Poštn is* ok&uu t gotovimi
Številka 8 din
Dolenjstei list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Leto ITI. - Štev. 35.
NOVO MESTO, 29. AVGUSTA 1952
ČETKTLETNA NAROČNINA 100 DIN
IZHAJA VSAK PETE]
Pred praznikom slouenskih brigad
DOLENJSKA  SE PRIPRAVLJA!
Takih slovesnosti, kot bo praznovanje desete obletnice ustanovitve brigad Cankarjeve. Gubčeve, Tomšičeve In Šercerjeve 13, in 14. septembra, na Dolenjskem v zgodovini še ni bilo! 2e do sedaj je prijavljenih 40 posebnih vlakov, tisoče motornih vozil, deset-tisoče kolesarjev, vozov in konjenikov. Iz vseh delov države prihajajo prijave na udeležbo; kaže, da bo navzočih več kot 150.000 ljudi, morda celo do 200.000! Samo iz Ljubljane jih je prijavljenih 30.000, eno samo društvo iz Ljubljane pa je tudi že najavilo 1100 kolesarjev. Posebni vlaki bodo vozili iz vseh večjih krajev Slovenije in tudi iz drugih repubHk. Republiški in okrajni štab za proslavo imata polne roke dela z organizacijo priprav, seveda pomagajo pri tem tudi vse množične organizacije, kolektivi in posamezniki, vendar je še vetiko dela in je treba še več pomori organizatorjem te, za Dolenjsko edinstvene prireditve. Naj ne bo nikogar, ki ne bi po svoji moči pomagal, da se bodo dragi gostje kar najbolje počutili med nami.
Od tedna do tedna
Obisk jugoslovanske par I a.m en t ar ne delegacije o Grčiji gotovo pomeni velik prispevek k zboljšanju odnosov med obetn-a sosednjima državama in ima zato važno vlogo pri utrjevanju miru na Balkanu, (lovori in izjave Mošc Pij.ide, Svetozarja Vukmanoviča, predsednika grške vlade Plast ir asa. podpredsednika vlade Venizelosa, predsednika grškega parlamenta Gondi-kasa in drugi, kakor tudi odmev, ki ga je jugoslovanski obisk deležen v vsem grškem tiskii. kažejo, da se je^ dejansko začela nova doba na jugu Balkanskega polotoka in da je zaradi tega prav primerna izjava tov. Pijade, ki je o Atenah poudaril, da >smo sedaj tako močni, da lahko napravimo nov Balkan*.
Ta obisk je zeveda naletel na velik odmev ludi v drugih državah, posebno ' v. I urciji. ki je prav tako kol naša držana in Grčija zainteresirana na čim tesnejšem prijateljskem sodelovanju med svobodnimi balkanskimi državami.
Zboljševanje odnosov na Balkanu pa nikakor ne gre v račun italijanskim državnikom in politikom, ki so s pomočjo italijanskega tiska prav te dni sprožili novo iredentistirno kampanjo glede Trsta, v katero vključujejo naj-nemogočnejše komentarje, katerih namen je, zmanjšati ugled in pomen naše države tako na 'njgovzhndu Evrope kot v svetovnem merilu. Glede Trsta izjavljajo sicer italijanski državniki, da so za sporazumno rešitev >tržaškega vprašanja*, toda prav v isti sapj razglaša italijanski tisk, da je >rešitev* tega vprašanja mogoča le z uveljavitvijo •»tristranske izjave iz leta 194R*, po kateri naj bi vse sr>obodno tržaško ozemlje enostavno pripadlo — Italiji. Razumljivo je, da takšno stališče očitno kaže na nespravljivost rimske diplomacije, ki se na vse načine trudi, da bi z najraznovrstnejšimi zvijačami izvojevala zmago za >zeleno mizo*.. Prav tako pa je jasno, da naša država nikoli ne bo privolila v kakršno barantanje, ki bi škodilo našim državnim in narodnim interesom.
Razmere v Egiptu so še vedno dogodek, ki ga listi objavljajo na prvih straneh. Izgleda, da imata tamošnji položaj predsednik vlade Ali Maher in poveljnik egiptovske vojske general Nagib trdni, v svojih rokah. Boj proti korupciji zajema čedalje širši obseg in doživlja seveda pri prizadetih tudi — odpor. To velja predvsem za vodstvo mafdisfične stranke, ki se nikakor ne more sprijazniti z Nagibovn politiko, čiščenje v državni upravi in reorganizacija političnih strank bo slej ko prej prizadela mnoge Egipčane, ki so pod prejšnjimi režimi imeli ugodne položaje, katere so neredko izkoriščali.
Sovjetski odgovor na tretjo noto zahodnih velesil o Nemčiji v bistvu ne pove nič novega. Moskva ponavlja že znane obtožbe proti zahodnim velesilam, ker so sklenile z bonnsko vlado generalne pogodbe, in teži za tem, da bi na kakršen koli način onemogočila ratifikacijo teh pogodb v zahodno-nemškem parlamentu. Sovjetska nota ne v prvi vrsti zavzema za sestanek predstavnikov štirih velesil, ki naj bi sprejeli obveznosti glede sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo: ko bi bilo to sklenjeno, rut j bi prišla na vrsto vzpostavitev vsenemške vlade in sele nato naj bi bile splošne volitve, zahodne velesile pa so že ponovno poudarile, da vidijo rešitev »nemškega vprašanja* v tem, da se najprej razpišejo in izvedejo volitve za vso Nemčijo, potem naj bi bila izbrana vlada, ki bi lahko sprejela obveznosti v zvezi 7 mirovno pogodbo. Ti dve različni mnenji — sovjetsko in zahodno — pa že na prvi pogled kažeta, da obstaja prav majhna verjetnost za kakšen kompromis glede tega — za vso Evropo izredno važnega vprašajija.
OKRAJNI  ŠTAB,  OKRAJNI ODBOR ZB in OF VABIJO
vse organizacije in posameznike k pripravam, ne samo tehničnim, pač pa še bolj k političnim. Praznovanje desete obletnice ustanovitve štirih slovenskih brigad prav tu na Dolenjskem, kjer so bile ustanovljene, ni samo zgodovinska, ampak tudi politična manifestacija, kakršne prav tako še ni bilo pri nas na Dolenjskem. Stari borci in aktivisti iz 1341 in od pozneje, ki so preživeli težko dobo štiriletne krvave borbe, pridejo spet med nas. Lahko jim bomo stisnili roko, se z njimi pogovorili o našem in njihovem življenju, o naporih, uspehih in težavah po vojni, obujali bomo spomine na tiste dni, ko je bila vsa Dolenjska eno samo bojišče, ko so bile krogle, granate in bombe bolj reden jjost kot kruh, ko je fašistični škorenj neusmiljeno teptal našo sveto zemljo, a so mu borci slavnih partizanskih brigad ob pomoči vseh zavednih ljudi vračali milo za drago in ga končno spodili z naše zemlje. Koliko imen partizanov, komisarjev, komandirjev in aktivistov se še spominjajo naši ljudje. Mnogi so že pozabili imena, toda spominjajo se jih po raznih posebnostih: »Tisti s kuštravimi lasmi; pa tisti, ki je nosil titovko tako postrani, pa tisti mitraljezec. ki niti pri jedi ni pustil iz rok svojega mitraljeza, kakor da se je z njim oženil«, take in podobne besede slišiš v razgovorih. Dekleta se spominjajo onih fantov, ki so znali tako lepo zapeti, mamice se spominjajo najmlajših partizanov, ki so se jim tako smilili, ker so morali že prestajati take napore... Njim so najprej poiskale kos kruha in še kaj drugega, saj so bili v očeh partizanskih mamic tako nebogljeni. Danes pa niso več. Zrasli so v močne, stasite borce, zveste čuvarje naše svobode In neodvisnosti, v zavestne graditelje lepše bodočnosti vseh delovnih ljudi. Po sedmih letih spet pridejo med nas. Jih bomo še poznali? Prav gotovo! »Če grem po palici v Dolenjske Toplice, samo da vidim spet te naše fante,« je rekla stara partizanska mamica te dni v razgovoru o tej veliki proslavi.
Okrajni odbori množičnih organizacij vabijo vse prebivalstvo Dolenjske, da sodeluje pri pripravah in tudi pri proslavi. Ne sme biti niti ene hiše na Dolenjskem ob cestah in poteh, koder bodo šli gostje, ki ne bi bila okrašena in očiščena. Parole morajo biti povsod, parole, ki bodo izraz velikega pomena tega praznika! Mlaji in slavoloki v vsaki vasi in na vsakem križišču, to naj bo obveznost vseh prebivalcev. Ze na meji okraja naj ima vsak gost občutek, da je stopil na ozemlje, kjer so bile ustanovljene štiri prve partizanske brigade. V vsaki vasi naj bo na najbolj vidnem mestu napisano, koliko borcev in žrtev so dali.
PRED PRAZNIKOM BODO PROSLAVE SE POSEBEJ
V VSAKEM KRAJU V vsaki vasi in vsakem kraju bodo še posebne krajevne proslave 'tega zgodovinskega dogodka. Občinski odbori ZB s pomočjo krajevnih organizacij ZB in OF ter ob podpori ljudskoprosvetnih društev in ostalih organizacij pripravljajo proslave v tednu od 7. do 13. septembra v vsakem kraju. V Nove m mestu bodo kulturne prireditve ves teden. 7. septembra bo odkritje spomenika padlim borcem v Žabji vasi, spominski plošči bosta odkriti tudi v bivšem so-kolskem domu in na gimnaziji. R. septembra bo zvečer na glavnem trgu akademija delovnih kolektivov Novega mesta 9. sept. otvoritev razstave par-tiranske grafike v obnovljeni Križatiji, zvečer pa literarni večer v počastitev pesnika-partizana Mirana Jarca. Dne 1. sept. zvečer ho v domu ljudske pro-svete koncert orkestra in pevskega zbora SKUD Dušan Jereb: 12. pa Potrčeva Igra »Lacko in Krefli«. V soboto. 13. sept, popoldne, bo velik koncert ljubljanske Filharmonije na Titovem trgu pred pošto. Nastopili bodo združeni pevski zbori »Srečko Kosovel«, pevski zbor Filharmonije In invalidski pevski zbor. V spomin vseh štirih brl-gad bo vzidan na bunkerju ob cesti na Brodu partizanski top.
Metliška občina bo imela kulturni festival 31. avg. V Trebnjem bo fizkul-turni in kulturnoprosvetni festival, v nedeljo, 7. sept. s celodnevnim sporedom, V Dol. Nemški vasi bodo na šoli odkrili spominsko ploščo padlim prosvet nim delaveem-aktivistom OF. Obširen spored prireditev v počastitev praznika
pripravljajo še v Žužemberku, na Dvoru, v Mirni peči, Mokronogu, Skocjanu, na Otočcu, po vseh krajih Belfe krajine in kočevskega okraja, skratka, vsaka vas bo imela svojo lokalno proslavo. Mladina povsod pripravlja kresove, poskrbljeno pa bo tudi za bengalični ogenj in ognjemete. Mestna ZB v Novem mestu pripravlja veliko simbolično razsvetljavo s sliko v sredini, ki bo na griču blizu mesta.
NA   FRATI   BO   SPET ZAČETEK...
Ime Frale, ali še bolje male predvojne logarniee na Frati, je tesno povezano z narodnoosvobodilno borbo na Dolenjskem. Vsa pota prvih dolenjskih aktivistov in borcev so peljala čez Frato od junija 1941 pa do njenega uničenja po Italijanih in belogardistih novembra 1942. Vsi prvi partizani so šli v edinice čez Frato; tu so bili važni zgodovinski sestanki % najvišjimi predstavniki narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji. Zato bo sedaj prav tako začelek proslave na obnovljeni Frati. V soboto, 13. septembra, popoldne ho odkrita spominska plošča ob navzočnosti najstarejših borcev m aktivistov Dolenjske, številnih partizanov, gostov in domačinov. Frata bo ta večer sprejela najmanj 30.000 starih znancev in njihovih bojnih tovarišev ter domačinov in gostov! Ob tabornem ognju, pripovedovanju in rajanju bodo borci in gostje prav gotovo prebili nadvse lep večer med bukovimi gozdovi, proti jutru pa se bodo skupine z drugimi vred, ki bodo prebile večer na drugih zgodovinskih krajih, pomaknile proti staremu parku v Dolenjskih Toplicah, kjer bo v nedeljo, 14. septembra, glavna proslava in zbor vseh štirih brigad.
DOLENJCI! Tako velikega zgodovinskega praznika in v takem obsegu še ni bilo na Dolenjskem. Posamezne organizacije mrzlično pripravljajo vse za čim sve-čanejšo proslavo tega zgodovinskega dneva. Naj ne bo nikogar, ki ne bi sodeloval pri pripravah in se udeležil proslave! Vsak kraj, vsaka vas, vsaka hiša, da, vsak grm naj ob tej priliki kaže razpoloženje pvthivalcev Dolenjske ob tem velikem slavju. Ne pozabimo grobov tistih, ki so padli za velike cilje, ki jih danes uresničujemo! Množične organizacije! Dajte tem proslavam množičnost, dajte jim zgo-j dovinskopolitično vsebino, tako kot jim v resnici pripada! Borci in aktivisti! Vse, ki ste se v času narodnoosvobodilne borbe borili na Dolenjskem, ali ste našli zatočišče pred nasiljem, pridite za ta dva dneva med nas! Okrajni odbor ZB Novo mesto še prav posebno vabi vse borce in aktiviste iz vse države!
Stan IH.  bataljona  Cankarjeve  brigade na  položaju. Od  leve proti desni: Poročnik Teropelft, operativni oficir III. bat. C. b., podpnrofnlk Slmonič, komandant m. bat. C. b., in pomočnik komandanta Jesen. Fotografirano v Suhadolu pri Novem mestu 22. februarja 1942. leta. (Slika Je last majorja Franca Slmonič a.)
Spored prireditev v Novem mestu
od l. do 13. septembre 1952
Dne 29. avgusta ob 20. uri v Domu LP
predavanje »Rast NOV« (Janko Jarc) Dne 2. septembra ob 20. uri v Domu LP
predavanje   »Rast  ljudske oblasti«
(Jože Zemljan) Dne 5. septembra ob 20. uri v Domu LP
predavanje »Sovražniki NO gibanja«
(Saje Franc) Dne 7. septembra odkritje spomenika
NOB v Žabji vasi Dne 8. septembra slavnostna akademija
delovnih   kolektivov   na Glavnem
trgu
Dne 9. septembra Koncert orkestra SKUD »Dušan Jereb« na Loki
Dne 10. septembra Predavanje v Domu LP »Akcije prvih Štirih brigad na Dolenjskem« (Kolar Franci)
Dne   11. septembra   igra   »Lacko in
KrefH«.
Dne 12. septembra Otvoritev umetniško razstave »Partizanska grafika« in razstave v spomin Mirana Jarca
Dom LP Literarni večer Mirana Jarca in partizanske lirike
Dne 13. septembra Titov trg — Koncert Slovenske filharmonije
Okrafni ljudski odbor Novo mesto fe zasedal
V tiskovni sklad
Dolenjskega lista so prispevali: Okrafni ljudski odbor Novo mesto bO.OOOdin, Okrafni ljudski odbor Črnomelj 50.000 din. Okrajni ljudski odbor Kočevjt 20.001) din, Splošno gradbeno podjetje »Pionir« Novo mesto 10.000 din. Okrajna zadružna zveza Novo mesto "SOOOdin in Okrajna obrtna zbornica Novo mesto 2000 din. Rudnik KLanižarica 2000 din, tov. Alojz Avbar iz Bršljina 500 din. Iskrena hvala!
V Novem mestu je bil v soboto 23. avgusti plenum OLO Novo mesto, ki se ga je udeležilo veliko število odbornikov. Med drugimi je bil navzoč tudi ljudski poslanec, sekretar OK KPS Novo mesto, Martin /ugelj.
V živahni razpravi, v kateri so sodelovali številni odborniki, so govorili predvsem o izvajanju proračuna — o, dohodkih in izdatkih, gradbeni in komunalni dejavnosti okraja. Razpravljali so tudi o socialnem skrbstvu, vključitvi nekaterih okrajnih podjetij in ekonomij v upravljanje občinskim ljudskim odborom. Posebno pozornost so posvetili vprašanju šolstva. Precej so razpravljali tudi o gradnji velikega obrata za predelavo mleka v Gotni va-
si, ki bo predelalo okrog 20.000 litrov mleka na dan.
Več odbornikov je opozorilo tudi na nevarnost, ki preti živinoreji zaradi pomanjkanja krme v nekaterih predelih okraja, ki so bili od suše najbolj pri/,) deti. Ugotovili so, da primanjkuje živinske krme za okrog b000 glav govedi Stisko zaradi pomanjkanja krme izkoriščajo nekateri prekupčevalci in mesarji, ki plačujejo kmetu živino po 30 do 40 din za kilogram žive teže. Odborniki so sklenili, da je treba vsako prekupčevanje preprečiti in uvesti kontrolo nad prodajo živine. Kmetje p^ morajo poiskati in izkoristiti vse vin za ohranitev živinskega staleža s silažo vejniki listavcev in pašo.
Ob zaključku je plenum sprejel tudi več važnih sklepov.
IVa zboru volivcev nič novega___
V Črnomlju smo imeli 19. avgusta 19=52 dvojnik zbora volilrev od 10. januarja 1951. Da je to res, prosim primere:
Veliko stanovanjsko krizo ne bomo odpravili z pisarniškimi ukrepi raznih zakonitih in nezakonitih stanovanjskih komisij in podkupljivim pisarniškim uslužbencem, temveč" predvsem z grad-i jami. Sklep leta 19°51: gradili bomo. Stanje danes: nič nismo zgradili. In zopet sklep: gradili bomo. Takrat, ko nam je pa vlada ponujala denar, kakor je rekel tov. Fahjan Bojan, pa nismo gradili. Danes je seveda teže s krediti. Bolj pravično pa bi se stanovanja vkljub temu lahko dodeljevala.
Sanitarne prilike v mestu v pogledu čistoče so kritične. Sprejet je bil tudi -klep oziroma odlok o vzdrževanju reda in čistoče, vključujoč za kršitelje
kazenske sankcije. Stanje danes: ne- J preheljenih hiš, gnoja in smeti je še ' veliko na zanemarjenih dvoriščih itd. | Zopet sklep: čistiti treba.
Lani januarja je bilo določeno kje se bo gradil gasilni dom in kje dijaški internat. Minilo je 12 mesecev, zapadel je več milijonski kredit za internat. Oboje se bo spet gradilo, samo še ni sporazumno določeno kje, ni pa tudi letos denarja. Glavno je da se bo gradilo.
Leta 1951 smo ugotovili, da se vodovodno omrežje slabo vzdržuje, ker ni denarja, še več pa zaradi slabega gospodarja. Veliko vode se razlije, še več pa je gre v nič zaradi malomarnosti samih potrošnikov. Dobili smo novega, dobrega upravnika, kredita za izboljšanje preskrbe z vodo pa še ni. Pač pa smo plačali lani izvrstno se-miško vodo po 40 dinarjev na mesec.
OČUVAJMO NASO llVlNOl
Letošnja suša je precej prizadela tudi Dolenjsko. Zmanjšan je zlasti pridelek krmilnih rastlin, predvsem sena In detelje. Zaradi tega morajo kmetje posvetiti vso pozornost prehrani živine in izkoristiti vse možnosti, ki jih imajo, da očuvajo svojo živino v celotnem številu in da jim pri tem živina v proizvodnih sposobnostih niti v težini ne hira.
Kaj je treba storiti!
Vsak kmetovalec naj si takoj pripravi čimveč je količine vejnika. Za pripravo vejnika obsekujemo grmičevje in drevesje. Prav vsako drevo, razen črne jelše, Je dobro za pripravo vejnika, Vejnik pripravimo dokler je Ustje še zeleno, in ga posušimo v senci. 120 do 130 kg vejnika zaleže za 100 kg sena.
Slamo uporabljajmo izključno za krmo. Pripravimo jo okusno v obliki rezancev z dodatkom živinske soli. Pri tem jo dan prej navlažimo ln pustimo, da se do naslednjega dne omehča. Takšno rezance živina prav rada žre. Letos nam ne sme Iti v izgubo niti kilogram plev. Pleve resnic (ječmena in pšenice) pred uporabo poparimo.
Zasejmo tudi dovoljne količine zelene krme za prehrano v zgodnji spo-
mladi. Sejmo oljno repico, ozimno rž in mešanico ozimne grašice z rž jo, ječmenom ali ovsom. S temi krmnimi rastlinami bomo rešili prehrano v mesecu aprilu in dvignili proizvodnost živine že v zgodnji spomladi. Oljna repica v zelenem stanju in zelena rž sta odlični in najbolj zgodnji rastlini. Sejmo jih najkasneje prve dni septembra, da bo pridelek čimvečji in zgoden. Za eno odraslo živinče zasejemo okrog 2 ara oljne repice in okrog 1,5 ara rži. Oljno repico, rž in ozimno graščico po-krmimo že v aprilu in imamo še dovolj časa, da zasejemo vsako drugo kulturo.
Kmetovalci! Okrajni štab za pomoč prizadetim po suši bo redno objavljat navodila o preprečevanju posledic po suši. Zato zasledujte ta navodila v »Dolenjskem listu« in s pravočasno pripravo vejnika, pravilnim izkoriščanjem slame in setvijo krmnih rastlin preprečite zmanjšanje števila vaše živine ali pa njeno izčrpanje v zimski dobi.
Štab bo skrbel tudi za nabavo otrobov, pesnih rezancev in oljnih tropin, ki jih bodo delile Splošne kmetijske zadruge.
OKRAJNI ŠTAB za pomoč prizadetim po suši
letos pa Dobličico, ki je treba kljub razkuževanju s klorom pred pitjem Se prekuhati in ki teče včasih iz vodovodnih pip samo par ur na dan, pa pc 150 dinarjev na mesec. Vsp to na hvale velikodušnemu razumevanju tovariš \ na železniški direkciji v Ljubljani katere obrat nam črpa vodo, ki nam računajo 9,60 din od kubičnega metra vode!
Lani smo se uprli monopolu preskrbe z zeleniavo in adjem, ki ga je imH branjar Nemanič. Zahtevali smo več teh trgovin, danes pa jih zahtevamo ponovno. To pa zato, ker nam poslovalnica okrajne zadružne zveze, kot edina v mestu, postreže na primer s krompirjem po 29 din za kg, v Ljubljani pa  je po 18din.
O edinem mesarskem podjetju smo lani govorili, da mesarji prodajajo glavo ali pa stegno po enaki cen j in to z zelo kulturno postrežbo: >Če hočeš vzemi, že nočeš pusti.< Danes ni nič boljše. Mesarji imajo .še nadaljnjo 18-mesečno prakso. Tudi meso se ne seka in plačuje po zahtevani kvaliteti z različnimi cenami. Repi so Še vedno pred mesnicami, kot za časa živilskih nakaznic. To je zato, ker niso vso mesnice v obratu, ; eso reže in seka pa še vedno samo eno podjetje.
Vsi ti primeri kažejo, kje žuli Čevelj ljudi. Razumljivo pa je tudi to, da postajajo volilcem antipatična taka zborovanja, ko vidijo, da premlevajo vedno le ena in ista vprašanja mrvti Črnomlja. Dokler ne bo nadzora nad izvrševanjem zadanih nalog, ki morajo biti točno določena in ne načelno, in klicanja na odgovornost ljudskih od bornikov in odgovornih uslužbencev za brezbrižen in malomaren odnos do sklepov ljudskega parlamenta, bomo res samo zapravljali čas na brezplodnih dolgoveznih sestankih. Leta pa se vrte z žalostno ugotovitvijo počasnega napredovanja. —dra—
Vremenska napoved
V času od 29. avgusta do 7. septembra ho lepo poletno vreme predvidoma do 5. septembra, od b. septembra dalje bo hladno, deževno vreme.
Stran 2
DOLENJSKI LIST
Štev. 35.
Pred resensko setvijo
■ li 1<
zajele za nadalj-zaros    dobre po-, sortno čisti in pridelkom. Pri-upila Semena rita za
Bliža se čas jesenske seUe in pred nami sta dve važni nalogi: /.umenjava semen ter čiščenje iu razkuževanje semen. Od zdravega iu kakovostnega semena je v prvi vrsti odvisna dobra Žetev. Ravnotako vpliva v veliki meri na količino pridelka tudi uporaba očiščenega in razkužnega semena. Brez uporabe dobrega semena ne moremo drugo leto pričakovali dobrega pridelka, kljub temu, da smo vse agrotehnične ukrepe dobro izvedli.
Kakor vsako leto spbne komisije kmet kov priznavale naj le krompirja in pri trli nje razmnoževanje t-rvke, ki so bili zdrav z dobrim hektarskim znano seme je
Slovenijo; prodajala ga bo pred jesensko setvijo vsem, ki bodo semena naročili pri Kmetijskih zadrugah. Občinski ljudski odbori so že prejeli navodila z nalogo, da o tem seznanijo kmetovalce.
Od ozimnih žit je na razpolago dovolj pšenice in ječmena, manj je rži. Dobro seme krompirja lahko vsakdo dobi, samo naročiti ga mora. Od pšenic so na razpolago naslednje sorte: U-l (golica), prolifik (resnice), ka-dolška in bavarska kraljica. Vse sorti1 so pri nas udomačene, imajo pa razne zahteve in so več ali manj odporne proti rji TJ -1 in prolifik poz.najo že dobro po Dolenjskem, ker se je dobavljala vsako leto. (ena je '2b do 29 din za kg. Doma pridelano seme je cenejše, dražje je iz uvoza. Jeemmi je na razpolago sorte peragis, ki se odlikuje po klenem zrnu in dobrem pridelku. V letošnjem lelu so dali priznani pose\ki nad 20 metrskih stotov pridelka na ha. (ena je 2~"> dinarjev za kg. Rži je manj na razpolago, cena semenu, ki je uvoženo je 28 dinarjev za kg, ih sicer sorta petkus.
Ze sedaj v jeseni naročajte in prevzemajte tudi semenski krompir. Na razpolago imamo največ seme sorte Rohmov srednje rani, ki je bil tor5l in 1952 uvožen iz Nemčije. Sorta je zelo priporočljiva, ker zgodaj dozori. Krompir  je  sicer   rumenkaste barve*
Počitniška kolonija v Brežicah
31. junija se je zbralo 79 pionirjev novomeškega okraja v počitniški koloniji v Brežicah. Prvi dnevi so bili dnevi spoznavanja ter velikega domotožja. Ko pa smo drugi dan odšli n*r kopanje, so pionirji že pozabili na svoje prijatelje in prijateljice doma ter se seznanili z novimi. Veselje jih Je bilo gledati med cofotanjem v vodi. Marsikateri Je prišel iz kraja, kjei prej ni Imel prilike za kopa-7 nje, zato mu je bilo sedaj največja zabava. Nekega dne vprašam malo Micko, kje se je kopala, pa mi je povedala, da so imeli dom.* samo »lužo«. Micka se je tu že naučila plavati ln bo doma lahko plavala tudi v »luži«. Ze po 14 dneh se je 15 otrok naučilo prav dobro plavati. Prepričana pa sem, da bodo do konca počitniške kolonije znali prav vsi.
Brežice pa nimajo veselja za otroke samo na Krki. Marsikateri popoldan gremo tudi V bližnji gozd. Kaj neki delamo tam? Iz velikih kostanjevih listov Izdelujemo klobuke in košarice. Največji mojster za Izdelavo klobukov Je Stane.
Na raznih krajših Izletih smo pionirje s'-znanili tudi 7 znamenitostmi tega kr«*ja >z časov NOB. Ob tabornih ognjlh pa pokažejo pionirji svoje znanje, ki so ga prinesli Iz šol. Tudi v Cerkljah smo bili. Aviatičarska komanda nas je prijazno sprejela in razka-zala vse podrobnosti. Seveda tu so bili v ospredju predvsem pionirji — bodoči piloti. V bližnjih Mokricah pa smo si ogledali ječo, kjer je bil za časa kmečkih uporov zaprt Matija Gubec in od tam odpeljan v Zagreb. Ob priliki obiska v Zagrebu smo si ogledali tudi mesto njegovega kronanja.
Veselje je gledati naše pionirje ln pionirke pri, tekmovanju v lahki atletiki. Tu se otroci zelo dobro počutijo. Veliko lepih vtisov bodp odnesli iz Brežic ln če se vprašamo po čigavi zaslugi, moramo odgovoriti, da po zaslugi ljudske oblasti. Ali je kmečki otrok v stari Jugoslaviji vedel kaj so počitnice? On je bil v času počitnic le garač na kmetijah, lepote naše zemlje pa bo mu bile prikrite. Zato se pionirji počitniške kolonije II. izmene prav lepo zahvaljujejo OLO Novo mesto, k! jim je .preskrbel tako lepe in prijetne počitnice. D. M.
ŠAHISTI
DOLENJSKE
je pa odličen jedilni krompir. Semenski krompir je bil pridelan predvsem na socialističnih obratih. Ves priznani krompir je imel letos pridelek nad 15 ton na hektar, (ena še ni določena, bo pa ca 50% višja kot nicrkantilni k roni pir.
Vsi, ki hočejo nabaviti seme, žit ali k rompjrja. naj se z glase pri kmetijski zadrugi, kmetijska zadruga naj zbere vsa naročila in skupno naročilo dostavi OLO-oddelku za gospodarstvo, Cim prej bodo naročila zbrana, toliko prej bodo tudi dobavljena od Semena rne.
O vrednosti uporabe očiščenega in razkuženega semena je bilo že dovolj pisano in so vsi več ali manj o tem čiščenje na trierjih, ki marsi-neizkoriščeni, je posebno potrebno letos, ker so vsi pridelki trpeli zaradi suše. Razkuževanje je edino sredstvo v borbi proti boleznim kot snežna plesen in trde sneti. Naloga strojnih odsekov k/, je. da bodo vsi čnsiilni stroji v porabi, kmetijske zadruge naj na roče zadostno količino ra/kužilnih sredstev. '
Semen, ki so dobre kakovosti in sortno Čista, je dovolj na razpolago. Zato vsi kmetovalci pohiti'e z naročili zaradi lastne koristi, v vaseh pa, kjer so imeli posamezniki dober pridelek, naj dajo v zamenjavo to seme. O na činu razkuževanja bomo priobčili drugič bolj i/čroen članek. O. Va
(uničen i kje tež
14. avgust 1942 v Dolenjskih Toplicah
Letos je deseta obletnica najhujšega italijanskega pritiska na Dol. Toplice in okolico. V sredi avgusta, po že izjalovljeni veliki julijski roški ofenzivi, s katero je hotel italijanski okupator zadati smrtni udarec vedno večji partizanski vojski, a je prav z njo sramotno propadel, .so spet z vso silo pritisnili na Dol. toplice in okolico.
14. avgusta 1942 so fašisti zopet pridrveli v Toplice in okoliške kraje. Sem so prišli tako naglo in nepričakovano, da se je le malo ljudi moglo pravočasno umakniti v gozdove, zato so bili JK) večini vsi doma. /e ta dan 90 Italijani prijeli vse moške od 18. do 55. leta ter jih na kamionih odpeljali v Stražo, od tam pa v Novo mesto. V Dol. Toplicah so jih takrat pobrali 64 in vse odpeljali v taborišča: Rab, Padova, Renieci itd. Posebno krvoločni so bili v Meuiški vasi in v Podhosti. Tu so dobili več partizanov domačinov, ki se jim je posrečilo, da so se prebili i/, obroča velike roške ofenzive. Večina teh je bilo začasno doma, kjer so jih Italijani prijeli. Nekateri so verjeli italijanskim pozivom, v katerih so obljubljali, da se partizanom, ki se bodo vrnili domov in predali njihovi vojski, ne bo ničesar /godilo. Toda še isti dan so spoznali, da so se bridko motili, ker so verjali italijanskim obljubam, šli so po isti poti, kot oni, ki so bili ujeti kot partizani. Izdali so jih njihovi hlapci — domači izdajalci, 16. avgusta so jih v Vavti vasi ustrelili. Med. ustreljenimi jih je bilo 15 iz Podhoste in 2 iz Mehiške vasi. Ob istem času so prav larn ustrelili tudi topliškega čevljarja Jožeta Bučarja, ki jim je enkrat že ušel.
14. avgust je za Dol Toplice eden najbolj pomembnih in žalostnih dni, ki jih je treba tudi obvarovati pozab-ljenja. Zato je prav, da se Dol. Toplice ob 10. obletnici važnih dogodkov iz časa naših borb za osvoboditev spominjajo tudi žrtev, ki so 16.avgusta padle v Vavti vasi. Tudi te žrtve so prelile svojo kri za našo osvoboditev. Gr.
V Preleški opekarni motno škriplje
Okrajna opekarna v Prelesju leži tik proge med postajo Šentrupert in Mokronog. Zadnja leta prihajajo o njej v javnos1 različni glasovi, ki govore o nezdravih razmerah v podjetju. Opekarna j« tehnično dobro opremljena. V veliko krožno peč gre naenkrat 00.000 zidakov. Glina sicer ni prvovrstna,   vendar  je   opeka   <>b količkaj
Vestni prizadevnosti delavcev lahk" prav dobre, kvalitete. Toda prav te vestnosti, čuta odgovornosti in politične zavednosti najbolj manjV« temu delovnemu kolektivu, kar je rudi glavni vzrok, da stoji danes podjetje pred vprašanjem naoaljnega obstoja. Zadnja dva mesiftca SO delavci in uslužbenci prejeli le 60%, odnosno 80% zaslužka izplačanega, za avgust pa je vprašanje še bolj pereče: plačni fond za avgust je v tisočakih nižji, kot Je število delavcev in uslužbencev, kdo je kriv za nastali položaj v opekarni, je stvar okrajnega ljudskega odbora, odnosno gospodarskega sveta in posebne komisije, ki naj to razišče, mi pa Immcrno pokazati samo nekaj značilnosti, ki deloma osvetljujejo nastale razmere.
Opekarna je bila poprej pod operativnim vodstvom bivšega okraja Trebnje. Ta se je bržčas zadovoljil s tem, da je opekarna imela vsako leto nekaj siotisoč dinarjev izgube, ki jo je krila država, kako in kdo gospodari v podjetju, se pa nihče tli zanimal, še manj se je kdo brigal za rentabilnost podjetja. Primer: opekarna leži pet metrov od proge, vendar mora opeko prevažati za naklanie na vagon na postajo Mokronog, koliko to prekladanje in prevažanje opeke podraži proizvodnjo, se nihče dosedaj ni vprašal. Cemu neki, saj je država krila izgubo. Ce bi kdo v šestih letih samo z mezincem mignil, bi imela opekarna svoj tir, kot ga imajo vse opekarne, ki so veliko bolj oddaljene od proge, kakor je Pre-leška. Direktor opekarne Debenc je menda edina odločujoča sila v podjetju. Sicer imajo tudi delavski svet, pa menda le zato, da kima direktorju,
ŽIVINOREJSKI PODODBOR OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE V NOVEM MESTU JE ZAČEL Z DELOM
Pojmo, hratjr, pesem o svobodi Osnutek    za   spomenik   NOB    Novo mesto akad. kipar SavinSek Jakob
Dne 9. avgusta Je bila prva seja živinorejskega pododbora OZZ, na kateri so bili sprejeti potrebni sklepi za dvig živinoreje na Dolenjskem, in sicer:
Pri vsaki splošni Kmetijski zadrugi takoj začeti z ustanavljanjem živinorejskih odsekov, ki bodo izvajali odbiro živine, uvedli mlečno kontrolo, skrbeli za dvig krmne baze, izgradnjo silosov, gnojišč in pod.
Zaradi boljšega in lažjega delovanja priporoča pododbor sosednim živinorejskim odsekom, da se povežejo v medzadružne odbore. Takšni medzadružnl odbori bi obstojali v Novem mestu: za Gotoo vas, Smihel, Smo-lenja vas, Prečno, Otočec. Brusnice; v St. Jerneju: za St. Jernej, Skocjan, Smarjelo, I Dobravo; v Mirni za: Mirno, Mokronog, St.
Rupert; v Trebnjem za: Trebnje, Vel. Loko, I St. Lovrenc, Vel. Gaber; v Žužemberku za j vso Suho krajino.
Pri vsakem •meil/.adružnem odboru, kjer I je sprejetih v rodovnik najmanj  100 glav, i takoj nastaviti molznega kontrolorja in ro-J dovnlkarja, ker je le na ta način možno ugotavljati vrednost rodovniške živine.
Sprejet je bil tudi sklep, da je potrebno organizaciji sejmov posvetiti večjo pažnjo in skrbeti, da bodo razlike v ceni med rodovniško ln ostalo živino znatne.
Ravnotako je potrebno ves odkup živine in ostalih živilskih produktov voditi preko
Popravek
Za smrt 70 legistov na Ajdovcu postavljamo dekanu Gnidovcu javno vprašanje: čemu nepotrebne žrtve? Cemu vse trpljenje že tako dovolj izmučene Suhe krajine?
Na to neomejeni gospodar Suhe krajine ne odgovarja. Absolutni vladar duš in teles svojih podložnikov se smatra za najnedolž-nejšega duhovnika, ki nikomur nikdar ni storil najmanjše krivice . ..
*
Orodje Vatikana, ki se je v osebi dekana Gnidovca tako zvesto Izkazalo in obneslo v letih okupacije, po osvoboditvi ni moglo in hotelo postati drugačno; ponosni, trmasti ln ošabni Gnidovec ne bi bil to. kar izpričuje njegovo ime in z nJim povezana preteklost Suhe krajine, če se ne bi spet trdno postavil v bran vsega reakcionarnega, rožmansko-odljevskega protiljudskega delovanja sovražnikov nove Jugoslavije. Iz prve potuhnjeno-stl, ki se je vezala z bojaznijo, da se je mor-V nedeljo dne 7. septembra DO V počastitev =   | da le odkrilo to ali ono iz leta 19«, je prešel
V podlistku »Ob razvalinah Žužemberka«,
objavljenem v 34. številki Dolenjske*« Usta. je zmešan vrstni red vrstic v prvem in drugem   stolpcu   podlistka   Pravilno   s« glasi
takole:
9. Junija 1942 Je Gnidovec pisal patru Ciprljanu v Novo mesto:
» ... tudi to sem osebno povedal nekemu italijanskemu kapetanu, ki je prijatelj družine 2enove, in mi je ta obljubil, da bo posredoval . . .«
Slo Je za intervencijo za nekega dekleta in sprejema v šolo. Intervencij vseh vrst Je opravil Gnidovec pri Italijanih in kasneje pri Nemcih precej; ni ga bilo sram poznanstva s fašističnimi oficirji. Od njegovega pričanja so bile odvisne usode mnogih Suhokrajineev.
ustanovitve prvih slovenskih brigad ŠAHOVSKI BRZOTURNIR SAHISTOV SLOVENIJE na Loki v Novem mestu! — Popoldne na stadionu v Kandiji 2IVI SAH!
dekan Gnidovec v neustrašen boj proti ljudski oblasti. To Je pokazal ob vsaki priliki: v pridigah, v osebnih razgovorih, v goljufijah pri davkih td., itd. Spet ga srečamo pri preizkušenih sredstvih: apovednica in prižnica mu pomagata v njegovem protlljudskem prizadevanju. Starše poziva zaradi civilnih porok otrok, nekrščeni otroci to zanj pogani.
živinorejskih odborov, ustvarjen* tredstva pa izkoriščati za dvig živinoreje. Praviloma naj se niti ena glava živine ne proda mimo splošne Kmetijske zadruge.
Na seji so pretresli tudi pravilnik, odnosno poslovnik živinorejskih pododborov in odsekov, ki bo dan živinorejskim odsekom v izpopolnitev in prilagoditev potrebam in prilikam posameznih področij.
Umetne osemenjevalne postaje, ki bo organizirana na Grmu, naj se poslužujejo vsi živinorejski odseki.
O prodaji telet za zakol naj živinorejski odseki vodijo nadzor ln preprečujejo zakol plemenskih telet.
Izrečena je bila misel, da bi Imel Dolenjski list poseben kotiček za objave strokovnih člankov ob sodelovanju vseh naših lemetij-cev.
V živahni razpravi, v kateri so sodelovali vsi člani pododbora je bil poudarjena potreba razširitve ln utrditve obstoječih živinorejskih odsekov in pomoči v delu živinorejskim odsekom. Ravno tako je bil* predmet obširne razprave, potreba pomoči vsem živinorejcem, Id so prizadeti po sufii.
sicer bi ne moglo biti tako, kot je. V podjetju obstoja sindikalna podružnica; pa tudi ta je prav tako samo na papirju, kajti od 42 članov kolektiva jih je menda samo 15 članov sindikata, koliko članov ima sindikalna podružnica najbrž nihče ne ve natančno, prav tako ne. kdaj ie bil redni sestanek. Od vsega kolektiva je baje samo 50% članov OP, vsi ostali so izven vsake množične organi, ari je. komunista ni, razen direktorja, nobenega v kolektivu!
Letošnja proizvodnja v opekarni je do sredine avgusta okrog 1 milijon "i(M).(KM) kosov zidne opeke, od tega je neprodane na zalogi, deloma žgane, deloma še na suši 111. nad milijon kosov. Torej kup neprodane proizvodnje navzlic velikanskemu povpraševanju po opeki. Zaradi velikih stroškov prevoza, opekarna ne more prodajati opeke na oddaljenejših tržiščih, na domačem notranjem tržišču pa se prav tako ne more uveljaviti, kar je predvsem posledica premajhne skrbi kolektiva za znižanje stroškov proizvodnje in prodajo izdelkov, kvaliteta opeke ni slaba, lahko bi bila pa še boljša, če bi delavci polagali več pažnje pri pripravi gliine. Tako pa zaradi premajhnega čuta odgovornosti za rentabilnost podjetja (že pri nakupu gline) pride med pripravljeno glino pesek, ki pri žganju opeko razžene.
Dne 15. avgusta je imel delavski svet sejo, na kateri je razpravljal o začasnem odpustu večjega števila delavcev, to je predvsem tistih, ki so zaposleni pri izdelavi surove opeke. Ta sklep delavskega sveta je član sveta Martin Dragan takoj sporočil vsem delavcem, v kakšnem tonu in smi.slu sicer ne vemo, res pa je, da so delavci, ki so ta dan že itak delali z nevoljo, ker je bil nekak cerkveni praznik, po pojasnilu Dragana takoj vsi zapustili delo ter odšli domov. Torej nekaka demonstrativna stavka vsega kolektiva proti samemu sebi.
Skrajni čas je, da nekdo poseže t te razmere in temeljito počisti ves gnoj, ki se j« nabral v podjetju od leta 1946 dalje. Mislimo, da ga ne bo samo za en koš, ampak mnogo več. krivice za nastali položaj pa ni iskati samo v podjetju, pač pa pri tistih, ki so bili po službeni in upravni dolžnosti moralno odgovorni za rentabilnost in obstoj opekarne.
Obvestilo
Današnji številki smo priložili čekovne položnice vsem naročnikom, ki še niso poravnali Izostankov iz leta 1951 ln tistim, ki niso plačali naročnine do konca leta 1952. Poleg naslova na prvi strani smo pripisali znesek dolga do konca leta 1952. Vse naročnike prosimo, da zapadlo in prro*t»lr>
naročnino za IV. četrtletje čimprej nakažejo.
Uprava Dolenjskega lista
Gostinska podjetja in gostilničarji!
Nabavite si žganje in liker vseh vrst po nizki ceni!
Ponudbe pošljite na:
K U P TJ JE M O
Sadje vseh vrst: jabolka, hružke, slive, grozdje itd.
DESTILACIJA ALKOHOLNIH PIJAČ MIRNA
V prvom pismu, s katerim smo se oglasili iz prelepe koroške, smo omenili na zaključku o naših pripravah za izlete in pevske nastope Štud. zbora, ki je z otroki letoval v Sekiri ob Vrb-skem jezeru. Danes pa o tem kaj več!
Tako slovenske organizacije kot vodstvo Socialistične stranke koroške so nam pripravili vrsto izletov, na katerih smo spoznali od blizu vse lepote naše koroške onkraj Karavank. Na vsakem koraku smo opazili, kako je tujec: umetno zabrisal sledi našega naroda, kjer mu je tekla zibelka. Vendar pa niso ostali našim očem skriti vsaj napisi na trgovinah, gostilnah in spomenikih na pokopališčih, tako severno od Osojskega jezera vso do Beljaka in na vzhod do klopinjskega jezera in južno od te črte, dokoder se je že pomaknila naša jezikovna črta. Ko smo si ogledali Celovec, naše glavno mesto koroške, so nas opozarjali slovenski napisi imen trgovin, pisanih z nemško pisavo. No. pa slovenska govorica tudi ni še zamrla v tem velikem in lepem mestu. Marsikdo je prisluhnil Čebljanju naših o'rok, celo tu in tam nam je sledil človek, ki je zapustil Jugoslavijo po vojni in je skušal najti stik z — domovino, in nemalo smo spoznali teh izgubljenih sinov po Koroškem 1 ^ mestnem muzeju smo žalostno ogledo-vali potvorjeno zgodovino, saj nepo učen tujec spozna, da Koroška nikdar ni bila slovenska. Komaj si našel v njem naš zgodovinski knežji kamen. zek> malo smo pa videli prič o borbi
Kaj smo videli in doživeli na Koroškem
(Od posebnega dopisnika »Dolenjskega lista*)
in življenju Slovenskih Korošcev. Vendar pa smo bili iznenađeni, ko so nas obiskovalci muzeja — Avstrijci zaprosili, da smo zapeli kar v poslopju nekaj naših pesmi, za katere so zvedeli, da jih otroci tako lepo zapojo. Vsaj slovenska pesem je zadonela v stavbi, kjer je tujec tako sramotno potvoril našo zgodovino...
Slovenska ženska zveza na Koroškem, ki nam je pod vodstvom tov. Ogrizove in Sekretarke Crobleharjeve ves . čas našega bivanja krepko po-gala, je organizirala avtobusni izlet v Št. Rupert, Velikovec in na Klopinjsko jezero, kar bo ostalo naši mladini v najlepšem spominu iz obiska na Koroškem. Poklonili smo se 85 padlim slovenskim partizanom, ki so pokopani v skupnem grobu v Št. -Rupertu, nad katerim se dviga partizanski spomenik s slovenskim napisom in Titovo zvezdo, ki je dvignila ob dograditvi med nem-čur ji toliko prahu. Spomenik je krasno delo. Obsuli smo grob s cvetjem in ven-rem, zapeli slovensko nagrobnico, pionir Borut pa je deklamiral Kajuhovo Kje si mati«. O pomenu teh žrtev nam je povedal nekaj besed predsednik Demokratične fronte na Koroškem dr. Petek. Zelo pa smo bili presenečeni, ko smo zapazili ob tem grobu naših junakov grobove «6*esovcev, ki pa
so bili lepo negovani, medtem ko je grob naših borcev kar preveč opuščen. Zato pa so ga ob obisku naši pionirji očistili.. Povedali so nam, da je sicer za urejevanje groba plačan poseben vrtnar, ki pa je bil že večkrat napaden od nemčurjev iz Velikovca in se zato sedaj boji. Tudi slovenske nune, ki žive v bližnji Narodni šoli (tako se blesti napis na stavbi), so začetka skrbele za ta grob, pa so sedaj tudi prenehale... Ob Klopinjskem jezeru smo se ohladili in zanimivo je bilo ob tej priliki srečanje naše in avstrijske dece, ki je bila tu na izletu, ko sta si izmenoma s pesmimi odgovarjali in zbliževali. Vodstvo Doma ob Vrbskem jezeru nam je pripravilo zelo pomemben izlet k Osojskemu jezeru in laku smo obiskali zgodovinsko Gosposvel sko polje, se pomudili ob gosposvet-skem prestolu pa nadaljevali proti znamenitemu gradu, ki se dviga na vrhu Visoke Ostrovice. S slovensko pesmijo smo hiteli mimo Št. Vida ob Glini ob Osojskem jezeru in se povzpeli i žičnico na Ogrlico, od koder se nam je kot na dlani pokazala vsh Koroška s svojimi lepimi jezeri. Tujski promet je zelo razvit zlasti okrog jezer, posebno Vrbskega in smo opazili zlasti v sobotah ter nedeljah cele kolone krasnih limuzin ter motorjev,
v katerih so iraoviti meščani iz Celovca, G raza, Dunaja, hiteli v letovišča ob jezeru. Kolikor bolj pa smo šli v notranjost zlasti južnega dela Koroške; toliko slabši je bil promet in tudi ceste ...
O našem bivanju na Koroškem M' šel kmalu glas po deželi. Medtem, ko so nas vsi Slovenci in dobromisleči Avstrijci lepo sprejeli ter nam nudili v vsem času našega bivanja vso pomoč ter prijateljs-tvo, smo na drugi strani doživeli od drugih krogov, posebno in-formbirojevskih vrsto zelo »prijaznih pozdravov«, pač v znanem žanru Moskve in Budimpešte... Posebno je bolela te kroge naša slovenska zastava, ki je vihrala skupno s socialistično ob vhodu v naš Dom ob jezeru. List »Borec*, ki je informbirojevsko glasilo, je napisal ob našem bivanju znane žaliv-ke o leglu »Titofašistov v Sekiri«, ter uporabil vsak obisk pri nas za gnusen napad na našo državo. Ko uas je obiskal deželni glavar Koroške dr. Vede-nik. je ta listič napisal, da je dr. Ve-denik priše! v Sekiro »prodajat Titov-rem — Koroško«. Ob priliki naših izletov in zlasti uspelih koncertov Stud. zbora tako v kotmari vasi, Borovljah in drugod je »Borec« zopet zapisal, da »Titofašisti hodijo svobodno po Koroški in vrše propagando za priključitev
Koroške k Jugoslaviji«. Zlasti so ves čas našega bivanja zamerjali socialistom, da so tako globoko segli v »Titovo žrelo« in prodajajo Koroško Titu. Zelo smo bili veseli, ko nas je obiskal deželni glavar Koroške dr. Vedenik, ki je v slovenskem in nemškem jeziku govoril naši deci o mednarodnem bratstvu, o nalogi socialistične stranke Koroške, in povdaril, da je ravno obisk slo venskih otrok na Koroškem in obisk slovenskih in avstrijskih otrok v Jugoslaviji, jamstvo in most med dvema sosednjima državama ob Karavankah.
Tudi oh obiskih članov in funkcionarjev soc. stranke ter njihove organizacije Kinderfreund (Društva prijateljev mladine), kakor tudi raznih skupin športnih društev, mladine, učiteljev in profesorjev, smo čutili, da je med njimi veliko zanimanja za našo državo ter smo ob obiskih in osebnih stikih imeli dovolj prilike, da smo tako od-rastli kot otroci, razlagali in odgovarjali na zanimiva vprašanja o življenju pri nas. Vse je zanimala naša demokracija, delavski sveti, pionirske organizacije, graditev socializma, veliki objekti — hidrocentral itd. Vsi pa so hvalili naše junaštvo v času NOB, spoznali smo, kako tudi Avstrijci cenijo in spoštujejo našega Tita, njihovi pedagogi pa so občudovali disciplino naših otrok, njihovo samoupravo in urejeno šolsko organizacijo. Na posebni pedogoški konferenci z avstrijskimi in našimi pedagogi smo izmenjali skušnje s posebnim ozirom na delo v kolonijah
Štev. 35.
DOLENJSKI LIST
Stran 3
Mirna
Občinski odbor je na svoji seji 19. avgusta razpravljal o raznih problemih občine. Sprejeli so sklep, da občinski ljudski odbor prevzame pod svojo upravo Mizarsko in kolar-sko podjetje na Mirni in Zganjamo, ki sta bili dosedaj pod upravo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Po daljši razpravi so sprejeli sklep o omejitvi zvonjenja. Podrobno so govorili o nerednem plačevanju davkov in ugotovili, da imajo največ zaostankov veliki kmetje, posebno pa obrtniki. Vsi odborniki so sklenili, da bodo še enkrat vsak v svoji vasi opozorili vse zaostankarje na redno plačevanje davka, če pa to ne bo za-'eglo, bo občinski ljudski odbor pričel s prisilnimi izterjavami. Razpravljali so Se O drugih gospodarskih problemih ter tudi •Prejeli ustrezne sklepe, ki dokazujejo, da se sedanji občinski ljudski odbor na Mirni pod Predsedstvom tovariša Goloba zaveda svojih nalog in odgovornosti do volivcev in skupnosti, občinski ljudski odbor si Je že tudi uredil lepe pisarniške prostore, z nadaljnim preurejevanjem občinske stavbe, pa bodo pridobili še nekaj potrebnih stanovanj.
Delo žena iz Predgrađa
20. avgusta so se zbrale žene iz Predgrađa, Starega trga in ostalih vasi na skupno konferenco z zadružnicami. Najprej so se pogovorile o pomenu in delu organizacije AFZ in Zveze žena zadružnlc
Izvolile so nov občinski odbor AFZ ter delegatke za okrajno konferenco. Na konferenci so se zanimale tudi za gospodarska vprašanja. Skrbi Hh, kako bo z živinsko krmo, ki je zaradi suše zelo primanjkuje. Izrazile so željo, da bi dobili slamoreznico, ki bi bila last zadru-ge, služila bi pa tudi Potrebam sosednih vasi. Veliko zanimanje so pokazale tudi za higieno vasi in smatrajo, da bi bilo potrebno postaviti po vaseh zdravstvene obiskovalke, ki bi imele stik z medicinsko sestro in babico.
Ta teden se je v Predgrađu in Starem trgu pričel tečaj za vlaganje sadja in zelenjave. Učiteljica Vilma Sterk pa je rade volje prevzela vodstvo tečaja za vezenje in Pletenje.
Na konferenci so žene sprejele tudi sklep, da bedo takoj po opravljenem Jesenskem delu pričele z gospodinjskimi tečaji, poskrbele pa tudi za tečaj tz domače obrti. V svoji kmetijski zadrugi bodo žene vnovče-vale svoje predmete in tako v zimskem času imele zaslužek.
Tudi na sosedne vasi žene ne bodo pozabile. Obiskale bodo sleherno vas občine Pred-grad. se z ženami pogovorile in razpravljale o vseh problemih njihovih vasi.
Na knnfernci smo videli, da so belokranjske žene pridne in delavne. Rade pa bi se od časa do časa posvetovale tudi z ljudmi, ki bi jim povedali, kdaj in kako naj delajo. Prav ta občina, ki Je tako oddaljena od središča, potrebuje tesnejšega sodelovanja, zato smo sklenile, da bomo tudi žene Predgrađa večkrat obiskale in se z njimi o vsem pogovorile. Lučka Cerne
12 flAŠIH JCfiAJCV
Novo mesto
Ali ni 22 din pri kilogramu kruha le nekoliko preveč?
Doma mi je zmanjkalo kruha, pa sem poslala hčerko« ponj v mestno prodajalno. Ker ga tudi tu niso več imeli Je Sla v okrepčevalnico v DUančevi ulici in kruh res dobila. Toda za kakšno cenol Za kilogram kruha (eno Struco), ki stane v prodajalni kruha 38 din, je plačala kar 60 din. Ze poprej nekoč, ko je bil kruh Se dražji, pa sem plačala v isti okrepčevalnici celo 80 din za Struco kruha. Nisem proti temu, da je kruh v gostinskem obratu dražji kot v pekariji, vendar mislim da je 22 din pri eni Struci le malo Preveč, saj je več kot 50% na dopustno prodajno ceno in celo pri najosnovnejši življenjski potrebščini. —ve—
OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — GOTOV USPEH!
Dolenja vas pri Ribnici
Zadnje čase Je tudi v občinskem odboru Dolenja vas precej zaživelo gospodarsko in kulturno življenje. Vaški odbor Lipovec je na pobudo vaščanov pričel z obnovo in popravilom vaške poti Lipovec—Crni vrh. Od okraja je prejel tudi denarno pomoč v znesku 40 tisoč dinarjev, vaščani pa so s prostovoljnim delom prispevali 85.000 dinarjev. Sprejeli so tudi sklep, da preurede in popravijo vaški vodnjak. Do ieseni pa nameravajo popraviti vaško pot Lipovec—Dolenja vas.
Občinski odbor je preuredil stavbo, ki Je bila že precej potrebna popravila. Tudi otroško igrišče so začeli urejati, po sklepu odbora mora biti do Jeseni popolnoma urejeno. Za adaptacijo mladinskega doma Je občinski odbor prejel 30.000 dinarjev, delo pa je prevzelo gradbeno podjetje »Zidar« iz Kočevja. Tudi mladina se je obvezala, da bo s prostovoljnim delom prispevala, da bo dom čimprej dograjen,
16. avgusta je občinski odbor Dolenja vas organiziral velik redni letni sejem za živino in blago. Sejem je obiskalo veliko ljudi lz Ribniške doline. Tudi tržišče je bilo precej dobro založeno z blagom, za kar ima največ zaslug »Trgopromet« Kočevje in Kmetijska zadruga Dolenja vas. Zal, da Je bilo živine premalo.
Gasilski društvi Dolenja vas in Rakitnlca sta precej poživili svoje delo. Društvo iz Dolenje vasi je 10. avgusta proslavljalo 70-letnlco obstoja. Ob tej priliki so podelili priznanja za 40-letno delovanje v društvu zaslužnim članom Antonu Pahulji in Jakobu Henigmanu. Rakitniško društvo pa je 17. avgusta proslavljalo 30-letnico obstoja. Na proslavi so bila podeljena priznanja in diplome članom, ki so v društvu 20 do 30 let.
I. Z.
V trebanjski občini so frontne organizacije okrepile delo
Odkar obstoja v Trebnjem občinski odbor OF, se Je delo organizacije znatno okrepilo. VaSkl odbori OF imajo redne sde in sestanke, na katerih razpravljajo o tekočih nalogah, tako političnih kot gospodarskih in kulturno-prosvetnlh. Razmeroma majhno Število članov Fronte v Trebnjem, zlasti pa v okolici kaže, da bo treba vaške odbore Se bolj utrditi in v organizacijo vključiti tudi tiste poštene volilce, ki stoje ob strani. V tem pogledu so letos že precej storili. V Trebnjem so na novo sprejeli 20 članov, na Ponikvah 16, pri Sv. Štefanu 9 in v Račjem selu 14. Vsi novi in stari člani so dobili le-gttimacile ln redno plačujejo članarino. Slabše Je delo tam, kjer se odborniki ne zavedajo svoje naloge, kot na primer član občinskega odbora OF Ivan Pakiž iz Gornje Dobrave, ki se Se nI udeležil nobene seje.
Poleg novih članov, ki se dnevno vključujejo v organizacijo, je še precej takih »fron-tovcev«, ki Se do danes niso spoznali zgodovinske vloge OF v času NOB in v današnji družbeni stvarnosti. Za nje bi morala biti Fronta neka dobrodelna ustanova, ki bi jim neposredno polnila nenasitne žepe ln bila obenem krinka za prikrivanje vseh nepoštenih nagnjenj. Vsi taki seveda vračajo legitimacije s smešno piškavimi Izgovori, ki pa Jasno odkrivajo njihovo politično kvalifikacijo. Da ima pri tem tudi svoj levji delež sovražna propaganda, ki pri takih mlačnežlh najlaže najde rodovitna tla, ni potrebno Se posebej poudarjati.
V Trebnjem sta vrnila legitimaciji kovač Jože Roščak in njegova žena, češ da ne bosta člana Fronte, ker morata plačati davke. Kmet Matija Sila s Pristave Je pa tak revež, da nima vsak mesec par dinarjev za članarino in je zaradi tega vrnil legitimacijo. Podoben revež je je tudi kmet Rafael Pavlin iz Sv. Štefana. To, da mu ljudska oblast, ki
izhaja prav iz Osvobodilne fronte, nudi zaslužek pri prevozu, seveda pozablja. Slabo
državljansko razgledanost imata tudi upokojenka Marija Kresa! iz nol. Grma ln železniški čuvaj Strojln iz Ponikev; prva ima pokojnino, drugi pa državno službo. Družina Povhova iz Blata noče biti med članstvom Fronte, češ da nima od tega nobene koristi.
Frontovci trebanjske občine kažejo največ zanimanja za komunalno dejavnost in te stvari pretresajo na vsakem sestanku. Frontovci dajejo vedno najboljše predloge, kako izboljšati gospodarstvo in so tudi vedno pripravljeni pomagati povsod s prostovoljnim delom. Kako se Je treba lotiti dela »o lahko vsem vzgled frontovci v Račjem selu, kt so s prostovoljnim delom razširili in popravili vaško pot. Za podobno delo so se odločili tudi frontovci na Rodinah. Lepo so popravili pot na Llpnik tamošnji frontovci, le v vasi Jezero še nekako spijo In čakajo ne vem koga, da jim bo prišel urejevat in izboljšat komunalne naprave. Ne bo nič, če ne bodo sami prijeli za delo in po vzgledu ostalih vasi pokazali, da si želijo izboljšati svoje gospodarstvo. Sele potem, ko bodo sami nekaj pokazali, lahko pričakujejo pomoč od zunaj, ako jo bodo potrebovali.
Dol. Nemška vas
V nedeljo 31. avgusta ob 9. uri dopoldne bo organizacija Zveze borcev iz Dol. NemSke vasi odkrila spominsko ploščo padlim žrtvam v prostorih Sole v Nemški vasi. Plošča bo spominjala na bivšo učiteljico Pepco Kocjan-čič, na učitelja F.da Hofbeka in njegovo ženo Marijo, kt so Jo domobranci 3. maja 1945 zadavili v bližnjem gozdu. Hofbeka so odpeljali leta 1944 Nemci in domobranci v novomeške zapore, kasneje pa so ga ustrelili. N1un sin 1e padel kot partizan v vasi Kar-teljevo. Učiteljico Kocjančičevo so februarja 1945 odpeljali domobranci in Jo skupno z njenim možem umorili.
K odkritju so vabljeni vsi prosvetni delavci in znanci žrtev ter prebivalci bližnje in daljne okolice.
Kočevje
Več dni so bili nabori mladeničev iz mesta ln okolice. Veselje Je bilo videti razigrane mladince, ki so letos prišli na nabor trezni in dostojno, kar druga leta ni bilo. V tem se vidi kako velik uspeh imajo Že mladinske organizacije pri vzgoji svojih članov. Običajne pijanosti in razgrajanja pri naboru ni bilo. Mladinci so prišli z zastavami in cvetjem okrašeni v mesto, po končanem naboru so se pa pevajoč vračali v svoje vasi.
Sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev v Kočevju Je priredila delovni izlet v Nemško loko, Koprlvnik in Mozelj Izvršila je pregled sanitarnih naprav teh okolišev. V poročilu o tej akciji je bilo med drugimi pisano, da so vasi v tem predelu še na dokaj nizki zdravstveni stopnji ter bo treba Se precej zdravstvene prosvete. pri tem človek nehote pomisli, kako je mogoče, saj so to po večini zavarovanci socialnega zavarovanja, ki Jim Je vsa zdravniška in sanitarna oskrba zajamčena. Sicer pa sanitarne razmere v mestu niso nič boljše. Veliko je Se tu dela. Začeti bo treba že pri ambulanti. Nujno pa Je, da se vse one, ki odloke o higienski in sanitarni zaščiti ne upoštevajo, pokliče na odgovornost.
Podjetje »Vino« Kočevje si urejuje svojo klet, da bo odgovarjala sodobnim zahtevam kletarstva. Nabavili so električno motorno črpalko, patentne pipe za velike sode Itd. V klet so vstavili do sedaj že j^sti sod večjega obsega. Sedaj montirajo zopet nov desetttsoč-litrski sod. ki ga je Izdelal domači priznani sodarski mojster Zaje. Zmogljivost kleti Je s to novo pridobitvijo povečana tako, da lahko zalaga sedaj vse gostinske obrate okraja. Podjetje izdeluje tudi pokaltce in sifon, tež-koče so pa v tem, da nimajo dovoljno steklenic, da bi lahko zadostili vsem potrebam.
Velika vaja Protiletalske zaščite in gasilstva
Kako dobro Je organizirana v Novem mestu PLZ. Je pokazala velika vaja v nedeljo, 24. avgusta, pri kateri so sodelovale prav vse edinice PLZ ln novomeško prostovoljno gasilno društvo. Ob tej priliki se Je ponovno in čisto določno pokazalo, da sta obe organizaciji eno, da sta ena sama močna obrambna šila, ki more tesno združena v primeru resnične potrebe priskočiti v pravem času na pomoč.
Vsi, bodisi člani obvezne PLZ, kakor tudi gasilci — moški ln ženske — so pokazali zelo dobro izurjenost in prožnost. Vaja je bila dobro organizirana ln jo je lahko opazovalo tudi civilno prebivalstvo.
2e v soboto, 23. avgusta zvečer je bil dan znak za alarm. Mesto se Je pogreznilo v temo, kt so Jo Se povečavah težki deževni oblaki. Zvočniki so napovedovali nalet sovražnih bombnikov Vse enote PLZ so bile na svojih mestih, gasilci pa so zdrveli s svojim gasilskim avtomobilom, polnim ljudi in orodja, tz mesta. Enote PLZ ln narodne
Še nimate kartice?
Pohitite! Kupite jo takoj! Stane samo 50 din. — Z njo boste na tomboli Zveze borcev v Novem mestu 7. septembra zadeli enega izmed velikih dobitkov!
in so pohvalili naše delo ter oblike. Naša pot pa nas ie zanesla tudi v šole, kjer se vzgaja koroška mladina. Le žal, da je stanje v dvojezičnih šolah zelo klavrno. Zato pa se tudi vse bolj utrjuje misel, da bi avstrijska vlada te šole ukinila in s tem uničila še zadnje knllurrie pravice koroških Slovencev. Zato je bil tudi zelo pomemben govor, ki ga je imel ob priliki koncerta Stud. zbora in pevskih zborov SPZ Koroške v Kotmari vasi predsednik SPZ dr. Franci Zvvitter. ki je ob zaključku šolskega leta (šolski pouk se je končal 11. julija) zahteval od avstrijske oblasti: da ostanejo dvojezične šole, da v Celovcu ustanovi oblast slovensko učiteljišče in da se da Slovencem na koroškem kulturno samoupravo.
Na svojih obiskih smo se pozanimali tudi 7» kulturnoprosvetno življenj naših koroških rojakov. Posebno agilni so pevski zbori in je zlasti koroška narodna pesem tista vez, ki še danes drži Slovence skupaj na Koroškem. In tako smo bili v tem času priče takih velikih manifestacij. Tako smo čuli ob priliki koncerta našega Stud. zbora v Kotmari vasi tudi štiri slovenske koroške zbore SPZ iz Kot-mare vAsi, Hodiš. Bilčovs in naših znancev iz Radiš. In ravno la pevska manifestacija je bila nov dokaz, da je Koroška naša. Ob tej priliki so mi na: ročili vrli radiški pevci, ki *o peli lani tudi v Novem ra^stu. da izročim ■ji-hov? pozdrave preko >Do teniškega ]*-
milice so patruljirale po ulicah ln cestah zatemnjenega mesta in opozarjale nekatere nedisciplinirane prebivalce, naj pogase luči'. »Nevarnost Je tu! . . . Pozor! .. . avioni so nad mestom, krožijo . . . oddaljujejo se . . . spet se vračajo . . . odhajajo v smeri Ljubljane . .. odšli so!« napovedujejo zvočniki. Nevarnost pa s tem še ni minila. Cez dalj časa sporoče zvočniki vest opazovalne postaje, da so se avioni oddaljili in krenili drugam. Napada ni bilo. Spet bo zagorele luči po mestu in pričelo se je spet normalno življenje. Le gasilci ln edinice PLZ nimajo miru. Vso noč so v pripravljenosti. , .1 V nedeljo zjutraj Je deževalo. Kot da hočejo pomagati Se oblaki .. , Člani mobilnih enot patruljirajo po mestu, stroga pripravljenost je povsod. Okrog 9.30 se oglasijo zvočniki, ki spet naznanjajo nevarnost Iz zraka ter opozarjajo prebivalstvo, kako naj se vede v primeru bombnega napada na mesto. Okrog 10. ure zatulijo vse mestne sirene, vse skoči na noge, vsak hiti na svoje zborno mesto. Zvočniki Javljajo, da se bliža skupina sovražnih bombnikov in lovcev in pozivajo prebivalstvo, naj se umakne v zaklonišča. Hišna PAZ Je na delu. Ljudje odhajajo v hišna ln druga zaklonišča. V nekaj minutah je mesto kot Izumrlo. Zvočniki utihnejo, sovražna letala so napadla mesto iz zraka. Bombe padajo na gosto. Treski eksplozije, streli sekajo sicer smrtno tišino. . . Na Fihtenavovi hiši je izbruhnil požar, v plamenih so tudi Ivanetičeva hiša ln stavba Okrajnega magazina in hiša narodne imovine v Dilančevi ulici. V četrt uri so avioni opravili svoje razdiralno delo in odleteli. Na spodnjem delu Glavnega trga so odvrgli celo strupene pline . . . Zvočniki Javijo, da so avioni krenili proti LJubljani. Tedaj p« planejo ekipe PLZ na plan. Ke-
sta< vsem Novomeščanom in Topliea-nom in da večkrat govore o Dolenjcih in lepem Novem mestu. Še zapeli so mi ob odhodu češ: ta pesem veljaj naši Dolenjski. Hvala Radišanj za tak lep pozdravi
Pa še o vprašanju naših beguncev, izbeglic na Koroškem nekaj besed. Ob svojem bivanju na Koroškem, smo nalete^ na vrsto zanimivih, a tudi zelo žalostnih primerov. Tako sem bil priča dogodku, ki me je presunil: našo kolonijo je namreč obiskalo več bližnjih in daljnjih sorodnikov nekaterih naših otrok iz okolice Celja in Maribora. Tako je obiskala tudi nekega svojega nečaka učiteljica, ki je/v vojnem času bila po sili razmer premeščena na gornje Koroško in je že po vojni učila na raznih gorskih koroških šolah. Sedaj uči na dvojezični šoli ob Vrbi. Ko je zagledala v naši sprejera-nici razvito našo slovensko zastavo s Titovo zvezdo v sredini, se je ob pogledu nanjo sesedla in^ zajokala kol otrok. V joku mi je povedala svojo /alostno pot v tujino in trpljenje ter zatrdila, da ni izdajalka slovenskega naroda in da še vedno dela in živi kot zavedna Slovenka med koroško deco. Izjavila mi je, da ko se je hotela po letu 1945 vrniti v Jugoslavijo, da so ji pobegli naši duhovniki lagali, da bo pri nas zaprta in da jo bomo celo ubili. In tako je ostala \v suženjstvu. Povedala je še, da je takih zapeljani! ljudi šo več na Koroškem.
Marjan Tratar
mlčna ekipa zdrvi na kraj, kjer je nevarnost plina. Z maskami na obrazih zasujejo nevarno mesto s peskom in čistijo prostor. Reševalne delovne ekipe hite s krampi in lopatami k ruševinam, sanitetna ekipa je pripravljena, že nosijo prve ranjence v ambulanto . . . Tedaj pa pridrve gasilci na svojem avtomobilu, pregledajo požarišče, povelja padajo ... Za prvo silo napeljejo tri cevi iz hidranta, ki Je ostal nepoškodovan, vendar .vodni curki ne dosezajo dovolj plamenov na strehah hiš, zato hitro postavijo zložljivo pokončno lestev, ki jo drže štirje gasilci na vrveh in že je na njej napadalec, ki brizga vodo v plamen. Medtem prldrvi četa plezalcev z veliko magirus .raztezljivo lestvijo. Hitro jo postavijo po koncu ter jo hočejo obrniti na streho Fihtenavove hiše, ko se razlegnejo iz drugega nadstropja hiše Okrajnega magazina obupni klici na pomoč. Tam je bomba namreč predrla streho in strop ter povzročila požar, v katerem se duše nekateri zaostali stanovalci, ki niso utegnili več priti v zaklonišče, ker je bomba zrušila in zažgala tudi stopnjišče. Gasilci ne pomišljajo, hitro obrnejo lestev ln Jo prislone na okno hiše okrajnega magazina. Ze pleza po njej gasilec (Gregorčič Stane) in skoči skozi okno v sobo Kmalu se pojavi s ponesrečencem na ramenih spet na lestvi in ga počasi in varno prinese doli, kjer ga takoj sprejme sanitetna ekipa PLZ ln ga odnese v ambulanto. Se drugič se požene reševalec po lestvi skozi okno in reši tudi drugega ponesrečenca, ki ga sam zanese v ambulanto. Tudi ekipe PLZ so med tem časom rešile nekaj ponesrečencev iz Ivanetl-čeve hiše, kamor so se bili ob napadu zatekli. Medtem so gasilci že obrnili lestev proti Fihtenavovi hiši, jo raztegnili, prislonili na streho ln že brzita po njej dve mladi hrabri gasilki (Mira Cavlovič ln M. Zev-nlk), ki ročno splezata na streho, pritrdita tam cev in ročnik ter prilepljeni na streho čakata vode, ki Jima Jo bo poslala strojna ekipa. Potem pa so gasilci lestev spet obrnili in pričeli napadati pogorišče Okrajnega magazina. Mladi Penca Je kot maček hitro in prožno splezal na vrh lestve in že bruha vodo v ogenj.
Toda Se preden Je bil ogenj udušen, so se oglasili zvočniki in napovedali, da se bližajo mestu ponovno sovražni izvidniki in to preko Gorjancev. Komaj minuto za tem Je že zopet zatulila sirena. Gasilci in vse ekipe PLZ, so morale prekiniti z delom ln se umakniti. Gasilci so reševali s strehe Fihtenavove hiše še obe gasilki, ki sta od tam gasili ogenj na Okrajnem magaziniu, ko so že zakrožila sovražna letala nad mestom. Vendar so to pot mesto le preletela ln se oddaljila. Po znaku si sireno, da Je nevarnost mimo, so vse enote pričele s pospravljanjem orodja, — vaja je bila končana. Gasilska vaja je bila suha.
Vaja Je izpadla zelo dobro. Zal pa prebivalci našega mesta niso pokazali potrebne discipline. Ker se niso hoteli pokoravati varnostnim organom tako, da je bilo treba par krepkejših ukrepov. Pri delu so bile ekipe dostikrat neprijetno motene, ko se Je mednje mešalo prebivalstvo. Tudi smeh ln več ali manj neumestne šale na račun posameznih članov mobilnih enot in gasilcev kakor tudi na račun celotne Izvedbe, niso na mestu. Take vaje niso nlkak »hec«, marveč presneto resna zadeva. So pa zato, da bodo tisti, ki bodo v primeru vojne ostali doma, znali braniti svoje mesto. In da se to dobro nauče, je pač treba vaje, saj samo vaja naredi mojstra.
Pri vaji so se seveda pojavile tudi napake, kakor pri vsaki vaji. Analiza po končani vaji je do podrobnosti obdelala vse napake, ki Jih bo treba prihodnjič odpraviti. Prvenstveno ni bila najbolja obveščevalna služba ln tehnične patrulje. Vendar tudi temu se bo odpomoglo. Zato pa to take vaje Se bolj potrebne.
Vodstvo mestne PLZ se je posebej le zahvalilo novomeškim prostovoljnim gasilcem, ki so to pot pokazali, kaj morejo iti. in da so sposobni marsičesa. Zato !"idi Janez Popotni, ki ga Je zadnjič f•-i vaja tako preplašila, svoje mnenje ii.o.al spremeniti.
Imeli smo veliko dežja kar je na polju precej pripomoglo za krompir in za svinjsko krmo, ki se bo Se izdatno popravila. Vsi kmetovalci so bili dežja veseli. Nasprotno so pa imeli stanovalci mestnih hiš v Kočevju veltke težave in nevšečnosti zaradi dežja. Veliko streh Je bilo zaradi velikega snega v minuli zimi pokvarjenih ali nihče se za popravilo ne briga. Občina vzame to na lahko in prepušča to enostavno stanovalcem z izgovorom, da nimajo sredstev. Pri tem nalivu so strehe prepuščale, da Je v stanovanja teklo v curkih. S tem se dela velika škoda na stavbah pa tudi na pohištvu stanovalcev. Kje naj dobijo stanovalci sredstva In material, da bodo popravljali strehe? Saj so bili na razpolago krediti za škodo narejeno po snegu, zakaj se občina teh kreditov ni poslužila in ako se jih je, kje Jih je uporabila? Na prizadetih stavbah gotovo ne, ker bi sicer ne bile v takem stanju. Zaman so vse prošnje na občino .stranke odpravljajo na hitro z vsemogočimi Izgovori, vse je brez uspeha še pogledati nihče ne pride. Ljudje se spraSujejo kam naj bi se končno obrnili, da bi se to vprašanje reSilo Se pred deževno Jesenjo. —ko •
Pri kmetijskih zadrugah se bodo uvedli redni dnevi za zdravstvene preglede živine. Dvakrat mesečno bodo veterinarske zdravstvene ekipe pregledovale živino v krajih, ki Jih bodo določile posamezne zadruge. Z malenkostnimi stroSki bodo živinorejci imeli stalno zdravstveno pregledano živino, prejemali bodo pa obenem tudi strokovne nasvete in navodila za nadaljno nego. Ti pregledi živine bodo na pobudo okrajne zveze v sporazumu z veterinarsko službo in kmetijskimi zadrugami.
Mestni odbor Zveze borcev Kočevje se pripravlja na veliko tombolo, ki bo verjetno že prihodnji mesec. Vse priprave so v teku. Presežek te tombole bo pojačal sklad za postavitev spomenika padlim borcem mesta Kočevje. Mnoga podjetja In obrtne delavnim so že darovali dobitke. Za tombolo vlada v mestu veliko zanimanje.
TD »Partizan« Kočevje Je s sodelovanjem TD »Partizan« Ribnica priredilo v Dolenji vasi pri Ribnici propagandni nastop s prostimi vajami vseh oddelkov, telovadbo na orodju, razna tekmovanja v lahki atletiki in v odbojki. Nastopu je prisostvovalo preko 200 domačinov, ki BO predvsem živahno sledili tekmi domačih mladincev v odbojki z mladinci Kočevja. Pokazali so veliko borbenost in veselje do igre. Propagandni nastop je zelo uspel ln so se vsi zadovoljni razšli s sklepom, da čimprej ustanovijo telesno vzgojno društvo »Partizan«.
Popravek
Šentjernej
V 34. Številki »Dolenjskega lista« na prvi strani pod naslovom: »Bo obnova Dolenjskih Toplic končana do partizanskega slavja«, se je vrinila pomota pri imenu direktorja gradbenega podjetja »Krka«. Pravilno se mora glasiti Vinko Bele ln ne Slavko, kot je pomotoma zapisano.
1*. avgusta je v Šentjerneju predaval direktor Etnografskega muzeja Boris Orel o namenu in pomenu etnografske ekipe, ki ne bo tukaj le 14 dni, kot je bilo prvotno določeno, temveč zaradi ogromnega gradiva ves mesec. Ekipo sta pozdravila v Imenu Ljudske univerze dr. Julče Saje, v Imenu šole pa učitelj Marinč. Poljudno predavanje so spremljale lepe in jasne skiopticne slike, plod dosedanjega dela po raznih krajih na»p domovine. Občinstvo, ki se je zbralo od blizu in daleč, se je direktorju toplo zahvalilo Tovariš predavatelj Je obljubil, da bo ob času svojega bivanja v našem kraju še večkrat predaval tudi po naših oddaljenih vaseh, s čemer bo opravil tudi pomembno ljudskoprosvetno delo. Obljubil nam je, da nas bo ob koncu seznanil tudi z izsledki delovanja ekipe v naših krajih. —č. *
Preteklo nedeljo sta v krogu svoje družine praznovala 50-letnico poroke 80-letni Ivan in 72-letna Antonija Vrtačnik iz Šentjerneja. V svojem zakonu sta imela 15 otrok, od katerih je živih Se 11, ki imajo skupno 23 otrok.
Ivan Vrtačnik Je obiskoval kmetijsko šol" v Mariboru, kjer je dobil tudi diplomo Služboval je kot oskrbnik v Boštanju, KJe-vevžu, Soteski ln Ormožu. Zaslužek Je bil slab, družina se je večala, zato je službo premenjal in Je šel v lesno stroko. Vendar pa ga Je še vedno veselilo kmetijstvo in ga tudi Se danes, saj ga pozna vsa Sentjernej-ska okolica kot odličnega sadjarja in živinorejca. Svoje znanje prav rad posreduje tudi drugim, saj je vodil vrsto strokovnih predavanj iz kmetijstva, sadjarstva in živinoreje. Izredno veselje ima tudi za vinogradništvo in vrtnarstvo, v čemer se prav pridno udejstvuje.
Za njun žlvljeenjskt jubilej so ju obiskali otroci in vnuki, znanci in prijatelji in vsi so jima prinesli lepa darila ter Jima želeli, da bi dočakala še mnogo lepih in prijetnih dni. —m *
Nedavno so nas obiskali flzkultumlki JLA, ki so taborili na Dobravi pri Krki NaSo mladino so povabili na tekmovanje v odbojki in šahu. Pokazali so lep šport ln zmagali v odbojki s 3:1. v šahu na 14 deskah pa je bila razmerje 8:6. Z ozirom na dejstvo, da so se naSi prvič merili z lzvežbammi igralci, je bil rezultat kar dober. Spet smo videli povezanost vojske z naSo mladino, ki ima vse pogoje, da postane na fizkultumem področju prav dobra. Seveda pa Je nujno, da naše fizkulturno druStvo, ki Je formalno že osnovano, Čvrsto zagrabi za delo. Vse je odvisno od mladine same, ki ima dobrega vaditelja tov. Biblija. On prav rad pomaga povsod in je tudi sam navdušen Športnik
—č
Dobrnič
Na predlo* Sveta za gospodarstvo je ob
č.lnski ljudski odbor sklenil obnoviti mrtva* nico in popraviti pokopališki zid. Pela ao ie y te,ku. MrtvaSnioa ho iz temeljev nova. ker je stara stavba skoraj popoln orna razpadJ« Svet za gospodarstvo j* na svoji prvi seji tndi razpravljal o elektrifikaciji i* oetalih vas! ter n preekrbi i vodo. Sklep je bil. d* je treba arraditi vaške vodnjake v vsaki vasi ker je drugi način preskrb«* z vodo za zda i nemotroč. O vseh teh problemih te bodo *f pogovorili na zborih  z volivci. S
Gibanic prebffalsfva
OKRAJ NOVO MESTO V Juliju Je bilo rej enih 139 otrok, od tega 84 dečkov in 78 deklic. Umrlo je 49 oseb, od tega 20 moSkih in 29   žensk. Porok Je bilo 27.
Poročili so set
Zidar Erpe Alojz in delavka Kump Ana, oba lz Dol Toplic. Nameščenec Stefanec Peter iz Kamnika in delavka Majcen Francka iz Mokronoga. Nameščenec ZnidarSič Slavko lz Tržišča in delavka KaSič Magdalena iz Mokronoga. Delavec Kukman Janez in gosp. pom. Cesar Marija, oba iz Mirne peči. Mizar Požes Ladislav in delavka Grandlič Antonija, oba iz Trebnjega. Oficir JLA Turk Ivan iz Kičeva in hči kmeta Drenik Alojzija lz Novega mesta. Železniški prometnik ForSek Gojimir in hči kmeta Novak Zvonka, oba lz Novega mesta. Oficir JLA Grčič Mirko Jn nameščenka Medle Martina, oba Iz Novega mesta. Šofer Pavlic Jože iz Novega mesta ln nameščenka Malenšek Ana lz Sentruperta. Mehanik Tavčar Stanislav ln poslovodklnja Darovec Jožica, oba lz Straže. Kmet Kobe Franc ln hči kmeta Umek Angela, oba iz Gotne vasi. Nameščenec StaniSa Jože in nameščenka Sodič Stanislava, oba lz Novega mesta. Vojni uslužbenec Gtavan Mirko lz Splita in nameSčenka Grandlovec Silva iz Novega mesta. Delavec Mohar Franc lz Ljubljane in trg. pomočnica Kodančič Francka iz Skocjana. Sin kmeta Blatnik Peter in hči kmeta Kegljevič Jožefa, oba iz Skocjana. Kmet Pavlin Ignac iz Smarjete ln kmečka delavka Hočevar Marija Iz Skocjana. Nameščenec Brsan Janez lz Straže ln nameSčenka Cretnlk Mlnka lz Novega mesta. Sin kmeta Rus Rudolf in hči kmeta Kodrič Terezija, oba lz Šentjerneja. Kmečki delavec Fabjan Jože Iz Skocjana In kmetica Pirnar Marija Iz Šentjerneja. Sin kmeta Strel Tomaž iz Mokronoga in hči kmeta Bevec Jožefa Iz Mirne. Logar Medved Jože iz Vel. Loke ln servirka Puc Ana lz Trebnja. Sin kmeta Slak Karel in hči kmeta StrekelJ Justina, oba iz Vel. Loke. Zidar Erjavec Franc ln kmetica Sadar Marija, oba iz Zagradca. Kmet Skufca Ivan lz VlSnje gore ln kmetica Horvat Terezija Iz Zagradca. Sin kmeta Mervar Ignac ln hči mlinarja Bedenc Vera, oba iz Žužemberka. Kmet Jarc Jože in gospodinja Lavrlč Alojzija, oba iz Dvora. — Čestitamo!
Umrli so:
Gospodinja Rakovec Marija, stara 83 let Iz Dobrniča. Hči Šoferja Rajh Jožica, stara 2 meseca Iz Dol. Toplic. Užitkarica Blatnik Julija, stara 89 let iz Dol. Toplic. Hči lesnega manipulanta Virant Dragica, stara 8 mesecev Iz Dol. Toplic. Užitkarica Lavrlč Neža, stara 86 let iz Dol. Toplic. Užitkarica Hostnik Kristina, stara 72 let iz Mirne. Užitkarica Trlep Terezija, stara 78 let Iz Trebelnega. Gozdni delavec Pust Štefan, star 38 let iz Mirne peči. Sin kmeta Cesar Pavel, 18 dni iz Mirne peči. Kmetica Luzar Alojzija, stara 68 let Iz Brusnic. Kmetica Volčjak Frančiška, stara 59 let iz Brusnic. Užitkarica Peče
Podjetje Telekomunikacije se je lepo izkazalo
Obrat II. podjetja Telekomunikacije v Šentjerneju ie prejel od upravnega odbora v Ljubljani sledeči dopis:
Z ozirom na vaš predlog in predlog vaše sindikalne podružnice glede ozvočenja šole v Šentjerneju, je upravni odbor razpravljal o potrebnem materialu za ozvočenje. Sklenjeno je bilo, da bo podjetje dalo Šoli 4 zvočnike, žico in stikala ter bo izvršilo inštalacijo ozvočenja v priznanje koristnega sodelovanja in pomoči, ki jo nudi šola naši podružnici v Šentjerneja,
Namestnik predsednika upravnega odbora: Svetič Franc
Direktor: Deržič Rudolf
•
Čeprav je podjetje izrazilo svojo naklonjenost šoli na razne načine že takoj v začetku svojega dela v naši dolini, nas je ta velikodušna gesta izredno iznenadila, zaradi česar čuti ravnateljstvo nižje gimnazije v Šentjerneju prijetno dolžnost, da se zahvali pobudniku, tovarišu upravniku Ludviku Simoniču. tukajšnji sind. podružnici in upravnemu odboru v Ljubljani.
MArtin Marinč
Frančiška, stara 77 let lz Gotne va6i. Kmečka delavka Jakše Karolina, star* 28 let iz Gotn* vasi. Gospodinja KavSček Jožefa, stara 70 let iz Gotne vasi. Gospodinja Skoda Terezija, stara 49 let iz Šentjerneja. Gospodinja Kovati? Terezija, stara 79 let iz Šentjerneja. Užitkarica Strmole Ana, stara 68 let lz Rakovnika. Kmet Zupančič Franc, star 84 let iz Trebnja. Gospodinja Novak Ana, starš 70 let iz Trebnja. Užitkar Miklavčič Ignac, star 65 let iz Vel. Gabra. Upokojeni rudar Lavrih Franc, star 54 let iz Vel. Gabra. Kmet Rus Janez, star 96 let iz Zagradca. Kmetica Šinkovec Marija, stara 89 let iz Zagradca Kmet Ghha Franc, star 88 let iz Žužemberka Kmečki delavec Nose Alojz, star 13 let iz Žužemberka. Kmetica Vrtačič Neža, stara 84 let iz Smarjete. Užitkar Germ Jernej, star 81 let iz Smarjete. Kmečki delavec Drganc Jože. star 19 let lz Smarjete. Kmetica Avsec Aloi-zija, stara 65 let lz Smarjete. Užitkarica Praznik UrSula, star 82 let lz Skocjana. Gospodinja Vldic Neža, stara 72 let lz Straže. Hči Šoferja Jordan Ana, stara 10 dni iz Straže. Kmet Klinar Ivan, star 60 let lz Loč ne. Sin kmeta Jakša Ferdo, star 12 let iz Semiča. Gospodinja Marentič Bara, stara 32 let lz Gradaca. Kuharica Hrovat Matilda stara 62 let lz Novega mesta. Sin kapetana Strniša Stanko, star 9 dni iz Črnomlja. Kmet Kocjan Janez, star 59 let Iz Dragatuša. H<"t delavca Kuster, 2 dni iz Novega mesta. Mizar Trunkelj Anton, star 56 let lz Krke. Vetr>-rinarskt inspektor v pokoju Skale Otmar. star 90 let, iz Novega mesta. Gospodin | a Klajndist Frančiška, stara 67 let iz Novega mesta. Užitkar Pavček Janez ,star 77 let lz Cegelnice pri Novem mestu. Kmet Sribar Alojz, star 47 let iz Krškega. Hči kmet« Drenik, stara 3 dni iz Novega mesta. Hči zidarja Ribič Fani, stara 10 mes. lz Trebelnega Kmet Drganc Jože, star 50 let iz Smarlete. Kmetica Ogulin FrančlSka, stara 45 let w Semiča. Kmet PodržaJ Janez, star 74 let lz Dragatuša.
C OBVESTILA )
OBJAVA
Dijaški dom v Smihelu obveiča prosilce za sprejem, da so sprejeti vsi. razen tistih, ki dobe posebno obvestilo do l. septembra 1852 Pogoji za sprejem so isti kot laat. Vsak predloži ob vstopu zdravniško potrdilo. Mesečna oskrbnina 2600 din se plačuje mesečni-naprej. Gojenci naj se Javijo V domu dan pred pričetkom pouka.
Dijaški  dom nar.  heroja »Majde Stlčeve«, Srnine! pri Novem mestu.
PREKLIC
Preklicujem osebno izkaznico St. 30S69, izkaznico OF in sindikata na ime Pire Mtnka Tekstilna tovarna Novo mesto.
KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 29. avgusta do 1. septembra: mehišk
film »Biser«.
Od 2. do 3. septembra: ameriški film v
barvah »Lassie se vrača«.
Od  4.  do  8.  septembra:  ameriški film
»Gospa Bovarvjeva«.
KINO   DOLENJSKE   TOPLICE PREDVAJA:
30. in 31. avgusta: Italijanski film »Norčije v operi«.
3. ln 4. septembra: amer. film »Močvirje«.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti tragično preminula Franceta "Pipana in Fran četa Murna iz Velikega Orehka, vsem vaSča-nom, šolski mladini, šolski upraviteljici Novakovi, ki Je požrtvovalno pomagala povsod gospodu župniku, darovalcem cvetja in govornikom se iskreno zahvaljujemo.
Družini Pipanova in Murnova
VPISOVANJE V SOLO ZA UČENCE V TRGOVINI NOVO MESTO
Vpisovanje ln pričetek pouka za L, IT. in III. razred bo v ponedeljek 8. septembra t. 1. od 10. ure dalje v pisarni šola
Stran 4
DOLENJSKI LIST
Štev. 35.
GOR1ANSKI TABORNIKI so se vrnili...
Petdeset let potrka, odkar je arneri ški pisatelj in prirodoslovec Ernest Thompson SetCffl 11 -1 - * 19Q2 ustanov il prvi taborniški rod. Pol stoletja taborništva je za nami — taborništ\o je postalo kulturni pojav in spada med tiste panoge elo-vekovega udeistvovanja, ki iščejo torišče BVOJega dela v prirodi. In ko so se luni v aprila zbrali v Ljubljani člani bivše skavtske in gozdovniške organizacije ter ostali ljubitelji mladine in prirode k ustanovni skupščini Združenja tabornikov Slovenije, smo bili vsi prepričani, da se bo nova organizacija prijateljev taborjenja kmalu udomačila med našo mladino in da bo mnogo prispevala k njeni pravilni v/goji.
.\isiuo se Zmotil}. Po vsej Sloveniji so zrasli medtem rodovi in družine tu bornikov — 27. aprila letos se jim je pridružila tudi prva taborniška enota na Dolenjskem: Družina gorjanskih tabornikov, ki so jo ustanovili novomoški gimnazijci. Taborniška organizaeija. ki Je nastaln v socialistični domovini, vzgaja tnladinode po dobrih in preizkušenih metodah nekdanjih taborniških orgnni-zacij, pri čemer pa je opustila vse tisto, kar iiiim ni ustrezalo ali pa je že zastarelo. Predvsem pa se taborniki opirajo na izkušnje in tradicije narodnoosvobodilno borbe.
Tabornikom samo *golo« taborjenje ni edini numen; vsakoletni tabor je le višek taborniškega življenja in dela. ki je v svojem bistvu moderna vzgojna metoda. To so od 1. do 21. avgusta izkusili in potrditi tudi novomeški taborniki, ki so taborili pod Otočrern ob prelepi Krki. Menda ga ni lepšega in prikladnejšega kraja za dober, tehnično in vsebinsko Izpolnjen tabor kakor letos preizkušeno taborišče pod Otočeern. Jasa med tro/tlom in Krko, kopališče, hladen izvir v neposredni bližini tabora, dobre prevozne zveze, primeren prostor za igral išče itd. — vse odgovarja svojemu namenu. 52 tabornikov in tabornic je tu na tritedenskem taboru našlo vse, česar si želi mlad človek v prirodi.
Dnevi, ki smo jih preživeli na našem prvem taboru, bodo ostali nepozabni. Prepričani smo, da je tabor navzlic nekaterim /aeetniškirn pomanjkljivostim, ki jih bomo v prihodnje znali odpraviti, dobro USpel. Že sumo dejstvo, da nam je vedno primanjkovalo časa za to in Onp delo. ki srno pa še želeli opravili, potrjuje, da nam nikoli ni bil dolgčas. Od jutranje Ti/kulture, s katero smo začeli ob šestih zjutraj, do pozdrava in dviga zastave na jambor, dopoldanske ■»gozdno šole«, praktičnega dela. iger. kosila, opoldanskega molka, kopanja, pa spet pouka in dela po kopanju, tja do večerje, spuščanja zastave in tabornega Ogltja nam je dan potekal v snie-liU; veselju in zabavi. Veliko smo se naučili. Mnogo taborniških spretnosti smo pridobili in Spoznali osnovna načela taborniškega življenja. Vsi, ki do tabora še niso imeli I. izpita, so ga na taboru z uspehom položili, ob ognju pa nato obljubo, da bodo utrjevali bralstvo in enotnost naših narodov in svobodo socialistične domovine, da se bodo borili /a resnim, praviro in svetovni mir in da bodo delali, in živeli po  taborniških zakonih.
Na taboru smo se seznnnili z osnovami vremenoslov ja, s taborno tehniko
Uspeh brmadirjev-dijakov
V soboto 23. avgusta so Imeli brigadirji 7. čete I. novomeške mladinske delovne brigade »Vide Tomšič* v Sindikalnem domu v Novem mestu lepo slovesnost — proglasitev čete za drugič udarno.
Brigadirji tc čete. ki šteje skupno :i5 dijakov rn dijakinj novomeške gimnazije, so tudi v drugi dekadi tlela pri obnovi Novega mesta pokazali veliko požrtvovalnost in uspehe. Zato je odločitev OK LMS Novo mesto, da proglasi četo za drugič udarno, popolnoma pravilna.
Organizacijski sekretar OK LMS Novo mesto Viktor Bartolj je komandirju čete Jožetu Perparju izročil diplomo, obenem pa je Iskreno čestital vsem brigadirjem za dosežene uspehe. V Imenu štaba čete pa je tov. Perpar izročil trem najboljšim brigadirjem pohvalne diplome.
Brigadirji so % velikim navdušenjem sklenili, da se bodo tudi v tretji — zadnji dekadi trudili, da dosežejo udarniški naslov Se tretjič.
Tudi mi Jim iskreno čestitamo in Jim pri nadal.lnern delu želimo še veliko uspehov!
itd., zdaj poznamo 10 domačih dreves, gozdne živali, zelišča, tri ozvezdja in osnove orientacije. Lotili smo se Postavljanja mostu z desnega brega Krke na otok sredi reke, dvakrat smo pomagali gozdarju pri čiščenju gozdnih nasadov, obiskali smo Becclctovo jamo nad Otoč-crm in se seznanili /. njeno zgodovino, pri čemer nam je pomagal učitelj tovariš Lapajne iz Otočca. Na vrh Gorjancev smo pohiteli in se tam poklonili spominu padlih junakov, hkrati pa smo si obljubili, da bomo zvesti in vredni čuvarji pridobitev NOR. Gorjanci so simbol   naše   taborniške  družino, zato
..... jim namenili tudi naš prvi skupni
izlet.
Ob večerih smo se zbirali ob tabornem ognju. Pesnim pogovorom so sledile šale. prisrčna zabava, petje, smeh. komični nastopi — skratka, bilo je nepozabno, O tem so se prepričali tudi gostje i/. Otočca, Novega mesta, Ljubljane, taborniki iz Sevnice in domačini i/ okolice, ki so nas večkrat obiskali. Kaj pa so videli v taboru starši naših tabornikov, vzgojitelji, politični in oblastveni favnj delavci našega okraja in vsi ostali, ki so nas obiskali o tem govori prepričljivo knjiga gostov s posvetili in z vtisi z našega prvega tabora. Starši in gostje so bili očarani nad prelepa prirodo, ureditvijo tabora, njegovim programom i" nad taborniki, katerim je sijalo v očeh in na licih neskaljeno veselje.
>. ..Zelini, da bi vsi otroci naše domovine mogli uživati vsako leto tako lepe počitnice, kot jih ima letos moj sin na taborjenju na Otočcu« Je zapi" sala v knjigo obiskov tov. Roža Fnjsova. Podobnih izjav je polna knjiga.
Pred Družino gorjanskih tabornikov stoje nove naloge. Upamo, da bo vendarle dobila primeren kotiček za svoje prepotrebno delo, ki ga danes še nima. nakar bo razširila svoje vrste mer] delavsko in obrtniško mladino v Novem mestu ter ji pokazala pot v prelepo prirodo. Naše življenje v prirodi ni brezvsebinsko izprehnjanje ali zapravljanje časa. O tem so se na taboru prepričali vsi, ki so nas obiskali. Se in šc bomo šli na i/lete in tabore po prelepi dolenjski zemlji, s seboj pa bomo vodili vedno več in več mladih ljudi. Razvijali bomo partizanske tradicije in ljubezen do domovine s taborjenji, izleti in pohodi pa krepili obrambno sposobnost ljudstva. Tabornike in ostale bomo seznanjali s prirodnim! lepotami, skrbeli bomo za medsebojno spoznavanje mladine, za krepitev njene enotnosti, s tem pa za poglabljanje bratstva naših narodov.
Ob prvem uspelem taboru, katerega je omogočila predvsem velikodušnost Okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu, ki nas je izdatno podprl z denarjem za nakup šotorov in s prispevkom za tabor, se novomeški taborniki zahvaljujemo Svetu za kulturo in pro-sveto pri Ol.O. novomeški *'iozdni upravi in dolenjskemu Gozdnemu gospodarstvu, logarju tov. Sabjanu. Dijaškemu domu »Majde Sile« v Smihelu za razumevanje in pomoč v inventarju, občini in organizacijam v Otočcu in vsem. ki so kakorkoli pripomogli k našemu prvemu taboru.
I   S prirodo k novemu človeku!
Družina gorjanskih tabornikov v Novem mestu
Člani invalidske organizacije t/. Novega mesta so tO. avgusta obiskali grobove interniran cev na Rahu
Člani Zveze borcev Koprske oholSce so obishaii Novo mesto
Člani Zveze borcev Iz vasi Cezarji—Pobegi pri Kopru so v nedeljo 24. t. m. napravili izlet z, avtobusom preko Notranjske na Kočevsko in Dolenjsko. Na poti so obiskali Cerknico. Ribnico, Kočevje, Žužemberk, Dvor, Dolenjske Toplice in Novo mesto, kraje, koder so se borci borili v času NOB. Navdušeni so bili nad obnovo Kočevja, še bolj pa nud obnovo Žužemberka, ki se- ga spominjajo samo kot kup ruševin in nekaj s slamo pokritih hiš. Danes, kot so zatrjevali, slamnate strehe sploh niso nobene videli.
Na poti proti Novemu mestu so se ustavili v vasi Volavče pri Potoku, kjer je bila veselica. Ko so jih domačini spoznali, jih niso pustili naprej, posebno, ker so Imeli s seboj godbene Inštrumente ln so tudi zaigrali. Proti večeru so prispeli v Novo mesto in takoj odšli na kopališče na Loki, kjer so prav tako zaigrali nekaj poskočnih. Prenočili so v internatu v Smihelu, v ponedeljek dopoldne pa so si v spremstvu predsednika mestnega ljudskega odbora Jožeta Udovča, predsednika okraj, odbora ZB Pirea, sekretarjev mestnega in okraj, odbora OF in drugih ogledali Novo mesto in se čudili, koliko Je mesto od vojne do danes spremenilo lice. Mnogi med njimi so bili kot borci v partizanskih edincah, ki so se borile okrog Novega mesta in drugih krajih Dolenjske. V mestu so našli dovolj znancev lz brigad in partizanskih edinlc, s katerimi so se razgo-varjali in obujali spomine. Ker je bil ravno tržni dan, so za spomin nakupili lončarskih Izdelkov. Pred odhodorti so na Glavnem trgu napravili majhen koncert, ki je v trenutku privabil okrog 1000 prebivalcev, ki so Primorske borce navdušeno pozdravljali, Primorci pa so z istrsko črnino, ki so jo imeli s seboj, postregli še novomeščanom. Zelo so bili navdušeni nad lepim sprejemom.
V skupini Je bilo 43 članov ZB, med njimi
tutli predsednik ŽB tovariš Fabio Valentič, predsednik ljudskega odbora Koper-okolica tovariš Ernest Vatovec-Amadej, skupinovodja pa Je bil učitelj na tamkajšnji soli, novo-meščan Dušan Kavšek. Nameravali so obiskati še Belo krajino, pa jim čas ni dopuščal in so se iz Novega mesta odpeljali nazaj v sončno Primorsko. R
Kupujemo
vse vrste poljske pridelke
Prodajamo
vse kmetijske potrebščine, industrijske predmete za gospodinjstvo — za vsakega po izbiri
Kmetijska zadruga Velika Losa
Preimenovanje novomeških ulic in (rgov
Ljudski odbor mestne občine Novo mesto je na svoji tretji redni seji 14. 7. 1952 preimenoval vrsto novomeških trgov in ulic. Prinašamo seznam mestnih ulic z navedbo prejšnjih nazivov. Kjer te navedbe ni, Je ostal prejšnji naziv neizpremenjen. Pri novih nazivih je dodana kratka utemeljitev.
1. Adamičeva ulica. Louis Adamič, ameriški pisatelj — Slovenec. Med vojno vodilna osebnost med ameriškimi Slovenci, ki se Je zavzemal za narodnoosvobodilni pokret Jugoslavije. — Del prejšnje Prešernove ceste.
2. Breg.
3. Cankarjeva cesta.
4. Cesta Cankarjeve brigade. Od rampe v
Bršljinu do Male Bučne vasi.
:.. Cesta Dolenjskega odreda. Prej Ragov-
ska cesta.
6. Cesta Guhčevc brigade. Od križišča v v Zabjl vasi do mostu.
7. Cesta herojev. Prej Seidlova Cesta.
I. Cesta Jugoslovanske ljudske armade. Od križišča pri Kerliču do rampe v Bršljinu.
9. Cesta komandanta Staneta. Od Glavnega trga do križišča pri Ferllču.
10. Cesta talcev. Prej Ločenska cesta.
II. Cvelbarjeva ulica. Prej Ulica sv. Jurija. Jože Cvclbar, pesnik in slikar, padel v prvi svetovni vojni 191B.
12. Citalnlška ulica. Prej Društvena ulica. IS.  Dalmatinova  ulica. Od Titovega trga mimo Maloviča do Trubarjeve ulice.
14. Defrancesrhijeva ulica.
15. Detelova ulica.
16. Foersterjeva ulica.
17. Glavni trj;.
18. Gregoričcva ulica. Prej del Krlžatij-ske in del Cerkvene ulice. Jože Gregorič. umetnostni zgodovinar, ubit pri bombardiranju 1943.
19. Grmska cesta. Prej del Skaliekvjeve ulice od Trdinove ceste mimo gradu Grm.
20. Hladnikova ultra. Prej Kapiteljska ulica. Ignacij Hladnik, slovenski skladatelj.
21. Jenkova ulica.
22. Kandijska cesta.
23. Kardeljeva cesta. Prej Sukljetova cesta in Smihelska cesta. J
24. Karlovška cesta.
" 25. Kastelčcva ulica. Dosedanja ulica s podaljškom ob Katanninem trgu.
2fi. Kettejev drevored. Prej Tavčarjeva cesta.
27. KlemenČIčeva ulica. Ulica ob novih blokih za sodiščem. Ignacij Klemenčič, dolenjski rojak, znameniti fizik in vseučiliški profesor.
25. Kolodvorska ulica,
29. Koštialova ulica. Prej del Seidlove ceste od odcepa pri Ločenski cesti mimo novih stanovanlskih hiš proti mestnim njivam.
30. Kratka ulica.
31. K sodišču.
32. Levstikova ulica. Prej Krekova ulica v Bršljinu.
33. Mej vrti. 34. Na Loko.
35. Na mestnih njivah. 3fi. Na šance.
37. Paderšičeva ulica. V novi stanovanjski koloniji na Grmu. Vinko Paderšič-Batreja, narodni heroj.
38. Pot k žagi.
39. Prešernov trg. Prej Florjanov trg.
40. Pri mlinih. Prej del Prešernove ceste ob Težki vodi.
41. Prisojna pot. Pešpot med Cankarjevo cesto in prejšnjo Seldlovo cesto.
42. Pugljeva ulica.
43. Ragovska pot.
44. Resljeva cesta.
45. Roška cesta. Od odcepa pri kandijski bolnišnici preko Broda do mestne meje.
48. seidlova ulica. Med Glavnim trgom in Prešernovim trgom.
47. Skallckvjeva ulica.
48. Slakova ulica. V novi stanovanjski koloniji na Grmu. Jože Slak-Silvo, narodni heroj.
49. Sokolska ulica.
50. Starlhova ulica. V novem stanovanjskem bloku na Grmu. Janko Stariha — narodni heroj.
51. Streliška ulica.
52. Strma steza.
53. Strojarska pot.
54. Skrabčeva  ulica. Prej Frančiškanska
ulica. Stanko Skrabec, slovenski Jezikoslovec.
55. Tavčarjeva ulica. Prej Šolska ulica. 5fi.  Titov  trg.   Prejšnji   Kettejev  park 6
priključenimi okolnimi cestami.
57. Trdinova cesta.
58. Trubarjeva ultra. Prej Proštijska ulica.
59. Ulica Dušana Jereba. Prej Gerdešič-eva ulica. Dušan Jereb, organizator NOB v Novem mestu.
BO. Ulica Ivana Krajca. Prej Dilančeva ulica. Ivan Krajec, novomeški tiskarnar in založnik.
61. Ulica Josipa Germa. Prej Poštna ulica. Josip Germ, slikar.
62. Ulica Mirana Jarca. Prej Krlžatijska ulica. Pesnik in pisatelj. Padel na Rogu 1942.
63. Ulica Vinka Kosa.
64. Ulica Vinka Kristana. Prej Stembur-jeva ulica. Vinko Kristan, organizator NOB v Novem mestu.
fi5. Valantičevo. Splet ulic v stanovanjski koloniji na Grmu med Trdinovo cesto in Žabjo vasjo.
66. Vavpotlčeva ulica. Ivan VavpotiČ, sli-
67. Volčtčeva ulica.
68. Vrhovčeva ulica.
69. Zagrebška cesta. Od križišča v 2abji vasi do mestne mele
70. Zupančičevo sprehajališče. Ob Krki od Pugljeve ceste do tovarne v Bršljinu.
F!Z KULTURA«^ 5P0R"^TAWg
Ze druga zmaga novomeških odboikar ev
TVD PARTIZAN (Novo mesto) : SSD KAMNIK (Kamnik) 3:0 (15:12, 15:1«, 15:10)
TVD Partizan: Sonc. Medic, Sodnik, Si-mič. Pučko, Urh, Dolenc.
SSD Kamnik: Štele I in II, Ocepek, Ja-kopec, Zargaj, Slatinšek. Ciber, Klemenčič.
Prvenstvena odbojkarska tekma gon imenovanih ekip jc brla odigrana preteklo nedeljo v Kamniku. Obe moštvi sta nastopili v svojih najboljšrh postavah. Začetni udarec je žreb določil domačinom. Po trikratnem menjavanju servisa je ekipa Novomcšeanov piva Izvedla učinkovit napad in po lepem predložku Sodnika zagotovila z udarcem Urha tudi prvo točko. Nadaljnji napadi, protinapadi in menjave so se bliskovito menjavali. Odlična obramba domačinov Je delovala brezhibno. Pri stanju 12:12 je po precizno zasnovanem napadu Novomešča-nov odloČila set Dolenčeva in takoj za njo Mediceva bomba. Z nepričakovanim Sončevim udarcem v skrajni desni kot nasprotnikovega prostora je bila zmaga v prvem setu zagotovljena.
Po menjavi prostorov so prvi napad izvršili domačini. Novomcščani so Izenačili. Odločati je začela tehnika. Nervoza, ki Je obe ekipi spremljala v prvem nizu, je popustila in nihče od gledalcev ni mogel reči, v čigavo korist bo set odločen. Stanje 10:9 za Kamnik je dalo slutiti zmago domačinov. Nenadna Pučkova prevara in za njo toča ostrih, nad glavo serviranih žog Dolenca pa je Novomeščane bliskovito povedla ln sreča se jim jc z rezultatom drugega seta 15:10 zopet nasmehnila.
V začčtku tretjega seta so Novomcščani zaigrali precej ležerno. To jih je stalo takoj 5 točk. Nikakor se niso mogli znajti in že je bilo stanje 10:5 za domače. Gostom nI preostajalo drugega, kakor da zahtevajo odmor ter izvrše zamenjavo. Domači so bili prepričani, da gostje ne bodo mogli tako velike prednosti zmanjšati, poleg tega pa so se tudi zavedali, da bi po osvojenem tretjem setu mogli zmagati tudi v nadaljnjih dveh. Prav terja pa so se tudi Novomcščani zavedli: spremeniti je treba sistem, kom-paktr.eje blokirati in ostreje tolči. Zato se je po odmoru vnela prava bitka. Novome-ščani so uredili svoje vrste, počasi a sigurno se je točkovna diferenca manjšala. Startali so na vsako žogo. Tudi že izgubljeni se niso dali ukloniti. Zavest, da morajo zmagati in se revanžirati za spomladanski po-
sKATLO z dvojnimi očali sem izgubil pred Iremi tedni na cesti Smarjeta — Novo mesto. Najditelj naj jo vrne v Radio-center Novo mesto.
A v g u s t j a z b i n šek-1 ko:
Prevarala sva Italijane .. •
Bilo je po roški ofenzivi, Italijanski okupator si je domišljal, da je s to ofenzivo s svojim najbolj krutim terorjem nad slovenskim ljudstvom, s Streljanjem talcev, požigi in raznimi drugimi fašističnimi metodami, ki se jih je posluževal, uničil in zadušil partizanstvo na Dolenjskem.
Prav ta njihova ofenziva pa je ustvarila med ljudstvom zavest, da je uujno treba vstopiti v OK ali iti v oar-ticane ter tolčj sovražnika na vsakem koraku ter mu onemogočiti ropanje po naših slovenskih vaseh. Iz te borbe so izšli preizkušeni in prekaljeni borci — partizani m aktivisti, ki so našemu ljudstvu znali prikazati, kaj si italijanski fašizem dejansko želi ustvariti na naši zemlji.
1*0 naših gričih in vasicah ,je glasneje začela odmevati pesem »Slovenci kremeniti. le stopile v korak...c in »Kovači smo...«. Pričela se je krepiti majhna partizanska četa, iz katere je pozneje nastal odred v znani vinski goru i Trška gora, kjer je že meseca septembra IM41 prieela teči zibelka partizanstva
Rilo je v začetku septembra 1042. S
tovarišem JoŽetOm Hribar jeni. tukr.it-nini sekretarjem železniškega rajonskemu komiteta, sedaj načelnikom personalnega oddelka pri DŽ Ljubljana, sva šla preko' italijanskega bloka v Bučni vasi na Trško goro in dalje v Grčevje,
kjer je. bil partizanski odred in v njegovi neposredni bližini tudi Okrožni komitet KP. Prehod preko bloka nama ni delal nikakih težav, ker sva šla po progi in sva bila oblečena v železničar-sko uniformo. Italijani so mislili, da sva ohhodnika proge in se zaradi tega za naju niso zanimali. Takoj za ovinkom, pri Potočarjevcni mlinu, pa sva jo urezala s proge in mahnila po gozdu v Grčevje, kjer sva v kratkem času prispela na kraj sestanka.
Na tem sestanku smo sc pogovorili 0 potrebi orožja, municije in drugem, kar so rabili za oborožitev novih borcev, ki so prišli v partizane neoboro-ženi. Govorili smo tudi o vključevanju novih članov v OK, o sa bol a/a h. ki jih je treba i/vršiti na železnici, da se okupatorju onemogoči prevoz vojske in vojnega materiala. Iz razgovora je bil storjen sklep, da se naslednji dan dostavi mitraljez / municijo na dogovorjeno mesto. Ob prižganih cigaretah smo se še malo pogovorili, nato pa sva se s Hribarjem poslovila In odhitela preko Trške gore proti Bučni vasi. Preden sva stopila iz gozda, sva se ustavila, kajti treba se je bilo pogovoriti, kako bova prišla nazaj čez blok, da najn ne osumijo zvez s partizani. Prenesti pa sva morala v mesto tudi literaturo, ki sva jo imela v nahrbtniku skupaj z drugim propagandnim materialom. Po dolgem premišljevanju sva sestavila načrt. Na dnu nahrbtnika sva zložila
literaturo in ostali material, na vrh pa sva dala italijansko >chiantarico« polno trškogorskega cvička, vendar tako. da ji je vrat gledal iz nahrbtnika. Drugo steklenico, ki sva jo še imela, pa naj bi eden nesel v roki. /menila sva se, Ja se bova oba obnašala kot bi bila precej vinjena in onemogla od preveč zaužitega alkohola, od časa do časa pa ga bova tudi po malem cukala iz steklenice.
Tako >oborožena< sva se bližala italijanskemu bunkerju. Hodila sva in se opotekala kot bi bila gospodarja cele ceste, vmes pa se glasno pogovarjala in se ustavljala, kot imajo navado res pijani ljudje. Že od daleč naju je Opazil karabinjer, ki je stal na bloku. Videla sva, da se nama smeje in kliče še svoje tovariše, naj pridejo gledat dva pijana železnica rja. ki se bližata bloku. Že od daleč sva jih slišala govoriti: >Korrnvicri sonn bariagi.« Gtigala sva> 9C kot bi pričakovala, da naju zda' zdaj zapuste moči v nogah in bova telebuila v jarek, ko sva prišla do bloka, so se nama na vse grlo smejati in govorili: »1'errovieri '. ariagi.< Zbral sem vso italijanščino, kolikor sem je znal in jim odgovoril: »Si, signori. si, noi siamo bariagi. Voletto poco beverc?« Odgovoril mi je: >Si. datemi un po!« Da bi odstranil vsak sum. da nosim v nahrbtniku kaj drugega kot vino, sem ga vzel s hrbta, ga položil na tla, »zel iz njega steklenico ter jo ponudil karabinjer-jem, pri tem pa stalno govoril: »Bevete signori, bevete!* Nahrbtnik sem spet zavezal in si ga oprtal na hrbet. Medtem, ko so karabinjerji pili, smo se pogovarjali kot vinski bratje, hvalili Ita-
lijane, kako so »boni«, tako dolgo, da ie bila steklenica prazna. Da bi še bolje zaigral pravega pijanca, sem steklenico razbil na cesti, kar je povzročilo še večji smeh p(*i karabin jer j i h. Nato sem jih Vprašal, če smeva iti dalje. Odgovorili so mi: »Andate avauti. andate!« »Grazie. signori karabineri. grazie,« sva se zahvaljujoč odmajala po Cesti dalje proti domu. Karabinjerji so gledali za nama in se na ves glas smejali ter norčevali iz naju. Tako sva p mahala znotraj bloka še kakih dve sto metrov po cesti, dokler niso izginili za ovinkom. Ko sva prišla iz njihovega dogleda, sva zopet krepko stopila po cesti kot normalna, trezna človeka. Sedaj pa sva se jim smejala midva, ker sva na tako zvit način prišla preko bloka in prinesla v mesto vso literaturo.
Še isti večer je bil sestanek partijcev. Tu smo izdelali načrt, kako bomo drugi dan prenesli oziroma prepeljali mitraljez z municijo iz tovarne »Keramika« na dogovorjeno mesto na terenu, Načrt je bil dobro premišljen in izveden tako, da je bil naslednji dan v popoldanskih urah mimo italijanskih straž prenesen mitraljez v zaboju, na kalerem  je pisalo:  »Pazi. steklo!«, na
postajo Novo mesto. Tu je bil naložen v službeni voz in prepeljan po železnici na dogovorjeno mesto: tam so ga prevzeli v svoje varstvo partizani in ga uporabili še isti dan pri napadu na postojanko Otočee. kjer so se vgnezdi-d italijanski fašisti. Pri tej akciji, so sodelovali tovariši Jože Hribar. Danijel Lepin. Janez Zupančič kot strojevodja in jaz.
raz, jim je dajala vedno novega elana. Stanje se je kaj hitro spremenilo na 10:10. Nasprotnika se je lotevala nervoza. To so No-vomeščani izkoristili in zadnji "nadvse oster Puckov strel je gostom tokrat prinesel že drugo gladko zaporedno zmago.
Po mnenju sodnika Kušarja iz Ljubljane, ki je sodil odlično, so vsi Igralci do enega izvršili svojo dolžnost. Se nekoliko več rutine in Novomeščanom bo vrnjen nekdanji zmagoviti sloves. K. J.
Na Mirni pridno telovadijo
Prihodnji mesoc se bo na Mirni v if vod hi tamkajšnjega TVD Partizan vršil? okrožno prvenstvo v mnogoboju. Zakaj tudi net Ves poletni čas j* to društvo izrabilo /.li Dajreenej&o vadbo. Ze dolgo ni imel noben oddelek svojega rednega vodnika, med počitnicami pa se jo pri društvu oglasil slu-; šutel.i Srednje fiz.kuir.urne ftole v Ljubljani domačin Kminna Bogo in se stavTTiia rjf" pOlago, Nenadoma jo vso oživelo. Vsi od' del k i hočejo pod Spretnim Kominatov.ffl vodstvom redno telovaditi. Tako ima tov. Komina polne roke dela, ker poučuje vse oddelke, od pionirskih, do članskih. Za T«' kega poeilinca je pokazal zanimanje, vsakega hoče i. besedo, kretnjo ali s podrobno razčlenitvijo g bov č.impreje naučiti predpisane prosio vaje. Zelo veliko spretnosti je pokazal pri organiziranju vadhene ure pri naših   najmlajših telovadcih.
To beležimo predvsem zaradi toga. ker smo prepričani, da jo to res prav rede* prmer nesebičnega poklicnega fizkuHurnega delavca. Oprav je na počitnicah, se toc.no zaveda, kje je njegovo mesto. S tem rvojitd prostovoljnim delom ne koristi samo oddelkom TVD Partizana Mirna, temveč, tudi sebi. ker si s praktičnim delom izpopolnjuje in utrjuje svoje znanje, ki si ga med letom pridobiva Da Srednji fizkulturni šoli v Ljubljani. Mirenski telovadci in funkcionarji so mu za njegovo požrtvovalno delo W srca hvaležni. K. J.
Športni dan v Črnomlju
Fi&kulturne organizacije tz Metlike in Črnomlja ter gojenci Državnega deškega vzgajalisea iz Gradaca so v počastitev VI. kongresa KPJ v nedeljo, '14 avt;u.>ta priredili športni dan s celodnevnim sporedom. Nastopal] so tudi pripadniki JLA iz Metlike in Črnomlja. . :, .
Dopoldan je bila na vojaškem tgraiisoU v Loki nogometna tekma med moštvoma Metlike in Črnomlja. Sledil je na* to p lahko-atletov, ki so navzlic slabi stezi dosegi, po-, Voljen uspeh Pokornost; so vzbujali kolesarji; tekmovali so skozi Črnomelj, Gradac, Kropo, tstransko vas m nazaj v Črnomelj. Senzacija dneva so bile vsekakor moto dirke od pošte do postaje, ki jih jo organiziralo Avto moto. društvo z Črnomlja, sodelovali pa so tudi uostie iz Novega mesta.
pojioldanski program se je raavijal nA igraiiiCU za gimnazijo. Najprej »o se pomerila moštva v metu bombe in krogle, Kie-dilo je tekmovanje na 0 m in štafeta 4x100 111 Popoldanski spored so poživile zlasti mladinke iz Metlike s simboličnimi vaj/iini. prav Uiko pa tudi mladi črnomaljski gaatloi in [jasiike z nastopom s sekiricami. Tekma v odbojki je pokazala, da imajo zlast. Criiomaljci nekaj odličnih odbojkarjev. le več treninga potrebujejo. Vsekakor pa so bili najbolje pripravljeni strelci iz Črnomlja. Da njihove prizadevne vaje niso bile zastonj   unin zp-ivorno priča rezultat, ki so
ca dosegli
Posamezni  rezultati so naslednji-.
Tek na 100 m: 1. Pa jo Car. Metlika. 12,4: a   Damjan Piut, Črnomelj. U sck.
V štafeti 4 x ion m je zmagala ekipa Metlike: Jože Grhec, Turo Vilfan, Joako Dar, Pajo Car
Tok na 3000 m: 1. Franjo Marlie. JLA Metlika, 9,23 min.; 2. Malo Bartulovic. JLA Metlika, 9,2fi min.
Met krogle: 1. Sejdo Karahmed, JLA Črnomelj, ifl.62 m. 8, Makijevic. JLA Metlika. 10.31 m.
Met bombe: 1. Maksimovic. JLA Metlika, 57 m. 2. Sluga, desko vzg. Gradac   56.S0 m
Kolesarji: 1. Franci Urh, Črnomelj, 39,10 min., 2- Boro Vardijan, Črnomelj. •19.31 min.
Nogometna tekma: Črnomelj — Metlika Sil,
Odbojka:   Črnomelj   —   Metlika 3:0 Strelci: l. Lojze Pavlin. Črnomelj. 49 krogov  (od  60 možnih;   2. Božovii*. JLA Črnomelj, 48 krogov.
V skupnem plasmanu vodi ekipa Črnomlja s fifi:44 točkami, ki je tako dobila prehodni p-okal. O. Ra.
Creja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gosmi- — Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani — Naslov uredništva in uprav«; N,,v<( m*vto Ljuhljaoska cesta 25 ■- Poštni predal 33 - TeM'on uredništva in uprave 127 — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem m<\stu *tev MM-POiŠM-Četrtletna naroča na 100 rim Doll&tna 200 din. celoletna 400din.