Francosko bojjsce. Francoska tovaroica za iopovf. Fra,nci.ia ima eno najstarejših in največjib tovarn za topojve in orožje, namre6 tvrdke Sclmeider in dr. v Le Creusotu v-.okraju Saon-et-Loire, ki slovi splob po svojih premogovnikib, plavžih, steklarnah, kamenolomih in orožajnah. Temelj današnjemu velikanskemu podjetju se je položil že koncem 18. stolctja, ko se je tukaj ustanovila livarna za železo. Razvijati se je pa začelo to podjetje šele od leta 1835., ko jo pristopil tvrdki kot družabnik lotarinški iužinar z nemško rodovine Evgen Sclineider. Danes ima tvrdka razun glavnih tvornic v Le €reusotu svojo ladjedelnico, delavnico za vojne potrebšSine, več rudnikov za premog ter koplje železno rudo na Spanskem, v Alžiru in v Lotaringiji. Ima tudi posebne tvornice za artilerijske predmete, lastna strelišča in tvornico nezgorljivih reči. Razun vojnega gradiva izdeluje ta tvrdka sedaj tudi parne kotle in parne stroje, lokomotive, parne turbine, motorjie na petrolej in plin ter železno pločevino. V {užinskem oddelku je znamenita moderna baterija 73 peči za koks, ki se raebanično polnijo in dajo na dan po 360.000 kg koksa. Jeklarne izdelujejo fino topilno jeklo za izstrelke, žlahtno jeklo za orod e, Martinovo jeklo (po 100.000 ton na leto) in lito jekio (po 75.000 ton na leto). Tvornica zamore napraviti jeklene kocke težke do tone. V mirnem času je bilo v tvornicah zaposlenih; nad 20.000 delaveev, Že tedaj se je predelalo vsak dan nad 9000 top. surovin ter se je proizvajalo na leto 200.000 ton izgotovljenega blaga. Od tedaj pa se je delo ,v orožarni seveda primerno pomnožilo. — Avstrija ima tvornico za topove v Plzenu na Ceškem, tvrdka Škoda, Nemčija v Essenu, tvrdka Krupp.