dr. Ozvald Karel o vvvrtzk m hčerah. „ * TjeteA (jrinta, V sredffii^v«, poslat s Franc Ažbe. posestn^ » velikansko jajce, ki Ea je jStole:rs« rjavka, križana s italijansko redno debelo jajce, ki predstav«« dvoička v kokošjem svetu, sam Je naklonu g. Ažbe za velikonočni puruh. Naji-aps-s hvala! m— ZefeznlfkhB opokojenc«. iceziriSkih ^kojmeevjavtia. ^^J^l njegov član g. Mam a Sk^ar. danes ob K iz hiše žalosti aa Mestne« trgu 9 Tovariši so vabljeni, da »e pogreba polnoštevilno udeleže^ OrganizacHii dh?k>mfr«ntt članom, da bo rc4ni občta Aor 12. t m ob 9. v posebni dvorani aoteJa klič v LJubljani, —o— Trnovski zeljarja Ha/iranja^o stvu ta trgovinam, da so zelje razproda, in da ne morejo z njim nikomur več p. • streči Vsem odjemalcem se lepo pnpo*t.-čaio za drugo sezono, ko jtm bodo spct iahko postregtt_z lepim blagom_____ Zobozdravnik univ. dt. Hsrmasi Martlfi, Žalec Zh m^ianja tem potorrv. da tudi «« bolniško blagajn« Hotel Zaka na Bledtt pod kolodvorom BLE33-.TEZEJRO s 85 sot»-^^nudl šolskim izletnikom celodnevno prehrano s prenočiščem od Din SO—-35. — Ko-sflo Din 8—15, večerja Din 6—12- — M«tr niki v grupah Imajo znaten popust Kompletni pension v predsezijl Din 50—55. 4599 FIRMA F. LUKIC STRITARJEVA ULICA ima irhero damskih plaščev. oblek, komplcjcv. Za gospode moderne obleke, površnike, Trenchcoate po nizkih cenah. € Na velikonočno nedeljo tn ponedeljek ob JL, 7. in 9. nri Premiera grandiozne filmske opere V glavni vlogi poje najslavnejši sodobnih tenoristov naš rojak PATTIERA Poleg tega najnovejši zvočni tednik in ša- loigra z »Micky« miško. Predprodaja vstopnic danes in v nedeljo od od 11. do 13. ure. Elitni kino Matica Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo po praznikih vaja mešanega zbora in važen pogovor. Udeležba vsesa zbora cuino potrebna! u— Danes od II. do 13. se dobe vstopnice za premijero filma »Afrika govori« pri blagajni kina Matice. Premijera bo na velikonočno nedeljo in ponedeljek v kinu Matici, vsakokrat ob 11. dop. Ker je za film zanimanje ogromno, priporočamo ceni. občinstvu, da si nabavi vstopnice v predprodaji. V nedeljo bo blagajna odprta že od 10. dalje. n— Hranilni in posolHnl konzorcij v Ljubljani odda za 1. avgust t. 1. v svoji stavbi v Gaje vi ulici v Ljubljani, 12 trisobnih rodbinskih stanovanj z vsemi pri-tik linami in 10 samskih sob z vsemi pritik-linami. Reflektanti naj vlože ponudbe p la oilla zrno žn o s t i. višine najemnine pri raz-pisovalcu, Aleksandrova c. 5-1. do 15. t. m. n— Razne nesreče. Dijak France Hva-stija, 13 letni sinko posestnika iz Saveii, je lani poleti našel v Ježah ob Savi staro vojaško granato, ki jo je ponesel domov. Za nevarno stvarico se pozneje ni brigal. Sele včeraj jo je zopet nekje iztaknil ter jo ponesel na polje, kjer je pričel razbijati po železu. Nenadoma je sledil silen pok, kajti granata je eksplodirala in so njeni drobci fantu razmesarili obe roki, poškodovali obraz in desno nogo. Nesrečnega dečika so prinesli ljudje na njegov dom, nakar so telefonirali po reševalni voz, ki ga ie odpeljal v bolnico. Tjakaj so pripeljali včeraj tudi 40 letno posestnico Marijo Lahovo iz Dolskega. Padla je z voza, ker so se splašiii konji, in to tako nesrečno, da je prišla pod voz, si zlomila desno nogo in dobila tudi notranje poškodbe Pri delu se je včeraj ponesrečil tudi 30 letni delavec Janez iVrhar iz Dolenje vasi, ki je padel in si zlomil desno ključnico. V Vodrnatski ulici ie včeraj podrl neznan kolesar sina sprevodnika državne železnice Hinka Orla. Pri padcu je dobil otrok Itako močan udarec na desnem sencu, da (je obležal nezavesten in se zdravi sedaj v bolnici Nerodni kolesar ie po dogodku Adbrzel s kolesom po Zaloški cesti. NAJUGODNEJE PRI JOS. ROJIM, Avgust KoMIica, tapetstlk la dekorater Ljubljana, Dnnajska c. 25 vhod Dvofakova ulica 3, dvorišče ise priporoča za vsa dela tovrstne stroke. Iz Celja e— Izpremembe v voiniškem občinskem svetu. Prejeli smo: Kr. banska uprava je z odlokom od 21. marca razrešila dolžnosti nastopne občinske svetovalce odnosno odbornik^ trga Vojnika: Auditscha Ivana, mizarskega mojstra, Koschutnigga Josipa, šolskega ravnatelja v p. Kovača Jakoba, posestnika, in Zottla Viljema, trgovca. Na :ni ah mesta pa so bilj postavljeni: Felicijan Karol, žei. uradnik v p., Jerala Janko, upravitelj banovinske hiralnice, Jurčak Fr. posestnik in Spindler Bogomir, mizarski mojster. Solidarnost z razrešenimi sta pokazala župan N-ovak Franc, koiarski mojster, in Potočnik Anton, posestnik, ki sta javila oblastvu izstop iz občinskega odbora in prosila za razrešitev; novoimenovani Jurčak pa baje ne more prevzeti mesta v »občinskem zastopstvu, — vsi so namreč naekrat akutno oboleli. Radi bi vedeli, ka-iko se imenuje ta bolezen. Upamo, da bodo oblastva poučila imenovane gospode o dolžnostih zavednega jugoslovenskega državljana, ki mora v smislu manifesta Nj. Vel. kralja sodelovati vedno v nacionalnem, kulturnem in gospodarskem pogledu v blagor naše, s težkimi žrtvami pridob-Ujene uedinjene države in tudi lastne občinske uprave. e— Glavna skupščina »Oblastne poštne organizacije«, kateri bodo prisostvovali tudi delegati iz drugih delov države, se bo vršila 12. aprila ob 15. v mali dvorani »Celjskega doma«. Po skupščini družabni večer. e— Celjsko prostovoljno gasilno društvo bo priredilo na Veliko nedeljo in velikonočni ponedeljek splošno, vsej javnosti dostopno razstavo svojega gasilskega in reševalnega orodja. Ogled obakrat od 9. do 12. Vhod je na magitratnem dvorišču ma desni strani. Obiskovalcem bodo na Tazpolago strokovni vodniki. Društvo je svoj rešilni oddelek uporabilo v 49 dneh poslovanja že 42 krat. Vse te intervencije so dokazale, kako eminentnega značaja §e reševalno društvo za Celje. Istočasno se društvo priporoča vsem svojim prijateljem in dobrotnikom, da se ga ob velikonočnih praznikih spomnijo s primernim prispevkom. e— Otvoritev tujsko-prometne sezone. Nastopila je pomlad in polagoma bodo pričeli prihajati v Celje zopet tujci, ki se jim je mesto močno priljubilo. Pogrešamo pa v naši okoliši one dobre gostilne, ki iih ima ljubljanska okolica. Nedavno je bila v občih skem svetu celjske okolice odklonjena prošnja za izrek krajevne potrebe za gostilno g. Franca Kolenca Zagradom, kier bi se izletniki, kakor so lani pravili radi odpočili. V neposredni bližini pa ni gostilne e_ Lunin mrk. Napovedani lunin mrk je predsnočnjim opazovalo v Celju skoro vse mesto. Mrk je bil pri sijajni mesečini tako viden, kakor ga ne pomnijo niti najstarejši ljudje. e—- Razne nesreče. Pri razstrelievaniu kamenja se je ponesrečil v kamnolomu 62 letni prevžitkar Franc Mastnak iz Bukovja pri Slivnici. Dobil je težje poškodbe na obrazu. Celjska mestna reševalna postaja je morala predvčerajšnjim posredovati v dveh najnih primerih. Ob 14. ie padel z voza pod kolesa 28 letni delavec Franc Kos, doma iz Škofje vasi. Izpahnil si je levo nogo. Ob 19. pa je padel na Slomškovem trgu pod voz 32 letni trg. pomočnik Friderik Čerenjak. doma iz Čreta št. 18., in si zlomil desno nogo. Pred dnevi jo je hudo izkupil 61 letni dninar Andrej Pekošak od Sv. Tomaža pri Šmarju. Fantje, ki iih .ie miril, so ga težje ranili na rami in na desni strani glave. Vsi omenjeni se zdravijo v celjski bolnici._ MESTNI KINO CELJE VESELE PRAZNIKE! Na Veliko noč in velikonočni ponedeljek se predvaja nova 100% zvočna opereta »Valček v spalnem vozu«. V glavnih vlogah Lucle Englisch in Fritz Schulz. Petje! Glasba! Smeh! Dve zvočni predigri. Predstave ob pol 5., %7. in y29. 5413 Besede: so velikega pomena. Ker je moja, že vsakomur dobro znana manufakturna trgovina nova, založena izključno s samo čisto novim, svežim in dobro izbranim blagom v najmodernejših vzorcih od preproste do najfinejše kakovosti, so tudi cene nove in izredno nizke ter današnjim težkim denarnim razmeram primerne. Moje geslo je: Majhen dobiček in čim večji promet, zato ne delam nobene kričeče reklame, s katero se ljudstvo samo moti, temveč vse navedeno lahko dokažem, o čemur se lahko vsak sam že pri najmanjšem nakupu pri meni prepriča. Priporoča se torej v Vašo korist z odličnim spoštovanjem ANTON BRUMEC manufakturna in modna trgovina »Pri Antona« CELJE Gosposka nI. 2 5353 Moderne, dobre, cenene čevlje kupite v novi trgovini v CELJU, Kralja Petra cesta št. 29 pri M. STRAŠEK 4562 a— Meščani! Občni zbor zadruge »Pohorska vzpenjača« je sklenil, da se akcija za zgraditev Pohorske železnice intenzivno nadaljuje im da se po možnosti še letos prične z gradbo. Zato je neobhodno potrebno, da se deleži takoj plačajo, ker bi bila sicer zadruga primorana, da se poslu-ži po pravilih dovoljenih ji sredstev. Obenem apeliramo na javnost, da podpre akcijo in da meščani v čim večjem številu pristopijo k zadrugi. Vplačani kapital ostane tudi v naprej naložen na zaprtem kontu pri Mestni hranilnici in da se bo le del obresti porabil za stroške. Kolika važnost in bodočnost se pripisuje temu podjetju, dokazuje udeležba Dravske banovine, mestne občwie mariborske in gradbene tvrdke pri zadrugi Pohorska vzpenjača. Vsak Mariborčan mora biti član zadruge »Pohorska vzpenjača«, ker bo prebivalstvo našega mesta samo uživalo posredno in neposredno korist tega podietja. — Predsednik dr. A Juvan. a— Državna cesta od Maribora do Der-vuškove opekarne v Košakih se bo vendarle modernizirala. Glede na mnogoštevilne vloge in intervencije je državna uprava odredila, da se naj državna cesta iz Maribora proti avstrijski meji letos korenito reformira. Najprej bodo do Dervuškove opekarne zasuli cesto na debelo s finim gramozom iz Peggaaa, zvaljali in zgornjo plast moderno utrdili. Na isti način hočejo delo nadaljevati naprej do Pesnice in nato dalje do državne meje pri špilju. a— Turneja velemojstra Spiehnana po Jugoslaviji. Znameniti šahovski velemojster in avstrijski prvak Rudolf Spielman priredi v aprilu simultansko turnejo po Jugoslaviji. V Mariboru se bo vršila najbrž simultanslca produkcija 13. t. m. Za simultanko se sprejme največ 35 igralcev in se prijavijo lahko člani, kakor tudi nečlani šahovskega kluba. Prijave sprejemajo v kavarni »Astoria« g. E. Sessler, v kavarni »Central« g. Emil Kramer, v »Veliki kavarni« g. Ferenčak. a— Velikonočni prazniki v mariborskem gledališču. Na velikonočno nedelio bo premijera Kalmanov« velike operete »Cirku- ZA SPOMlLAlDNO ZDRAVLJENJE ... ■ ■> -J - .Ifci, • X- čiščenje krvi in proti slabi prebavi uporabljajte naš nacijonalni produkt; PlLANllNlKA ČAJ BAHOVEC Proizvajalec: Apoteka lir. BAHOVEC, LJUBLJANA ška princesa«. Predstavo režira in poje glavno moško vlogo, s katero je ponovno gostoval v zagrebški opereti, Djuka Trbu-hovič, dirigira Lojze Herzog. Ples je na-študiral A Harastovič, nove kulise sta izvršila gledališki slikar Ussar ter gledališki mojster Borik. Običajne operne cene. — Na velikonočni ponedeljek ob 15. poslednja uprizoritev Fiinžgarjeve drame »Veriga«. Cene znižane. Ob 20. pa bo repriza Kala-manove operete »Cirkuška princesa.« a— Začasni program mateha Splel-mannrPirc. V sporazumu z jugoslovensko šahovsko zvezo kot organizatorjem turneje Rudolfa Spielmanna po Jugoslaviji se bo vršila prva partija mateha Spielmana: Pirca. ki je proračunana na 10 partij, dne 10. maja v Mariboru. Druga partija se bo igrala najbrž v Celju, ostale pa v Rogaški Slatini. a— Društvo Jugoslovenskih akademikov v Mariboru je na svojem občnem zboru 13. t m. itzvoliilo za predsednika cand. med. Davorina Ci.iana. a— Zanimivo alpinistično predavanje bo imel v mesecu aprilu v Mariboru g. dr. JOrkanom< iz Ljubljane. Iz Kamnika ka— Praznik slovenske narodne pesmi Na okrožni pevski prireditvi, ki bo I'?, t m. v Kamniku bodo nastopili naslednji pev» ski zbori: Dob (24 pevk in pevcev), Dotn zale (23), Komec (31), Kamnik (19), Li/a (17), Solidarnost (18), Mengeš (14), Mvav> če (82), Nevlje (18), Radomlje (39), Stranje (18) in Tunjice (14). Skupno torej 323 pevk in pevcev. Igrale se bodo skupno in posamezno izključno le slovenske narodne pesmi. Koncert bo v bivši orlovski telo« vadnici na ?utni. k— Koncert »Lire« in salonskega orke« stra. V soboto nam je g. Vremšak pred« stavil svoj moški zbor in 6alonski orkesteT na skupnem koncertu. Ob škandalozno sla* bi udeležbi je orkester pdigral overturo >z opere »Mart ha« in fantazijo iz opere »Faust«. Obilen aplavz je bil na mestu. Zbor je zapel Adamičevo »Zdravico«, Svetkov »Rožmarin«, Premrlov »Moj mu blagoslov« in Devovo »Se ena« Tudi pevci so bili deležni živahnega odobravanja. Po kratkem odmoru je sledila Voliričeva »Do« movini«, ki jo je izvajal orkester z zborom in soli. G. Vremšaku vse priznanje! tr T itii* i— Za naše sadjarje. Nekaj jablanlc in hrušk dobe naši sadjarji iz šolske drevesnice. Oglasite se v šolski pisarni pri g. Zupančiču. 1— Petelini padajo... S 1. aprilom Je dovoljen odstrel divjega petelina. Naši lovci so že nekaj noči preje stikali, kje bi naleteli na pojočega trubadurja. Gre jim pač za rekord, kdo se bo postavil s prvo trofejo. 2. aprila na vse zgodaj so že pokale puške, padlo je več petelinjih zaljubljencev. Z lovom na peteline so naši zasavski revirji, znani v vseh lovskih krogih, zopet oživeli. i— Poroka. V Smartnem pri Litiji sta se poročila gdč. Anica Podlogarjeva, poslo-vodkinja pri g. Leskovcu in g. Mirko Novak, poslovodja pri g. Razboršku. Oba sta znana agilna sokolska delavca in »Zvona-ša«. Zanimivo je, da sta jim bili priči tudi dva Mirka in sicer g. Premelč, pevovodja »Zvona« in g. Pestotnik, načelnik Sokola. Trije Mirki pomenijo gotovo posebno srečo za mladi par. Iz Trbovelj t— Kino Sokol predvaja na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 4. in 8. zvočni film »Pot k slavi«. Poleg novi film Tom Mix. t— Tamburaško društvo »Kolo« priredi o priliki svoje dvajsetletnice 6. t ra. ob 8. zvečer v Delavskem domu konoert z izbranim sporedom. t— Verska občina priredi na veliki ponedeljek predavanje o veri in sv. pismu dopoldne v Hrastniku v gostilni Kari Logar od 10. do 12. in popoldne v Trbovljah v dvorani Forte na Vodah od 15. do 17. Vabim k temu zanimivemu predavanju. Vstop prost Predavatelj. t— Prodam različni inventar za gostilno: mize stole, postelje, žirrmice, umivalnike, itd. Na ogled ie vse v gostilni Trbovc. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja na va* likonočno nedeljo dvakrat, v ponedeljek pa samo ob 3. popoldne velefilm; »Hele sence«. Za ponedeljek že napovedana ve* černa predstava odpade, ker se bo vršil ob 6. koncert — Jazz«banda — Gasilnega društva steklarne, nato pa zabava s plesom. Iz Laškega 1— VeHkočetrtkov sejem Je bH sicer živahen in dobro obiskan vendar trgovci niso bili prav zadovoljni, ker je bilo sicer precej povpraševanja, a malo kupčije. Zlasti se je opažala na živinskem sejmišču odsotnost tujih kupcev, kar je vplivalo tudi na cene, ki so varirale med 6 in 8 Din. Vsega skupaj je bilo prodanih od prignanih 180 le 70 glav živine. 1 —Olepševalno in tujsko prometno društvo v Laškem je imelo 26. marca občni zbor in je predsednik g. K. Elsbacher podal izčrpno poročilo, ki je bilo od zboro-valcev z odobravanjem sprejeto. Sklepalo se je o raznih predlogih glede društvane-1 ga delovanja z osredotočenjem na tujsko prometno propagando. Izvoljen je bil v glavnem dosedanji odbor, žal pogrešamo v njem nekaj članov, ki so si pridobili za društvo neoporečenih zaslug. Posetili so zborovanje: ravnatelj »Putnika« g. Pintar, sreski načelnik g. Pinkava, župan dr. Fran Roš in drugi. 1— Na občinski seji Je župan g. dr. Roš pozdravil predvsem novo imenovanega občinskega odbornika g. Blaža Zupanca. — Odobritev imenovanja mestnih ulic se je vzela z zadovoljstvom v znanje, tablice se naročijo v celjski cinkarni. K pregrupa-ciji občin je g. župan predvsem poudarjal, da je laška občina gospodarsko zadosti močna in torej nima interesa, da bi se razširila v škodo sosednih občin, pač pa bo potrebno pridobiti nekaj stavbnih parcel na severozapadni in jugovzhodni meji, ker so za razvoj laškega mesta vitalnega pomena, dočim občine Sv. Krištof in Marija-gradec gospodarsko ne bosta s tem niti najmanj tangirani. Glede popisovanja prebivalstva sta odrejena za Laško dva popisna kroga. Konjaške tarife ostanejo pri dosedanjem pavšaliranju; enako se bodo babice pri porodniški pomoči ubožnim porodnicam sproti honorirale. Glede regulacijskega načrta se je občinski odbor v načelu izrekel za potrebo nabave in se je inž. Homanu poverila naloga, da do prihodnje seje zbere potrebno gradivo. Iz Tržiča č— Za praznike bo predvajal kino pri vseh predstavah dosedai najlepši zvočni film »Dva srca v tričetrtinskem taktu« ter Paramountov journal in risano smešnioo. Iz Konjic nj— Pogreb brez cerkvenih svečanosti in zvonenja smo doživeli v torek. Poko« pali smo gostilničarja in krojača g. Bezov« nika Ignacija moža poštenega in odkrite« ga značaja, doslednega do zadnjega trenut« ka v svojih nazorih. Pogrebne svečanosti je opravil g. Eržen Viktor, urednik mari* borskih »Volksstimme«. Govoril je pred pokopališčem in nato na grobu, kjer so mnogoštevilni pogrebci zaključili skromne pogrebne ceremonije s trikratnim »slava«. Pokojnik zapušča ženo in tri nedorasle otroke. nj— Gostilno tn gospodarsko poslopje iz zapuščine po pokojnem Stražniku na Prevratu sta kupila na veliki četrtek pri ponovni javni dražbi gg. Bruderman Leo» pold. treovec in njegova gospa Matilda za 103.000 Din. nj— Velikonočni kramarski tn fivfnski sejem je bil kakor običajno tudi letos zelo dobro obiskan. Dovoz blaga in prigon ži* vine sta bili velika, a živinske kupčije so bile slabe. Za vole se je ponujalo 5 do 6 Din za kg. Gospodarska kriza se silno čuti. nj— Hotel je pričel zidati nasproti ko« 8 križev videmske tete Danes, 4. aprfla stavi v Vidmu ob Savi 80-letnico rojstva še vsa Čila, zdrava 'a živahna ga. Marija PJeterska. znasia ▼ vsei bližnji ki daljni okolici pod imenom »teta«. Slavijenka, ki je bila vedno tiha » skromna, obenem pa zelo ljubezniv* * vsakomur, je v svojem dolgem življenju stoTila mnogo dobrega, kar jo je izredno priljubilo povsod. Še vedno se zanima za vse lokalne in svetovne dogodke in kljub visokim letom mnogo čita, zlasti ne more brez »Jutra«, čigar zvesta naročnica je. Tudi daljših potovanj z železnico se oe ustraši. Jubilantki želimo tudi mi še mnogo veselih in srečnih let! lodvoru g. Kari Peindl. V hotela bo koto* dvorska restavracija in 6 do 8 ®ob za tuj* ce. Gradbeno delo je izročeno g. stavo en i« ku Golograncu. Dobro urejen hotel je za naš kraj iz tujsko^prometnih vidikov zelo potreben in pomeni za Konjice, kjer se ra* zeo nekaj novih zgradb pri Lauričevem podjetju po prevratu m ničesar novega z»• dalo, lepo pridobitev. Pri zgradbi so pa obenem dobili domači zaposlitev in zaslu» žek. nj— Otvoritev gledališkega odra v Sokolskem doma v Oplotnici bo na velikonočni ponedeljek popoldne. Vprizori se »Domen«, po predstavi prosta zabava. — Prireditve se udeležijo v večjem številu tudi Konjičani, ki se vrnejo ob pol 20. iz Oplotnice s posebnim avtobusom. nj— Snegnlčico, otroško igro v 6 slikah, bo vprizorilo še v teku aprila naše novo sokolsko lutkovno gledališče, na kar že sedaj opozarjamo zlasti naše malčke, ki so se zadnjič prt otvoritveni predstavi tako prisrčno zabavali z »Gašperčkom«. Iz Novega mesta n— Kino Meteor bo predvajal film »S. O. S. Brod v opasnosti« v nedeljo m po» nedeljek vsakokrat ob 16., 18. in 20. uri. n— Osebne vesti. Službo komandirja orožniške čete je prevzel orožniški major gosp. Gligorije 2ivkovič, mesto vodnika čete pa orožniški poročnik gosp. Svetislav Djordje-vic. n— Adresar trgovine, obrti in industrije Novega mesta prinaša Trgovsko - obrti 10- industrijski Letnik, ki je pravkar izšel in za katerega vlada med tukajšnjimi pridobitnimi krogi veliko zanimanje. Je to prvi slovenski adresar, v katerem so poleg Ljubljane, Maribora, Kranja podjetja našega mesta do podrobnosti obdelana. Tndi ostali mate-rijal knjige je zanimiv in praktičen za/vsako pisarno. Cena knjigi z dostavo ali poštnino vred 75 Din. Naroča se pri upravi »Letnika« v Ljubljani, VVolfova ulica L n— Lep poslovilni večer so napravili v sredo zvečer pri g. Mundschiitzu naši rezervni oficirji odhajajočemu orožniškemu kapetanu L ki g. Krešimiru Grozdaniču. • V imenu občine je prišel podžupan g. Filip Ogrič, predstavniki uradov in oficirji nove garnizije. Izrečeno je bilo več lepih nap itn i c, razpoloženje pa ie povečal še pevski oktet pod vodstvom g. Strajnaria in g. dr. Marjan Polenšek s svojo virtu-oznostjo na domači harmoniki. Kako ie bil g. kapetan povsod priljubljen, se vidi najbolje :z tega. da so prišli k slovesu pred odhodom v N6š tudi prijatelji iz Kočevja in drugih krajev. Želimo simpatičnemu častniku v novem kraiu mnogo uspehov. n— V velikonočnih praznikih bo Tapred na svoji avtobusni progi Novo mesto- Zagreb, uvedel zaradi pojačanega prometa še rezervni voz, ki bo vozil po že običajnem voznem redu. n— Redna dostava selške pisemske pošte v selskem okraju IV. odpade z 2. t m zandi obolelosti službene moči do preklica. V selskem okraju I. pa se bo vršiia dostava le vsak ponedeljek, sredo in petek._ Popolnoma nič Vas ne stane! Oglejte si pred nakupom veliko zalogo novodoSlega spomladanskega blaga za moške ln ženske obleke, svilene rute ln drugo najprej v trgovini Ivan Medic, Novo mesto, kjer se boste na licu mesta prepričali. da lahko kupite prvovrstno blago po novih izredno znižanih cenah. 5458 Pravi užitke v Veliki noči nudi edino pomladili S Jngostevr kolesi, Poch motornimi kolesi ali pa y elegantnih Steyr in Anstro-Daimlei avtomobilih 5447 KaSm cwnjf"»r» odjemalcem ŽELIMO IZ SRCA ta lep užitek, kakor tudi prav veselo ¥e!iko noč Iz Murske Sobote jnr— Gremij trgovcev bo imel redni občni zbor 1. maja. Na zadnji odborovi seji je bilo sklenjeno postaviti si svoj lastni dom, v katerem naj bodo prostori za gremid, za trgovsko nadaljevalno šolo. za pomočniški zbor, kopalnice in stanovanje. Gremij ima dosedaa v ta namen nabranih že 150.000 Din. ®nr— Zdravstveni dom se prične zidata iv sredo. Groba zidarska dela bo izvršilo stavbeno podjetje Štuhec iz Ormoža za ceno 330.000 Din. Podjetnik se je obvezal, da bo gotov v treh mesecih. mr— Društvo za Narodno zdravje je fenelo svoj občni zbor. Dosedanji predsednik primarij g. dr. Brandien ie odstopil. Ma njegovo mesto je bil izvoljen trgovec g. Ceh. mr— Odlikovanja so prispela. Na glavarstvo je prispel zaboj z odlikovanji, težak skoro štirideset kg. Odlikovancem se bodo Iredi izročili te dni. Iz Pt&fa f— Podružnica Kola jugoslovenskih sester je imela občni zbor 12. marca ob lepi udeležba. Pri današnji gospodarski krizi je dosegel denarni promet res lepo višino 61.042 Din, kar jasno dokazuje, da je odbor v redu vršni svojo nalogo in na ta način pomagal ubogi šolski mladini in starim mestnim revam. Prj volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z izjemo, da ;e na mesto s. Orožnove ki je iz tehtnih vzrokov odstopila, prišla s. Olga Vaupotičeva, soproga vladnega svetnika. Želimo novoizvoljenemu odboru pod predsedstvom s. jelke Šalamunove n a i lepših uspehov 1 Važna seja trboveljske občinsKe uprave Trbovlje, 2. oprSa. Plenarna seja trboveljskega občinskega todbora je rešila več važnih zadev. Vuvo« du je župan g. Vodušek poročal, da je ban* 6ka uprava na vlogo občine odgovorila, da se kuluk sicer ne more ukiniti, denar pa, bi ga dobi občina pod tem naslovom, »e lahko uporabi za popravljanje cest in naj se pri tem delu zaposlijo v prvi vrsti brezposelni delaven. Ko se je razpravljalo o okrožnici banske oprave glede združitve malih občin, jena* vajal g. Ferdo Ros, da meje trboveljska občine niso pravilne. Tako n. pr. gravitira vasi Bevško bolj k Trbovljam, kakor pa k Zagorju in tudi del dolske občine bi po s volem položaju spadal k Hrastniku. 7a» pao je pojasnil, da se je dolski občinski zastop prizadeval odcepiti steklarno in ke* nrično tovarno od Hrastnika ter ju priključiti svoji občini. Vodstvi obeh podjetij pa sta ugovarjali in predlagali, da bi šla ob« črnska meja od R.cklovega mosta do rud* niške vlačilnice na hTastniškem kolodvoru. Predlog g Roša, naj se tudi občinska upra« va zavzame za tako razmejitev, je bil so* glasno sprejet. Glede vasi Bevško pa je bilo sklenjeno, naj se razmejitev določi sporazumno s prebivalstvom. Sklenjeno je bilo tudi poročilo na sresko načelstvo, da so tzpremembe dimnikarskega okoliša, ki se sedaj izvajajo v laškem srezu, za ob« moč je trboveljske občine nepotrebne. Sokolski društvi Trbovlje in Hrastnik sta. prosili za podporo in je bila votirana po prvem predlogu za vsako društvo 5000, po drugem pa 10.000 Din. Damskemu ko« miteju Rdečega križa, ki skrbi za revne šolarje, je bila podpora po predlogu g. Ma« lovrha zvišana od 1000 na 5000 Din. Za kritje stroškov pri ljudskem štetju je določen kredit od 15.000 do 25.000 Din. Ga« silna društva dobe naslednje podpore: Tr» bovlje IL 7000, Trbovlje*rudnik 2500, Hrastnik 1300, Klek 6000, Sv. Katarina 500, gasilska župa pa 1000 Din. Glede zgradbe nove šole v Hrastniku je dosežen popoln sporazum in odobren na« črt g. Pavlina, po katerem ne bo treba na* jeti v to svrho posojila, ker bodo stroške krili redni dohodki. Stavba, h kateri bo prispevala trboveljska občina 87.2 odst., dolska občina pa 12.8 odsst., je proračuna« na na 4,800J000 Din in bo gotova do leta 1934. Soglasno je bil sprejet predlog g. Ro« ša, naj se naprosi poštna direkcija za pre« mestitev poštnega urada v Hrastniku iz kolodvorskega poslopja v središče kraja, kjer so sedaj na razpolago primerni pro* stori. V izolirnioo v Hrastniku bo vpelja« na električna razsvetljava. Občina bo pri« spevala tudi k vzdrževanju ceste za Savo v Hrastniku. Ker je OUZD zahteval, na*j občina za* varuje vse svoje nastavljence pri njem, kar bi stalo letno okrog 30.000 Din, je občin« ski odbor izjavil, da ima svoje nameščen* ce itak že zavarovane po pragmatiki, ki bo sedaj po predlogu g. Plavšaka izpreme« njena v toliko, da bodo brezplačnega zdravljenja deležne tudi rodbine občinskih nameščencev. G. Pavlin je poročal, da je prispevala občina v zadnjih letih okrog 2,100.000 Din za zdravstvena okrožja, pre« jela pa je iz tega fonda le mnlo in tudi kakega obračuna še ni videla. Ker je ta ustanova sedaj likvidirana, naj se občina pobriga, da dobi nazaj vsaj del vplačane« g denarja. Zadnja pot Ivaua Ažmana Ljubljana, 3. aprila. Na veliki četrtek smo tiho in skromno pokopali starega zvestega brata Sokola L, Ivana Ažmana. 2njim je legel v prerani grob mož, ki je bil tesno zvezan z zgodo* vino Tabora, z njim je padel dobršen kos tega ogromnega dela. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali nekateri prijatelji, ostali pa so pozabili na »ata«. Pokojni je bil čvrstega, poštenega in ple« menitega značaja. Ljubeznivo je vedno in povsod rad pomagal. Bil je več let dru« štveni tajnik, blagajnik, pomagal pa je rad tudi pri drugih oddelkih. Nad vse je Iju« bil telovadnico in mladino. »Dečki«, tako je nazival telovadce, so imeli v njem ved« no vnetega zagovornika Pohitel je parkrat ves navdušen na vse« sokolski zlet v zlato Prago, vračajoč so vedno prežet z idealizmom. Tudi leta 1912. se je odpeljal v Prago, a ga je takratna c. in kr. vlada poklicala nemudoma nazaj na zaslišanje. Vrnil se je z veseljem, ker je dobro vedel, da bo s svojo navzočnostjo pomagal po nedolžnem obtoženemu po« štenjaku. Bil je idealist, ki je znal združiti svoje službene dolžnosti s sokolsbo zaved« nos t jo. Po poklicu mestni stražnik, »i je pome* ga! s svojo prirojeno nadarjenostjo in prid* nostjo do uradniškega mesta. Leta 1924. je stopil po 401etnem delu v pokoj kot pisar« niški nadoficijal. Ni mu bilo namenjeno, da bi na stara leta v miru živel, prišla je nepričakovana bolezen in vrgla moža ko« renjaka na posteljo. Bolehal je več let, bil pod skrbnim zdravniškim nadzorstvom in tudi operiran, nazadnje pa ga je le zmogla zavra tn a bolezen. Dragi ata, ni Ti bilo namenjeno dočakati ljubljene pomladi, ne boš več pohi« tel navdušen v zlato Prago, ne bos več gledal dečkov — usoda je hotela drugače. Vsi, ki smo s Teboj delali in Te poznali, Te ohranimo v častnem spominu. Naj bi se Jugoslaviji rodilo še mnogo takih trdih Sokolov. Prizadeti rodbini iskreno sožalje! E. Detajlna trgovina čevljev „Pri Pollaka" I>tmajska eesta 23 Je dne T. marca t. L razglasila, da podeli odjemalcem za Vefikonoč 400 nagrad. Vljudno se obveščajo cenjeni odjemalci, da so nagrajeni sledeči kuponi: pO 200.— Din Številke: £087, 3128, 3127, 3162, 3163, 3207, 3342, 3370, 4418, 4208, 3750, 3608. 3441, 3552, S685, 3605, 3501, 3937. 3258, 3096. 3053, 3271, 3224, 4507, 3293, 4455, 4473, 3349, 3307, 4462, 3284, 4503, 3363, 4499, 3257, 3171, 4486, 3241, 4477, 4502, 4488, 3380, 4513, 3416, 4266, 3935, 4327, 3777, 3664, 4451. po 100.— Dfri 4536, 4116, 4547, 4494, 4099, 4138, 4605, 4784, 4727, 4543, 35,93, 3139, 3197, 3308, 3223 3240, 3142, 2964. 4624, 4698, 3753, 3822, 3789, 3881, 3870, 3858, 3721, 3694, 3539 4453, 4481, 4545. 4474, 3433, 4549, 3509, 4483, 3457, 3422, 4527, 3466, 4570, 4572^ 3410, 3344, 3389. 3393, 4509, 4461, 3410. po 50.— Din 4524 4114, 4491, 4186, 3672, 3581, 3481, 3837, 3909, 4476, 4307, 3096, 3199, 3335, 3091, 3221, 3377, 3407, 3419, 3683, 3444, 3678, 4074, 3700, 3658, 3560, 3640, 4303, 4272, 3861, 3912, 3786, 3761, 3638, 4248, 3765, 4602, 4639, 4769, 4594 4765, 4506, 4787, 4595, 4754, 4601, 4597, 3489, 4533, 4497, 4485, 4526, 4538! 4478, 4531, 4541, 4542. 4471, 4468, 4748, 4744, 4628, 4720, 4625, 4715, 4711 4724 4642 4781, 4621, 4664, 4732, 4778, 4617, 4638, 4633, 4774, 4630, 4681^ 4705' 4600, 4677, 4613, 4728, 4585, 4657, 4511, 4519, 4689, 4790, 4523, 4739, 4609. Zeleni kuponi reparature: po 10.— Din Številke? 2882 2964, 2921, 2952, 3276, 3007, 3035, 3273, 3340, 3121, 3329, 3016, 2957, 3027, 2919 3103, 3009, 2958, 3272, 3322, 3193, 3315, 3046, 2893, 3303, 3205, 3194, 2343, 2231' 3013, 2882, 4328, 3008, 4326, 3178, 3156, 3024, 2961, 4320, 3134, 2687, 4315, 3115, 4310, 2959, 3177. 2953, 3040, 3300, 2987, 2754, 4310, 3297, 2995, 2954, 2975, 2918 3291 2980, 2936 3286, 2956, 3280, 5427, 4521, 4533, 4537, zatem od 4550 do 468o[ 3340, 3329, 3322, 3315, 3303, 4343, 4338, 4326, 4304, 4315, 4320, 3300, 3297, 3291, zatem od št. 4550 do 4665. Nagrade se dele dne 8. aprila popoldne v »detajlni prodaji« od % 2. do 6. nre »večer, proti predložitvi omenjenih kuponov. Na pismeno dostavljene kupone se odpošlje denar po poŠti. Vodstvo se cenjenim odjemalcem nadalje vdano priporoča! 3108, 3702, 4702, 4535, 4646, 4708, 4687, Trgovinsko-politične kombinacije v Srednji Evropi Načeini sklep Nemčije in Avstrije, da skleneta carinsko unijo, je potisnil v ospredje splošnega zanimanja najrazličnejše trgovin-sko-politične kombinacije. Razmotrivajo se razni predlogi glede regijonalnega carinskega zbližanja med posameznimi skupinami evropskih držav. S Češkoslovaške prihaja načrt o carinski združitvi držav Male antan-te in eventualno tudi Poljske, kot protiutež proti nemško-avstrijskemu bloku. Taka carinska združitev bi bila seveda mogoča predvsem v obliki regijonalno-preferenčne-ga režima. Iz Pariza pa poročajo, da namerava Briand na majskem zasedanju Društva narodov predlagati osnovanje velike evropske carinske zveze (pri tem seveda ni mišljena popolna carinska unija) s Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Češkoslovaško, Poljsko, Jugoslavijo, Madžarsko in Rumuni-jo. Tu se naj izkaže iskrenost povabila za pristop k nemško-avstrijski uniji, ki ga Nemčija tako naglaša. Taka združitev bi pomenila praktično realizacijo Panevrope, ki je seveda mogoča lo na podlagi zbližanja Nemčije in Francije. Kakor je podoba, misli Avstrija glede načrta razširjenja carinske unijo bolj iskreno necro Nemčija. Dunajski politični krogi stalno poudarjajo, da gre le za zbližanje v carinsko - političnem pogledu in da ni sklenjeno še nič definitivnega, dočim v Berlinu zatrjujejo, da je s predpogodbo carinska unija v principu povsem sklenjena. Dunajska »Die Borse« je mnenja, da hoče Nemčija s tem postopanjem onemogočiti sebi in Avstriji vsak korak nazaj. Avstrija je imela še nedavno druge načrte- Hotela je doseči gospodarsko zbližanje med nasledstvenimi državami, ki bi bilo po mnenju številnih avstrijskih gospodarskih krogov bolj primerno- V smislu tega načrta je ponudila sosednim državam nekak prefe-renčni režim. Imenovana avstrijski gospodarski tednik «Die Borse« je mnenja, da je carinska unija z Nemčijo za avstrijsko industrijo skok v temo in izraža prepričanje, da bi se v primeru tajnega glasovanja 80 % avstrijskih industrijcev izjavilo proti uniji Avstrijski gospodarski krogi se bojijo, da bodo v primeru medsebojnega gospodarskega zbližanja ostalih nasledstvenih držav izgubili svoja stara prodajna tržišča in da bo morda ta izguba celo pretehtala dobiček zaradi carinske unije z Nemčijo. Zato Avstrija nadalje forsira pogajanja z Madžarsko, Jugoslavijo in Češkoslovaško, in sicer na podlagi starih načrtov, odnosno predloga prikrite preference. Taka pogajanja pa se malo skladajo z uvedbo carinske unije. Da bi vsaj do 1. julija dosegla revizijo pogodb t Madžarsko in Jugoslavijo, je Avstrija za ta termin odpovedala pogodbi s tema dvema državama. Ker pa pri tej odpovedi ni predvideno, da ostane po poteku odpovednega roka vsaj klavzula o največjih ugodnostih v veljavi, ni povsem izključeno, da pride 1. julija do brezpogodbenega stanja, odnosno carinske vojne med Avstrij in Jugoslavijo ter med Avstrijo in Madžarsko, zlasti če bo do tedaj likvidirana sedanja carinska vojna med Češkoslovaško in Madžarsko- Seveda pa je pri tem tudi upoštevati, da obstoja v gotovih madžarskih političnih krogih stremljenje za priključitev Madžarske k nemško - avstrijski uniji. Trgovinsko - politični položaj, ki Je nastal v Srednji Evropi po sklenjeni carinski združitvi med Nemčijo in Avstrijo, postaja vedno bolj zamotan in nejasen. Avstrija se nahaja v težki dilemi Zato se že čujejo dunajski glasovi, da ne gre odklanjati angleški predlog, po katerem naj se vprašanja, ki so v zvezi z nemško - avstrijsko carinsko unijo, razčistijo pred Društvom narodov. Avstrija se je e sklenitvijo carinske nnije sama izr ključila iz vrste srednjeevropskih držav hi prihaja v nevarnost, da bo prišla v gospodarsko - politično izolacijo. To ugotovitev smatra »Die Borse« v svojem uvodniku kot najvažnejše spoznanje iz zmede zadnjih dnu Naša živinoreja m njena bližnja bodočnost Gospodarsko leto (1990./91.) Je doslej prineslo kmetovalcu dosti razočaranj. Padec cen krmil je po vsem svetu povzročil forsi-ranje živinoreje. Toda zaradi preobilice blaga in morda še bolj zaradi vedno slabše kupne moči konsumentov je za poljedelstvom skoraj povsod prišla ▼ krizo tudi živinoreja. Mesni trg po vsem svetu kaže ie dalj časa neko zasičen je in tudi za živinsko kupčijo običajno rezervirani denar je v znatni meri nekako zbežal k drugačni zaposlitvi. Velik del potrebe po masti se pokriva b cenejšimi rastlinskimi tolščami. Ta dejstva so bila merodajna za gibanje živinske kupčije že lani. Letos situacija ni nič boljša. In tndi kupovne volje je malo. Za naše slovenske razmere — ker smo t prvi vrsti živinorejci — to niso stvari, mimo katerih bi mogM iti mimo. Že lani so se pri nas kmetovalci sorazmerno močno vrgli na živinorejo, posebno na rejo prašičev. Cene so zaradi tega naravno morale pasti in danes 90 pač že tako nizke, da so reja peharjev za prodaj ne izplača Po ugotovitvah nemških znanstvenikov, M se bavi jo s proučevanjem gospodarske konjunkture, smo poleg vsega drugega z letom 1931. prišli v prvo leto napovedanega triletnega razdobja, ki bo za prašičjo kupčijo konjunkturno že itak slabo. Američani so bili že lani zavrli svojo prašičerejo, evropski narodi pa jo slepo stopnjujejo- Dasi so baš v Nemčiji dovolj opozarjali na tržne neugodnosti — Nemci niso ubogali. Pa tndi leto« niso nič manj trdoglavi. Po štetju iz marca t L je število prašičev v Nemčiji naraslo na 21.8 milijona komadov, t. j. ea 17% več napram lanskem štetju. Mladih prašičev (do pol leta) je tam sedaj za 20 % več kakor lani. Skoraj povsod gre v tej smeiri naprej. Ob normalnem poteku stvari Je tedaj pričakovati še nadaljnjega padanja een, prav gotovo pa še težja vnovčevanja. Vrh tega nd izključeno, da bo nekega dne tndi Rusija a prašiči nastopila na svetovnem trga, kar bo depresi jo še povečalo. Posebno razveseljiva ss torej bodočnost v tem pogledu za rentabilno prašičerejo ne kaže. Pri naših razmerah imajo še največ izgleda za primerno vnovčevanje lahki peršut-niki, potom katerih je možno krmo še najbolj rentabilno vnovčiti. Po3ebno francoska in angleški trg bi za te peršutnike prišla v poštev, ako bi se naša produkcija prilagodite zahtevam teh trgov, vnovčevanje pa orga- niziralo tako, da bi bilo mo&ro vedno va- gonsko dobavljanje. Hitra izreja peršutnikov po našem sedanjem načinu in dopolnjevana z danes cenenim žitom je menda še edini način reje prašičev, ki bi ob navedenih pogojih utegnil dati če že ne dobička, pa vsaj denarja za najnujnejšo potrebo. Tudi mnogim drugim našim pridelovalnim panogam se ne obeta najboljša bodočnost v tem letu; vendar pa moramo tudi svariti pred preveč radikalnim opuščanjem produkcije, kakor so to nekateri posestniki že lani 6torili n. pr. pri krompirju, pri katerem so pridelovanje za prodaj sploh opustili- Dipl. agr. A- Jamnik. Ustanovitev fonda za brezposelne rudarje Nedavno se je vršila v Beogradu v ministrstvu za šume in rudnike konferenca, na kateri se je razpravljalo o ustanotvitvi fonda za brezposelne rudarje. Prišlo je do sporazuma med zastopniki rudarjev in delodajalci, po katerem bodo v ta fond prispevali polovico prispevka delavci in polovico podjetniki. Minister za šume in rudnike inž. Sernec je glede na ta sporazum in na podlagi pooblastitve iz člena 135. pravil Bratovske skladnice (od 1. decembra 1924) izdal že na-redbo o osnovanju fonda za pomoč breispo-selnim rudarskim delavcem v okviru Bratovskih skladnie in o pobiranju prispevkov za ta fond. Ta naredba je že objavljena v »Službenih Novinah« od L t m. Ln je tega dne stopila v veljavo. S 1. aprilom se osnuje pri vsaki Bratovski skladnici za zavarovanje delavcev in osobja rudarskih podjetij v kraljevini Jugoslaviji posebni >fond za pomoč brezposelnim rudarskim delavcem«. Organizacija tega fonda in njegovi administrativni stroški gredo v enakih delih na breme dosedanjih treh panog zavarovanja v Bratovskih skladnicah. Od 1. L m- se pobirajo ob priliki izplačila delavskih mezd pri podjetnikih, ki imajo, odnosno morajo imeti svoje osobje zavarovano pri Bratovskih skladnicah, posebni prispevki v korist tega novega fonda. Prispevek znaša od bruto - zaslužka vsakega delavca 1.5 °/oo (en in pol promila); podjetniki pa plačajo v ta fond enako vsoto, tako da znaša skupni prispevek delavcev in podjetnikov 3°/oo. Ti prispevki se bodo pobirali istočasno in na isti način kakor ostali prispevki za Bratovsko skladnico. Način uprave in poslovanja fonda za pomoč brezposelnim rudarskim delavcem ter pogoje za izplačilo podpor bo predpisal poseben pravilnik. Pred obnovo dela v slovenskih premogovnikih Trboveljska premogokopna družba Je za Veliko noč ustavila obratovanje trboveljskega rudnika za pet dni. Ta ukrep, ki je težko prizadel že itak preizkušeno rudarsko delavstvo, je v zvezi z okol nostjo, da pogajanja med premogovniki in državnimi železnicami zaradi dobavnih pogodb, ki se obnavljajo vsako leto v tem času, še niso dovedJa do sporazuma. Vrh tega je konsum premoga zaradi sezonskih vplivov in zaradi krize v industrijski produkciji precej nazadovaL V preteklem mesecu so rudarji v Trbovljah delali le 15 dni. Kakor doznavamo iz merodajnega vtra, je pričakovati, da bo izdala državna železnica v najkrajšem času naročila premoga za mesec apriL S tem bo zopet vzpostavljeno delo ▼ slovenskih rudnikih in je pričakovati, da ee bo prihodnji torek zopet delalo. Jngoslovenska banka d. d«, Zagreb Dne 30. marca t 1- se je vrši XXIL redni občni zbor Jugoslavenske banke d. d. Občni zbor je vzel na znanje poročilo upravnega sveta o poslovanju v preteklem letu, odobril je zaključne račune in soglasno sprejel razdelitev dobička v znesku 9,364.112.12 Din. Glede na sklep občnega zbora ae bo Izplačevala 7% dividenda. Kupon št 22 za leto 1930. se bo torej vnovčeval s 7 Din za delnico, in sicer počenši s 1. aprilom t. 1. pri vseh blagajnah zavoda. — Ostanek dobička se je porabil za zvišanje rezerve in pokojninskega fonda, 809.374.54 Din pa se prenaša na tekoče leto. V ravnateljstvo sta bila na novo izvoljena gg.: dr. Nikola Kostrenčič in dr. Milovan Zoričič- Poslovna poročila in zaključni računi banke se pošiljajo interesentom na zahtevo brezplačno. 589 Silen razvoj prometa v sušaski luki Kakor je iz pravkar objavljene statistike o prometu sušaške luke razvidno, tudi svetovna gospodarska kriza ni mogla zaustaviti naraščanja prometa v sušaški luki; nasprotno promet v tej luki se je lani v še večji meri dvignil kakor leta 1929. Toda kapaciteta te luke je danee že maksimalno izkoriščena in za nadaljnji razvoj ni več tehničnih pogojev. V zadnjih letih se naš izvoz vedno bolj usmerja na vodno, zlasti morsko pot Leta 1927. je šlo samo 38.9% našega izvoza po vodni poti, lana pa že 61.3 %. Od te spremembe bi imel znatne koristi baš Sušak Kako se je blagovni promet te luke gibal v zadnjih letih, nam nazorno kaže naslednja primerjava (v tonah): Promet 8 tnzemstv. z i nožem. sku pni 1928 449.000 2.102.400 2.551.400 1927 699.000 3,658.500 4.3*7.500 1928 723.700 4,915.500 5.639.200 1929 864.200 5.487.300 6.341.500 1930 814.500 6.371.600 7.186.100 Napram letu 1926. se je torej blagovni promet Sušaka skoro potrojiL Naraščanje prometa odpade predvsem na promet z inozemstvom, dočim je blagovni promet s tu-zemstvom lani celo nekoliko nazadoval. Od skupnega luškega blagovnega prometa odpade za L 1930. nič manj kakor 3.881.100 ton ali 54% na ifvo« lesa. Iz tega je razvidno, da je Sušak v prvi vrsti naša izvozna luka za les. Izvoz gradbenega lesa preko Sušaka se je zadnja leta silno dvignil; Ida 1926. je znašal 1.03 milijona ton, leta 1927-1.56 milijona ton, L 1928. 2.58 miliiona ton. predlanskim 3.14 milijona ton in lani 3.56 milijona ton- Izvoz drv pa je v istih letih znašal 130.500, 215.500. 184.100, 210.500. 123.300 ton. Iz teh številk je razvidno, da izvoz drv preko Sušaka ni baš konstanten. Od uvoza preko Sušaka je omeniti za lan- sko leto fosfat z 884.200 ton (teta 1929. 1 ml' liion 379.250 ton, leta 1928. 1,343.400 ton), premog s 796.600 ton (522.880, 309.830 ton), pirit s 195.500 ton (423.700 ton, 132.100 ton) in sol s 101.000 ton (123.(i0u ton, 89-800 ton). Uvoz fosfata, pirita in soli je torej lani nazadoval, kar je v zvezi z nastopom gospodarske krize, na drugi strani pa se je uvoz premoga zadnja leta znatno povečaL Kakor rečeno, sušaška luka večjega prometa kakor lani tehnično ne bo mogla obvladati, zato bo treba v najkrajšem času pristopiti k rešitvi vprašanja železniškega spoja med Sušakom in Martinš&eo ter Bakrom in k ureditvi teh luk za večji promet = Gibanje števila zavarovanih delavcev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljam je pravkar izdal statistiko o de* lavskem zavarovanju za marc, ki kaže še vedno nazadovanje povprečnega števila za* vaiovanih članov. V marcu je bilo po« vprečno zavarovanih 86.703 delavcev in de* lavk, nasproti 86.731 v februarju in 87.635 v januarju. Povprečno število zavarovanih članov je v marcu nazadovalo sicer le za 28, vendar pa je treba upoštevati tudi sezonski vpliv, ki se kaže v tem. da se je laui v marcu povprečno število dvignilo za 2253, predlanskim pa za 1100. Če pa pri* merjamo statistiko za letošnji marc s sta* tistiko za lanski marc, tedaj vidimo, da je bilo v marcu povprečno število ^avaro« vanih članov za 5786 manjše nego v marcu minulega leta (v februarju je bilo jamo za 4000 manjše kakor v lanskem februarju). Tudi tu je treba upoštevati, da je prej* šnja leta znašal običajno pri rastem član* stva v primeru z odgovarjajočim mesecem prejšnjega leta okrog 6000. Lz teh številk je jasno razvidno, da gospodarska kriza še ni popustila. Pri tem je zanimivo, da j« kriza zadela predvsem moške člane, kajti nasproti lanskemu marcu je število ženskih članov padlo le za 867 ali za 2.2 odst^ šte* vilo moških članov pa za 4919 ali 8 odst. Povprečna skupna dnevna zavarovana mez* da je znašala v februarju 2.23 milijona Din. to je za 149.000 manj kakor lani v marcu, t= Velesejem v Bruslja. Od 8. do 22. t. m. se bo vršil XII. mednarodni trgovski sejem vzorcev v Brusil ju (Braxelles). Obi* skovalci sejma dobe brezplačni belgijski vizum, ki ima veljavnost za bivanje v Bel* giji od 1. do 30. aprila t L Sejem vzdržn* je poseben stanovanjski urad, ki preskrbi brezplačno obiskovalcem im tujcem stan o* vanja v hotelih in pensiooih. Urad se ime* nuje »Bureau Offrciel de Renseignemcnts pour Etrangers de la vHle de Bruxel3es« in se nahaja permanentno v Bruslju, 10 Grand' Plače. Osebe, ki želijo podatkov glede stanovanja v Bruslju, se lahko obr» nejo direktno na zgoraj omenjeni urad, kž jim bo z obratno pošto poslal brezplačno vse potrebne podatke kakor tudi ilustrira® vodič mesta Bruselj. Cene stanovanjem za osebo in za noč v hotelih ali pensioošb (nensions de famiHe) so naslednje: hotel L vrste 70 — 150 fr., EL -nste 40 — K* fr., IIL vrste 20 — 30 fr.; peaision: L vrste (soba in hrana 3 krat dnevno): 55 — 75 fr, n. vrste 50 — 60 fr. UL vrste 40 — 50 /a Vse podrobnejše informacije se dobe pl belgijskem konzulatu v Ljubljani * «= Elektra d. d. za dobavo električnega toka v Ljubljani, bo imela svoj VIL redni občni zbor v ponedeljek dne 20. ajprila t L ob 16. v svoji pisarni na Dunajski cest' la, IIL nadstropje = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. t m. ponudbe glede dobave 100 komadov ščetk iz jeklene žic«. Direkcija državnega rudnika Senjsld Rudnik sprejema do 13. t m. ponudbe glede dobave 50 kub. m hrastovega lesa, 600 kg jekla, rajnega rudarskega orodja, verig; do 15. t m. glede dobave 5000 kg žebijev za tračnice in do 20. t m. glede dobave 30 kg gumijastih plošč, 40 komadov žag za gater- Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave delov za jamske vozičke. Dne 21. t m. se bo vršila pri komandi mornarice v Zemnnn ofertna licitacija glede dobave 10.000 komadov lftnih maj, 5000 komadov zimskih maj in 15.000 parov letnih nogavic; 22. t m. pa glede dobave konopnenega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice at TOI.) Dne 15. t m. se bo vršUa pri inteo-danturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubliani licitacija glede dobave 16.000 kg petroleja. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri isti komandi) Položaj na naših borzah MlnuH teden Je bfl devizni promet na ljubljanski borzi nekoliko večji, čeprav Je borza poslovala le štiri dni: skupni devizni promet je znašal 18.1 milijona Din nasproti 13.9, 13.7, 12.9 in 17.7 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Kakor je podoba so se devizni tečaji več ali manj ustalili, ker nI beležiti nasproti zadnjemu tednu večjih izprememb. Na zagrebškem efektnem trBSCn Je Vojna škoda, ki Je bila več tednov prav čvrsta, nekoliko nazadovala; včeraj se Je trgovalo po 423.50 do 424 nasproti 425 do 428 v zadnjem tednu. Dolarska posojila pa so ostala nadalje prilično čvrsta in se je trgovalo 7 odstotno Blairovo posojilo po 82.75 do 83, 8 odstotno pa po 93.25. Tudi investicijsko posojilo je dalje čvrsto in se je trgovalo po 88.75 do 89. Na tržišču bančnih delnic v bistvu ni večjih izprememb. Tečaji glavnih bančnih delnic so bili le v toliko znižani, v kolikor je prišlo do odbitka vrednosti kupona odnosno di-vidende, kl so Jo zavodi že večinoma pričeli Izplačevati. Trboveljska, ki je zadnji teden popustila od 328 na 300, se je ustalila pri tečaju 303 do 310. V ostalih industrijskih vrednotah ni bilo izprememb. Ljubljana. (Prosti promet). Amsterdam 22.83, Berlin 13.565, Bruselj 7.9173, Budimpešta 9.9288, Curih 1095.60, Dunaj 8 011, London 276.72, Newyork 56.835. Pariš 222.68, Praga 168.78, Trst 298.15. VINO IfT Stagnacija na banaškem tržiiča vina. V drugi polovici marca je bila trgovina z vinom v Banatu slaba Tuzemski in inozemski trgovci eo pokazali le malo zanimanja Najcenejša vina se prodajajo po 1.25 Din za liter. Običajna bela vina stanejo 1.30 do 1.75 Din, otelo pa po 2.10 do 2.50 Din. V Vršen je naprodaj še okrog 800 hI vina €>f*CI7Gttf/ po opisu Gustava &1auberta Jeruzalem Je z zidovjem opasana kostnica. Prva posebnost, ki smo jo videli tukaj, je bila klavnica. Na štirikotnem, kupoma s smetmi pokritem prostoru je zijala velika odprtina. V njej je bila prelita kri, creva in drugo. Vsenaokoli črno posušena, od solnca ožgana čreva... Močno je smrdelo. Kako je že dejal neki mož? »Prvo, kar smo videli v svetem mestu, je bila kri ..a * Razvaline kamor pogledaš. Zdi »e, da plava božje prokletstvo nad mestom, ki je sveto trem veroizpo* vedovanjem in ki propada zaradi dolgočasja, starosti in zapuščenosti. Tu in tam srečaš oboroženega AU bane a. Armenski samostan je ogromna, čedna, dobro zU dana zgradba z mnogimi notranjimi dvorišči, terasami in stopnjišči. Nekatera poslopja so za menihe, druga za romarje. Armenec se mi vidi tukaj velika sila Oris enta. Bogastvo je mogočno, vlada pa slab okus in gorje mu, ki nima zmisla za dejansko stanje. • V grški cerkvi Božjega groba. Jarka luč je Ma po prostorih. Ženske so bile v belih oblačilih, moški v pisanih turbanih in jopičih. Pred oltarjem so stale tri skupine. Belobradi patrijarhi in Grki, ki so poljubljali vsako sliko Božjega pota. Armenska cerkev napravlja fantastičen vtis. * Hiša Poncija Pilata je velika kasarna. Z zgornje te* rase je popolen razgled na Omerjevo mošejo, ki stoji na mestu nekdanjega svetišča. • Boiji grob. Privlačevala nas je njegova zunanjost z romantičnimi deli. V arheološkem pogledu pa smo bili razočarani. Čuvarji spe notri pri vratih na divanu. Kadar hoče gost obiskati zaprto cerkev (zaprta je vedno izvzemši nedelje), mora vtakniti glavo v ad hoc napravljeno odprtino v vratih. Posebno me je zbodla v oči slika Luja Filipa, kt krasi Božji grob v naravni velikosti. O groteska! Tako si torej enak solncu! Napolnjujoča svet s svojo bliščo* RaffaelUno del Garbo (1470—15*4): \sta\en\e bo, tvefi tvoja luč do groba Jezusovega! V ostalem je značilno, kako je vsaka cerkev ločena zase. Na eni strani so Grki, na drugi Latinci in Kopti. Vse je strogo ločeno in v prvi vrsti sovraži vsak soseda. • 'Armencem, ki romajo v Jeruzalem, je pod kaznijo izobčenja zabranjeno pripovedovati, kako je tam, kaj* ti če bi o tem govorili, ne bi šel nihče več v Jeru* zalem. * Vrt na Oljski gori leži ob vznožju hriba tega imena. Z vrha minareta se odpira razgled čez Jeruzalem. Amfiteatralno zgrajeno mesto se nagiba od zapadne strani proti vzhodu proti kraljevim grobovom, proti dolini Jozafat, ki spremeni ob vodnjaku pri Siloi svoje ime v dolino Kidron. V mošeji Vnebohoda pristopi starec in nam pokaže obzidan kamen, v katerem spo; znava jo verniki Jezusove stopinje. Tu je vzprhnil, ko je šel v nebesa. • Drugi obisk Božjega groba. Božji grob ima kupolo iz mavca. Podpira jo 18 štirioglatih stebrov, okrašenih s siromašnimi podobami. Kupola razpada. V sredini pod njo je mala kvadratična kapela. Na njeni zunanji strani koptski oltar. Obiskovalec Božjega groba mora sezuti čevlje. Muslimanski običaj torej prednjači. Naš turški janičar odganja neznosno nadležne berače z mogočno palico. Med dvema stebroma obokov sem videl kuhinjo čuvarjev Božjega groba. To sta moška, ki ju vidiš, če pomoliš glavo skozi odprtino v vratih, na divanu. Pomivajo se krožniki. Zadaj nekje plapola ogenj. Kuha se juha in kava. V Latinskem samostanu, ki ga upravljajo kapucini Svete dežele, sem videl, kako je janičar v družbi očetov kapuclnov srebal kavo iz skodelice. Poleg vrat stoje ozke stopnice, ki drže na platformo poslopja. Ta prostor osvetljuje 15 ampul. Pet jih je armenskih, pet grških in pet latinskih. Od pravega vhoda k Božjemu grobu je videti le še kamenit kubus. Ključ k Božjemu grobu hrani turški paša. Če bi bilo drugače bi se zaradi njega sekte med seboj pobile. Z. vidika miru je sreča, da imajo Turki ta ključ v svoji oblasti, po drugi strani pa je ta stvar zopet tako čudna, da se ji je treba smejati. Avgusta, 1850. Jzfei 0 S&uniunilo Rmmmfja, na3a zapadna soseda nam Je menda od vseh držav, s katerimi smo sosedje, najmanj poznana. Ne rečem, da nismo o deželi poučeni v zemljepisnem po-jriedtL Saj je bik) med vojno nešteto naših soldatov v Rumimiji in ko so se vrnili niso vedeli povedati o krajih in ljudeh le najslabše. Marsikdo se je od tam vrnil precej odebeljen, nu, pomanjkanja tam tudi med vojno ni bilo. Kaj pa smo mi šolarji vedeli tisti *as o tej deželi? Da je naš sovražnik, s katerim je bilo kaj lahko opraviti, potem še to ln ono___Kot listja ■fn trave je bilo nemške soldateske, ki si je polnila svoje prazne malhe in skladišča. Doma pa smo otepavali trdo rumunsko lečo, fižol in črn, zmrznjen in nagnit krompir, ki pa je bil baš še dober, da niso bile nabavne karte brez vrednosti tako, da Ki je črnožolti avstrijski vampir prisvajal nevenljive zasluge za vzorno gospodarsko preskrbo naših krajev. Skoro se je po vojni nekaj spremenilo. Premagana Rumunija je neženirano stopila na stran zmagovalcev. Tam ji je bilo boljše, delile so se nagrade: največjo je dobila ona. Obseg države se je povečal tako, da so bile Rumunom izpolnjene vse želje, uslišane vse prošnje, tudi tiste, ki so bile malo s strahom in kar nič glasno izrečene. Sedaj je zaveznica, držav Male antante, naša soseda ln bratska država. Ni odveč, ako jo malo bliže spoznamo. Jaz sem jo pred par dnevi videl, takole na malem sprehodu. Po novinah smo pisali, da pojde na turnejo po Rumuniji učiteljski pevski zbor, sredi marca pa, da se bo vršil v Bukarešti kongres študentov Male antante. Res nisem vedel, kdaj bodo zopet tako ugodne prilike, pa sem si hitro preskrbel vse, kar je za tako pot najnujnejše: potni list, vizum, vozni listek, nekaj priporočil in seveda — tudi nekaj denarja. To vse skupaj ni veliko — le zadnje nekaj velja. Rumunski konzul v Ljubljani, g. inž. Jela-čin je tako ljubezniv, da pomaga potnikom za Rumunijo do vseh ugodnosti, novinarjem še prav posebno. Izdal mi je brezplačni vizum, preskrbel pa preko poslaništva tudi prosto železniško vozovnico. S temi dobrinami oborožen sem korajžno vstopil na glavnem kolodvoru v Simplon-Orient ekspres. To je menda najudobnej-ši vlak, kar jih vozi po naši državi. Osob-je je prav vslužno, komaj vstopiš, ti že ponudijo v prostornem oddelku snažno pogrnjeno posteljo, pri kateri ne manjka ostalega konforta, n. pr. luči na stropu, pri vzglavju in zvonec, vse električno, umivalnik, mik), brisače in še kaj. Bil sem zelo truden, slovo od žene me je zmučilo, največ tiste neštete ,nenehajoče obljube. Rezerviral sem si spalni oddelek kar do Bukarešte. Seveda tudi takoj plačal: za dan in dve noči 450 Din. Res vpadejo prsa, ko po takem plačilu vtakneš listnico v malho, zato si pa potnik v družbi ostalih, ki se vozijo z istim vlakom. In je mogoče, da so med njimi visoki državniki, politiki, bogataši, ameriški milijarderji, morda tudi lepa dekleta, radovedne angleške gospe ali kaj podobnega. In z vso to pisano družbo se voziš ti, maH Ljubljančan v vlogi velikega svetovnega popotnika ... • Z Jutranjo zarjo dospemo v Vinkovce, kjer se Orient ekspres raztrga. Nekaj vagonov pelje proti Beogradu, nekaj proti Subotici. Ob pol 15. vozimo iz naše obmejne postaje Velika Kikinda, ob 15. dospemo v Zomboljo, prvo rumunsko postajo. Na kolodvoru rumunski vojaki, zeleno opravljeni z dolgimi fazanovimi peresi za čepicami, oficirji, cariniki, rumunski železničarji. Pregledniki prebrskavajo vso prtljago, stikajoč za cigaretami, ki je tudi posamezne strogo zabranjeno uvoziti. Pedantno postopanje carinskih in policijskih uradnikov zelo zakasni odhod. Ko so njihove formalnosti opravljene, pa prične predaja vlaka rumunskim železničarjem. Skupno z našimi, pregledajo točno vsak oddelek, vsako okno, vzvod, zavoro, preštejejo pljuvalnike in otipljejo vsako stvar, če deluje in je na pravem mestu. Potniki postajajo nervozni, nu, tudi vlak se končno premakne. Sedimo v svojih sedežih. Kdo bere, drugi gleda skozi okno — dolgočasna pokrajina. V drema-vici in polsnu se pokažejo lepše podobe. Pod nami udarjajo kolesa enakomerno ob tirnice in požirajo dolge kilometre. V tem monotonem dolgočasju je vendar malo iz-premembe, ko zapelje vlak v temešvarsko postajo. Veliko postajno poslopje v bahavem slogu madžarske oholosti, čez čas postaja vožnja zanimivejša. Proti mraku se prikažejo na obzorju dolgi modri pasovi nizkega pogorja. Vozimo po rahlo valovitem svetuj včasi ugledamo skupino dreves, skoro bi bil gozdiček. Tema pa nas prikrajša za najlepši del vožnje mimo Or-šove, železni vrat, Tura Severina skozi divjo tesen dunavske struge. Šele pri po-vratku v zgodnjem jutru smo videli te zanimive kraje, ki so v dolgočasju, ki je pred in za njimi, še toliko lepši. Za hip bi mislil, da se vozim po Gorenjski. Na obeh straneh proge skalovje, reka, gozdovi in precej visoki hribi, pa kaj kmalu zopet ravnina, sama nepregledna ravnina brez konca in kraja. In v tej ogromni ravnini leži glavno rumunsko mesto, Bukarešta — balkanski Pariz. Po 33 ur trajajoči vožnji je človek vesel, da je na cilju, najsibo kjerkoli. V snežnem metežu rne je zapeljal avto v hotel sredi mesta. Kar tujec prvo opazi, je ogromen avtomobilski promet, ki ga na vseh križiščih usmerjajo stražniki s posebnimi znaki, ki kažejo, kdaj je dovoljeno prečkati križišče v določeni smeri. To je bila prva zanimivost v tričetrtmilijonskem mestu. Drugo, kar me je iznenadilo, so bili hotelski uslužbenci, ki vsi od ravnatelja do sluge in sobarice govore gladko nemščino. Tretje presenečenje ni koj sledilo, ker sem za par ur spanja v hotelski sobi pozabil na Rumunijo, dolgo vožnjo in utrujenost, ki me je minila, ko sem se zbudil. Rumnnke v narodnih nošah. Srednja je nevesta, ki jo družice opravljajo in lišpajo za svatbo. Moja prva pot na jugoslovensko poslaništvo, ki ima svoja uradna poslopja na Callea Dorobantia, kjer je diplomatska četrt. To je bržkone edino naše poslaništvo, ki nima nobene napisne deske. Edino znamenje je mal železen, že zarjavel državni grb na vhodnih vratih. Spredaj je vila g. poslanika, na dvorišču zadaj pa dvoje upravnih poslopij, najpreprostejši uradi. Tajnik dr. O. Ribaf je ljubezniv in prijazen kot bi sprejemal le prijatelje: kako in kaj doma, kje je ta in oni? Kje so delegati za kongres? Jaz vem prav malo. Sem mislil, da bom našel delegate pri živahnih zborovanjih. Prišli so češkoslovaški delegati ,na žalost pa ni ne Srbov, ne Hrvatov, ne Slovencev. Pač, iz Zagreba je prišel kolega Macanovič in tako se je zgodilo, da so h kongresu prišli novinarji, kongresisti pa ne. V Bukarešti so se za kongres vršile priprave v velikem slogu. Do potankosti je bil izdelan program za 14 dni trajajoči kongres in različne ekskurzije. Bilo je vse urejeno glede prehrane, stanovanj, železniških ugodnosti itd. Za prihod naše delegacije je inž. Macanovič vse prav lepo pripravil. V hotelu »Splendid«, najelegantnejšem v mestu, so bile rezervirane sobe za vse delegate. S poslopja sta vihrali češkoslovaška in jugoslovenska trobojnica, ki so jo pa kmalu sneli, ko nadih od nikoder ni bilo. Kongres naj W se vršil v znamenju vzajemnosti vsega dijaštva Male antante. Poleg kongresnih dni z zborovanji in predavanji so bile pripravljene nogometne, plavalne, lahkoatletske in druge športne tekmovalne prireditve. Na treh zaporednih festivalih naj bi se pokazala umetnost Rumunov, čehoslovakov in Jugoslovenov. Na našem festivalu bi nastopil beograjski »Obilič«. Zaradi tega nastopa je bil zadnji čas odpovedan koncert slovenskih učiteljev. Baje ni kazalo prirediti dva jugoslovenska vokalna koncerta zaporedoma in cepiti pripravljalna dela. Razmere so krive, da ni nastopil ne prvi ne drugi. Tako smo ob vsak uspeh pred rumunsko publiko. Velika namisel kongresa se Je izpre-vrgla v bratske razgovore med Rumuni in CehoslovakL Na čast gostom je bila v operi slavnostna predstava, ki jo je posetil tudi kralj, vršile so se nogometne tekme, nekatera predavanja in ekskurzije. Na vsem pa Je bilo neko nerazpoloženje, ki mu ni bil najzadnji vzrok naša odsotnost Moram reči, da se je rumunska javnost za kongres zelo zanimala. Vsi bukareški dnevniki so prinašali lepe članke. Za veliko mesto bi bil kongres dogodek. Kasneje se o nas niso Cula najboljša mnenja. Dnevniki so celo pisali o nekih resnih sporih med Zagrebom in Beogradom. S tem si nismo pridobili novih simpatij. Bil sem pri poslaniku g. ministru čola-ku Antiču. G. minister se je še prav posebno zanimal za kongresne priprave in je pri merodajnih ministrstvih izposloval za zborovalce in goste mnoge ugodnosti. Zanimal se je tudi za novinarske prilike, predvsem še za »Jutro«, njegovo uredništvo, naklado i. dr. Določil je tudi našega tiskovnega atašeja g. Jokiča, da me seznani z nekaterimi rumunskimi novinarji, politiki in prilikami: »Da ne odidete praznih rok nazaj«. • Bukarešta Je mesto brez ospredja ln ozadja. Pred in za njim ogromna rodovitna Dunavska nižina, vendar je reka oddaljena od mesta skoro 70 km. Ta okolica je dala tudi mestu svoj značaj. Brezpomembno je bilo za meščana, postavljati hišo ali vilo zunaj mesta ali vsaj blizu na deželi, kajti tudi tam ni spremembe, ne vode, ne gozda ,ne hribov, nič. Zato si je postavil svojo hišo v mestu, kjer je dobil primeren prostor in je seveda težil še proti središču. Prav nič ga ni oviralo, da je že desno in levo stala velika stanovanjska hiša ali palača. Tako se po mestu vse križem vrste male hišice, palače, vile, stanovanjske hiše, brez vsakega zmiselnega stavbnega načrta, ponajvečkrat ne po našem okusu. Ta način gradnje pa je dal mestu ogromen obseg, saj pokriva s predmestji ploskev 50 km2. Izjema v tem značaju ulic so dve, tri ulice, po katerih se vrši največji promet. Tu so tudi največje trgovine, hoteli, restavracije, gledališča, kinomatografi. V eni teh ulic sem naštel 10 kinov drug poleg drugega. V mestu je sedem gledališč, na čelu opera. Njen program: Tosca, Trubadur, Aida, Netopir, Pevci italijanski in ruski, povsem malih Imen In glasov. Baje je drama boljša. Vedno je najavljenih polno koncertov. Kaj radi prihajajo nemški pevci, pianisti, otroški pevski zbori, za katere se dela velika reklama. Razumljivo, v mestu je precejšen odstotek Nemcev, trgovina je skoro vsa v židovskih rokah in ti drže skupaj. Prepričan pa sem, da je znanje teh koncertnih korifej tako, da bi pri nas prejeli kvečjemu lovorjev venec. Bukareška filharmonija in operni orkester prirejata vsako nedeljo predpoldne koncerte v dvorani Atheneum. To je im-pozantno poslopje, zidano L 1888. v antičnem tempeljskem slogu za velike koncerte in podobne prireditve. Prav gotovo ta dvorana v Evropi nima para, naj si bo to glede velikosti, akustike ali lepote. In prav tu naj bi pred par tedni odmevalo petje učiteljskega zbora in pa Obiliča. Ušli sta dve lepi priliki, ni verjetno, da bi se kaj kmalu zopet pojavili. Za žalosten spomin sem prinesel domov par velikih lepakov s programom pesmi učiteljskega zbora. Karakteristični za mesto so nenavadno lepi parki, ogromne knjigarne in pa večerna razsvetljava, zaradi katere ima mesto pridevek balkanski Pariz. Veliki svetlobni napisi in reklame v živih barvah žare vsepovsod in dajejo ulicam čarobni izraz. V gostih gručah promenirajo ljudje po ulicah do poznih večernih ur, neprestano vozijo avtomobili v dolgih kolonah sem in tja. Vožnja s taksijem je za dve tretjini cenejša od naših. Razumljivo, ker imajo svoje petrolejske vrelce in je cena bencinu zelo nizka. Vozijo pa z brzino, ki pri nas niti po prosti poti na deželi ni dopustna. Kljub temu so pa nesreče zelo redke, ker so pešci dovolj disciplinirani. Ko bi ljubljanski taksiji vozili po Bukarešti, bi s svojo brzino le ovirali promet. V primeri s tukajšnjimi, je njihova hitrost v resnici polžja. Z veliko hitrostjo vozi tudi električna železnica, ki je povsod dvotirna in je vse mesto ž njo prepreženo, vozi pa tudi v vsa oddaljena predmestja. Kavarn v mestu ni. Pač pa je živahno vrvenje v restavracijah, pivarnah in slaščičarnah, kamor zahajajo tudi odrasli ljudje, medtem, ko pose čaj o naše le otroci in gospodične. V javnih lokalih tudi ni časopisov. Zato pa teka po mestu množica kolporterjev, in skuša drug drugega pre-vpitL Tiste dni so listi napovedovali prihod Chaplina v Bukarešto. Ognjem so pi- Značilna slika petrolejsldh ležišč, na katerih je Rumunija prav bogata in je ta industrija za državo največjega gospodarskega pomena. Pod stolpi so nameščene sesalne naprave, ld dvigajo nafto iz podzemeljskih ležišč. Včasi privre nafta s tako silo na dan, da jo je težko zajeti ln speljati v rezervoarje. Zgodi se tudi, da se tak vrelec vžge ln ga je mogoče le z navečjim naporom pogasiti. Pomagajo si s peskom, s katerim skušajo ogenj udušiti, kar pa ne vspe vedno. Nekateri vrelci gorijo po več mesecev, včasi tudi leta s tako velikim plamenom, da je ponoči videti ognjeni žar nad 50 km daleč. i. rr. ytB Mg* kdoiN, m, pntr tatoo, kot Tri ostali evropski Usti: po vseh svetijo zvezde :i» svezdniki, postali so Is velika sila. Meščani ao ponosni na svojo latinsko raso. Nič Jih ne moti v njihovem jeziku do 50% besedi slovanskega izvora. Poleg govor« skoro val trgovci gladko nemAčtno, uradniStvo, meSčani tn hotelski slug« todJ ie francosko. Ljudje so prijazni, za svojo prijaznost pa zahtevajo pri vsaki priliki napitnino, ki je za vsakega važen ln zelo vpoštevan dohodek. To m vidi ie med vožnjo v jedilnem vozu. I>o romunske mej« 10%, v Rumuniji pa ebligatnih 15%. Napitnino zahteva sluga v kinu, ki odpira vrata, biljeter, ki ti pokaže sedež, natakar ae ne odmakne od mige, ba mu d&fi le 10% >bak£Sa«. Ce nimaS drobiža in ti zamenja bankovec, zahteva tudi za to napitnino. In ko odhajaš iz lokala, čaka na napitnino tudi odpiralec ▼raf, posel, ki Je nastavljen v vsaki boljši trgovini ln restavraciji. V vsem ogromnem mesto, M napravi ■aradl svoj« razsežnosti vtis velikanske ▼asi, »e skoro nič ne zida. Stagnacija vsepovsod. Na vsaki drugi trgovini ali stanovanjskem oknu j« prilepljen velik pisan lepak: D« incbiriat — »e odda. Država, ki J« velika žitarica, ima številne in izdatne petrolejske vrelce, gozdove ln rudnike, preživlja težko gospodarsko krizo, ki bo tudi v življenju meščana zapustila globoko brazde. TttgoBlovenska kolonija v BokareSti Stejs par Oso« dn®. VMtsa s» t« «b* JtritajnJci, kl prodajajo po mestu sadje tn »božo«. So skromni in brezprlmerno varčni tako, da si ž«.v par letih omislijo lastno gostilnieo, prodajalnico živil ali »narodno kuhinjo«. Tako si s časom prislužijo denar. Tisti, kl so po več let v mestu, so že vsi precej premožni. V poletnih seaoonskih mesecih prihaja v mesto okoli 30 Domžalčanov, kl so zaposleni v tovarnah slamnikov. Ker pa ne ostajajo nad 6 mesecev, ne prihajajo na naše poslaništvo, ki o njih tudi nima točnejših podatkov ln evidence. Prav radi zaposlujejo naše ljudi kot nočne stražarje, ker so na glasu poštenih uslužbencev. V nacionalnem pogledu se tudi rumunski narod prebuja. Prof. Jorga, kl velja za velikega učenjaka, 3« trudi, da bi očistil Jezik tujk, predvsem slovanskih. V stavbarstvu doslej ni bilo opažati izrazitega sloga. V novejšem času pa tudi temu posvečajo vso pažnjo. Poslopja, kl jih gradi država ali mesto, kažejo narodni slog. Prav tako nekatere vile, zgrajene v zadnjih letih. Z veliko važnostjo se proučujejo narodni običaji in navade. V posebnih ginmastičnih šolah se vadijo narodni plesi, ki jih gojenci pri nastopih plešejo v narodnih nošah Na koncertih se pojo narodne pesmi, glasbeniki uporabljajo v svojih kompozicijah narodne motive, slikarjem so posebno priljubljeni kmečki žanri. Narod. M hoče svojo narodnost svojo romansko samobitnost temeljito Sčistiti, izkristalizirati. F. Skodla*. Krna lie In človeštva asrbščinp, je redno naraven in iskra; nb» ja občudovanje tudi takrat, ko « človek ne rtrcnja s njegovimi sabori. Tako predstavljanje gotovo «i p* vem okuau, toda to Je žargon, ld vi»da ▼ žumaiističnem svatu. Raelika ategn« biti samo v tam, da te besede niso vzet® iz naše besodne kliša»mdaj rodnega profesorja ljubljanskega vseučilišči, g. E Spektor. skega. Posumite ra^>ioženost velikonočne. ga tedcJL. zlasti če »o lepi, soinčnj dnevi: ie v ozračju m r rsem. kamor človek po. gloda, čuti nekaj »vojekaga Saj s vel nočjo slavimo čudi vstajenje pomladi, božič je »dila z betiahemskim hlevom, s Je. suSčkom, z darovi — praznik, h Je na> fcijaja otrokom oa eek> romam ljudem. Ve. &ka noč je drugačna. Sponmrte »e divnega velikonočnega prizora v Goethejevem »Faustu«. Veliki tedan j« a svojo paaoo. »ko ialcdigro najbVižji resnim, moškim lju. dem. To bi ba primaren čot n fiAo®ofir». Bj«. Vsak človek b) n*xrsl razmtiijeti 9 sebi, svoji življenjski poti, »vrhi »voje are. ie in nesreče. Prav te dni m» zopet odpri starega, to« bmk io asktMko «wtarek>ge Res««« (»VSe de Jasus«) » *e p« tistanju po t^J na mojstrovina stilistične preprostosti ustavil pri podčrtanih besedah o Jezusu: »Une imoDse rčvolutoon Jocial® . . . roala »00 r&ve.« Ma bi temu rekli: evo&acsja. £akaj On Je prod vsem hotel preobrazil življenje v glavah m srcih, tele potom v material, nem »vetu. Nu, kakor pred dvajsetimi »to. ietii stojimo tudi zdaj šele na pragu du. bovne rervoiucvje, ki bo narodikt iz ljudi, volka* ljudi«ovce. so nskoč kričali krokarji nad Goloto. Toda čudežni vhod v oSljubljeno deželo bodo našli samo oni, ki ume jo mnogo verovati in ie več ljubiti , __ Di, «e te kria«, fc jft Je dsne« šoto. tp m začele že tedaj in morda »e prej; za. cele so se z bojarn med duhom 111 mate. rijo. Morda pa ima Reoan prav, da je ve. iikoDOČui teden začetek modrovanja o uso. da čkrvTŠtva, o nj-ega »vrbi, njaga potih. Zato sem torej krenil k mislecu, ki o njem ■vem, da njegov bistri duh rad posega v probleme favst*m»koga človeka. V 3. nad. strop >0 m> ce odprla rmU. Gospod prof©, aot Spektorskl bara ta v tečm, a preprosti sobica" s davnim razgledom aa Kamniške planine m Karavanke. Večer pri njem je ob teh lepih dneh dvojno čudovit: zaradi njegovega ljubeznivega pripovedovanja, ki razodeva prepspsfco veličino pravega uče. njaka in zbog tega dekorativnega razglede z okna: ob solnčnem zatonu blešče naše Kamniške p^aiin« pastelno mehko, kakor bi bfla pred nami Ssgantrnijeva slik«. G. prof. Spoktoreki jo v Ljubljani fcše par mesecev — predava nstavopravno ve« do aa pravno filozofijo — vendar je 6kp» raj ie domač; ne bo doigo, pa bo gladko govoril skjrvatsA&no, bskar dctsgi njegovi rojaki na noši univerzi, ki so nam prinesli poleg velike erudkaje tuda svetovne izku. šnje. G. prof. Spoktorskoga psptznam že dolgo « beograjskih revij; tam so izba. jali njegovi članki ia rožnih panog duhov, pih vod, ki so ma po »roji mnogoetranosti in globmd dali misliti « ie izumrlem tipu učenjaka: univerzalistu. Predaval je več let na beograjski univerzi, govori gladko — Moram V um reči, da sem bil v Ljub* Ijasi in o« njena univerzi prav dobro upre jet. Posebno me veseli, aa sem stopil v prijateljske zveze s skupino zelo imteli. gentnih ljudi, ki jih živo zanimajo pro« blemi pravne filozofije. — Načrti: razen sodelovanja v strokovnih časopisih pri« pravi jam sedaj večji spis iz metodologij® družboslovnih ved in delo o Rusiji 19. in v začetku 20. stoletja. Kako je danes z državoslovno vedo? AR tudi one preživlja krizo? — D&, tudi veda o državi je v krizi Toda to ni njen upadek, marveč Je prej njen novi polet. Opušča svoj prejšnji pre« tirani formalizem in posveča večjo pozor« nost socialni podlagi m ideologiji držav* noga življenja, kar vzpodbuja tudi filozoi fijo prava, ki je bila v drugi polovici 19. stoletja proglašena za odvisno in mrtvo. Moderna pravna teorija se poleg pravne tehnike bavi tudi z vprašanji pravne etike in doumeva svoje poslanstvo ▼ smislu »ta« regs Uiipijanovega reka: justitiam eolimu«. In kako se vidi v tej luči kriza sodobne demokracije? — Mogoče to tri demokracije: meffčao. tka, katere geslo jo svoboda poedioca ali liberalizem; politična, katera vodilna ide» ja je narodna suverenost in naposled so» cialna, ki stremi po skupni organizaciji gospodarske proizvodnje. Moderna demo« krači j a pa bi hotela združiti vse tri vrata To je ono, kar povzroča toliko težkoč. Drugi vzrok nje težkoč pa je vprašanje nove družbene hierarhije in novih avto« ritet. D*, toda kriza fa U »rta, *• ftoinefla In te zdi, da postaja od lata do leta težja. Ali je majavost daneinjega družbenega re* da samo posledica ekonomskih tzprememb in hitrejšega izmenjevanja družbenih slo* jev, ali pa ta kriza poteka, kakor trde ide» alisti, iz težke duhovne razrvanosti dana* in jega človeštva? — Brez dvoma Je, da m samo ai ropci, marveč vse človeštvo doživlja eno svojih najtežjih kriz. Kdo ve, nemara »e je šele začela in še vedno ni dosegla *vo» jega vdška. Tudi mi znanstveniki smo ena« ko kot drugi ljudje vrženi vanjo. Toda mi »mo bolj vajeni iskati razlogov toga, kar je že minilo, nego onega, kar šele pri« de. Zato smo v vseh prognoaah in celo diagnozah na moč previdni. S 60 rezervo bi lahko dejal: Ce se ne motijo oni, ki trde, da ni mogoča urojenost v življenju, dokler je ni v glavah, tedaj se tudi sodob« na socialna kriza ne bo ublažila, dokler traja duhovna kriza. Na dnevnem redu sta dve vprašanji: Prvo je tako rekoč ver« tikalmo: ali hierarhija ali anarhija? Drugo je horizontalno: ald sebičnost ali solidar« nost? Sodobna kriza bi se znatno olajšala, če bi civilizirani narodi vendar-.lc prišli do spoznanja, da sreča posameznega človeka ne sme sloneti na nesreči drugega in da je najboljša ona politika, ki ne prihaja na« vzkriž z nravnostjo. _ V čem je prav za prmr, gospod profesor, tolikanj naglafana duhovna kriza? AU ja nastala iz spoznan ta, da se religiozne vred* note ne dajo nadomestiti z znanostjo in filozofijo? Jedi to boj med materializmom in Idealizmom? V Rusiji je materidizem postal, kakor vse kaže, popularna religija tedan jega režima. — Naša doba nas spominja ▼ nekaterih odnošajih tega, kar je nastopilo po ared« njem veku. Toda temeljna razlika je v tem. da je inteligenca prej smatrala religijo sa relativno in je verovala v absolutno ana« nost, danes pa ae vse znanstvene resnice, ne izvzemši niti geometričnih aksaomov, smatrajo za relativne, in vse, ka* je abso lutnega, a« vrača relitfiji. Vera ▼ mat era. a tezam sineva čedalje bolj. i ntfo tod) ve. rs ▼ tAko pozitivno znanoot ki bi docela nadomestila i filozofijo 1 religijo. To pa nikakor ne pomeni bankrota znanosti. Na« robe: znanost neprestano napreduje v teo« retičnem in tehničnem pravcu Brca dvo» ma stojimo na pragu velikih »najdb Toda prav na temelju najmodernejših cnar»t> venih uspehov se pojavlja vrsta takih za« gonetk, ki jim znanstvene metode nikakor niso kos. Zaradi tega ae je baš pn moder* nem človeku zopet vzbudila ona ročna me» tafizična težnja, ki jo je hotel pozitivizem uspavati ali celo dokončno zadušiti. V današnji Rusiji je bila filozofija ie L 1922. zabranjena Najboljši ruski modro« sloves Loški j, Lapšm, Buigakov. Berdjajev, Frank, Karaavm so bili izgnani v možen* stvo, ker niso marali priznati, da izven marksizma ni resnice. Materializem je res da službena sovjetska filozofija V kolikor pa a« v aovjetski Rusiji na skrivaj nada« fjuje delo svobodne ruske misli v toliko je ona po naših podatkih idealistična in se bolj ali manj ujema z duhom ruske filozofije ▼ emigraciji, ki ae nagrbije k tntuiti« vizmu in metafiziki Da, Vala domovina, Rusija... Kako je i njo? Kam gre? Jedi rešila svoj problem Vzhoda in Zapada? V čem je bistvo nje* ne tragedije in kaj ima danes povedati Človeštvu? — O svorfi domovini nerad govorim s tujci, celo a slovanskimi brati ne, ker ae sedaj povsod opaža neki snobizem; ljud« je, ki sicer izrablijajo vse civilizacijske pri« dobitve, sanjarijo o boljševizmu kot ne« kom privlačnem in naprednem pojavu in zauiikujejo, ili pa celp opravičujejo oni teror, ki pogublja najboljše ljudi na Ru« skem. Rusi so Evropci; med njih zgodovinske naloge spada takisto civilizacija nekega dela Azije. V svoji zgodovini je Rusija šla bolj ali manj skozi iste faze kot ostala Evropa. Sla je kdaj pa kdaj počasneje, včasih celo hitreje in sicer delno r »voje dobro, delno v svoje zlo Tako je B. pr Rusija že prod ostalo Evropo pro« glasila premoženjsko nezavisnost ženske m nje pravioo, da obiskuje višje šole. Toda ista Rusija je skušala uresničiti tudi komunistično utopijo, ki je v ostali Evropi stoprav na obzorju. V začetku vsakega stoletja je Rusija bV la v kritičnem stanju. V začetku 17 sto. letja je izbruhnila v nji velika politična in socialna revolucija, ki je brla predhod« niča angleške. V začetku 18 stoletja *> povzročile veliko pobuno reforme Petra Velikega in težki boji s Švedsko. V začet« ku 19 stoletja je Rusijo pretresel Napol e* onov naval, v začetku 20 stoletja revolucija 1. 1905.. svetovna vojna, revolucija le« ta 1917 m državljanska vojna. Nobena dosedanjih kriz ni povzročila propada Ru« »ije, marveč jo je vsaka celo ojačila. Glejte, ru^ki narod je še mlad Mimo nekaterih nedostatkov, ki bi ae lahko od« pravili z mirnimi reformami ali celo z na« ravno evolucijo, ni bilo pred svetovno vojno v njegovem življenju nikakih znakov nazadovanja ali katastrofe. Zato smemo upati, da bo prebil tudi »odanjo krizo, tem bo0. ker )• bfla l—.aiia od mmml kot posledica svetovne vojne, katero J« Rusija morala aprejeti fa ki Jo J« stala neštetih žrtev. Ruski narod, ki prod revolucijo žal ni bil dovolj angažiran v ap&oi* nem kulturnem an državnem življenju, ima danes tolik« izkušnje, da utegne po poio* mu boljševizma postati eden najpamotne}. tih in najbolj zrelih narodov na »vetu. — Vse kaže, da te Rusija aedaj amett* kantziral — Da, Mkstest prarflo. da )s bai r amerikanizaciji bodočnost Rusija V koli« kor je posploševanje sploii dopustno, se zdi, da se v Rusiji čedalje ailneje razvija nacionalizem. Njegov vzrok je trojna miv žnja: do večine tujih narodov, ki v ruski nesroči iščejo zgolj laamih koristi, do tn« je marksistične doktrine, ki ae mn nasii« no vcopl)» in naposled do tujcev, ki ga obvladujejo: Tako je po neuspehu bele vojske v Krimu bil postavljen za diktator, ja Bela Ktm, L 1919. je v Kijevu vladal Bolgar RakovsSa, celo Staljin ni Rus marveč Gruznnec, ki se pravilno piše DžugaJ« vili. Opazil tem, da te mimo tvoje strok* mnogo zanimate tudi za roško literaturo. Ali je res prekinjen njen tradicionalni ras* vo j? Nekje sem bral, da ruska književ* nost, ki je danes v političnem suženjstvu, nima več močnih del in postaja za Evropo čedalje manj zanimiva. — Tradicija rusk« kajatevM* si prekinjena Ptedvsem ae nadaljuje v emigraciji. kjer so skoraj vsi mačilnejši ruski pV aatolji: Merožkovskij, Bunin, Ktrorin. Bal« mot, Sraelev, Zajcev m dru® TucB v aji so »e pojavili novi talent! kot a. pr dimov V sovjetski Rusiji so bffi p®ate4jv, kakor pokojni Sologub ali Ahmatova, sko« raj vsi prisiljeni k molku Tod? pojavila ■e J« nova književnost Najslabše je »da$ ■ poezijo. Izvzemši poslednje peassi ima* akta, kl F& odRkuJot* roanitao navrfftnanje m talent, io ae nekaterih redkih ajesa, je sovjetska poezija aorvikia in banakia. Zanimivejša je »ovjeaska proaa V nji »o se pojavili breedvomni talenti, b. pr. Buigakov, Zoščcoko, Katajov, Romanov in osobito Leonov. Čeprav morajo i ona pod pritiskom kumumstšča« cenzura kvariti svoje spise, ai vendar oiituo prizadevajo, da bi vzpostavili organsko zvezo a staro rusko književnostjo in njenimi velikani. 2al da to med sovjetskim: pisatelji tudi taki, brez dvoma zelo nadarjeni avtorji, kakor je a. pr. Seifulliaa, pri katerih je tendenca skoraj popo trnoma potisnila v ozadje umetnost Skrb vzbuja tudi pomanjkanje prave kulturo pri sovjetskem literarnem naraščaju V emigraciji te na« raščaj bavi prvenstveno • poezijo » «oer z melanholično. Zanimivi so tudi pojavi kot je mladi nadarjeni pesnik K. Taranov ski, ki se navdušuje za rusko poezijo. aH sam piše v srbščini Vsi pa se zgražamo nad brvšim ruskim pisateljem ki živi v fašistični Italiji, kjer skrbno varuje svoje buržoaske interese m hkrati opravičuje, da, celo poveličuje sovjetski teror, čogar žrtev je poleg tolikih drugih postal eden najboljših modemih pesnikov, Gumficv. To je — Maksim Gorkfj. Sodeč po štaviinih prevodSs sovjetskih pisateljev v tuje jezike, ae zanunai^je za oje v Evropi ae mtanjšuja »e autfKltaJ bt b«el vficsteCL O paske melanhoft)«, « psfeolofTjj Do»toJ«rv» &oga. o ruskara nihtlizmu. o moralam« Tolstega In tako dalje. N©akc»£»« »rsta vprufaoi Tod« (meto*, kl v tak fcnno6a& dneh pof*ftge«» rw» )• bilo le a temi izjavami povednio aovcrfj. Naposled, kdo bi »i drznil ie dalje iarab« Ijati dobrodušno ljubezmivoet &firxbegi učenjak«? Odšel »ens od ajoga s nw r doto, U loči in vendar speja. A Bork*. Kino Svefft v zvočnem ffhnu O a»txu Svejka m p>iaia* amo t« fo6» IL Njegov avtor j« bU «*fts* praftU besa, ki ja svoje hi*wv>e «aa Muutti te lastnoročno razpečeval Veliki »retn-ml aspeh dvejka pa Je prišoi Sea« pa HaAkovl smrtL Spravili »o sa najprej aa «d«r — ia potem cadl as pJMM Pred Mt s« HaAkov je bU S« aesni film. L. 15» J« rmr natelj Pencl od HaAkovih dedičev irarleo snemanja Plačal je sanjo borih WX)8 Kč. Prodal Jo J« dalj« družbi »Olorta«. La»ca, ea podjetja Kamiia BLaaTsiJ m« J« ptečaia 25.000 Kč. Zo&J »e J« poaazai« vcdkauak« zanimanje aa Svejka ▼ »ročnem fllum 1» cimll ae Je »por, koma pristoji pravica, 1* delati Svejka v zvočnem fUnm — H«ik«» vtm dedičem, aalotnlka. kl J« tmpB mt kojnesa Ha&ka rokopis, ravnatelja ali gospe §tastnyjerrl? Pogodb«, kl «o Jat sklenili plsteljevi dediči a temi osebami in podjetji, niso bile povsem Jasna Tako je prlSla atvar pred »odldč«. v< dedičd ao tožili družbe »Olorla«, Se*. A* nima pravic« snemati »ročnega šejk.* Spor se je nekaj časa sukal okoli rpia£a nja, de je nemi film leto kakor trota' trak? Do aačehi« reiKir« tega probJean*. tal, ni prttUo Pač pa so s« dedi«! Hatka sporazumeli a podjetjem »GJoria« ct ia» manj« zvočnega filma — pod pogojem, da Jim plača ga Stastnj 120.000 Kč a /loa še odda 6 odst. filmskega donosa r ČER Ce bo sodišče potrdilo u »por»vam. ki gr« v prid mladoletnemu sina Jaroelav* Ha Ska, dobi »Olorla« pravioo tiknati. frv«$ka kot zvočni trak t vseh JezlkJfc. FtbniM ^r^SJ Živalski ep Znani raziskovalec, hkratn tudi anrsten kinematografist Ernest B. Scboedsack, ki je skupno t Merianom C Cooproeo vrtel filma Ljudstvo fcrnlh kmrov Is Chat*. — je nedavno vrnil s Sumatre, ktar J« snemal v ondotnih gozdovih ss Parsmoontove družbo živalski ep >Rango<. Schoedsack, ki je ie prej obiskal Perzijo. Afriko in Siam, pravi, da občuduj« v malajskih lovcih živali najsrčnejše love« na svetu. 2« malajske dečke podučujejo starejši, kako treba ravnati s puško in paran-gom (malajskim mečem). Čim dete shodi, se začne uriti v orožju. Popolna veščina v orožju daje Malajoem edino sigurnost pred tigrom, ki ustrahuje naselbin« in ropa živino. V vsaki vasi v džungli aapade temu krvoloku povprečno po 12 človeških žrtev letno in nič ne pomaga, da prebivalci neprestano zalezujejo zver. Neskončna borba s tigri je dala Schoedaeeko pobudo, da j« izbral za junaka svojega Rimskega snjeta dva lovca na tigre. _ Malajci so kaj spretni strelci bi pogode zver navadno » prvo svinčentoo — časih pa »e primeri, da puška odreče, in takrat jo jojl Navadno postane lovec žrtev tigra Tn se torej vodi borba na življenje in smrt med človekom in zverjo, ki nikoli ne čaka, da bi lovec nabil svojo puško r dnigik CbsrSc Ckfcjrtta. ki pvtuj« Hkbs sopekca pa Bvto^h, iskati Kitajska, ski turneji Prvi Ntjotah rrvemi milnlfln« « rem. Y Moskvi pričakujej« p?«3sQan» . fa sovjetskega zvočnega refiaflbaa, kt ga Js aradtirsl mladi refe*er Sk te tcaa mmiiST »Pot v ftvijesjot Ohmas ategs tgra ski ometnik V. J. KaČalov. Pola Negri m sedaj brmS v hmOaam te as dogovarja glede dv«& pegvA sa tiha Igrala be ghrvos imate miomt t aa-kem aovem ao«ieškea nem filmu. Zakone« Cfe«f*lt«r v Cmeroe ieoska partnenos aa »ročni ■riee« Cbemlitrp »Mate hseser—a, as mogel režiser Lodvik 8«rf«r duige rnafU izhoda h aadrega. Hapoeied d H Sepdi Csms om o« bi poškili a angafaaanora ljubke Chevahorjere žene, btvfc« rerij»ke svecdmos Yvor«e Van^ejeve? ii re je j« tngaj&ral — ia fareb« }» prtsmsM, As s popolnim aspehoui »Otrok ia rret< )» ister 8W, U ga pa otgotoviSa založba aa a&attstven« fihn« ood rodstvom berUnskefja priholKurts Le-«ioa Trak prikazuj« aaJ®k«feBlv<^« hoa ta stroCkoos ftivljaRja «d rojstva da prvepi koraka v solo. Potop U. S. t8. Poa «ku Cwp*»e«OB Is ■delala v režiji Johaa Forda aapH film. ki predočuj« iakwto« maode aaaerižke poi-Btornioe D. S. Ii. ¥iim ta im predvaja fc*B v SvropL Selitev &rl£af|ke Jfcat«" ftevpičaM L oda: L Sesun; k «m< & bat; k ara; 7. Koren; 8. sir; KL a«a; 14, m. Vodorsnr—t L Mt l OUelt k karo; k rotas; Vk sir; A M wa ReSIter Ma^Sn ^Jcfes«* VodoraTso: t Ccea & TraaL f. 10. tL iS. Eikladi. 16- Abel 17. akrobat 22. LoL 28. too. » enak Afmtea. R. •kip« (oceuper). 28. »tika. »k redak glava. 88- da. ^^ Navpično: L srte. lal «■*■■. k Alfla. & sadika. «. kt. ?. ak i t IL ura. 18 fl. 14 KooraA W tt P a 1». boL 20. ah. 2L tok. »4. Op. ». aaa*. oda. 81. Eva. __ KLOBUKE ter rasne Iportnc klobuk« te bogato založena specijalna klobukov MURKO BOGATAJ, UCBLUU, Stari trg štev. 14. Sprejemajo s« popravila. Cene mms> Solidna «608 J. O. Ccnrood: Medved Tir Muskva Je žalostno cviia za mrtvim tovarišem. Kmalu po zajtrka sta Bruze in Meteosin spet odrimla na pot. Odšla sta proti gorskim grebenom, zakaj gorjanec je bH prejšnji dan našel nekaj koščkov krs-menjaka, v katerih so bile razločne sie-di zlata. S seboj sta vzela vse priprave za izpiranje zlata. Vrnila sta se šele pozno zvečer — s praznimi rokami. Zaradi tega pa nista izgubila poguma ia dragi dan sta se spet odpravila v gore. Tako sta rskaila štiri dni; potem sta bila vendar že prepričana, da z zlatom ne bo nič. Kremenjakove koščke z ziattml sledovi Je bila najbrže prinesla poplava. Langdon se Je med tem mnogo ukvarjal z Muskvo. Pred vsem je vte-pel psom v glavo, da morajo pustiti malega medvedka pri miru. Pretepel $h je, če so renčali aii skušali popasti, ln kmalu je zavladal medsebojni mir. Mtisikva Je zdaj ošabno stopal mimo njfh — vse-kako se Je zdaj tesno držaa Laegdo«a — in ob vsaki pr#ild škodoželjno mežikal psom. Cisto jasmo ^m Je povedal: sai mi nič ne smete! Ze drugo dopoldne Je Langdon malega črnega medvedka popolnoma opro- stil ka ta mu ni delal nikakih težav, kadar ga ie hotel spet privezati. Četrto noč je bilo zelo oblačno m hladno. Tedaj je Langdon prvič vzel Muskvo na svoje ležišče. Biil je radoveden, kako se bo malček vedel. Ko je Muskva našel primerno lego, je popolnoma mirno spal. Langdon je položil Muskvi roko na topil hrbet in tako sta drag poleg drugega spada do Jutra. Bruze je drugi dan meni, da >5 čas nadaljevati lov na Tira. Langdooovo koleno še ni bik> dobro. Se vedno ni mogel ostati oa nogah daije nego četrt ure. Tudi pri jahanju je še čutH tolikšne bolečine, da se zdaj nikakor ni mogel udeležiti lova. Ln tako so morali svoj načrt spet od god Hi. ».Nič ne de,« ga je toferiffl Bruse, »sekaj dni prej aM kasneje, čim dalje bomo pustili starega pri miru, tem manj previden bo.« Naslednje tri dni se je Langdon ukvarjal izključno z Muskvo. Braze ta Meteosin sta se potikala po grmovja in skrbela za sveže meso. Langdon se Je z opazovanjem Muskve naučil več o mladih medvedih, nego Je pričakoval. Zdaj so bžfi psi stalno privezan! k skupini dreves, ki je bila od taborišča oddaljena kakih tristo metrov. Polagoma je Lang-t don puščal svojemu varovančku več in ' več prostosti Ves dan se je svobodno gSbad po taborišču In alti na misd mu m prišlo, da bi jo popihal. Kmalu je spoznal, da sta mu tudi Bruze in Meteosin naklonjena. Toda ediino Langdona je ubogal brez oklevanja. Osmi dan po preganjanja TIra sta Bruze in Meteosin odjahala zgodaj zjutraj v vzhodno dolino. Meteosin naj bi tangi dan prebitka, Bruze pa bi se moral popoldne vrniti v taborišče in oditi dragi dan z Langdonom na lov. Bik) je krasno vreme in Langdon se je odločil, da pojezdi mak) na izprehod. Privezal je Mnskvo k drevesu, osedlal konja in odjezdil polagoma v dolino. Hladen se-verozahodmk je osveževal lica in srce samotnega jezdeca. Langdon Je jezdil proti širokemu, potožnem« pobočju, ki se je razprostiralo proti zapadu. Polastila se ga Je želja, da bi pogledal v sosedno dolino. Koleno ga ni več bolelo ta pognal Je konja po ovinkih navkreber. Cez poi ure Je skoro dosegel vrh. Tn pa Je strma skala prisflila Langdona, da je stop* s konja. Pustil Je konja, kjer Je bfl, ta peš nadaljeval svojo pot. Na vrhu je našel zeleno polico, kl so jo z vseh strani obdajale strme stene. Od tod Je mogel brez truda dospeti na pobočje, ki se je spoščaSo v sosednjo dolino. Na pol pot! Je prISd do usedline, kamor nI mogel videti Previdno se Je od- ktooM preko roba ta hitro počeni. Počasi je dvignil glavo ta se zagledal v globel pod seboj. Komaj dobrih sto korakov od njega se je brla zbrala okoH majhne kaluže čreda koz. Bilo je kakih trideset živali, morda tudi več — največ samic s svojimi mladiči. V vsej čredi je Langdon opazil samo enega ovna. Pol ure je opazoval čredo. Potem pa je ena izmed koz odpeljala svoja dva mladiča dalje v gorovje, kmalu Ji je sledila draga in končno je odrinila vsa čreda na pot. Sedaj je Langdon bliskovito skočH na noge in z razprostrtimi rokami stekel živaldm naproti. Za trenutek so koze obstale ko ukopane. Bilo je, kakor da so izgubile vso oblast nad svojimi nogami. Tako zelo so se prestrašile. Potem so se otiresle odrevenelosti in preplašeno meketaje planile v beg. Njihovi parktji so odklopotaM preko proda in skalovja in kmalu je Langdon videl vso čredo kakor majhne, svetle, premikajoče se pike — visoko gori v gorovju. Lovec je nadaljeval svojo pot ta dospel na vrh ln se ozrl v dolino pod seboj. Proti Jugn mu je ovirala razgled vefHca skala. To ga je ozlovoljflo ta pričel je plezati na skalo. Ko Je bfl že skoro zgoraj, mti je spodrsnilo na koščku skrila. Pri padcu se je razbito kopito pa-ike, on sam se pa ni nič poškodoval; te v ranjene« koten* /s lahko bolečino. Izguba puške ga ni posebno bolela, zakaj v taboru je imel še dve. Nadaljeval je svojo pot navzgor po široki polici, ki se je po sto korakih končala v navpični steni S te točke se mu je odpiral prekrasen razgled po vsej širni dolini med obema pogorjema. Langdon se je vsedel ta potegni pipo iz žepa. Hotel Je uživati panoramo pod seboj v vsej udobnosti ta k temu naj bi mu pripomogla njegova ljubljena pipa. Zdaj še daljnogled! Povsod — na milje daleč — sama deviška pokrajina. Čreda severnih jelenov se je mirno pasla na zahodnem pobočju. Snežne jerebice so plule po solnčnem zraku, na zelenem gorskem parobku se je pasla skupina ovac. Langdon se Je tako zatopil v lepoto pokrajine, da je preslišal šum, ld se je Čedalje bolj bližal. Nazadnje je pa le postal pozoren. Kaj se giblje tam zadaj? Iztegnil je roko po puški — n, da, saj ta je nerabna. Počasi se Je okrenil. Skoro mn je srce zastalo od strahu in pred očmi se nra je zameglilo. Nehote Je še enkrat segel po puški. Na skalnem robu za nJim je stal Trr. kralj gor£. Počasi Je nihala njegova glava sem teT tja ln odpiral ie silno žrelo, medtem ko je z divje žarečim! očmi opazoval svojega ujetnika- V rajskih gajih otoka Lokruma Za stalno bivanje navadnih smrtnikov otok Lokrum ni, kajti to je raj na zemlji; raj pa je samo za one, ki so že pokopali vse svoje nade in upe, dali slovo vsemu hrepenenju in stremljenju, se poslovili od tega sveta in postavili enkrat za vselej piko na konec svojega življenja. Za take je Lokrum s svojimi starimi, deloma francosko pristriženimi, deloma angleško naravnimi gaji lovorov, mirt in cipres; za take je mirna in pokojna tišina, ki diha poleti in pozimi večno pomlad izpod njih; za take je samostan, ki pod fortom »Royal< skrit za gostim gajem in špalirjem večno-zelenih pinij Ln drugih južnih borov, služi sestram in ženam, ki so se odpovedale vsakemu veselju tega sveta, za bivališče, v katerem po načelu >Ora et labora< molijo Boga, nabirajo in vežejo vonjajoče cvetlice v šopke za idilično lurško Marijino kapelico in vzgajajo njim izročene otroke k zdravju in srečnemu življenju. Za vse druge je Lokrum samo, da si ga mimogrede ogledajo, se za trenutek ali dva vanj. "v njegove lepote in skrivnosti, poglobijo, nekaj minut posediio na kamcniti klopi, ki jo hladijo srebrne pene pljuska-jočega in tudi »Mrtvega< morja, in da se potem z nepozabno in zato hrepenenja polno sliko tega zemeljskega raja v srcu, vrnejo v starodavni Dubrovnik in dalje v bvojo domovino. Hrepeneč po novih ciljih In uspehih, zibajoč se v vedno novih upih in nadah, boreč se za vedno višje, čim težje in lepše ideale, se bodo na svoji poti, dokler jih vodi skozi to naše življenje, vedno spet vračali za urico ali dve v ta kraj, dokler se tudi njihova pot končno ne konca v pravem raju. Če se voziš iz Dubrovnika s čolnom na otok, je treba samo tri- ali štirikrat z ve-sli pogladiti mirno in gladko morje in se, k nekoliko spretnostjo veslaje s Palinuro- Njih slava in strah pred njimi počiva ▼ globokem morju; vztrajni bršljan edino še veže in druži ostanke njihovih nekdaj nedostopnih gnezd, v katerih se sedaj soln-čijo kuščarji, martinčki in strupene kače z našim časom. V srednjem veku so jim sledili menihi, dominikanci, ki so rade volje nudiM zavetišče vsem in pribežališče tudi znanemu kralju Rihardu z levjim srcem, ko se je vračal iz Sv. dežele domov. V novejšem, polpreteklem času pa je prav za prav nanovo odkril ta biser in napravil iz njega to, kar je v splošnem še danes, najideal-nejši, a tudi najnesrečnejši Habsburžan, Maksimilijan, kralj Mehikanski. Na eni strani nepretrgoma hrepeneč po svetovni slavi, po lovorovih vencih in po kraljevi kroni, ki mu jo je bilo obljubilo in pozneje tudi nesrečno izpolnjeno sanje, na drugi strani vedno na begu pred svojim razkošnim cesarskim domom in dvorom, a v srcu svojem neizbrisno hraneč krasno sliko njegovo, je ta idilik, pevec, pesnik in umetnik v ta od narave postavljeni raj potem, ko se je bil naveličal v Grljanu in v svojem kraljevskem Miramaru, bučno grmeče kraške burje, presadil svoj rojstni grad in drevorede, cvetlične grede, stezice in izprehode okoli njega, da bi bil moral biti zadovoljen s svojim novim bivališčem in srečen. Sredi sinjega moria, ki viharjev skoro da ne pozna, a zime prav gotovo še manj, s pogledom na tisočletne sive trdnjave in na mestno obzidje slavnega Dubrovnika, bi bil na otoku z njegovimi tedaj skoro nepredornimi pragozdovi visokih cipres, mirt in lovorih moral najti mir in pokoj, ko si je bil pričaral v ta južni svet s prirodno bujnostjo in bohotnostjo še idealizirano sliko mladinskih spominov: grad, grede, drevorede, pristanišče, kopališče in kamenito klop ob morju. Toda ta otok Lokrum je samo za tiste, kojih pogled se ozi- i-ogied iz Dubrovnika z agavam! na Lokrum i«o pomočjo, preritf skozi Številne ostrorobe in nevarne čeri in peči, ob katere zaman prikrito in potuhnjeno butajo morski valovi in duhovi, Ln že stojiš na pragu v raj In biser vseh dalmatinskih otokov, v raj v naiem Jadranskem morju. Star vrtnar in sluga izroči tujcu za štiri dinarje vstopnico, s katero si lahko ogleda vse, kar je na otoku, razen klavzure v samostanu nastanjenih usmiljenih sester, in se lahko koplje povsod, kjer mu najbolj všeč, ne da bi ga kdo pri tem nadlegovat Razvaline razpadlega gradu aH stare trdnjave pričajo, da so se nekoč tod skrivali in z oboroženimi galerami mogočnih držav, kakor je bila benečanska republika, borila morski roparji, piratje in gusarji. ra edinole nazaj na že prehojeno pot; za srca, ki so se že odpovedala vsemu. Zato je odšel iz tega raja za svojimi ideali v smrt, a za njim so prišle in še sedaj bivajo v njegovem gradu, sedaj samostanu, svetu odmaknjene, pobožne svete žene, za katere je ta božji kotiček na najlepšem otoku dalmatinskem resnično ustvarjen-Vrtnarjeva roka ne dela več tako skrbno kot nekdaj. Lovori, mirte in ciprese prej skrbno ostrižene in prirezane, se sedaj poljubno objemajo na veliko razdaljo, da se moraš večkrat pripogniti, ako se hočeš zmuzniti skozi nje. Sinje modro eveteči divji rožmarin pokriva stezice, prej s peskom posute, in te po mehkih blazinah vodi k morju, ki je globoko, čisto in zeleno, Palme na Lokrumu Jagnje Po Avgustu Strindbergu. Tetrarh Herod Antipa je prišel ▼ Jeruzalem, ker ee je ljudstvo vznemirjalo. Nastanil se je pri namestniku Pilar ta. Sklenil je ostati pri njem čez Veliko noč, da bi uredil mestne zadeve. A ker je bil prejšnji večer v cirkusu in gledal gladiatorske igre, nato pa slavil orgije, je zelo dolgo spal. Pilat, ki je čakal nanj, je šel zaradi tega na streho svoje hiše. Videl je pred seboj sveto mesto z goro, svetiščem Sionom in hišo Davidovo. Namestnika je nekaj dvigalo iz ravnotežja. Večkrat se je ustavil ob ograji in se ozrl nizdol na preddvorje templja, kjer so se ljudje razhajali in zbirali vedno v nove gruče. Nazadnje je prišel tetrarh. Bil je Zaspan, oči je imel krvavordeče. Pozdravil je kratko in takoj sedel, kakor da bi čakal avdijence. A težko mu je bilo spraviti besedo iz grla. Brada mu je visela nizdol in bil je v zadregi, kako naj prav za prav začne. Nočna orgija mu je bila pregnala misli na opravilo, zaradi katerega je bil prišel v Jeruzalem. Tedajci mu je prišel naproti Pilat, J ki je rekel: »Govori, Herod. Tvoje src« Je polno in tvoj duh nemiren.« »Kako si rekel?« >Včeraj smo govorili o nenavadnem možu, ki podžiga ljudstvo k uporu.« >Tako je. Dal sem ukaz, naj tega moža usmrte. Ali še vedno straši med ljudstvom?« >Ne, zdaj hodi okoli neki drugi.« >Kaj, dva podpihujeta ljudstvo?« >Kako mu je že ime? Jezua, Je-šua...« >Za Jezusa ga kličejo in svojo mladost je baje preživel v egiptovskih mestih Heliopolisu in Leontopolisu.« »To je mag ali čarovnik. Ali ga moreš poklicati sem?« »Težko ga bo najti, zakaj pojavi ee zdaj tukaj, zdaj tam. Pozval bom velikega duhovna, ki stoji spodaj. Ta nama bo vse pojasnil.« Ko se je Pilat vrnil, je tetrarh dremal. Njegovi koraki so ga zdramili, a v dremežu je že pozabil, o čem sta govorila. Pilat je stopil naprej, osvežil Herodov spomin in ga še enkrat opozoril na dogodke v deželi. »V svetišču ni miru«, je rekel, spo-znavši, da je motil tetrarhovo spanje. »Saj res, glej. tu prihaja veliki duho- A R F U M E U R da vidiš na njegovo dno; te vodi v hladne, skrite, za tajne' pogovore in sestanke pripravljene jame in votline; te pelje do pred samostana, v katerega pa ne smeš, in končno do zelenega, s širokimi pinijami obrobljenega gozdnega travnika, kjer štrle kvišku zeleni meči nemške perunike, kakor da bi hoteli napraviti neprodorno ograjo za vsakogar, ki bi nepoklican hotel vstopiti v njegovo sredino. Pobožne žene iz samostana, kojih vela bleda lica osenčajo dolge peruti njihovih belih pokrival, žanjejo tu kakor naša kmetska dekleta poleti travo; brusijo svoje srpe z brusilnim kamenčkom, ki ga imajo poleg moleka privezanega ob pasu svoje črne obleke in gasijo svojo žejo z vodo iz vrča, ki stoji sredi travnika. V tem morskem raju je voda, pitna voda, dragocena, kajti otok Lokrum vrelcev s sladko pitno vodo nima, in sestre imajo v vrču samo filtrirano vodo iz domače cisterne; toda v drugem, skritem vrču. Oni sredi vrta ni za navadnega človeka; je samo za te pobožne, svete žene, ki so že postavile piko na konec svojega življenja, da stalno lahko bivajo že sedaj v raju, v rajskih gajih na našem najlepšem otoku — na Lokrumu. Dr. Fr. Mišic. Dve veliki nedelji 1917 ln 1931 1917. Kakor da nI bil sveti postni čas, temveč vesela trgatev sredi solnčnih goric, je butalo na zapadu vse dni in noči tihega in velikega tedna, škripale so stiskalnice vojne morije, da so tekle doma grenke solze vdov in sirot, na frontah pa je lila v curkih srčna kri naroda, ki se je ves vil v smrtnih krčih. Cvetno nedeljo. Sklonjene glave Je stopil na prižnico župnik Fortunat. Vsi smo hodili takrat upognjeni, oči uprte v zemljo, da nam vsaj ona da tolažbe, ker nebo je ni imelo. Tiho je bral evangelij o svečani poti Krista v praznični Jeruzalem ln mu je postal glas pri vriskajočih pozdravih »Hozana, hozana« še tišji, da so ga kar prevpile razbičane misli vernikov, ki so bile vse na fronti, kjer se je pela mogočnejša himna: Hur-ra, hur-ra ... Za božjo besedo se je oglasila s prižni-ce oblastna zapoved svetne gosposke: »Okrajno glavarstvo vam da na znanje. Za veliko noč je dovoljeno peči le na polovico bel kruh, da se prihrani več bele moke za ranjence in se nam posreči vzdržati do zmagovitega boja, vsiljenega nam od sa-mogoltnih sovražnikov. Kdor bo ravnal proti tem predpisom, se mu bo kruh zaplenil in se bo še občutno kaznoval.« »Tak bo le res!« je šlo med ljudi po maši, ko so čakali, kaj pove občinski glasnik. Kakor krvave litanije so se vlekli tedaj vsako nedeljo razglasi, zapovedi, prepovedi, nabori ln vpoklici. Tudi kolače-va prepoved je bila to nedeljo med njimi. »Blez (baje) bodo hodili financarji in žandarji vse velike dni in še na samo veliko nedeljo od hiše do hiše in pregledovali kolače,« je šepnila svoji sosedi Pe-tračeva Nežika, ki je Imela precej ozke stike z nemčurskim orožnikom Bartlom, ki je pital prašiče s kruhom, namočenim v mleko. Oboje so mu donašali kmetje, začasno oproščeni vojaške službe, da jih ne bi spravljal pred rokom nazaj v strelske jarke ali v lebrinško Sibirijo, ki je bila hujša od fronte. Čudna prepoved kolača je šla po vseh vaseh in je rastla v razdraženih možganih v silen protest proti oblastnikom. »Sami bodo žrli maslene potice, nam pa še belega kolačka ne privoščijo, ki bi bil komaj za spomin, kaj šele za samo-pašnost!« se je hudo vala Fidelčka, ki je zbirala po dekah moko na karte, samo da bo tudi to leto velika noč v hiši. »Kar gobce naj nam zašijejo in .... zaližejo, da bodo imeli dovolj potic za nemarne babe pri Rdečem križu. Da bodo lahko, kakor naša oberna — »skravžani ven.« In proti njemu obrnjen, je vprašal: »Kaj pa pomeni hrup tu spodaj?« »Galilejec je prešel k nasilnim dejanjem in je izgnal trgovce iz templja.« Herod je postal pozoren. »Rad bi ga videl.« »Na žalost je že odšel.« Nato se je obrnil k svečeniku: »Nu, veliki duhoven, razloži mi, kaj je prav za prav s tem možem? Ali je to Mesija?« »Kako naj to verujem? Revnega tesarja sin je in v njegovi glavi je nekaj narobe.« »Ali je prerok?« »Mi vidimo le to, da ščuva ljudstvo, ne spoštuje postave, pije vino in se norčuje iz Boga. Da, pravi celo, da je on Bog, da je sin Najvišjega.« »Ali imate priče, da je to rekel?« »Imamo jih, pa nasprotujejo druga drugi.« »Preskrbite si torej zanesljive priče, ki si ne bodo nasprotovale.« Ko je veliki duhoven Kaifa odšel, je dejal Herod: »Tudi jaz sem Izraelec, Edomčan, iz Ezavovega rodu. Moja mati je bila Sa-maritanka, hči zaničevanega ljudstva.« Pilat, ki je videl, da je stvar krenila v drugo smer, je potrkal s službeno palico trikrat po podu. Zazijala je od- Jezušček« so ji rekli — pitale svoje pinče s krhkimi keksi, mi ranjenci pa smo žvečili pičle skorje trdega koruznega komi-sa. Poleg svojega pinča je pitala prašiča še dva širokopleča Madžara, ki si jih je držala celo leto zdrava v bolnici,« je robantil mali Jurca in bil z železno desnico ob mizo v Tenčevi gostilni. Vsi so dajali duška kruti resničnosti in stiski tiskih let. Trgovine so bile prazne. Ni bilo nikjer sladkih rozin, ne krhkih rožičev, ki bi sladili črni velikonočni kolač, še celo kvasa ni bilo in so vmesile gospodinje v črne kolače drožne prešce, ki so jih za hude čase napravile v jeseni iz vinskih drož in koruzne moke. Dobro, da niso še orehov rekvirirali, ki so bili edina oslada vojnemu kolaču. Samevale so žene in matere, vse uvite od dela in skrbi, ko so rezale črn kolač, tako črn, da se je pletla po možganih misel, da se ga še blagoslov ni prav prijel. Brez hrena so skelele oči. Ker ni bilo barve za piruhe in ne pomaranč, so se drli otroci po bajtah; po hlevih je mukala živina, ki ji je erar odjedel še slamo. Z vsemi so vekali redki preostali zvonovi o nekem vstajenju. Zapad je pa krohotal vsemogočno pesem smrti ln uničenja... Po mestih so stale na samo veliko soboto dolge vrste pred pekarnami in čakale, da se jim odmeri vsaj črnega kruha, kolikor gramov jim pač odpade na rožaste krušne karte, in so kleli na glas le peke in vojne liferante, na tihem pa ves svet in vojsko z generali in cesarji. Mimo je šla procesija s svilenimi ban-deri in ornati in pela zmagoslavno pesem: Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristjan! Premagana je smrti zloba... Kakor splašena čreda ovc so se gnetli za njo otroci in ženske in molili s cvile-čimi glasovi, da prevpijejo z združenimi močmi krohot paganskega Miserere, ki je rohnel na zapadu... 1931. Kakor en sam zdivjan pustni torek je bil ves advent in ves dolgi predpust in še postni čas. Vse noči tja v tihi in veliki teden je vriskal poskočni jazzband ali vsaj zadirčna harmonika in so se spre-peljavali pijani pari po cestah, da so odmevali izpiti obrazi vse dneve glasno v nočnih orgijah. Svet pa škriplje pod pezo dvajsetih milijonov brezposelnih, ki strahotno rastejo in pretijo zrušiti umetni jez današnje družbe in pokopati pod seboj ves svet. Tragedija Atlantide je bila v pri- prtina in skozi njo so porinili mizo, polno najboljših slaščic, ki si jih je mogel zaželeti Rimljan. Herodovo obličje se je zjasnilo. V preddvorju za duhovne sta stala Kaifa in Ana in se pogovarjala. »Tako je, nič drugače. Potrebna nam je izredna žrtev. Bliža se Velika noč. Zrtvujmo Galilejca!« »Prav, žrtev mora biti čista. Ali je Galilejec čist?« »Čist kakor jagnje.« »Naj torej vzame nase vse grehe Iz-raelove in naj nas odreši s svojo krvjo. Kdo ga nam privede v roke?« »Eden njegovih učencev, ki stoji zunaj.« Privedli so Janeza, poznejšega Evangelista. Kaifa ga je zasliševal — a izkazalo se je, da so se bili zmotili v osebi, kajti Janez ni izdal Učitelja. Šli so torej po Judo. Od trga in mestne hiše je prihajal hrup. Ana in Kaifa sta stopila na obzidje, da vidita, kaj to pomeni. Leviti so že prežali na dogodek. »Mar je že ujet?« »Je. Dokazali so že, da ščuva ljudstvo. Rekel je svojim učencem, naj prodajo obleko in kupijo meče.« »Ali so našli pri njih orožje?« PARI S meru s tem le kakor potop papirnatega čolnička na vaški ralaki... Trgovine so nabite vseh življenskih dobrot. Dišečih gnjati so polne izložbe. Daljna Kanada je postavila sredi na sadju bogate Slovenije na prodaj svoja jabolka, komad po 6 Din in tirolske maslene hruške. Za eno samo je treba odriniti 15 Din, ki jih komaj zasluži delavec v enem dnevu trdega dela. Pomaranč, banan, sladkih rozin, kokosovih orehov z otokov Južnega morja, jagodnih, špargljevih in drugih konzerv iz Kalifornije in kruha, potic ter ko-lačev so polne ogromne police, vozovi, vagoni ... Pa vendar gre iz dneva v dan hujši klik po vsem svetu: Kriza, kriza. Vsega je poln svet. ženske so kakor Leonardo da Vinci, ki je slikal deset let sliko čudnega bitja Mone Lisse. Vse dni slikajo tudi te umazano platno svojega lica, da bo bolje lagalo. Starci gredo pod nož, da bi se jim le za trenutek vrnila solnčna mladost. Orangutang naj jim pomaga do nje. Vse drvi in gazi sosede v borbi za glavni dobitek življenja — za trebuh in slo. Kako bodo peli v mastnem izobilju veličastno pesem vstajenja: »Halelujah, hale-lujah.. .€, ko so že davno dosegli svojo veliko nedeljo in tolčejo danes hinavsko ob zamolkel gong: kriza, kriza, kakor tat, ki lovi samega sebe po ulicah s krikom: »Držite tatu!«... Kako bi se ti ne smejali vernikom, ki se zgrinjajo za svilenimi, z zlatom vezenimi banderi in ornati in pojejo himno upanja: Strta groba je oblast Oj poj kristjan hvaležno čast... Clm lažnejše je upanje, večja slast je verovati vanje. Gospodarji sveta se smejejo v srcih, ko gledajo pojočega trpina, kako javno ujčka s hrepenenjem po on-stranosti in odpovedjo vživanja sveta sladko lutko svojega poveličanega telesa. Kdo se meni za razcapane procesije, ki stojijo pri borzah dela in edini žalujejo za snegom, ki jim je dal vsaj saihega kruha. Kaj hočejo ti s solncem, cvetočo pomladjo in z vriskajočim halelujah! Somrak velike nedelje. Ne! še je velika nedelja. Pri kmetu je, ki sedi s svojo zdravo družino ob skromnem krožniku žegna na debelo potresenim s hrenom: »Res da je huda na svetu. Težko in slabo se prodaja živina, krompir in pšenica. Sedemnajstega leta sem pa sedel to uro na Doberdobu v kaverni pod vrhom Sv. Mihaela in sem s solzami poljuboval kos črnega kruha, ki si mi ga poslala žen-ka: 100 gramov v škatli, več se ni smelo. Sam se bil s tem pozdravom rodne grude sredi krohota smrti. Danes pa sedimo ob belo pogrnjeni mizi. Res, lahko bi bilo bolje, a le eno si prosimo, da bi vsaj zatorej (enako) še h letu ostalo. Oče naš... daj nam danes vsaj naš vsakdanji kruh«. Vedra so lica med mladim zelenjem pe-pelik, pelargonij, roženkravta in nageljnov, ki strmijo v toplo solnce, kakor dojenčki v zdravo materino lice in odpevajo sveže zoranim njivam in brsteči rasti svoj večni halelujah ... Janko Kač Kaj naf čita nežno čuteča žena? Roman R. Tagoreja: »Dom in svet«. Izdala »Tiskovna zadruga«. »Dva meča.« »To bo dovolj za obsodbo.« Od mestne hiše je vedno bolj naraščal nemir. Izprva ni bilo nič razločiti, kaj se godi, kmalu pa so se zaslišale besede-. »Križaj ga! Križaj ga!« »Ali ni to prehuda kazen?« je vprašal Kaifa. »Ni,« je odvrnil levit. »Eden izmed njegovih učencev, z imenom Peter, je izdrl meč in ranil Malhovega hlapca.« »Ali je treba še več prič?« »Učitelj je dejal: Vtakni meč nazaj v nožnico, zakaj kdor z mečem pokon-čuje, bo z mečem pokončan.« »To je prav za prav jako zamotana reč«, je pripomnil Ana in stopil z obzidja. Ljudstvo pa je dalje vpilo: »Križaj ga! Križaj ga!« POZOR! Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah. ANTON BOC, Ljubljana Selenburgova ulica 4. 166 t PRAGA 16: Prenos programa te Brna — 18: Koncert Haydnove glasbe. — 19: P re-nos spevoigre iz gledališča. — 22.20: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16: Popoldanski koncert orkestra. — 17.50: Plošče. — 18.15: Operne arije. — 19: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 16: Koncert lahke glasbe. — 17.30: Prenos koncerta iz Krakova. — 20: Poljnden koncert iz Lvova. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 9.30: Pevski koncert (Sangerknaben). — 10.05: Koncert dunajskega simf. orkestra — 13.05: Popoldanski koncert orkestra. — 16: Mozartove sonate. — 16.45: Zabaven program. — 17.30: koncert komorne glasbe. — 19.40: Enrico Caruso na ploščah. — 20: Ugibanje glasbenih komadov. — 21: Prenos opere iz milanske Scale. — BER LIN 19.20: Spevoigra. — 20.30: Prenos opere iz milanske Scale. — Godba za ples. — K6N3GSBERG 15.30: Koncert lahke glasbe. — 16.50: Prenos koncerta iz Berlina. — 19.30: Prenos opere »Marta« \i Gdanskega. — 22.30: Prenos plesnega koncerta iz Berlina. — MtfHLACKER 16: Pod-oknice in serenade na ploščah. — 16.30: Koncert godbe na pihala. — 20: Koncert operne glasbe. — 22.30: Lahka glasba na ploščah. — BUDIMPEŠTA 12: Orkestralen koncert. — 14: Bachova glasba na ploščah. — 16: Koncert cerkvenih pesmi. — 17.15: Koncert opernega orkestra. — 19: Jazz-band. — 20.15: Dramski večer. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Prenos simfoničnega koncerta lz Augustea. — 19.50: Plošče. — 20.30: Operetni večer. Ponedeljek, 6. aprila LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. _ ii: Violinski koncert ge. Fanike BrandL — 12: Napoved časa, poročila, plošče. — 15.30: Zgodovinski dogodki v narodnih pesmih iin pripovedkah. — 16: G. Držaj poje nar. pesmi. — Harmonika. _ 17: Otroška igra »Smeh in jok«. — 20: Koncert zbora balalajk »Kremelj«. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — Jazz-band. BEOGRAD 11.30: Sezonski šlagerji na ploščah. — 12.45: Koncert radio-orkestra. _ 16: Plošče. — 17.30: Narodna melodija _ 18- Koncert lahke glasbe. — 20: Koncert narodnih pesmi. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Plošče. — 21.50: Orkestralen koncert — 22.20: Poročila — 22.40: Koncert orkestra balalajk. — PRAGA 16: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18: Koncert dunajske glasbe. — 19.05: Prenos programa iz Brna. — 19.50: Koncert godbe na pihala. — 20.50: Prenos programa iz Brna — 22.30: Plošče. BRNO 16: Pre nos koncerta iz Bratislave. — 18: Plošče. — 19.05: Prenos koncerta iz Prage. — 20.50: Poljuden koncert: 200 let Italijanske glasbe. — 22.20: Prenos koncerta iz Prage. _ VARŠAVA 17.40: Poljuden popoldanski koncert. — 20.45: Opereta »Corne-villskii zvonovi«. — 23.30: Godba za plea. — DUNAJ 10.30: Cerkvena glasba srednje ga veka. — 11.05: Koncert dunajskega ženskega simf. Orkestra. — 13.05: Koncert na citre. — 14.30: Popoldanski koncert orkestra. — 17.50: Koncert dunajskega Bimf. orkestra: Italijanski mojstri. — 20: Operetni večer. — 22.40: Jazz-band. — BERLIN 17: Koncert vojaške godbe. — 20: Operetni večer. — Godba za ples. — Kb-NIGSBERG 15,25: Koncert na mandoline in citre. — 17: Preno3 koncerta lz Berlina. — 20.10: Poljuden koncert orkestra. — 22.30; Plesna godba iz Berlina. — MttH-LACKER 16.30: Prenos orkestralnega kon certa Iiz Wiesbadena. — 17.40: Skladbe za dva klavirja. — 19.30: Operetni večer. — 21: Koračnice. — 22.30: Godba za ples. BUDIMPEŠTA 12: Koncert opernega orkestra. — 17: Madžarske nar. pesmi. — 20.15: Koncert godbe na pihala — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20: Večer veselih italijanskih pesmi. Torek, 7. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio orkestra. — 19: lz življenja predpotopnih živali. — 19.30: Nemščina. — 20: Operetni večer ge. Poličeve in g. Gostiča. — 21: Koncert radio orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Jazz-band. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. _ 10.30: Plošče. — 12.30: Koncert radio- orkestra — 16: Plošče. — 17: Koncert narodnih pesmi. — 17.30: Godba na harmoniko. — 18: Narodne melodije na ploščah. — 20: Koncert radio-orkestra. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.50: Se zonski šlagerji na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Nemški glasbeni večer. — 21.30: Jazz-band. — 22.40: Prenašanje inozemskih postaj. — PRAGA 16.05: Plošče. — 19.05: Zabaven program. — 21: Simfoničen koncert. — 22.20: Plošče. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert orkestra — 19.05: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Poljuden simfonični koncert — 19.25: Plošče. — 19.50: Verdijeva opera »Aida« na ploščah. — 23: Koncert lahke glasbe. — DUNAJ 11: Arije ln pesmi i na ploščah. — 12: Koncert orkestra. — 13.10: Nadaljevanj« koncerta. — 16.20: Plošče. — 19.30: Prenoe orkestralnega koncerta. — 21.45: Lahka večerna glasba. — BERLIN 19.35: Zborovski koncert: Delavske pesmi. — 20.30: Spevoigra — Godba za plea. — KONIGSBERG 16.20: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Prenos programa iz Berlina — 22.30: Koncert godbe na pihala — MtJHLACKER 16.30: Po- poldanski koncert — 19.45: Talčkov večer. — 21: Plošče. — čitanje. — BUDIMPEŠTA 9. 15: Plošče. — 17.30: Popoldanski koncert — 19.50: Koncert ciganske napele. — 20.40: Pevski koncert. — 22.30: Koncert opernega orkestra — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 19.50: Plošče. — 20.40; Prenos opere iz gledališča. Josip Fr. KnafUč: Skrivnostni preganjalec gospoda žulala Poglavje te zgodbe, kjer začno prihajati iznenadenja pošiljala pre srčne pozdrave in se podpisala: Magda II. Zakaj Magda II.? sem se vpraševal. — Ampak jaz bi pa prav rad dobil tiste milijonske v roke, se je oglasil zdaj izza svoje čaše gospod Dane in se pohlevno namuznil. — Namreč... oprosti. Vida, ne za sebe, Bog varuj! Ampak takole mecensko da bi jih poklonil slovenski umetnosti! — Ce imate take namene, gospod Dane, sem k temu pripomnil jaz, — tedaj tistih miliojnčkov gotovo nikoli ne boste dobili. Zakaj taka sreča — mecen, pomislite, mecen! — to ni m ne bo nikoli dano slovenski umetnosti. — Saj jih ne bo dobil, le nič se ne bojte, je dejala gospa Vida. — Podedovala jih bo teta Lena, ki že težko čaka nanje; ona jih bo pa zapustila zamorcem v Afriki, da se bodo mogli čim prej navzeti evropske kulture, ki brez nje narodi ne morejo srečno živeti, kakor je to pokazala svetovna vojna m kakor vidiimo še dandanes vsepovsod ... Tu pa je gospod Dane že posegel v strune svoje kitare, ki jo je bfl snel s stene, in je tako naredil konec temu razgovoru. A ker me je zelo zanimal odnošaj gospe Vide do njene tete, sem še rekel: — O gospe Brežanovi Imam osebno najboljše mnenje. Saj je tako ljubezniva dama in kakor vem, je tudi dobrodelna. Ne rečem, da ni dobrega srca, Je odgovorila gospa Vida. — Ampak je žali-bog tudi pri njej talko, da ji imponira samo denar. In kar ju veže z bratom, mojim očetom, je pri obeh samo denar. On čaka na njeno dediščino, ona pa na njegovo. To je vsa njuna bratsko-sestr-ska ljubezen. Ona mi tudi nikoli ni bila naklonjena in se je strašno škandalizi-rala, da sem se šla omožit z ubogim .malarjem'... — Prav je imela teta Lena, da te je škandalizirala, se je oglasil gospod Dane izza akordov kitare. — Jaz se še danes škandaliziram: ker me nisi vzela iz ljubezni, ampak iz same kljubovalno-sti, ti nepoboljšljiva upornica! — O ti boljše vik ti! Gospa Vida je zamahnila z rotoo proti njemu, on pa jo je pograbil ia poijo-biil na dlan. — Zdaj pa zapojmol Je dela! gospod Dane. In smo zapeli. Kal pa Je bfk) lepšega nego prepevati v to tako sladko, vo-njivo pomladansko noč... Ko sem se spravljal spat, sem premišljeval: Tale gospa Vida v svoji sikromni zadovoljnosti, tale skromni domek s svojo tiho srečo — to je resnična bogatija. V primeri s tem si ti, dragi moj Zulaj, tam v svoji palači zares lc ubog pes. Da, ubog, pomilovanja vreden pes si in čeprav ti morda zdajle žvrgoli rajska ptička... Ko sem se povrnil v LJubljano, me Je čakalo dvoje pisem. Eno v fini, po vijolicah duhteči kuverti, z žensko pisavo in s poštnim pečatom Zagreb. Zelo radoveden ga odprem: fotografija dame. Dame s psičkom. Halo, to je bil Pusi! In po Pusljo sem spoznal njo, gospo Brežanovo. Drugače bi jo bil težko: tako je bila elegantna in tako vsa prenovljena in pomlajena. Kar strmel sem v ta umotvor modnih in kozmetičnih salonov. In sam Pusi je bil videti ves zavzet in prevzet; z enim očesom je škilil ob njenih nogah navzgor, z drugim pa v mene, češ: Kaj praviš, prijateljček? Apetitno, kajne? Zadaj na slrki ml Je pisala par vrstic; me imenovala dragega prijatelja, mi Kdo je Magda I.? Slednjič sem se spomnil, kaj sem bil gospe Brežanovi — takrat v opoju njenega višnjevca! — nafantaziral o tisti gospe Magdi, ki da se je šla modernizirat v Zagreb in tako dalje. Torej je tisto tako potegnilo! Da je šla Magda II. za Magdo I. Pa tako naglo! Saj je komaj teden, odkar se mbil pri njej na obisku. To je menda še isti večer pospravila kov-čege. Vsekakor je moj obisk pri gospe Brežanovi imel uspeh — evo te njene slike, — kakor ga nisem pričakoval. O, to je sijajno pospeševalo moje načrte! Srce se mi je smejalo. A neskaljeno ni dano človeku nobeno veselje. Ln tako mi je dobro voljo, v katero me je spravilo pismo prijateljice Magde, malo pokvarilo drugo pismo — pismo pravnega zastopnika gospoda Zlila ja. Spet me Je — 8e enkrat ta zadnjikrat! — opominjal na tisti moj lastni interes, v katerem naj se nemudoma, brez odlašanja zglasim v njegovi pisarni, v svrho mirne poravnave z njegovim klijentom g. Ignacijem Zulajem, in spet mi je grozil z neljubimi posledicami, če tega ne storim. A čeprav imam pred pravdami hi sodini jami resnično peklenski strah, sem udaril s pestjo po pismu in odločno rekel: Ne; nikoli! In sem povrh pristavil še nespodobno besedo. In sem šel spat, ker sem bil utrujen od potovanja. Drugo Jutro pa, ko jc lz postelje padel moj pogled na advokatovo pismo tam na mizi in sem vseeno pričel malo premišljevati o tej stvaTi, tedaj mi je naenkrat prišlo nekaj na rrasel, kar me je zelo vznemirilo. Tako me je vznemirilo, da sem se takoj odločil na korak, ki bi ga sicer gotovo ne storil, pa naj bi me to stalo glavo. Naj bo, sem si rekel, rajši se ponižam, kakor pa da bi se imelo zgoditi tisto. Tu velja zdaj hitro ravnati, ali pa se poderej-o vsi moji tako imenitno zasnovani načrti. Še poprej sem se pa hotel posvetovati s prijateljem detektivom Klopom. A ga žal nisem našel doma. 2e pred tednom je odpotoval in ga najbrže še teden dni ne bo, tako mi je povedala njegova gospodinja. Kaj sem hotel? Stvar Je bila nujna. Moral sem delati po svoji glavi. In sem šel k pravnemu zastopniku gospoda Zulaja. Dasa je bil videti zelo zaposlen, stranke so čakale, in desno in levo so klo-potali pisalni stroji, me je sprejel takoj. In na obrazu se mu je bralo veselje nad mojim prihodom. — No vendar! je vzklžknS ta nrf dobrohotno stisnil roko. — Saj sem vedel, da imam opraviti s pametnim človekom. — Torej )e pametno, da sem prišel jaz k vam? sem se nasmehnil. — AH ne bi bilo pametnejše, namreč od vas, ljubi doktor, da ste prišli vi k meni? Mislim namreč to zastran stroškov; vi, ki imate tarifo in si lahko dobro zaračunate svojo pot... Malo začudeno me Je pogledal, potem je dejal z očitno ironiijo: — Človek božji, vi imate pa menda preveč denarja, a? — Jaz ga nimam, ampak hm ga gospod Žulaj. Saj gre za njegov žep, ne za moj. Jaz ne vem, na kakšno pijačo me vabite v imenu gospoda Zulaja, to pa vem zagotovo, da bo to pijačo plačal on (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.) ŠAH Urefnje dr. Milan Vidmar Dunajski velemojster Rudolf Splelmann namerava potovati po Jugoslaviji. Očividno je Aljehinova turneja vzbudila zanimanje za našo državo. Svet Je naenkrat zagledal šahovsko življenje, kjer ga ni pričakoval. Podcenjevali so nas. Spielmann je izredno zanimiv igralec. Se vedno igra klasičen šah. Hipermoderna šola se ga ni prijela Njegova moč so kombinacije, napadi. Med najsilnejše napadalce ga štejemo. Opasen nasprotnik je vsakemu, tudi največjemu mojstru. Spielmann je leta 1926. na Semmeringn v velikem mednarodnem turnirju dobil prvo nagrado. Pred dvema letoma je v Karlovih Varih dolgo časa stal na prvem mestu. Na manjših turnirjih pa je v zadnjih letih večkrat zelo popustil. Na švedskem je celo lani izgubil dvoboj proti mlademu Švedu Scholzu. Spielmann je umetniška narava in zato zelo nezanesljiv in neenakomeren. Nikdar se ni mogoče zanesti nanj. Je pa izredno vesten delavec, pri tem skromen, ljubezniv in korekten gospod. Povsod ga imajo radi. Leta 1927. sva v New Yorku imela priliko, seznaniti se. Poznal sem ga seveda že dolgo, več nego 20 let. V Ameriki pa mi je prišel bližje Dobro sva se razumela, kar se je pokazalo tudi v turnirju. Vse štiri najine partije so ostale neodločene. Toda borila sva se pošteno. To kaže jasno že prva najina newyorška partija, ki jo danes prinašam. Slično žive in mestoma razburljive so bile tudi ostale tri partije. Beli: dr. M. Vidmar Črni: R. Spielmann 1) d2—d4 Sg8—f6 V toliko se je seveda tudi Spielmann že moderniziral, da igra včasi indijsko obrambo. Stari, tako zvani ortodoksni obrambi v New Yorku nismo prav zaupali. 2) Sgl—f3 c 7—c5 To potezo ima Spielmann rad. Dobro namreč pozna tako imenovani Blumenfel-dov gambit ki nastane po potezah 3) d4— do, e7—e6, 4) c2—c4, b7—b5. Baš zato pa sem se potezi 3) d4—d5 izognil. 3) e2—e3 b7—b6 4) c2—c4 c5Xd4 Najbrž to ni dobro. Orni igra pač na diagonalo b7—f3, ki Je ne pusti zapreti z e3—e4. 5) e3Xd4 e7—e6 6) Lfl—d3 Lc8—b7 Črni je osvojil diagonalo. Toda njegov d-kmet je postal slab. V tej slabosti tiči dvomljivost četrte poteze črnega. 7) O—0 Lf8—©7 8) Sbl—c3 0—0 9) d4—d5! .... Ta močna poteza Je Spielmanna zelo presenetila. Beli začne z njo napad, ki se izredno živo razvija, črni pa se brani hladnokrvno. 9) . . . . d7—d6 10) d5Xe« f7Xe6 11) Sf3—d4 Dd8—c8 12) Ddl—e2 e6—e5 Blabost črnega d-kmeta Je sedaj očitna 13) Ld3—f5 Sb8—d7 To je izsiljeno. Na 13) ... . Dc8—e8 bi sledilo 14) Sd4—e6 in 15) Se6—c7. 14) Lf5—e6+ .... Težko mi je tu bilo odločiti se. Dolgo sem bil študiral navidezno silno potezo 14) Sd4—e6. Našel pa sem odgovor 14) .... Sd7—c5! nakar 15) Se6Xg7 ne gre, ker črni s 15 ... . Dc8—c6 grozi mat 14) ... . Kg8—h8 15) Sd4—f5! .... Človek bi mislil, da napada nI mogoče zdržati. Spielmann pa ima svoja izdatna sredstva. 15) ... . Dc8—e8 Črni grozi. Na pr. 16) ... . Sd7—c5. Ali pa tudi Le7—d8. Težko je dati lovca za skakača. Nameraval sem bil 16)Sc3— b5. Sledilo pa bi: 16) . . . Sd7—c5, 17) Sb5—c7, De8—g6, 18) Sf5—h4, Dg6—e4, 19) De2Xe4, Sf6Xe4, 20) Sc7Xa8, Sc5X e6 in skakač na a8 je izgubljen. S težkim srcem sem se odločil za umik: 16) Sf5—g3 .... Tako me še ni varal napad. Po partiji smo dolgo študirali pozicijo. Našli pa nismo izdatnega nadaljevanja napada. Ce se seveda beli umika, pritiska črni naprej. 16) ... . Sd7—c5 17) Le6—h3 .... Se umik. Lovcu se ne vidi, da bo pozneje rešil partijo. Za enkrat stoji na h3 dokaj nesrečno. 17) ... . De8—c6 18) Lcl—eS Ta8—e8 19) Le3Xc5 .... Beli ni hotel dati lovca na e6 za skakača, raje se je umaknil na celi črti. Sedaj pa daje drugega lovca za skakača. Premočan je postal na c5. Tako se maščuje preveliki prvotni pohlep po oblasti. 19) ... . Dc6Xc5 20) Tal—cl Lb7—a« Črni že napada. 21) Sc3—e4 «... Na 21) b2—b3 bi sledilo 21) ... . d&— d5! 21) .... Sf6Xe4 22) Sg3Xe4 Dc5—c« Peen: Velikonočno darilo To zgodbo sem večkrat slišal. Pripovedovali so mi jo razni ljudje. Vsak jo je malo drugače zasukal. Tudi nekaterim Izmed va« je znana Zanimiva je in kdor zna dobro čitati, bo razumel to in ono. Povedati vam jo hočem tako, kakor mi jo je pravil očividec prijatelj Tone ob časi zagorca tam doli na lepem Okrugljaku, kjer sva sedela za belo pogrnjeno mizo in nama je žgolenje ptic po brstecih vejah oznanjalo Veliko noč. Krepko nama je teknil sir s kajma-kom in belim lukom, tndi kri Dioniza Galilejca — zdrav pridelek gostinskih mužekov _ naju je pomembno vzpodbujala. Na vrtu pod nama je Čebljalo nekaj jedrih zagrebačkih bebic v svetlih pomladanskih oblekah s svojimi feš dečki; od zemlje tam v bregu, v solncu razpaljene, je z valom vetra zdaj in zdaj opojno zadišalo. Ugrel se je prijatelj Tone, čvrsto je pohvalil lepoto bebic doli na vrtu, ki pa so vse prave sirote v primeri z njegovo čraolaso Pepiko tam gori v zelenem Štajerju, ki je taka in res taka in je prava svinjarija (tako se je izrazil), da je letos ni mogel razveseliti s Črni stoji te nekoHko bolje; težav nima prav gotovo nobenih več. 23) De2—eS! .... Zopet bi na 23) b2—b3 sledilo 23) . . . d6—d5. Beli se zato izogne lovčevi diagonali. 23) ... . La6Xc4 24) Se4—02 d6—d5 25) Sd2Xc4 .... Napačno bi bilo 25) b2—b3 zaradi 25) .... Le7—c5 25) ... . d5Xo4 26) De3Xe6 .... Neustrašeno si beli jemlje kmeta, M ga Je bil izgubil. Pozicija mu je postala strašno nevarna. Spielmann je izvrstno igral svoj napad. 26) ... . Le7—c5! 27) De5—h5 Dc6—f6 S to potezo dobi črni kmeta. Nihče ne bi bil mislil, da Spielmann ne bo zmagal. Zdi se mi pa, da je njegov napad prav tako zadel na nepričakovan odpor, kakor v početku igre moj. Beli kmeta držati ne sme in ne more. Ima pa skrito obrambo, ki ga reši. 28) Kgl—hit .... To odlomi napadu konico. 28) ... . Lc5Xf2 29) g2—g3! .... V pravem trenutku poživi beli svojega na pol mrtvega lovca, ki izdatno okrepi ogroženo kraljevo krilo. 29) ... . Df6—c6+ Napačno bi bilo 29) ... . Df6Xb2 zaradi 30) Lh3—fo! 30) Lh3—g2 Dc6—c5 31) Dh5Xc5 .... Vihar je utihnil. Spielmann Je pokazal miroljubnost. V naslednji končnici garantirata »neenaka« lovca za remis. 31) ... . Lf2Xc5 32) TclXc4 Tf8Xfl 33) Lg2Xfl ' remis. Zanimiva partija! Sploh se za remijem skriva dokaj več zanimivih iger nego ša-histi navadno mislijo. Radio Izvleček iz programov Sobota, 4. aprila LJUBLJANA 12.15: Religiozna glasba na ploščah. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče. — 17.30: Prenos vstajenja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — 18: Velika noč med našim ljudstvom. — 18.30: Velikonočni običaji. — 19: Velika noč v literaturi. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.35: Koncert radio-orkestra. — 17: Popoldanski koncert — 20: Prenos opere iz Nar gledališča. — Poročila. — Lahka glasba. — ZAGREB 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18.25: Pevski konc. mod. glasbe. — 19.30: Dramska legenda. — 22.25: Plošče — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.30: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Prenos vstajenja iz Krakova. — 19: Mešan program. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Opoldanski koncert orkestra. — 13.10: Nadaljevanje koncerta. — 15.25: Plošče. — 17.15: Avstrijski skladatelji. — 19.30: Večer arij in balad. — 20.10: Dramski večer. — 22.10; Koncert orkestra. — Berlin 19: Koncert na orgle. — 20: Orkestralen koncert. — 22.30: Mahlerjeva simfonija št. 2. — KoNIGSBERG 16: Koncert lahke glasbe. — 17.35: Koncert zbora pozavn. — 19: Koncert na orgle. — 21.20: Koncert Griegove glasbe. — 22.30: Prenos iz Berlina. — MtiHLACKER 16.30: Prenos koncerta iz Wiesbadena. — 19.45: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Dve pravljični igri. — 21.30: Koncert Bachove glasbe. — 23: švicarske lirične pesmi. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 17.30: Z-borovski koncert. — 20.10: Predigra k Wagnerjevemu »Parsifalu«. — 22: Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 21: Prenos opere lz gledališča Nedelja, 5. aprila LJUBLJANA 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Koncert slovenskih narodnih pesmi. Pojejo: gdč. Korenčano-ve z orkestrom ter gg. Žagar in Jelačin. — 12: Napoved časa, poročila, plošče. — 15.30: Koncert kvarteta trobil. — 16.30: Velika noč v Kostelu. — 17: Strindberg: »Velika noč«. — 20: Koncert vojaške godbe. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 12: Plošče. — 12.30: Koncert radio-orkestra. — 17.30: Narodna glasba na ploščah. — 18: Cerkvena glasba na ploščah. — 20: Koncert narodnih pesmi. — 20.30: Wagnerjeva opera »Tristan in Isol-da« na ploščah. — 22.30: Poročila. — 22.50: Plošče. — ZAGREB 10: Prenos iz Markove cerkve. — 12: Orkestralen koncert — 17: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Koncert lahke glasbe. — kakim darilom za Veliko noč, ker je tako prokleto suh in to. Poslušal sem slavospev lepi Pepiki (ki pa sem ga znal že na pamet: visoka kakor jelka ... vitka, pa ne suha ... lasje ko oglje ... oči nepopisne ... dobra, a zopet ne brez energije ... učiteljica ... devetnajst let.. in to pa še to...) in mislim, da sem bil zinil nekaj nespodobnega o darilih. Prijatelj Tone je krepko potegnil iz čaše, zasmejal se je široko in dejal: >0 darilih — nekaj sem se spomnil! Na Veliko noč — pred petimi leti!« In povedal mi je tisto znamenito storijo. »To gotovo veš, da se za Božič in Veliko noč nismo streljali? Ta dobra navada je ostala menda izza onih lepih časov, ko so se šli vojsko bolj po domače, bolj gemitlih! Ce se je ulila ploha, hajd v šatore! Nikomur niti v misel ni prišlo, da bi se pobijal v dežju! Z obleko so štedili... Ali — pa: kdo je poznal nočne napade v tistih lepih starih časih? Ob solnčnem zahodu so se bojujoči roji — če je bila zadeva še neodločena — primerno razšli vsak na svojo stran in lepo in v miru zasmrčali. Ponoči je bil generalni: zapik! — Pozneje seve so se jeli pojavljati strahopetni degene-riranci, bojazljive kreature, ki so si izmišljali raznovrstne trike iz gole klavrne bojazni, da bi se postavili svojemu protivniku po robu prsa v prsa, oko v oko, ob belem dnevu, pod svetlim solncem. Ne veš, s kakšnim zanosom sem prebiral stare zgodbe o viteških bojih! Nu — nam sta ostala še dva zapika: Božič in Velika nočjc Prijatelj Tone si je omočil suho grlo s tehtnim požirkom, ozrl se je doli po vrtu, omenil je. da je ona z rdečim klobučkom od vraga čedna in je nadaljeval: »Takrat sem bil poročnik na daljni fronti, pri tujem regimentu. Baš pred Veliko nočjo smo se strahovito bili. Bili so pasji dnevi! Vendar ni šlo ne naprej ne nazaj! Po nekaj dnevih brezupnega pobijanja smo lahko konštatirali, da je ostalo vse pri starem; razen nekaj stotin raz-mesarjencev in mrličev. Na sektorju, kjer sem bil jaz, ao bili Jarki komaj petdeset korakov vsak sebi in žičnih ovir nismo imeli. Prišla je tedaj Velika noč. Streljanje je pojenjalo. Čuden mir je plaval nad razbito pokrajino. Takrat so se ohrabrlli na nasprotni strani in pobrali svoje mrliče izpred jarka. Tudi mi smo pospravili svoje. Smrad je bil grozen, solnce je toplo sijalo že « več dni vzdržema. Bilo je Velikonočno nedeljo popoldne. Vojaki so dobili nekaj boljšo hrano in dvojno porcijo ruma. Takole ob dveh je postalo nekam glasno po jarku. Nekdo jo zabrundal s pijanim glasom. Nedaleč od svojega zakopa sem za-čul glasen smeh in prerekanje. Odšel sem v prečni jarek. Kakih deset možakarjev se je zibalo okrog nekega zaboja. Metali so vanj prazne konzervne škatle, cunje, blato, smrdljive nogavice. Eden se je pripravljal, da ga ponesnaži. Pijan podčastnik je čepel t bližini ter pisal z nerodnimi, debelimi kvaka-mi na pokrov: Vesela Aleluja! Tisti ponesnažen zaboj so potem zrle-kli med pijanim smehom in kvantami na rob jarka. Nekdo ga je porinil z drogom, da se je zakotalil v nasprotni jarek, ki je bil nižji od našega. Studila se mi je ta surova Sala. Rekel pa nisem ne besede. Ni minila morda ura, ko sem zaslišal neko klicanje iz nasprotnega zakopa Vzpel sem se na podnožnik. Mlad. orjaški vojnik je bil splezal Iz Jarka Drugovi so mu dodali velik lesen zaboj Mirno, ko da se mu ne more pod mi- lim Bogom nič zgoditi. Je stopal proti nam. Prav na rob zakopa je položil zaboj, zasmejal se je in odkorakal brez besede počasi nazaj. Vsi smo ostrmeli. Nihče nI dvignil roke nanj. Nekdo je potegnil zaboj v jarek. Nekam neodločno so strmeli vojaki. Nato se je pripognil pijani podčastnik in z bodalom dvignil pokrov. Zaboj je bil poln sadja, cigaretnih škatlic, čokolade in konzerv. Priložen je bil majhen listek. Gori pa so bile napisane tele besede: »Vesela Aleluja! Kar kdo ima, to pač da!< Dvignil sem oči. Topo so zrli v zaboj. Ali si že videl kdaj v mesnici vola, ki ga je mesar prerahlo česnil s sekiro po glavi? Da? Nu, vidiš, tako nekako so buljili v zaboj!« Prijatelj Tone je obmolknil, srknil lz polne čaše in z nasmehom dejal: »Veš, mene je bilo sram! Okrenil sem se, toda ko sem se čez nekaj časa vrnil — je stal tisti zaboj na istem mestu — prazen! Popolnoma prazen 1 Kaj misliš pa o tem — a?« Ne vem, če sem mu objasnil svoje mišljenje. Večerilo se je že in zato sem pozval Toneta: »Ajmo, zakaj mrači se že in dan se je nagnil!« Plačala sva in odšla. \ TVO MODE s, v , Veseli videz velikonočne mode Nova pomladna moda, katere značaj naznanjajo, še preden se pojavi, mnogi krivi »preroki« in tudi mnogi zares poduče-ni ljudje — ta moda nikdar ne nastopi s pratikarsko točnostjo, kajti koledarski početek pomladi je le znak za vnetejše proučevanje vseh modnih vprašanj. Pravi preokret mode pride sigurno šele o velikonočnih praznikih, Ob tem času namreč hočejo že mnogi Imeti novo garderobo, drugi pa se odločijo j;a nove nabave, potem ko so primerjali nove modele na cesti z lastnimi idejami. Nova moda pa more v svoji raznoličnosti zadovoljiti tudi najneodločnejšega, saj zadosti vsakemu okusu v linijah in tudi v barvah, tako da si vsak lahko izbere prav to, kar mu ugaja, ne da bi se pregrešil nad modnimi pravili. Tako velikopotezna more biti samo doba modne individualnosti, kakor jo imamo letos. Seveda je izbira težka, kajti nova moda nudi toliko novih vtisov, da se človek ne more hitro znajti med vsemi temi lepimi in nenavadnimi novostmi. Zato prinašamo danes nekaj najznačilnejših modelov velikonočne mode: Najvažnejša je seveda obleka za promenado. »Obleka« je prav za prav premalo rečeno, kajti letos vidimo le male komplete. Obleka je namreč vedno v zvezi s kratkim paletotjem, jopico ali kepom iz istega materiala. Mali kepi so letos izredno lahni in gracijozni ter predstavljajo male pelerine, ki jih nalahko položimo preko ramen in ki prav zaradi svoje skromnosti ljubko dopolnjujejo obleko. Obleko te vrste, ki prav pomladansko učinkuje, kaže naša srednja slika. 2e dvo-tarvnost modela je značilna za novo modno smer: dvojno krilo, spodnji del života in rokavov so iz temnega blaga, zgornji rokavi in život pa iz svetle, vzorčaste svile. Prehod med temnim in svetlim delom pa tvori srednjebarvna proga, ki omili sicer preveč močan kontrastni učinek. Mali kep je iz temnega blaga. Poleg prornenadne obleke Je velike važnosti eleganten plašč, ki pravilno izraža posebnosti nove mode. Značilen model pomladne sezone vidimo na naši prvi sliki. Plašč je tako popolno ukrojen, da učinkuje skoro kakor obleka ter ima gracioz-ne kelihaste rokave in na straneh zvonča-sto krilo. Svetli reverji, ki padajo preko plaščevega ovratnika, v zvezi z enakimi manšetami, ki so našite izpod rokavov, obetajo letos veliko priljubljenost. Učinek take svetle garniture še podčrtava umetna cvetlica iz istega materiala. idealno varstvo nogavic i?? P! ils ii I K§Li9VIRSRQ ULiCfl 21 IS* nam prinaša moda, katero praktično novost bodo z veseljem pozdravile naše dame. K plašču ali kostimu, posebno v deževnih dneh, predpisuje moda fino, tanko gumijasto nogavico, katera se nosi čez običajne nogavice in omogoča dami sprehod tudi v najslabšem vremenu, ker ji čuva nogo pred mokroto. Obenem pa napravi nogo elegantno, lepo in vitko. Zdi se, da se bo ta nogavica kmalu tako priljubila, da jo ne bo mogla pogrešati prav nobena dama. Pa tudi na izlet, bodisi peš ali z motorjem jo vzame moderna dama seboj, ker je ravno tukaj neprecenljive vrednosti, čuva nogavico pred madeži, ter ji s tem omogoči priti z čistimi nogavicami na cilj. Koliko ne-volje nad madeži, pa tudi marsikak prehlad bo s tem zabranjen, to bodo uvidele dame same. 5327 DITEA Idealno varstvo nogavic! Pleten klobuk Je sezonska novost, ki pristoja zlasti blon-dinkam, oglavje je namreč mrežasto spleteno iz slame, tako da se skozi svetlikajo lasje. Krajci so iz klobučevine in dajejo klobuku izredno originalno noto, kajti iz delani so enostransko tako, da je klobuk na oni strani, kjer se zdi pomaknjen iz obraza, brez krajcev in ga krasi le ljubka pentlja iz klobučevine. Plašči, kostumi, obleke iz tveeda, angl. voln. blaga etc., najnovejši modeli po ugodnih ^cenah. P.MAGDIČ Oglejte si in prepričajte se! 5373 Vprašanja in odgovori Ga. J. V. Ad 1. Če nastopa vročina tako hipno in že sami pripomnite, da ste v kli-makteriju, bodo te senzacije v zvezi s pre-nehavanjem spolnih funkcij. Ni vzroka, da bi to smatrali za posledico srčne bolezni ali pljučnega katarja, ako ni drugih tozadevnih znakov. Ad 2. Redke lase utegnejo povzročati one luskine. Potrudile se o priliki k zdravniku, ki bo pregledal lasišče in povedal, zakaj izpadajo lasje. Resnejša pa je zadeva z nogo. Zakaj bi bila taka vidna ra/.li-ka med obema nogama in posebna, kakor pravite, mehka hoja, nam ni mogoče pojasniti in se more to storiti le po izčrpni osebni preiskavi. Zlasti pri otroku ne kaže zanemarjati takšnih stvari, ker se da v mladih letih mnogo popraviti z malim trudom, kar je kasneje nepopravljivo ali pa združeno z velikimi stroški. Zglasite se torej pri svojem bližnjem zdravniku Ad 3. Kopeli so že dobre, a dodati je treba vodi nekaj čresle-ne kisline ali formalina ter posuti obutev s posebno salicilsko ali drugo štupo. Za to zdravljenje ima služkinja svojo bolniško blagajno. — G. J. V. v A. Vsi ti občutki se dado razlagati iz razdraženosti. Le cl~de bolečin bi bilo umestno, da si daste o priliki ev. pregledati, če jim ni vzrok kakšna bolezenska sprememba če tudi mi sami ne mislimo pri tem na ev. prejšnjo bolezen. Je že to načelo v medicini, da postavi zdravnik svojo diagnozo po izvršeni preiskavi bolnika. Drugače bi bilo vse v redu- — Lupljenje kože: Katran je v tem pogledu zelo dobro sredstvo, seveda v kombinaciji z drugimi snovmi. Medicina pozna nebroj teh katranskih maž. Pač pa je tudi res, da vsaka koža ne prenese enako katrana, da prva odgovarja z močno vnetno reakcijo, dočim drugi ista koncentracija prežene izpušča] itd. Tudi v teh slučajih ne gre postopati po gotovi šabloni temveč je treba individualizirati. — G. S. N. v Lj. Ce le mogoče, naj Vas sprejmejo za časa kure v bolnico, ker si boste doma pomazali posteljno in drugo perilo in si s tem nakopali obilo stroškov. V zavodu Vam poleg tega še dajejo notranja sredstva. Že iz teh razlogov je nasvetovati lečenje v bolnici, ker ie cenejše in zanesljivejše. Trajnega ozdravljenja pa ne boste dosegli ne doma ne v zavodu. — Ga. P. M. v N. To ni v redu, da se pojavijo takšne redne bolečine in je verjetno, da je vse skupaj nastalo kakor že sami navajate zaradi prehlajenja. Vendar je treba že sedaj ugotoviti, če ni pričakovati kakšnih hujših posledic. Vse kaže na neko vnetje- Konzultirajte najboljše svojega zdravnika, ki bo odredil vse potrebno. — Rled I. Ad 1. Ako najde zdravnik po tozadevni preiskavi, da je splav potreben v svrho, da se materi reši življenje ali odpravi neizbežno nevarnost za njeno zdravje, če se to ne da doseči z nobenim drugim načinom, bo lečeč.i Vaš zdravnik vse potrebno ukrenil (prijava na oblast in komisijsko mnenje). Te določbe so v novem kazenskem zakonu, ozir. v dotičnih Reved'OR Prednosti pudra »R€ve d* Orc: Higijena Prijetnost Eleganca Varčnost v uporabi in Jamstvu Naše bodoče objave Vam bodo te iz-rednosti razložile. DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA, Prešernova ulica št. PARIŠ pravilnikih in uredbah točno fiksirane in je zdravnik pod strogo kaznijo dolžan držati se teh predpisov. Ad 2. Tisti izrastek pri hčerkici je morda tuberkuloznega izvora. Točneje pa Vam pove Vaš zdravnik. — Ga. S. F. v Sv. P. V 9 mesecih bi moral otrok že imeti prve zobke. Otroški organizem reagira na marsikatere bolezenske spremembe s podobnimi krči kakor jih Vi opisujete, mogoče je, da je bila prebava začasno motena (gliste?) mogoče pa je kaj čisto drugega. Ce ni potrebna takojšna zdravniška pomoč, opazujte otroka točno (stolica, kašelj, prekomerno jokanje zaradi bolečin, apetit, koža, temperatura itd.) in to poročajte vse svojemu zdravniku, da mu delo olajšate. Ako bi se bili napadi ponovili, obrnite se neutegoma na zdravnika. — Na-lična plina: ogljenčev dvokis (dioksid) CO„ silna smrt. Takšne vesti so ponavadi netočne, ker se zamenjata skoraj redno dva različna plina: ogljenčev dvokis (diosid) CO„, ki je stoprav v močni koncentraciji strupen ter ogljenčev enokis (monoksid) CO, ki je mnogo bolj otroven in ima izrazitejšo kemijsko afiniteto do hemoglobina (krvnega barvila), da izpodriva kisovec. Monoksid nastaja pri nezadostnem dostopu kisovca, torej nezadostnem gorenju in je svetilni plin tako strupen pretežno zavoljo v njem se nahajajočega ogljenčevega monoksida. Na pobudo jugoslovenskega društva ca prouravanje in zatiranje raka v Beogradu se vrši tam med 20. in 30. aprilom s sodelovanjem priznanih učenjakov in kapacitet cela vrsta predavanj, da se širša javnost opozori na to nevarno bolezen. Tudi v naši banovini se bo pričelo sistematično delo in najširše sodelovanje javnosti organizirati takšno društvo, kojega občni zbor bo 19. t. m. Javnost bo o tem še pravočasno obveščena. Zdravniki si obetajo največ uspehov od složnega dela vseh krogov. Toaletno in desinfekcijsko sredstvo SANOFORM za dame izdeluje »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10, na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne. Žlahtne kanarske t Istimi fine pere« inamenite haršk« mojstrske šole Mark 8 Ir. rižje. Prod pevce, pare u pleme, kletke, krmo, »tičja zdravila. Velezanimiv e e n 1 k t dragocenim: navodili pošlje brezplaioo Grosszucht Hejdeoreich, Bad Suderode 150, Harz. 413 Kralj Debeluh in sinko De belinko pri gospe Zajklji Pomed besed: Vodoravno: 3. del živalskega telesa, 5. medmet; 6. duhovniški naslov; 7. promet- no sredstvo; 9. huda vročina; 10. središče gibanja; 12. pogojni veznik; 14. časovna kratica: 15. moško krstno ime; 17. grški filozof; 21. zver; 22. divjaško orožje; 23. predlog; 24. glavni števnik; 26. pesniška oblika; 27. ptič; 28. glavni števnik; 29. žival. ki služi kot prometno sredstvo; 30. pogojni veznik; 31. ploskovna mera; 32. Čapkova drama: 34. sestavni mejni del lika: 35. nedoločni zaimek; 36. skupina potujočih v puščavi; 41. predlog; 42. izdih-nien zrak; 43. reka v Dravski banovini. Navpično: 1. stavbni materija!, 2. priprava za puščice; 3. vrsta žita; 5. dvojica; 5. del obraza; 7. stroj za domačo obrt; 8. kazenski postopek; 11. predlog; 12. del obraza; 13. prva žena; 14. ploskev, na kateri nas drži težnost; 16. jed; 17. rečna riba; 18. posoda: 19. železov oksid; 20. osebni zaimek; 21. izraz iz geometrije; 24. kratica pod podpisom; 25. kazalni zaimek; 27. namizno pregrinjalo; 28. moško krstno ime; 31. igralna karta; 33. reka v vr-baski banovini; 36. ptič pevec. 37. žensko krstno ime; 38. žensko krstno ime; 39. osebni zaimek; 40. medmet. Boris Rihtcršič: Zgodba o dekletu, ki je na veliko noč srečo iskalo Toliko je zgodbic, majhnih, lepih, mimo nas gredo, in nihče se zanje ne zmeni, toliko je majhnih tragedij, ki se gube mimo naših oči, in jim še pogleda ne privoščimo. In vendar so te najgloblje. Ali veš, kaj je velika noč? Tiho hrepenenje po nečem, kar zmeraj čakamo, in sami ne vemo, kaj je. Motna slutnja nečesa, kar je v nas skrito in noče priti na dan. Nekaj, o čemer vemo, da je zaklad, ki ga še nihče ni videl, niti sanjal o njem. In vemo, če bi prišel iz nas, bi bili vsi drugačni, vsi dobri. Bog ve, ali je to sreča? Ali pa je sreča samo vsakdanja banalna beseda, pojem nečesa, kar je dim. Taka je vsaka velika noč. S svetim hrepenenjem jo čakamo, in potem pride. Mirna je in tiha, vsakdanja, kakor dan, teden in mesec pred njo, dan, teden in mesec za njo. Niso še utihnili zvonovi, niso se še bandera vrnila v cerkev, še rož pred baldahinom niso pohodile noge v molitev zatopljenih, že vemo, rla nam ni prinesla, kar smo upali, in že hrepenimo po drugi. In niti razočarani nismo. Saj smo hlapci dni, tednov in mesecev. Taka je vsaka velika noč. # Zadnjič sem srečal berača. Tudi on je upal v veliko noč. In potem mi je povedal, kakšna je bila. Stal je pred cerkvijo in gledal procesijo. Mimo je prišel plešast gospod, v lepo črno suknjo s kožuhom zavit. Bog ve, kaj ga je prijelo, — morda je bilo neko priložnostno usmiljenje zaradi velike noči. Segel je v žep in pol dinarja mil je dal. In potem je široko stopil in prav milo pogledal beraču v oči. Vprašal ga je. kako mu gre. »I, tako,« je odvrnil starec. »Saj veste, vsak dan je enako.« »O, vem,« je dejal gospod v kožuhu. »Socialnosti nam manjka, socialnosti... Vsem nam je manjka.« »Da, da, socialnosti,« je ponovil berač. »Kaj ne, vsak rad govori o njej, tudi vi, gospod. Čeprav vlečete tisoče na mesec ...« To je bilo na veliko noč. Na veliko noč dobi človek misli, kako lepo bi bilo, ko bi bili vsi enaki. Saj je sreča dobra in vsak bi jo drugemu želel, če bi jo sam imel. Tisti berač in gospod s kožuhom. Povedal sem vam to, čeprav pravijo, da sreča ni v denarju. * Sam ne vem, ali je bilo lani, ali kdaj. Samo to vem, da je bilo na ve- liko noč. Takrat je iskala srečo. Drugi dan so jo našli mrtvo v potoku. Skrivaj je ljubila zastavnega sosedovega sina. Mlada je bila in še čedna. On pa se zanjo ni dosti brigal. In ko je prišla velika noč, je tudi njega obšla tista usmiljenost. In na veliko noč ji je dal piriih za odpustek in še lepo besedo. Prijazno jo je pogledal in šepnil ji je na uho. In ona je vzela piriih — tako rdeč je bil kakor njena lica, tako se je svetil kakor njene oči. In si je mislila: »Nocoj pride k meni.« Čakala ga je. Odprla je okno, čeprav je drhtela od mraza. Tako hladno je bilo vse, da ji je še srce bolj drhtelo v mrazu, kakor v upanju in hrepenenju. Cula je njegovo vriskanje. Od daleč je prihajalo in čedalje bliže. Takrat se je prijela za čelo in srce ji je bilo kakor bi kladivo butalo ob skalo. In potem ga je videla. Ko je bil že čisto blizu, je obstal in utihnil. Obrnil se je in šel drugam. Drugi dan so jo našli mrtvo v potoku. Taka so naSa upanja, kakor velike noči, kakor misli v socialnost, kakor tisti piruh. Blizu prihajajo kakor vriskanje tistega fanta. In resnica? Pohojene rože za onimi, ki gredo v molitev zatopljeni za procesijo, poldinarski novec, iz usmiljenja dan, dekle v potoku, mrtvo. * Ne vem, zakaj sem vam to danes povedal. Saj še ne bo velika noč, ko boste brali, saj jo boste še čakali in upali, da morda le prinese tisto, po čemer hrepenite, kar hočete, hočete. Kdo drugi bi pisal o velikonočnih zvonovih, o otroku, ki je bil ves srečen. da je smel z mamico za procesijo, o dekletu, in fantu, ki je dal dekletu piruh in zvečer prišel k njej. In vašega priznanja bi bil deležen. Meni pa ni za priznanje. * Poznal sem mater, ki je nekoč rekla sinil: »V svet boš šel in grešil. Trpel boš in drugi bodo trpeli zaradi tebe. Grd boš. Toda na veliko noč boš vselej čist. Takrat se vrni k meni, samo za ta dan, in mislila bom, da si dober sin.« In sin se je vrnil. Grd je bil njegov obraz druge dni, ker je bil izgubljeni sin. Grešil je in prešuštvoval. Toda na veliko noč je bil lep in svetal in mati je bila srečna. In rekla mu je zvečer: »Sin, moja duša te pozna, da nisi tak kakor danes. Odidi nocoj, da boš ostal v moiih mislih čist.« In sin ni šel. Usmiljenje do matere ga je obdržalo doma čez noč. Drugo jutro je stopil pred zrcalo. Ves prepaden je obstal. Njegov obraz je bil v grehu naguban, oči trhle. In zakril si ga je z rokami, klobuk je potisnil globoko na čelo. Takrat je mati stopila v sobo. V strahu ni umaknil rok z obraza, mimo nje je šel brez besede, brez pozdrava. Za njim je hitela in ga klicala, toda ni se obrnil. Nikdar ni prišel več nazaj. Pač, prišel je še enkrat, toda takrat ni zakrival obraza. Matere ni bilo več. Tudi kakor ta mati je velika noč. * Tako se plazimo po svetu. Tako stopamo v lepe in grde dni, v lepe in grde misli, v življenje. In naši mejniki so velike noči. * In kadar spet pride nova, kadar spet zapojo zvonovi in se razsujejo rože pred ljudmi, ki hite s procesijo, v molitev zamaknjeni, kadar se spet zasvetijo piruhi, takrat se spomnite berača pred cerkvijo, spomnite dekleta v potoku, in sina, ki je grešil. Takrat se spomnite, da so vsi iskali srečo in verjeli v veliko noč. In nikar ne verjemite v njo, nikar ji ne zaupajte. Dan je, ki pride in gre, in če prinese denar, je poldinarski novec, in če vzame srce, ga razliije, in če privede sina, je njegova duša umazana. Br. i). Merčun: 0 želodcu ln njegovih boleznih Ni ga dela telesa v našem organizmu, katerega ne bi tolikokrat po krivem obdolžili, da je bolan, ravno takrat, ko morda najbolje deluje kot ravno želodec. Na drugi strani pa se pojavlja obolenje želodca zopet tedaj, ko se bolnik tega najmanj zaveda. Preden govorimo o teh obolenjih, moramo spoznati normalno lego in nor-maino delovanje želodca. Človeški želodec je združen zgoraj s požiralnikom, spodaj z žolčnim črevesom (dvanajsternik), ter leži po navadi na levi strani trebušne votline kot ohlapna vreča in sega običajno dva prsta pod popek. Njegova naloga je, sprejeti vase že po zobeh zmleto hrano ter jo začeti pre bavJijati. V to svrho ima gubasto sluznico in močno mišičevje. Želodčna sluznica ima mnogoštevilne žleze, ki izločujejo prebavne soke, to je solno kislino in pepsin. Ti šoki prebavijo do kraja tkivo, ob enem pa načnejo prebavo beljakovin vobče, katero dovrše šele črevesni prebavni soki. Da zamorejo želodčni prebavni soki dovoljno vplivati na hrano, mora biti ta dobro razkosana. To dovrši običajno že zobovje. Ce hočemo, da želodec dobro deluje, ie torej najvažnejše, da hrano dobro zgrize-zemo in požvečlmo. Iz tega sledi, da je vsako zdravljenje želodčnih obolenj^ brezpredmetno, če je zobovje slabo, in če hrano prehitro požiramo. Nerazkosana^ pre-mrzla oziroma prevroča hrana draži želodčno sluznioo, nakar dobimo na mestih, kamor pade taka hrana, vnetje sluznice, ki se potem razširi na ves želodec. Vnetje v začetku je malenkostno, postaja pa sčasoma zelo močno in dolgotrajno. Podobno vnetje želodčnih sluznic, samo močnejše izraženo, se poraja po zavžitju strupenih jedkih tekočin, n. pr. ocetni kislini, !ugu, lizolu, koncentriranem alkoholu itd. Želodec se skuša oprostiti teh jedkih stvari s tem, da bruha. Če se mu posreči, je dobro, če pa ne, uničujejo ti strupi telo. Tudi pokvarjena hranila, oziroma preobilna hrana, obleži v želodcu in povzroča vneti e sluznice. Od kakovosti vnetja zavisi sekredja želodčnih žlez. Pri lahkem vnetju na;demo samo draženje žlez. Zaradi tega se zbira obilna množina kisline v želodcu, ki jo bolnik bruha samo, oziroma pomešano s hrano. Ce pa je vnetje težje, ustavijo žleze svoje delovanje, in hrana ne najde več v želodcu prebavnega soka. V obeh primerih nas boli želodec in vendar je zdravljenje, kakor razvidno, oo-vsem drugačno. Tam, kjer je premalo kisline. jo moramo nadoknaditi, kjer pa preveč, pa umetno odstraniti. Način zdravljeni a določa vedno zdravnik. Ce smo nekako s tem sicer popravffl želodčno prebavno sekrecijo, nam še vedno preostane cču vanje želodčne sluznice pred nadaljno škodo. Oboleli želodec ne more delovati kakor zdrav želodec. Vsak izmed nas bo čuval zlomljeno roko pred naporom. Ravno tako je potrebno, da oču-vamo bolni želodec pred naporom. To nam je možno na dva načina. Najboljši ie prvi način, to je: stradanje. Največkrat pa uporabljamo "drugi način, ker je za daljši čas stradanie nemogoče. Prehranimo se s tako hrano, ki ie lahko prebavna in vsled tega hitro zapušča želodec. * Bolezen svoje vrste, toda počasi Izhajajoča iz prvotnega vnetja, je čir oziroma rana v želodcu. Te rane se ponajveč ponavljajo v želenem črevu oziroma v želodcu samem. Saro t3rn. do kamor dospe želodčna kislina, se pojavlja rana. Vsled jedke tekočine, ki ie vedno v takem želodcu, razjeda tu najprej sluznico, pozneje pa tudi mišično ste-no v želodcu, kjer lahko načne kakšno večio žilo in takrat nastopi večja krvavitev, k' postane za bolnika smrtno - nevarna. Še večja nevarnost rane pa je. da lahko nreie celo steno želodca in se predre v prosto trebušno votlino. Vsa vsebina želodca z jedkim želodčnim sokom vred se izliva po trebušni votlini, kjer se vname trebušna mrena, kar povzroči smrt bolnika. Edinole kirurška pomoč je tu na mesta in to le tedaj, če se bolnik operira najkasneje 9 ur po predrtju. Manj nevarna, vendar tudi opasna. so predrtja želodčne rane v kak soseden organ n. pr. v jetra, vranca oziroma debelo črevo. Želodčna rana se celi tudi sama po sebi, seveda zelo počasi rn po navadi z velikimi brazgotinami. Te povzročajo bolniku zopet nove težave. Brazgotine se namreč znatno krčijo. Če je, recimo, ležala rana v sredini želodca, se vsled tega krčenja razpolovi včasih želodec v dva dela, ki sta med seboj zdrnžena le po ozki cevi. Želodec dobi obliko podvezane vreče; gornji ded seveda ne more več opravljati naloge oelega želodca. Bolnika tišči po jedi, ev. tudi izbruha hrano. Ako pa je bila rana na žolčnem črevesu, oziroma na mestu, kjer prehaja želodec v žolčno črevo, brazgotina zoži tukaj prehod. Posledica tega je. da zaostaja brana v želodcu, bolnik pa počasi izbruha vsako brano. Vv seh teh primerih pomaga tudi le kirurg, in te operacije so radi velikega obsega še danes precei nevarne. V najboljših slučajih povzročajo še vedno do 40% umrljivosti. Nehote se nam vriva vprašanje: 1.) kakšne znake kaže želodčna rana: 2.) ali ni možno zdravljenje želodčne rane preden pride do tako nevarnih komplikacij? Znaki želodčne rane sliojo precej preje navedenim znakom navadnega pokvarjenega, oziroma vnetega želodca: kislo riganje, včasih bruhanje, bolečine, ki se javijo nekaj časa po jedi, bruhanje kisle, oziroma bele, nekoliko grenke tekočine, pekočine od zgage. Najbolj čudovito pri teh težavah je to, da ne trajajo vedno, temveč se porajajo le v gotovem letnem času n. pr. jeseni in pomkdi. Tako zavedejo bolnika v mirno spanje pravičnega, ki niti ne sluti, da ima želodčno rano. Naj-sigurnejše najdemo pri takih bolnikih slabo prebavo, kronično zaprtje, čeprav nimajo drugiih težav. Znaki ne nastopajo nikdar vsi naenkrat in naloga zdravnika je. da spozna te rane. Zdravljenje rane je spočetka z dobro voljo bolnika možno in lahko. Seveda je način orehrane (dijete) prvi in naj posla vit-nejši pogoj zdravljenja, poleg drugega istočasnega zdravljenja z medikamenti in injekcijami. Kakor si dva človeka po obrazu nista enaka, tako je običajno tudi v prehrani mnogo varijacij. Tudi za bolnega človeka velja načelo: posebna hrana za posameznika, nikdar šematizirano pravilo. Hrana, ki človeku najbolj niši mu vedno ni v prid, posebno ker mora vsebovati hrana vse sestavine, ki jih rabi telo za žrivijenje. želodčne rane pa niso redke, temveč zelo pogoste. Komplikacije so v naših krajih zelo številne, a z zdravljenjem se po navadi začne prepozno. Najboij za vratna m tudi najopasnejša med želodčnimi boleznimi je želodčni rak. Po navadi nastopa ravno pri ljudeh, ki so imeli vse življenje dober želodec. Njegovi začetni znaki so zelo majhni, včasih samo naznačeni. Običajno slišimo tako pred-zgodovino: po repi ali kislem zelju ali slabem pivu nastopajo tiščajoče bolečine; tek je izginil, bolnik propada. Zdravljenje želodčnega raka, je možno edinole v začetku. Čim hitreje se spozna bolezen, tem večja je sigurnost ozdravitve. To so na kratko prvine želodčnih bolezni. Poleg teh bolezni, ki imajo svoj izvor v želodcu, poznamo še nebroj bolezni, ki kažejo na prvi pogled mogoče znake želodčnih težav, vendar je pravi vzrok iskati drugod. Ponavadi mislijo na obolenje želodca, če človek nima pravega teka, kar je večkrat tudi pravilno, kot pri vnetju itd. Vendar ravno želodčna rana ne oslabi teka; bolnik po navadi zato ne j6, ker .instinktivno čuti, da mu dela kaka hrana težave in bolečine. Tek ni odvisen samo od želodca, temveč je odsev zdravega počutja celega telesa. Pri vseh težjih boleznih. bodisi plijuč, srca itd. bo izginil tek, mogoče najbolj pri pljučni jetiki, ki večkrat začenja z znaki želodčnega obolenja. Pa tudi slabotno živčevje se lahko izraža z želodčnimi težavami. Zolčni kamni, vnetja žolčnika, oziroma vnetja črevesa, griža, trebušni legar običajno vsled sorodnosti in sosedš&ne, vplivajo kvarno na želodec, da tudi ta zboli in šele znaki želodčnega obolenja pripravijo bolnika, da se napoti k zdravniku. Najbolj razširjena bolezen črevesja, kronično zaprtje vsled zaostajanja hrane, pokvari želodec. Poleg tega delujejo kot kvarni čfinitelji različna, nepravilno rabljena odvajalna sredstva. Čeprav želodec kot prebavni trakt za pročvitanje človeka najvažnejši organ v telesu, ga najbolj zanemarjajo, morda zavoljo tega, ker se greha kaznujejo počasi a sigurno. Običajno zdravilen Je prvega napada želodčne bolezni je po navadi pri kmetu in inteligentu kako žganje, ki trenutno želodec res nekoliko omami, znake zabriše, sicer pa še bolj Škoduje. KMETIJSKI VESTNIK Pomagajmo zimski strni! Letos je ozimina ponekod trpela zaradi visokega snega, ki je zapadel na razmer-no lepo odrasle rastline. Nastale so po ozi-minah velike lise, porasle s sivo plesnijo, ki oklepa kakor od dežja zaprana pajče-vina in duši rastline, v kolikor jih že ni popolnoma uničila. Deloma so ozimino poškodovale tudi miši. Bati se je dalje, da bo nenaden pomladni mraz še bolj poškodoval žita, ker se zemlja podnevi odtaja, ponoči pa zmrzuje. Slabi ozimini moramo pravočasno pomagati. Take setve pogno-jimo z umetnimi gnojili, predvsem z du-šičnatimi, to je z apnenim dušikom ali pa s čilskim solitrom. Na mernik posetve (tisoč kvadratnih metrov) je vzeti deset do dvanajst kilogramov dušičnatega gnojila in 10 kg kalijeve soli, in to enakomerno raztrosimo. S takim gnojenjem dosežemo, da se žitne rastline poprej obrasejo in zgo-ste in tudi pozneje ne poležejo. Pripomniti pa moramo, da je trositi gnojila le po suhih rastlinah, ker ta gnojila požgejo mokre ali rosne rastline. Tako pognojene njive se morajo potem pobranati (v malih razmerah pregradi ti). Sneg je namreč zemljo močno stlačil tako da je dostop zraka k rastlinam in koreninam otežkočen. Brananje izvršimo z nazaj obrnjeno brano, ali pa, da preple-temo brano s trnjem in tako preprečimo, da bi pregloboko branala. V ta namen so posebno pripravne lahke trodelne brane. Tako brananje nas ne sme plašiti, kajti brananje ne bo uničilo ozimine ali je drugače pokvarilo. Vsaka bojazen je tu od-več. Pripomniti bi še bilo, da so žita, zlasti pšenica, katere seme je bilo pravilno razkuženo bodisi z uspulunom, segetanom, porzolom ali s kakšnim drugim sredstvom, prav dobro prezimila ln jim tudi snežna plesnoba ni mnogo škodovala. Opaža se tudi, da so razne domače sorte ozimine kljub tem neprilikam ostale bolj zdrave kakor razne od drugod uvedene sorte, ki so močno trpele zaradi zime. Fr. K. Gojimo žlahtne hruške! Naši kmetovalci in tudi ostali posestniki. ki imajo druge pridobitne možnosti, se mnogo zavzemajo za gojitev tako zvane-ga moštnega sadja, pa tudi češpelj. Mnenja so, da jim to sadje mnogo več donaša kakor pa žlahtne hruške, ker se pridela tako mnogo mošta ali hruševca, pa tudi žganja za dom, posebno sedaj, ko je žga-njekuha trošarine prosta. To drevje se potem sadi tudi po najboljših legah blizu gospodarskih poslopij, po travnikih in rudi drugod in zaradi tega nam ne preostane dobrih leg in prostorov za ostalo boljše sadje. Kar se tiče moStnie, nI napačno, da Jih skušamo gojiti v večji meri. Domači tepko vec in sploh hruševec je zares dobra domača pijača, zlasti ob času večjega dela. O saditi moštnice v najboljše sadne lege, ni na mestu, ko vendar tako drevje lahko sadimo tudi po drugih prostorih, ki niso bogve kako sposobni za gojitev sadnega drevja. O češpljah pa Je bolje, da ne govorimo. Tega sadja se k nam toliko pripelje iz Južnih krajev in tako poceni, da jih ni potrebno saditi pri nas v večji meri. Za nas so jablane, predvsem zimske pozne sorte, najvažnejše sadje. Položaj naše zemlje, ki ga zavzema zlasti v turi-stovskem, letoviščarskem in zdraviliškem pogledu, naravnost zahteva, da sadimo tudi žlahtne hruške, in sicer za naše podeželske razmere visokodebelna-te. Po finih hruškah je veliko povpraševanje, in to ne le po zgodnjih, temveč tudi po poznih. Ce navedemo nekatere sorte žlahtnih hrušk, ki pri nas najbolje uspevajo, potem so te naslednje: zelena magdalen-ka, wiliamovka, avranžka, Hardyje-va, boskovka in pastorovka. Važen pogoj, da te hruške dobro uspevajo, Je ne le samo zavetna lega, ampak tudi prvovrstna zemlja in dobra nega. Navedene žlahtne hruške gojijo pri nas že skoro po vseh drevesnicah. Ima jih letos v prav fini kakovosti tudi Kmetijska družba, ki jih oddaja L po 15, n. pa po 8 Din, dokler traja zaloga. Fr. K. SADNO DREVJE jablane, hruške, slive, češnje, marelice, breskve, lešniki, kostanji, ribizel, kosmulje, nešplje itd., je še na zalogi v drevesnici Josip Rosenberg, 5424 MARIBOR, Tržaška cesta št. 64. Telefon intr. 2301. — Brzojavi: Rosenberg, Maribor. — Zahtevajte sezname! Pozor na prve pomladne gobe Pomladni hrček ]e strupen. Med prvimi pomladnimi gobami so smrčki a lnavroh (.lat. morchelia, nem. Mor-chel) in hrčki (lat. helvella, nem Lorchel). Obe vrsti gob se bosta pojavili že v najbližji bodočnosti (aprila — maja). Smrčki ali mavrohi so pri nas že precei znane gobe, ki jih prinašajo okoličani s Posavja in Notranjske na ljubljanski trg, navadno nanizane v venoe. Precej podobni smrčkom so hrčki, ki jih površni nabiralci med seboj zamenjavajo. Znano je, da imajo tako smrčki kakor hrčki v sirovem stanju ostro kislino (helvella), zato je potrebna navada, da se te gobe najprej prekuhajo ali pa vsaj poparijo ter se voda odliie. Užitni ali pomladni hrček (lat. Helvella esculenta, gjromitra esculenta, nem. Frii-jahr-Lorchel) je postajal mikologom že nekaj časa sumljiv, vendar se niso mog!.i dolgo sporazumeti glede njegove škodljivosti. Večina znanstvenikov ga je proglašala za dobro užitno gobo ter bila mnenja, da so škodovali le prestari, razkrajajo® se ali zaradi deževja preveč razmočeni eksemplarjd. Posebno mikologi v Nemčiji in Češkoslovaški so zagovarjali hrček prav do zadnje dobe. dočim je bil v Avstriji že pred mnogimi leti prepovedana goba. Zanimivo je, kako optimistično so sodili o hrčku skoro vsi avtorji gobarske literature v svojih knjigah, tako Gramberg (Pil-ze der Heimat). Hinterthur (Praktische Pilzkunde) Mčchael (Fiihrer der Pilzfreun-de) dr. Mačku (Česky houbar), dr. Vale Vouk (»Mali gliivar«) Ni torej čudno, da je tudi avtor naše slovenske knjig« »Naše gobec uvrstil hrček med užitne gobe, posebno še zato. ker pri nas dotlej te gobe sploh še niso poznali, oziroma na bila preizkušena. Tudi kemiki niso bili dolgo edini glede strupa v hrčku, tako sta R B5hm in E. Ponfick dognala, da ima sveži hrček res strupeno kislino, ki pa se pri praženju ali sušenju razkroji Sedaj so tudi znanstveniki v Nemčiji prišli do enotnega prepričanja, da le pomladni hrček nevarno strupen. Lani Je namreč Medicinska družba v Berlinu dognala 42 primerov zastrupljenja s hrčki, od zastrupljenih Je 12 oseb podleglo. Na podlagi teh žalostnih dokazov so sedaj tudi v Nemčiji napovedali hrčku boj. Nemška družba za goboznanstvo v Darmstad-tu ie dobila od vrhovnih državnih obla-stev poverilo, naj izda posebno barvno tabelo pomladnega hrčka kot nujno svarilo za vse šole. Popis strupenega hrčka. Na površni pogled je pomladni hrček nekoliko podoben navadnemu smrčku (mav-roh). Klobuk in kocen sta skupaj zrasla. Glede velikosti, oblike in barve je zelo različen, to je odvisno od zemlje, kjer je zrasel. Po vrhu klobuka je kavinorjave. svetlo — ali rumenorjave barve. Klobuk je votel in sestavljen iz nesorazmerni krp, ki so grbaste in jamičaste ter na vse strani zverižene. V prerezu je klobuk belo sive barve in na vse strani preprežen z votlinami in žilami kakor živalski možgani. V premeru ima 3 do 8 cm. včasih doseže cela goba velikost pesti odraslega človeka, včasih pa ie le tolik kot oreh. Kocen je votel, 2—9 cm visok, grbast m ja-mičast, sive ali belosive barve. Kocen tiči navadno globoko v zemlji, da se vidijo na površju le razcefrani klobuki, ki pa jih tudi ni lahko zagledati zaradi pomladni zemlji slične barve. Raste od konca marc? Pariz. 31. marca. Nad tisoč parov marljivih rok deia noč in dan na prostranem razstavnem prostoru v Vin cen skem gozdu, kjer bo maja slovesno otvorjena prva mednarodna koloni-jalna razstava. Med drevjem in ob obali idiličnega vincenskega parka je zraslo pravo mestece najsiikoviiejših stavb, v kare rih bodo lahko obiskovalci razstave kmalu občudovali čudovite in pestre izdelke ter pnrodna bogastva vseh kolonialnih narodov. M;.sel kolonijalne razstave, ki bi nudila pregled stanja francoskih kolonij, se je pojavila že pred kakimi petnajstimi leti. Svetovna vojna in povojne razdrapane prilike oa so onemogočile njegovo izvršitev, dokler ni bil pred dvema letoma ustanovljen iz vrst francoskih kolonijalnih strokovnjakov odbor za prireditev kolonij al ne razstave. V proglasu, s katerim je povabil odbor francosko javnost na podpiso-vanie deležev zg t aksiranje razstave, je navede! kot glavni cilj prireditve: nuditi francoskemu narodu in svetovni javnosti pregledno sliko o razvoju francoskih kolonij od prvh skromnih pričetkov pa do današnje veličine. Francoska kolonijalna posest obsega danes okoli 12.5 milijona kvadratnih kilometrov zemeljske površine z nad 60 milijoni prebivalcev. Po zadnjih statističnih podatkih je dosegel skupni letni trgovinski promet med kolonijama ia Francijo že 12 milijard franka* ter še vedno narašča, Zaradi ogromnega zanimanja svetovne javnosti za kolonijalno razstavo je sklenil odbor razširiti njen obseg ter je povabil k sodelovanju tudi vse ostale države, ki imajo kolonije. Na ta način je dobila prireditev pravi svetovni značaj ter bo kot taka nudila obiskovalcem prvič skupen pregled gospodarskega kulturnega in socialnega stanja vseh kolonij na svetu. Razstavni prostor obsega 110 ha v V%n-censkem gozdu, ki se razprostira neposredno na vzhodni strani Pariza. Tu so zgradili najboljši francoski kolonijalni strokovnjaki celo mesto večjih in manjših paviljonov, katerih sleherni je zgrajen v slogu dežele ali naroda, ki bo v njem razstavil svoje izdelke in pridelke. Tako sta zastopana Allžiir in Ttrnis s krasnima paviljonoma v čistem arabskem slogu in urejena tako, da nudita pregledno sliko o vsem, kar želi obiskovalec izvedeti o teh dveh. še nedavno tako romantično opisovanih deželah. Zamorci iz zapadne Afrike bodo razmestili svoje proizvode po številnih, s slamo kritih kočah, v kakoršnih prebivajo v Kamerunu in ob motnih valovih Konga. Pritlikavi Anamiti bodo lahko mirne duše molili svoje stotere bogove, nameščene v srčkanih kamricah in pestro prepleskanih dvoranah velikega angkorškega temelja, ki je na las podoben pravi tisočletni stavbi z njenimi monn-mentalnitni stopnicami tam daleč v dafinfl Indokini Temnopolti Hov as in Malbagejci bodo lahko osvajafi srca lepih moodeuBi dam, ki bodo stopicale mimo njihovih kožic. s svojimi pestrimi preprogami, ki jih bodo najbrže uspešnejše razpečavali, kakor doma na Madagaskarju. Iz ličnih koč Tahičanov se bodo v mraku razlegali zvoki dčvnih oceanskih pesmi, ki jih bodo obiskovalci čuii brez posredovanja zvočnih filmov. Poleg teh koč, kolib, templjev, stavb na ko>Mh in drevesih, pa je še nebroj drugih stavb, v katerih bodo za časa kolo-nijalne razstave živeli in delali predstavniki vseh kolonij alnih narodov. Manjkalo seveda ne bo tudi liudožrcev ki povzročajo upravi razstave že sedaj velike skrbi, ker zahtevajo od nje, da Jim preskrbe običajno hrano... Glavni vhod na razstavni prostor ie iz avenije Daumesnil. Desno od vhoda se razprostira ogromno poslopje, v katerem bo sedež razstavnega urada. Sredi poslopja je pod ponosno kupolo monumentalna slavnostna dvorana za kongrese in velike prireditve. Poleg nje so zračni m svetli prostori velike knjižnice in čitalnice z vsemi deli o kolonijah, ki bodo zastopane na razstavi, v prostorni informacijski dvorani pa bodo imele svoje kabine najrazličnejše potne pisarne, zastopstva železniških in paToplovnih družb, predstavniki koloni-jalnih podjetij in pa razne banke, ki bodo menjavale denar in dajale finančne informacije o kolonij al nih poslih. Zadnji del poslopja zavzema kino-dvorana, v kateri bodo predvajali razne kolonijalne filme. Levo od vhoda so zgradili še ogromnej-šo palačo, 500 m dolgo in 80 m šiToko in z 80 m visokim stolpom, s katerega bo krasen pogled na razstavni prostor. V tej gigantski stavbi bo razstavila Francija svoje proizvode, ki jih izvaža ▼ kolonije ter bo v njej ena največjih povojna revtj francoskega gospodarstva. % neposredni bfi&ii te mg wua» pateCe kipi proti nebu novoosnovanj »Stalni ko-lonijalni muzej s 5400 kvadratnih metrov prostranim pročeljem. To pročelje je razdeljeno v 30 polj ter pokrito od vrha do tal z umetniškimi basrelijefi, predstavljajoči-md najrazličnejše prizore iz kolonijalnega življenja V prostranih dvoranah trinad-stropnega muzeja bodo razstavljeni predmeti in dokumenti, ki se nanašajo na zgodovino in razvoj francoskih kolonij. Posebno zanimiv bo obisk zemljepisnega oddelka, ki bo opremljen z najmodernejšimi kartami ter omogočil pregled velikega dela Francke za prosvetljenje in napredek francoskih kolonij. V kleteh pa so zgradili velik akvarij za sladkovodne in morske prebivalce v francoskih kolonij alnih vodah. Izmed števiilmli zgradb ob »Veliki kolonialni aveniji« «» vsekakor najveličastnejša pakiče Indokine. ki so jo gradili nad dve leti.. Zgradba je natančno posneta po čudovitem templju Amgkor-Vat z njegovimi skoro navpičnimi stopnišči. Ze sam obisk in oogled na to veličastno stavbo bo užitek, zaradi katerega se bo izplačalo obiskati kolonijalno razstavo. Tempelj je pravo remek-delo indijsko-budističnega stavbarstva ter kipi s svojimi petimi, do 60 m visokimi stolpiči proti plavemu pariškemu nebu kot pravi eksotična dragulj. Ob Dauimesnilskem jezeru so postavil okoli 45 .m visokegn stolpa oele zam^^e vasi iz francoske Zapadne Afrike. s slamo in kokosovimi listi pokrite knč;ce se koketno ogledujejo v zrcalu Daumesn 1. skega iezera. -po katerem bodo prev??3!; v pestro poslikanih in leno izrezljanih ro'-nih temnopolti gondoljerii zvečer lepe Pa-rižanke in njihove kavalirje. Pripovedoval be tehko brez konca ta kraja, le nai bo za danes dovolj. Pridite v Pariz m d eetefte saafe ne bo vam Sat! dr. do konca maja — le redko tudi' Jeseni— v peščenih borovih in smrekovih gozdih, ob jarkih, kraj potov in na prostorih, kjer so žgaii oglje. Razen opisanega imamo še par vrst drugih hrčkov, posebno velik je orjaški hrček (gyromltra gigans), pri nas pa posebno pogosto belkasto sivi jesenski hirČcSc Pri vseh hrčkih in smrčkih Je potrebna velika previdnost. Tudi dobro poznane je treba najmanj 5 minut prevretj in vodo od liti. V nekaj primerih so v Nematji po-nVadni hrčki škodovali kljub temu, da so vodo odlili. Dobro posušeni smreki in hrčki pa niso škodljivi in se dobro prodalo za izvoz. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani (Nadaljevanje). Priobčuje knjižničar Matija R o d S. Pire Ivo, čitanka o higljenL 4712 Kyne P. B. Milijon. Roman lz amer.šfcega sveta. 4713. __■ Bradač Fr., Posnetek in razvoj drame, t oel: Tragedija 4715 r. Bevk France, človek proti človeku. Zgoi. roman. 4719-20. May Kari, Winnetou. L: 4721. L' Ermite P., Deklica z odprtimi očmi Roman. 4733. Constantin-Wey®r M. Usodna preteklo«. Roman. 4735. .____. Kunčič Mi "k o, Za židano voljo. (Za otroa^ 4736. ._„_ Feigel Damlr. Brezen. Povest. 4737. Biblioteka za pouk in zabavo. VHL: 473». _ IX.: 4739. — X.: 4740. Vole Jos^ Otrok. Poglavja o ott iL 4741 r Afanasjev A. N. — J. Orožen, Ruske prav* Ijioe. 4742. Oulda, Kneginja Znrova. Roman. 474Z. Kralj Janko, Socialna čitanka. 4745 r. Savinšek Slavko. Delavci. Povest 474«. Vellkonja Narte, Sirote. Povest. 4747. Kidrič France, Dobrovsky ln slovenski preporod njegove dobe. 474S r. _ Doyle A. Conan, Pozna osveta. Povest. 4750. _ w Baring M. — Stanko Leben, Daphn« Adeane. Roman. 4761-53. Shakespeare W. — Oton Zupančič, Komedija zmešnjav. 4754 man. 11919 n. Vlereck G. S., Schlagschatten. 26 Sf.hkkr salstragen an Grosse di^ser Z-it. 119921 n. Saager Ad., Mussolini ohne Mrthns. V^m. Rebellen zum Despoten. 11925 r Balabanoff A.. Wesen und Werdegang de« Italijanisehen Fascisrnua. 11926 z. Margueritte V., Vaterland! 11927 z. Gobčevič Sp., Oosterreichs Untergang. —< 11928 z. Wassermann Jak., Etzel Andergast R^ man. 11939 n. Klsch E. E., Prager PItavaL 11942 z. Undset Sigrid. Harriet Waage. Romaš. —» 11959 n. Wells H. G.. Der Diktator oder Mr. Purhaaa. wird allmachtig. Roman. 11960 n. Balzac H., Verlorene Illusionen. 11953 b. Glubokowsky N. N. u. A., Das Notfbu~h dtnr russisccen Christenheit. 11966 z. Ferber Edna, Cimarron. Roman. 11968 a. London Jack. Alaska-Kid. Roman. 11970 Lagerlof Selma, Aus meinen Kinder ta gen. 11941 n. Hergesheirr.er Jos., Das Pariser Ab«n<*» kleid. Roman. 11935 n. Vse tu navedene knjige se lahko narofa pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 izposoja vsak delavnik od 4 popoldne do 8. zvečer najlepše knjige v leje-tih jezikih in modne liste vsakomur, kdor se zadostno Izkaže. Za znanstvene knjige rok tri tedne. Knjige se posojajo tuli na deželo, izposojilni rok po en teden več Na. razpolago tiskani imeniti knjig. guuuuuL uuLiuuuaaauuuuLiuuuuuL^ ^KUVERTEg □ e seh vrst nudi S D □ B ti&tugcdnefe □ "M- n KUVERTA o* L7UBL1ANA 11.A I * m J »I M R Ml IlOlliUJUU Lord Robert Cectlt Strah pred tujcem Bnozemec afi tujec pomeni ▼ mnogih pri« mibivnth jezikih isto, kakor sovražnik. Be-seda ima še danes enak pomen pri velikem delu človeštva. Za Francoza je tujec še vedno barbar, dokler ne dokaže nasprotne« ga. Celo Grasset priznava to v svojem krotkem odgovoru na sijajni Sieburgov esej »Aid je Bog Francoz?«. Anglež, čiim boij tipičen je, tem mtolerantnejši je na« pram »križancem brez zakona in postave«, ki jih je Kipling z neprisiljeno samoza« vestjo izbranega ljudstva tako nesramno opeval. Mnogo imamo primerov o prezira* nju Američana Srednjega Zapada za sliko« vito in smešno Evropo, o kateri ne ve mč drugega, kakor to, da dolguje njegovi do* movini silno vsoto denarja. »Naj napravi* mo karkoli,« zaključuje sodnik Bausman v svoji knjigi »Pred Evropo« (Facmg Euro-pe), »vredno smo prokleti. Kaj nam še pre« ostaja drugega, nego da se oborožujemo S roti neuvidevnim in nehvaležnim ljudem.« fajekstremnejši primer, kako se usmerja mišljenje vsega naroda, da gleda na tujca kot na agresivnega sovražnika, pa je mor-da vzgojni sistem Sovjetske unije. Lahko bi našteval še nepregledne vzglede tega med« narodnega — često premišljenega in preračunanega nesporazuma V tem je največja ovira za mir. Kakor je namreč resničen v srčnih zadevah izrek »tout comprendre c*est tout pardonner« (kdor vse razume, vse odpušča), prav tako je resničen tudi v medsebojnih odnošajih narodov. Pod izrazom narod pa razume« vam povprečne moške in ženske, ki tvorijo skupaj ono ogromno silo, imenovano javno mnenje, ki ga mora slednjič poslušati vsa« ka vlada, bodisi parlamentarna ali diktator« ska. Ako bi se te mase lahko vživele v vlogo tujca, o katerem morajo na zahtevo časopisja, oziroma na zahtevo svojih poli« tikov izrekati svojo sodbo, potem bi bila ta sodba le v zelo redkih primerih nepo« voljna Vendar pa se vpraša jmo:_ Ali gledamo res preveč rožnato, ako vidimo že začetke vzajemnega razumevanja med na* rodi? V zadnjih dveh mesecih smo doživeti Izredno zboljšanje mednarodnega položaja. Konec letal930. je minil v znamenju razdraženega nacijonalizma, ki se je vedno bolj širil in postajal vedno glasnejši: Fran-eosko*italijansko razmerje je bilo zelo ner« vozno; Nemci so bili ozlovoljeni zaradi osnutka razoroži tveane pogodbe ter nad načinom, kako so se vršile poljske volitve. Nastajale so divje govorice, da bo Nemčija zapustila Društvo narodov. Iz« gledi za razorožiirveno konferenco so bili zelo temni. V Indiijii so izbruhnila resni ne« miri Srle, ki so povzročile vse te spore, tm* roma tvorile temelj teh nerazveselji/vih dogodkov, še vedno žave med narodi, vendar je podoba, da si zdrav razum počasi krči pot do zmage. Pravično in pametno postopanje Sveta Društva narodov je zelo ublažilo nemško*po!jsko napetost Pomor« ski sporazum, za katerega sem ponosen, da so ga pomagali skleniti ministri moje domovine v Parizu in Rimu, ni samo odpra* vil sicer nesmiselna, vendar nevarna prerokovanja o vojni med Francijo in Italijo, ampak je tudi dovršil svojo nalogo in končal tekmo v oboroževanju na morju med največjimi pomorskimi velesilami. Ta sporazum je dober znak za uspeh razoro« ži+vene konference; prav dober znak je tudi poročilo proračunskih izvedencev, ki je pokazalo, da se dado znižati proračuni in da se da tedaj tudi omejiti oboroževanje s tem, da se črtajo vojni izdatki držav. Tudi k arbitraži je bil napravljen velik korak, ko sta angleški in francoski parlament sprejela predloge za osnutek ob* če arbitražne pogodbe. Slednjič bodo pozdravili sporazum med indijskim podkra« ljem in Ghandijem kot zmago razuma vsi oni, ki se zavedajo ogromnega pomena sprave med Vzhodom in Zapadom. Ali bo to izboljšanje trajalo? Mislim, da samo v primeru, ako so narodi iskreno odločeni, da poskušajo razumeti drug dru« gega ter če se bodo trajno trudili razumeti stališče svojega soseda; koncem koncev je pripisati samo temu prizadevanju, ako so v vseh gori navedenih primerih uspela vztrajna pogajanja med tekmeci. Večina ljudi nima ni kaki h osebnih stikov s tujci in ravno to nepoznavanje tujca, to pomanjkanje simpatij do drugih narodov daje v roke orožje nacionalističnemu ča» sopisju in demagogom Vendar niso samo časopisi in politiki, kar podpira razočaranje Isto delo vrše v velikem razmahu tudi žode. Ni niti ene države, kjer se ne bi po« rahljale državne šole kot samo ob sebi ranljivo sredstvo, da vcepijo mladini čustva veličine in slave lastnega naroda ter čut manjvrednosti za soseda. Ta proces je prav moderen. Kaj vse so napravili veliki nacijomlistični zgodovinarji Treitschke v Nemčiji, Thiers v Franciji in Macaulav na Angleškem iz enostavne zgodovine svojih narodov! Kaki pretirani opisi se najdejo v knjigah, namenjenih za mladino osnovnih in srednjih šoli Sedaj pa se je ta val obrnil. Vendar enkrat je prišlo do resnega poskusa izriniti to lainjivo karikaturo resničnega patrijo-tizma iz šolskih zgodovinskih knjig. Kar pa je še več vredno: današnji pouk zabi-čuje otrokom že od začetka njih zgodovinskega študija, da zro v mednarodnem sodelovanju edini naravni način, kako se naj urejujejo svetovne zadeve. Če odbor Društvu narodov za inteiektuelno sodelovanje ne bi napravil nič drugega, kakor da je napotil vlade, da uvedejo novo orijentaoijo v narodno vzgojo, — kakor večina držav članic že postopa od 1. 1936 — je že opravičil svoj obstoj. Milijoni dečkov in deklic v skoraj vsaki evropski državi, na Japon* skem in v bratskih dominjonih se sedaj uče zgodovine ustanovitve Društva naro« dov; vsebina pogodbe Društva narodov in njegovo delovanje sta tedaj že predmet ob« čega znanja. Danes imamo že mnogo dokazov, da organizirani učiteljski stan že polagoma vceplja mladim pokolenjern na« čela filozofije v narodnem in mednarod« nem življenju, ki bolj odgovarjalo vesti in pameti. Seveda je proces zelo počasen, ki naj ta vkoreninjeni in neokretni stroj javne vzgoje usmeri s pota sovraštva na pot miru. To je tako važno, da ne moremo več čakati Zelo mnogo lahko napravijo odrasli ljudje v pobijanju bolezni mednarodnega nesporazuma. Vsak si mora najprej zapomniti, da so vsi članki po časopisih, kjer se dolže drugi narodi premišljenih nepoštenosti ali sovraštva, neresnični Ker narod, ki ga napadajo, tvorijo ravno tako le ljudstvo s svojimi vsakdanjimi potrebami in težavami, z osebnim prijateljstvom z bojem za obstanek, z veseljem in z žalostjo. Zelo neverjetno je, da bi bilo vse ljudstvo združeno v temno zaroto, da napade in okra de sosedne narode. Vsak volilec lahko od« tegne svoj glas parlamentarcu, ki ne zna najti boljših dokazov za pravilnost svoje politike, kakor je pozivanje na strah in so« vraštvo do tujca. Radiio naj bi pomagal z brezžičnimi progami in naj bi razširjal glasbo in večerne prireditve drugih narodov, da se na ta način vsi spoznamo 8 težnjami raznih narodov. Ravno tako imamo vse polno knjig, ki so jih napisali dobri državljani vsega sveta, o življenju drugih narodov. Skratka: z modernimi pripomočki nam ne bo težko, da začnemo razumevati miselno ozadje in nazore inozemcev. Z ne« pristranskega stališča je Nemcu in Angležu gotovo lahko razumeti izredno bojazen Francozov za neokrnjenost njihove države, ki jo je že dvakrat v dobi enega pokolenja opustošila tuja invazija. Ravno tako je Francozu lahko razumeta grenko ponižanje poraza in insitiktivno željo samozavest« nega naroda, kakor so Nemci, da si zopet pridobijo nazaj svoj položaj enakopravnosti. Ako gledamo italijansko zahtevo po pariteti samo kot manifestacijo naroda, ki se je začel zavedati svoje veličine, ni nesmiselna in takega značaja, da bi že v naprej odbijala našo naklonjenost. Češko nezaupanje napram vsakemu poskusa obnoviti stari red, kd ograža njihove narodne ustanove, je takisto zelo razumljivo. Celo nerazpoloženje mojih rojakov do kakršnih obvez na celini, nastaja iz stalne bojazni predvidevanja pred novo vojno. Vise te težnje in želje imajo vsaj zrno resnice. Popolnoma resnična pa ni nobena. Nobena nima v sebi celotne tajne svetovnega miru. Vendar pa vsebuje vse neki element socd-jalne vrednosti, ki ga morajo državniki urediti in usmeriti k skupnemu cilju. Ali je preprostemu državljanu težko to verjeti? Mislim, da gotovo ni tako težko, kakor mis« liti, da na našem svetu žive popolnoma od deljeni narodi, ki so si vsak sebi bog in katerim je usojeno da se oborožujejo in bore drug proti drugemiu, vedno ogroženi od izdajstev in sovražnega tujca Nacionalizem namreč slednjič ne pomeni nič drugega, nego to. Revizija ustave na Poljskem "Varšava, 29. marca Najaktualnejši poljski problem: revizija ustave. Takoj v prvih letih poljskega samostojnega državnega življenja je bilo jasno, da je ustavotvorna skupščina kljub svoji boljši volji ohranila v ustavi napa-, ko, ki je bila že v davnih stoletjih usodna za državo. Kakor je ustava 17. in 18. stoletja te svojevrstne plemiške republike z voljenim kraljem na čelu dajala preveliko moč plemstvu, tako je ustava moderne Poljske narodnemu zastopstvu v Sejmu dala preširok delokrog in preveliko oblast, državnega poglavarja pa napravila za golo lutko brez vsake možnosti, da na temelju svojih prerogativ vpliva na potek državnih poslov. Značilno je, da je ustavo izdelala po vzorcu francoskega izvirnika danes močno desničarska stranka narodnih demo- Osman beg in UbogoviS Kdo so Ubogoviči? Ubogoviči so prebivalci svoje vasi nekje v Albaniji, kjer dela 2000 ljudi v rudnikih. Na Kranjskem ni takih ljudi, kakor bomo pozneje videli. Ubogoviči so jako verni, delavni in siromašni. Osman beg je njihov iman, učenjak, ki je bil nekoč turški derviš, zdaj pa je poljedelski učitelj. Stari Ubogoviči sede pod lipo bi vprašujejo >Zakaj smo vsi Ubogoviči siromaki?« Osman beg odgovarja. »Ker ne morete jesti.< »Zakaj ne moremo jesti?« vprašajo. »Ker niste pili.< »Nimamo vina«, pravflo. »E, Osman beg ve vse«, si misli vojvoda, stari Ubogovič. »Zakaj ne vojujemo?« vpraša Os-mana. »Kako bi vojevafi, — pravi Osman in se trudi najti pošten odgovor, kako bi se vojevali, ko so vsi kralji zavezniki našega kralja.« Možje premišljujejo in so ponosni na svojega kralja. Na dnu njihovih misli pa nekaj ni v redu. Vojvoda mrši čelo. »Zavezniki so, pravi in tehta besedo. — Alah naj bere v njihovih srcih i« Stari Ubogoviči molče. Pobožni človek molči, ko pride misel o Bogu. »Bog je z njimi,« pripomni Osman. »Kje je Bog?« »Na zapadu.« »Kje je to?« »V Rimu, v Parizu, v Londonu, morda celo v Newyorku.« »Učen je naš Osman beg iman,« še-pečejo starci. Mladci strmijo od daleč vanj. Pod lipo je miza. V pogovoru so možje odložili na njo četvero pip. Vojvoda jih odmakne, pomigne Osmann in sede. »Piši nra!« ukazuje vojvoda in Osman vrti pero. — »Alahu«, — šepetajo mladci in prisluhnejo. Vojvoda govori. »Piši mu, naj nas ne izkorišča! Naj ne pošilja več posojil, ker smo že vsi siromaki. Naj ne pošilja več konjskega mesa, ker ne moremo jesti, naj ne koplje več petroleja, ker petroleja ne pijemo, in naj ne pošilja v deželo topov, ker ne vojujemo. Piši!« kratov. V svoji tedanji liberalnosti je dala vso oblast Sejmu, pozabila pa je pri tem, da poljski narod politično ni toliko zrel, da bi se znal vladati po vzorcu, ki je primeren za Francoze, narod s tako staro ln slavno demokratično tradicijo. Ista stranka je kasneje sama priznala škodljivost demokratskega ustroja v Poljski m se je močno zavzemala za uvedbo diktature po fašističnem vzorcu. Pravijo, da so pa narodni demokrat je prvo ustavo prikrojili domnevi, da bo prvi predsednik države Pilsudski in ravno temu agilnemu možu so hoteli vzeti vsako možnost, da se vmešava v državne posle. Ko pa je L 1926. Pilsudski po trdi letih politične abstinence s silo prevzel vso oblast v svoje roke, so se takoj z večjo silo oglasile zahteve po reviziji ustave. Najprej so prerogative državnega predsednika razširili z določbo, da sme poglavar države med parlamentarnimi počitnicami sam izdajati naredbe z zakonsko močjo. Ker pa niti prvi niti drugi Sejm m mogel izvesti revizije ustave, je moral Pilsudski poseči po drugih sredstvih, da doseže svoj namen s parlamentarno večino. Socialistom, iz katerih je izšel, se Je Pilsudski odtujil, odkar so slednji popolnoma zajadrali v doktrinarstvo in so postali samo nekaka podružnica druge lnternacionale brez lastne akcijske sposobnosti. Volitve prošlega novembra, ki so se vršile v znamenju močne roke, so bile izvedene z edinim namenom, da Pilsudski doseže potrebno parlamentarno dvetretjinsko večino, ki naj bi Izvedla ustavno reformo. Vladni revizijski načrt predvideva pred vsem znatno zoženje mo« državnega zbora in razširjenje oblasti državnega poglavarja. Načrt ima namen otežkočlti predlaganje nezaupnice vladi, kateri postopek je bil doslej močno sličen famoznemu plemiškemu >liberum veto«. Državni poglavar pa bi dobil zakonito možnost, da po svoji uvidevnosti Imenuje ln odpušča predsednika vlade, Imenuje tretjino senatorjev ter postavlja na višja mesta v vojski osebe po lastnem preudarku in brez obligatnega soglasja vojnega ministra. Po vladnem načrtu bi poglavarja države ne volil več Sejm, ampak ves narod, pri čemer pa bi imel slednji le možnost, da se odloči za enega izmed dveh kandidatov, od katerih postavi enega prejšnji predsednik, drugega pa kandidira Sejm. Načrt ima tedaj v mislih stalnost državne ekse-kutive ter kontinuiteto političnega prav-ca, ld naj ovira prebujno novotarstvo ln naj skrbi za zdravo konservativno zavoro V novem ustroju bi predstavljal predsednik republike z eno tretjino imenovanega senata konservativni element, voljeni sejm pa bi postal gibalo državnega stroja. . Jasno je, da socialisti ne morejo biti navdušeni za to preosnovo in da se Pilsudski sme nadejati od njih le ogorčene opozicije. Narodni demokrati kot konservativna stranka bi bili sicer zanjo po svojem bistvu, ne smejo pa iz taktičnih razlogov pritrditi brez nadaljnjega. Vladni blok se nadeja, da Jih bo zaradi tega lahko pridobil za načrt Tudi krščanski demokratke se bodo dali pridobiti, ker so že sami predlagali sllčno ustavno Izpremem-bo. Kmečke stranke so po pretežni večini zoper načrt in vladni blok nanje ne bo mogel računati. Wifcoševo krilo poljskih kmetijcev pa bo najbrž glasovalo aa predlog vladnega bloka. Kakor kaže politična konstelacija, se bo vladi posrečilo doseči potrebno večino za izpremembo ustave. Vendar bo kljub temu treba še dolgih medstrankarskih pogajanj, da se položaj toliko razčisti, da si bo vlada gotova svoje stvari ln da se bo lahko zanesla na svojo večino. Mednarodna žitna konferenca Rim, 26. marca. Splošna svetoma gospodarski krteaima T državah vzhodno ln južnovzhodne Evrope zavoljo prirode njihovega gospodarstva predvsem značaj agrarne krize. Države tk. av. srednjeevropskega agrarnega bloka, med katere se štejejo Poljska, Rumunija, Madžarska, Jugoslavija ln Bolgarija, so že na konferencah v Sinaji, Bukarešti, Varšavi ta na Dunaju iskale odpomoči bednemu stanju svojega pretežno agrarnega prebivalstva. pa tudi v Parizu so se na pobn-do francoskih političnih krogov že vršila tozadevna posvetovanja, tičoča se v glavnem neprodanih žitnih zalog ta pomoči kmetijstvu z uglednim agrarnim kreditom Strokovnjaki, ki so pri teh konferencah i znesli razne nazore v vzorcih agrarne krize v evropskih državah. Na eni straml so težko stanje povzročili urvoz žita lz preko-morskih dežela, ki proizvajajo ceneje, ker Je njihovo poljedelstvo urejeno po najmodernejših pridobitvah kmetijske tehnike ta ker so izdatno povečale poševno ploskev. Z druge strani se pa zopet poudarja, da Je v nekaterih evropskih državah agrarna reforma razbila veleposestva na manjše gospodarske edinioe, s čimer nI samo padlo pridelovanje žita po količini, marveč tndl po kakovosti, in je bila uničena organizacija žitne trgovine, ki je po najkrajši poti posredovala med proizvodnjo ter med uporabo. Več ko tem čisto teoretičnim računom pa Je pripisati padec žitnih oen, kajti predvsem gre v agrarnih državah za znižanje cen, ne za znižanje produkcije, globljim vzrokom, ki so neposredna posledica svetovne vojne. Znano Je, da postaja problem ameriškega žitnega uvoza t Evropo občut-nejši leto za letom. Med vojno so si ameriški poljedelci osvojili evropske trge, po vojni so osobito nadomestili lzpadek Rusije in zdaj jih bo seveda težko izriniti s pridobljenih pozidl Glavni razlog za padec žitnih cen pa je nedvomno splošno osiromaši en je evropskega prebivalstva, ki nima več tolike kupne moči, da bi se cene lahko vzdržale na znosni višini ter jamčile malemu agraren rentabilnost njegovega dela Kakor kažejo statistike. Je vperaba žitaric v prehrani evropskega itadstva silne nazadovala. Rimska žitna konferenca st je določil® naslednji delovni program: Izvesti organizacijo pridelovanja žita po vsem svetu, na novo urediti mednarodno žitno trgovino in določiti smernice za podeljevanje cenenega kredita evropskim agrarcem. Mussollni se je gotovo »avedal težkoč tega programa, ko Je v svojem otvoritvenem govora s prikrito skerpso omenjal, da organizacija žitnega prolzvodstva pač ne bo mogla nikomur predpisovati, da-ll naj seje aH pa naj se loti drugačne Izrabe svoje zemlje in svo- Kako Elizabeto Arden odpravlja črte in gube Metoda StlZABETH Arden temelji na Živahnem utiranju s Orangt Sktn Food (sredstvom sa hranjenje kože) ln potem • Sptclal Astrlngmtom vzdolž v smeri mišic. To povzroči hitro kroženje krvi v tkivu ln okrepča mišice ter zaobll obrise Vsaka kožna celica, zbujens v novo življenj«, vsrka hranilne prvine kreme in vse njen« skrčujoč« sestavin«. Uspeh J« gladka, sveža koža. Mišic« pod njo dob« spet svojo prejšnjo trdnost in postanejo mladostno sveže ln gibčne. Čudovit« uspeh« lahko dosežete, 2« doma poskusite to metodo. Venetlan Orang« Skfn Food (sredstvo za hranjenje kože). Ohrani kožo mehko ln polno. Izvrstno sredstvo za suh, starajoč te obraz, poln črt, preprečuje onemoglost kože ln tvorbo črt. Venetlan Vriva Cresm. Nežno sredstvo za hranitev kože, ki naredi občutljivo kožo gladko ln mehko. Priporočljiva tudi ga poln obraz, ker hrani, ne aa bi astvarjala tol&čo. Venetlan Mnsele OfL Olje, ki se vleže v kožo; proti globokim črtam in gubam. Venetlan Spcclsl Astrlngent, Dviga ln napenja mišic«, Jim vrne njih prvotno živ* ljensko prožnost in krepi obrise lle. Blbabbth Arden vmctum m dob* 9 drogeriji .adrija«, m* s. borčič ljubljana Selenburgova ulica i Blizabbth Ardhn, Ola Bond Sfreef, London, mctyork: f*. pariš« m* * 4r jih poljedelskih pripomočkov. 2« na eni is-med prvih sej se je pokazalo, da bo tako organizacija pridelovanja žita, kakor nova uredba žitne trgovine naletela na odpor posameznih interesiranih držav. Argentinski zastopnik je energično nasprotoval kakršnikoli določbi, ki naj omeji žitno proizvodnjo te ali one države, odklonil je tudi enake prijeme v organizaciji žitne trgovine. Rimska konferenca da gleda problem le s evropskega stališča. Nedopustno je, dovoliti carinske ugodnosti samo vzhodnoevropskim državam, marveč se mora konferenca držati načela svobodnega tekmovanja T mednarodni trgovini V enakem smislu ss Je iz] arvll tndl sovjetski delegat, ki Je kratko ta malo oznanil, da sovjeti ne bodo smatrali rimskih sklepov za obvezne, ker si ne dado vezati rok v tako važni panogi sovjetskega gospodarstva. Tudi avstralski in kanadski delegat sta se odloč-no postavila na stran Argentine, tako da se Je takoj pokazalo bistvo problema ?n nasprotstva. Po teh izjavah eo odkazaM prvi dve točki komisarjem ta pododborom, ki bodo v' najboljšem primeru našli kompromisno rešitev, ki najbrž ne bo zadovoljila nikogar Glede agrarnih kratkoročnih kreditov so zastopniki prizadetih držav poudarjali silno potrebo hitre pomoči. Doslej pa komisija za agrarne kredite še ni nastopila s konkretnimi predlogi, vendar prevladuje bojazen, da ta posojila ne bodo ugodna, ker se bo mednarodni kapital držal ugotovitev Društva narodov, ki Je dognalo, da v posameznih vzhodno - evropskih državah obrestna mera sega v splošnem preko 12 odstotkov, v posazemnih primerih pa se dviga na 26, 30 ln 50 odstotkov. Zastopniki držav, ki potrebujejo cenenih kratkoročnih kmetijskih posojil smatrajo, da ugotovitve Društva narodov ne morejo služiti sa osnovo pomožnim posojilom. V tem pogledu se bo moral nameravani kme-tijsko-kreditn! zavod držati pač zmernejših obresti, ako naj ima vzhodnoevropski poljedelec kakršnokoli praktično korist od nJega. Dr. Henrik Steska: Stroški postopka po novem upravnem postopniku Upravni postopek od uvedbe pa do izvršitve povzroča raznotere stroške. Novi upravni postopnik razlikuje troje vrst stroškov upravnega postopka. ].) Obči stroški postopka, kakor n. pr-redni osebni prejemki uradnih organov in obči stvarni izdatki urada, obremeojajo oblastvo. To velja le v toliko, v kodikor kakšen poseben predpis česa drugega ne določa. Tako se n. pr. po zakonu o notranji upravi pobirajo posebne upravne takse za službene posle v občih upravnih in v občinskih stvareh, ki se započenjajo v privatnem interesu državljanov. Vrste in višino teh taks, način njih pobiranja, oprostitve od teh taks in njih uporabljanje predpiše glede državnih oblasti obče uprave z uredbo ministrstvo, glede občin pa občina z odobritvijo bana in ministra za finance. Kar se pa tiče taks po zakonu o taksah, veljajo le določbe zakona o taksah ter zakon o upravnem postopku le določa, da za zahtevanje in potrditev prejema vloge ni pobirati od stranke nobene takse. 2.) K posebnim izdatkom oblastva je šteti stroške v gotovini, ki jih ima oblastvo neposredno ob priliki postopanja o kakšnem predmetu. Taki stroški so potni stroški uradnih organov, pristojbine prič in izvedencev, stroški ogleda, pristojbina razglase ta podobno. Trpi te stroške: a) praviloma stranka, ki je v lastno k rist zahtevala uradni postopek, ali stre ka, kateri v korist se opravlja po6topt ali stranka, radi katere oblastvo po sli: • beni dolžnosti opravlja postopek (na?/ povzročitve in interesa); b) udeležena oseba, ki po svoji krivdi e Iz objesti povzroči ves postopek ali kakšr uradno dejanje, mora kriti te stroške (n čello zakrivljenja); e) izvršilne stroške trpi zavezanec, a so neizterljivi, ona stranka, ki je predi la izvršbo. Ako zadenejo upravni stroški več e jih mora upravno oblastvo mednje v prt vilnem razmerju porazdeliti. Stranka, ki v lastnem interesu pokrene postopek aK p<-edino uradno poslovanje v tem postopk je zavezana, da na zahtevo upravnega ob' stva položi primeren predujem, ki se p neje v glavni odločbi obračuni 3.) Tretja vrsta stroškov so osebni str ški strank, kakršni » n. pr. stroški za p hod, za zamudo časa in za zastopnika a pooblaščenca. Te stroške trpi vsaka stra ka sama in se smejo naložiti drugim os< bam le potem, če izrecni predpis kakšni ga posebnega zakona o poedini upravr stvari to določa. Kakor gori omenjeno, ima upravno obla. stvo tudi izdatke v gotovini ra priče in izvedence- Vsaka priča ima pravico do povračila stroškov, ki so bili potrebni za potovanje v kraj in iz kraja zaslišanja ki za bivanje v tem kraju, odškodnino za izgubo časa pa sme zahtevati le potem, če je občutno oškodovana v dnevnem zaslužku. Izvedenec, ki ne oddaja mnenja kot službena oseba, sme zahtevati povračilo stroškov, odškodnino za zamudo časa in nagrado za trud, dalje tudi primeren predujem. Priče ali izvedenci morajo svoje zahteve staviti takoj ob zaslišanju aH oddaji izvedenskega mnenja, ker sicer izgube to pravico. O teh pristojbinah odloči upravno oblastvo ali v glavni odločbi ali s posebno odločbo, in se smejo zoper odmero pritožiti priča, izvedenec in oseba, ki mora plačati. Z določbami o stroških upravnega postopka se je velika vrzel v upravnem {.ra-vo zamašila, ker doslej so bila ta vprašanja le deloma urejena. S tem končam vrsto člankov o novem upravnem postopku. 2e od konca februarja t L se v vsej državi novi postopnik izvaja. Radi rnnogobrojnih stikov, ki vežejo prebivalstvo najtesneje z občimi upravnimi oblastvi in z občinami, je bilo nujno potrebno, da nimamo zgolj enotne organizacije vse notranje uprave, marveč se mora v isti državi tudi na enak način postopati. Isti upravni postopek ni le odstranil obstoječe vrzeli v notranji upravi, marveč je obenem tudi izenačil razlike v postopku. Celo v eni in isti pokrajini s povsem enakim pravnim sistemom so bila enaka vprašanja upravnega postopka različno urejena pri različnih upravnih stvareh, dasi za to ni bilo nikakršne stvarne potrebe. Vsak posebna upravni zakon ni le vseboval mate-riialnih predpisov, nego zbog nedostajanja, občega upravnega postopnika tudi formal-J ne določbe. Ze to stanje je biilo za oblastva' in prebivalstvo neprijetno. Še neprijetneje^ pa je bilo, da je bil glede enakih upravnih 1 stvari v vsaki pokrajini naše države po-> stopek drugačen in se je moral državi:an čutiti v občevanju z oblastvi v drugih pokrajinah naše države za tujca. Enoten ln zahtevam pravne vede ustrezajoč upravni postopek bo v veliki meri pripomogel izenačevanju in obenem izoblikovanju pravnih nazorov v vsej državi in s tem znatno pripomogel k višji narodni kulturi KULTU PREGLED Še o ^Glembajevih" (Po reprizah) Krleža je z Glembajevimi razburil gleda« liško občinstvo. Živahno so komentirali dalo, farna o tej novi, zanimivi drami je polnila hiše Bili so zagovorniki, bili so na« sprotniki. Različne sodbe so se razširjale. Nekateri so odrekali delu sleherno ceno, pač pa so priznavali, da bi bilo take vpri« zaritve lahko veselo marsikatero svetovno gledališče. Številnejša so bila vsekakor mnenja, da je drama borbena, rahlo ten« dencijozna, nikakor še harmonično uravno* vešena, a vkljub vsem napakam dragoce* aa novost. Tako je bilo in bo, kadar se pojavi značilno delo, sporno za sodobnike, preveč oboževano ali prav tako nespozna« no. Za ilustracijo bi navedel le ominozno kritiko vseučiliškega profesorja, »iz kro® gov naše najvišje inteligence, člana srednje izobražene gledališke publike, moža, ki do» bro pozna svet in družbo ter je zaradi te* ga vse prej kakor estetski ignorant.« G. vseučiliškega profesorja je pregovorila že« na, da sd je ogledal dramo. Po štirih urah se mu je zagabilo večno razpravljanje o dunajskih cipah, naveličal se je teh suro* ▼osti ter se 'domov gre-de spri z ženo, za* spal od razburjenosti šele ob štirih zjutraj, se drugi dan razkačil nad uslužbenci v pi« sami in povrh opoldne pretepel otroke. Komu bi se morala gledališka uprava opra* vičiti, g. profesorju ali tem ubogim otroci* Čem, ki se jim niti ne sanja, kaki eksperi* memti se v Ljubljani dogajajo z odraslimi. Vsi obiskovalci gledališča se strinjajo s kritiko, da je bila vprizoritev Glembajevih za režiserja kakor za igralce uspeh, ki je za našo dramo nadves časten in pomeni krepko afirmacijo njene tolikokrat ospo* ravan e bitnosti in razvoja. Ta usneh je tre« ba tembolj poudariti, ker so Glembajevi komplicirana drama, ki ne vsiljuje režiser« ju, niti igralcem cenenih efektov. V našem slovstvu je malo primer za osnove stila, s katerim nas je Krleža sezna* nil. Zdi se, da je naši psihi precej tuj, kaj« 'ti že od rojstva je bila bolj dovzetna za poetični Iirizem in usmerjena v sintetični idealizem. Bodočnost bo odločila, ali je dejstvo, da prevladuje v našem slovstvu subjektivno čuvstveni aspekt na življenje, le razvojna faza ali enostranska nadarjs* nost. Morda je upravičena domneva, da raste revščina v dramatskem ustvarjanju iz plitvih temeljev miselnega udejstvovanja pri umetniški zgradbi. Široko poteznih kon* c ep tov, ki so v svetovni literaturi bazirali na realizmu ali naturalizmu, pogrešamo do« cela. Nas realizem se je izživljal v upodab* ljanju golih dogodkov, v delih, ki so pa vendarle umetniške tvorbe, ni dokazal bogve kakšnih miselnih razgledov. Če slov« stvena zgodovina trdi, da poznamo na do* irtačih tleh tudi zarodke naturalizma, je ta* ko priznanje le delo usmiljenja, kajti slo« ^venski naturalizem je podoben sneženemu možicu za vasjo. V teh smereh je ustvaril edinole Kraigher umetniško pomembna dela, v katerih je nekak predhodnik mlaj* še generacije, ki se večjidel odreka liri zrnu ter se oklepa miselne stvarnosti. Nerad bi žalil nacijonalni ponos, toda priznati mo« ram, da se mi dozdeva naša pripovedniška in dramatska literatura silno bledolična. Začuda radi se ogibamo konkretnosti v problemih, na kateri bolehamo tudi v izra* zu in stilu, razen pri najmočnejših ustvari* teljih besede. Krleža je odkril v filozofskem nazoru historičnega materializma bazo za svojo »konkretno analizo dane stvarnosti«, ka* kor c-značuje režiser Gavella njegovo pu» blicistično delo in dramatsko ustvarjanje v poslednjem Glembajevskem ciklu. Glo« boko zasnovani eseji o Matošu, Kranjčevi« ču, Meštroviču, Radiču etc. so tostran Sotle skoraj nepoznani širša publika ga je. spoznala avtorja v »Agoniji« in »Gospodi Glembajevih«. »Gospoda Glembajevi« so danes stvar« nost nekega dela hrvatskega pridobitnega meščanstva, so stvarnost sodobne družbe, v kateri avtor živi in se bori za jasno po* dobo človeka. Zanimivo je, čeprav logično, da se je nekdanji borec za novo družbo in novi družabni red posvetil analizi sodobne družbe, problemom o kvaliteti njene aktiv* nosti in etičnih vrednot, ter kritiki njene* ga obrambnega sistema. Krleža je stvar* nost, ki jo upodablja bolj intelektualno dognal kot intuitivno zajel. Njegovo ustvarjanje odkriva perspektivo vernega fiziološkega študija objekta in bolestne bo^be z zagledano stvarnostjo. Zdi se, da Leon Glembay marsikdaj od« kriva avtorjevo notranjo borbo. Že prvi dialog osvetljuje intelektualno zasnovo. Leon se pogovarja z doiminikanko Ange* i i ko, bivšo baronico Zygmuntovicz Bea« trix: Kako je vse to v nas motno, draga Beatrice, začuda motno. »Človeško spoz« nanje raste iz dveh osnov', ki imata morda skupen, toda nepoznan izvor: občutki in razum. Prvi nam predmet podajajo, z dru* gim jih premišljamo.« Občutki in razum! Niti Kant ni mogel bolj jasno opredeliti teh motnih globin v nas. Nato občuduje Eulera, ki je v svoji Mehaniki, štirideset let pred Kritiko bolj logično in konsek« ventno od Kanta izrazil Neznano formulo. Le abstraktna matematična koordinanta se more približati izrazu Neznanega, Nežna« no ni nikakor mstična transcendentnic*st, temveč bi morala biti jasno kot matema* ti ena formula. Leon zavrača misel, da bi intuicija mogla utešiti človeško hrepene« nje po spoznanju, ki bi se moralo razodebi današnjemu človeku z matematično na« tančnostjo. Človeški boj za izraz te vizijo« narne resničnosti, je boj z elementarnim, na* gonskim svetom, s kaosom v nas. Pozneje karakterizira Leon svoje notranje pro tri« slovi je: »slikar sem, pa bi moral biti mate« matik. Ali se mora človek s takim razko* lom v sebi povspeti nad dilentatizem?«: Krleža se bori z močnim intelektom za matematično jasno odrešenje od kaosa v nas. Gospoda Glembajevi so tisti kaotični svet, v katerem razum zaman poizkuša pretrgati mreže temnih nagonov. Iz globin slepe" elementarnosti bruhajo uničujoče strasti. Zločinske, demonske sile palijo te ljudi, ki se medsebojno grizejo in uniču« jejo. Vse je laž, kar naj bi bilo svetlo in jasno v njihovem življenju. Brezobzirni, le vase usmerjeni egoizem je edina resničnost, brez odtenka etičnih vrednot. Organizem dvesto let stare družine se je razbohotil na laži in ubijstvu, in dokazano je, kar je tr* dila stara Barboczy, da so vsi Glembaji morilci in goljufi. Osnove tega vizdjonar« nega sveta temelje tudi na tendenčnem so« cijalnem aspektu, kar se deloma križa z umetniško pravičnostjo. Umetniška prepričljivost ni vselej neposredna. V karak« terizaciji poglavitnih akterjev so zarodki za nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti v drami. Stari Ignjat je človek, ki se jasno zaveda, kaj dela in hoče. Medjimurski par* venu se je povzpel do estetike v uživanju. Njegova podjetja so zvezana s svetskim kapitalom, šef firme Glembay Ltd Compa* ny je postal pravi tajni svetnik, ki ni do« slej v življenju z lastno roko se ubijal aLi dokazano goljufal. Da bi avtor tudi na njem dokazal resničnost stare legende, po« izkuša predočiti gledalcu, kako je stari lis« jak ogoljufal in okradel lastno ženo baro« nico C-astelli. Dejstvo bi bilo sicer mošn«, toda v drami aspirira na verjetnost. Izred* no fino je karakterizirana baronica Ca« stalii, bivša bosonožka, danes estetsko izobražena vlačuga, ki pa se svoje biti za« veda ter prav nič ne prikriva notranjih nagibov »erotične inteligence«. Sestra An« gelika. roj. baron esa Zvgmuntovicz, vdovi« ca po Ivanu Glembavu, baroničin protipol, podoba »etične inteligence« je le naznače« na. Ostale stranske osebe je pisatelj osvet« lil kolikor jih je idejno rabil. Centralna in najbolj komplicirana ose« ba je Leon Glembav, sin starega Ignjata iz prvega zakona. Po sedemnajstletni odsot« nosti se povrne domov. Nejasni so ti mo« tivi, ki so ga pripeljali pod očetovo strp ho. V drugem dejanju se izpove, da ga je klicalo domotožje, v tretjem zatrjuje, da se je vrnil z namenom da bi porušil Glem« bajevsko fikcijo, zgrajeno na domnevah, na indicijah, brez pravih dokazov. Zoačil« ne za njegovo duševnost so venomer se ponavljajoče trditve, da so indiciji moč« nejši od dokazov. Pisatelj poizkuša ta tip neurastenika, živčno razdrapanega paranoi« ka biološko osvetliti in ga prikazati kot produkt težke hereditarne obremenjenosti. Leon je umetniška natura, obdarjen z moč* nim intelektom, toda v njem je vse nejas« no. Zdaj koketira s socijalnimi nazori, zdaj se igra s filozofijo, zdaj se bori z Glem« bajcoščino, ki jo sluti v lastnih nagonih in jo izpričuje njegovo parasitsko življe* nje. Vdaja se z naslado živčnemu razkro« jenju, celo pseudo«halucinacije doživlja. Okleva med besedo in dejanjem, ker ne stoji na trdnih tleh v tem kaosu. Dvain« dvajsetletni mladenič je bil zapeljan od erotične inteligence svoje mačehe, baro* niče Castelli, v štiridesetem letu pričaku* je rešitve od etične inteligence svoje sva* kinje. Po težkih intelektualnih borbah, po očetovi smrti je začutil v sebi pošastno praznino in tedaj se zruši na kolena pred Beatriko: »Pod magnetom neke etične in« teligence bi se morda izčistil. V taki ima« ginarni nadzemski harmoniji bi mogoče spoznal svoj raison d' etre, moj talent bi se razodel in uveljavil. Tedaj bi lahko de« lal, ustvarjal, živel, ozdravil — in se iz* trgal iz tega ...« 'Pekla' je hotel dostaviti pisatelj, ki ve, da tudi Leon ne bo zagle* dal tiste formule Nepoznanega, ki bi sve* tila na pot i z kaosa. Vendar ne morejo ne« jasno domišljene teze, v katerih se Leon izživlja, dovolj fundam en tirati njegove človečnosti. Ker je Glembajevski kriminalni nagon v Leonu le umetniško neuteme« ijena fikcija, zato je poslednja faza obupa nad samim sabo prisiljena in karakterna linija pretrgana. Glembajevi so moderna analitična dra« ma. Dramatičnost dogajanja je prenesena v dialog. Par ur teko ti pogovori, v kate« rih je zgneteno dvesto let življenja. Anali* za elementarnega nagonskega sveta in raz* umske borbe z njim je osvetljena iz vseh mogočih žarišč. Dinamičnost dialoga biča živce, utruja, dokler gledalca ne stare. Temne naturalistične slike elementarnih strasti utemeljujejo demoničnost prikaza* neg« Svfienja, z naslado se krtolekt raj©« da r golo meso materije. Jutranji pogovori pred mrtvaškim odrom vsebujejo vr« hunec stvariteljske sile. Publicistični, so« cijalni reflektorji, s katerimi pisatelj ob* seva človečnost Glembajevih so pač le koncesija času. Režiser Gavella je knjižno dramo za oder precej skrajšal. Žrtvoval je nekatere dialoge, ki so važni za notranjo vsebino drame, za jasno sliko Leonovega svetov* nega nazora in borbe za odrešitev iz kao« sa. Razlog za take okrajšave je manj jas* na utemeljitev, ki jo je zagrešil avtor. Re« žiser se je moral odločiti za najbolj pla« stične perspektive. Posvetil se je intelek« tualni analizi elementarne stvarnosti ter ohranil socijalne aspekte. ki približujejo Glemhajevski svet publiki. Gavella ne 1 ju-* bi nobenih zunanje efektnih prizorov, raz« ličnih modernih poudarkov ideje. Disci.p* fina v mimiki m izrazu, prastično podajani dialogi so vsestransko preračunani za končni zaželjeni efekt. Njegov scenični prostor je odprt, da bi se gledalec vsak čas počutil v njem doma. Ljudje prihaja« jo, odhajajo, se krečejo tako neprisiljeno, kakor da bi bili prizori poljuben izrez iz življenja. Toda ti nijansirani dialogi so tehtno preudarjeni, da bi sleherna beseda omrežila gledalca in ga končno dovedla v ekstazo. Režiser je stilni naturalizem stopnjeval do porazne sugestivnosti, ki je živce tako razbičala. da je zameglila po* gled. Borba z razvlečenim dialogom v dru« gem in medlejšo psihološko analizo v tret* jem dejanju je bila vkljub rafiniranosti vidna. Podobe ▼ Galeriji Glembajevih so v igralskem oziru najodličnejše kreacije na slovenskem odru. Dialogi in soigra bodo vzorna šola za bodočnost. Težka vloga, s katero se je moral boriti Kralj, mu ni nu* dila opore, da bi izklesal tako harmonične like, kot sta jih Levar in Nablocka, ki se je v reprizah izpopolnila. Vendar je Kralj dokazal veliko kreativno sposobnost, ker je tej problematični podobi dal dušo in telo. V reprizah je Daneš nekoliko pre« drugačii Fabriczya, ki je pač eden izmed sijajnih portretov v galeriji, v katero se lepo uvršča Šari če va z Angeliko. Jerma* ncvv Silberbrant in Železnikov Puba sta dovršena v strilu in maski. Za Skrbinškovo masko se ne morem ogreti, zdi se mi ne* kam tuj ▼ tem harmoničnem svetu. vedujejo o uspehih, ki jih je imela liogumila Vilharjeva. o časti in priznanju, ki je je bila deležna. Za drugega ti knjigi ne bi bili imeli pomena, toda umetnik, ki je vse to preživel, vidi v ta-ki-le knjigi košček svojega življenja, vidi samega sebe, svoje želje in sanje, uresničenja in obete, crescenda in decrescenda, gradacije in akcente, dekadence in kuiini-nacije. V teh dveh knjigah pa je tudi kos gledališke zgodovine: poleg imena Bogu-mile Vilharjeve srečujemo imena nekaterih velikanov Tali je, ki jih že zdavnaj ni med nami: Fijana, Borštnika, Raškovtča i. dr. Vilharjeva je še ena iz one garde, ki nam je ustvarila gledališče in dvignila naše reproduktivno odersko umetnost do današnje višine. Ona se gledališča še vedno oklepa z vso silo svojega umetniškega srca. Žiga Iiirschler. Za Zvezo vseh književnikih organizacij v Jugoslaviji se zavzema urednik »KnjJi« ževnih Novin« Stanko Tomašič v 11. šte» vilki omenjenega lista v članku: »Mogu ii književnici Jugoslavije frtvoe-iti jed^nstve« nu organizatcaju?« G. Tomašič ugfjt.vitfa jalovost dosedanjih poizkusov, da bi se ustvarila enotna močna stanovska organi« zaciija književnikov v Jugoslaviji. Predla« ga, da naj ee po teh neuspehih ubere nova pot: Dosedanje organizacije naj ostanejo še dalje, ustvarijp pa naj Zvezo, ki bodi skupen foru-m za stanovska vprašanja. Ta predlog g. Tomašiča je dobro miši jen, ven« dar ie vprašanje, kdaj se bo lahko izvedefi. V Ljubljani n. pr. sploh ni pisateljske pro« fesionalne organizacije, zato tudi ni niko* g ar, ki bi bil za Slovence vstopil v fakšno Zvezo Pisec pa pretirava, kf> pravi, da sta »Ljubljani Zagreb in Beograd nekje daleč na drugem kontinentu«, saj naši li« sti beležijo skoraj vse, kar je v književ« nem svetu Zagreba in Beograda vredno pozornosti Koliko je res, da »Zagreb zna več o književnem življenju Berlina nego Beograda ki Ljubljane«, bo g. Tomašič vedel bolje od ras. Mi njegovp sodbo sa« mo komstat iramo. Koncertni nastop Antona Tro^ta na Di»-najo. Dne 24. marca sta priredila gg. Anton Trost naš znani slovenski pianist in Ricbard Krotschak (čellst) 9onatni koncert s programom: Beethoven (Sonata op. 102), L Reiter (Sonati, krstna izvedba) in R. Strauss (Sonata op. 6). Svoj program sta umetnika izvedla z kar najbolj dovršeno dinamiko- Posebno aam je ugajala Beetove-nova sonata. Čutih' smo, da je g. prot Anton Trost pianist-solist za se. ki se lahko s svojim čustvom in virtuoznostjo izraža docela svojsko. Žal da ni nastopil z nobeno samostojno točko. — Reiterieva sonata, ki se je na tem koncertu izvajala prvič, je klasicistična skladba z doslej moderno harmonijo, zelo koncizna in bogato invenciozna. Višek dinamike tesa koncerta sta umetnika dosegla v Straussovi Sonati. — Dvorana je bila skoraj razprodana, žal da smo pogrešali ob tem nastopu našega rojaka mnogih članov naše dunajske kolonije. — Blaž Armie. 0 Tagorejevem romanu >Dom in svete, ki ga je izdala »Tiskovna zadruga« v prevodu Vlad. Levstika, je priobčila »Mladika« oceno iz peresa F. S. F(inžgaria), ki svojo premotrivanje interesantnih problemov, življenjskih situacij in osebnosti v tem romanu sklepa... »stoji, da je ta roman branja in premišljevanja vreden, da je odlična umetnina. Prevod je lep«. K. Fedina „Mesia tn leta" je v tisku. Izdala ga bo »Tiskovna zadruga«. asar 1 s a. S Prijetna., jasno napisana izpoved prezidenta" T. G. Masarvka sta dva zvezka »Razgovorov s T. G. Masarykom«, ki sta izšla pri Aventinu v Pragi. Avtor teh »Razgovorov« je Karel Čapek, vendar ni težko spoznati v njih naravnega, gladko tekočega in preprostega sloga Masaryka samega. V drugem zvezku, ki je pravkar izšel, pripoveduje T. G. Masaryk med mnogim drugim tudi o svojem odnosu do slovanstva. Pravi, da se je kot deček čudil, kako je mogoče, da je razumel poljske vojake, ko pa je vedel, da so Poljaki drug narod. Iz romantične simpatije do poljskega uporništva se je v gimnaziji učil poljščine, na Dunaju pa se je oprijel ruskega jezika. »že na Dunaju«, pripoveduje Masaryk, »sem. jel na veliko čitati rusko literaturo; pozneje v Pragi me je popolnoma prevzela. Reči smem, da je takrat redko kdo tako dobro poznal rusko književnost kakor jaz. ■ Pri tem sem tudi v Kollarju odkril slavja-nofilstvo; i nekateri naši politiki so bili slavjanofili, toda spoznal sem, da jim je to i samo na ustih, znanja pa nimajo. Proučeval 1 sem rusko slavjanofilstvo i Kirjejevskega, > ki je bil filozof schellingovec, posebno pa | Dostojevskega. Pri njem sem spoznal, kako ft tesno je rusko slavjanofilstvo združeno s I? pravoslavjem. Dostojevskij ja bil ateist; sam je nekoč dejal ruskim nihilistom: Vi boste mene učili, kaj je ateizem?! — Toda h o-tel je biti pravoslaven; hotel je »lagati zaradi" resnice.« A zaman je vse to: nihče se ne more vrniti v vero, ki jo je bil izgubil; lahko sprejme drugo, ali te, ki jo je izgubil, več ne najde. Zato sem v tem hotenem pra-voslavju Dostojevskega občutil nekak je-zuitizem. Ni mi dalo miru: hotel sem si ogledati Rusijo in nje pravoslavje iz bližine.« »Prvikrat sem šel na Rusko«, nadaljuje Masaryk, »leta osemdesetsedmega in prihodnje leto zopet. Ustavil sem se v Varšavi, da bi spoznal Poljake; obiskal sem Petro-grad, Moskvo, Kijev in Odeso. Zanimalo me je, videti vse te ulice in kraje, ki sem jih tolikanj poznal iz Dostojevskega, Tolstega in drugih. Vozil sem se v tretjem razredu, na črnem morju v podkrovju — hotel sem spoznati ljudstvo, pa tudi z denarjem nisem bil nič kaj založen. Stikal sem se s slovanskimi jezikoslovci: s Lamanskim, Flo-rinskim in z drugimi. Lamanskij mi je kar naravnost povedal, da se Rusi zanimajo samo za pravoslavne Slovane, kvečjemu še za Slovake, ker so tako naivni, kakor rusko preprosto ljudstvo; nas Čehe pa bi kot liberalce in zapadnjake poslali k vragu. — Zahajal sem v ruske cerkve, obiskaval lavre in puščavniške celice. V Sergjejevskem samostanu sem bil gost igtunena. Tu sem opazoval neizobraženost in praznoverstvo ruskega pravoslavja; in s tem so slavjanofili hoteli odrešiti slovanstvo! V splošnem pa sem si odnesel iz Rusije to, kar Havliček: ljubezen do ruskega ljudstva in nejevoljo do službene politike in vladajočega izobra-ženstva.« »Poiskal sem Tolstega. Prvič sem ga bil posetil v njegovi palači v Moskvi. Spominjam se kakor danes, kako mi je skoraj s ponosom razkazoval svojo delavnico: lesen kmečki strop, da bi ga človek z roko dosegel. Opazil si takoj, da je bil naknadno postavljen v visoko gospodsko sobo. V tej kmečki izbi je bila pisalna miza z udobnim usnjenim naslanjačem in divanom — nu, v kmečkih hišah kaj takega ne najdeš. Imel je leseno švarcvaldsko uro; bahal se, da je stala samo tridesetpet kopejk. Oblečen je bil v prepasano mužiško srajco in obut v škornje, ki si jih je bil sam sešil; kajpada, bffi so slabo sešiti. K čaju me je bil povabil v gosposko obednico — sam rdeč žamet, kakor je bila navada v plemiških domovih. Gospa grofica mu je bila ponudila vkuhano sadje, kakor ga Rusi po navadi uživajo pri čaju, toda Tolstoj se je delal, kakor da bi tega ne opazil; srebljal je čaj po mužiško skozi košček sladkorja. Po čaju sva krenila v park; govorila sva o Schopenhauerju, katerega je Lev Nikola-jevič napak razumeval; sredi razgovora se je ustavil kakor mužik na meji in mi dejal, da naj ga posnemam; meni se je to videlo hoteno, narejeno, primitivno-umetno in nenaravno. Lev Nikolajevič me je bil povabil tudi v Jasno poljano. Iz Tule sem se vozil s ki-bitko — pred vasjo je bil tako razbit most, da bi si bili konji kmalu polomili noge; morali smo napraviti ovinek. V Jasno poljano sem dospel tik pred poldnevom. Povedali so mi, da Lev Nikolajevič še spi, ker je vso prejšnjo noč debatiral s Cerno-vim in gosti. Krenil sem v sosednjo vas; bila je umazana in revna. Pred neko bajto je delal mlad mužik; nagovoril sem se ga in sva se malo razgovarjala. Opazil sem, da ima pod razgaljeno srajco neke izpu-šcaje •— sifilis. V drugi bajti sem našel na peči starko; tičala je v silni nesnagi in brez pomoči neumorno delala. Vrnil sem se k Tolstemu; tega dne je prišel k njemu mladi Gay, sin znanega slikarja. Bil je njegov pristaš in je dospel k njemu peš iz precejšnje daljave, češ, da je železnica pregospod-ska; prišel pa je tako ušiv, da se je moral nemudoma skopati in dobro otreti. Tolstoj mi je sam dejal, da je pil iz sifilitikovega kozarca, ker ni hotel kmetu pokazati, ua se'mu studi in ga tako ponižati; da, o tem je mislil, toda da bi bil svoje kmete rešil sifilitične okužbe, tega se ni spomnil. In ko mi je tako razlagal, da se moramo popreprostiti in živeti kakor mužiki, sem mu dejal: kaj pa ta vaša graščina in salon, ti naslanjači in divani ? In kaj ono bedno životarjenje mužikov? Ali je to popre-proščenje? Res da nič ne pijete, zato pa kadite cigareto za cigareto; če je že aske-za, pa bodi dosledna! Mužik živi revno zaradi tega, ker je siromašen, ne pa zato, ker je asket. In sem mu še dejal, kaj vse sem videl na vasi: nered, bolezni, nesnago in vse drugo. Za Boga milega, ali Vi tega ne vidite? Mar vi, ki ste tak umetnik, ne umete opazovati?! Nu, da bi si. človek sam šival čevlje in potoval peš namestu z vlakom, to je samo potrata časa; koliko boljših reči bi lahko v tem času opravil! Navedel sem mu angleški pregovor: Cleanliness iz god-lincss in naš češki: Snaga je polovic«, zdravja. Skratka: nisva se mogla razumeti. Grofica je bila pametna žena in ni imela rada, če je Tolstoj nespametno delil; mislila je na svoje otroke. Ne morem si pomagati, toda v tem njenem sporu z Levom Nikolaje-vičem sem bil bolj na njeni strani... Tretjikrat sem posetil Tolstega malo pred njegovo smrtjo, leta 1910.; tedaj se je notranje že popolnoma raziel s svojo ženo. Bil je zelo nervozen in se ni znal obvladati. V tem času je bil pri njem in na vasi za zdravnika naš doktor Makovicky (Slovak po rodu. — Op. prev.). Bil je enostransko zavzet za Tolstega in njegov nauk; nosil je za nohtom košček grafita in si je ž njim kar v žepu beležil besede Tolstega. Preprostost, popreprostiti se! Moj Bog: problema mesta in dežele ni moči rešiti s sentimentalno moralko in tako, da proglasimo kmeta in podeželje za splošen vzor in vzorec; dandanes se tudi že kmetijstvo industrializira, ne more biti brez strojev, kmetu je treba večje izobrazbe kot so jo imeli njegovi dedi — o vsem tem je tudi pri nas še dokaj nepravilnih nazorov in podedovanih predsodkov«. Dalje pravi Masaryk s tem v zvezi: »Ne maram praznega besedičenja o slo-vanstvu, kakor nimam nič kaj rad rodo-Ijubarstva. Prosim Vas: koliko jih je med našimi slavjanofili, ki umejo vsaj čitati ruski, poljski, srbski? Enako kot oni ljudje, ki pravijo da smo narod Husov: kdo izmed njih je prebral vsaj eno stran iz Husa, a ne samo Husa, vsaj eno knjigo reformacije Čeških bratov? In čemu toliko govorjenja: normalen človek ne trobi po svetu, da ljubi svoje starše, svojo ženo, svoje otroke; to se vendar ume samo ob sebi. Ko ljubiš svojo domovino, ni treba, da bi o tem govoril, toda delaj tako, da bo za njo prav; za nič drugega ne gre. Vem dobro, kako velik, a tudi kako težaven program je slovanstvo; bavil sem se s proučevanjem Poljske, študiral sem Rusijo, delal sem politično s Hrvati in Srbi; sem več kot na pol Slovak in sem že pred petdesetimi leti prišel s programom Slovaške. Umljivo je. da bi tega ne počenjal, če ne bi čutil ljubezni, saj je človek že tak, da rad uboga glas svojega srca; prav zaradi tega pa ne beseduje o ljubezni, marveč skuša s pametjo pomagati. Meni je vedno bilo nekam sram, da bi poudarjal besede »domovina«, »narod« itd. če ne vpijem o sebi, da sem narodnjak, ne kričim tudi o drugem, da je izdajalec domovine; moram vztrajno dokazovati, da je njegova pot iz teh in teh vzrokov napačna. S takimile velikimi gesli se lahko ljudje opajajo, ne morejo pa se naučiti delati. Osvobodili smo se despotske gospode; sedaj se osvobodimo še velikih in despotskih besed. Res da se ljudje radi drže besed ne samo v politiki, ampak sploh na vseh področjih: v verstvu, znanosti, filozofiji. Zbog tega sem vedno polagal važnost na stvari, na opazovanje in poznanje dejstev, toda kdor hoče dobro opazovati in spoznavati, mora imeti ljubezen«. Prevel B. Na športnem prostoru SK Ilirije priredita SK Ilirija In ASK Primorje velikonočni MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR Gostujeta: dolgoletni prvak Gradca SK STURM in mariborski prvak L SSK MARIBOR RAZPORED TEKEM: V nedeljo ob 15« MARIBOR : ILIMJA ob 16.30 STURM : PRIMORJE V ponedeljek ob 15. MARIBOR s PRIMORJE ob 16.30 STURM : ILIRIJA Ob vsakem vremenu! Ob vsakem vremenu! lz življenja lia SMLEDNIK. Tudi pri nas smo se začeli gibat L Dne 29. marca smo imeli v ioli sestanek zaradi ustanovitve Sokola. Sestanka se je udeležilo izredno število mladih lan-tov ia mož. Šolski upravitelj g. Rupert Je obrazložil pomen Sokola in ugodnosti te organizacije za vojaške obveznike. Na poziv za vpis je prijavilo vstop lepo število fantov in mož. Drugi sestanek je določen na belo nedeljo po popoldanskem cerkvenem »pravilu v šoli. Vabljeni! RAKEK. Kolo jugoslovenskih sester je imelo v torek prvi letni občni zbor. Po otvoritvenem nagovoru predsednice ge. De* klevove so podale posamezne funkcijonar* ke poročila. Navzlic temu, da ni bilo za društvo pravega razumevanja, so zbrale Kolašice skoro 4000 Din, za katere je na« kupil odbor živila in druge življenske po* trebščine in jih razdelil med najrevnejše otroke in stare, onemogle reveže. Mnogo je pa še potrebnih pomoči. Zato bo odbor v bodoče svoje delo podvojil in prosi vse* stranske podpore. Dasi šteje društvo pre* ko 100 članic, je bil zbor slabo obiskan. V novem odboru so gospe Deklevova, Hlad« nikova, Petrovičeva, Gorjupova, Tavčar* jeva, Mlakarjeva, Mikkvčičeva, Grudnova in Gornikova im gospodične G ab ren jeva, Milavčeva, Kobalova, Meletova, Bombače* va, Zorčeva, Koščakova in Juvančičeva. — Na drugi rakovški sejem, ki se je vršil na veliki četrtek, je bilo privedenih nad 300 «iav goveje živine in preko 200 prašičkov. Cene goveji živini so se gibale med 6.25 in 7.50 Din za kg žive teže. Kupčija je bila mrtva. Pogrešajo se pač inozemski trgovci, ki so včasih pokupili do 150 glav za izvoz v Italijo. RADOVLJICA Pe»vs9ri. odsek Sokola v Radovljici je ponovil svoj koncert 29. mar* ca tn je to pot posvetil samo šolski ml a* dani. Zbor, broječ preko 30 pevcev pod vodstvom pevovodje učitelja g. Kobentar* ja, se je v teku enega leta nad vse lepo razvil, zbral zelo pester program. Na sporedu so bili zastopani naši najboljši skla* datelji. Zbor je glasovno izvanredno urav* na®, in.tanaci.ja zelo čista; posebno ugaja* jo mehki, čisti, zvočni soprani, dobri basi in alti, samo tenor je še malo prešibak; krivda temu je pač splošna kriza tenorskih glasov. Zal le, da koncert ni bil tako obi* skan, kakor bi moral biti. Krivda temu je, da koncerte posečajo povsod le nižji sloji, medtem ko ljudje druge vrste nimajo ali nočejo imeti za to razumevanja. To pa naj g nevovodji ne vzame veselja. Pričakujem v Radovljici še več takih lepih pevskih prireditev Ker sem doznal, da namerava sokolski pevski odsek na Jesenicah v*to-piti v Hubadovo pevsko župo, bi pripore* čal. da to stori tudi radovljiški. — D- K SEVNICA 27. t. m. so se vršili v pisarni cestnega odbora v Sevnici šoferski izpiti pred izpir-sevalno komisijo iz Ljubljane. Dopoldne so bili teoretični izpiti, popoldne pa. praktične vožnje. Priglašenih je bilo 13 vozačev, ki so, raizen enega, vsi napravili šzoit. — Virtuoz na harmoniko g. Pilih je gostov«! v soboto in nedeljo v Spkolskem domu. Lrvajal je več koncertnih komadov in žel mnogo odobravanja. — 29. t m. je bil v Sevnici sre&ki načelnik g. dr. Grego= xdn. Ob navzočnosti župana g. Kruleja in predstavnikov gospodarskih ter kulturnih k^nporacij je izročil odlikovanja družini pokojnega župana Lamperja, Karlu C i m* peršku, župniku Dobošku in županu občine Zabukovje, g. Semici, red sv. Save V. in odvetniku dr. Jesenku IV. stopnje; zlato kolajno za državljanske zasluge sta pre* je>la večera je sokolski odsek gostoval na sokolskem odru v Mokronogu z Me-škovo »Materjo«, ki jo je podal prav lepo. _ v nedeljo 29. marca je priredila kmetijska nadaljevalna šola ekskurzijo m Grm, katere se je udeležilo nad 30 učencev z vodjo. Iisk-rena hvala ravnatelju g. inž. Koflovšku in učitelju g. Legli za strokovno razilago! časno zaključeno. Pred kratkim je knew> škofijski ordinarijat združil ves nabrani denar, v kolikor se ni potrošil za nabiranje samo, razne priprave itd., v ustanovi, Id bo zopet na razpolago, čim »e začne načrt bolnice v Ljutomeru realizirati. Kakor pa vse kaže, ne bo prišlo do tega, kar so za* stopniki mesta zvedeli tudi meseca novem* bra v Ljubljani, ko jih je sprejel g. min. predsednik gen. Živkovič. Merodajni fak* torji se naj zavzamejo za ustanovitev zdravstvenega doma, ki bi ne bila nedo« segljiva. V metropoli Prlekije Ljutomer, 30. marca. Sadjarsko predavanje, ki ga je umel v osnovni šoli g. Levstik iz Celja, je privabilo nepričakovano število poslušalcev. Bi* 10 jih je okrog 230, če ne štejemo šolske mladine, ki je je bilo tudi precej. V daljšem govoru je predavatelj opisal vsa pomladanska dela v sadovnjaku ter navdu* še val poslušalce za sadjarstvo, ki se raz* vija v vedno važnejšo panogo našega go* spoekrstva. Velika udeležba je pokazala, da se naši kmetovalci tega dobro zave« Sejem, imenovan cvetni, la je dU druga leta med najboljšimi, je bil letos le za spoznanje bolj živahen od drugih. Delav* ski, viničarski sloj je bil vso dolgo zimo brez pravega zaslužka in to se je poznalo tudi pri sejniskih kupčijah. Na svoj ra= čun je prišel le tisti žepar. ki je s spretno kretnjo izmaknil nekemu kmetu iz notra* njega žepa suknje hranilno knjižico, v ka* teri so bili štirje jurji. Kmetijska nadaljevalna šok je pretekli teden končak s prvim letnikom. Posečalo jo je 34 mladeniče v precej redno. Najmanj zamud je bilo v januarju, največ v febru« ar ju, ker je večkrat zapadel debel sneg. Razen treh rednih učnih moči so predava* 11 tudi trije strokovnjaki in sicer o vrt* narstvu, govedoreji in zdravstvu. Sok bo v jeseni nadaljevala z drugim letnikom ter potem zaključila svoj prvi tečaj s primer* no slovesnostjo. Lepo število popotnikov te šole priča, da se naš kmet zaveda, koli* ko mu more koristiti obširnejša strokovna izobrazba. Omeniti je še, da so si kmetski mladeniči iz šolske knjižnice izposodili nad 70 strokovnih knjig, kar tudi ni mo* glo ostati brez učinka. Trgovski gremij za srez Ljutomer je 25. t m. imel v Radincih občni zbor. Udele« žilo se ga je 40 članov, kar je v primeru s celotnim številom članstva — 223 — od« ločno premalo. Iz tega je posneti, kar je poudaril tudi zastopnik Zveze trgovskih gremijev, da je med članstvom še vse pre* malo stanovske zavesti in solidarnosti. Na* čelnik g. Vilar je daljšem poročilu načel« stva očrtal delovanje gremija v pretek« lem letu, podal obširen statistični materi* jal o gibanju trgovstva ter opisal neugod« ni položaj trgovstva v splošnem in še po« sebej v našem skoro čisto agrarnem srezu. Članstvo je vzelo njegovo poročilo z za« dovoljstvom na znanje. Nato je poročal o obračunu za 1. 1930, ki ga morata pre« gledati pregledovalca računov (gg. Horvat in Rožmanič, nam. g. Sušeč), ker za to na občnem zboru ni bilo časa. Proračun za te« koče leto predvideva 27.900 Din izdatkov in 27.410 Din prejemkov, torej 400 Din primanjkljaja. Občni zbor ga je soglasno odobril. Potem je tajnik Zveze trg. gre« mijev, g. Kaiser, obširno orisal gospodar« ski položaj ter davčno politiko, ki nakga trgovstvu vedno večja bremena. Na koncu svojega predavanja, ki ga je članstvo spre* jelo z živahnim odobravanjem, je pozval gremij alno članstvo na sodelovanje z na* čelstvom. Obrtni nadzornik iz Maribora, g. Založnik, je nato poročal o Trgovski samopomoči v Mariboru ter pozval trgov« ce, naj pristopijo v čim večjem številu v to občekoristno organizacijo. Pri slučaj* nostih so se obravnavale nekatere manjše zadeve, tako vprašanje poslovnega davka, ključa za določitev čistega dobička, obrest« ne mere za posojila in dr. Kot uradni dan gremija ostane petek, drugače pa daje vse informacije tudi g. načelnik v svoji trgo« vini. S pozivom na sodelovanje je načel' nik zaključil občni zbor, ki mu je zaradi železniškega voznega reda bilo odmerjeno nekaj premalo časa. Vprašanje bolnice, lci so ga pred leti na« čeli p. usmiljeni bratje iz Kandije, je za* Šport Pestra nogometna prireditev Velika nedelja: ob 15.: Ilirija : Maribor, ob 16.30: Primorje : Sturm. — Vel. P<>ne> deljek: ob 15. Primorje : Maribor, ob 16.30 Ilirija : Sturm Do danes se je za vsako drugorazredno prireditev deklo bučno reklamo, polno traz. Za nami je prijateljska tekma Ilirija : Primorje že kot dovršen dogodek. V tisi* ni je bil izvršen brez posebnega hrupa in poudarjanja. Ln zopet obeta ljubljanski športni žur* nal za velikonočno nedeljo in ponedeljek izredni dvojni program med štirimi klubi, a dva od teh — dosedanja največja neprl* jatelja — branita barve in športno čast na* šega mesta. Ta dogodek, ki se približuje brez posebnega vika dnevne reklame, bo sigurno vzbudil pri naši občutljivi športni publiki višek razumevanja. Mogoče so prt* reditelji hoteli, da ohranijo tej velevažnl prireditvi pripadajoče ji dostojanstvo, kateri bi mogla škodovati ali jo še celo pro* fanirati prevelika reklama. Bilo kar bilo, želeti je vendar, da bi simbol letošnjega Velikega praznika zapustil tudi na naših zelenih0 igriščih vsaj malo svojega svete* ga pomirjenja. . Ljubljanska publika, ki je že mmulo nedeljo v polni meri razumela važnost dana* šnje<*a momenta, bo v teh dneh tudi sigurno pokazala, kar ji leži na srcu. S svojo udeležbo bo dala viden znak svojemu pre* pričanju, da bo pri njej vzgojna stran na* šega športa našla vedno največji interes. O kvalitetni strani same prireditve nd potrebno izgubljati veliko besed 22 naših aktivnih igralcev bo stopilo na zeleno polje, da pomerijo svoje sposobnosti z 22 nasprotniki. Naj nikoli ne pozabijo, da v svojih klubskih dresih branijo tudi čast športne Ljubljane. Močna mora biti njihova volja za častno zmago, ker športni renome našega mesta ni — tudd mogoče brez njihove krivde — do danes ravno zavisti vreden. Samo tako bo mogoče, da se prvič iz »sprte« Ljubljane pošlje drugo nedeljo v Beograd zbrana enajstorica, ki bo nas v svoji enaki ljubezni do našega me* sta častno in uspešno zastopala. — To od nas vseh zahteva ugled in razrahljana sodba o naših športnih sposobnostih. Vstop* nina je za obe tekmi skupna. Člani ASK Primorje in SK Ilirija imajo • članico izkaznico popust. _ Železničar (Zagreb) : Železničar (Maribor) Po precej ipustri predsezoml bomo taeM za Veliko noč prvo večjo nogometno prireditev in sicer je skrbel agilni SK železničar za zanimiv spored o praznikih e tem, da je povabil za oba dni teaan zagrebških »Zeljezničarjev« v MarSbor, da predstavi domačemu občinstvu moštvo, ki uživa povsod velik sloves, posebno še, odkar je moral kloniti pred njim sam državni prvak »Coneordia« t rezultatom 2:3. In da ta uspeh nI slučajen, kaže ugodni placement v prvenstveni tabeli ZNP, kjer vodijo gostje za dve točki pred Concordio tik za Haškom in Gradjanskim. Zagrebčani nastopijo s svojim najmočnejšim moštvom, v katerem Igra mednarodni srednji krilec šeb in druga reprezentančni igralci Zagreba, kakor desno krilo Urban ke, srednji napadalec Krizman ln drugI. Moč domačinov je dovolj znana, da se lahko računa na zanimivo Igro. Tekme se vršijo oba dni na .Igrišču I SSK Maribora, ln sicer ob pol 16. uri. Pred-tekme odigrajo rezerve. Sodijo gg. Nemec in Jančdč. Slovenski sportnfki v Zagrebu Lahkoatleti na cross:country državnem pr* venstvu; zastopniki slovenskega nogometa na skupščini JNSa. Včeraj ao odpotovali na croes*country» državno prvensvo v Beograd slovenski lah* koatleti, ki bodo, sodeč po dobra formi, v kateri se nahajajo, igrali pri imenovanem tekmovanju odločilno vlogo. Ljubljano zastopata s kompletnimi moštvi domača rivala ASK Primorje in SK Ilirija, MariboT pa SK Železničar, ki kaže v vseh panogah razveseljiv napredek. SK Ilirija, ki brani naslov državnega pr* vaka za 1. 1929. in L 1930., po vsej priliki v postavi Šporn, Majhenič, Kumer, Gswald, Tinta, Ilovar, naleti v moštvu zagrebške* ga Haška na zelo resnega in renomirane* ga nasprotnika, vendar bo gkvno borbo morala voditi z ASK Primorjem, kateremu je v postavi Sla prvič ar, Krevs, Blatnik, Per« ko, Tručl in Gabršek uspelo po sedmih letih premagati v cross*country prvenstvu dravske banovine SK Ilirijo. Pri poedincih se bo brez dvoma vodila borba za zmago med Zagrebčani: Haškov* cem Tučanom, Concordijašem Fredaniičem in Ljubljančani Primorjaše.n Slapničarjem in Ilirijanom Špornom. Zdi se, da je favorit SlapničaT, ki prehaja zopet v svotjo formo. Poleg teh aktivnih športnikov se bodo mudili v Beogradu tudi zastopniki naših klubov, ki bodo prisostvovali izredni glav* ni skupščini JNŠ, na kateri se bo rešilo vprašanj e državnega nogometnega prven* stva. Službene objave LNP (Seja u. o. z dne 1. IV.) Prisotni gg: Stanko, imiž. Debelak, Kuret, Kralj, inž. Kuljiš. Buljevič, Novak. Logar, Bostič, Vospernik, FriedH. Vzame se na znanje dopis SC Retje 5t 11 od" 27. ITL, s katerim javlja nov odbor fnredsednBk g. Zarn Aimt, tajnik I g. Krhli* kar Iv.). — Potrjuje se prejem obračuna Mo Maribor od 16. III., dopisnice SK Do* brne od 28. ITI., dopisa Atletik SK Celje, od 9. III., SK Olimpa št. 104 od 28 IIL 1931, dopisa Mo Celje št. 5 od 30. TU. ter dopisov SK Hinije od 30. in 31. ITI. i Na pismeno prošnjo SK Celje z dne ZL revmatizmu, protinn, ishiasn, TOGAL-TABLETE ■o najpopolnejše zdravilo proti I živčnim bolečinam, hripi, boleznim prehlada. Togal-tablete, na Kliniki preizkušene, učinkujejo naglo m zanesljivo. V začetnem Stadiju vzete vas obvarujejo vsakega hudega in nevarnega obolenja. Togal-tablete učinkujejo uspešno tudi v zastarelih slučajih in kjer so druga sredstva odpovedala. Poskusite, pa se boste prepričali tudi vi! Dobivajo se v /seh lekarnah. III. se navedeni klub oprosti na osnovi čl. 11. Pravilnika sav. prv. tekem od igranja prv. tekem v pomladanski sezoni 1931. Te tekme zgubi v razmerju 3 : 0. V tej za* devi prejmejo SK Celje, Mo Celje in SK ŠcStanj še posebne dopise. — Ugodi se prošnji SK Ilirija in ASK Primorje z dne 1. IV. ter dovoli nastop v smislu čl. 11. kaz. prav. JNSa igr. Varšku (SK Ilirija) in igT. Šenici (ASK Primorje) v mednarod* nih tekmah za časa zabrane igranja. — Na pismeno prošnjo od 1. IV. se razreši dolž* nosti II. tajništva g. Kovač P. Tajništvo II se poveri g. Novaku Iv. — Pozivajo se klu* bi, da pošiljajo LNP v blagajniških zade* vah posebej dopise in ne kot doslej, da v istem dopisu obravnavajo blagajniške in ostale zadeve. — Sporoča se klubom LNP, da se vrši izredna gkvna skupščina JNS v Beogradu dne 5. t. m. v prostorih Dekv* ske zbornice (Radničke komore), Nemanjl* na ulica. — SK Trboolje bo prejel pismen dopis na njegovo vlogo štev. 11 od 30. HI. (Seja k. o. z dne 21. III.) Kaznujeta se po 61. 14. z uporabo 51. 7. kaz. pravilnika JNS igr. Varšek (SK Ilirija) s 4 (štiritedensko) zabrano igran ja, t. j. do incl. 1. maja 1931, igr. Senica (ASK Primorje) s 14 (štirinajstdnevno) zabrano igranja, t j. do incl. 17. IV. Kaznujejo se po prejšnjem kaz. pravilniku JNS: po čl. 21. igr GaliS (SK Reka) s petmesečno zabrano igranja, t. j. do incl. 7. aprila, igr. Battelino A. in Česntk V. po 61 15. in 16. kaz. prav JNS s 5 (pet) me-sečno zabrano igranja, t j. do incL 7. apri* k 1931. Kaznuje se po prejšnjem kaz. prav. JNS po 6L 35. z uporabo čl. 6. s 14 (Štirinajst) dnevno zabrano igranja igr. Zupančič (2.SK Hermes), t j. do incL 17. IV. Tajnik L SK Svoboda ▼ Celju. V Celjn se srečata na velikonočno nedeljo pokalni prvak LNP Atletik SK in ljubljanska Svoboda, M stoji v tabeli ljubljanskih klubov na tretjem mestu. Ko pregledamo rezultate spomladanskih tekem obeh klubov, vidimo, da sta si precej enaka nasprotnika in bo borba na zelenem polju zanimiva in napeta. Leva stran napada Atletikov, ki se je tudi izkazala v tekmi 9 Primorjem, bo dak obrambi Svobode dovolj posla. Tudi viatar bo znal parirati napade agilnib Svobodašev. Pri Svobodi kakor tudi pri Atletik SK smo vajeni požrtvovalne in smiselneSgre- Pri Svobodi se zlasti odlikuje napad, ki je jako prodoren in požrtvovalen. Tekma, ki se vrši ob vsakem vremenu, se odigra ob 16.30 na igrišču Atletik SK. Vabimo športno publiko, da se udeleži poi-noštevilno te zanimive borbe. SK Svoboda komb., Ljnbljana : SK Hrastnik v Hrastniku. Danes gostuje ljubljanska Svoboda v Hrastniku. To je letošnji drugi ljubljanski gost in upati je, da bo tekma ravno tako zanimiva, kakor proti SK Jadranu. SK Hrastnik, ki ima v svojem moštvu talentirane in požrtvovalne igralce, bo tudi topot dokazal, da je vidno napredovaL Svoboda pošlje v boj kombinirano moštvo, ki pa predstavlja homogeno enajstorioo m je v Ljubljani dosegel ze lepe rezultate. Športna publika Hrastnika bo vsekakor upoštevala stremljenje svojega kluba in prisostvovala polnoštevilno napeti in lepi borbi. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Službeno iz sekcije ZNS. Delegirajo se k tekmam 5. t. m.: ob 14. Ilirija:Maribor g. Cimperman, ob 15.30: Primorje:Sturm (Graz) g. Schneller; dne 6. t. m. ob 14. Primorje :Maribor g. Dolinar, ob 15.30 Hi-rija:Sturm (Graz) g. Deržaj. Ljubljanski Plivački podsavez. (Službeno). Po nalogu JPS objavljamo sledeči dopis: Saopštavarno Vam, da smo gl. zaključka sednice u. o. JPS dne 29. marta 0. g. izrekli ove kazne, koje izvolite objaviti u Vašem službenem glasilu, te ih Izvolite provesti u Vašo j kaznenoj evidenci^: Kažnjava se gosp. inž. Miljutin Debelak, bivši pretsjednik Ljubljanskog Plivačkog potsaveza u Ljubljani i odbornik Jugoslo-venskog Plivačkog Saveza u Zagrebu, brisanjem iz odbora JPS .nadalje diskvalifl-kacijom u trajanju od jedne godine dana u svim forumima JPS, te se konačno poziva ASK Primorje u Ljubljani, da istoga gospodina isključi iz redova svoga članstva, Kažnjava se gosp. Savo Sancin, bivši tehnički referent Ljubljanskog Plivačkog Podsaveza u Ljubljani, diskvalifika-cijom u trajanju od jedne godine dana n svim forumima JPS, te se ujedno poziva ASK Primorje, Ljubljana, da istoga gospodina isključi iz redova svoga članstva. Kažnjava se gosp. Pavle Marc, bivši tajnik 1. Ljubljanskog Plivačkog Podsaveza u Ljubljani .diskvalifikacijom u trajanju od jedne godine dana u svim forumima JPS, te se ujedno poziva ASK Primorje, Ljubljana, da spomenutoga gospodina isključi iz redova svoga članstva. Sve ove kazne izrečene su zbog nepokoravanja odredbama redovne glavne skupštine i upravnog odbora JPS. — Pretsjednik: dr. Hadži, generalni sekretar: Esapovič. ASK Primorje (nogometna sekcija). — Rezerva igra v nedeljo proti rez. Herme-sa in v ponedeljek proti SK Slovanu dopoldne ob 10. Postava za rezervo kot za I. moštvo se nahaja v klubski knjigi pri Kovačiču. Reditelji morajo biti točno ob 14. na igrišču Ilirije: Fuchs, Cač, Bizjak K.! Baum Rado, Šinkovec; stranski sodnik: Strnad, Umek. Blagajna: Gostiša, Kuljiš A. Iz plavalne sekcije SK nirlje. V času velikonočnih počitnic odpadejo treningi do 15. t. m. Zimsko kopališče ostane odprto in članstvo bo lahko prostovoljno treniralo v dnevih kakor doslej. Lahkoatletom SK Ilirije. Treningi na igrifiču so določeni za naslednje dneve: torek, četrtek in sobota ob pol 16. Zaradi odsotnosti g. trenerja bodo do 15. t. m. prosti treningi v skupinah, nato pa se bo pričelo z rednimi obveznimi vajami. SK Svoboda. Opozarjamo igralce na postavi moštev za gostovanje, ki se nahajata v Delavski zbornici in garderobi. ž. S. K. Hermes (nog. sekcija). V nedeljo igra rezerva ob 10. dopoldne na igrišču Primorja trening tekmo z rezervo Primorja. Igrajo: Oblak, Daneu, Sterle, Sim-čič I, Simčič II, Kretič, Lasič, Zupančič, Primar, Novak, Hibšer, rezerva Močnik in Pureber. V torek seja sekcijskega na-čelstva ob 20. pri Beliču, posebna soba. —> Vsi točno. Motokolesarski klub Ilirija poziva celokupno članstvo, da se udeleži prvega pomladnega izleta v Domžale v ponedeljek dne 6. t m. Zbirališče kolesarjev in motociklistov točno ob 1.15 pred gostil* no »Rogovilc« v Črnučah, potem sestanek v Domžalah in skupni izlet v Mengeš in Kamnik, nakar se vrši športni sestanek v gostilni »pri Kebru« v Domžalah. Teniška sekcija SK Ilirija. Vsem dosedaj prijavljenim igralcem sporočamo, da smo jih že uvrstili med redne igralce. V najkrajšem času otvorimo prostore ter bodo vsi prijavljeni igralci z dnevom otvoritve lahko pn-čeli z igranjem in to vedno, kadar jim bo dopuščal čas. Na razpolago bo tudi trener. Nove prijave sprejema od danes dalje w prijaznosti tvrdka A. Goreč, Dunajska cesta. Naprošamo vse interesente, da se ram prej prijavijo, ker sprejmemo le omejeno število igralcev. Istotam se dobe tudi potrebne m- formaciie. . ,__„ Povelikonočni tečaj v Stamčevi koči, ka ga bo vodil savezni nastavnik Janez Kveder, se bo pričel v torek zjutraj s »kupnim odhodom iz Mojstrane, in sicer ob 5. uri izpred hotek Rabič. Iz Ljubljane se od» peljejo nekateri udeleženci skupno oto 15. na velikonočni ponedeljek. Za nosače » vodstvo je vse preskrbljeno. Tenis v Kamnika. V nedeljo so pmoe« ▼ Kamniku že z igranjem kljub Madnemu vremenu. Kakor čujemo, se obeta letos ve« lik razmah, posebno, ker se bodo gradila 96 ^vle^iensko poročilo: Kranjska goras Temperatura ob 7. —8, jasno, solnčno vreme. Snega v dolini 60 cm, na Vrsicrii pj» nad 2 m. Smuka posebno v senčnih legah prav dobra. Nevarnosti plazov se im. h Tržič: Na Kofcah veliko snega, smuka w borna, vreme lepo. Prvenstvo Ljubljane v table tenisu za 1. 1931. V areni Narodnega dom« je 19. t. m. pr*. redik SK Ilirija taible teniško prvenstvo Ljubljane za leto 1931. Tekmovanje je padlo senzacijonalno v korat ljubljanskih kp-ačev. Prvenstvo v vseh dsscopknah si je priborik SK Ilirija kljub temu, da je bila zasedba izvenljubljanskih klubov zelo močna. Poleg Ilirije in Preporoda se je prijavd tudi HSK Uskok (Zagreb) m SK Mura % državnim prvakom Janezom Nemcem. Ljubljana je dokazala, da je ena najmočnejših zastopnic tržaškega športa v državi. . , r< Dopoldne so se vršile tdtame aa prvenstvo moštev Ljubljane, kjer si je pribonlp mo* štvo Ilirije I. v sestavi Gerznnac*Nagy*Gin» g on prvo mesto s 4 točkami. Sleda moštva Uskoka v sestavi Korenčič*Heger*Skvina z 2 točkama in moštvo Ilirije H. brez točke. Rezultati so bili: Ilirija I : Uskok 5 : 2, Ilirija II. : Uskok 4 : 5, Ilirija I : Ilira ja n 5 : 3. Moštvo Ilirije I. je bilo zelo dobro sestavljeno m je zmagalo z khkoto. Tudi moštvo Ilirije II v sestavi Lokovsek Ivan, Griinfeld Franc in Janez je zadovoljilo, vendaT bd z maV> več pažnje lahko rzvtfje* valo zm go proti Uskoku. Zagrebško moštvo ni napravilo ravno njaboljšega vtis« kljub temu, da je Korenčič med prvimi za* grebškiimi igrači. Moštvo nd bilo razpoloženo in se je indisponiranost še povečala po obolenju Hegerja, ki je od popoldan skdh igrah odstopil. _ Nato se je vršilo prvenstvo double gospodov, kjer so zunanji pari izpadti že v prvem kolu. V finale pa sta se pksirak para GeržnndčsLokovšek in N:gy.Girgpn. Ta partija pa se mora še vršiti. Najvažnejša in najzanimivejša partija j« bila odločitev prvenstva dom. Sestali sta se Geržiničeva in \Vormova (Ilirija). Zmagala je Geržiničeva v petih setih in s tem postala prvakinja za leto 1931. V prvenstvu neverificiranih gospodov, kS se je vršilo po cuip sistemu best of three, je prijavila Ilirija 9 tekmoval, in Preporod 5 sta prišla v finale. Preporodaša Kavčič m Pogačnik, od katerih je Pogačnik v tretjem setu odločil zmago v svojo korist. Največje zanimanje pa je vladalo za in* ločilna kola prvenstva single gospodov, ki so se končak: Nemec : Lokfrvšek 21 : 6, 21 : 8 — GrunfeJd J. : Griinfeld P. 21 : 18, 21 : 17 — Geržinič : Payer w. o. — Griinfeld F. : Heger w. o. Korenčič : Lokovsek I 21 : 18, 25 : 23. Drugo kolo: Nagv : Peče 21 : 11, 21 : 18, Nemec : Griinfeld F. 21 : 6, 21 : 9 — Girgon : Griinfeld Janez 21 : 16, 19 : 21, 21 : 13, v tej partiji sta 6e sestala klubska tovariši. Zmagal je Girgon z mirnejšo igro. Griinfeld je izpadel. Geržinič : Skivina 21 : 13, 21 : 12. Lanski prvak Ljub« liane je moral kloniti letošnjemu zmago* valcu Nagv : Korenčič 21 : 11, 21 : 19. S tetn je izpadeJ tretii Zagrebčan. V finale so se torej plasirali Nemec Janez (Mura) in Girgon Nagv ter Geržinič (Ilirija). V partiji Nagy—Worm proti Geržinič— Geržinič je zmagal slednji par in si s tem 20 Mota, L Tf. H* „„„ . -----▼ wfco«l Ftaale smgle gospodov se je vršil po rf* pteiiKi sa točko best of five. V partiji se je revanimil Geržinič nad Nemocm ra pri. pompgel k najlepši partiji tumorja. To pot tje voda Nemec z dvema setoma, a v »a* slednjih dveh je zmagal Geržinič ter iz« enačiL V zadnjem seru pa je po lepi ign prisili Geržšaič Nemca v obrambo m ga pri stanju 20 : 20 z dvema dreivoma prisilil h kapitulaciji. Nemec sam mu je čestital fen pripomni 1, da je zmago zaslužil. Partije mod Liri jami samimi niso bile zanimive. Nagy je po petih serih zmagal nad Girgo. nonL Partija je bila izredno mučna in se je »mag* odločila šele po 45 minutah. V par« tiji Geržinič—Girgon je zmagal prvi v šti. rih setih. Sledila je partija Nagy—Nemec. Da je bila partija izredno zanimiva, kaže rezultat petega seta, v katerem je vodil Na« gy z 19 : 11, a je Nemec po razburljivi igri izenačil pri 20 : 20 Tudi nadaljnji poen je dobil Nemec. Šele sedaj je prišel Nagv vno« vič v napad in odločil drugi Nemcev poraz. Nato je še Girgon irvojeval lahko zmago nsd deprimiranim Nemcem in ga pustil na sadnjem mestu brez zmage. Rezultati par« tij so bih: Geržinič : Nemec 16 : 21, 16 : 21, 21 : 13, 21 : 19, 22 : 20. N»gy : Girgon 21 : 17, 18 : 21, 11 : 21, 21 : 19, 21 : 18. Gerži* nič : Girgon 9 : 21, 21: 11, 21 : 12, 21 : 15. Nagv : Nemec 10 : 21. 13 : 21, 21 : 16, 21 : 13, 23 : 21. Nemec : Girgon 11 : 21, 11 : 21, 17 : 21. V partiji ze naslov prvaka Ljkibl jame sta •e torej sestala Geržinič in Nagv. Zaslužen no je zmagal Geržinič in s tem }e postal prvak Ljubljane za leto 1931. Geržiniču je sel« 14 let in je zato njegov uspeh tem Kastne j®. Ks&šen naj bo nogometni sodnfk? V sodniškem glasilu »Deutsche Schieds-Irichter-Zeitung« je izšel nedavno zanimiv članek o osebni kvalifikaciji nogometnega sodnika, lz katerega, ponatislcujemo nekatere splošne misli, ki zaslužijo zaradi presoje našega sodniškega vprašanja nekoliko več pozornosti: Naloga sodnika je dovolj težavna še prav posebno zaradi tega, ker mora v isti eekimdi ugotoviti prestopek, prekiniti igro tn izreči odločitev. Pri tem seveda ne Titegne razmišljati, kakšen je bil prestopek in ali bi bila ta ali ona kazen prenizka ©zir. previsoka. Ker so sodnikove odločitve načeloma nespremenljive, se često dogaja, da je njegova prva sodba tudi lahko odločilna za izid igre Zato je v prvi vrsti potrebno, da se sodnik zaveda odgovornosti svoje funkcije. V teh okoliščinah je razumljivo, da se mora sodnik ogibati vsega, kar bi ga moglo ovirati pri delu. Razen čuta odgovornosti mora dičiti sodnika tudi močan značaj, ker sicer ne more voditi iger pravilno in nepristransko. Zato mora opustiti vse, kar bi utegnilo vzbujati dvome o njegovi nepristranosti in škodovati ugledu. Kot človek, ki mora biti nad klubi in strankami ,mora znati ceniti človeka Pogoj za dobrega sodnika je tudi telesna usposobljenost, ker mora često slediti Igram v najhitrejšem tempu. Značaj, telesna usposobljenost ki «Ao6-aocst so faktorji, ki ustvarjajo sodnika. O prvem in drugem ni treba dolgega tolmačenja; odločnost pa ne sme biti enaka nevljudnosti. Sodnik je tudi športnik ta tovariš, ki razsoja trezno med obema strankama. Renome dobrega sodnika zavisi dal je v veliki meri tudi od njegovega nastopa ln vedenja izven športnega igrišča. Ce sodnik opazuje kot gledalec tekme svojega kluba, naj bo vedno objektiven in vpliva pomirjevalno na fanatike. Najmanj primemo je seveda, če kritizira svojega tovariša, ki opravlja takrat sodniške posle. Na igrišču naj sodnik nastopa prijazno, toda odločno; pri tem mora upoštevati, da so vsi igralci pri igri več ali manj razburjeni in ne gre vsake v naglici izrečene besede presojati prestrogo. Surovo igro je treba zatirati z vsemi sredstvi, neizprosno in brez opravičila. Opozarjanje moštev v naprej na igrišču, češ da bo morda prišlo do surove Igre, je odveč. Ravno tako nima pomena, da sodnik v primerih preostre igre sklicuje moštvi na sredino igrišča ter Jim pridiga, da bo odslej drugače. Svarila in izključitve so mnogo učinkovitejša. Prekinitev Igre naj ee uporablja kot skrajno sredstvo. Ce izključeni Igralec noče zapustiti prostora, še vedno ni vzroka dovolj, da bi bilo treba igro prekiniti. V teh primerih naj ca prošnjo sodnika posreduje kapetan moštva. Tudi, če se ta poskus ponesreči, je umestno, da sodnik odredi kratek odmor za pomirjenje duhov. Sodniku se šteje razen temeljnih lastnosti ,ki jih omenja pisec prej, zelo v dobro, če se v delu za svoj klub ne sili v ospredje, ker mu drugI klubi to zelo radi oporekajo na igrišču. Najbolj plodonosno Je njegovo de3o v klubu na strokovnem (sodniškem) polju. Nezdružljivo z njegovo osebo je n. pr. podpisovanje protestov proti doseženim rezultatom itd Pravno tako kot igralec se mora tudi sodnik pripraviti za vsako tekmo; živeti mora zmerno ln solidno, ker sicer v kritičnih trenutkih ne bo mogel ohraniti potrebne mirnosti. Prav nič mu tudi ne škoduje, če včasi prelista pravila ln oživi spomin na številne bolj redke primere, ki ga lahko čakajo na vsaki tekmi. Končno nI brez pomena tudi zunanja oprema. Oblečen naj bo sodnik lahko, v nogometni dress"; nikakor ne gre, da bi nastopil v promenadni obleki, ker deloma napravlja nesportni vtis in razen tega tudi občutno ovira gibanje. Glavno orodje, ura, mora biti neoporečna. Dobro je, če nosi razen tega s seboj košček papirja, kjer si lahko zabeleži začetek igre, odmor in konec kakor tudi število golov. Glas piščalke naj bo jasen in glasen; piščalka s tresočim glasom ni priporočljiva. Piska naj sodnik vedno le po enkrat razen za konec in morebiti potrebne prekinitve. Popolnoma napačno je, če sodniki ob gotovih prilikah izpuščajo serijo žvižgov, s Čemer bi radi pokazali, da so energični. Tako popravljanje avtoritete navadno ne doseže svojega namena. Tako nekako je napisal izkušen strokovnlak o osebni strani nogometnih sodnikov. Morda bi ne bilo brez koristi, če bi naši »merodajni«, ki preizkušajo sodniški naraščaj, pri mladih sodnikih ocenili tudi te strani njihove sposobnosti. Ker se sedaj na to ni polagalo važnosti, je prišlo tako, da se naš sodniški kader kljub več kot desetletnemu obstoju ni nikakor povečal, temveč celo zmanjšal na. tako število, da bo na višku sezone od-igranje številnih istočasnih tekem na območju LNP zaradi pomanjkanja dovolj kvalificiranih sodnikov zelo otežkočeno. Velikonočne pozdrave pofflljaje ta rojakom: Iz S romske Kameatoe gojenci erodfccd&a podofidrske šole: Pept Lončar« s Planine pri Sevnici; Franjo Štricelj ia Poljan pri Novem mestu; Mihael Canžek, Sv. Vid pri Grobelnem; Joško Porle, škocijan pri Mokronogu; Anton Zupančič, Trebnje, in Ivan Gorjup lz Ljubečne; Cizel Franc, Dravograd; Kranjec Franc, Mežica; Gaber Franc, Dubrovnik; Jelenko Ivan, Muta; Koser Anton, Ruše; Ora Vladimir, Črna; Naglost Herman, Sv. Jurij ob P.; Irgl Jakob, Ptuj; Kerec Ivan, Kozje; Petančič Franc, Srbska črna. Orožniki iz Kavadarm: podčastnik Centrih V. Ivan, Planina pri Sevnici; orožnl-ški kaplar Mere L Blaž, Podlehnlk pri Ptuju; orožniškl kaplar žitnik L Jakob, Grosuplje. Iz Banjahike od artilerijskega polka: Anton Strašek, Šmarje pri Jelšah; Groši-čar Ivan, Litija; Franc Kerin, Sv. Križ; Ivo Horvat, Središče ob Dravi; Lojze Per-ko, Stari trg-Rakek; Slokan Franjo, Hrastnik, in Stane Vozelj, Zagorje ob SavL Iz Splita: kaplarji: Joško Mohorčič, Slavko Plazar, Ferjanč Matija, Kladnik Jože, Resnik Janez; redovi: Krajnc Miha, čop Leopold, Vehar Jakob, Dolanc Franc, Kocjan Alojz, Črne Jože, Majcen Ivan, Bevc Alojz, Podbevšek Ivan, Vrstovšek Janez, Gorše Janez, Topolcrvšek Oto. Ze-lič Anton, Bauman Alojz, Savšek Anton, Stopar Anton. Iz Blhača vojaki tamošnjega pešpolka: Franjo žibnik Is Gomlljskega pri Celju, Franjo Cvenk lz Polzele, Leopold Mlakar lz Sladke gore; Ivan Cernek od D. IL v Polju; Adolf Flisek iz šmartna pri Litiji; Ciril Pezdir iz Vnanjih goric in Rudolf Ratkovič iz Novega mesta. Iz Mostarja od zrakoplovu ega polka: Kovačdč Karlo, Brežice; Miklavčič Ferdo, giška; Klemen Peter, Ježi ca; Ažman Ivan, Javornik; Brkovič Josip, Bizeljsko; Primožič Avgust, Tržič; Benedikt Lovrenc, Kranj; Stauber Metod, Fram; Vodenik F, Cebular Karlo, Konjice, žabkar Rudolf, Hrastnik; Strašek Oto, Paračin; Tolmajer Franjo, Vevče; Urh Matevž, Vrhnika; Po-savnik Anton, Gusej Slavko, Zupane S tu, Jordan Anton, Trbovlje; Zdešar Rudolf, Gavez Franjo, Kapfer Vinko, Zorko Karlo, Minodraš Alojz, Maribor; Bohinc Josip, Brežice; Petrovič Alojz, Ptuj; Hribar Anton, Dravlje. Iz Osijeka od artfljerijskega polka: Slodnjak Vinko, Kosi Bogoljub, Radanov M-, Gumzej Kari, Bleyer Hinko, Kreiziger Franc, Tomčič D., Koren Jožef, Geza Tem-lta, Manda An te, Stiplovšek Andrej, Orož Franc ln Dolinar Janez. Iz Sarajeva fantje, služeči v elektro-strojni minerski četi: Novak Franc lz Ljubljane; Babnik Gabriel, Litija; Jurje-vec Franc, Žalec pri Celju; Tratnik Joško, Celje; Dobratinšek Anton, St. Jurij ob J. ž.; Gašper Franc, Ruše; Gostenčnik Kristjan, Slovenjgradec; Juriševic Amadej, Novo mesto; Pavlič Viktor, Ljubljana; Ce-bas Vinko, Smlednik; Adolf Jorgo, Jesenice; Česen Jože, št, Vid nad Ljubljano; Zelan Lovro, Maribor; Krotmazer Anton, Slovenjgradec; Fajmut Jože, Črna; Viz-Jak Alfred ln Golob Ignac, Maribor. Iz Kragujevca od pekarske čete: Jfir-ko Vlnkler, št. Vid nad LJubljano; Vta-cenc Kette, Vrhnika; Stanko Ažman, Jesenice; Štefan Komar, Gorje pri Bledu; Franc Trpin, Kamna gorica; Janez Vidic, Kropa; Alojz Guzel, Nova Vselina pri ško-fji Loki; Franc Medic, Toplice pri Novem mestu, ta Stanko Jerman, Moravče. — Od pešpolka pa: Keše Ivan, Trbovlje; Zupane Kari, Trbovlje I.; Kovačič Karol, škocijan; Planinšek Viktor, Kranj; Jožef Zalokar, Grobelno; Miško Cvetkovič, Brežice; Fran žnidar, Braslovče; Joško Zidar, Litija; Janko Blatnik, Ko Jako; Jožef AJtnik, Velenje; Zupane Josip, Sevnica; Krajnc Anton, Ljubno; Kristan Konrad, Vuhred; Joško Lenko, Gornji grad; Klun Martin, Trbovlje Iz Skoplja pozdravljajo podčastniki: Ar- min Grad, Ferdinand Stigiic, Kristijan Pukl, Mirko Kolina, Josip Milavec ta Fr. BiZ4DVŠ6 le. Iz Niša pk*iir£: kapterjl: Ivan Poglajen, Jože Jager ta Ivan Jerman, Trbovlje; Janko Cimerman, Kostanjevica; Rudolf Dižmek, Rajhenburg; Janko Stegar, Ruše; Jože Cešnovar, Medvode; Franc Pintar, Rimske Topliee; redovi: Viktor Plavšek, Vili Centrih, Jože Kregar, Martin Kolenc, Pavel Gačnik, Franc Kušar, Slavko Flis in Hinko Zupane, Trbovlje; Leopold UduČ, Sv. Jedert nad Laškim; Franc Posedel, Polzela; Jože Dulc, Telče; Anton Kolšek in Venčeslav Laznik, Hrastnik, tn Ivan Božič iz Blance. Iz Osijeka od pešpolka: Frane Megli«, Alojz Možtaa iz Ljubljane; Martin Avan-zo, Ig pri Ljubljani; Franc Guček, Vinko Žlender, Mihael Baunkirher iz Celja; Fran Ajdič, Ceromec pri Novem mestu; Anton Likar, Studor pri Gorenji va3i; Franc Ba-loh Jakob Pirnat, Ceple pri Vranskem; Ignac Vrankar, Št Ožbald pri Trojanah; Franc Grabnar, Gotovije pri Žalcu; Edi Obrol, Dol pri Hrastniku; Ivan Makotar, Zidani most; Henrik Janežič, Trbovlje; Franc Medle, Jožef Lokar, Novo mesto; Alojz Zalokar, Dobje pri Grobelnem; Fr. Kompare, škocjan pri Dobu; Valentin Po-beržnik, Dravograd; An t. Paradiž, Ostrož-no pri Celju; Vinko Rešeta, Novi grad pri Boštanju; Ivan Ojsteršek, Družmirje pri Šoštanju; Jožef Gešman, Muta pri Dravogradu; Janez Gane, Gazice pri Krškem; Franc Jeronlm, Slovenjgradec; Frane Smrekar, Skocjan pri Novem mestu; Ivan Potočar, St. Jernej na Dolenjskem; Franc Korftnik, Radeče pri Zidanem mostu; Iv. Cas, Dežmirje pri Šoštanju; Ivan Rednak, škale pri Velenju; Florjan Lužar, Mirna peč; Martin Ban, Brsnlce pri Novem mestu; Franc Zupan, Prsedle pri Domžalah; Ferdinand Reberšek, Podlog pri Vranskem; Vinko Jenko, St Vid nad Ljubljano; Ivan Mežnar, Šoštanj; Frane Korent Salee pri Celju; Jože Bratanlč, Jesenice. Iz Zagreba iz vojaške bolnlSnlee: jhtn-darmerijski narednik Franc PoStoran, Ig pri LJubljani; pešadljskl narednik Frane Jerneje, Ljubljana; podnarednlk Labud Ivanovift, Trbovlje, ta mornariški podnarednlk Ježe Župančič, LJubljana. I« Vranjske Banje orožniška podčastnika Anton Košak iz Velikega Mlačeva ta Janez Felt iz Metlike. Iz Kumbora od obalnega pomorskega poveljstva: Vlahov NIkola iz Vodic; Bučar Ivan la lantos; Vttame Anton t* Gorrrfl-akega; Brakus Branko Iz Založnice; Bu-kosiavsky Jean lz Maribora; Vernik Franjo iz Celja ta žajdela Ervln iz Ptuja. Nadalje mornarji: Anton Salej, Ludvik Ber-tot ta Rudolf Marn lz Gradca pri Litiji; Ivan Oblak iz Save pri Litiji, Franjo Ci-ral iz Celja, Simon Medved iz Maribora, Tone Pleš iz št Vida nad Ljubljano, Anton Zebovič iz Ormoža, Franjo Colarič iz Brežic in Ivo Klavs iz Zaloga. Iz Splita od radio postaje: podnarednlk Ludvik Vedernjak, Josip Brodnik, Josip Gruden, Ciril Dermota, Bogomir Cadež, Slavko Hribar, Josip Cufer, Lovrenc Ce-rar, Franc Sladič, Josip Ocvirk, Karol Stanko, Josip Erbežnik, Janez Novak, Avgust Gorup, Martin Marnik in Ivan Noč. Iz Divnlja od mornariške zrakoplovne šole: Zule Pavlin, Domžale; Janžekovič Alfred, Poljčane; Ivanjšič Joža, Ljutomer; Juh Josip, Oražem Tone, Ogrin Slave, Brdnik Slavko, Girandon Herman, Tešar Edon, Dekleva Duško, Skoberne Dužan, vsi iz Ljubljane; Plahuta Tone, Kamnik; Kralj Luka, Mengeš; Mavec Albin, Rajhenburg; Ribič Franc, Maribor; Rubin Fr., Bolfenk; Vastič Albert, Hrastnik; Svetlič Miro, Vič. ^ Iz Boke Kotorske hldropnotl naredniki: Anton Jakopič, Ježica; Viljem Blatnik, Trbovlje; Ivan Kokalj, Alojz Šinkovec, LJubljana; Jernej Repovž, Sava; Danilo žafran, Trst; Jože Čopič, Žirovnica; hidro-pilott podnarednikl: Bogomir Brate, Drago Ovčan, Ljubljana; Viktor Kalin, Celestin Zornik, Maribor; Jože Mede, Cerknica; St Pucelj, Ribnica, in Milan Šegula, Kranj. Iz rudnika Treslbaba v Srbiji: Vojmil Vastič, štefl ta Avgust Razboršek, Julij Zaletel, Karlo Podgajskl, Pinter Alojzij. Karlo Vrhovnik, Franjo Baš, Ficko Josip, Romih Alojzij, Franc Ručman. Strnmiea. Čestitamo vsem fitateljem vedele praznike! — Klub Slovencev v Strnmici. h pristnega K»yser - BLOboa - SheffieM ■rebrnega jekla, zate kakovostno prvovrstna. — Dobiva se povsod. preprodajalci naj se obrnejf na Gmtav Hnsser M Soba, Wlen, 1H, Blchtergasse 1®. Izjava ljubljanske sekcije JAK ZSAU in nekatera akademska drnStva so ob pr. ki osnovaii.ja JAKa izcala neke -zjave, v katerih je cela stvar pri^ izana tako, kakor ne odgovarja dejankemu sta. nju. Ker smo bila prepričani, da je vzrok tem napadom in izpadam iskati le v nem* formiram« ti članov omenjenih društev, smo dne 25. t m. izdali v »Jutru« izia-vo, v kateri smo objasnili svoje stniiče. ki jc pred m po teh napadih ostalo isto. ^ V svojih nadaljnjih kzjav«h so podp^« niki teh napadov sicer precej zmernejši, a v bi6tvu vztrajajo na svojih trditvah. Ker je ta njihova »neinformiiranost« ven« dsrle tako sumljivo trdovratna, ne smatra« mo za potrebno, da jim Se nadalje odgo« vsrjamo. Ce izdajamo danea ponovno javo, se to ne zgodi zato, da odgovorimo tem kolegom, temveč le zato, da nform* ramo tiste kokage, ki so res neinformdrani. V omenjenih izpadih se ljubljanskim aka« domikom, članom JAK, očita v bistvu edi« no to, da so ed lastila pravico, da nastopajo v imemu vseh ljubljanskih akademikov :a da so v tem svojstvu sodelovali pri sno. vanju JAKa, ki naj bi bil enotna reprczca« tančna in stanovska organizacija jugoslo. ▼OTskih akademikov, pri tem se sklncuj-ejp na projekt pravil ^ _ Res je sicer, da Je prejekt pravS, »3 ^a je h?\ sestavil beograjski akcijski odbor. pred. videval JAK kot reprezentančno organnau cijo kar je opravičeval s tem, da so sed^j naše univerze brez reprezentančnih organi, zadj Na vseh ostalih sestankih, ki «o jib člani Jadrana in Triglava imeli z odposlan« ei beograjskega akci.iiega odbora, sp za« stopniki imenovanih klubov odločno vztra« jtali, da kna ljubljanska akademska omla. dina že več let svojo stanovsko reprezen. tančno organizaidjo tn da bodo oni zsd> nji, ki bi Sli v stanovskih stvareh preko nje, saj so ravno oni biH glavni faktor ob nje« ni ustanovitvi ta njen glavni pob urnik. Vsako združevanje kultumopolitičnih mo« ment^v, ki delijo našo akademsko omla« din© na razne skupine, in izključno sta« novskih interesov, ki so vsem akademi« kom katerekoli sRupine skupni, bi za ljub. liansko univerzo rnačilo velik korak na« zaj. To svoje stališče sta imenovana kluba jasno, odločno in definitivno poudarila v skupem zapisniku z dne 15. marca 1931, v katerem se prvi stavek tretjega odstavka glasi doslovno: »Mnenja »o (sc. Jadran hi Triglav), da se temu novemu pokretu ne more dati reprezentativnega značaia. ki ga ima na ljubljanski univerzi samo ZSAU v Ljubljani.« Jadran je na to rrrrrel ▼ toliko od Tri. {»lava različno stališče, da je svojim članom dovolil, da ee kljkib nesprejemljivemu projektvu pravil udeležiijo kot člana začas, nega akcijskega odbora ustanovnega kon. orrsa JAKa v' Zagrebu, s tem nalogom, da sodelujejo le v toliko, kolikor bi se jim posrečilo izpremeniti projekt pravil v srn"« slu zgoraj citiranega stavka, dočim ie Tri. glav reševanje tako važnih študentskih za. dev malodušno prepustil beogr^jskiim in z«, grebškim kolegom. Ljubljanskemu akcijskem« odboru )e usipelo, da s svojimi zahtevami, ki se — kakor je iz vseh zapisnikov vseh sesta-n« kov razvidno — prav nič ne Joči jo od 6ta. lišČa Triglava, popolnoma prodre in so v napadih zoper nas citiranih člen 7 in člen tretji lit. d, — pravil bili i-zpremenjeni po njegovi zahtevi. S tem je JAK osnovan kpt klub jugoslovensko ori,jen tiranih akademi. kov m ne kot reprezentančna organi-7rcija, kar je ra^en v pravilih bilo jasno poudar. jeno tudii v avtentičnih izjavah kongresu predsedujočegi kolege m zastopnikov vseh pasamezmah ak-cfjskih odborov Napadi ZSAU ter strokovnih društev so torej popolnoma doplasiranl. Se bolj ne« umestne so izjave m postopanje JAD Tri. glara, ki le o ettlSau kolegov ia JNAD Jadrana bil točno poučen ter bi se bil — predno se spusti v časopisno polemiko — moral dtrtf poučiti o popolnem '.»spehu čla« nov ljubljanskega akcijskega odbora. Soli. darnostne izjave katoHlrfh akademskih društev bi imele smisel le, če bi So za reprezentančno organizaci jo. S tem je impKcite od-gororjeno m vse ostale očitke, ki vsi slonijo izključno na predpostavki, da gre za reprezentančno akademsko organizacijo in bi biSi upravi, čeni edino, če bi biila resnična ta p^edpo« stavka Ne dotikamo ee pa na tem mestu vprašanja sedanje reprezentančne organi« zJcrje Pobratimstva, ki je — kljub sodelo« vanju naše ljubljanske reprezentance doži. velo ravno v zadnjem času popoln polom. JAK bo kot najmočnejše akademsko dru« štvo in kot edino društvo, ki je organiza« r«no na vseh naših univerzah, znalo Ščititi ugled študentstva tudi v tem vprašanju. Zdenko Bačič, cand. iu% tsmik II Branko Alujevič, cand. iur^ p>dprcdsed. nik IL Pravica vdove io pokojninske rente Pokojninski zavod za nameščence nam ]e poslal naslednje pojasnilo: V >Jutni< dne 3. marca je bil objavljen članek, da ima radi razsodbe Razsodišča za pokojninsko zavarovanje vdova pravico do vdovske rente tudi tedaj, če je bil zakon med zakoncema ločen iz obojestranske krivde. Da ne bodo prizadete stranke v zmoti, ugotavljamo, da s to razsodbo, ki je bila izdana v posameznem primeru, še ni enkrat za vselej veljavno odločeno, da ima pravico do pokojnine vsaka žena, ki je bila ločena lx obojestranske krivde, torej iz moževe in ženine krivde. Navedena razsodba se glasi dobesedno: »Kakor izhaja i* dvoputga dekrsta ed 4. maja 1841, st 531, Je vdova, ki Je ločena od moža iz obojestranske krivde, iz umestnostih razlogov upravičena zahtevati od moža ali-mentacijo, čeprav obči državljanski zakonik teea ne določa. Smatrati je treba tedaj, da temelji tudi zakon o pokojninskem zavarovanju tozadevno na Istem princi pn in da § 13., točko L, ni tolmačiti tako, kakor ga tolmači toženi zavod. Okoliščine, ki opravičujejo vdovo do vdoyske rent«, oto to ia jo predvsem nedvomno iz vprašanja, v koliko je vdova zakrivila ločitev. Rnr^odišče smatra po navedene«, da Ja bil ločitve kriv po večini tožiteljifia mol pe svojem inanem življenju in nastopanja preti ženi in da je s tem izzval tndi točiteljiee do protiialitev ter ji »agrenil skupne rakon-sko življenje tako, da s« bili njeni itpadi napram njemn le posledica moževega ravnanja, ki je onemogočilo mirne skupne življenje. Nedvomno take okoliščine utemeljujejo upravičenost ločene žene, zahtevati od moza alimentacijo v smislu navedenega dekreta, kakor tudi opravičujejo vdovo do vdovske rente v smislu § 13. zakona o pokojninskem zavarovanju.« __. Ker zoper razsodbe ra«so nimi deklamacijami in recitacijama načA malčko^-.osnovno šolskih učencev ai učenk, ki so prav imenitno nastopali. Deklamaci-je so bile po večini sokolske in domorodne vsebine in ni golo naključie. da je bilo največ Ganglovih oesnitev. Dvorana m galerija Sokolskega doma sta bili polni odlične publike iz Litije, fcmartna m okolice. Ne bilo bi pa napak, če bi opazili v nasi sredi tudi predstavnike ljubljanske župe. N«ša publika, sicer zelo izbirčna, je da« U ob vss.ki točka duška pohvali, kar naj bo vsem nastopajočim in vaditeljem v iz« m>dibudo. Zlasti pa se je razvnela vsa dvorana po nastopu ženske dece, ki je pred« vajala rajalne vaje s petjem: »Letm časi«. Ta točka je bila krona večera. V narodne noše oblečene deklice in »fantki« so wvaja« li telovadne gibe po motivih narodnih pesmi. Ob soremlievanju Rakarjevega Tončka in pevanju naših vrlih dekletc se je nav. dnštla vsa publika, ki je z neumornim plo« skaniem dosegla ponavljan ie »Letnih ča« sov«.' Vadrtoljica ženice dece, učrtel.rca s. Iva Kodermamova zasluži za svojo za>msei kikor tudi za izvedbo polno pohvalo. Prav Skoda, bi bilo, če s. Kodermsnova ne bi pri občila »Letnih časov« ▼ kakem sokolskem strokovnem listu. Naj prenesejo tudi dru« gam dragoceni biserček na sbčno sokolsko prireditev. Zdravo! — nč— Sokolski frpednfaSH tefaj v Rn^tanjn od 16,—22. marca Je vodil župni prednjak br. Burja. Ob navzočnosti 60 čHnov in članic ea je otvoril starešina br. Rejec v ponedeljek ter predaval o organizaciji SK.T. župni prednjak pa Je objašnjeval telovadni sestav. V torek je imel zdravnik dr. Medi? predavanje o prvi pomoči v nezgodah. V sredo in četrtek se ie tečaj vršil v Velenju. V soboto je bfl članski sestanek, katerega se ie udeležilo do 200 članov in članic iz Velenja in Šoštanja. Župni starešina br. Smrtnik je govoril o: »Sokolstvu in kulturi«. Viharno pritrjevanje je dokaz, da so taka predavanja potrebna in zaželjena. Br. Burja je v popoldnevih vadil deco in nara- meščansks Sola. Izrtfctma ms ** trud iskreno zahvalo. Uspeh socljalne iefrfn je izredno veKk Za breepo&oa» bm» w sestre se Je nabralo ▼ vseh žopah 440.000 čeških kron. Teke «* je t»dl v praksi ro. pot poka2ttk> sokensfoe b?art»tv»7 te flt^nka ukoreninjena Mrest »fcuprT«!^! k.-jr daj« sokolski pomožne ek<4% giobok p.»men. Nova uprava Sokola v Vinici > nta: starešina br. Kavčič Rudolf, Jsamestnik br Cvar Ivan, proeveiar br, Kravos Avgust, načelnik br- Malii Kazimir, načelnt-ea s. Kravosova Berta, tajnik br. Mali« Oskar, blagajnik br. Grgurič Zivko; odborniki br.: Moravee France, Stegne Msia, Drakulič Jovo in Brkopoc Sbvo; rrvizorja br. Lovšin Franjo tn br. Mihellč Frartfi. — Na seji prosvetnega odbora ae Js »!r!«saa priredili po velikonočnih praznikih otrvSka igro »Desetnik in sirotica«. Režijo vodi avtor br. Franjo Lovšin. Drugi predn jaški tečaj H*rft»ereke fcep* v Ptuju se je vršil od 2. do 15. aiarea t* ja Je posečalo 40 bratov tn 18 ee*ter iz afljraz!i6-nejših edinic župe, med ajimi 41 obrtnikov, kmečkih fantov in deklet Vari po^th tudi telova Ponudba na opr. št. 150-23-1931«, do 13. aprila 1931 do 11. ure dopoldne v sobi št. 205, Miklošičeva c. 20-1. Ponudbe se morajo vložiti na posebni tiskovini, ki se dobi obenem s splošnimi in podrobnimi pogoji za ceno Din 20 pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba 233, od 8. do 12. ure. Licitacija se vrši označenega dne ob 10. uri dopoldne v sobi 203 na Miklošičevi cesti št. 20-1. Okrožni urad za zavarovanje delavcev V Ljubljani, dne 3. aprila 1931. PROSTOSLEDE PRODAM ali iščem družabnika. — V teh prostosledih se nahaja 17 slojev antracita, analiza 8200 kalorij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prostosled«. 5436 STROJNO MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA VI2MARJE (poleg postaje) — ST. VTD NAD LJUBLJANO Oglejte si lepo zalogo raznovrstnega pohištva. — Izvršujem naročila po lastnih in danih načrtih. 169 IZVRŠITEV SOLIDNA- CENE ZMERNE. V globoki žalosti naznanjam, da je nenadoma umrl moj ljubljeni mož, gospod Emil Eisenstadter Dan ln čas pogreba nepozabnega pokojnika se objavi pravočasno. LJUBLJANA, dne 3. aprila 193L Zdenka Eisenstadter* « 4 « 4 : i J Vesele velikonočne praznike želi vsem cenjenim gostom staroznana gostilna pri SLEPEM JANEZU ST. VID NAD LJUBLJANO ter se za cenjeni obisk priporoča. 5443 Zaradi nesreče inventurna odprodaja m anu fakturne ga in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča MARIJA ROGELJ, Sv. Petra cesta št 26 Ljubljana 4548 ▼ Še hočete zodoro/ftt biti ter po zmerni ceni kupiti, oglejte si najmodernejšo zalogo pohištva kakor spalnice 2800 Din—6500 in dalje. Jedilnice 9000 Din in dalje, ter kuhinje 1000 Din pri ^tidref JCre|or ttt sinovi tovarniška zaloga pohištva St. Vid nad Ljubljano (nasproti kolodvora) Ogled tudi v nedeljah a Vesele velikonočne praznike želi svojim cenjenim od je- | malcem FRANC AMBROŽIC, mesar na Bleda 5461 fIKete in plom za odpremo pošiljk, v vseh barvah in napisih dobavlja »ETIKETA" Drag. V. Samardžič Ljubljana poštni predal 302 Zahtevajte ponudbe, vzorce in osebni obisk. Sode vseh velikosti za vino, žganje, olje, med ta mast. a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo Solidna in trpežna izdelava. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Postrežba točna! Delo solidno! FRANJO REPIO sodarsko podjetje Ljubljana-Trnovo, Kolezijska ulica St. 18 t IVAN POLENSEK MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA Izdeluje vsakovrstno pohištvo po najsolidnejših in zmernih cenah. OGLEJTE SI ZALOGO! 168 Po dolgi, mučni bolezni je naJ Iskreno ljubljeni soprog ln oče, gospod inž. HERMAN REISER danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil dne 4. aprila ob 16. lz protestantske cerkve v Mariboru na pokopališče v Studencih. Maribor, dne 2. aprila 1931. TEREZIJA REISER roj. KALMAN, Inž. HELGA in SIEGFRIED REISER v imenu vseh ostalih sorodnikov. z življenja in sveta Velika češkoslovaška manifestacija za mir Danes se spominja vsa češkoslovaška vojnih žrtev Danes opoldne počasti vsa češkoslovaška s svečanim dveminutnim molkom spomin v svetovni vojni padlih vojakov, žen in otrok. Pobuda za to svečanost je izšla kakor prejšnja leta s strani češkoslovaškega Rdečega križa, toda letos se bo izvršil ta akt pietete v vse večjem obsegu nego dosedaj. Vsa dežela se je odzvala pozivu k sodelovanju, vse velike humanitarne in javne organizacije ter ustanove so sklenile, da doprinesejo svoj delež za čim svečanejši in dostojnejši potek teh dveh minut. Dve minuti pred dvanajsto se bo ustavil v vsej republiki ves promet. Praške ulice bodo popolnoma utihnile na signalni strel iz topa in ko zazveni obenem zvok vojaških fanfar. Češkoslovaški obrambni minister je izdal naredbo, naj se vsi vojaški orkestri udeležijo na isti način te prireditve. Radio bo omogočil, da se svečanost prične istočasno po vsej državi, že snoči ob 22. je pozvala praška brezžična postaja vse poslušalce, naj naravnajo po njenem znamenju svoje ure, da bo zavladal danes molk po vseh krajih istočasno. Že zavest te istočasnosti daje prireditvi neki posebni značaj in velik notranji pomen. Milijoni ljudi se bodo hipoma zatopili v misli in se spomnjali svojih padlih rojakov, sorodnikov, znancev in prijateljev. V manjših krajih bo dala znamenje za ustavitev prometa in pričetek molka gasilska ali sokolska trobenta ali trobenta drugih telovadnih organizacij, ki bo zatrobila signal »Mirno!« V neštevilnih tovarnah bodo zatulile sirene v znamenje, da se delo ustavi. Pred spomeniki padlih vojakov, ki so jih odkrili skoro v vseh češkoslovaških občinah bodo stale častne straže sokolskih, delavskih in katoliških telovadnih organizacij, kakor tudi legio-narskih organizacij. Ko potečeta svečani dve minuti, bo odjeknil v Pragi ponovno strel iz topa in fanfare bodo zavzenele, v ostalih občinah se bo oglasilo iz trobent znamenje »Konec«. Nato bodo zazvonili zvonovi vseh cerkva. Današnji dan bodo tudi po vseh cerkvah pridige o miru. Vsi najvišji funkcionarji raznih veroizpovedanj so se zedinili v ta namen. Po vojašnicah, šolah, omladinskih društvih itd. se bodo vršila primerna predavanja. Kakor nikoli je prodrla ideja češkoslovaškega Rdečega križa letos v vse ljud- ske plasti, ki so se vanjo uživele in sprejele »molk dveh minut« za svoj trajni običaj. »Ranjenec«, delo znanega češkoslovaškega kiparja Jana šturse, ki ga postavijo vsako Veliko soboto pred parlament roizvajajo amoniak Važna odkritja o kemiji misli Staro vprašanje, ki so ga zaman reševali nešteti filozofi v debelih knjigah, vprašanje, kako se v možganih tvorijo misli, se bliža svoji rešitvi. Dunajska raziskovalca H. Schwarz in H. Dibold sta napravila pred nedavnim zelo zanimiv in važen poskus. Iz prevrtanih lobanj nar-kotiziranih kuncev sta izrezala neznatne koščke možganov in jih kemično analizirala. Našla sta, da vsebujejo ti koščki poleg drugih snovi določene količine amo-niaka. Nekoliko pozneje je napravil isto odkritje prof. Riebeling na hamburški psihiatrični kliniki. Raziskoval je še tople možgane pravkar umrlih pacientov in je izsledil v njih isto tako določene količine amoniaka. Ugotovil je pri tem nad vse pomembno dejstvo: Količina tega amoniaka je odvisna od intenzitete možganskega delovanja. Tako je bilo v možganih pravkar umrlega epileptika in nekega para-litika, ki je umrl po težkem duševnem razburjenju, skoraj dvakrat toliko nego normalno; v možganih starca, ki mu je sposobnost do misli pojenjala, pa je Riebeling ugotovil manj nego normalno množino amoniakove snovi. Zaključki se tedaj ponujajo sami od sebe, zlasti če vemo, da epileptiki po ugotovitvah moderne psihologije med napadom niso brez zavesti, temveč da se jim misli še pospešeno podijo skozi možgane, čeprav se jih pozneje ne spominjajo več. Ker pa nastaja amoniak v velikih množinah tudi v delujočih mišicah, bi lahko kdo trdil, da pride iz mišic s krvnim ob- tokom v možgane. Toda Riebeling Je že v naprej ovrgel takšna naziranja. Pre-iskal je n. pr. možgane pacientov, ki so umrli v božjastnem napadu, torej med ekscesivnim mišičnim delovanjem, in ti možgani niso kazali nobene pomnožitve amoniakove količine. Amoniak v možganih nastaja v možganih samih in sicer kot kemični produkt misli. To je zelo pomembno odkritje, a tem bolj pomembno zato, ker nam je pokazal povsem stvarno pot do raziskovanja najbolj skrivnostnih pojavov v življenju ljudi, v življenju človeške duše. Spotmladaitsice cble/ee Najcenejši nakup pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Največja zaloga. Plakatna poplava v Pragi Praška plakatna podjetja so v preteklem letu, kakor poroča neka statistika, nalepila 1,067.259 plakatov, veliko več nego v predlanskem letu. Največ dela jim je dal cirkus Gleich, ki je razvil tako ogromno reklamo, da je sam porabil 26.800 pol. V Pragi imajo več nego 1000 plakatnih sten s skupno površino 36.250 kvadratnih metrov. Katastrofa ekspedicijske ladje „Wiking" ip o ladje razstreljuje z dinamitom arktični led, da napravi pot ladji. Kakor znano, v, rJa ladjo »Wiking« grozna katastrofa. Pri otoku Horse Island ob obali Novega hii iVla je ladja eksplodirala in se potopila. 117 udeležencem ekspedicije (vseh je se je posrečilo priti na obrežje, ostale pa je plavajoči led odrinil na široko morje, kjer so utonili, Nov lek za uživalce strupov . Senzacionalen izum egiptskega zdravnika Zdravnik Modinos iz Aleksandrije Je odkril novo sredstvo za lečenje morfinistov, kokainistov in uživalcev drugih mamiL Neki nizozemski list opisuje celo vrsto slučajev, ko se je z metodo zdravnika Modi-nosa posrečilo odvrniti mnoge morfiniste in kokainiste od uživanja strupov. Na isti način sta zdravila dva kitajska zdravnika v Bataviji svoje paciente. Dosegla sta zelo povoljne uspehe. Metoda dr. Modinosa obstoji v vbrizgavanju nekega seruma iz lastne krvi pod bolnikovo kožo. Dr. Modinos uporablja v svojem postopku naslednji način: najprej prilepi bolniku na telo obliž, ki ima svoj-stvo, da se pod njim nabuhne koža v mehur. Tekočino, ki se nabere v mehurju, iztoči v posebno brizgljo in njeno vsebino vbrizga bolniku pod kožo ali v mišice. Po par ponovitvah pacienta popolnoma mine volja do zavživanja morfija in kokaina. Odkritje se je dr. Modinosu posrečilo čisto slučajno. Lečil je namreč bolnika, ki ga je mučila revma, ki pa je bil istočasno morfinist Ko mu je vbrizgaval krvne injekcije proti revmi, ga je hkrati izlečil tudi od morfinizma. Velika noč sa Holandskem Jeannette Mac Donald i Z ■" i x\ :• m-,.:' sit* . - 1 \ Znana filmska zvezdnica, koje »reklamni šef« si* je izmislil ljubavno razmerje med njo in italijanskim prestolonaslednikom Umbertom. Zakaj nam noge »zaspijo« Po vsej naši koži so raztresene maihne živčne stani ce, ki so za vsak vnanji draž« ijaj, toploto, pritisk, mrzloto, udarec zelo občutljive. Dokler jim nič ne n gaja, niti ne opazimo, da so tu, kakor hitro pa ne« kaj ni v redu. pošljejo po živčnih vodah alarmiraj(t>čo vest v veliko centralo mož/ga* nov. Tu se je nekaj zgodilo! — In nam ne dado miru, dokler nismo vzroka motnje odpravili. . Ves naš živčni 6istem je podoben ft-roko razpredenemu telefonskemu omrežju. V tak, šnem omrežju se včasi zgodi, da zabrni zvonec v centrali, ne da b.i kdo koga pp* klical. Motnja je nastala po kakšnem slu« čajnem neredu v dovodni žici, n. pr. da se je ta pretrgala, da je vanjo treščilo, da je nastal kratki stik itd. Gospodična v cen« trali pa men1, da jc nekdo poklical na dru« gem koncu voda in šele ko hoče dati zve« zo, opazi, kako je s stvarjo. Nekaj podobnega je z živčnim omrežjem. Ce smo sedeli dalj časa s prekrižanimi nogami ali kaiko drugače, da »e je na kak« sen del noge vršil daljši pritisk, so pre« nehali živčni vodi v tem delu noge delovati, ker so od pritiska onrrtvičeni, in ne pre« puščajo skozi sebe nobene določene vesti v možgansko centralo. Možgani so pa ka« kor gospodična v telefonski centrali, ki išče vzrok za vsak klic najprvo v drugem koncu voda. Zato začutimo, ko vstanemo, neprijetna, komično gomazenje v — stopa« lu in ne v tistem delu noge, ki je bil za« radi napačnega sedenja ali ležanja omrt« vičen. Kako se lahko možgani motijo gle« de mesta, kjer je na telesu nekaj v neredu, je razvidno že iz znanega primera, da čuti človek bolečine v nogi — kri je sploh nima. Rekordne plače Kakor postavljajo ameriški industrijalci s svojimi imetji industrijalce vsega sveta v senco, tako ni tudi plačam ameriških generalnih ravnateljev nobene primere, še pred kratkim je razkril senzacionalen proces v Ohiu, da je vtaknil predsednik družbe Betlehem Steel Corporation 1. 1929. čez 1,600.000 dolarjev v svoj žep, torej okroglo 90 milijonov dinarjev v naši valuti. Njegovi namestniki so se lahko še vedno ponašali z 22 milijoni dinarjev letnih dohod kov. Po najnovejši davčni statistiki je ta čas v Zedinjenih državah dvanajst vodij velikih industrijskih ter finančnih podjetij, kl imaio vsak nad milijon dolarjev letne plače. Ravnateljev z več nego milijon dinarjev letne plače bi bilo poldrug tisoč. Zanimivo je v tem pogledu primerjati plače, ki jih prejemajo nemški glavni ravnatelji. Na prvem mestu stoji pač generalni direktor Siemensovega koncema z letno plačo 800.000 mark (okroglo 11 milijonov dinarjev). Sledita mu glavna ravnatelja Porensko - vestfalske industrijske družbe in Hamburško - ameriške paro-plovne družbe s 600.000 markami, glavni ravnatelj Inagovega koncerna ima 575.000 mark, 500.000 mark pa ravnatelj družbe L G. Farben. še ravnatelj berlinskih me stnih električnih podjetij ima 210 000 mark, a to plačo mu bodo baje zmanjšali. Ravnatelji Kruppovih delavnic in glavni ravnatelj nemških državnih železnic prejemajo letno po 120.000 mark. Nemci se v zadnjem času precej bavijo z vprašanjem, ali je vobče umestno, da se za posamezne osebe potrosi toliko denarja. Vsekakor ne najdejo pravega razloga, ki bi takšne plače opravičil. „Kandid" je izšel! AH že poznate Volterja? čitajte! Izdala »Tiskovna zadruga«. Holandske kmetice v tipičnih narodnih nošah na poti k velikonočni službi božji Koliko prenese človek? čudoviti so uspehi modernih kirurgov in čudovita je potrpežljivost človeške narave Marsikateri predsodek o nedotakljivosti nekih telesnih organov, n. pr. možganov in srca jo že premagan. Malokaterim ljudem je zna« no, da je mogoče gledati možgane v živem stanju, potem ko je operator jeva žaga od« stranila njegovo koščeno zaščitnico, lobanj« sko streho. In še več! Treba se je 6amo iz« ogibati nekim mestom, pa je mogočo prebadati možgansko maso z veiikinri iglami, ne da bi ji to škodovalo. To velja zlasti za tako zvane »neme mo« žganske dele«, o katerih domnevajo, da so sedež naših najvišjih duševnih svoistev, značaja, razuma m spomina. Če zaboflemo iglo v delo, ki upravljajo gibanje naših mi« šic, lahko dosežemo, da se mišice zganejo in strokovnjak dobro ve, katera mišica 6e bo zganila, če podraži to ali ono mesto v možganih. Dandanes je celo mogočo odstraniti dele možganov, ne da bi človek zaradi tega najmanje utr« pel kakšno škodo, bodis: telesno ali dusev« no. Da, celo večji deli se dado odstraniti, ne da bi zato človek umrL Ista je s srcem. Mnog la.jik ne bo ver« jel, da je mogoče videti živo, utripajoče človeško srce in sicer dejansko, ne samo s pomoajo Rontgenovih žarkov. Operacijo srca so res redke, a zato vendarle nič ne« mogočega. Marsikatero človeško življenje so že rešili zdravniki 6 tem, da so prebodii srčno mišico skoai prsi z brizg ilno iglo in brizgnili o živ« ljajoč lek v krvni obtok, ki jo že obstal. In njem. Da se da ranjeno srce tudi »afiti, fts jo konkor toliko znana stvar. Ce prenesejo že možgani in srca operatw» ne posLopke, tem laije jih bodo preoesB potem takem drugi organi. Nekatere je mo goče. popolnoma ln brez vsake škode odstraniti. kaktr n. pr. vrairce, mandlje in slepiče. ČSo vek isto tako ne zapade smrti, če mu odre« žejo posamezne okončin«, noge in roko, teoretično je celo možno, da žiivi človek brez obeh rok in nog. Prav talko ne umre nihče, če mu odstranijo enega izmed no tranjih organov, ki ifrh imamo po dvoje, n. pr. leva a-li desna pljuča. Se d-roga polovica takšnih organov, ki mu ostane, ni v co« loti neobhodno potrebna njegovemu žrv. ljenju, temveč jo lahko zmanjka še skoraj cela tretjina. Človek lahko izgubi d« S 1 krvi ki bo morda še vedno živel — dosti Je v tem primeru seveda odvisno od njegovo konstitucije. So 1 judje z zelo nenavadnimi organskimi defekti, manjka jim n. pr. ves želodec ali večina črevesja — in vendar žive. Samo brez možganov in brez srca jo življenje izključeno. Človek je čudns stvar in prenese dosti, dosti več, nego si sam misli. To ved.o prav dobro dandanašnfi zdravniki. Vedo pa po drugi strani tudi to. da so postavljene drugod ozke, zelo ozke meje njegovemu življenju. Majcen vbod« J jaj t fglo v podaljšek hrbteničnega mozga, lci je preti,kalni aipajrat za srce m pljuča. 1 l^r. » rvu y m uuum, "i Jv " ---- ------v- i- ' roka marsikaterega kirurga ie že stiskala en sam imbgram kaiksnega strupenega pr». živo srce, ki jc hotelo prenehati z utripa« ška preveč — rn človek no zdrži več. Milijonar, ki bo spremljal Wilkinsa Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet44 ? Znani ameriški večkratni milijonar Willlam Leeds, ki se je udeležil na »Grofu Zeppeli-nu« poleta okoli sveta, je podpisal z Wil-kinsom pogodbo, da se udeleži njegove ekspedicije na severni tečaj kot drugi kapitan podmornice. Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren ln trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Dnga) ul- 32. Pošljemo po povzetju, ln to samo na čitljiv« naslove. Ko je prišel po nagrado Budimpeštanska policija je razpisala nagrado 600 pengov za izsleditev zločinca Thomasa Schreiberja, morilca neke mlade ženske. Priglasil se je potnik Franc Bele-czky, ki je dal policiji podatke za izsleditev morilca. Revež ni vedel, da bo s tem prodal svojo dragoceno svobodo. Policija ga je namreč že delj časa iskala zaradi goljufije. Ko je prišel po nagrado, so ga aretirali, vsoto 600 pengov pa so deponirali pri državnem pravdništvu. Najnovejši poklici Pravkar zaključeno ljudsko štetje v Zedinjenih državah je zbralo zanimive podatke. Vsaka vprašalna pola je vsebovala pripombo, da se bodo porabili odgovori zgolj v statistične svrhe. Na ta način so dobili vpogled v marsikatere nepoznane kotička ameriškega življenja. Med navedenimi poklici »o n. pr.: čarovnica, strokovnjak za zmanjšanje telesne teže, izdelovalec jelenine iz govedine strokovnjak za rokave v tovarni za hlače, prodajalec krvi za prelivanje v operacijske svrhe, sodnik pri pasjih razstavah, ravnatelj trusta za izposojevanje luksuznih jedi pri javnih pojedinah. Našlo se je tudi več čudakov, ki so »skromno« zapisali na vprašanje o poklicu: neodvisni genij, znanstvenik in gentleman, strokovnjak za psihološko analizo nameščencev. Nevarnosti stiskanja rok Najnovejše preiskave potrjujejo, kako velike so nevarnosti, ki se jim ljudje izpostavljajo s stiskanjem rok. Poskus, ki so ga napravili, je dokazal, da je dobro, če si človek po vsakem rokovanju temeljito umije roke. Za poskus so okužili roko poskusne osebe s kulturo bakterij. Ta človek je moral podati roko trem drugim osebam, ki so stisnile roke še nadaljnjim trem ljudem, tako da so si naposled vsi zbrani podali roke Potem so zdravniki pregledali roke in so ugotovili, da so se bacili prenesli na šesto in celo sedmo osebo, ki je postala s tem prenašalec bolezenskih kali. Na ta način se lahko prenašajo nalezljive bolezni tifus, davica, kolera in druge. Vsak dan ena »O, gospodična, kako ste srčkani!« »O, gospod, kako me veseli, da imate prav tak okus ko jaz!« \ tir. Slabo držo telesa i£l £Xoduj» adravju te JemlJa otroku raselje do veega, odpravit« s pat. jI li «1 ortopeda dr. Ny-DOiaaja te kmd obtok m urav-Obrnite M T ortopedieno do-5433 E. AHCm, LOUANA, fgMMte 81. Manufakturna trgovina ka 0imo df bbobno r večjem raeetu Staroarja m a mate saloge te jem ugodno proda. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Mazrvtfaktura 280. MJ7 •> - - *" S Ob pr^ffes tftmrtjua da sa ogžaafte s evvjiad tvrdM. Sodeč po dosedamjJh Vam ss&ptarljamo, da NaJ* ipssjo ja: fbur «»Jt»«jJ RoMee. earočSk ta mM pd psi wffi> snročnflrfh, tndi VI sadoroljni 6*20 Je Košar, nasl. Sinko COTIČ telepUBTStV®, m kritje streh J^&tiima tr^evina galanterijskega blaga, ki obstoji ie več let, s veliko množino odjemalcev, naprodaj radi bolezni lastnika in odhoda iz Zagreba, s stanovanjem aH brca tega. Ponndbe na Publid-tas ugodni ceni Podjetje slovi kot zelo solidno in je tndi dol tanti se naj obrnei fobro vpeljano. Reflek ________ eio na Matija vič mL, Središče ob Dravi. na Matija Jurjaše-5408 Ali ste že naročeni aa ..MVLJENJF INSVET"? ZAHVALA Za pitm—ea dota vodom tmitii mjegi soproga, fco«f»uda 3vana ^fžmana Za Mktav«» arecf te Številno ftaSčeče spremstvo na njegovi sadnjl poti ss vsem, posebej is Sf*^* L sa oderoibo s zastave — pnrr Strem idir«l)Bjcs» ▼ IJefctjmi, 4. aprite IWL KM TEREZIJA A2MLAN. pohištvene »t Vldssd L)«bQ«M i*ieiu> raafites potaštra po CENJENE DAME, POZOR! Soj«jo 'v^krojnem atiSMu, kjer ss rrtt rodni pouk v prfkrojs-| vanju oblek Enako se izdelujejo po najnovejftih mo- delnih krojih plaSO. kostumi, obleke itd. pri strokovno izpra-flaai učiteljici te lastnici saodnega ateljeja ROZ1 MEDVED, Mestni tr% *yHI (....... „n nuMMai M17 Oenjentm naročnikom feftm iuhIi feBkonoftu praznike, obenem se priporočam vnem galanterijskim tvrdkam ta naroČila vsakovrstnih igrač, kakor tudi aa razne žgane slikane šatule in luksuzne v leao-etrugarsko stroko spadajoče predmete po najnižjih dnevnih cenah. Prepričajte se o trpežnosti domačega dela. — Se vljudno priporoča M16 Viktor Lovrenčič LfsUStta, žitoUfftn sfics fC. S| Če^koslouoške arianskc Laznč tiškove Lažne TepI ichSnao Vež stoletij so ta Štiri zdravilišča v službi trpe* čega občinstva, število njih, ki so resnično ozdraveli, našli okrevanje, ozdravljenje in razvedrilo, pre-seza milijone! Zahtevajte od uradnih obvestilišč teh štirih zdravilišč, pri ^ugoprometu" d« d. Zagreb, Praška ulica 6 ali od posameznih uprav zdravilišč prospekte in pojasnila* □ D D D □ D □ D Zakupnik se išče za Pohorski dom. pogoji h razpolago v Mariboru, Frančiškanska ulica 8/1, kjer ss sprejemajo tudi ponudbe najkasneje do 20. aprila t. L Dom tma poleg restavracijskih prostorov tudi 21 prvovrstno opremljenih tujskih sob s 52 posteljami, vpeljana Js elektrika ter v vse sob« mrzla in gorka tekoča voda. Otvoritev doma bo predvidoma 1. junija 1931. 5410 Za stavbeno sezijo M priporoča slav. občinstvu te cenj. zavodom stara renomirana splošna Ki.p.^v. tn vodovodna Instalacijska tvrdka. Jakob FZigi, LJubljana Gen« koakanntesi Novi trg St. 5. Delavnica: Rimska cesta 2 te Gregorčičeva ulica 5. — S spoštovanjem Telefon 3858 5405 mmCNA PSSAKNA IN GRADBENO POOJH« ANGELO BATTELIN0 STAVBENIK ljubljana vn„ aljaževa ulica štev. ss St. 15.117 — Teisfrm k iefesobe tonske zgradbe, > Sprtjeott v izvršitev vsako jak« načrt* tat — Tehnična mnenja. — Zastopstvo tehničnih zadevah. v 640S onm - bmki -scnraocjssa aparat ka nbmvmira^ TRIC, brea barve, brci kemikalij. poMBokje enostavne ia naglo vas* striram formolar. v velikosti foSe ad pomnožuje v 4 barvah, i 1 iteL______ ORMIG aparate dobavljamo aa ročni in električni pogon dvakratnem folio, t. j. 21 X 54 cm ali 42 X Ji a ZAHTEVAJTE OBŠIRNE PONUDBE! Generalno zastopstvo za Jugoslaviji MATADOR vi. A. BenIK men S (Oktogon) — ZAGREB, teleSon M 40— Zakaj? Zakaj m Zakaj odpove vilg? Zakaj težko poženemo saotorT In čemu vedno te neprijetne nam krate veselje pri vožnji a bflom? Kaka j? ssn ftafn, bp se vste8 uporaBe vHnega olja pospešuje tvoritev sa* ostankov, ki se zbirajo na polih ■več in tako preprečijo razvijanje močne iskre. Pravilno mazanje, to* rej uporaba pravilne vrste Mobil-Ja najzanesljivejše sredstvo, tvoritvi zaostankov. Ko je Lindbergh preletel Ocean od New-Yorka do Pariza, so izgledal« 18 sreč njegovega motorja ravno taka, kot da so prišle lz tovarna. A zakaj? Zato, ker je Lindbergh uporabljal Mobiloil! Mobiloil sa4tiocm4 hm Esak hpHvc ^foWWte wsssse ss as/ prssns, dobro ahranfene tesfce ročke Gargoyk Mobiloibm te plača za ročka 12 Din. VAČUUM OIL COMPANY D. D. ZAGREB IS I CIKLI - MOTOCIKLI Zopet novi modeli po znižanih cenah Peugeot Ramses Cyrus Ergo Apolo 5435 (pmcfeot IVAN ŠRIBAR Ljubljana, GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 13 podružnica: Domžale. Vsak priznava, da so kolesa gori navedenih sneanfe svetovnoznana in vsled trpežnosti, lahkega teka In elegance neoadkriljiva. Kdor se odlogi za uakup, aaj si na vsak način ogleda teh 22 razSilnSli tip bi basv. Edini motoeikel, ki pride za Vas v poštev, je PEUGEOT. Ekonomičen in praktičen, lep in eleganten (v raznih barvah ali poniklan), nizek in stabilen, tako da ima človek tudi v največji brzini občutek sigurnosti in prijetnosti. Najboljša električna razsvetljava „MARCHAL" 5426 I Tvrdka M. FELI>IN MAK I BOR Grajski trg 1. Telefon št. 2456. Specijalna trgovina 8 svilenim blagom, robci in šerpami. — Na debelo! V . L£ist naj ho cžom / Za snažno in trpežno pleskarsko delo, da ostane lepo ln čisto, Vam jamči 5415 vZk sv^ v • &1&& Najbolje kupite ~ e* stroj in isoSo za dom, obrt in industrijo samo 10 OJ ŠvicarsM pletilni stroj »DUBIED« Elegantna oprema, neprekosljiv materijal! Pisalni stroji v 3 velikostih. - Novost! - Šivalni stroj kot damska pisalna miza samo pri TELEFON 2913. ZMERNE CENE TUDI NA OBROKE; L, Maribor Koroščeva ulica 39 Tovarna umetnega kamna in cementnih izdelkov. Asfaltno podjetje. Trgovina z apnom in cementom. Skladišče bituminozne m katranizirane strešne lepenke, aresita, izolacijske asfaltne zmesi. Prevzame dobavo in polaganje terazo-tlaka, cementnih in Klinker plošč. 4498 za zidavo hiš, za nakup hiš. in posestev, za prevzem p hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom M 99 Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35/1. Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta 48 Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. — Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18. 2013 H5 iT ft2£IiO za mizarje TRAČNA ŽAGA, skoraj nova, na električni pogon, z vdelanim motorjem, po jako ugodni ceni PRODAM. 5389 IG. REPSE, LJUBLJANA Tesarska uflca št. 7 — (Karlovska cesta) asmmi, olnčnimi dnevi OSLAČILNICA »Ilirija" ... .nastalo Je povsod najlepše pomladno razpoloženje. Ono je tudi k nam prišlo z apartnimi novostmi v vseh ozirih. Cene so zelo nizke, nespremenjena pa je kvaliteta. 5384 Ljubljana, Mestni trg 17 I. nadstropje. X O V O ! usioufafOG istutns Snažen je oken brez čebra in cunje v polovičnem času. Ravno tako Vam v hipu očisti nikelj, srebro, lakirano pohištvo, pečnice, aluminij, marmornate plošče, medenino, emajl, kuhinjsko posodo. Za snaženje avtov nepogrešljivo. Snažilna blazinica je uporabna mesece. — Cena 12 Din za komad proti vposlatvi zneska. Zastopnike in preprodajalce sprejmemo. R. SCHENK, SU3AK. 4469 DALMATINSK, VINA Za velikonočne praznike Vam nudi po znižanih cenah: Opolo Viško Din 12, čez ulico Din 12; belo Viško Din 12, čez ulico Din 11; črnina iz lastnih vinogradov Din 10, čez ulico Din 10; ružica iz lastnih vinogradov Din 12, čez ulico Din 11; Prošek, beli in črni iz -suhega grozdja Din 32, čez ulico Din 30. Opozarjam cenjeno občinstvo, da se prepriča v mojih lokalih AŠKERČEVA KLET, AŠKERČEVA ULICA ŠT. 1. Vinotoča: POLJANSKA CESTA 17, GOSTILNA POD KLANCKOM, ROŽNA DOLINA 36. Za obilen obisk se priporoča 5374 Vladimir Miloš, Redakcija: STJEPKO VRTAR, finans. savjetnik; DR. VIKTOR KRUŽIC, finans. sekretar; DR. ZLATKO HERKOV, finans. pristav. SVEZAK I. METNI POBEZ Sadrža j: 1. Predgovor sa os vrtom na historijski razvoj prometnog poreza. 2. Zakon o porezu na poslovni promet od 31. I. 1922. (opči prom. po-rez) sa Pravilnikom od 10. II. 1922. i svim izmjenama te važnijim okruž-nicama. 3. Zakon o skupnom porezu na poslovni promet od 12. VE. 1930. sa svim dosadanjim izmjenama, okružnicama i opsežnim komenta.rom. 4. Uredba od 14. III. 1931. O. P. br. 16.100 o skupnom prometnom porezu sa svim izmjenama i komentarom. 5. Potpuna tarifa skupnog prometnog poreza. 6. Dodatak (Predlog zakona o opčoj carinsko j tarifi i zakon o trošarini, u koliko su u vezi sa skupnim prometnim porezom). 7. Iscrpivi naputak za porezovnike sa praktičnim primjerima, 8. Azbučni i stvarni indeks sadržaja te iscrpivi azbučni registar ta-rifskih naimenovanja. Cijena u tvrdom platnenem uvezu Din 70.— Sastav komentara i stvarnog kazala po ftnansijskim stručnjacima-praktičarima pruža najbolje jamstvo za odgovarajuču praktičnu upotrebu. Ovaj je zakon uslijed svoje aktuelnosti neophodno potreban svakom privredniku-porezovniku (novčanim zavodima, industrijskim poduzečima i trgovcima), poreskom činovniku, advokatu itd. Narudžbe, koje nam stignu do IS* aprila o. g., izvršujemo franko odredište! IZLAZI ODMAH POSUJE USKRSA! IZDAJE: 5377 Nakladna knjižara ,,MINERVA44 d. d. ZAGREB Samostanska ulica 2. PREDBILJEŽBE I NARUDŽBE PRIMA NAKLADA: Telefon 63-48, 78-31 Ustanovljeno 1869. SEMENA Ustanovljeno 1869. Mali oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh* M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode priporoča svojo veliko zalogo detaljnega travnega in vrtnarskega SEMENA najboljše kakovosti. — Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini svojo potrebo glede kave, sladkorja, moke itd., vse po najnižji dnevni ceni. 4276 Telefon 2351. Semenski cenild na razpolago. 0^n;a«fa/tte kamtnsfke matice in specijeltte pe&at&fbe pCo&ea isde/u/e Samotna teva\naf 4348 čitajte knjigo čitajte knjigo NAPOLEON ARTE O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmi-kavnejše razkriva njegove jbre in slabe lastnosti, njegove javne in zasebne afere in doživljaje Conan Doylov roman Napoleon Bonaparte. Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga je izdala v Levstikovem prevodu Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, SELENBURGOVA ULICA ŠTEV 6. in poatajaj« delorp. ®e-s[K)sobM največ oni, JSijih kri j« onečiSčema s »trupi narušen« iranene materije (kot s sečno kislin«, nra-ti, t-oksmi itd.) Te strupe naglo razkraja in odpravi iz organizma splošno priznano zdravilno sredstvo »Kalefluld« D. Kaleničenka ki obenem nasipu je organizem s emergijo-tvornimi hormoni in živijenje-tvor-nimi vitamini. Poslednji pa vračajo zopet s svoje strani človeku zdravje, moč in delovno sposobnost, in prejšnji bolnik uživa zopet vee radosti zdravega in energičnega človeka. — Brezplačno vsakomur pojasnjujoča literatura: »Preporode. — Obrnite ee ua: Miloš Markovič, Biro »Kurir«, Beograd, Kralja Milana 15. — »K.ilefltiid« se prodaja t vseb lekarnah in drogerijah. 4313 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik. Bohoričeva H. 5 IZVANREDNA PRHKA« Železna aluiinska paieal postelja iloiliiva, a ta-pcciraflom madracom, *e-lo praktična za vsako hi io, hotele, nočne slui-be in potujuče ' osobe stane samo DU 398.—. Razpošiljam po poiine-nom povzetju. tako IZGLEDA SLOtEN OrvOREN Lesena patent postelja, zložljiva. • tapeeiranim madracom. aelo prak-tiCna. stane samo D J80. Leiatfca ta snnč«o> — (LiegcstuhU najnovije -tt* sti. stane samo Din 150. Madracl^ punjeni « »ol-sob stanejo samo U IVI. U BROZOV16. ZAGREB ILICA n. osestntici! Ce hočete imeti Vaše vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte z dolomitnim peskom, ki Vam ga dostavi na dom Katarina Vodnik, gostilna pri »Mojstru«, Podutik 25, Ljubljana VIT, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«, trgovina z železni no, Stari trg štev. 11. Posteljnina, linolenm, zastori, blagovi za zastore. Reducirane cene uri KAROLU PREIS MARIBOR GOSPOSKA ULICA 20. Ceniki gratis. 3285 F. KOS, LJUBLJANA ŽIDOVSKA ST. 5 nudi neprekosljive pletilne stroje »Walter«, avtomatične »Intarzija« stroje, vse pripadajoče potrebščine, hitri pouk v pletenju, volno, bombaž in pletenine lastnega izdelka v veliki izberi in nizkih cenah. 5392 Čitajte iiustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Veliko stanovanje v novi zgradbi trg. A. MACUNA v Mariboru, Gosposka ul. 10, se odda v najem z vsemi pritiklinami, (prikladno za zdravni-ka-zobotehnika) ali za kako podjetje s pisarnami. Interesentom je na razpolago načrt, da se še stanovanje po njih osebni želji in potrebi uredi. 5409 PROČ Mesto v 20 minutah sklepljete svojo koso in srp ^•Jt *5 minutah.! b iifljHTn, ▼ vseh kulturnih državah patentiranim jSfubaier'- brzokiepslnikom boljše, lepše in z manj truda nego doslej! Okoristite se tudi VI z napredkom tehnike, ker s tem prihranite trud, jezo, čas tn denar. — cas je denar tudi za kmetovalca! Izpolnite spodnjo dopisnico in nam jo še danes pošljite, da prejmete popolnoma brezplačno navodilo o naši velikanski iznajdbi, katero uporabljajo že tisoči kmetovalcev v svojo največjo zado-voljnost. Tukaj odrežite Tvrdka Friderik Kratz, družba z o. i-, StražlSče pri Kranju. Pošljite ml brezplačno prospekt, navodilo, zahvalna pisma in ceno Vašega patentiranega »Stubaierc-brzoklepalnika. 4445 Ime--—--—-- S c 2 S o. gs N ti S EI Stanovanje Zadnja pošta Zadnja železniška postala ____dne 1931. Ustanovljeno 1852. leod, Korn Ljubljana Pol janska cesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. □□□□□□□□□□□□□□ glavna filijala v LpMjaisl Ml 11 Ii 11 mm VLOGE 6°o daje loiioi mm na zastavitev državnih in od države garantiranih papirjev PS n OBRESTI ra " 1 »lil o za nastavitev nepremičnin ii 3! in pi 81» ni ra Prošnje za hipotekama posojila se sprejemajo do 15. maja tekočega leta. Poljedelcem daje hipotekama posojila Privilegirana agrarna banka a. d. v Beogradu« 5320 Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Ga jeva ulica 2. S« priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. 3084 šmarješke Toplice pri Novem mestu učinkujejo proti vsem kroničnim boleznim. 14dnevna cela oskrba v predseziji do 30. junija 560 Din. Prospekti zastonj! 4603 ¥ISLIKO SFOJ?8LA»WO nji^SLU STANOVANJA DOSEŽETE popolnoma z idealnim sredstvom proti vsaki hišni golazni in mrčesu. ("Poceni in dohro kupite ure, zlatnino ta srebrnino pri svetovno znani tvrdki H.Suttttet Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje. Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-hUtte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. GLASBILA ZA VSE: violin« . od Din ».— gitar« . od Din 199.— trompete od Din 480.— harmonike od Din 85.— krom. in klavir-barm«-nike, jtvm instrumenti. Zahtevajte bre*pJačJd CENIK ajvočje in najcenejše tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & HEROLD tovarna glasbil la harmonik Pred podr. Maribor br. 101 _ Brezplačen pouk gr iran.ro. Navodil« v ceniku BEME ROSE CENTIFOLIA, najideal- nejša francoska suha krema. — Daje motni, ljubki In nežni ton. Z rodovno uporabo odstranimo vso nesnago, a obraz ostane mladosten, »vež ln zategnit vse do kasne starosti. Potrebna je vsaki mod«rni dami kot podloga za puder in Šminko za veselice, ples in promenado. — Din 40. GOLD CREME originalna angi. radioaktivna mastna nočna krema, katera d o vrt eno prodira t vse gube in tako tečno brani in dnevno poinlaja obraz. Z narav, ttoet frapantno hitroe-tjo odstranja vse gub« Jn na-mreženo kožo izpod oči in na slepočicah, pa j« treba, da bo oa vsaki toaletni mizi moderne daine. Din 42. KDEčILO nos* U «t>ra«a dela vwkega frdega. — S preparatom proti rdeči hi nosu odpravim« rdeH-le. Nos bi obraz postaneta zopet bela. — Din 65. CENTIFOLIA, kozmetKkl zavod, Zagreb, JartBfera 8. Zahtevajte brezplačne Ilustrirane cenike! 804 HOLAliOSKE LIKERJE •t labfc« vsak mm » posnanimi boiandskiui »La FUlette« ekstr.ktl it MlMM HoJlaod. Vrueht-^ssooefateiek, HUvereoa. — J s ■ a stekleni«! 7 D(a. Dobiva s« v vseh lekarnah tal drogerijafc ter boJjKh ipecerijskih trgetfaak. F« poŠti razpošiljamo teeat za 34 Din Sortiran« p« šeljj i>o potonem ponstjv franke »Fructal« sadni soki Zagreb, genotoa aBea 39. OGLEDALA vseli vrst, velikosti in oblik STEKLO ercatno 6—8 mm, ma&lnsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTHUM D. D. LJUBLJANA Vn — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK g C7> >wim«m»>n ■wwmmnimdAwmiuaByi L v\\.. »MfMLU.UU8UANA > . ZAHTEVAJTE POVSOD. RVOVRSTNI MATER J AL-NIZK E CENE 11 i m * J" it' ■ . m*; M & ■m m H-V. ' l - i Vas oblači za malo denarja moderno in dobro! TIVAR TIVAR TIVA nm SoSro igo potoni prodai, ter prodaja tako velike količine, da tudi poleg dobrega materi jala ta poleg uprav neverjetno nizkih cen pride na svoj račun. pri Bili, oblači Vas torej v istim dobro, kako da se ne bi potem vrnili k njemu T In Vi boste zares zopet prišli! mi ker prinaša v kroju kakor tudi v opremi nekaj novega, nekaj, kar Vas veselL Tivar-meške obleke BaJbolJSe 'tSr^ S Tivar-obleke za dečke trpežne in tedne, počenši že od Din Tivar-kamgarnasta obleka fazone, od Dta Tivar-otroške obleke Tivar-otroške obleke za starost 3—6 let, počenši od Din za starost T—10 let, počenši od Din Tivar-mornarske obleke m Tivar-mornarske obleke ~ "IST-isE fazone, tzvanredno udob-prijetni, počenši od Dta v ogromni izberi ter v najmodernejših vzorcih, počenši od Dta speciaHteta, počenši že od Dta zajamčeno nepre-močljlv, od Dta Tivar-raglani na3mode^taf Tivar-hlače Tlvar-hubertus-plašči Tivar-hubertns-raglan Tivar-lovski raglan izredno praktični od Din 240-200-480-110-130-310-150-560-SO-200-290-270- .Ajekstnac JSeograd Bezdan Bjelovar Bos. šamac Brčko Brod n. S. C>elje Crvenka Cakovee n arnvar Dubrovnik C*ospi6 rkrvne Kotor Koprivnica H^ragnjevae Kraljev« Kranj Krnševae LjnMJana .MTarfbo* X* Novtsad M*ančevo Ptuj K^arajeve Senta Slov. Konjice SoHn Sombor Sp® Snbotfca St Bečej Sv. Ivan Zellna Sftadk TesM Tuzla Valjev« Varaždln VeL Bečkerek VeL Zdenci Vmkovci Zagrdb Zeuiuu Zvornik TIVAR DOBITE POVSOD! Oglejte si tuvše prodajalne s 5338 Ljubljanska prodajalna: Sv« Petra cesta št. 23. Celovška cesta št. 63. I BOSTE PRIŠLI! Mnogi ljudfe kašljafo Satyrin znamenito reg«5«raeij. po-mlejnječe sredstvo ustvarja nmo iivljeo*ko jakost in moško moč im ve6olje- — Okrepčuje slai>« in iznrn-čod« žrvc-e in pOTračuj« zdr»vje. Cena PVatljici 100 Dm. Dobiva 6« v v»h lekarnami. Izdeluje: Hormona A. G., DOsseldorf. Geibel-straese 21. — Zahtevajte prosp«kit in priložite S Din v tnamfkafc. Creme l)aruvary dovršen Izdelek moderne ln znanstvene kozmetike. En poizkus z vzorcem vas bo o tem uverll. — Pošljite še danes v poštnih znamkah 3 Din za stroške, nakar vam bomo vzorec takoj poslali. Crema Daruvary bo zadovoljila tudi vas, kar dokazujejo mnoge zahvalnlce. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke v originalnih trioglatlh škatljlcah po ceni 15 Din. — Lekarna Blum, Subotlca 3. In trpe na pljučnem katarja in težjem prehla-jenjn. čuvajte se pravočasno in uporabljajte SULFOLAN 2e ▼ početku jemanja kašelj ponehava, a muke v bronhijah in pljučih se omilijo. Dobiva se v vseh lekarnah in v Apot. ARKO, Zagreb Ilica 12 suplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. 156 Zahtevajte vzorce in eenfke brezplačno, Počenši drve 13. aprila 1631 do vk?ja&o 31. aprila 1931 »e prodajo v gradu Szapary v Morski Sobo d. na javni dražbi vsi sarnbljenf predmeti kakor; starinske asa&re, rasno Srago pohištvo, nmetnBke sSke, 2 asi-abska šotora ia nekaj poro, posode. Proda se ta<9 razno rastlinstvo lz vrtnarije, ia razno go-f|:«odarsko ter kovažko orodje na maroftt, K dmženjrs ?« bo znieio pozivati ob pol i. uri, — med 8. Jn ravnokar navedeno uro, se predmeti lahko ogleda Ja Okrafao s©*Sišge v Murski Soboti, ydd. rV„ dne 21. m&rea 1931- 4474 :\NATORIJ V MARIBORU GosDOska bUcš 49 — Telefon 2358 prlmarif dr. čsnsli, speeijalist za klmrgtlo SRfcassrfSS ja « c^eisacfije ^ spe-snlj«« * »imvsžnteii apeu-sii: »4&fa*«fciea molbaaesas s& občevanj* n«, ki sklepnih vnetij; teni^torj«« s* dektriziranj« po jx^odbafcta. »blapoiosti ftrevcfli diatermijo ^ električna pregrevanj« te eiektrtS- es težiganje; žarnico »hala« »a revmatična in aruga &oieča vnet;)*; >*nterocleaner«-J«m notranje «r*veae kopeli pri zapeki, napil»-rsjija ln sa splošni "telesni podvig. — Dnevna oskrba prvi razred 120 Din, drugi razred 80 Din, tretji razred 60 Din. Bde la barvaste PLOŠČICE ŠTEDILNIKE ln obloge kopabric, kuhinj, metode Itd. dobavlja ln izvršuje najceneje »MATERIAL« trg. dr. LJUBLJANA, Dunajska e. 36* TELEFON: 27—14. — BRZOJAV: MATERIJ Al« Akrftzicfljskega uradnika sa oblak zasebnih strank Bčenao. Prednost Imajo gospodje z izkustvi v sa varovan ju ali prodaji državnih par pirjev, vendar tudi gospodje, ki po dosedanjem delovanju Imajo izglede na uspeh. — Ponudbe pod »Eksistenca« na JngoaL Rudolf Mosm, d. d. Zagreb, JeJačlčev trg štev. 5. 4807 oooooooooooooooocooooi n n „ ,-^rTr .... .■»»«■ mwrxm »»lin ■■juu«ciOCTio>»uuuoooooao Vaš zdravnik predpisuj« pri vsakovrstnih bolečinah ki Vas osvobodi bolečin. Dobite ga v vseh lekarnah. MajdovršenejSi •••SiV' v' K '■' .. - . '■'tf. - r:;v - - bo;-isfss®Sale ■ - i VeESs efitaek. Nbska nabavna Takoj dobavljiv od 150 do 7350 litrov hiae. — Zastopnik: Ing. AtTREL. GOB-JAN, ZAGRiSB, Gajev« nlfcsa taroj 21- 0358 Beli zofcfe v treh dne-h! 3sbb ■■Mmgaaig y saaa C' Je idealen materijai «a zgradbo cest v sedanjosti in bodočnosti. Poeefti! Trpežen! Bresz pralin! e uovssroea sama I2£astieen' Strojne aaprave zs izdelavo tega kamenja dobavlja _____antiseptična pena EOLTlfOBA odpravi aoprne rumen« madeže s zob ln jih napravi v treh dneh sa tri tone bolj bele. Ona odstrani rumenkasto prevleko, ki jih kvari ta očisti sob« tako, da m bleateče-bela sobna sklenina pokaže bres poftkodbe. Ona na mak ugonobi amna klies na astnah, ki napadajo sob« in isaovejo gnitje sob. Po suhi fičetkl razmažit« en centimeter — uporabljajte točno tri dni zjutraj in »večer — ta tedaj boste ugotovili razliko. ELBING piaite. LENASI & GERKMAN umu AMA lip ŠM i z AvtomehanlSfia ia kovinsko - stmgarska delavnica izdeluje eflindr« te ročična vratfla s kanakim Stormiztagcstrojem- Precizna m-delava, za katero jamčim. Ona a» »vedrino Din 100. Franjo GredtfJ, Zagreb, De-žellčeva nI. 6, telefon 22-07. 4517 Zahvala Marija Drenlk, vdova po ponesrečene« progovnem delavcu ▼ Trebnjem s« v svojem Imenu kakor imenu svojih otrok najtopieje zahvaljujem vsem plemenitim darovalcem *a pomoč ob priliki nesrečne smrti mojega moža. Posebno se zahvaljujem Šefu stanic« Trebnje g. Vojte&a Kruleju in p«, slovenskemu časopisju »Jutru« in »Jugoslovanu« za akcijo v časopisju, Bog plačaj! MARIJA DKEKTHL TREBNJE. 5963 MOTEL SKUŠI6 »JU S NI KOLODVORt, ZAGBjKB* I^nbijaaika 5S- Tei«foo «2—30. prtporoča svoje dobro srpane aedifte« v«ncev ji prvorazredno restavracijo ta ftivti-Ki oku*no opreraijaaiini hoie/skimi KObaraJ po najnižjih cenah. — Potr.iM a Elovenij« dobijo 2» mai denar prijetno prefcočižiče in dobro domačo ku&tojo. Sili Ža veliko mz -m. E OnmvfMe od Dla ^ muntmm mčptotm 9» Dfe eafctevajTtn »h HBEnAMI k*tftl*£« la Zastopstvo: IVAH BOfTAO, h^ » ^tea — KASHL KAJKIK. fap>Wi T — bsiiUBl Naravna raSloaktlvsia Najstarejšo, te nad 20 let obstoječo ta od-Hčno urejeno tovarno ca izdelavo te popravila elektromotorjev in transformatorjev ter električnih aparatov damo v zakup, odnosno sprejmemo družabnika. Interesenti naj se obrnejo pismeno na oglasni zavod Publicitas d. d. Zagreb, ni ca 9 pod bro-Jem 26.350. 6361 M Atkalično-mečvirskl vrelec OdHkovana na Mednarodni Mjrien*« russtavi r z največjim odlikovaniem: velikim »rebrnim poaUom. ^ate kolajas in diplomo. (Grande Coui>e d' Honneure avec MedaCfe d* Orj ter na razstavi v Niči s častno zlato kolajno in srebrnim po^alons. StoTilmm ^iiniice vfiudDO sporočam, da sem preseifl svoje mizarsic« podjetje iz Pod gore pri St Vidu v vsem odjemalcem s. itja 4338 kjer rdi bo mogoče zarajU«tesand r o in se visokostno imeoitii, zakaj bil je Matijev starejšina. Stari mlinar, oče ta dvojni starejšina, je ponujal žganje, na črešnjah nasajeno, in se šalil na Jakov račun. Vse mu je šlo po volji. Hčer odmoži danes, Janez pa dobi mlin še le v treh letih, z ženo vred bo tačas delal doma ta najem nmo Potoške žage imata izgovorjeno za priboljšek. Zdaj še Miha — pa bo sitnosti konec. Hej, pa se je Janez upiraj — ta žaba — zakonski par ma nič prav ne diši. Rad bi jo bfl še po fantovsko potegnil par let Pa ne boš, faiae* vtečfl okrog kakor megla! Potočka bo dovolj prinesla — oo, če oe bi bil brat tako prešmoetano naučen in stari tako sttskav, bi lakko dobfia več — delavna ie ta skrbna, srda pa tudi ni kakor smrtni greh — ta pa otroka ima z njo. Ka* bi se trgal kakor štatljiv konj — čisto prav je tako! Hej, kakšna nevotja W bila lahko nastala, če bi on, stari, ne znal vsake stvari tako obrniti, da na pravem kraju ob stop. Sani so prižvenkijale pred okiaJtua hišna vrata, ki so bda danes vkijub mraza ta zimi na stežaj odprta. Le v dveh slučajih odpre kmet svojo hišno dver na stežaj — takrat ko se v hiši svatuje ta takrat, ko odneso ta hiše mrliča. Svatje so tezi! v svoje kratke kožuhe ta dolge suknje. Janez je stopil s stopnic. Bil je v kamri pod streho, kjer bosta odslej nočevala z ženo. Bukovska teta, ki je bila Mini za »ta široko« je vzkliknila, občudujoč ga: »Jej — jej — maj — maj! Kak si zavbrik ženin!« ia vse ženske so okrenile glave za njim, ki je v zadregi pozdravljal svate. »Gremo?« Je vprašal. Bil je nemiren ta bal se je. da ne bi zamudili. Domačih ni bilo med svati v izbi, zato je stopil v kamro. Glasno fhtenje ma je udarilo naproti. Sestra Mina je slonela ob oknu in divje ta glasno jokala. Bela obleka se ni prilegala okornemu telesu, ohlapno je viselo lahko blago na koščenih ramah, čez boke prepasano s širokim svetlo višnjevim trakom je v nerodnih gubah padalo skoro do gležnje v. Tudi svetli črni čevlji iz mesta se niso prilegali veliki nogi. Venec voščenih mirt je bil preobilen ta pajčolan prekratek, tako da zdela Janezu sestra smešna in nerodna, še bolj ko drugače. Ob njej |e stala mati, nuilro ta na, držala jo je za roko ta ponavljala, »Mina, Mina, le srečna bodi!« Kamški Matija je sedel na stola ob peči, vrtel novi črni klobuk v rokah ta zamrmral časih bolj zase nego onima dvema: »No — no!« Vse skupaj ma je Zakaj se aeld tako dere ta itor? je pomisli Janez nejevoljno. Komaj Je bil ugledi MtafL se je že ujezi. Največjo sitnost Je bia uganjala v hiši, sedaj, ko ^^Gremof Šakajo nas!« Je velel Janez trdo. »Janez?« Je vprašala mati V tem se je okrenila tudi Mina. Ostro ga je premerila, si obrisala nos in Hce in čakala, kaj bo dejal on prvi. Venec s pajčolanom ji je bil zdrknil mak) na oho in Janez Je ie omeni: »Popravi Med tem ko je mati popravljala Mino, je stopil oče ta poklical: »Pojdimo zdaj — ali še ni konca teh ceremonij?« Janez je bil prvi pri vratih. »Janez!« ga je spet poklicala mati »Kaj pa je?« je vprašal nestrpno ta se odcrenil na pol. »Saj nima nič manire, manfre naj se gre učit — manire, ko še tega ne ve!« je naglo zabevskala Mina in pokleknila pred mater. Pristopi je tudi Matija in poklekni. »Bog vama daj srečo!« so rekli mati ta ju pokrižali. Mina je Hitela, Matija je oklevaje vstajal in si sna-žal kolena. Potem pa sta oba odšla mimo Janeza, ki ga je peklo in davio v grlu. »Saj nisem vedel — mama!« Je s težavo zaiprosfl, jo objel, ki je bfla majhna kakor otrok, ta ji položi glavo na ramo. Ko Je bil še dete, ji je časih tako — z glavo na njeni rami — zaspal v naročju. Zdaj je ona stara ta dete odnese svoje življenje, ki mu ga je ona dala, drugam. V izpovedi brez besed si )e etaflal sroe ob njenem srcu, njene sobe so zft-!e z vročimi kapljami, ki 90 B padale iz njegovih oči na razo rano vete Bce, ta dete Je čutflo, da Je mati sama — njegov sveti blagoslov... Pri Potočkih 90 že čaka!!. Brat Matevž Je stal na pragu, podajal Hudem roke ta vabfl v hišo. (Nmialfmtmnft toga romana r **d*tftkt številki.) V €>Sr€IS $ ttnm je svetemu asaaaa® «Sr»vtltM« m bolezni želodca, ferevm, iedvte ia Jeter, srca ia fcvce*. Naravna, mineralna zdravilna voda iz cmuneoltih vrelcev TEMPEL, STY- R1A, DOMAT »e razpošilja kot zdravilna ln namizna voda po vsem sveta. Sezona od 1. maja do oktobra. Izven glavne sezone t. J. od L V. do 15. VIL la od 1. do 80. septembra je zdravljenje najuspešnejše, bivanj« v zdravilišč« oajudobnej* tn znatno ceneje. Za glavno sezono naročite stanovanje takoj! ■— Prospekte dobite v v»eh pisarnah »PUTNIK-a«. Pa&rofma frofasaHa zahtevajte ravnateljstva zdirevffiš&au »nI oajnfšpfc eetiah ta aajpovotjnejših pogojih vsakovrstno volne, bombaž ▼ kopsih, Reghia Eniting. Mako, svMo, »»kanec, gumbe kakor ves astaH pribor sa pletenje, tvrdka ANTON ADAMIČ v KRANJU S&frtevajte Barval in ponudbot karta grami Wa.fcgodnejSi nato? pietltofh strojev, eevfb la rabljenih. — Ka stala« igfe, krtaSee (Kauhkarden) bi —-------delL------ za en del Savske, Vrbaske in celo Drin-sko banovino, v teh krajih dobro vpeljanega, sprejme manufakturna veletrgovina v Sloveniji. V poštev pridejo le oni, ki se lahko izkažejo z dobrimi referencami. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Agilen potnik«. 6354 Foet-ni ln vendar aajboljila Je Severna otomana z 82 peresi v sedežu tn 4 v zglavja. Velikost 185 X 78. Naj-boljši materijal. Cena ;jj 550 do 850: po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce( 68 SEVER RUDOLF, Marijin trg štev. Z. prej KRANJSKA HRANILNICA v Lfablfani Hranilnica dravske banovine, Maribor Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje me f JUŽNOSTAJERSKA HRANILNICA ▼ Cel)« Ea vloge jamči DRAVSKA BANOVINA s vsem svojim premoženjem ln s vso svojo davčno močjo. 4604 Najugodnejši pogoji za nalaganje prihrankov in za najemanje kreditov. Srčne, živčne ln iensfc« bolezni se uspešno zdravijo V DOBRNI Do 16. Jtmfja kompletno »-dnevno 1 jen je; (avtobus, hrana, stanovanje, kopett in zdravnik) za Din 1200.—. Prospekti zastonj ! 1107 Iščem družabnika za seriozen ln dobro uveden obrat v centra Zagreba v glavni ulld. Potreben kapital 300.000 Din. Ponudbe poslati pod »Kavana 26226« na Publicitas d. ČL, Zagreb Ilica S. 5363 VOJAŠKA POSTELJA »MASA" Absolutna ataMInost. — 8 Elastično kot postelja s fimnioo. lastnika patenta: 10 kg. — Izdelki 4614 MAKSO S ALGO K. DM OSIJEK L OGLA Ofačenje gTozdenih konstrukcija n starom koiosekn na prnzl Vinkovci-Brod. Direkcija Državnih Željeznica u Subotici na osnora reSenJa Gospoda General« nog Direktora u aktu Generalne Direkcije G. D. Br. 111.476/30 od 13. januara 193L godine i odredaba Zakona o DTŽavnom Računovodstvu deo II. čL 86 do 98 razpisuje na dan 17. aprila 1931. g. treču ofertalnu jarnu licitacija sa skračeciim rokom sa ojačanje mo stova sa dostavam sveg potreb nog materijala, sa izradom svih potrebnih skela i naknad* nim farbanjem i to na pruzi Vinkovci»Brod na klm. 179 203 f, i 204 % mostova od 5 metara otvora na klm 177 7, i 183 mostove od 7 m otvora i na klm 219*/« mosta od 12.0 metara otvora. Kanci j a od 5 % ponudjeoe sume za naše odnosno 10 % za strame državljane po« laže se na blagajni Direkcije Državnih Željeznica u Subotici ili na blagajnama ostalih Oblasnih Direkcija Državnih Željeznica prema čL 88 Zakona o Državnom računo»vod* stvu a najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije^ Propisno taksirane ponude n voskom zapečačenom zavoju sa oznakom spcrfja »Poouda za ojačenje gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi VinkovcisBrod od ponudjača N. N.« preda ju se najkasnije do 11 časova Gradjevinskom Odelenju D i* rekcije (Trg Vojvode Putnika br. 9, II. sprat, vrata br. 9). Pravo na licitaciju ima ju samo ona fica 1 tehnička predtrzeča koji podnesa ko» misiji za licitaciju dokaze svoje preduzimačke sposobnosti, revers o položenoj kauciji, uverenje da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu platiK sav porez sa pripa* dajučim prirezima za sve fetekle zakonske rokove kao i za arve odobrene obroke po spe* cijalnim rešen jima. Zastopnici ponudjača mora ju ImatJ si sobon pismena puitortiin punotnočtje, da f!h mogu na ovoj licitaciji zastupati. Planovi, obrazac ponude, specialni, opšti I tehničkJ oslovi mogu se rfdfti i po ceni od 410 dinara nabaviti svakog radnog dana za vrijeme zvaničnih časova u Gradje* vinskom Odelenju Direkcije Državnih Željeznica Subotica. Oni ponudjaci, koji sa naba* viM planove prilikom prve licitacije mogu nabaviti ponovo samo specijalni uslovi, opšti ' tehnički uslovi i obrazac ponude a po ceni od 145 Din. Naknadne iM telegrafskim putem podnete ponude neče se prlmtfl. Iz Direkcije Držawnih Željeznica u Subotici br. 13^018/1931. Angleški kvalitetni motocikli WJAM Modeli 175, 200, 350 in 500 ccm. Zahtevajte prospekte. Plačilne olajšave. Generalno zastopstvo in skladišče rezervnih delov ;Ljnhfjaisaf Vegova ulica 5445 ^ene malim oglasom s Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za šifro 5 — Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3,— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pru stoibine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Postni hranilnic' v Liubljani 11.842. - Telefon številka 2492. 3492 Telefon Številka 2792 SSBBSB Za odgovor ^ DIH v xttatti(cah ff&aslove tnalih oglasov dobite takoj po izidu tista d podružnicah ,Jutra* v •Mariboru, v 'Celja, v frCovem mestu, v ISrhovijah in na &esen*cah, ki sprejemajo tndi naročita na male oglase in inserate. Kroj. pomočnika dobro izvežbanepa v velikih kosih sprejme takoj Karel Kramer, Ljubljanska c. 19. 12621-1 Zobotehnik prvovrsten, popolnoma samostojen v zlatu in kavčuka, pošten, zdrav, or-ost vojaščine, dobi slu/.bo pri zobozdravniku v mestu. Stalna služba. Ponudbe pod »Zobotehnik IV* na podruž. »Jutra«, Maribor. Aleksandrova 11. 12615-1 2 kolarska vajenca in pomočnik se takoj sprejme. Ivan Zanoškar, umetno kolarstvo, izdelovanje karoserij Ln vozov. Gosposvetska c. št. 16, vhod v delavnico Bleiwei-sova c., Ljubljana. 12584-1 Več mizarjev prvovrstnih delavcev sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič. 11757-1 Strugar. učenca sprejme Viktor Lovrenčič. Ljubljana, Zalokarjeva 13. 11778-1 G. Tli. Rotman: Zgodba o Vrtismreku in Šiioiioski (Ponatis prepovedan.) 89. Seveda smo jo takoj ubrali tja. Piščanci po se radovedno približali. »Kakšno debelo butico pa imaš!« jc Cipeijcapelj ogovoril enega izmed ptičev. »Boljša je že od tvoje!« se je ta jezno odrezal. »Tvoja je taka, kakor ošpičen svinčnik!« Tedaj je pritekel eden izmed ostalih piščancev. »Stopi malo stran!« je rekel tovarišu. >Ali misliš, da se te bojim?« je dejal Cipeijcapelj in napel trebušček, meneč, da mu piščanci itak ne morejo do živega. A preieto se je motil! Kakor bi trenil, ga je ptie zgrabil s kljunom za nos, tako da je od bolečine glasno zakričal. 41. Nu kakopak, piščanec je imel koncem koncev prav, jeiite, zato sta se kmalu pobotala. Ena. dve, tri, smo zlezli v ogrado in se jeli igrati s piščanci Najprej smo hoteli prirediti dirko. Miški smo zlezli vsak svojemu ptiču na hrbet, pa smo jo ubrali! Gospodinjo starejšo, boljšo gospo ali vdovo, izvrstno kuharico, redoljubno in izvežbano v vseh gospodinjskih delih, absolutno samostojno — iščem kot- pomoč k mladi gospe. Pomožna služinčad ji je na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12348-1 Kletarja zmožnega reprezentativnega nastopa, ki bi tudi potoval, sprejme Prva južjio-štajerska vinarska zadriga v Celju. 12623-1 Vajenko iz boljše hiše, po možnosti & 4 razredi srednje šo-5, išče trgovina z meša-im blagom. Ena vajenka e nahaja že pri hiši leto dni. Ponudbe poslati na Makso Gosti, Sopot Pre-rada. 12494-1 Strokovnjaka za proizvajanje raznih do-bičkanosnih množinskih predmetov (Massenartikel). iščem. Honoriram nasvete, dobre ideje. Imam zato 50.000,— gotovine, svoje irostore, elektromoč noleg o! o dvora Gorenjske. Ponndbe pod šifro »Ponudnik garantira uspeh dobiček« na oglasni oddelek »Jutra«. 12531-1 Strojni ščipalcl | Več inženjerjev ln . • J ____ in šteparice dobijo službo v tovarni čevljev »Petovia«, Ptuj. 12633-1 Fotograf, vajenca pridnega in poštenega, s orimerno izobrazbo sprejme fotoatelje Holynski, Ljubljana, Dunajska cesta 6. 12374-1 Prodajalko perfektno v nemškem jezi-ka. ki bi v prostem času pomagala tudi v gostilniški kuhinji, sprejmem v mešano trgovino na deželi. — Oferte a prepisi spričeval, katera vrnem, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena prodajalka«. 12295-1 V štirih dneh lahko tudi vi začnete delati, ako hočete, ker vas ml s pogodbo zaposlimo v vašem prebivališču proti mesečnemu pavšalu 2000 Din in proviziji. Kolekcija vzorcev 28 Din. Pogodbo pošljemo na željo takoj. Ofertam Je priložiti znamko za odgovor. Commercla. Osijek. 11286-1 Učenko staro 16 let. močne zunanjosti, sprejme manu-fakturna trgovina. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Računarica«. 12783-1 Entlarico dobro izurjeno v izdelavi pletenin — kakor tudi učenko snrejmem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 12520-1 Deklo pošteno in vajeno kmečkega dela, sprejme v stalno službo Katica Drnovšek — Zlebe-Medvode. 12381-1 Služkinjo zdravo, pridno in pošteno išče trgovska hiša na de-želi. Ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesela*. 12244-1 Učenca za slikarsko in pleskarsko obrt sprejme Stiplošek Alojzij, slikar. Bled. 12247-1 Hišnika ocenjenega, ki bi držal v redu hišo, vrt in lovišče, sprejmem. — Primerno za penzijonista. Ponudbe na: Dr. Lovrenčič, Vrhnika 31 11691-1 Dekle za hišna dela po možnosti izurjeno v šivanju, sprejmem takoj. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dekle za hišna dela«. 12535-1 Postrežnico pridno in pošteno, za čas od 8. do 11. ure_ dopoldne sprejmem takoj na Rimski cesti 7/1, vrata 9. 12542-1 Dekle pridno ln solidno, vešče vseh hišnih del, z letnimi spričevali, dobi takoj službo. Prednost z znanjem nemščine. Le take, ki re-flektirajo na stalno službo, z dobrim ravnanjem, plačilom in dobro oskrbo, naj pošljejo svoje ponudbe s fotografijo na naslov: Robert We®sel, Sušak Poštanski pretin-ac 93. 12575-1 Kuharica-gospodinja pridna in poštena, srednjih let, dobi takoj stalno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro in stalno mesto«. 12473-1 Pisarniško moč dobro izvežbano tn samostojno sprejmem za knjl govodstvo ter perfektno nemško in srbohrv. korespondenco. Biti mora prvovrstna. vestna in zanesljiva. Nastop takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna moč«. 12476-1 Cilj je bila mreža na oni strani. Migore-pee in Cipeijcapelj sta oba hkratu prijaha-la do nje. tako da sta morala ponoviti dirko. Tedaj me je prešinila dobra misel. Med tem ko sta vsa napeta in razburjena čakala znamenja, sva midva s Šilonosko prav poti-homa napravila iz njunih repkov vozel- Dobrih oglarjev več partij sprejmem v stalno delo za več let. — Prednost imajo oni, ki tudi sami prevzamejo napravo drv za oglje. Položaj lap, les prvovrsten, dober zaslužek. Is+otako sprejmem tudi drvarja. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Oglarji in drvarji«. 13480-1 20 zidarjev specialistov za zidanj* s kamnom, za cesto v Medvodah, sprejme Ljubljanska gradbena družba, Ljnbljana 12488-1 Pozor, mizarji! Na akord oddam montiranje več sto vrat. Treba je izdelata obloge, po 3 na sadila in kljnčavnice, za katere so Inknje že izdolbene. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra* pod šifro »M. K.« 12431-1 Knjigovodjo samostojnega korespondenta zmožnega urejevati strokovni list v srbohrvaščini sprejmemo takoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >S perfektnlm znanjes« «*h^rvaščine«. 12221- Postrežnico za opoldansko delo (po 1. uri) sprejmem. Ce mogoče iz okolice Tržaške ceste. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 12245-1 Učenca za soboslikarsko obrt "prejme Josip šetina, Zg. švška št. 143. 12694-1 Šteparico dobro izvežbano v tej stroki in z veseljem do go spodinjstva, sprejme čevljarski mojster. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stepariea«. 12678-1 Učenca dobrega račurtarja sprejmem v trgovino mešanega blasra v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrav«. 12675-1 Več vajencev za slaščičarno sprejmem, zraven hrano ln stanovanje. Prvo leto na mesec 50 Din. drugo 100 dinarjev, tretje 150 Din plače. I. Ralster, slašči-čarnar v Kočevju. 12673-1 Fotografski atelje v Sloveniji Išče samostojnega pomočnika, ki je zmožen samostojno voditi ves atelje za sni-manje in retuširanje ln vsega dela. Dobra plača in stalna služba. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojni fotograf«. 12681-1 Pletiljo snrejmem na stroj Številka 10. Zaslužek po pridnosti dnevno 40 do 50 Din. Ali dam stanovanje in hrano poleg mesečne plače 300 do 400 Din. Ponudbe z navedbo prejšnjih službovanj pod »Natančna 400« na ogl. odd. »Jutra«. 12729-1 2 dobra ključavničarska pomočnika sprejme takoj Franc KunstelJ, ključavničarstvo. Bled I. V vodovodni stroki verzirani Imajo prednost. 12755-1 Ključavničarja zmožnega kavcije, sprejmem v stalno službo, ali pa kot družabnika. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ključavničar«. 12766-1 Natakarico z dobrimi spričevali, ki ima veselje do stalnega zaslužka, sprejmem takoj v gostilno z vrtom v Vod matu, Zaloška cesta št. 7. 12774-1 tehnikov za regulacijo Ljubljanice potrebuje terenska sekcija za terenska dela. Ponudbe je predložiti pismeno z navedbo mesečne plače terenski sekciji (mestni gradbeni urad). 12777-1 Kuharica stara do 40 let, ki opravlja tudi druge domače delo, se Išče proti dobri plači v Hercegnovi (Dalmacija) K dvema osebama. Vožnja na službeno mesto plačana. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12787-1 Kuharico samostojno, ki bi prevzela kuhinjo v lastno režijo v gostilni sredi mesta, stanovanje na razpolago iščem. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Gostilna cen-trum mesta«. 12825-1 Plač'1. natakarja dobro izvežbanega in poštenega. veščega slovenskega" in nemškega jezika sprejme hotel-restav-raci'3 Haibwidl v Mariboru. 12818-1 Šiviljo za preprosta dela v trgovini sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 12716-1 Učenko sprejmem v mešano trgovino. Na.slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12747-1 Mesar, in prekaje-valskega pomočnika poštenega in zanesljivega, š plačo po dogovoru, in vajenca poltenih staršev sprejme Franc Zalar, Ljubljana, za Bežigradom. 12727-1 smmv Strojnik strojni ključavničar, vošč vseh popravil. kakor v elektriki in struženju, z dolgoletno prakso na parnih žagah išče službe. — Zarkovie, Teharje, Celje. 12623-2 Ključavničar in izurjen kurjač Išče službe, najraje kje v Srbiji. Glušič, Samski dom Krmelj, Dolenjsko. 12625-2 Brivski pomočnik mlad, dober delavec, šfo-cer in onduler. išče službo samo v Ljubljani. Nastopi takoj po Veliki noči. Naslov v oglasnem odi°l. »Jutra«. 12607-2 Prodajalka z večletno prakso v Špecerijski in galanterijski trgovini išče službo. Nastopi tudi v trgovini s čevlji. Naslov v og!a«n"m oddelku »Jutra*. 12536-2 Krepkega fanta v učenj« »prejme Ivaa Zorko, ključavničar, Glince pri Ljubljani. 12812 1 Deklico za pomoč v delikatesni trgovini spi>ejodružnieo »Jutra* v Celin pod Šifro »Mlada agilna moč*. 12619-2 Trgov, pomočnik z meščansko in trgovsko šolo, vešč vseh panog v trgovini, želi premeniti službo s 1. tna'cm. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Cfilju pod šifro »1. Maj*. 12624-2 Službo išče izučen mizarski pomočnik s strokovnošolsko izobrazbo, samski, star 27 let. nekadilec, trezen. Testen in zanesljiv. Gre kot sluga v pisarno ali trgovino, ozir. kot avtobusni sprevodnik. Naslov v oglas, oddelka »Jntra*. 12288-2 Perfekt, kuharica z dolgoletnimi spričevali govori slovensko in nemško. išče mesta k samostojnemu gospodu ali k boljši družini. Gre tudi na deželo. Ka«tel-ic Frančiška. Pragersko 38. 12614 2 Iščem za Ljubljano nameščenje trgov, naobra-žen kot skladiščnik ali slično nameščenje. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* pod »Organizator 40*. 12464-2 In Stenografinja strojepiska s prakso v ^.'etoiSki pisarni išče me=to za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12512-5 Ekonom staT 84 let, poročen, z daljšo prakso, izkušen v vseh panogah kmetijstva, išče primerne službe, najraje na kakšni graščini. Ponudbe pod »Primorec« na oglasni oddelek »Jutra« 12483-2 Šofer pošten ln zanesljiv, 1 5 č e službo — najraje v Ljubljani- Naslov v og'asnem oddelku »Jutra*. 12394-2 Stroj, ključavničar strugar, varilec. izurjen, išče službo za takojšnji nastop v Ljub';ani ali bli žini. Cenj. dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Trezen fant«. 12537-2 Službo skladiščnika slucre ali bolišeza delavca v kaki trgovini iščem. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva moč 25« na oglasni oddelek »Jutra«. 12546-2 Prodajalka kavcije zmožna, išče službo v mešani trgovini najraje v kakšni podružnici. Ce>nj. ponndbe na »glasni oddelek »Jutra* pod »Maj-nik*. 12496^2 Orožniška kuharica z 12 mesečno gospodinjsko šolo, zelo varčna, išče mesto pri orožnikih ali finančni kontroli. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12472-2 Čedna, mlada gospa bi šla v trafiko, prodajalno kruha ali kaj sličnega. Prevzame tudi točilnico na račun, ali pa gre za natakarico na deželo. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna kavcije« 12050-2 Kurjač za krožno peč (Ringofen) z večletno prakso, želi službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12243-2 Trajna ondulacija se izvrSuje v salonu I. Svetec, Novo mesto Trg Kraljeviča Petra 94, Cene solidne. 0459 Trgovski pomočnik 23 let star Primorec, vešč špeceri j.-kolonijah trgovine in zmožen kavcije, išče nameščenja, ali pa bi tudi prevzel trgovino v najem, ozir. pristopil kot družabnik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 125S3-2 Izorašan strojnik zmožen vseh popravil parnih strojev, z inozemsko prakso, vešč navadnih kiju čavničarskib in kovaških del. autogeničnega varjenja itd., želi premeniti službo za stalno, najraje na parno žairo. opekarno ali mlin — Ponudbe na podružnico »Jntra« v Mariboru ood šifro »Stalno 06«. 12606-2 Gospodična vajena vseh gospodinjskih del. želi mesta pri samostojnem gospodu ali dami. Ponndbe ra oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalnost«. 12602-2 Zobotehnik z večletno prakso, sedaj i neodpovedani službi, želi premeniti mesto. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Zobotehnik«. 12526-2 Gospodična vajen* vseh gospodinjskih del. išče mesto k samo-sod »Poštena 19«. 12451-2 Absolventinja trgovske šole s perfektnim znanjem slovenščine, nemščine, nem ske in slovenske stenogra fije, hrvaščine in strojepisja, išče m . Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12-K59-2 Gospodična z večmesečno pi«arn. prakso, išče nameč?enje. Na-slor T>ri podružnici »Jutra« v Oeijn. 12(550-2 Mlinar vojaščine prost, ki m razume na val;čni mlim ln uljarno, želi službo. — Naslov poTe oglasni odd-elek »Jutra«. 12658-2 Šofer trezen in zanesljiv, iobsr vozač, zmožen vs»h popravil, sedaj pri potniku, želi premeniti slnžbo. Reflekti-ra na dobro mesto. Dopise na podružnico »Jntra« v Celin pod šifro »Zmež82«. 12485 3 2500 Din ra-Viifite najmanj če obiskujete v V:šem okolišu ljudi! Tovarna Vetra, Ljubljana, poštni predal št. 307. Priložite BR.nmVo za odgovor! 12525-3 Zastopnike za Gorenjsko i>šče svetovna tvrdka. Ponudbe pod šifro »pismena garancija« na oglasni oddelek Jutra. 12088-S 100 Din dnevno je mogoče zaslužiti z obiskovanjem privatnih strank Alabastritt. Ljubi 'sna. Ko-menskega nlica 17. 143 Ne verujte nikomur! Zahtevajte od nas prospekte o donosnem tn lahkem hiš. obrtu in adrese orrb, ki se ž njim že pe£aj* ter se sami overite o stanju stvari in možnosti zaslužka. Vprašanjem je treba priložiti znamko za r>d-govor. — Zadruga jugoslovenskih pletača, Osijek. 162-3 Gradbeni materiial Dobro uvedena trgovina na prometnem mestu v Zagrebu bi prevzela ko-misionatno skladišče za stavbni les. Nudimo garancijo. — Ponudbe pod št. 755 na oglasni oddelek »Jutra«. 12669-3 Akviziterje prodajalce avtomobilov, motornih brizgaln iščemo pod najugodnejšimi pogoji. Ponudbe z zahtevo plače na Renault Slkor, Cesta 12764-3 Vrtnarju oddamo v najem velik vrt s toplimi gredami, oziroma iščemo hišnika-vrtnarja Cesta na Rožnik štev. 19. 12763-1 Stavbenika ali ing. s koncesijo, iščem. Ponndbe z opisom dosedanie-ga delovanja in navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad«. 12767-1 Hišnika sprejmem, oženjen hišnik, ki bi držal v redu hišo, vrt in dvorišče. Prikladno mesto za pen-zlonista. Ponudbe na dr. Lovrenčlč, Vrhnika 31. 11691-1 Mizar, preddelavca dobro izurjenega, ki ima svoj« obrt, sprejmem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«. 12733-1 Natakar, vajenca sprejme takoj kolodvorska restavracija v Maribor« 12634-J Otroško zavarovanje __- -—————-————————— m Starši, poskrbite za bodočnost svojih otrok! Mesečne premije od 10 Din navzgor. Za slučaj doživetja pole? zavarovalne g-lavnice še posebna bonifikacija! Najvišji znesek zavarovanja je 60.000 Din. popolno izplačilo zavarovalnine za slučaj smrti, a dvakratno izplačilo za slučaj smrti vsled nezgode. POVSEM NOVO V JUGOSLAVIJI! Starši, zahtevajte prospekte! Zelo ugodni pogoji! ¥ardar 99 99 delniška zavarovalna dražba Ljubljana, Aleksandrova 12. — Maribor, Jurčičeva 8 Delavnim zastopnikom se nudi ugodna zaposlitev! 5451 SB JnnnvnnHBMMM flIMflHMBBnSSIfiMIMMMM Za: DOM OBRT In INDUSTRIJO L* 4 As i; siva 15 letno jamstvo ZALOGA t LUDV. BARAGA Ljubljana SELENBURGOVA UL. 6 TELEFON 29—80 — HWWPWi MM Zastopnike (ce) »gline poizvedovale« za Ljubljano ln razne kraje Dravske banovine, proti dobil proviziji, sprejme realltetna pisarna v LJubljani. Ponudbe v ogl. odd. »Jutra« pod »Agilen zastopnik«. 12769-3 Zastopnika verzi ranega in dobro vpeljanega v alkoholni in vin-»ti stroki, iščc>m za tako-j O! je in vso Slovenijo. Ponudbe na naslov: Rudolf Marid. Zagreb. Kaptol 30. 12*565-3 Nemščine t sli učiti gospodična. Predno-st imajo starejše učiteljice ali učitelji nemškega jezika. Dopise je postati na oglasni od delti »Jutra« pod šifro »Dobra metoda«. 13544-1 Oblastvene koneesljonlrana šoferska šola Oojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. Zahtevajte Informacije 9433-4 Nemško konverzacijo In pook nudi izobražena gospa po 10 Din od are. Poljanska cesta 13/11 levo 13GC0 4 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast. koncesijonirana Prospekt zastonj; pišite ponj 251 Oblastveno koncesij onlrana šoferska šola I. Gaberščik bh-ši komisar ia šoferske iapite, Ljubljana, Dunajska cesta 81, ne daleč od kolodvorov — vhod tudi iz BIeiweis-ove ceste. 12753-4 Učiteljico xa nemščino in IjudskoŠol- *ke predmete iSčem za par ur dnevno. Ponudbe pod »Starejša n.oč« na oglasni oddelek »Jutra«. 12757-4 Trgov, pomočnik verziTan t galanteriji ter mešanem, kratkem in pletenem blagu, z tnanjem nemščine in srbohrvaščine, bi želel potu vati priti fiksni plači in dnevnicam Cenj. ponudbe se prosi na podružnico »Jutra« v Celju p">lil*« %-l4?'*V)fi sek sko-r*i nov. ngodno naprodaj. Osled pri optiku Fr. 7,ai-•a, Stari trg. 13493-8 So postelje? Potem posteljne garniture, 2 m dolge z namiznim pr tom Din 240.—. — So no ge? Potem svilene noga vice, najboljša kvaliteta Din 40.—. Vedno na skladišču cene vredni hišni in gospodinjski predmeti. — Naša špecialiteta. damastni namizni prti od Din 35.— naprej. »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. 12533-6 Kočijo enovprežno, v zelo dobrem stanju, prodam po ugoini ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12549-6 Foto aparat anastigmat 9X12, nov, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12521-45 Umivalnik krasen, marmornat, z lepim ogledalom, radi selitve naprodaj; posebno pripraven za zdravnika ali zobozdravnika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12306-6 Obločnico m Štiri ogije, z uporom za 120—220 voltov, generator na karhid. pomožni motor s posebnim magnetom proda Viršček, Črnomelj. 12471-6 Prodam: belo omaro za obleko, kuhinjsko omarico, 2 fotela. otročji voziček io 1 vojn o posteljo (Ehebett). 0g'ed3 se: Karlovška c. 9. Bratov?. 12561-6 Premog, drva. koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16. Tel. 33-13 Sadnega drevja ugoden nakup: marelce. breskve, nektarine. hruške, jabolka, bosanske f'ive. pritlične io visoke, kakor tudi nebroj vrst lapo-tičnega grmičevja, vrtnic, nizke in visoke, trajnice, in razne vrste cvetlic za vrtove ln par ke, nudi radi opustitve drevesnice Marija Črna goj, Vič pri Ljubljani. — Prodam tndi ob riavni c.p^tn ležečo 16.000 mJ ve liko drevesnico z inventarjem vred. 12376-6 Razprodajamo Izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, do kler traja zaloga »Vinea« veletrg. z vinom. Rudnik pri Ljubljani. 9432-6 Mecesnov portal s šipami in rolo proda tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana. 12307-6 40 umivalnikov krasnih, marmoriiaiih, 60 umivalnih garnitur in 250 m! rabljenega škrilja pro dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12209-6 Nabava žlahtnih hrušk Kmetijeika družba v Ljubljani, Turjaški trg, Ima oda t i še nekaj lepih visokodebelnatih žlahtnih hrušk I. vrste po 15 Din, II. in III. vrste po 8 :n 4 Din. 12722-6 Gnojnične sesalke it močne, pocinkane pločevine, dolgost 4 m. premer 15 cm, od 550 Din na prej nudi »Veka«, Ljutomer. 12632-6 Za spomladansko saditev nudim v poljubni množini pritlična sadna drevesa eno ln dveletna, v zanesljivih sortaii, nizke cepljene vrtnice in dvoletne špargeljnove sadike. Matko Maretič, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 9149-6 S pločevino krito lopo daljšo, ožjo, katera e« končuje z vrtno ntico. vse brezhibno, poceni naprodaj v Ljubi iani, Wolfova uliea št. 10/11. 12699-6 Zeisskamera 10 X 15 cm, naprodaj v Kersnikovi ulici štev. 5/II vrata 7. 12697-6 Premog in drva orodaja Jezeršek. Vodmv 200 Puhasto perje itsto. čuhanj. kg po 48 Did iruga vr?ta po Din 38 kg čisto, čohano, kg po 48 Din n čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem po v jetju L. B>-oznvič. Zagreb Ilica 82. kemična čistilnica perja. 262 Fotoaparate Rolfilm, spoclal aplanat 6X9 r^emški fabrikat, prodaja ' ln razpošilja po povzetju vsled razprodaje istih — po izjemno nizki ceni 296 Din za komad. Naročite takoj 1 Razpošiljalna »Zarja« v LJubljani. Poštni predal št. 276. 12703-6 Pluge vseh vrst ln velikosti, okopače brane, kultlva-torje, skarifikatorja ln najmodernejše sejalne in kosilne stroje Vam nudi najugodneje Anton Kremžar. strojno ped let-1e, št. Vid nad Ljubljano. 12717-6 Steklenice buteljke razne velikosti ugodno proda hotel »Belle-vue« v Ljubljani. 12706-6 Trgovsko opravo za modno trgovino ioi razen trgovski inventar želu ugodno proda Šterk, hotel »Bellevue«. 12705-6 Registrir. blagajno srednje velikosti ter malo rabljene, se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Blagajna«. 12789-6 Foto kamera za plošče 4 krat 6 ln pol, objektiv Goerz Dog-mar 1 : 4.5, kasete za 6 plošč, kaseta za film, vse zelo dobro ohranjeno, z usnjeno torbico, predam. Ponudbe pod »Foto-kamera« na ogl. odd. »Jutra«. 12743-6 2 lorberja, 2 aloi in aspidistre na-prodaj na Zaloški cesti 5 — na vrtu. 12739-6 Volno za modroce poceni proda Sesa, Cankarjevo nabrežje št." 5,1- 12751-6 Železne stebre na betonskih podstavkih, za vrtno ograjo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.__13813-fl Kavarne, hoteli »n restavracije! Najfinejše turško mleto kavo. fine kvalitete, 1 kg od 52 Din naprej razpošilja Z. Anderle Maribor, Gosposka ulica 20. Specljalna trgovina kave in čala. Zahtevaite vzorce. 12828-6 »Fliegende Blatter« in »Fiigeuder Blatter Kalender« vezane ali nevezane letnike: 1397, 1898 1899, 19J0, 1901. 1902: ter I. zvezek od Fuchs Slttengeschichte, t. j. ErganzungsJiand »Renesans« kupim. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjiga«. 12720-8 Kiepert Diferencial in Integralrech-nung kupim. Ponudbe pcJ šifro »Kiepert« na oglasni oddelek »Jutra«. 12793-7 Gostilniški inventar rabljen — kakor porcelan in steklo kupim. Ponudbe na oglas. odd»lek »Jutra« pod značko »Kupim«. 11882-7 Starih pil vse vrste in vsako količino po najvišja dnevni ceni kupuje Ivan Figar,' pilarna, Ljubljana, Vošnjako^va 6. 12528-7 Primož (Schranbstock), rezila 3'8" do 7/8". nakovalo in ročni vrtalni stroi (Bohrmaschi-ne), že rabljeno kupi Feliks Tavčar. Vodice nad Ljubljano. 12443-7 Hladilnik dobro ohranjen kupim. Ponudbe na mlekarno, Am brožev trg 9. 12281-7 Prodam poceni: sobno kredenco, orehovo, z marmorjem, kuhinjska kredenca, visoka, orehova omara, umi- j valnik ter več ženskih I oblek. Stari trg 26III. 12698-6 Kole za drevje j proda Babnik Valentin — 1 Zg. Šiška št. 32. 12750-« Tovarna čevljev razprodaja po zelo n!zkih cenah o«a 2000 parov rila t-nenib čevljev z gumi pod plati, št. 23—45 in večjo množino različnih dam^kih, moških in otroških čevljev kakor tudi sandal. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jako poceni«. 12636-6 Inventar za trgovino z mešanim blagom, kupim Ponudbe na oglas, odielek »Jutra« pod »Inventar«. 126S2-7 Gostilniški inventar rabljen — porcelan in steklo kupim. Ponudbe pod šifro »Kupim« na ogl. oddelek »Jutra«. 11882-7 Pisalno mizo dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »8989«. 12811 7 Berke! tehtnico m-bljemo kupim. Ponudbi na oglasni oddelok »Jntra« pod šifro »Berkel vaga«. 12785-7 Mavers Lexikon \i 1. 1929, Ullstein Welt-geschiohte, pop. nova, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zadnje izdaje poceni«. 12563-8 »Valvazor-ja« v treh zvezkih vezan, prvo ali drugo izdalo, lepi izvod, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod št. »1001«. 12735-8 Maverjev lexiVnn 20 knjig predzadnie 'zdaje ugodno prodam. Naslov v oirlasnem oJdelkn »Jutra«. Nemške knHre ilustriran Cosanova ln druere različne vseMne, radi selitve poceni prodom Poiasniia iz prijaznosti v trgovini Pvetel. Q,T TWi-a lonon 7 Mo5Vo kolo dobro ohranjen", prodam. Liipuš, Vodovodna c. F6. 12G04-1! Moško kolo poceni nanrodaj v nudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod mačko »-Rentabilnost« 12714 16 Trgovski lokal na glavni, prometni cesti oddam 8 1. decembrom 1931 v najem za trgovino na drobno ali na debelo. Ponudbe na naslov: Modic M., Nova vas pri Rakeku 12214-17 Gostilno dobro idočo, v prijatnem mostu Slovenije, z lepimi lokali, verando, senčnatim vrtom in vsem gostil, in ventarjero oddam v najem proti kavciji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12554-17 Trgovino mefamega blaga, dobro Močo, ob glavni cesti tik ita lijan^ke meje oddam v na jem radi izselitve. V biši je tudi stanovanje 8 pri-tiklinami. V isti hiši (»e nnhaja pošta in mlekarna. Prevzema zaloge 50—60.000 Din. Cena najemnin« stanovanja in trgovine po dogovoru Pojasnila daje g. Matko Kraujc, trgovec na Vrhniki, ali oglas, od delek »Jutra«. 11772-17 Gostilno v Industrijskem mestu, na prometnem kraju oddam v najem kavciji zmožni osebi Istotam se odda lokal primeren za delavnico ali skladišče. Ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod »Promet«. 12653-17 Trgovski prostori kjer se je uspešno izvrševala kavarniška obrt, se oddajo v najem v velikem trgu. Naslov por« oglasni oddelek »Jutra«. 12674-17 Ročno opekarno dam pod ugodnimi pogoji za dobo treh let v najem. Glina nakopana. Ivana Smid, Komenda, srez Kamnik. 12689-17 Pietilno tovarno lično, z dobro ohranjenimi stroji dam v najem s stanovanjem vred aH prodam zaredl opustitve. Ne odbite prilike kl se Vam nudi. Siguren zaslužek. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zaslužek«. 12726-17 Hotelirka Prevzamem hotel ▼ najem. Grem tudi za dru-žabnlco Prevzamem tudi vodstvo hotela ali samo kuhinjo Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod šifro »Kjerkoli«. 120^-17 V Trbovljah trgovski lokal oprava In stanovanje, tudi za vl-notoč se da takoj v naiem. Pojasnila daje Ce-rar. trgovec, Lukovica (Domžale). 12049-17 Gostilno vzamem v najem v prometnem kraju, kjer se stočl vsaj 60 do 70 hI vina letno. Imam osebno pravico zmožen sem kavcije ter plačam najemnino za tri mesece naprej. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 12781-17 Družabnika ■ 120.000 Din ter sodelovanjem v knjigovodstvu in prodaji, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober zaslužek«. 12746-16 Mizar, družabnika 8 svojo obrtjo, sprejme dobro vpeljano mizarstvo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddftlek »Jutra« pod šifro »Mizajstvo«. 12732-16 2 trgovska lokala 2 pitami in skladišča, na prometnem kTaju v Ljubljani oddam v najem. Telefon, elektrika in plin v hiši. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober na'em« 12744-17 Gostilno dobra Idočo. » Špecerijsko trgovino ali samo gostilno vtamem takoj v najem. — Ponudbe na oela«. oddelek »Jutra« pod šifro >430«. 13672-17 Finančnika i s 100.000—140.000 Din j iščem za opremo brez-konkurenfne tkalnice ▼ i okolici Ljubi lane. Sodelovanje za^eljeno. Sigurna naložitev kapitala. Ponudbe na podr. »Jutra* v Mariboru pod »Tekstil, stručnjak 479«. I 12820-16 t Boljšo gostilno, kavarno aH hotel ▼ Ljubljani. Beograda ali Zagrebu vzamem v najem ali kupim. — Ponudbe na naslonr: Oset, »Mariborski dvor, Maribor. 12829-17 Gostilno dobra idočo oddan • 1. majem v najem. Ponudbe na naslov: Frane Božiček. Hoče pri Maribo-ru. 13668-17 Kam pa kam? Na domačo veselico, katera se bo vršila ua Velikonočni ponedeljek. Za pristna dobra domača vina in jedila preskrbljeno. — Za obilen obisk se priporoča Weiss, restavracija. Zg. Šiška, Vodnikova c. 4. 12492-18 Hotel »Bellevue« želi svojim cenj. gostom in prijateljem vesele velikonočne praznike. — Priznano lzborna vina čez ulico 2 Din ceneje, torej: fini Opolo 10 Din, metliško oz. vlvodinjsko 12 Din. cviček Gadova peč 14 Din, fini rizling 18 Din Itd. — Plrhl so pripravljeni. 12707-18 Zelo dobra vina ta velikonočne praznike čet ulico po 10 bn 12 Din. Gostilna pri Fridrihu — (Grajska klet), Mestni trg št. 13. 12884-18 lzborna vina Salon cviček Din 14 Burgundec » 16 Muškatelec » 18 Silvanec » 20 priporoča vinska klet T. Mencinger, LJubljana, Sv. Petra cesta št. 43 na dvorišču. Pri odjemu 5 litrov 10 odst. popusta. Na željo se dostavi franko na dom. 12740-18 Kam pa za velikonočne praznike? V Rožno dolino v novo vpeljano gostilno pri Končanu. Točijo se prvovrstna štajerska ln dalmatinska vina Dobijo se mrzla ln gorka Jedila. Za obilen obisk se toplo priporoča Ivan Pahor. 12776-18 3 poslovne prostore (pisarno) t 1. avgustom oddam na Al«ksasidrood iifr* »Trgovina«. 12450-17 ANGLEŠKO IN CESKO BLAGO SPECIALNE VRSTE NAJNOVEJŠI VZORCI - VELIKA IZBIRA IN NAJCENEJE PRI TVRDKI NOVAK, Ljubljana KONGRESNI TRG 3357 NASPROTI NUNSKE! CERKVE Hiša v Kranju Belo pripravna ra večjo olirt, z lepim vrtom in krasnim razgledom naprodaj. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«. 12510-20 Industrijski objekt • skladiščem, vporaben za v? .ako industrijo v Mariboru, ugodno naprodaj. — Električna napeljava in stroji na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13423-20 Stavbna parcela 637 m! velika, v lepi in »olnčui legi, z dobrim stavbnim materijalom, v neposredni bližini nove šolo v Dravljah prodam. — Vojasnila daje Majerič v gt Vidu nad Ljubljano 60 1:305-20 Vogalna hiša ©nonadstropna v predmestju na prodaj. Pet sob, soinci, veranda, elektrika, vodovod, plin. vrt, bližina tramvaja, ugodno odplavilo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lože«. 12523-20 Hoteli, restavracije, gostilne in kavarne V zelo prometnih mestih in trgih Savske banovine, na d»brib in prometnih trgovskih točkah so naprodaj: HOTEL, restavracija in kavarna s 25 sobami, vse popolnoma opremljeno, z desetletno najemnin, pogodbo za 250.000 Din. — Cela vsota ni potrebna. HOTEL in gostilna v Zagrebu, z 20 sobami, popolnoma opremljeno, s 6-letno najemninsko pogodbo. Cena 193.000 Din _ potrebno 120.000 Din. MANJŠI HOTEL z gostilno v h t vat. srezskem mestu vse kompletno _ urejeno, z večletno najemninsko pogodbo. Cena 75.000 Din ysi te obrati so v dobrem prometu, prodaja jih gn-stilničarska poslovnica M. S. Pavlekovič. Zagreb, Hica štev. 146/1 — levo. 12364-20 Primorci! posestvo blizu Celja ugodno na prodaj. 2 hiši, 18 oralov zemljišča. Odproda f, tudi samo polovica. — Ponudbe pod »TTgodna prilika« na' oglasni oddelek »Jutra«. 12573-20 Posestva in hiše I>-odaja ugodno Posredo- Vilnica Maribor, «!ica 30. Sodna 12460-20 Posestvo tn 10.000 Din prodam. Pojasnila daje Jože Omejc, Medvedova cefcta štev. S. 12300-20 2 stavbni parceli B minut od nove tramvajsko remize, po zelo ugod-ri ceni naprodaj. Poizve (!,■> v gestilni Kovač, Drav-Ije št." 58. 12311-20 Hišo s kovačik) in štiricevni radio aparat prodaim. Cena pn dogovorn Fra^c, Komovec, Laze pr: FlaninL 12212-20 Parcela {njiva in travnik) pri Celju takoj ugodno naprodaj — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 12357-20 N^-iup, prodaia, na jem in zamenjava jp^seste-v, hiš, stavbišč, trgovin, gostiln, mlinov itd. Folidna postrežba. Posredovalnica »Marstan«, Mari bor, Koroška costa št. 10. 122&4-20 Tračno žago (je.rmenico) kupim, po rndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tračna žaga« 11779-20 P*ostanovanj. hiša v Studencih pri Mariboru »aprodaj. Hiša je v de brem stanju, kakor tudi gospodarsko poslopje, poleg je tudi za vrtnarijo primerna velika njiva. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12362-20 Dve parceli t 0-ozd.ni ulici prodam ali sr-amenjain. Naslov v oddelku »Jutra«. 123.17-20 Hiša v Celju dvonadstropna, sredi mesta naprodaj, pojasnila daje 'z prijaznosti Kolenc, Celje. Aškerčeva ulica štev. 9. 12814 20 Parcelo na Kodejjovem prodam. — N a si ov v oglasnem oddelku cj;itra«.. 12804-20 Gostilno riobroidoča. gostil, soba, salon, 5 stanovanjskih sob, 2 kuhinji , z loka lom za trgovino ln mesnico, trlčetrt ure od Maribora takoj naprodai Potreben kapital 20.000 dinarjev. Vprašati v ogl. odd. »Jutra«. 12319-20 Novozgrajena hiša i 2 stanovanji in lepim vrtam za zelenjavo nanroda Vprašati: Zagata ulica 7 Studence — igrišče Rapid 12303-20 Kupca ali družabnika za žago venecijanko na več listov to 3 različnimi cirkulari, na elektr. pogon, iščem v manjšem mestu bivše Sta jerske. Žaga je brez vsake konkurence. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Brez konkurence 56«. 11756-20 .psscsr* Realitetna pisarna družba z o a Ljubljana. Miklošičeva c. 4 proda VILO, enodružinsko,1 7 sob, kopalnica, vse pritikline, 1800 m2 vrta, garaža, Mir je, Din 420.000.—. VILO, novozidano, eno-nadstropno, 6000 m2 krasno urejenega sadnega ln zeienjadnega vrta. 6 sob. pritikline, Trnovo, 460.000 Din. VILO, komfortno, krasno izdelano, 6 sob, 2 dile, lepo urejen vrt. blizu Tivolija, 390 tisoč Din. KIŠO, starejšo, sredi mesta, 12 stanovanj, Din 320.000. Letni donos Din 50.000. HIŠO, dvonadstropno, 8 stanovanj pri Sv. Jakobu. Din 320.000. ZA BEŽIGRADOM: štiri vile, tristanovanjske, novozidane, z vrtovi, Din 335.000, 480.000, 530.000 550.000. — PARCELE: prt Sv. Krištofu 620 m2 po 125 Din Bežigrad 1089 m2 po 85 Din, 1200 m2 po 65 Din, 980 m2 po 60 Din, 600 m2 po 77 Din. OB VODOVODNI CESTI: Hišo tristano-vanjsko, z vrtom, 290.000 Din, parcela po Din 140. 800 m2. POD MARTINOVO CESTO: Hišo, dvosta-novanjsko, novo, vrt, 220.000 Din, vilo, tristanovanjsko. 5000 m2 vrta. 460.000 Din, parcela 750 m2 po 70 Din, 550 m 2 po 90 Din, 600 m2 po 120 Din. OB ZALOŠKI CESTI: HJšo, enonadstrop-no, osemstanovanjsko, 350.000 Din, dvoružin-sko, vrt. 265.000 Din. NOVI VODMAT IN MOSTE: Hišo. dvostano-vanjsko. 130.000 Din, lepo dvostanovanjsko, vrt, 160.000 Din, enodružinsko 100.000 dinarjev, dvostanovanjsko, novo. vrt, 160.000 dinarjev. NA KODELOVEM: Vse novozidane 2—4 stanovanjske. vrtovi, Din 175.000, 215.000, 230 tisoč 270.000. NA MIR JU: Vile. dvo-in štiristanovanjske, Din 380.000 do Din 450.000. V ROŽNI DOLINI: dvo-In 3-stanovanjske. Din 125.000 130.000. 145.000, 275.000 Poleg tega več stanovanj sikih In trgovskih, gostilniških hiš. parcele v raznih velikostih, v mestu, po najusodnejših cenah in naiveč-ii izberi. 12703-20 Lepo zemljišče s hišo v izmeri 9000 m», ob Zaloški oesti v Mostah poceni proda Franja Snoj, Ljubljana, Prešernova 30. 12701-20 >ritHH>van}a Stanovanje trt ali dvosobno s kopalnico išče za 1. avgust solidna stalna stranka. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Centrum a!i periferija«. 12570-21 Stanovanje dvo- ali enosobno, event. z malim lokalom in veliko kuhinjo, v bližini tramvaja iščem za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Nekletno«. 12051-ei Lepo stanovanje treh sob, balkona in vsem komfortom v vili tik Tivolija oddam za maj. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12577-21 Stanovanje velike sobe, kuhinje in jedilne shrambe oddam s 15. aprilom na Viču štev. 105 — ob Tržaški cesti. 12509-21 Stanovanje ) Dva sostanovalca sobe Jn kuhinje, ali sobe sprejmam na Cankarjevem in predsobe, v parterju ali prvem nadstropju, solnčno, z elektriko, vodovodom ln postrežbo, v vzhodnem ali Južnem delu Ljubljane Išče s 1. majem, samski miren ln soliden upokojenec. Ponudbe s ceno na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Upokojenec«. 12790-21 Moderno stanovanje 3 sob, kopalnice 2 balkonov in vseh ostalih pritiklin v novi vili, bližina Zvezde, oddam s 1. majem za 1600 Din mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Solnčno 1931«. 12798-21 Stanovanje 3 sob, kuhinje, pritiklin in kopalnice išče-m v vili, v centru ali kje v bližini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stanovanje za 1. maj«. 12569-21 Manjše stanovanje 1—2 sob in pritiklin, v visokem pritličju, I. ali II. nadstropju išče točno pla-čujoča majhna stranka. — Reflcktira se samo na center mesta, v snažni hiši. Podnajem izključen. Vselitev od maja do avgusta 1931. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Malo solnčka tudi«. 12406-21 Stanovanje 2 ali 3 sob, kopalnice ta pritiklin iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirem dom«. 12424-21 Stenice ščurke, miši in podgane zanesljivo pokončava M. Zor, Dunajska cesta 1a1V 136S5-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin oddam s 1. majem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12809-21 Solnčno stanovanie podpritlično. v novi vili v m-estu. enosobno, s priti-klinami takoj oddam čisti stranki. Z junijem se pri kliuči k stanovanju še ena soba. Ponudbe na oglasni •oddelek »Jutra« pod šifro Din 500—700«. 12797-21 Trisob. stanovanie lepo. knhlnia shramba. odovod. elektrika, oddam +akoJ. V centru mesta. Pogoj: enoletna na-iemnina. Naslov v ogl. idd »Jutra« 12831-21 ali 2 gospodični sprejmem 1. maja v popolno oskrbo ali samo zajtrk centru mesta. Kopalnica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 12578-23 Trgovska hiša sredi mosta, s hlevi, remi-7.ami za voz-mve in trgovskim lokalom, prikladna za rejo penitnine a'i ekspertno tvrdko. ugodno naprodai. Ponudbe pod značko »C-eschSftsbans« na insera.t-no agenturo Pichler. Ptuj. 12067-20 Krasno oosestvo z dobro obiskano gostilno, trafiko, avtopostajo, na-prodaj ob banovinski cesti na zelo prometnem kraju. Posestvo obseca 48 j-ohov in krasen sadni vrt, oddaljeno četrt ure od pi*ta-ie. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11967-20 Hišo s kovačijo in štiricevni radio aparat po dogovoru proda Franc Komovec, Laze pri Planini 13212-20 Posestvo z gospodarskim poslopjem, nekaj gozda in zemlje, primerno za upo kolenca. oddaljeno od žel. postale 10 minut, se na Gorenjskem proda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12636-20 Dvoriščno hišo pripravno za preureditev v avto-garaž". Jenkova 13. odda frešnar. 12737-20 Hiša z vrtom pripravna za vsivko obrt, naprodaj — Rodica št.. 36 or\ Domžalah. 12734-20 Trgovsko hišo prvovrstno, takoj poceni proda ali odda sposobnemu najemniku Zagorc i Višnji gori. 12687-20 Enostanovanj. hišo z 2 sobama, kuhinjo in ■shrambo za jedila, za Din 23.000 proda Ivan Markel stavbno mizarstvo Otoče. pošta Podnart. ie od j,osti je Otoče oddaljen ra 5 minut. 12294-20 Zidana hiša i gospodarskim poslopjem in velikim vrtom naprodaj Maribor - Pobrežje, Stanke Vrazova 23. 12GG0-20 THnadstronna hiša v Liubljani na B^egu. z 12 6uhimi stanovanji, v zelo dobrem stanju ugodno naprodaj. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod 4:frn »Priložnost«. 12392-20 Stavbna oarcela 839 m', v Frankopanovi ulici naprodaj. Vprašati v Mariboru — Frankonanova It. 10/L 11832-20 Hišo z vrtom nekaj sadnih dreves, na Iep°m solnčnem kraju pripravna za upokojen ca ali rokodelca. 5 minut od postaje Orehova vas—Slivnica prodam Tzvp se Betnavska c. 6 Maribor, pri Slnkovič. 12656-20 Št. Vid n. Ljubljano več stavbnih parcel sred vasi in pred vasio ob drž cesti, kakor tudi kone^m vrtov, v najlepši solnčni naprodaj. —- pniasm-daje ca. Franja Cirman St.' Vid št. 17. 12778-20 Dvodružinska hiša nova, poceni naprodaj. Potreben ka,pital lO.non Din Maribor-Studenci. Ob 'zvir-kih 10. 12650-20 Krasno posestvo z dobro obiskano gostil no, trafiko, avto-posta Io, ob Banovinski cesti na zelo prometnem kra Ju. naprodai Posestvo nbsopa 48 i0h f-er krasni sadni vrt. oddalieno če trt ure od postale. Naslov se Izve v ogl. odd »Jutra«. 11967-20 Skromno sobico posebnim vhodom, z eno ali dvema posteljama, v mestu iščem s 15. aprilom — najraje pri starejši ženi Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Skromno«. 12530-23 Kdor kupi pohištvo za 1 sobo in kuhinjo, dobi stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin, zraven _ tramvajske postaje, takoj ali s 1. majem. Najemnina nizka Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 12541-21 Sobo s kuhinjo oddam na Celovški cesti — Kosovo -polje 148. 13519-31 Stanovanje štirisobno, komfortno, T centru Ljubljane vzamem v najem a-li kupim. Event. kupim tudi hišo. Dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod »Dve osebi«. 12508-21 „P0KST" Realitetna pisarna družba i o i LJubljana, Miklošičeva c. 4 odda sledeča stanovanja: DVOSOBNO, pritikline, strogi center, maj, 1000 Din, komfortno 1600 Din. DVOSOBNO, pritikline. Rožna dolina, 900 dinarjev, 830 Din, 500 dinarjev, 450 Din. DVOSOBNO, komfortno, pri klavnici, 1000 Din Podrožnikom 1000 dinarjev. TRISOBNO. Zelena Ja ma, 700 Din. TRISOBNO, komfortno. Trnovo, 1000 Din. DVOSOBNO. Bežigrad, 500 Din, Ižanska cesta 400 Din, Kodeljevo 900 dinarjev. TRISOBNO, blizu Prul 1000 Din. center 1600 Din. Bežigrad 1000 dinarjev. blizu »Zvezde« 1600 Din. DVOSOBNO komfortno. Mirje, avgust, 1200 dinarjev, center 1.300 dmarjev. TRISOBNO, pri Erjavčevi cesti 1800 Din ENOSOBNO, Bežigrad 400 Din Trnovo četrtletno 200 Din, proti odkupu pohištva 8000 Din. Kodelievo Din 300. Stožice Din 300 Mirje Din 500. Kodeljevo Dir 400. soba s štedilnikom Moste, 250 dinarjev. Poleg tega več drugih stanovani, opremi Ione mesečne in nrazne sobe trsovski lokali itd. največji izberi. 12702-21 Stanovanie 2 sob iščeta 2 osebi za maj. — Ponudbe s tečnim opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sredina«. 12638-21 Stanovanje eno- ali dvosobno išče mirna stalna stranka treh odraslih oseb za takoj al za maj. Ceni. ponndbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno potrebno«. 11888-21 Stanovanie sobe in kuhi-nie išče za maj zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« rvo.i šifr »Mirno in čisto 989*. 12775-21 Stanovanie 2 «ob. kuhinje in priMklin iščem 7a 1". april ali 1 mai. Ponudbe z na.vedbn najemnin" na oglasni od deTek -Jutra« pod značko »•Ne daleč od cento-a«. 12754 51 Mlada zakonca totp7. otrok iščt.ta eno sobno stanovanie. even tuelno s kopalnico, mestu ali na r>°Hferiil Naiemnlna do 900 Din Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Za »nal« 12736-21 Lepo stanovanie 2 sob. kabineta, kubi-ni« in vseh pritiklin oddam pod Rožnikom, Ažbetova nli«va št. 28. 112718-21 Železn. vpokojenec (na lastno prošnjo vpoko-jen) išče stanovanje s hrano pri dobrosrčni družini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12373-33 Prazno sobo štedilnikom, išče družina brez otrok. — Po-nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tri osebe«. 12205-23 Soliden gospod iSJSe v oentrn mesta sot>o posebnim vhodom, hran-o in popolno oskrbo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Broj 1727«. 13533-23 Sobo t-aiknj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12546-23 Sobo lepo opremljeno, čisto, mirno in solnčno, r visokem pritličju vile tik opere oddam, event. z vso dobro oskrbo, le boljšemu gospodu. — Naslov v oplasnem oddelka »Jutra«. 13565-23 Prazno sobo solnčno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo — event. z uporabo pritiklin, ne daleč od centra iščem za takoj ali s 15. aprilom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 80/3«. 12403-23 Opremljeno sobo solidno, s separatnim vhodom. po možnosti s hrano, s 1. majem ali še prejme išče mlad zakonski par. — Event. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bližina hotela Onion«. 12600-23 uabrežju št. 7/U — levo. 12693-23 Prazno sobo soln&no in mirno, event. s souporabo kopalnice ižčem s 1. majem. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 12748-23 Majhno sobo oddam s 1. majem — Podpornik l/I- 12735-23 Sobo s posebnim vhodom oddam Reber št. 3/1. 12799-23 Prazno sobo s poseb. vhodom in elektriko takoj oddam v Lan gus>ovi ulici 17 — Mirje. 12807 23 Opremljeno sobo takoj oddam v Groharjevi ulici št. a. 12803-23 y Jhno, mirno sobo po možnosti blizu II. drž. real. gimnazije iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poi »Prost vhod s. 12801-23 40 letna dama samostojna, osamljena, simpatična, Seli brez misli na ženitev, samo dopisovati z inteligentnim gospj-dom. Neanonimne dopise s polnim naslovom prosim na oglašali oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna osebnjsi« 12592-24 Drž. poduradmk Ptv.Jčan, z 60.000 gotovine, želi znania vsled poznejše ženitbe z gospodično staro 18 do 28 let z nekaj premoženjem. Cenj. dopise s sliko na ogl. odd »Jutra« pod »Zvonimlr«. 12832-24 Gospodična simpatična, državna uradnica, žeU znanja z dobrosrčnim gospodom, držav, uradnikom, starim nad 33 let. Resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dnevi rožic® 12833-24 Turist visok, črn, star 26 let, ičče v srvrho nedeljskih tur samostojno prijateljico z znanjem nemščino. Dopisi pod »Ideal N« na og!a«ni oddel-ek »Jutra«. 13631-24 Damo katera ima nekaj premoženja v gotovini in veselje do gostilne in ima osebno pravico, i£čem. ?.e-nitev ni izključena. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Sreča te išče 150«. 13562-24 Z živahno gdčno inteligentno, želi dopisovati enak gospnd. Ponudbe na oglasni oddele-k »Jutra« pod šifro »Trgovska sotrndnioa«. 12484-21 Da dolg čas preženem želim dmpisovati z damo od 35 let. maprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inteligent z dežele«. 12486-24 Gospod Trgovsko naebra.žen. ieli spoznati v svrho dopisovanja lepo veselo gospodično. Ponudbe pod šifro »Rdečelasa« na oglasni oddelek »Jutra«. 12486-24 Sobo z 2 posteljama lepo in zračno, z elektriko ter posebnim vhodom, blizu tehnike in univerze takoj odda.m. Vprašati: Trnovska ulica 7/1. 12460-23 Prazno sobo v Sp. Šiški takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13503-23 Solnčno sobo strogo separira-no t a k o i oddam gospodu v Florijanski ulici št. 31/1. 12644-23 Sobo z 2 posteljama in elektr razsvetljavo oddam nasproti kavarne »Evropa«. Na-lov povo oglasni oddelek »Jutra«. 12640 23 Solnčno sobo s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma ali gospodje nama v Florijanski ulici št. 23/11. 12641-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom, elektriko in souporabo kopalnice oddam za 350 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12700-23 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo oddam boljši gospodični. Naslov pove oglasiti oddelek »Jutra«. 13690-23 Podstrešno sobico oddam mirni gospodični v vili pri Vrtači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12093-23 Kabinet z elektr. razsvetljavo, v bližini glavne pošte išče državni uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesec maj«. 1S742-23 Solnčno sobo lepo opremljeno in veliko, s prostim vhodom, tako, od-Jam 2 osebama na Mestnem trgu K. 13/H. 12683-23 Sobo v centru s primerno shrambo za kolo. iščem s 1. majem. Po-nu-i-be na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Cista »oba c. 12765-38 Ako si sama prosim, piši, da prešetava dopisovanjem prebujeno Vesno. Ponudbe pod šifro Hladne oči« na oglasni oddelek »Jutra«. 12487-24 Hvala vsem za priznanje, log. Grafo- 12263-24 Gospodična stara 33 let. želi znanja z dTŽ. ali boljšim mestnim uslužbencem, starim 28—15 let. Cenjene ponudbe prosim na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Mirna in resna« 12313-34 »1922« Samo srečo za imemdan. vesele praznike želi Tvo;a Z. 12657-24 Gospod v stalni službi, želi resnega znanja i gospodično, staro do 23 let. Ponudbe s sliko na oglasni oddeluk »Jutra« pod šifro »Trajna ljubezen«. 12693-34 Mladenič star SO let, brivec, leli poročiti gospodično, ki bi mu pripomogla do samostojnosti. Ponudbe pod »Poroka« na oglasni odde lek »Jutra«. 12470-28 »Primavera« 30 Din st« premalo nakazali. Pošljite znesek, nakar priobčimo. 13677-24 Kateri gospod starejši, bi z denarjem pomagal starejši vdovi, ki je pripravljena vse pogrniti. Dopise na oglas, od delek »Jutra« pod značko »pomoč nujna«. 13670-24 Gospod srednjih let, z urejeno eksistenco, želi znanja z gospodično ali mlajšo vdovo, ki poseduje nekaj kapitala ln sposobnost samostojno vodstvo prodajalne Samo resne ponudbe Je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Takojšnja ženitev«. 12758-25 »Azur« Prav vosole praznike. Ke-daj se bova kaj videla? Poljube. 13634-24 Bronislav, Wien 7,elim najhitrejši razgovor. Jana. 12768-24 Priznan grafolog Vam pove Vaše lastnosti iz rokopisa. Pišite še da nes! Za odgovor priložite Din v znamkah. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Grafolog«. 12262-24 »Ideale Nacktheit« mapa 20 krasnih posnetkov telesne lepote za 48 Din po povzetju ali predplačilu razpošilja knjigarna »De mis«. Zidani most. 12237-24 Vdovec sredi petdeset, višji državni upokojenec, ugledne družine gospodarskih sposobnosti, želi znanja samostojne gospe (vdove) trgovke, posest-nice. upokojene učiteljice pritr.erne starosti v svrho ženitve Resne neanonimne ponudbe na oel. odd. »Jutra« P0*1 Častna stroga diskrecl- Ja-z. Gospod akademsko naobraž«i._ W?e samostojno damo s fiksno plačo in prihranila, v svrho resne skupne zveze. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Harmonija«. 12760-24 Vdovec Popolnoma sam ln neodvisen. 45 let star, trgovsko naobražen, trezen delaven, previden gospodar, z večjim premoženjem, se želi priženiti v večjo vpeljano industrijo ali trgovino; ženske, samo primerne starosti pridejo v poštev. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« Maribor, pod -vPreskrbljeno mirno življenje«. 12823-25 Gospodično mlado in simpatično, ki razpolaga s prostimi popoldnevi išče gospod, 33 let, visoke postave, v svrho popoldanskih sprehodov in nedeljskih Izletov. Dopise na oglasni odd. »Jutra« pod »Ozna-nilka pomladi«. 12779-24 Dosežena lepota z »Opera« kremo, »Opera« pudrom ln »Opera« kolinsko vodo je idealna, cvetoča kot majski cvet, tako prirodna, da naj-vešče oko opazovalca ne more opaziti dognane umetnosti. »Opera« krema, nedosegljiva iznajdba Orienta. 40 Din. — »Opera« puder, bel, ra-chelc, rosče, naturelle, ocre, naredi lice, kakor najfinejši porcelan. 30 dinarjev. »Opera« kolln-ska voda, fantastični vonj tajlnstvenega Orienta. 40 Din. Uran. par-fumerija, LJubUana, Mestni trg 11. 12772-24 Nekadilka Sestanek 8. aprila ob 18. uri pred Glasbeno Matico, Vegn-va ulica. 12788-24 »Prve rožice« !. Dvignite pismo! 12786-31 »Razvedrilo« Pismo Vas čaka. Dvignite ga! 13855-24 Gospodična dobro 'ituirana, želi znanja z inteligentom, starim nad -V* let.. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod 5;fro »Velika noč 50«. 12761-24 Radi pomankanja znanja se Selim seznaniti 7 boll-šim gospodom od 29 do 38 let najraje drž. uradnikom v svrho ženitve. Sem samostojna šivilja, čedne zunanlosti. ne-omadeževane preteklosti, mirnega značala. Ponudbe Je poslati do 18. t. m. na ocrl odd. »Jutra« t>od Perfektna šivilja ion«. 12BS«-?* Umirovljenl činovnik želi poznanstvo gospojl-ce ili udovlce bez d ječe ugodne vanjstine do 40 prod. sa dohodkom u za-tednt'-ko kučanstvo. C1J. ponv.de sa fotocrafijom na ogl. odd. »Jutra« pod •>Lep; st.is«. 12821-24 Gospodična želi znanja z gospodom — prednost tisti, ki govori nemško. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Lepa pomlad«. 12643-24 4 gospodične mlade in vesele, si želijo v svrho zabave dojijsovati 4 enakimi gospodi. Do-pise -na podružnico -Jutra« v Mariboru pod »Mladost — norost«. 12454-ČJ4 Mlad Nemec želi znanja z mlado, nemško govorečo gospodično ra-.li konveTacije. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Osamljen 48«. 12648-24 Simpatija duš Najboljše, is-krene čestitke za god, vesele velikonočne praznike! . .. 12615 34 »Urfot 180« Dvignite pismo. 1r?6!>2-2-l Starejši sospod samostojen vdovec, obrtnik, s stalnimi letnimi do hodki. želi skupno gospodinjstvo s starejšo vd"vo ali gospodično, tudi v kakem večjem kraju na deželi, ki ima večje stanovanje ali majhno hišico, da bi lahko izvrševal »vo-jo obrt. Cenitev ni izključena. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod značko »Mir«. 11830-24 2 državna uradnika želita poznanstva dveh =rospodlčen. v svrho raz vedrlla ln nedellsklh Izletov. Ponudbe zažellene s sliko, katera se vrne In popolnim naslovom 1e poslati na oglasni oddelek »»Jutra« pod Mfro »Pomladno prebu-lenle«. Dlskrecija čnstno zajamčena. 12637-24 Mlad trgovec lastnik dobroidoče trgov! ne mešanega blaga, zna čajen, agilen, želi v svrho ženitve znanja s simpatično trgovsko sotrud-->icn piodajalko do 25 let ■=iaro, ki razpolaga z ne kaj kapitalom v svrho razširjenja trgovine. Le resne dopise, po možnosti s sliko, naj se pošljejo na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Vsestranska harmonija«. Tajnost častna zadeva. 12C16 25 Iščem ženo! Vdovec s 50.000 gotovine, pri dobrih močeh, želi pri-ženitev na posestvo. Pred nost kovačija. Ponudbe pod »Kovač« na »Marstan« Maribor. 13609 ~~ Poročiti želim tistega, ki Sc kaj da na pridnost in poštenje. Sem inteligentna, 26 let stara boljša kuharica, vsestransko naobražena in z vsemi lastnostmi skrbne gospodinje. Kateri dobrosrčen in trezno misleč drž. uslužbenec, strojevodja, obrtnik ali kdo drugi, ki želi, da ga osrečim s celim srcem, naj resno piše pod šifro »Tiho Te bom spremljala« na ogl. oddelek »Jutra«. 12301-35 Radi pomanjkanja znanja se tem potom želi poročiti •;9 let stara boljša kuhari ca, čiste preteklosti in čed ne zunanjosti. Ima 18.000 Din lastnih prihrankom, plemenito srce in pridne roke Prednost imajo trezno in pošteno misleči obrtniki železničarji itd., primerne -l,irosti. Le resne ponudbe jc poslati na oglas, odde lek »Jntra« pod šifro »Tiha želja po lastnem domu«. — Po možnosti je priložiti sliko. 12302- Katera gospodična želi poročiti železničarja — naj pošlje naslov in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Novo življenje-13367-25 Ločenec z velikim posestvom, go stilno ln trgovino, se že 11 spoznati z deželanko, gospodično aH vdovo brez otrok v svrho že nltve. Ponudbe na oglas nI odd. »Jutra« pod 51 fro »Zmožna vsakega dela«. 12796-25 Mali železni polnojarmenik kompletni. proda poceni Adolf Gluck v Celju. 12630-29 Stroj za drobljenje smrekovega lubja dnevno 1 vagon. 3 m dol go marmornato ploščo in komplet, armaturo za stro-jilni sod ali sod za maza nje, ozir. »plakovanje kož. nekaj strojarskega orodja in elektromotor 3Vfe Ks proda Bruh. strojar, št. Jer nej. Dolenjsko. Slovenija. 12147-29 12810-25 Mizarskih strojev več rabljenih, raznih fa-brikatov ter no- (Drei-seiter) za ladijski pod ter stroj za cinkanje rzinkmaschine) Vprašati Stari trg 26-m. Zastopstvo: Teichert & Sohn. 12704-29 Poljedelske stroje kupite najbolje ln najceneje pri Anton Krem-žar, strojno podjetje. St. Vid nad Ljubi 1ano. Oglejte si neobvezno stalno Izložbo vseh strojev ln potrebščin. 12715-29 Bencin motorji orig. »Slavia« pokončne konstrukcije, montirani na voz ali stabilni vedno v veliki Izberi od 2 do 16 HP v skladišču prt Anton Kremžar, 6troJno podjetje. št. Vid nad Ljubljano. 12716-19 Pletilne stroje vseh številk poceni prodaja na enoinpolletno odplačilo »Person«, Ljubljana, poštni predal 307. 12794-29 'd * l M 'A A Jim Dober glasovir črn, močan, malo rabljen, primeren za društva, naprodaj. — Ponudbe pod »Konzertflagc!« na oglas. Philipsov jubilejni pianino s 9etn« garancijo. J« naj cenejši kvalitetni Izdelek Minka Modic, Ljubljana Kopitarjeva L 10.345-26 Gramofon popolnoma nov, nerabljen poceni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Priložnost 719«. 12719-26 Kratek klavir zelo dobro ohranjen, radi pomanjkanja prostora na prodaj v Frankopanskl nI. št. 33/U, desoo. 12Ž33-36 Godbeni inštrumenti dobro ohranjeni in muzika lije naprodaj. — Pojasnila daje Petrovič, Maribor — Tezno dom 4. 12279-36 Klavirji — pianinl »Dalibor« (ČSR) ki ste jib videli na Vele sejmu, so prvorazredni ln strumenti oklepne kon strukcije. agrafi. 3 pedali 'harfa), lahka precizna mehanika elektr. svetil j ke. začasno še za reklam no ceno Din 15.200.— na obroke od Din 400.— it ključno le pri tvrdki Alfonz Breznik, Ljubljana. Mestni trg St. 3 fmagi »trat). 74 Dobermana čistokrvnega mladiča « rodovnikom kupim. — Ponudbe na jglas el leies »Jutra« pod »Dobermai«. 12590-27 Kanarčki pristni vrvivčki, s kletkami poceni naprodaj ■ Aleševčeri ulici štev. 29. 13527-27 Konja starega 6 let, kobilo 5 let dobro za uprego in za jahanje prodam pod ngod., nimi pogoji. Poizve se pri podporoč. Strancer. Ein spilerjeva ul. 17. od 'Al.— K.4. popoldne. 13550-27 Nemškega ovčarja izvrstnega čuvaja proda Lambcrt, Ljubljana, Gra diščo 17. 13589-27 Konj bram. brezhiben. 5 let star srednje težak, 17 pesti vi sok, naprodaj v Jera.novi ulici 19. 12401-27 Psa čuvaja dobrega, ne nad 1 Mo starega kupi Tone H u S restavracija »Zadružni donr Glince št. 10. 12596-27 4 »Leghorn« petelinčke proda JeseršeŠc, Moste — Zaloška cesta 4. 12369-27 Kanarčke hraške, žlahtne vrvlvce (Edelroller), prvovrstne pevce. Samce od 100 Din naprej, samice 20 Din razpošilja po povzetju in Inmčlm. da pride ptica živa. Franc šmld. Do brava—Vintgar. 12652-27 Harcerji samice po 25 Din naprnda, v Krojaški ulici 5/III — Cankarjevo nabrežje št. 19 12734-27 Mladega psa nemške-ovčarske pasme kupim. Ponudbe na po-druž. »Jutra« ▼ Novem mestu pod šifro »Karo« 12780-27 Pes-tisica ki čuje na ime »Lord«, je izzubil. Priiavo proti nagradi n« naslov: Kral Sv. Petra nasip 8tev. 4S. 12741-36 Čevljarski stroj jopolnoma nov, (cilinder, irma Jaks), prodam. Poizve se pri čevljarju Skra ba Franc, Novi (prej Turjaški) trg 2. 12375-29 Za moderniziranje klobukov po najnovejših modelih se priporoča Stemberger Res. Dunajska cesta 9. 12108-30 Pozor! Pozor! Balincarji, gostilne td. — Najceneje dobavim kompletne garniture kro el j za balincanje, keglje itd. Zahtevajte cenik, katerega Vam takoj pošlje lesna industrija M. Modic. Sova vas pri Rakeku. 12213-30 Amaterska dela (razvijanje m ko.rrlranje) 111 foto-materijal je najcenejši pri foto J oš ko Smuc. Wol fova 12. podružuica Bled. »EF-A-KS« tvomiške skladišče barv, lakov, kreme ln ostalih kem. preparatov za konzerviranje usnja. Kemično barvanje usnjenih Izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd. LJubljana, Napoleonov trg 7 12738-30 Pisalni stroj poceni naprodaj. »Kosmo«« Ljubljana, pošt. predal 307 12795-29 Najfinejša žima! Izdelujem iz samih govejih repov. Za žimo jamčim, da je čista in nič mešana. Sc priporočam za naročila Remic Stanko, Ljubno ob SavinjL 12534-30 Ure popravlja x enoletnim jamstvom Fran Korošec, urar, Sv. Petra cesta 55 (prej Barvarska steia). 12379-30 Čebelarji, pozor! Izdelujem in prodajam po 380 Din komad A. inidar-šičeve panje na 9 satnikov, z verando in položnim ame-rikanskim žrelom v vališču, begalnico ter premakljivim žrelom in brado v medišču Solidno in natačno delo! Franc Sršen, mizarski mojster, Golo 1, p. Vodice. 12293-30 Vrtnice vseh vrst, nizke in visok«, kakor tndi razno sadno drevje in Iopotično grmi čevje, nudi radi opustitve drevesnice po zelo ugodni ceni Marija Crnagoj, Vič pri Ljubljani. 12475-30 Kmetovalci! Prvovrstne gnojnične črpalke (pumpe), pluge in brane dobite v železnini Fr. S t u p i c a, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1 12490-30 Higijenično! Pri kurivo prihranite! — Samo 150 Din stane pat. naprava za gretje in zračenje. Vzida sc v peč ali štedilnik. Aljamčič, Bistrica — Podbrezje. 12498-30 Čevljarsko obrt dobro vpeljano, na prometnem kraju oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 12529-30 Foto Holynskl ustrež* vsakemu t dobrim delom ta nizkimi eeDami Ljubljana, Dunajska 6. Podružnica v Mostah. 3039-3* Moderne zofe v raznih oblikah, kakor vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solidnih cenah izvršuje po naročilu Rudolf Sever, Marijin trg št. 2. 11569-30 Prava bivolova kvaša (Baffel-Beize) ta pod, rumeni, rjavt ln rdeči barvi 1 kg 54 Din, Mi kg pa 30 Din se dobi tudi po pošti t specijalni trgovini barv F. VVeilesr, Maribor. Gosposka ulica 8tev. 29. 11575-30 Številke, napise emaj llrane ln medene za sobe, ključe, pasje znamke Itd. Izdeluje »Emajl«, Ljubljana VII. Beljaška 4, telefon 32-52 146-30 Okrasite svoj vrt 10 nizkih vrtnic v krasnih barvah za 60 Din razpoši Ija vrtnarstvo Ivan Jemec Maribor. 11132-30 Najboljše in najcenejše šivalne stroje, dvokolesa nadomestne dele ta pnev matiko dobite le pri Fr. Savnig, Ljubljana. Praža kova ulica 2 — nasproti Gospodarske zveze ob Dunajski cesti. Prodaja tudi na obroke. Specijalna mehanična delavnica. 11953-30 Oglejte si zalogo damskih spomladan skih klobukov od 50 Din naprej. Preoblikovanj« 28 Din. — Salon »La Femme Chic« Anica Puhek, Selen burgova ulica 6/1. 12730-30 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Ilugon Hibšer, fotosraf. Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. 85 Uniforme dežne plašče ta vse po trebščine una ▼ zalogi Simon Klimanek. Selenbar gova ulica 6. 106 Restavracijske stole prvovrstne nudi najceneje Anton Gutnik, Vrhnika 284 12079-30 Preklic! Podpisana preklicujem vse žaljive besede, ki sem Jih govorila napram g. Kattniger tov. mojstru, ker sem napačno tolmačila vsebino pisma in se mu tem potom zahvaljujem, da Je odstopil od tožbe. 12655-31 A. K. H. Krompirja zdravega kupim takoj v«č vagonov. Ponudbe z navedbo cme na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prodam takoj«. 13477-33 Pljuča! Dom dr. Pečnika za pljučne rekonvalescente (Privat-Lungenheilanstalt) Se&ovo, pošta Rogaška Slatina. — Prospekt 3 Din. 12352-40 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod iz Vidov- dans-ke ceste, pri gostilni Možina. '0 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih e>>nah Čeme — juvelir Ljubljana. VVoltova ul. 3. Ta /dnArau ©a. n*/tuvo JUTRO« BL 19 31 Soboti) i 17. 1931 12 Dva zakona Roman "V resnfcl pa ni Sel domov, ampak Je kreni! ▼ okolico mesta, kjer je ležal nad travniki prvi zeleni odsev pomladi; češnje so že cvele m duh po vijolicah, kipečih sokovih m zrahljani zemlji je po»-nil iniačni zrak. Tam je dolgo brez cilfa blodil med vinogradi, travniki tn odrastka Dunajskega gozda. Ko se je pozno zvečer z ommbusom vračal fz Salmannsdorfa proti domu, se je čutil popolnoma drugega, novega človeka. To, kar je bdi slišal o Majinih načrtih, ga je v prvem trenutku zelo potrlo; srce se mu je bolestno skrčilo ob misli, da odhaja morda za zmerom, in vse njegovo bitje se je uprlo zoper ženski, ki sta tako kruto presojali njeno ravnanje; a pod vplivom razuma se je njegovo razpoloženje popolnoma izpremenilo. Kaj mu pa m bilo prav? Ali mu je bilo danes še kaj mar, kaj dela Maja? In v bistvu se je vse to itak ujemalo s sliko, kakršno je bil ustvaril o njej — s slSko trdosrčnega, častihlepnega bitja, mislečega samo nase in na svojo korist. Zasmehovala je ljubezen, zameta vala zakon in se podila za nekakšno utvaro, ki v bistvu ni bila drugega kakor utešenje častihlepnosti. Ne, z Majo je bil opravil Drugi dan se je opravičil gospe Brandovi in Eriiki, ker se je bii včeraj tako naglo poslovil. Nevestica mu je ta posel zelo olajšala, »Saj nisem ljubosumna,« je rekla smehljaje se. »Ko sem tistikrat Majo tako odločno odslovila, sem storila to edino zato, ker sem se bala, da te ne bi s svojo koketnostjo vem dar še premotila in zvabila k sebi. Zdaj, ko odhaja ki ko boš ti čez štirinajst dni moj mož — zdaj se je več ne bojim.« Dva dni pred svojo poroko je Heinz zvedel, da sta Maja Heid-laufova in njena sestrična odpotovala. Ta vesit mu ni šla Bog ve kako do živega. Imel je obilo potov in glavo polno prijetnih misli. Navdajalo ga je sladko pričakovanje šn velika radovednost na novi dom. Erika mu namreč še ni bila dovolila stopita v novo stanovanje, ki ga je bila z materjo sama izbrala in opravila. Vso to reč je obdajala z neznansko skrivnostjo. »Iznenaditi te bočeml« se je smejala. »Najino gnezdeče bo tako sladko! Videl boš — takooo sladko!« Oh, v svoji nevestni zaljubljenosti je bila sama tako sladka, da te bil Heinz Thursen od dne do dne bolj zamaknjen vanjo. Odkar se je bila Maja umaknila iz njegovih misli, se je čutil lahkega, veselega in polnega zaupanja. In ko sta stala dne 25. aprila z Eriko pred oltarjem in okoli njiju oče, maitl to vsi dragi stari prijatelji ln znanci, se Je čutil skoro na višku zemeljske sreče. Rožnata in svetla je ležala bodočnost pred ofrm. VIL Za Štirinajst dni sta se bila peljala ▼ Torbole ob Oardskem jezeru. Med tem časom je dala gospa Brandova spraviti l tmrseoove stvari iz njegovih dveh samskih sobdc v Florijansiko uBoo, kjer je bik) novo stanovanje. Vse razen njegovih knjig. Zakaj teh — to jI je bil strogo zabičil — se tuja roka ni smela dotakniti. Knjige je hotel prepeljan pod svojim lastnim nadzorstvom. Večerilo se je že, ko sta dospela na Dunaj. Megla, prepojena s solnčnim zlatom, se je širila nad morjem hiš. Drevesa na Rmgu so bila videti v svojem majtriškem zelenju kakor oprana in pološčena. Svetle toalete, s cvetjem okrašena klobuki in veseli obrazi so leteH mimo mlade dvojice, ki se je roko v roki v odprtem vozu peljala po Ringu. Po tihih dneh ob Oardskem jezeru ju ie zdaj hrap velikega mesta kaT omamljal. In vendar — Heinz Thursen se je tiho smehljal sam pri sebi — saj tu sta bila doma, tu ju je pričakovalo sladko gnezdeče, ki je bil nanj že tako radoveden. »•Povej mi vsaj, koliko sob imava, dragica!« je poredno poprosil mlado ženo. »Dve — ali tri? AH kar štiri? Oh ne — štiri bi bile preveč, toliko jih ne potrebujeva.« Erika je neizprosno zmajala z glavo. »Niti besedice. Iznenaditi te hočem.« Voz se je nazadnje nstavfl pred hf§o tik nasproti SchOnboroo- vega parka. Heinz je bil ves navdušen. »To si imenitno napravia! Odtod mora biti razgled naravnost na park.« »Tako je!« Plačala sta voznika ln poklicala hišnika, naj spravi prtljago gor. Stanovanje je bilo v drugem nadstropju. Zala mlada služkinja v belem predpasniku in z veliko petljo nad nakodranimi lasmi ju je sprejela. Thursen Je bil komaj odložil površnik, klobuk ln palico, ko je ovil Eriki roko okoli ramen in jo potegnil k najbližjim vratom. »Tak pojdiva že — saj vidiš, da ne strpim več od radovednosti!« Erika se je zasmejala. »Oho! Ta vrata vodijo v shrambo za metle! Tu noter, prosim!« Odprla je druga vrata. Pokazal se Je eleganten salon ▼ empirskem slogu. Dragocene tkanine, mehke preproge, pisane steklene čaše, v katerih je gorela električna luč — Heinz je kar obnemel. Na desni je našel elegantno opravljeno sobo za gospoda, ki je mogla obenem služiti za kadilnico in igralnico, zakaj v enem kotu je stala igralna miza, v drugem pa rdeča klubna garnitura okoli ka-dilne omarice v angleškem slogu. Na te vi strani salona Je Ml nekakSen budoar in za nJim velika obedmca, kjer je bila miza ie slavnostno pogrnjena za večerjo in okrašena z velikim šopkom cvetlic. Vsa vrata so bila na stežatf odprta, vsi proston razsvetljeni. Erika je zmagoslavno pogledala soproga. »N« — ali ni res sladko?« »Ali, vse to je knežje! Veliko predragoceno ln pregospodsko za najine skromne razmere!« je vzkliknil Heinz in v njegovem glasu je rahol zazvenek) razočaranje. »Predstavljal sem si preprosto, prijazno gnezdeče — a to je moralo stati majhno premoženje!« »O ne. Midve sva se praktično lotili naloge. Na Dunaju je zmerom dovolj ljudi, ki opuščajo svoja gospodinjstva ali premenjavajo opravo svojih stanovanj. Zasledovali sva oglase in kadar se je ponujalo kaj primernega, sva šli pogledat. Marsikaj sva kupili tudi na dražbah v zastavljalnici — in vse naju je stalo komaj desetino tega, kolikor je vredno.« Molče in počasi je stopal zraven nje iz sobe v sobo. Iz obednice so vodila majhna tapetna vrata v spalnico, ki je gledala na dvorišče. Bila je ozek kabinet z enim oknom in v primeri z razkošnostjo drugih prostorov kaT siromašno opravljena. Tu je Erika nekam v zadregi obstala med vra«ti. »Spalnice ne smeš zelo kritično gledati,« je dejala. »Zanjo nama je zmanjkalo drobiža. Mama nama je podarila dve svoji postelji in umivalnik pa tvoji dve omari je postavila vanjo. A to itak nič ne de. Tuji ljudje ne bodo hodili v to sobo.« Vrnila sta se v obednlco. Heinz se nI In nI mogel iznebtti odurnega čuvstva, ki je vstajalo v njem Bil je brezmejno razočaran. Vse to razkošje, ki Je izviralo nekaj iz zastavljalnice, nekaj Bog si ga vedi odkod, se mu je gabilo. Le kako je mogla to storiti? se Je vpraševal. Erika, slabe volje, ker Je kazal tako malo navdušenja. Je bfla Izginila v spalnico in se je šele vrnila, ko je služkinja prinesla večerjo. V elegantni svetlo višnjevi domači halji, s katero je bila zamenjala potno obleko, je bila kaT dražestna videtL A Heinz, ki se je v mislih pravkar še ukvarjal z vprašanjem, ali je bil stol, na katerem je zdaj sedel, prej last kakega sleparja, upropaščenega aristokrata ali borznega špekulanta, jo je nezaupno opazoval. Morda je tudi to domačo haljo izpTva nosila kaka baletka ali cirkuška umetnica? Ko je dekle izginilo. Je naravnost vprašal Eriko zastran tega. (Posmehljivo je odvrnila, da si Je spalno haljo sama napravila. Težek kamen mu je padel od srca. Jedla sta molče in slabe volje. »Ce bi le vedela, kaj ti ▼ tem stanovanja ne ngaja?« Je mahoma izpregovorila Erika. *Po maminem mnenju ne bi iziahka našla boljšega.« Pozor, kolesarji, aa MINA- eselovi motorj Pred nakupom si oglejte »MINA«-KOLESA pri M. NARDIN mehanična delavnica koles, šivalnih strojev ln gramofonov LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 31 V zalogi kolesa, pnevmatika ter vsi nadomestni delL Postrežba točna! Cene solidne! 4336 Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča M. NARDIN. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ▼sem našim odjemalcem in nam naklonjenemu občinstvu želi 6323 n DEPA« parna pekarna In slaščičarna r. a. m e. s. LJUBLJANA Rfcton Štev. S171 Postojnska iAea 11 na bencin, moderna prvovrstna konstrukcija, za vsako uporabo v poljedelstvu, obrti in industriji. DIESELOVE LOKOMOTIVE NA BENCIN s prenosom električne sile. Nikako stikalno in stopnj"ičasto gonilo. Za vsako kolotečino. Zmogljivost 6—200 HP. Za prevažanje blaga in premikanje. DIESELOVI DINAMIČNI MOTORJI S&jcin Moderne naprave za neodvisno proizvajanje svetlobne in električne sile. — Za vsako vrsto toka in napetost. DIESELOVE MOTORNE SESALKE BENCIN Stabilni in prevozni agregati v vsaki kapaciteti za namakanje in odvod vode. Zahtevajte brezplačne prospekte od TOVARNE STROJEV IN VAGONOV, D. D. V SIMMERINOU (Maschinen- u. Waggonbau-Fabrik. A. G. Wien XI., Simmeringer Hauptstr. 38 40 AW zgradbe (Prizidace •VadziJme <£>oxidaee vse te stavbne naloge lahko reStte dobro poceni a Zastopstvo: IN2ENJERSKI BIRO JULIO BREITVVIESER, Zagreb, Vodnikova 11. — Telefon broj. 36—89. 133 fBZB endid ZA6SEB Zvonimirova nI. 23. Telefon 59-49 Brušenje cilindrov bi kolenastfh osi. — Izdelava zobnikov in ostalih avto-delov. — Skladišče Cohna-lite batov in obročev pri batih. Največja delavnica s specialnimi stroji v Jugoslaviji. FRANCOSKA LINIJA CIE. GLE. TRANSATLANTIQUE (FRENCH LINE) H AVRE - NEW Y0RK Najkrajša pot v SEVERNO AMERIKO % francoskimi brzoparnlkl velikani: „ILE DE FRANCE«, „PARIS- itd. Potnikom is LJUBLJANE do PARIZA nI treba hI« preseda«. Otroci in Mladoletni dobijo vedno icanseljlvo * spremstvo v KNJIGOVODJA v pivski, vinski, žganjsld in spirituozni stroki verziran, z odlično trgovsko rutino, zmožen vodstva večjega biroja, vešč srbohrvaščine, nemščine in madžarščine in korespondence, dobi službo v pivovar-ii in vinski veletrgovini Sandor Zoff-mann v Vrecu. Oferte z dokazili o zmožnostih s sliko in obširnimi informacijami nasloviti na tvrdko Sandor Zoffmann, Vršac, Banat. 4442 Soi«sn< aelcdco, miabo prebavo ln nepravilno prežvečenje urejuje FIGOL. FIGOL otvarja apetit, čisti ln osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim to otrokom. FIGOL ee dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semellč, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic 245 Din, 1 steklenica 40 Din. I izredno izolečnimi, ognjavarnimt Im lahkimi gradbenimi ploščami. NOVE ZGRADBE: Heraklit se rabi zrn rte ogrodne zgrad* be, za izpolnenje in oploščevanje sten in je obenem visokovreden izolačni materijal. Pri masivnih zgradbah s tankimi stenami iz opeke ali betona služi za oplošče* vanje zunanjega zidu, ki šele na ta način postane v to* plotno*tehničnem oziru polnovreden. PRIZ1DAVE: Hotelske dependance, paviljoni, gospodarska poslopja se naglo zgrade s »HERAKLITOM*. NADZIDAVE: Ako hočete zvišati donos Vaše hlie, nad* zidajte eno nadstropje. HERAKLIT plošča je tud! i* tem slučaju najprimernejše gradivo, ker je izredno lahko in visoko izolačno. DOZIDAVE: V dosedaj neizkoriščenem podstrešju izgrar dite s HERAKLITOM z malimi stroški polnovrednm zdrava stanovanja, ki so poleti prijetno hladna, pozimi udobno topla in suha. Gradbena navodila, prospekte, ocene, pojasnila, daje po* oblaščeni zastopnik 99 Material 99 trgovska družba z o. r Ljubljana, Dunajska cesta 36^2 Telefon 17—IS. Brzojavke: Material. Skladišča: Tone Vovk, Bled. Fr. Berjak, Kranj. Fr. Hladni k, Rakek Jos. Klemenčič, Novo mesto. D. Rakusch, Celje. V. Kuhar, Maribor. Viljem Dengg, Ptuj. vedno veliki domači dražbi. % ARGENTINO, Najkrajša pot T JUŽNO AMERIKO gre pa e« MARSEFLLE s francoskimi braopamlkL ▼sa pojasnila daje IVAN KRAKER v Liubljair KOLODVORSKA ULICA 35. Nabavljajte svoje potrebe samo v tuzemstvu! Mi Tam dobavimo: vse tehnično gumasto blago, nadalje vse vrste gumastih ▼aljcev, gumastih obročev sa otroške vozičke, gumaste plinske cevi tn lrlgatorje, gumasta brtvila (Dichtungen) sa okna, gume za kočnlce tn pedale za dvokolesa v prvovrstni kakovosti po najnižjih cenah od najbolj sposobne tovarne „VnIkan« tvornica gumijevih mdelkov dr. Kranj ■ o. elegantni toaleti spadajo tudi te dobite sa mal denar v Trgovskem domu Stermeckl, Celje St. 20 Pišite po velfld, novi. Ilustrirani cenik! Vsem zelo spoštovanim kupcem naših svil: Emona -Bemberg Adriene - Bemberg Crep Sloven-Bemberg želimo vesele velikonočne praznike in mnogo veselja z lepo novo obleko t« ©S* tSV®1 * Veliko izbiro vsakovrstnega pohištva lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka I. REPŠE, tvornica in zaloga pohištva, Telefon 3228 LJUBLJANA, Dvorni trg št. 1. Telefon 3228 PRVA POMOČ Spisal dr. Mavricfj Rus, mestni fizik in šef-zdravnik rešilne postaje ▼ Ljubljani. Iz predgovora druge izdaje: Ker je prva izdaja moje knjige »PRVA POMOČ« v več tisoč izvodih našla v kratkem času toliko odjemalcev in prijateljev, da je bila kmalu razprodana, sem sklenil izdati drugo, marsikje izboljšano in pomnoženo izdajo. — Iskreno želim, da bi ta knjižica dobro pomagala za prvo pomoč pri nezgodah in nenadnih pojavih bolezni, zlasti gospodarjem in gospodinjam, učiteljem, Sokolom, vojakom, železničarjem, delavcem, športnikom itd. in da bi jo uspešno rabili tudi pri pouku v samaritanskih tečajih. Dr. M. Rus Založništvo Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Najnovejše dvo-kolo z motorčkom, 1 y4 K. S., dvoko-lesa, šivalni stroji, otroški ln igračni vozički in posa- ____— mezni deti najceneje. Ceniki franka »TRIBUNA« F. B. I*, tovarna dvokoles ln otroških vozičkov. LJUBLJANA, KarlovSka e. 4. ®OQQQQQQQOQQQ©e®Q®®Q®® „Jugočeska" d. d. Kranj MARIITELLO VRAČA VASI KOZI KARATNO LEPOTO Kar ustvari prfroda, to \t popolno. Tndl Vala koža Je od prirode Cisto zdrava in lepa. Ako ae je medtem oddaljila od svojega prizodnega tazvitka—pot za nazaj ni nikdar nemogoCa. Preparati Marineflo reatavrirajo prvotno stanje kože; prodirajo ▼ notranjo« kožnega tkiva, oživljajo cirkulacijo krvi, dajo koži rdečkasto prozornost in prekrasno gibčnost. Marineflo vponka 2 glavna načina nege za 2 tipa kože: ZA NORMALNO ALI PREVEČ SUHO K020 PRIPOROČA MARINELLO: Letnice Brand Cream (kremo za čiščenje). Tissoe Cream (krema za hranjenje tkiva). Com-» binatkm Cold Cream (kombinirano nočno kremo). Skin Toning Lotion (Vodo za jačenje kože). Mnade Ofl (olje za mSičevje^. Vaniahing Foundation Cream (dnevno kremo). Marinefla Powder JJght". ZA PREVEČ MASTNO K020 ALI ZA KOŽO S VELIKIMI PORAMI PRIPOROČA MARINELLO: Astringent Cream (kremo za ttezanje kožnega tkiva). Astringent Lotion (vodo za atcxanje kožnega tkiva). Marineflo Soap (Specialno MarineDo milo). MarineDo Powder„Heavy*'. Za gotove aločaje ao ipecijalna sredstva, ld zdravijo in polepžavajo. Zahtevajte od ene spodaj navedeni trgovin, da Vam brezplačno pošlje knjižico »Nega lepote po metocfi Marineflo", na podlagi katere bode točno ugotovili tip Vaše kože in izbrali za Vas primerne preparate. MARINELLO 72, Fifth Avenoe, New York. Centralna Uprava za Evropa: Marineflo Company m.b.H., Berlin W15, Joachimsthaler Str. 10 Preparate Marineflo prodajajo v Jugoslaviji: Beograd: Drogerija Lamko, Knez Mihajlova ul. 14 Zagreb: Drogerija Nobilior, Ilica 34 Ljubljana: Drogerija A. Kane Sinova Sarajevo: Drogerija Žarko S. Stanišič Split: Drogerija Antnn Stambuk Subotica: Drogerija „Nada" V. Gabrič Novi Sad: Parfimerija Žiga Lukač Osijek: Drogerija Gobetzky i Dr. Miler Sombor: Drogerija St. Feher Dubrovnik: Parfimerija Berner Po vsej Evropi se prodajajo Marinello preparati samo v najboljših strokovnih trgovinah YSL 14 b 52 Copjatb* W br Msrinrtlo Compssr, Nor Ya*k Da očistite lase svojemu otroku, «na-dame, uporabljajte dnevno PfiTROLE -HAHN. S tem se Izognete dolgotrajnemu ln neprijetnemu pranju lfts, kar lahko prinese detetu prehlad. Natrlte laslšče z malo koBčlno PBTRO-LB-HAHN ln videli boste, da Izgine prah ln lasje postanejo zopet mehki, voljni ln bleščeči. Sigurno Jamstvo, da ostanejo IasJ£ vedno lepi, če ste uporabljali P8-TROLE-HAHN že od detlnstva. Zagotovi vam stalno čistočo tn pomaga rasti lSs. Tudi jaz uporabljam PETROLE HAHN Prodaja se povsod. — Zastopstvo: ZAGREB, Bogovičeva S. 158 Krasne žive pil*Il© r vsrfi različnih barvah Vam nudi velereja papig to ptičev Vinko Vidmar, LJUBLJANA, Zelena jama. 439* RATOL je z Zlato kolajno odlikovan zate, ker Je dokazano pred oblastvi, da je zanesljivo sredstvo proti podganam in mišim, a da je kljub temu popolnoma neopasen. Enako zanesljivo delujejo GAMADIN proti ščurkom, STENOL proti stenicam, ARVICIN proti poljskim mišim. Dobiva se povsod. Izdeluje ga BIOMEDIKA D. D. Zagreb, Hatzova 25. 5328 Nemške poletne tečaje (joBj-avgnst) za učeče osebe, dijake in dijakinje — priredi INSTITUT ANDERLE-ROGGE, GRADEC (Graz), Leesingatrasse \ Nr. 19. Telefon 2993. Prospekti, reference. 5364 Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi t Ljublja^.