OGLAŠAJTE V	T71VT A ^			O Al[71VT/^OnP	ADVERTISE IN
NAJBOLJŠEM		NL i 11	1-^	h« /w/ r\j i 1^1	THE BEST
SLOVENSKEM	ImL i ^	\ jf	1	rVi^v i^jFV) JI	SLOVENE NEWSPAPER
ČASOPISU V OHIJU		Jk. J	JL. J	IL. ^JL JL. T JL ^ Jik.	OF OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY				★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ■				All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
ŠTEVILKA (NUMBER) 7
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
cleveland, ohio, wednesday (sreda), JANUARY 11, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 7
Senator pravi, da komunisti prihajajo v U. S. A. kot begunci
WASHINGTON, 10. Jan.—De-niokratski senator McCarran je danes objavil izjavo, v kateri ^ed ostalim pravi, da so v Zedi-njene države prišli begunci, za katere armada meni, da so komunisti ali pa "možni komunisti."
Po zagotovilu McCarrana se JG pritiskalo na uradnike Komisije za begunce, da pustijo v de-zelo takšne "subverzivne begun-^6-" Rekel je, da je preteklega oktobra v Nemčiji zaslišal nekega uradnika po imenu Johna W. Cutlerja, ki je izbirali med begunci one, katere se je v okviru zakona za begunce pošiljalo v 2edinjene države.
Cutler je baje izjavil, da so Večkrat višji uradniki ukazali nižjim, naj "očistijo" za vstop v Zedinjene države begunce, za katere je armadna obveščevalna služba menila, da niso zanesljivi. Cutler je senatorju povedal, da ou ve za dva takšna primera, ko s® je dva begunca pustilo v Ze-^'Ujene države, ki "mogoče sta, Mogoče pa ne, komunista." Enega se je "očistilo," ko je podal pismeno izjavo, da ni komunist.
V	izjavi je senator McCar-^an zagotovil, da se vršijo slepa-
v zvezi s begunci in dovoljenji za njihovo vselitev v Zedi-njene države.
Obtožbe McCarrana pa so niedtem viharno zavrgli uradni-
Komisije za begunce". Izjavili da obtožbe niso resnične ali Pa So le polresnične.
V	New Yorku je podal svoje nuienje tudi katoliški duhovnik ^®gr. Swanstrom, ki je izjavil, ^a se je na Ellis Islandu zadr-2alo le enega prevratnega be-g^uca.
Nudist umoril
v
2^no in otroka
Fairfax, va., lo. jan. —
"orota, ki je zaprisegla, da ni-^a predsodkov proti tabori-za nagce, bo jutri podala ®^oje mnenje o 42 let starem ^ashingtonskem uradniku Char-esu p Holoberju, ki je obto-da je umoril svojo nosno
ženo.
Holober se zagovarja tudi Pi'oti obtožbi, da je skupaj s '^^plom svoje žene zakopal ži-v isti grob svojo hčerko, ^ojni umor je bil izvršen P'^eteklega februarja. Holober, je bil član organizacije nag-je soglasno z obtožnico za-°Pal trupli v bližini taborišča ^ ^agee.
^GGraj je nastopil kot priča oče ^%orjene Mrs. Holober, ki je s v očeh povedal, kako je P'^poznal trupli svoje hčerke in
Vnukinje.
Holober je mimo sedel na za-ozni klopi, ne da bi kazal kakš-'n znakov kesanja, ko so priče ^stopile proti njemu.
ANGLEŠKI PREMIJER ATTIEE JE ZA 23. FEBRUARJA RAZPISAL NOVE PARLAMENTARNE VOLITVE
LONDON, 11. jan.—Angleški ministrski predsednik Clement Attlee je danes naznanil, da' se bodo nove parlamentarne volitve vršile 23. februarja.
Na volitvah bodo angleški vo-"
lilci odločili, če želijo ohraniti sedanjo laboritsko vlado ali pa izročiti vodstvo dežele konservativcem, ki jih vodi Churchill, in se tako vrniti svobodnemu podjetništvu.
Volitve so bile razpisane v najbolj ugodnem času za labo-rite, čeprav so nedavno doživeli hude poraze v Avstraliji in Novi Zelandiji. Obe glavni stranki kakor tudi ostale manjše stranke,
bodo imenovale svoje kandidate 13. februarja.
Attlee je v svoji izjavi rekel,
da je kralj Jurij VI. odobril načrt za razpust sedanjega parlamenta 3. februarja, kar je 20 dni pred volitvami. Sedanji parlament se ne bo več sestal.
Kljub vsem težavam, na katere so naleteli, pa prevladuje mnenje, da bodo na novih volitvah laboriti ponovno zmagali.
Sedaj imajo 390 od 640 sedežev v parlamentu, medtem ko jih imajo konservativci 194.
Laboriti in konservativci bodo verjetno imenovali kandidate za vseh 625 sedežev novega parlamenta. Liberalci bodo imenovali okrog 400 kandidatov, komunisti pa okrog 100.
Po novem zakonu je ukinjeno 15 sedežev v parlamentu.
O novih volitvah se je dolgo razpravljalo v angleškem tisku,
zato tudi naznanilo premijerja Attleeja ni nikakšno presenečenje.
Sedanji parlament je bil izvoljen za dobo petih let julija meseca 1945. Od takrat laboritska stranka ni zgubila nobenih vmesnih volitev, čeprav je Anglija šla skozi težke krize in pomanjkanja. Zadnje čase se je njen položaj zboljšal.
Voditelj konservativcev Winston Churchill, ki se nahaja na počitnicah, ni hotel podati nobene izjave v zvezi z novimi volitvami. Z druge strani pa je la-boritski voditelj Herbert Morrison opozoril, da se bo stranka morala boriti za svoje življenje,
kajti če bo na volitvah zgubila,
bi to pomenilo, da se bomo "vrnili v džunglo ekonomije privatnega podjetništva."
DomaČe vesti
Poroka
V	soboto, 14. januarja se bosta poročila v cerkvi sv. Jožefa ob 9. uri zjutraj Miss Louise Ann Letwin in Mr. Anthony Zabjak. Nevesta je hči Mr. in Mrs. William Letwin iz 849 E. 147 St., ženin je pa sin Mrs. Mary Zabjak, 1202 E. 169 St. Poročna slavnost se vrši zvečer v prostorih Vagabond Room (Tasty Shoppe), 10550 Euclid Ave. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu !
Prestala operacijo
Mrs. Diane Kobrinski, rojena Mahnič, hči Mrs. Mary Stokel iz Thompson, O., se nahaja že 16 dni v Corey bolnišnici v Chardon, O., kjer je srečno prestala težko operacijo na žolču. Želimo ji skorajšnje okrevanje!
V bolnišnici
V	Polyclinic bolnišnici se nahaja Mrs. Elizabeth Ludvik iz 1110 E. 63 St. Prijateljice jo lahko obiščejo med 2. in 3. popoldne ter zvečer med 7. in 8. uro. Želimo ji, da bi se ji ljubo zdravje čim preje povrnilo!
legija zbira igrače za evropo
INDIANAPOLIS, In d., 10. jan. — Ameriška Legija je danes naznanila, da so ameriški otroci podarili 5,000,000 igrač za otroke v zapadni Evropi. Železniške družbe so pristale, da bodo brezplačno pripeljale igrače v Philadelphijo, odkoder bodo z ladjami odpeljane v Evro-
jo.
čistka knjig iz čeških knjižnic
PRAGA, 11. jan. — Češkoslovaška vlada je danes prepovedala prodajo knjig, ki so bile tiskane za časa nacistične okupacije Češkoslovaške. Z izjemo šolskih knjig se bo iz knjižnic in knjižarn očistilo vse takšne knjige, ki so bile tiskane pred majem leta 1945.
' potovanju
Mr. in Mrs. Frank in Mimi gojena Kužnik) Mahnič sta se Oala na osem-tedensko poto-v Kubo. Frank je poslo-ja grocerijske trgovine Kro-po. na Ridge & Snow Rd. jc v nedavni tekmi pokazal uspeh, za kar je dobil
Y	^njeno potovanje v nagrado
V	Pfostem času igra saksofon z
Va
ovim orkestrom. Njego-gT ^ati, poznana Mrs. Mary živi V Thompson, O.
Redna seja
Jutri, v četrtek se vrši redna seja društva "Svob. Slovenke" št. 2 SDZ. Pričetek točno ob 7. uri. Važnost seje je volitev de-legatinj za 12. konvencijo SDZ, društveni računi in drugo. Članstvo se poziva na številno udeležbo.
Prememba seje
Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ bo imelo svojo sejo v petek, 13, januarja ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Datum seje se je spremenilo iz važnega vzro ka samo za ta mesec. Prosi se članstvo, da to upošteva in da se gotovo udeleži.
Pogreb
Pogreb pokojne Mrs. Frances Ponikvar se vrši v četrtek zju traj iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato v družinsko grobnico na pokopa lišče Calvary, c
RAZPOROČIL SE JE, KER JE ŽELEL VZETI MLAJŠO ŽENO
GRAND RAPIDS, Mich., 10. jan. — Mrs. Helen Bishop je danes pomožnemu prosekutorju okrožja Kent ovadila svojega bivšega moža, ki jo je zaprosil za razporoko, da bi lahko vzel mlajšo ženo.
Mrs. Bishop, ki je stara 38 let, je povedala, da je ustregla želji svojega moža.
"Rekel mi je, da hoče biti prost, ker želi vzeti neko mlajšo ženo^ v katero se je zaljubil/' se je pritožila Mrs. Bishop, ki pa takrat še ni vedela kdo je ta "druga ženska."
Ko je Mr. Bishop zopet bil prost, se je podal v In diano, kjer je stopil v zakonski stan s 16 let staro Jean, ki je hčerka Mrs. Bishop in sicer iz njenega prvega zakona.
Ameriški tanki za Čiangkajšeka
PHILADELPHIA, 10. jan.— Na turške tovorne ladje so danes v pristanišču Philadelphije vkrcali več sto tankov in oklepnih vozov, ki jih Zedinjene države pošiljajo nacionalistični vladi kitajskega diktatorja Čiangkajšeka.
Turška ladja bo ameriško orožje odpeljala na otok Formo-zo. Uradniki družbe Reading Co. so izjavili, da so tanki in oklop-ni vozovi prišli iz vladnega skladišča "nekje v Ohiju."
Čeprav sta predsednik Truman in državni tajnik Dean Acheson zagotovila, da Zedinjene države ne nameravajo pošiljati Ciangkajšeku orožje in mu pomagati, da bi obranil Formo-zo pred pričakovanim napadpm sil Ljudske (komunistične) armade, se še vedno ameriško orožje v večjih količinah pošilja na Formozo.
Dva sistema lahko soobstojata v miru, zagotavlja komunist
PARIZ, 10. jan. — Francoski komunistični voditelj Marcel Ca-chin je danes v parlamentu izjavil, da dva različna ekonomska sistema lahko v miru soobstojata na svetu.
Cachin, ki je star 80 let in je med ostalim urednik glasila francoske Komunistične partije "L'Humanite," je bil prvi, ki je pred enim letom sprožil splošno ofenzivo za mir.
"Danes sta na svetu soočena dva različna ekonomska sistema. Nobenega razloga ni, zakaj bi ne mogla soobstojati v miru, kakor sta sodelovala proti istemu sovražniku pred tširimi leti," je rekel Cachin.
Cachin je priporočil razširjenje trgovinskih odnošajev med vzhodno in zapadno Evropo kot eden od načinov za utrditev miru na svetu. V svojem govoru pa je obenem napadel kapitalistični sistem zapada in pohvalil socialistično ekonomijo vzhoda. Rekel je, da zapad pripravlja vojno in priporočil, da se prepove uporabo atomskih bomb.
Cachin je odprl zasedanje francoskega parlamenta. Kot najstarejši član parlamenta ima vedno otvoritvene govore.
Za novega predsednika parlamenta je bil izvoljen Eduard Herriot, ki je v svojem govoru poudaril, da vsi Francozi, ne glede kateri stranki pripadajo, želijo mir.
Vile rojenice iC'
Ameriški vladi se ne mudi, da bi priznala novo komunistično vlado Kitajske, Je igavil Dean Acheson
taylor ne bo podal ostavke
NEW YORK, 11. jan.—Tru-manov osebni poslanec v Vatikanu Myron C. Tylor je danes zanikal poročila, da baje namerava podati ostavko.
V zvezi z govoricami, da. se bo Taylor umaknil v pokoj, so pro-testantje ponovno zahtevali od predsednika Trumana, naj prekine diplomatske odnošaje z Vatikanom. Proti osebnemu poslancu predsednika pri sv. Stoli-ci se protestantje in druge skupine že dolgo borijo, ker menijo, da to predstavlja kršitev principa o ločitvi cerkve od države.
Taylor se je pravkar vrnil iz Rima. Jutri, bo odpotoval v Washington, kjer bo podal poročilo o svojih pogovorih s papežem.	(1^1
podgane niso neumne
LINCOLN, Neb., 10. jan.— Znanstveniki na univerzi Nebraska so danes opozorili, da podgane niso neumne in da jih je težko spraviti na limanice. Izjavili so, da bi farmer ji morali tri dni zaporedoma hraniti podgane z nestrupeno hrano, ker podgane prve dneve sumijo, da nekaj ni v redu. Šele četrti dan, ko so podgane pripričane, da hrana ni strupena, priporočajo znanstveniki, da se jim podtakne strup.
stalin bo kandidat
MOSKVA, 10. jan.—V Sovjetski zvezi bodo prihodnjo nedeljo imeli volitve. Volil) bodo 12 članov Najvišjega sovjeta Zveze sovjetskih socialističnih republik. Pričakuje se, da bo Stalin zopet eden od kandidatov.
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Joseph Godec mL, 434 E. 160 St., in pustile zalo hčerkico-prvorojenko, ki je tehtala šest funtov in šest unč. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Mlada mamica je hči poznane družine Mr. in Mrs. Cmkovich iz 15801 Waterloo Rd., ponosni oče pa sin poznane družine Mr in Mrs. Joe Godec iz Corsica Ave., ki so vsi prvič postali "grandpa" in "grandma". Čestitamo!
WASHINGTON, 10. jan.—Državni tajnik Dean Acheson je danes na pričanju pred senatnim odborom, za zunanje odnošaje izjavil, da se Zedinjenim državam ne mudi, da bi priznale novo komunistično vlado Kitajske.
Acheson je tudi zagotovil, da"
Dežele vzhodne Evrope prejemajo ameriško blago
SANTA FE, N. M., 10. jan.— Republikanski senator George Malone je danes izjavil, da Zedinjene države dajejo "komunistom opremo, da se borijo proti nam, prav kakor se je Japonska, kateri smo pošiljali olje in železo, borila proti nam."
Malone je izjavil, da bo predložil kongresu resolucijo, s katero bo zahteval "obračun" s Sovjetsko zvezo.
Soglasno z izjavami republikanskega senatorja, ameriško blago kljub bojkotu s strani Ze-dinjenih držav prihaja v dežele vzhodne Evrope. To pa potom dežel Marshallovega načrta, ki prejemajo "pomoč" iz Zedinje-nih držav. Mnoge zapadno-ev-ropske države so sklenile trgovinske sporazume z deželami vzhodne Evrope in jim v okviru teh sporazumov pošiljajo ameriško blago. Po proračunu senatorja Malone imajo zapadno-ev-ropske dežele kakšnih 100 takšnih sporazumqv z deželami vzhodne Evrope.
O teh prekupčevanjih so že lani v spomladi bile dvignjene obtožbe proti Franciji, ki da je pošiljala dele strojev Poljski. Te dele pa je v okviru Marshallovega načrta prejela od Amerike.
Formoza ni važna za obrambo Zedinjenih držav, ker da ameriška "obrambena črta" teče od Japonske do Okinawe in dalje na jug do Filipinov.
Na zasliševanju je Acheson opravičil ameriško politiko v zvezi s Formozo, ki je zadnje zavetje nacionalističnega diktatorja Čiangkajšeka. Pojasnil je vladno politiko, ki baje nima namenov, da bi pošiljala nadaljne orožje Ciangkajšeku in pomagala pri obrambi Formoze.
(Kljub vladnim zagotovilom, da Zedinjene države ne nameravajo pošiljati nadaljno orožje Ciangkajšeku, je armada razkrila, da so včeraj bili na neko turško tovorno ladjo vkrcani vojaški tanki in oklopni vozovi, ki bodo poslani na Formozo).
Japonska btf ponovno velika sila
Na pričanju je Acheson povedal, da bo Japonska verjetno zd-pet postala precej mogočna sila, ne samo kot vojaška baza, ampak tudi kot trdnjava proti širjenju komunizma. Domneva se, da Zedinjene države ne bodo ovirale Japonsko in da ji bodo celo pomagale, da postane odločujoča sila na-Daljnem vzhodu.
Kar se tiče priznanja kitajske komunistične vlade, je Acheson izjavil, da bi pogoj za ameriško priznanje bil, da novi režim da zagotovila o spoštovanju ameriških življenj in interesov, kakor tudi zagotovila, da se bo držal mednarodnih zakonov.
Dalje je državni tajnik razkril, da vlada še ni potrošila $75,-000,000, ki jih je kongres odobril za vojaško pomoč na Daljnem vzhodu. Veruje' se, da bo delno ta denar porabljen za pomoč Burmi, ndiji, Indokitajski in Indoneziji.
Pa zaključenem zasliševanju je predsednik odbora senator Con-nally izjavil, da Acheson ni pokazal nobenega sovražnega stališča glede možne obnove Japonske, posebno na ekonomskem polju.
Connally je tudi pojasnil ostala stališča državnega tajnika. Med ostalim, da Zedinjene države verjetno ne bodo poslale ambasadorja v fašistično Španijo, dokler ne bodo preklicana priporočila Generalne skupščine Združenih narodov iz leta 1946. Soglasno s Connallyjem je Acheson tudi omenil Jugoslavijo, namreč, da je zavračanje linije Kominforme s strani jugoslovanskega maršala Tita povzročilo "konflikte z ruskimi gospodarji."
*
Nacionalist bo ostal v Varnostnem svetu
LAKE SUCCCES, 10. jan.— Sovjetski delegat Jakob Malik je danes zapustil sejo Varnostnega sveta, ker je bil zavržen njegov predlog, da se iz sveta izobči kitajskega nacionalističnega delegata. Malik je izjavil, da se ne bo vrnil na sejo, dokler bo Kitajsko
zastopal nacionalistični delegat T. F. Tsiang, ki da vsled totalnega poraza Čiangkajšeka ne zastopa nobenega.
Sovjetski delegat je na seji predložil pismo novega kitajskega komunističnega zunanjega ministra Cou En-laia, ki je zahteval, da se iz organizacije Združenih narodov vrže vse vse nacionalistične delegate, ki nimajo pravice, da bi zastopali Kitajsko ali pa govorili v imenu kitajskega ljudstva.
Za izobčenje nacionalističnega delegata sta glasovali le Sovjetska zveza in Jugoslavija.
Novi uradniki
Na letni seji društva "Ložka dolina" so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1950: Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Lekan ml., tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., tel. HE 9183, blagajnik-zapis-nikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, zastopnik za Klub društev SND John Lekan mL, za konferenco John Znidaršič, za Klub društev na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gašper Knafelc ter za konferenco na Holmes Ave. Frank Znidaršič, Gašper Knafelc in Frank Bavec. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Volitev delegatinj
Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja društva sv. Ane št. 4 SDZ v navadnih prostorih, članice se prosi, da se udeleže, ker se bo volilo delegatinje za konvencijo, ki se bo vršila v maju.
Katoliška cerkev pomaga komunizmu, pravi dr. Rycroft
BUCK HILL FALLS, Pa., 10. jan.—Izvršni tajnik organizacije Committee on Cooperation in Latin America dr. Stanley Rycroft je danes izjavil, da katoliška cerkev pomaga širjenju komunizma v južno-ameriških državah.
Dr. Rycroft je na sestanku organizacije Foreign Missions Conference of North America, ki je največja protestantovska organizacija, rekel, da se katoliška cerkev v južni Ameriki zanima le za svojo lastno blaginjo, ne pa za napredek in zboljšavo življenjskih pogojev ljudstva. Po njegovem mnenju pa to največ prispeva širjenju komunizma.
"To je prav tako kakor je bilo v Rusiji pred izbruhom revolucije. V južno-ameriških državah so velike množice ljudstva brez zemlje, nepismene in brezpravne. Cerkev (rimsko-katoliška), • ki ima veleposestva, se zanima samo za svojo lastno oblast in ohranitev sedanjega stanja ter kontrolira države," je izjavil dr. Rycroft.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
11. januarja 1950.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
,	HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev)
For Three Months—(Za tri mesece)
$8,50 - 5.00 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev)
For Three Months—(Za tri mesece)
$10.00 . 6.00 . 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
OB TRIDESET LETNICI UUBUANSKE UNIVERZE
AMERIKA IN NOVA KITAJSKA
Eden najbolj katastrofalnih porazov ameriške zunanje politike je zmaga komunistov na Kitajskem in ustanovitev nove ljudske demokratične republike Kitajske.
Na kopneni Kitajski je civilna vojna že dejansko zaključena. Le še dva otoka—Formoza in Hainan—sta pod oblastjo diktatorja Ciangkajšeka, toda po mnenju samih zapadnih opazovalcev bosta tudi ta dva otoka priključena novi ljudski republiki.
Zedinjene države so z milijardami dolarjev in ogromnimi količinami orožja ter večjim številom vojaških svetovalcev podpirale Ciangkajšeka. To njihovo podpiranje je pomenilo odprto intervencijo v notranje zadeve kitajskega ljudstva, intervencijo, ki pa kljub vsemu ni bila v stanju zavreči zgodovinsko že večkrat potrjeno dejstvo: da stari, preživeli, tiranski režimi zginevajo, novi pa stopajo na njihova mesta.
Priznanje nove kitajske republike je sedaj predmet nasprotujočih si mnenj mnogih naših državnih uradnikov, kongresnikov in posameznikov. Nekateri gredo celo tako daleč, da v svojem fanatičnem nasprotovanju komunizmu predlagajo oboroženo in odprto intervencijo Zedinjenih držav v zadnjo fazo kitajske civilne vojne. Govori se celo o vojaški okupaciji Formoze, ki da je "strategično" važna za Zedinjene države. Ampak kot zgleda, je vlada zavzela novo stališče, ki zavrača odprto intervencijo. To še vedno ne pomeni, da bo ravnodušno motrila na razvoj dogodkov, posebno kar se tiče Formoze. Na ta otok so zadnje čase ameriške ladje pripeljale večje količine orožja in vojaškega materiala. Sami kitajski nacionalisti pa priznavajo, da se pri njih še vedno nahajajo ameriški "svetovalci." Kot kaže, ameriška vlada ne namerava opustiti svojega sovražnega stališča napram novi kitajski vladi, ki že zastopa več kot 450,000,000 Kitajcev.
Brezupnost prizadevanja ameriške zunanje politike, da bi se ne samo zajezilo, ampak tudi uničilo "komunistično nevarnost" na Kitajskem, so spoznale že mnoge nekomunistične države. Seveda, kot se je pričakovalo, so dežele vzhodne Evrope prve priznale novo kitajsko vlado in navQzale z njo diplomatične stike, toda zadnje čase se jim pridružujejo tudi ne komunistične države, kakor Indija, Pakistan, Cejlon, Burma, Anglija, Danska, Izrael itd. S priznanjem kitajske komunistične vlade so vse te države obenem priznale, da so dnevi Ciangkajšeka šteti.
Zedifijene države so se postavile v zelo neroden položaj. 2e radi svojega odprtega, večletnega podpiranja Ciangkajšeka in aktivne intervencije ne morejo priznati nove vlade, ker bi to pomenilo, da odprto priznajo svoj totalen poraz. No, pravijo, da vrag po sili tudi muhe žre. Gotovo je, da si niti kitajska komunistična vlada ne jemlje preveč k srcu to nenaklonjenost ameriške vlade. Lahko izkorišča antagonizem med dvema glavnima kapitalističnima silama na svetu—Zedinjenimi državami in Anglijo. Angliji se verjetno mudi, da bo prehitela ostale države, si zagotovila svoje pozicije na Daljnem vzhodu, posebno v Hong Kongu in začela "business" z novo Kitajsko. Zato so tudi nekateri zagovorniki ^ameriške odprte intervencije in odločne proti-komunistične politike na Daljnem vzhodu zelo razkačeni na Anglijo in ji celo grozijo, da bi se ji moralo odvzeti pomoč v okviru Marshallovega načrta.
Nova ljudska republika Kitajske bo prav gotovo ostala in prebrodila prve težave, ki so v zvezi z njeno obnovo in dalekosežnimi reformami. Oni, ki menijo, da se bo zaradi enega ali pa drugega vzroka sesula, so bržkone v veliki zmoti, kakor so bili v zmoti, ko so pričakovali zlom Sovjetske zveze v prvih letih njenega obstoja. Celo nova Kitajska, kakor vse ljudske republike novega tipa, ima danes bolj čvrsto podlago za svoj obstoj, kakor pa jo je imela prva socialistična država na svetu. Nekaj časa se bodo ameriški politiki še kujali, končno pa bodo vendar morali priznati dejstvo, da je nova Kitajska tu in da bo tu tudi ostala. Prej ko bodo naši odgovorni uradniki spoznali to dejstvo, boljše bo za Ameriko. Kajti ogromna, industrij s ko in poljedelsko še nerazvita Kitajska, s svojimi velikimi naravnimi zakladi, bi na osnovi enakopravnosti in vzajemne koristi lahko nudila zaslužek ameriškim delavcem, obe-j nem pa tudi dobre profite našim busincssmenom. Pametno j bi bilo, če bi se tudi naša vlada ravnala po vzgledu naj Anglijo, ki je bolj realistično r'^-.il:i to vprašanje svojei






mM


UREDNIKOVA POŠTA
Kuhel in Medvešek bosla predavala v Chicagi
Chicago, 111.—Zadnje čase se zopet veliko piše o naši stari domovini — Jugoslaviji, toliko, ako ne še več, kot se je pisalo za časa osvobodilne vojne, ko je naš narod prestajal nepopi-
Bashel po $5. Mr. John Koss, $3, in Mrs. Zugoritz, $2.
Po $1: Mrs. Barbo, Mr. Janko-vic, Mrs. Zafred in Mrs. Zavrl.
Mr. in Mrs. Sanabor sta darovala $5 za Cancer Society v sporno beležili v knjigi spominov, j za pokojno sestro Mary Že sedaj, ko se zida naš dom, ka-1 Slejko.
Vsem darovalcem v imenu teh otrok in krožka št. 1 prisrčno zahvalo.
društvenem polju v tem letu bo-
terega bomo v bodoče klicali Ameriško-jugoslovanski center, £0 v teku aktivnosti.
Vsa društva so 'se zavzela, da bodo sodelovala za boljši uspeh
tega centra. Tudi naš Gospodinj sno trpljenje m umiral za svojo|g)^^
Mary Vidrich, tajnica, 15718 Grovewood Ave.
pravico in svobodo. Ena poro-K^,-____. . ,
t.,	,	,	i bolj na mrtvi tocki in je le pri
cila so ugodna, med tem ko soi	...
. ,	,	, sušeno životaril s par clanicami
SI druga popolnoma nasprotna , . ,
^ , v . ^ , ker ni bilo zanimanja, se le se m slikajo položaj v stan domovini čisto v drugačni barvi, kot v resnici je.
Da se ta stvar koliko moga-če pojasni in prikaže položaj,
tak kot je, zato je sklenil Centralni odbor chicaških podruž
_ I Letna seja Čitalnice Sloven« skega delavskega doma
Meseca december in januar daj zelo oživel. Sklenilo se je,|gta meseca letnih sej. Tako bo da bo z novim letom postal bolj^udi čitalnica Slovenskega de-
^	j lavskega doma na Waterloo Rd.
Prijazno torej vabimo vse čla- j imela svojo letno sejo in sicer nice, ki so se že priglasile, kot | v sredo (danes) 11. januarja, tudi ostale naše žene in dekleta, j Seja bo v prostorih Čitalnice, nic SANSa, društev in klubov I ^ \ žeHjo sodelovati z nami, da j začela pa se bo ob 7.30 zvečer, na svoji zadnji seji, da se skli-' Poidejo na sejo, ki se vrši NO- Ker imamo več važnih zadev
LJUBLJANSKA UNIVERZA
12. novembra j e Ljubljana slovesno praznovala tridesetletnico ustanovitve svoje univerze. Leta 1919 po lazpadu avstro-ogrske kraljevine je bilo državno vodstvo Jugoslavije primo-rano, da je usLanovilo v Ljubljani univerzo, ker je bila ena izmed glavnih nacionalnih zahtev Slovencev. V začetku je delovalo pet fakultet; filozofska, pravna, nepopolna medicinska, tehnična in teološka. Predavanja so se vršila v siromašnih, zasilnih prostorih. Univerza ni imela ne knjižnice niti čitalnice, ne laboratorijev in ne potrebnih zbirk, kar je delo zelo otežkočalo. Hegemonistična beograjska klika je sovražno gledala na razvoj slovenske univerze in je s stalnimi grožnjami o zatvoritvi posameznih fakultet vnašala zmedo med profesorje in študente. Delegacije so zelo pogosto odhajale v Beograd in iskale pomoči za univerzo. Med študenti so polagoma nastajale napredne skupine, ki so se skupno s patriotičnimi študentskimi skupinami borile za samostojnost in svobodo slovenske univerze. S sistematično in uporno propagando se jim je posrečilo, da je bila leta 1934 v državni proračun vnešena postavka za zgraditev univerzitetne knjižnice. Zaradi mnogih težav od strani oblasti, je bila knjižnica zgrajena šele 7 let pozneje. Borba za ljubljansko univerzo je bila vrsta razočaranj, ponižanj pritožb m protestov.
Med vojno okupator, ki je uničeval vse kulturne ustanovo, tudi slovenski univerzi ni priza-nesel. Skrornne zbirke in labora-totij so bili večinoma uničeni. Leta 1943 je bila univerza zaprta, leta 1944 je bila zažgana knjižnica. Požar je napravil za 24 milijonov dinarjev škodo. Veliko število študentov ljub-1 Ijanske univerze je žrtvovalo življenja v borbi proti fašizmu. Okrepljeni z borbo za univerzo so, ko je okupator zasedel njihovo deželo, takoj znali najti svojo pot. V vrstah borcev, ko-i mandantov, ))olitičnih komisar-i jev so bili številni študenti ljub-| Ijanske univerze. Lik Jožeta Zornade, Majde Vrhovnikove, Vere Šlandrove in številnih drugih bo bodočim pokolenjem svetel zgled borbe slovenskega študenta za svobodo.
Po končani vojni je ljudska oblast nudila veliko pomoč slovenski univerzi in ai prizadevala, da popravi vse krivice, ki jih
je univerzi prizadela predvojna Jugoslavija. V zvezi z izgradnjo socializma v deželi, so bile predvsem odprte fakultete za izpopolnjevanje kadra, ki je nujno potreben za izvršitev nalog petletnega plana. Ministrstva in ustanove štipendirajo potrebno število študentov, ki bodo po dovršenem študiju pri njih zaposleni. Tako so ustanove preskrbljene s strokovnjaki. Razvoj gospodarstva in poljedelstva je za Jugoslavijo izredne važnosti. Odprta sta bila kmetijska in agronomsko-gozdarska fakulteta. Izpolnjena medicinska fakulteta bo dala zadostno število zdravnikov. Elektrifikacija in industrializacija dežele zahteva veliko število strokovnjakov 1'udarske, kemične in strojne stroke. V novo zgrajenem, kemičnem, strojnem, hi-drogradbenem in metalurškem institutu se bodo študenti s praktičnim delom izpopolnjevali in pripravljali za bodoče naloge.
Slovensko študentsko mladino čakajo danes velike naloge. Mora še učiti, da bo čimprej dala svoje znanje na razpolago svoji ljudski državi. Zmanjšati mora potrebo po tujih strokovnjakih. Razvijati v sebi brezmejno ljubezen do resnice, zlasti do resnice v znanosti. Bodoča inteligenca dežele, ki se danes eifina bori za pravilne socialistične odnose med socialističnimi deželami, ^gnora znanstveno dokazati pravilnost svojih trditev.
Ljudska oblast posveča veliko skrb življenskemu standardu študentov ter tako omogoča, da čim uspešneje dovrše svoje študije. Leta 1949 je bilo določeno za štipendije 57,837,000' din. Materialni problem ni več glavni pogoj, od katerega je odvisno šolanje posameznika. To najbolje dokazuje število študentov, ki se je od predvojnih 2500 povečalo na 5000. Tudi stanovanjsko vprašanje za študente bo zadovoljivo rešeno. Načrti za Univerzitetno četrt, ki bo zgrajena v južnem predelu, so Ž3 dovršeni. Predvideno je, da bo v dograjenih domovih stanovalo 1211 študentov. Pod Rožnikom bo v kratkem dograjeno študentsko naselje, kjer bo v udobnih prostorih našlo dorg, 1100 študentov.
Slovenski študenti so ponosni na preteklost svoje univerze in to jim vliva novih moči za obvladanje naporov, ki so pred njimi.	|
Poslano SANSu, Chicago.
COJ, 11. januarja v Društvenih prostorih na Recher Ave. Ker je več važnih točk za rešiti, obenem se bo pa tudi volilo odbor, ki bo ugajal vsem članicam, prosim vse, da se gotovo udeležite. Pridite in sodelujte z nami.
Mary Medvešek, predsednica.
če javen shod, na katerem bosta poročala brata Mirko G. Kuhel, glavni tajnik SANSa in gl.
blagajnik SNPJ in Milan Medvešek, pomožni urednik Prosve-te in blagajnik SANSa o svojih vtisih, ki sta jih dobila tekom svojega dvomesečnega bivanja v Jugoslaviji.
V tem času sta veliko potovala po Jugoslaviji, videla veliko različnih stvari in govorila z mnogimi ljudmi, vsled tega jima bo znano mnogo bolje o delu in napredku ter lazmerah v stari domovini, kot pa tistim, ki pišejo in govore v nasprotnem smislu ter skušajo omalovaževati trud in delo ju- i prej izvršimo to nalogo.
na dnevnem redu, obenem pa tudi volitve novega odbora za leto 1950, ste vsi čitalničarji vabljeni, da se seje udeležite. Poleg ostalih zadev, je na dnevnem redu tudi naša prihodnja plesna veselica.
Spodaj podpisani vas vabim, da se polnoštevilno udeležite seje, da vsak in vsaka s svojim dobrim nasvetom pomaga k boljšemu uspehu. Upamo ~tudi, da boste pomagali tudi z malim de-
goslovanskih narodov za boljše in srečnejše življenje.
Ta shod se vrši v petek, 3. februarja 1950 v dvorani SNPJ,
Uverjena SQm, da bomo še ke-daj vsi ponosni na ta orkester, ker ta bo v prvi vrsti te vsebine na celem svetu in kadar jih bomo
na 2657 So. Lawndale Ave. Za- culi igrati, zmislili si bomo: tudi četek ob 8. zvečer.	' jaz sem malo pomagal tem siro-
Vsakdo, ki se zanima za raz-j tam in jetnikom teme, kajti po-mere v stari domovini in ki ho- magal sem nabaviti te male in-
če izvedeti resnico o tamošnjem položaju, naj se tega shoda ude-j leži!
I S pozdravom,
j Odbor Centrale podr. SANSa, I	društev in klubov.
štrumente, da ko bodo ti otroči-či odraščali in spoznavali, kako so nesrečni, bodo lahko zlivali svojo tugo v melodije orglic in si tako lajšali bridke ure. V ta namen so darovali: Slovenski delavski dom na
Gospodinjski odsek SDD | Waterloo Rd., $25, in krožek št.
115, Progresivne Slovenke, $25. Euclid, Ohio — Začetek leta ; " Društvo Kmetovalec, št. 198 1950 bo gotovo zapisan v zgodo-1 SNPJ, in Mrs. Peterlin, 15804 vino euclidskih Jugoslovanov., Huntmere Ave. po $10.
\'se naše delo na kulturnem kot
politike na Daljnem vzhodu. Tu ne ^re za simpatije ali pa antipatije napram komunizmu, pač pa za spoštovanje medsebojnih interesov, resnično sodelovanje in v veliki, meri tudi za učvrstitev miru na svetu.	I
Kampanja za slepe otroke
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk še vedno moleduje, ker so
orglice dosti dražje kakor smo j lo^ in sprejeli kakšen urad. . mislile ob začetku kampanje. To- j Nas čitalničarjev je precej le-lej, še vedno apeliramo na do-, po število, aktivnih pa le kak-bra srca za prispevke, da nam | šnih pet ali pa šest. Kako. naj priskočita na pomoč, da čim j tako malo število aktivistov izvrši vse delo na prireditvah in veselicah ?
Dolžnost vseh, ki so zdravi in niso preobloženi z drugim delom je, da pomagajo pri društvenem, posebno pa kulturnem delu. Ni potrebno zanašat se preveč na par ljudi.
Še to. Pomnite, da je pred leti odbor čitalnice prosil vsa tukajšnja društva in organizacije za prispevke, da je Čitalnica lahko vzdržala in delovala. Čitalnica se je tako vzdrževala le s pomočjo društev in organizacij, živela je takorekoč od miloščine. Zadnja tri ali pa štiri leta pa nam ni treba prosjačiti. Odbor se pobriga za blagajno s pri-rejanjem veselic, s katerimi smo dosedaj še vedno imeli lep uspeh. Družina Oblak in Mis. Marion Tako naša blagajna ni ravno suha. Imamo in smo preskrbljeni za deževne dneve. Upamo pa, da nam boste pomagali tudi vsi tisti, ki nam doslej še niste, da bomo tudi pri naši bodoči plesni veselici uspešni. Ta veselica bo v februarju tekočega leta. Natančno naznanilo bo podano pravočasno. Toliko le naznanim, da bodo na tej veselici igrali Vad-nalovi fantje. Torej, pripravite se, stari in mladi. Vedite, da gre vse za našo Čitalnico, za našo kulturo in napredno literaturo.
Na svidenje na današnji let-Anion Jankovich, tajnik.
ni seji!
ITALIJANSKA VLADA liO PODALA OSTAVKO
RIM, 10. jan. — Krščansko-demokratska vlada De Gasparija bo jutri podala ostavko, toda De Gasperi bo verjetno takoj dobil mandat za sestavo nove vlade.
De Gasjjeri se je odločil za ostavko vsled političnih trenj, ki so nastala, ko so trije dosni-čaiski socialisti v oktobru izstopili iz vlade.
Medtem pa je v severni IW-liji bila oklicana protestna stavka 1,500,000 delavcev. Stavkal j je v zvezi s krvavimi nemiri, ko je policija v Moden i ustrelil* I šest delavcev, 110 pa ranila.
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
JlKiOSLAVIJA rODMSAl^ MX;ODItO S TlIKtMO
LONDON, 10. jan.—Belgraj-ska radio postaja je danes, naznanila, da je Jugoslavija podpisala trgovinsko pogodbo s Turčijo.
$
11. januarja 1950.
enakopravnost
stran 3
Dr. Mirko Karlin :
VRAČI, ŠAMANI IN ZDRAVNIKI SVEČENIKI
(Iz spisa: Od kod praznoverje v današnji medicini?)
Že v prvi dobi človeštva so se iz ljudstva oddvajali posamezni ljudje z večjim znanjem in boljšim poznavanjem narave in seveda tudi človeka. Bilo je pa tudi nekaj takih, ki so se le delali, ko da so nekaj višjega, in tako varali druge. Iz teh redkih poedincev so se razvili vrači in šamani, ki so ljudstvo slepili, čes da so v stalnem stiku 2 duhovi umrlih in z bogovi in da oznanjajo njih voljo kot božjo besedo. Ti vrači so obenem zagovarjali in izganjali zle duhove (demone) ter zdravili bolezni. Mogli so pa marsikomu tudi zagovoriti (mu pričarati nesrečo in bolezen), ko so nadenj pošiljali zle duhove.
Vrači so bili svojemu ljudstvu svečeniki, čarovniki, zdravniki, pa tudi sodniki. Zavoljo tega so imeli silno moč nad Vsem drugim živi jem. Vrhovna oblast v družbi jim je kmalu prinesla tudi znatno materialno korist in politično prednost; to 3® napotilo vrače posameznih rodov, da so se družili v skrivne ^^ze, ki so skrbele, da so vsa H^ih spoznanja in čarovnije pstale drugim prikrite. Vsakega 'zdajalca so brezpogojno izklju-*^•11 iz zveze ali pa ga celo ubili.
Vrače je ljudstvo imelo za ču-dodelce, ki so poznavali svojska sredstva zoper zle duhove. Le-te so vrači izganjali v divji Sozd, od koder naj bi bili prišli, ^ko n. pr. so jih izganjali v ^^stline, v svoja čudna orodja, v razne živali itd.
^iavni zdravilni pripomočki ^^^čev so bili tile; 1 Garanje z Zelišči, čarovniki so poznali tu-V ze marsikatero zdravilno ro-jo pravilno porabljali pri '^^znih boleznih. Ker so si pa na-^l^^k kakega obolenja razla-z nadnaravnimi vplivi, so bila tudi ta zelišča in njih ravilna moč čarobna. 2. Garanje z besedami. Tajin-eno govorjene besede pri za-voru bolezni s o sugestivno ^ i^ale na bolnika. Z vpitjem ^ hoteli bolezen povzročujo-demone prestrašiti, da bi po-iz obolelega^ Nekaj sta-. slovenskih zagovorov nam ® ohranil štrekelj v svoji zbir-^ ^arodnih pesmi.
i ^®^dnemu čaru podoben je . nadih bolnika. Pri tem je
zakladnici. Iz njih se je pozneje zdravnik učil anatomske gradnje človeškega telesa, spoznavanja raznih bolezni (predvsem ženskih), pravilne rabe kirurških instrumentov itd. P o navadi se je vsak tak zdravnik-svečenik kasneje posvetil zdravljenju ene same bolezni, kar se nam celo danes v dobi specializacije zdi kar skoro preveč napredno.
Navzlic vsemu temu pa so zdravniki v starem Egiptu obogatili zdravstvo za marsikatero spoznanje. Omembe vredni so zlasti higiensko-dietetični ukrepi, ki so jih uvedli svečeniki in katerih se je ljudstvo kmalu oprijelo ter jih strogo' izvajalo. Magia in simpatija
Kakor v starem Egiptu, naletimo tudi pri Babiloncih in Asir-cih na svečeniške tajne zveze. Kaldejci (ostanki Sumerijcev) so še po zasužnjenju služili Ba-biloncem kot svečeniki. Babilonsko ljudstvo je Kaldejce imelo za čarovnike. Pečali so se s prerokovanjem, z razlago sanj, z razkladanjem pojavov pri žrtvovanjih, s čaranjem in z astrologijo. Isto vlogo kot Kaldejci in Babilonci so imeli Magijci pri Perzijcih. Pozneje so imeli za magijca vsakega čarodeja, na koncu pa celo vsakega goljufa in mazača; Vsako tajinstveno, na videz nadnaravno zdravljenje pa so imenovali magično. Kaj je prav za prav magija? Magija pomeni danes čarovnijo ali čarovništvo sploh, pa tudi moč in umetnost, da more kdo klicati duhove, umrle ter povzročiti ali pregnati bolezen.
Magija je vsako dejanje, ki skuša vplivati na nadčutni svet. K magiji ne sodijo niti bogosluž-stosa. Te zapiske so svečeniki! na (kultna) niti tehnična dela hranili v najgloblji tempeljski i (n. pr. operacije). Magično
niso imeli pojma o kemiji, so vrači tudi sami verovali, da so strupi nekaj nadnaravnega, ča-rovniškega.
Razen v te čare so verjetno že zgodaj verovali tudi v čudežno zdravilno moč vode in so-
n.
Najlepši primer za politično premoč nad širokimi množicami ter njih duševno zasužnje-vanje so egiptovski svečeniki, ki so kmalu obvladovali vse duševno in gospodarsko življenje v deželi. Bili so edini učenjaki, učitelji, duhovniki, zdravniki in sodniki v Egiptu. Lotevali so se celo trgovskih poslov. Vzgoja mladine, zlasti prestolonaslednika in drugih kraljevičev, pa jim je prinesla neposreden politični vpliv na vladajoči stan. Svoj svečeniški naraščaj so izobraževali v znamenitih tempeljskih šolah, kjer so se vzgajali vsi učenjaki in znanstveniki. Vpliv svečeniške kaste so si zavarovali tudi na ta način, da so edinole sinovi svečenikov lahko postali ono, kar so bili njih očetje. Svoje znanje so-skrbno prikrivali drugim stanovom in le od njih posvečeni ter vpeljani so imeli vpogled v tajne skrivnih (okultnih) znanosti. Z grožnjo najokrutnejših kazni na tem in onem svetu so se zavarovali proti izdajstvorfi.
Zdravnik v Egiptu je lahko postal samo svečenik, ki se je svoje umetnosti naučil iz še-sterih knjig Hermesa Trimegi-
%otel
Vrač s svojo sapo pregna-
ti
^adležnega demona.
Garanje s kamni. Od ne-^ že so ljudje verovali v ču-^ ^ ® Hioč pečin in skalovja ter predmetov, ki jih naprav tvarine. Tako se je vera v amulete (obram kat	zoper bolezni), <
je bomo govorili še pozne-
S "
tud'	v tesni zvezi so
J. ' strupi. Njih učinek so ime-nekaj tajinstvenega. Ker
V vsaki slovenski družini, ki se
«■
zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in poducno čtivo priljubljene povesti
AMEBKK «CVS11
lOAN

usmerjenemu nauku o življen-skih pojavih (o fiziologiji) se ves svet dozdeva poln raznih" sil, ki s tako imenovano simpatijo v vplivajo na vse stvari (na ljudi, živali, rastline in rudnine). V središče vesoljstva (univerzuma) so pripadniki magije postavili človeka, zastopnika malega sveta (mikrokozmo-sa), ki se v njem zrcalijo vsi pojavi velikega sveta (makro-kozmosa). Namen magije je, da vsem stvarem izvabi skrite sile in jih uporabi človeku v prid. Prav tako je hotela magija pritegniti vse tajne sile vesoljstva in človeka napraviti za vladarja narave. Velikega pomena v magiji je bilo tudi verovanje v
čudežno moč številk , 7, 9, ki so se ohranila pri vseh narodih do današnjega dne.
V medecino zanesena magija je porabljala zdravila, ki se nam zdijo danes po eni strani docela neučinkovita, po drugi strani pa celo ostudna (n. pr. biseri, zlato, srebro, drago kamenje, pa tudi seč, človeško blato, mumije, prah iz človeških kosti in še mnogo drugega). Vsa ta zdravila so se ohranila v ljudski medicini kot tako imenovana simpatetična sredstva. Razen tega je magična medicina na veliko uporabljala talismane in amulete, ki naj bi ljudi varovali vseh mogočnih pogubnih vplivov.
Tudi krščanski srednji vek se ni mogel otresti magije. Takratni učenjaki pa so ločili naravno od nadnaravne magije. Ker pozna krščanska cerkev dobre in hudobne duhove, so razločevali tudi dve vrsti nadnaravne magije: 1. belo ali nedolžno magijo in 2. črno ali hudobno magijo. Črna umetnost (od tod slovenski izraz črrjošo-lec) je skušala s pomočjo ' hudobnih duhov oškodovati svojega bližnjega, medtem ko je bela magija hotela z dobrimi duhovi ljudem in živalim le ko-
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8

- 3730 ■: - v

K
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St.	HE 2730
ristiti. Naravna magija pa je bila zdravnikom srednjega veka nekako naravoslovno-bogo-slovna znanost, ki je imela pristaše celo med najboljšimi takratnimi zdravniki. Tudi številčna magija v zvezi z astrologijo in z razlaganjem sanj je v
srednjem veku znova oživela: operacije in druge posege so izvajali le na dneve, ki so jih določili za ugodne.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
in čitajte

Is if Junior's report card? Father'« unannounced dinner guests? Mother's Club activities?
Oddly enough, these are not the causes of most family arguments!
Sociologists tell us, 'Tempers are shortest and arguments longest when the subject is money —or the lack of it"
That's why the head of every family should realize the necessity for a safe, sure automatic savings plan. For peace and harmony in the home, as well as that important feeling of security!
And what could be a safer, surer, more automatic savings plan than this?
Buy U. S. Savings Bonds on the automatic Payroll Savings Plan. Or ...
If you're not on a payroll, ask your bank about the Bond-A-Month Plan.
Remember — every $3 you put into U. S. Savings Bonds today will be worth $4 in 10 years.
/lutomatio sauin^ is sure saving —
U.S. Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
nh /• an omdat U. S. Trensury Adverttsemen^^ . , _ prepared under auspices of Treasury Department and Adverttsing Council.
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
roman
z DENARJEM
^ (Nadaljevanje)
'Stavili so se v občinski go-Taka je bila navada, da
'Ulni
Vsi najprej tam ustavili.

so hoteli pokazati svetu, z ženo domov ni mogel bo ^^j je vedel, da doma ne prostora. Treba je bilo v J najeti najprej sobo, da se Ustavita tako dolgo, do-
ler Ms
Vse ne uredi.
je stopil za gostilničar-je prihitel naproti v sobo. Pri	mu je rekel, "ali bi
človek lahko najel sobo
"Oh
časa?"
seveda," je pohitel go-
stilničar, spreten človek. "Pri nas je vedno dovolj prostora. Saj vam je znano, da smo imeli vedno eno sobo odveč." Da, Marku je bilo znano. In tudi to bi Marku lahko bilo znano, da ga je |)red leti prav isti gostilničar tikal in zmerjal in ga nekoč celo vrgel iz gostilne, ko se je hotel pretepati, zdaj ga je pa tako spoštljivo vikal. Odprl mu je vi ata še v dokaj prostor no sobo.
Marko ai je ogledal sobo, nekaj pokimaval, nato poklical že-, no.
"Kaj bo ona rekla." In gostilničar je čakal, kaj bo "milostlji-va" rekla. Milostljiva je bila za-
dovoljna. Saj je lahko vedela, da tu ni Amer ika. In morda je bila milostljiva kdaj v prav tako tesni kmečki hiši doma, kakor je bil Magdičev dom.
Nekemu človeku, ki se je tam (.tepal, je Marko velel znositi kovčege iz avtomobila v sobo. Kovčegov ni bilo malo in nekateri so bili tako težki, da si je, ki jih jo nosil, poiskal še enega pomagača, in počasi je bilo ljudi več kot dovolj, da bi nosili kovčege.
Potem jc dal ljudem dobro napitnino. Ti so se takoj spravili v gostilno in pili so to napitnino. Tam v sobi pa je bil Marko Mag-dič mlajši, bogatin, to je bilo videti. Bogme, taki kovčegi, težki, da jih en človek ni mogel premakniti, to JC bilo že bogastvo. Tam je sedel Marko Magdič mlajši s svojo mladp, lepo ženo in z otrokom, ki je bil tudi ves mestno oblečen. Naročili so si dobro južino, gostilničarka je lo-
vila po vrtu, in vsi ljudje, ki so stali zunaj, so vedeli, da bo za Magdiča.
Da, tako se godi tistim, ki so pametni, ki se ne tišče vse življenje k peči, temveč se upajo v svet. Da, v svet je treba stopiti, kdor hoče postati kaj več, kdor si hoče urediti dostojno življenje. Magdič si je upal."'Kako je odšel, ni vedel nihče, toda kako se je vrnil, lahko vidi vsakdo: bogatin.
Tja v Magdičevo zakotje, ki je bilo sicer na koncu vasi, je ta novica vendar dokaj hitro prodrla. Najprej seveda k Radoho-vim. Katica je pobrala otroka in zletela prek jarka k očetovim. To ni bilo kar tako.
"Marko je doma," je rekla Ani, ki jo je videla zunaj pri delu. Ta se je nekaj namrdnila, rekla pa ni ničesar. Zato je Katica letela k materi.
"Marko je doma," je dejala
vsa iz sebe. "Z avtomobilom se je pripeljal."
Mati se je zganila. Bilo je vendar tako nepričakovano. In še z avtomobilom. Ni se še zgodilo, da bi se kateri Magdičevih pripeljal z avtomobilom. Saj se še 7. vozom nobeden ni mogel. Ta pa z avtomobilom. In morda je celo njegov.—Prav ta misel je šinila materi v glavo. Ne, to bi bilo preveč, ljudje bi se norčevali. Ne bi bilo dobro, dasi bi njen ponos strašansko dvignilo.
"Žena je z njim in otrok," je nadaljevala Katica. "Žena je vsa v svili. Klobuk ima in pristrižene lase. Pravijo, da je strašno lepa."
"Tako?" je pomislila mati. Zdaj je postala rahlo ljubosumna. Žena doma iž mesta—ne, ta ne poj de k njim, ne bo si upala sesti z njimi za isto mizo. To je bila stvar, ki tudi njej ni ugajala.
"In baje," je nadaljevala Ka-
tica, "ima kakih šest kovčegov, ki so vsi tako polni in težki, da jih človek ne more dvigniti. Hudo bogat mora biti. In kakšen gospod je postal."
Gospod, je mislila mati dalje. O, to je že rada videla, da bi postal gospod. Rada bi videla, da bi bili vsi njeni otroci več, kakor drugi otroci. Da bi bili gospodje, da bi bili bogati in srečni. Samo tega se je bala, da bi pri tem pozabili na dom. In bala se je še nečesa posebnega: da bi pozabili na očeta. Kakor se je veselila vsega, ji je zdaj prišlo na um, da očetu to ne bo ugajalo. On je za take stvari naravnost čuden.
Še preden pa je Katica odšla domov, so Magdičevi dobili obisk. Morda je Marko pričakoval, da mu pride kdo naproti v gostilno. Da, prav tega si je bil želel. Vendar se ni zgodilo. Očeta ni bilo nikjer, Ana ni hotela, mati pa si ni upala. O, ona bi že
šla. Pohitela bi mu naproti, temu svojemu sinu. Saj je bil njen otrok, kakor vsakteri drugi, in želela mu je, kakor vsakemu, da bi mu šlo v življenju dobro. Zakaj mu tedaj ne bi smela naproti ? Toda ker očeta ni bilo nikjer, temveč se je izognil domu, si ni upala, da ne bi bil spet nejevoljen. Tako je ostala doma.
Zato pa je pr išel Marko sam ^ njim. Žene ni privedel s seboj.
"Jezus?" je vzkliknila mati, ko ga je zagledala, in že je jokala. Marko pa se je smeljal. Bil je zadovoljen. Hotel je, da jih preseneti, da napravi na nje dober vtis. Hotel je, da vidijo v njem nekaj več kakor bi kdo rad. In pri matferi je to dosegel. Tudi otroci, ki stv bili doma, so ga. gledali presenečeno.
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite )edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!



31. januarja 1950.
Janko N. Rogelj:
V Janezovi kovačnici
(Nadaljevanje)
Franceljna je zaskrbelo, kaj bi bilo, ako bi se tudi njemu tako dogodilo. Kaj bi potem? Pa mu je takoj malo odleglo, ko si je pomislil, da je to samo eden izmed mnogih, katerega je doletela nesreča.
"Po bi še šli v Ameriko, ako bi bili zdravi?" poizveduje kovaški pomočnik.
"O, še. še; posebno, ako bi bil izučen kovač, kot si ti. Kovači pa res dobro služijo na dan, vedno jih manjka. S kovači je križ v Ameriki, skorb polovica jih je, ki so pijanci, posebno Irci. Pametni in trezni kovači imajo denar. Slab kovač je, če ne zasluži po dva ali tri goldinarje na dan. Kovači so gospodje v Ameriki. Ko neha delati, se preobleče v belo srajco in nedeljsko obleko ter cilinder na glavo. To niso samo gospodje, to so profesorji, tako so oblečeni."
Amerikanec bi še pripovedoval, pa je prišel kovač Janez v kovačnico, ki ga je švrknil s pogledom. Slišal je konec pripovedovanja. ZbaJ se je za sina.
Francelj potegne še parkrat s pilo po peroti svedra ter ga izroči Amerikancu, ki odide v lepo dopoldansko jutro, po klancu proti mali vasici.
Francelj stopi iz kovačnice preko lope pod košati divji kostanj ter nepremično gleda za Amerikancem, dokler ne izgine za ovinkom strmega klanca. Nasloni se na vrtno ograjo; besede Amerikanca: "pametni in trezni kovači imajo denar", donijo v njegovih ušesih.
Iz tega zamišljevanja g a zdrami ropotajoči voz, ki drvi za tekočim konjem po klancu proti kovačnici. Francelj se ozre, da vidi, komu se tako mudi mimo Janezove kovačnice.
Na vozu je sedela in priganjala iskrega konjiča njegova, še včerajšnja ljubica, Bogatino-va Ančka, ki mu je sinoči odpovedala svojo ljubezen, ki imfi bogatega fanta, ki je že prestal vojaščino ter jo že predpustom poroči.
"Hudič . .", je zastokal Francelj ter stopil v kovačnico.
v
Kovačev sin Francelj se je odločil: V Ameriko, kakor hitro bo to mogoče. Počutil se je, kakor Prešernov mornar, ki je de-
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoit 3113
V blag spomin
15. obletnice smrti predragega očeta
Joseph Martinčič
ki je zatisnil svoje mile oči dne 11. januarja 1935 v Markovcu pri Ložu
Globoko pod zemljo,
tam v ozki hladni hiši,
kjer šum sveta se več ne sliši Ti trudno truplo spi,
rešen si zdaj vseh skrbi.
Počivaj v miru, dragi oče, spomin na Tvoje blago srce bo živel do konca naših dni! žalujoči oslali:
Mary Segulin in Rose Cesnik, hčeri
John Martinčič, sil), vsi v
Clevelandu *
v stari domovini:
Anton, Matija-in Maktel, sinovi Francka, hči Cleveland, Ohio, dne 11. jan. 1950.
jal: "Nezvesta, bodi zdrava! Colnič po mene plava." Enak je bil pesmi Matije Valjavca, ki pravi: "Izgubil vero, upa ni, oboje vzela si mi ti... " Mislil je na pesem Simona Jenka, ki se konča: "Ta misel je žalostna, na sredi mojega srca." A tej bolni poeziji se je pridružil Valentin Vodnikov verz: "Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi zaspan." Proč iz tega kraja, tja v Ameriko, kjer je prijatelj Martin, in kjer bo pozneje poiskal tudi strica Boštjana v okolici Pittsburgha.
V nedeljo popoldne je napisal pismo prijatelju Martinu v Ameriki. Razkril mu je srce, povedal mu je vse ter ga poprosil, da naj mu pomaga, če mogoče, da mu pošlje plačano, vožnjo v Ameriko. Naročil mu je, da naj pošlje pismo na njegovega prijatelja naslov v Kranju.
Poletje je minulo, prišla je jesen, toda odgovora ni bilo iz Amerike. Francelj je bil skoro obupan, zato piše drugo pismo. Tudi na to pismo ni bilo takoj odgovora.
Na sveti večer gre k polnoč-nici v bližnje mesto, samo, da ne bo v domači vaški cerkvi, v bližini nje, ki se mu je nasmiha, la, ako ga je kje srečala. To ga je bolelo. Bil je zelo občutljiv, kakor so ljudje, ki imajo občutljivo pevčevo žilo, ljudje, ki filozofirajo o bodočem življenju, ki študirajo poezijo in pisano besedo. To je bil Francelj. či-tal je pesmi Prešerna, Vodnika, Jenka, Potočnika, Resmana, Cegnarja, Gregorčiča, Valjavca in spise Frana Levstika v dunajskem in ljubljanskem "Zvonu", v "Glasniku" in "Mladiki". Vse te knjige mu je posodil Po-Ijančev profesor, ki je poučeval v Novem mestu, toda je prihajal na počitnice v svojo rojstno vas. Tako občutljiv je bil nocoj Francelj, ko je stal pred cerkvijo v mestu. Ni vedel, ali bi šel v cerkev, ali bi stopil v gostilno. Odločil se je, da gre v gostilno na kozarec vina.
Gostilna je bila skoro prazna. Par samcev, penzionistov je sedelo v kotu gostilniške sobe. Prisede k mali mizi ter naroči
vino. V sobo stopi Napotnikov: Jože, stari prijatelj, katerega | naslov je poslal Martinu v Ame- j riko.
"Francelj," pravi, "pismo imam za tebe že par tednov."
"Dober večer, Jože, tudi jaz sem mislil na tebe nocoj."
Jože je prisede], spila sta par kozarcev vina, nakar sta odšla na Jožetov dom, kjer je dobil Martinovo pismo.
Francelj ni šel k polnočnici. Domov je šel, spat v hlev, kjer je bila tako prijetna toplota, a zunaj huda zima. Poleg postelje, ki je visela od stropa, je bila zamazana laterna. Prižgal je luč, toda steklo lateme je bilo tako zamazano, da ni videl čL tati pismo. Zato je odprl vratca zamazane laterne ter čital pismo prijatelja Martina, kj, je prišlo iz Clevelanda.
Prečital je pismo, toda ni verjel mrtvim črkam.
Prečital ga je še enkrat. Končno se ustavi pri stavku: "Pojdi v Ljubljano k zastopniku nemške linije, ki vozi skozi Hamburg, tam dobiš vsa navodila in plačano vožnjo." In če je to res, da že v Ljubljani vedo o moji nameri, si misli, potem se prepričam še v tem letu.
In v Ljubljani je bilo res vse tako, kakor je bilo zapisano v pismu. Koncem januarja naj bo odpravljen za odhod, potoval bo z drugimi, seveda najprvo v Nemčijo, da ga ne zalotijo vojaške oblasti, od tam pa v Ameriko. Zastopnik mu je še dopovedal, da naj strogo molči o
Uncle Sam Says
A sg/
SPLENDID , , SAVINGS /^VEHICLE /f^ THE US. SAVINGS BOND
Ulnrmr
POMARANČE IZ FLORIDE
Dobre, okusne oranže dobile naravnost iz mojega vrla, ako pošljete $3.50 za bušel, pošto plačano. M. J. TANCEK 139 Park Blvd. New Smvrna Beach, Fla.
OPREMLJENO SOBO
z dvema (twin) posteljama se odda v najem dvema fantoma ali dvema dekletoma. Pokličite za podrobnosti. — GL 2180.
ŠE LAHKO DOBITE
osem mesecev starega prašiča, težkega 275 funtov, po tržni ceni (market price). Vam ga pomagamo sCistit in oprati čreva. Poizve se pri
MARTIN JANEŽIČ R. 1., Madison, Ohio
J I I I il I T
urnitureSo
VALUES IHAT CANVOI BE DUPIICATFO.;
Living-Bedroom Suites Lamps-Stoves
APPLIANCES TELEVISION
LOW DOWN PAYMENT
STAKICH FURNITURE CO.
Qucrtily at a Price — Easy Terms IVanhoe 8288	16305 Waterloo Rood

You are now at the half-way mark of this 20th Century. The past 49 years have witnessed momentous strides in science, medicine, engineering, in short, all phases of human endeavor. These have provided unlimited opportunities for my nephews and nieces, with openings galore for the practice of their skills and inventiveness. In addition, your government offers a simple, safe and sure method which insures future security for home and family through the purchase of U. S. Savings Bonds. By enrolling now for the Payroll Savings Plan where you work, or it self-em-ployed, the Bond-A-Month Plan where you bank, you will receive $4 for every i $3 in ten short years. Make the 1960's your goal for that future security.
U. S. Trta.^nry Deparlmeni
svojem odhodu, in da tudi doma ne smejo vedeti, kdaj bo šel. Naj ga "kar noč vzame".
In res je Franceljna vzela noč teden dni pred poroko Bogati-nove Ančke. Domači so mislili, da ni mogel prenesti te bolesti, in da se mu je dogodilo kaj hu-
August F. Svetek
Javni notar 478 EAST 152nd ST.
Pole za dohodninski davek (Income Tax) izpolnjujem že od leta 1922, ter sem javnosti v poslugo tudi letos. Pokličite telefonično IVANHOE 2016 za dogovor. Ako slučajno nisem tedaj doma, prosim, da pustite vašo telefonsko številko s osebo, ki odgovori na telefonu.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St.
HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
TubeA Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod mamo
na E. 62 Si.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
dega, ker je bil zadnje tedne; precej zamišljen in raztresen. Teta .lohana pa tega ni mislila, ker v njeni čiimnati ni bilo več tiste pletene košare, katero je Francelj vzel na rajžo v Ameriko.
Tri mestece po njegovem odhodu je prišlo Franceljnovo pismo iz Clevelanda, v njem so bili pozdravi od njega in strica I Boštjana, kakor tudi Martina; j Vsi trije so delali pri nekem I nemškem kovaču na St. Clair | Ave., Cleveland, Ohio.	|
Francelj je postal Frank v Ameriki. Spoznala sva se leta 1916, ko sem prišel v Cleveland. Ostala sva prijatelja 33 let.
Letošnjo pomlad, ko sem se vrnil iz domovine, me je srečal j na cesti ter brž povprašal, kako \ je v domovini. Ko sva zaključila vprašanja in odgovore, se je nasmehnil ter dodal: "Slabše ne more biti, kot je bilo takrat, ko sem jaz odhajal v Ameriko."
Frank že več ko eno leto ni delal. Dobival je pokojnino od družbe, pri kateri je delal dolgo , vrsto let. Ko sem ga potem še enkrat videl sedečega na verandi, me je poklical k sebi tej pripovedoval :
"Ko se razmere uredijo, v Slovenijo grem pa še pogledat. Še bi rad videl kranjsko in sav-
sko polje, gorenjske hribe in doline. Imam še nekaj starih prijateljev, s katerimi bi se rad srečal. Tudi Ančko bi šel pogledat, ki je sedaj vdova. Morebiti bi me sedaj kaj bolj prijazno pogledala, ko sem tudi jaz vdovec že nekaj let."
To je bila še njegova želja, da bi videl svojo rojstno vas, kovačnico in Ančko.
Toda tega ne bo Frank nikoli dosegel. Pred par meseci ga je prehitela smrt po težki operaciji. Stal sem ob njegovem mrtvaškem odru, ki je bil zasut z rožami, cvetlicami in venci. Veliko prijateljev je imel v življenju. Spal je večno spanje: Narahlo zaprte oči, na tiho priprte
PRILETNI MOŽ IN ŽENA
IŠČETA DVE ALI TER SOBE ZA V NAJEM.
MOŽ DELA REDNO.
Naslov pustite v uradu tega lista.
ZAPOSLENA ŽENSKA
DOBI LEPO STANOVANJE PRI PRILETNI ŽENSKI, KI JE SAMA. Za podrobnosti pokličite
IV 3257 V NAJEM SE ODDAJO
3 lepe spalne sobe, vse nanovo dekorirane, trem poštenim, mirnim moškim.
Za vse podrobnosti pokličite
LI 0190
ustnice, upadla lica, toda bledo in jasno čelo, katero je izražalo poželjenje in ljubav do domovine onkraj morja, tako tudi naročila njegovim prijateljem:
"Pozdravite mi domovino, kovačnico in Ančko!"
(Konec)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. čE IMATE NAPRODAJ, Dokličite
IV 7646
REALTOR
V najem se odda stanovanje
s 6 sobami spodaj; kopalnica in vse nanovo dekorlrano. Prednost ima odrasla družina. Vprašajte po 3. uri popoldne na
21101 Goller Ave.
PRODA SE GOSTILNA, z.licencami Dl, D2. D3, D3A
v slovenski naselbini blizu to-varen. Licence so veljavne do 1. oktobra. Dobi se tudi "lease" za stanovanje. Cena zmerna.
Poizve se pri FRANK MACK BROKER 6603 St. Clair Ave., EX 1494
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
IKE Ng CD'S BASEIHr
SPLOŠNA RAZPRODAJA
SAMO V ČETRTEK IN PETEK
za ženske^ dekleta, dečke, deklice
ŽeiTski 4.95 do 6.95 praznični
v 1 • •
čevlji
Mnogo privlačnih stilov, ovčje usnje, popularne barve poleg črne in rjave. Različne mere od 4 do 10.
1
.89
Ženske in dekliške copate
Vrednosti 2.99 do 3.49
Tople s ovčjo podlogo v regularnih ali "bootee" stilih. Rdeče, bele in modre barve. Različne mere od 4 do 10.
1
.44
Otroške hišne copate
Vrednosti 1.39 do 2.95
Topli bootees, odprti spredaj in mnogo drugih stilov: iz satena, usnja ali volne. Različne mere.
89
Otroški in dekliški Ballerinas
Preje 4.95
Popularni "ballerina" stili v zeleni sukneni barvi, z pasom okrog gležnja. Podplati za dolgo nošo. Različne mere.
89
Deške visoke in Combat škornje
Vrednosti 3.49 do 4.45
Močni čevlji za nošo za šolo ali pri igranju, Zgornji del iz finega usnja, dolgotrajni podplati. Različne mere.
Basement oddelek i čevlji
1
.94
1.95 do 5.95 volneni vzorci preprog
99
vsak
Vključivši wiltons, carved Wiltons, velvets, težki Ax-minsters in mnogo drugih. Basement oddelek s preprogami
Regularne 1.00 Block Plaid Rag preproge
79
živo pisani vzorci vtisnjeni na te popularne preproge mere 24x45 inčev. S fran-žami ob koncih.
Basement oddelek s preprogami
6-čev. 69c Felt Base Floor Covering
kva. jarda
Lepa izbera vzorcev "tile" in mramornatega enamela, popularne barve. Odrezan iz polne "role."
Basement oddelek z linolejem
1.69 do 1.89 koteni-naste rjuhe
.00 vsaka
Samo za posamezne postelje. Ekstra.močna kotenina. Ž manjšimi hibami. Basement oddelek s posteljnino
49c-59c "Cannon" Terry brisače
38"
vsaka
20x40" kopalne mere; 16% 27" za obraz. Z manjšimi hibami. Pisani ali jacquard vzorci.
Basement oddelek s potrebščinami
Reg. 3.98 Quilted Podloge za modroce
1.49
vsaka
Za veliko ali manjšo posteljo, pobeljena kotenina, na gosto šivano, obrobljene na vseh štirih koncih. Z manjšimi hibami.
Basement oddelek s potrebščinami