il KOROŠKI ČASOPIS
96	Leto VU 4. junij 1996, cena 200 SIT
I Poštnina plačana na
pošti Ravne na Koroškem I



\
.	,u'., ■
mm.
\
c::-
I

'41


m ■	.*.4
‘ ^'/V'àTVji

... ' . v/ia
-w



J^l
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PODRUŽNICA ZA KOROŠKO
ZAVAROVALNICA Z NAJDALJŠO TRADICIJO
IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM
RAZPOTJU
i o/vy/-io \/tm mrjijao oiais 3syv
Osn plošča PEmUM, CPU INTE100 Mhz, 8 Mb RAM. 850 MB Osn, plošča 5^86, CPU 133 Mhz, 4Mb RAM. 850 MB trdi disk	OSEBNI	I trdi disk, miška PQ HDD/FDD + I/O krmilnik, disketni pogon
miška, PQ HDD/FDD + I/O krmilnik, disketni pogon 1.44 MB,	^	| ^ SLO tipkovnica, SVGA grafična kartica 1 MB, o je
SLO tipkovnica, SVGA grafična kartica 1 MB, ohišje mini	„ ACUN ALNIKI ! mini tower, PHILIPS barvni monitor 14” NI, LR
rower, PHILIPS barvni monitor 14" NI, LR
2.800 SIT

na mesec
TISKALNIKI
2.800 SIT J nar
SČ llrc
na mesec

EPSON Stylus Color lis Barvni inkyet A4
NEC Super Script 610+, 600/300 dpi, 6 stran/min
f
m
990 SIT
na mesec
1.350 SIT
na mesec
DOSTOPEN I
o»1’1«'««
OD 6 00
60 mesecev
»
i oxDtPOJ^uam .3čmm I klAlMJLP UUJQXl n3A ! CRltoÉm Ì9)o-23o®oI)
MULTIMEDIJA
CD ROM štirikratna hitrost 16 BIT stereo zv. kartica + SW
aktivni zvočniki, 8W
samo
18.500 SIT
Cene so brez 5% prometnega davka!
[/MENTI S	© 0602 83 000, fax: 83100
MERX TGP KOŠENJAK DRAVOGRAD
□
□
V petek, 28. 6.1996, vas vabimo na
©IT\!7®SQÌJQW
BENCINSKEGA SERVISA OMV Istrabenz Dravograd
HOTELA TRABERG v okviru PŠC Traberg Dravograd (hotel visoke B kategorije z 52 ležišči, nočnim klubom...)
CELOTNEGA POSLOVNO ŠPORTNEGA CENTRA TRABERG DRAVOGRAD
PROGRAM OTVORITVE;
13h	- otvoritev bencinskega servisa
14h	- otvoritev Hotela in centra Traberg
16h	- zabavna prireditev za udeležence otvoritve v telovadnici OŠ Dravograd
IS" - pogostitev vseh udeležencev otvoritve (ruski bife v avli OŠ Dravograd)
Vzemite si čas in bodite naši gostje ! Z veseljem vas pričakujemo.
Karikirano
- Hej, kdo mi je požrl meso?
ms mm®
Nekoč so nas v šoli učili, da je vsak boj za vzpostavitev prejšnjega stanja nesmiseln, da je boj za staro pravdo nujno obsojen na neuspeh. Seveda je režimska šola prisegala na revolucijo in podobne inovacije, ki bi zagotavljale razvoj.
Kako pa danes učijo? V sodobni demokratični vzgoji je možno, da vsaka šola uči svojo resnico. Le za možnosti uspeha stavkovne grožnje so bili šolniki enaki. Kaos, ki bi nastal od šestega junija ob splošni učiteljski stavki, je neizmerljiv. Informacija, da stavke pred počitnicami ne bo, je nekaterim pomenila olajšanje, drugim pa jezo in žalost.
Razlogi za odpoved učiteljske stavke so po tru-dapolnih dogovarjanjih mnogoštevilni, skriti in očitni. Pogajalci so med drugim izsilili obljubo, da bo za učitelje uzakonjeno napredovanje v plačilne razrede.
Sindikalisti iz učiteljskih vrst prisegajo, da so prav
•	Največ priznanj si deležen, če zatajiš svoj jaz.
•	Z zaupnimi gradivi razpolagajo tisti, ki jim ni zaupati.
•	Več kot uspešnih sanacij je uspešnih satanacij.
•	V nekaterih je veliko dobrote, v drugih veliko dobrot.
•	Bregova nista prava podoba reke.
NIKO
plačilni razredi idealna rešitev.
Morda pa so res. Nekoč so tudi rekli, da se zgodovina ponavlja. Učiteljem se je ponovila v obliki plačilnih razredov, ki so v petdesetih letih veljali kot nesimpatična oblika nagrajevanja.
Po šolah so od ukinitve zakona o javnih uslužbencih preživeli različne sisteme nagrajevanja po delu. Samoupravljanje je bilo teoretično idealno, v praksi se je izrodilo. Zdaj so modemi plačilni razredi in avtomatični prehodi iz nižjega v višjega. Dokazovanje uspešnosti je zastarela stvar.
Boj za staro pravdo je učiteljem uspel. Upajmo, da bo veselje nad uspešnostjo grožnje s stavko trajalo vsaj do konca počitnic, da bi se novo šolsko leto začelo normalno, kar si posebej starši vneto želijo. Morda bo uzakonitev plačilnih razredov zadovoljila vse!
Upajoči
VSEBINA
/ Prevaljska
komunala na razpotju
4
X Ni miru za Mežico in Mežičane
6
X Miran Kus: Za boljšo
raven življenja
9
X Radlje: težka delitev
premoženja	10
X Prezenta je tu	15
X Dravske	
HE v obnovi	
v* X Štorklja nas je	20
slišala...	23
X Topler kritičen do	
države	26
X Športi Dravograjčani	
v 2. ligi	32
Na naslovnici:	
Poljansko razpotje Foto:	Tomo Jeseničnik
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc d.o.o.
Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik.
Računalniški prelom:
Grafični studio Ivko, Ravne.
Tisk: Tiskuna ODTIS Ravne.
Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 060Z/22-999, fax: 22-904.
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tanine št. 3, za kuere se plačuje davek <xl prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
V ospredju
PREVALJSKA KOMUNALA NA RAZPOTJU
uvedbo lokalne samouprave se je odprlo veliko vprašanj, na katera tudi najvišji politiki in snovalci lokalne samou-prave niso vedeli odgovorov, med drugimi tudi organiziranosti komunalne dejavnosti. Primer: v nekoč skupni občini je bilo smetišče na lokacije današnje občine A, vodno zajetje pa na ozemlju občine B. Nekateri pa so vendarle sumili, da bi lahko po tej plati prišlo do velike zmede, medsebojnih zamer in sporov, zato je Ministrstvo za okolje in prostor predlagalo, da komunalna podjetja ne bi drobili in da bi komunalna dejavnost ostala skupaj. In kako je to na Koroškem?
Najmanj problemov imajo kajpak v Dravogradu, kjer se občinske meje po uvedbi lokalne samouprave niso spremenile in tako je tudi s komunalnim podjetjem Dravograd, ki opravlja to dejavnost v celotni občini in je v sto odstotni občinski lasti.
V Dravski dolini je pred volitvami bilo sliSati kakšne željo po samostojni komunalni službi, vendar danes Komunalno podjetje Radlje ob Dravi, ki je v stoodstotni lasti občin, opravlja komunalno dejavnost za vse štiri ol)čine (Vuzenica, Muta, Radlje ob Dravi in Podvelka-Ribnica).
Tudi v Mislinjski dolini, v mestni občini Slovenj Gradec in občini Mislinja, ni bilo teženj po drobitvi Komunalnega podjetja Slovenj Gradec. Tudi to podjetje je v stoodstotni lasti olteh občin, niso pa še znani deleži posamezne občine v tej lastnini, saj še ni bila izdelana delitvena bilanca. Izjema pa je Mežiška dolina.
OBČINA ČRNA NA SVOJEM, MEŽICA DELNO
Za Komunalno podjetje Prevalje je postalo usodno vprašanje pris-
tojnosti opravljanja komunalnih storitev za tri novo nastale občine. Najdlje je šla občina Črna na Koroškem, kjer so od 1. maja razglasili popolno komunalno suver-nost na svojem teritoriju, Komunalnemu podjetju Prevalje pa so dovolili samo še odvažati smeti.
Župan občine Črne Franc Stakne je povedal, da so za vzdrževanje vodovoda in kanalizacije dali javne ponudile in prijavili so se nekateri privatniki, ne pa tudi prevaljska komunala. Občani Črne bodo poslej dobivajo račune za komunalne storitve z občine, ne s Komunalnega podjetja Prevalje.
V lanskem letu je komunalno podjetje računalo vodarino in kanali.ščino, vso leto pa v Črni niso nič naredili,* pravi župan Stakne. Seveda Ernest Blatnik, direktor Komunalnega podjetja Prevalje, na to odgovarja, da so v Črni prejšnja leta veliko naredili, ko so gradili nov vodovod. Kakorkoli že, zaradi prevzema komunalne dejavnosti pa na občini Črna na Koroškem ne Ixxlo dodatno zaposlovali.
Tudi svet oličine Mežica je na eni od zadnjih sej pri obravnavi reorganizacije prevaljske komunale že naložil županu in odboru za komunalno infrastrukturo, da izdela koncept organizacije javnih služb za občino Mežica. In mežiška občina ima v organizaciji in delovnih področju občinske uprave predvideno tudi organizacijsko enoto komunalni obrat, ki naj bi opravljal tudi naloge s področja komunalne dejavnosti in cestnega gospodarstva.
Za razliko od Črne so v Mežici pristopili k temu problemu precej bolj načrtno: v pripravi je študija na več k deset straneh, ki bo odgovorila na vsa odprta vprašanja okrog organizranja
komunalne dejavnosti. Osnutek te študije je že pripravljen, v drugem branju ga bo te dni obravnaval še odbor za komunalno infrasturkturo, nato pa bo o njem razpravljal tudi občinski svet.
Janez Praper, župan občine Mežica pravi, da je v teh dokumentih začrtana strategija, po kateri občina Mežica ostaja solastnik oziroma soustanovitelj Komunalnega podjetja Prevalje. Mežica bi sama organizrala pokopališko dejavnsot, kar je opravljala tudi že doslej ter oskrbo z vodo in kanalizacijo. Plinifikacijo in odvoz smeti pa bi še naprej opravljalo Komunalno podjetje Prevalje. Ker je občina Mežica kadrovsko prešibka, da bi imela lastne strokovne službe s tega p(xlročja, bodo tudi oskrbo z vodo in kanalizacijo s posebno pogodbo bržkone dali v upravljanje prevaljski komunali. Tako bodo čisti računi, vsako leto se Ixxlo o pogodbi sproti dogovarjali.
»Naš koncept organiziranja komunalne dejavnosti je podoben, kot smo ga že sprejeli pri občinskih stanovanjih. Občina je lastnik določenega števila stanovanj, s posebno pogodbo pa z njimi upravlja Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem,* je povedal Janez Praper.
Mežica ima s tem že pozitivne izkušnje, saj je v času starih občini v krajevni skupnosti imela svojo komunalno službo, ki je urejala zelenice in pokopališče.
Obe občini, to je Črna in Mežica, pa tudi že nekaj časa sami razpisujeta dela, za katera je z odlokom	pooblaščeno
Komunalno podjetje Prevalje. Na ta način ostajajo na prevaljski komunali brez nekaterih del, z viški delovne sile in neracionalno organiziranostjo. Ernest Blatnik,
direktor Komunalnega podjetja Prevalje, pravi, da bi si občine, ki želijo lastno komunalno dejavnost, poprej morale izračunati, kaj jim bo cenejše. Po njegovem prepričanju je cenejše skupno komunalno podjetje za vso Mežiško dolino.
KAJ PRAVI STROKA?
Komunalno podjetje Prevalje se je ob nastalem položaju obrnilo za mnenje tudi na Inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Pod mnenje je podpisan direktor inštituta prof. dr. Gorazd Trpin, pravna stroka pa ugotavlja, da so novo nastale občine kot pravne naslednice bivše občine vstopile v izvrševanje vseh pravic in obveznosti bivše občine Ravne na Koroškem, ki jih je ta imela kot ustanoviteljica Javnega komunalnega podjetja Log d.o.o. To pomeni, da so solidarnostno prevzele vse ustanoviteljske obveznosti (dokler ne Ixxlo ugotovljeni deleži v kapitalu) in da lahko vse sprememlx1 odloka kot ustanovitvenega akta sprejmejo samo sporazumno med občinami. 2 drugimi besedami to pomeni, da ni mogoča niti veljavna enostranska sprememba s strani olxiine.
Glede podeljevanja koncesij za dejavnost, ki je javna služba in jo že opravlja javno podjetje, pravna stroka meni, da Zakon o gospodarskih službah tega ne izključuje, vendar morajo biti spoštovane določi» tega zakona. To pa pomeni, da je lahko koncesionar samo tista fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, ki je predmet koncesije. Z drugimi
Komentar
besedami:	za opravljanje
dejavnosti mora biti registrirana in mora imeti tudi dovoljenje za njeno opravljanje.
Oddajanje posameznih del, ki so opredeljene kot javna služba, ni mogoče oddajati zgolj na podlagi javnega razpisa. Ta je samo eden od elementov v postopku pridobivanja koncesionarja. Pred tem morajo biti sprejet koncesijski akt v obliki predpisa, po javnem razpisu pa mora biti izpeljan še predpisani postopek izbora in sklenjena koncesijska pogodba. Okrog vprašanja presežnih delavcev zaradi delitve komunalne dejavnosti pa na Inštitutu za javno upravo menijo, da jih občina sicer ni dolžna zaposliti, vendar so presežki breme za vsako občino. Zato se tudi vse bolj uveljavlja spoznanje, da je pri pridobitvi koncesijo nujno potrebno dodati enega od pogojev, da koncesionar prevzame tudi določeno število ali kar vse zaposlene delavce javnega podjetja.
Mimogrede: lansko leto je Komunalno podjetje Prevalje končalo z 8,8 milijoni tolarjev izgub, ta pa je nastala predvsem pri oskrbi s pitno vodo, pri odvozu odpadkov, odpadne vode, pri urejanju pokopališč in vzdrževanju javnih površin. Medtem si Maks Večko, župan občine Ravne-Prevalje, prizadeva za ohranitev skupnega podjetja, ki je po njegovem prepričanju še vedno najbolj racionalna obliko organiziranosti, saj vse občine povezujejo skupni objekti in sistemi (vodovod, plinovod, odlagališče odpadkov), ki jih ni mogoče fizično ločevati po občinah.
Konec lanskega leta je bilo v Komunalnem podjetju Prevalje zaposlenih 91 delavcev in po nekaterih ocenah glede obsega dela bi za obe občini, ki se nameravata »komunalno osamosvojiti*, pripadalo 30 delavcev, ki so danes zaposleni v tem podjetju. Za vse delavce v novih občinskih komunalah seveda ne lx> prosto-
ra, imeli pa bodo prednost.
LASTNIK PREVALSKE KOMUNALE LE TRI OBČINE
Na prevlajskem komunalnem podjetju so bili nekoliko nerodni, ko so nameravali lastniniti svoje podjetje in občinski sveti so jim za to dali celo zeleno luč. Menda ni lepšega, kot biti pod občinsko streho, ki v primeru rdečih številk pač pokrije izgulx; iz proračuna. Vendar so pred slabim mesecem vsi trije občinski sveti (nekateri kar na korespondenčnih sejah) Mežiške doline sprejeli sklep o ustavitvi lastninskega preoblikovanja Komunalnega podjetja Prevalje. To pa kljub dejstvu, da je Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo že odobrila lastninsko preoblikovanje in potrdila delež družbenega kapitala v višini 66,4 odstotka v korist komunalnega podjetja in 33,6 odstotka v korist novo nastalih občin. Če bi takšna formula lastninjenja obveljala (imela je že soglasje), bi občine imele v tem podjetju presneto majhen lastninski delež.
In, kot smo videli zgoraj, v noi teni drugi občini niso šli po poti lastninjenja komunalne dejavnosti, kjer pa so o tem razmišljali, je za lastninjenje zaposlenih bilo predvidenih le nekaj odstokov. Sicer pa je svet občine Ravne-Prevalje že potrdil sklep, da se Komunalno podjetje Prevalje, p.o., preoblikuje v Komunalno podjetje Log d.o.o., ki je v sto odstotni lasti občin. Vendar, sklep o preoblikovanju komunalnega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo morata potrditi tudi občini Mežica in Črna... □
(mp)
W
s,šfn±“PODPECAM
•	nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri.
•	trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres,
lomljen tlak, nagrobni dodatki
Tei: 063 857 558
POZDRAV-
LJENA,
KOROŠKA!
Piše: Vojko Močnik
V tem smislu je bilo zastavljeno srečanje s Koroško, ki ga je v Kulturnem domu in v hotelu Sremič v Krškem zadnjega dne v maju organizirala novomeška podružnica Kluba Korošcev v Ljubljani. »Srečanje bo doseglo svoj namen, če se ga bodo udeležili vsi povabljeni: župani in predsedniki občinskih svetov obeh regij (Koroške in Dolenjske, op. p.); gospodarstveniki, samostojni podjetniki, zastopniki tujih firm in drugi s področja gospodarstva, turizma, gostinstva in drugih področij; predsedniki turističnih, kulturnih, športnih in drugih društev; organizatorji množičnih prireditev; vsi, ki bi želeli na srečanju ustavarjalno sodelovati.*
Tako so zapisali v vabilu in informativnem biltenu, ki so ga prejela številna podjetja in ustanove v olteh pokrajinah. Verjamemo, da bi bilo v primeru vsaj polovičnega odziva »zainteresiranih* temu res tako. Udeležba pa je bila delno zadovoljiva le s koroške strani. Delno zato, ker se v enaki meri niso odzvale vse sredine (ali se imajo od Dravograda proti Maribom še za Koroško?), zadovoljiva pa zato, ker so bili prisotni predstavniki vseh vabljenih profilov. Predstavitvi dobrot Mesnine iz Otiškega Vrha in dravograjskih Koroških pekarn sta bili prvovrstni, prav tako kulturni program v izvedbi Šentanelskih pavrov, kvarteta Ajde in kantavtorja Milana Kamnika. V nadaljevanju smo se Korošci predstavljali sebi (tudi modno revijo manekenov Preventa smo videli, igral nam je dravograjski ansambel...), kar v končni fazi niti ni slabo.
Z dolenjske strani smo bili deležni nekaj županskih pozdravnih besed, komaj kaj o gospodarskih interesih in možnostih sodelovanja in veliko spodbudnih idej s strani glavnega organizatorja srečanja Štefana Fajmuta, dolenjskega Korošca. Verjamemo, da je imel najboljši namen, videlo se je, da je vložil ogromne napore, na cedilu pa so ga pustili njegovi Posavci - Dolenjci in, kar je še huje, tam živeči Korošci. Ponovno se pokazalo že (s)poznano dejstvo, da izvenkoroškeživečim Korošcem velika ljubezen do Koroške splahni tisti trenutek, ko je treba zanjo tudi kaj narediti. Vsa čast redkim izjemam, med katere gospod Fajmut vsekakor sodi.
Morda smo tudi zategadelj komunikacijsko odrezani od centra države, morda tudi zato ostajamo levi devžej Slovenije? Koroški lobi po zgledu nekaterih drugih (uspešnih!) nikoli ni mogel prav zaživeti, skoraj v prazno je izzvenela tudi ta krška pobuda. In še veliko drugih.
Koroška - Dolenjska, Koroška - Prekmurje, Koroška - Posavje... srečanje s Primorci..., videti je, da je le v tem in v takem »gibanju* moč najti recept za striženje peruti vse večji centralizaciji, ki jo izvaja vesoljna Ljubljana. Regijska povezovanja bodo zato ne le potrebna, celo nujna, da se vzpostavi ravnotežje moči v central(izira)ni državi. V tem je morda sporočilo po(ne)srečenga srečanja v Krškem, v tem spoznanju je lahko njegova korist. Morda bomo kmalu v Šentanelu doživeli srečanje z naslovom Pozdravljena Dolenjska - dolenjski cviček in koroška malica na isti mizi... Za Korošce pa Ixtdo zato v prihodnje zunajživeči rojaki še toliko bolj pomembni.
Pozdravljeni Korošci, kjerkoli že ste!
Aktualno
800
Bsootfìy osaaio©®
iSoiiABoa
080
V občini Mežica se vedno znova vračajo na dnevni red stare teme, vendar v novi preobleki. Tako so bile te dni ponovno aktualne razmere v mežiškem rudniku, to je v jami,
okrog radona, v družbi MPI okrog odlagališča in ponovno okrog družbe Aero lastic.
LJUDSKEGA GLASOVANJA DRŽAVA NE UPOŠTEVA
Te dni so na Upravni enoti Ravne na KoroSkem, oddelku za okolje in prostor, napisali lokacijsko dovoljenje podjetju Aero-Lastic Europa. Lokacijsko dovoljenje še ni pravnomočno, saj imajo stranke v postopku - med njimi je tudi občina Mežica -možnost pritožbe na drugostopenjski organ, to je na Ministrstvo za okolje in prostor.
Janez Praper. župan občine Mežica, pravi, da se bo občina v vsakem primeru pritožila na izdano lokacijsko dovoljenje.
Marija Šepul, ki zastopa družbo Aero-Lastic Europa, pa na izdano lokacijsko dovoljenje pravi, da nedvomno kaže, da je ta investicija za to okolje sprejemljiva.
Upravni organ torej ni upošteval dejstva, da je večina udeležencev referenduma glasovala proti postavitvi te tovarne. Spomnimo se:	na
■ekološkem- referendumu v Mežici je glasovalo 68,13 odstotka volilnih upravičencev občine Mežica, proti tej proizvodnji pa je oddalo glas 75,25 odstotka glasovalcev. Upravni organ namreč ugotavlja skladnost predvidenega posega glede na veljavne prastorsko izved-Irene akte, ki urejajo to območje. Družba Aero-Lastic Europa je za lokacijsko dovoljenje zaprosila 23. novembra lani in že dan za tem je občina Mežica zahtevala, da ji upravni organ prizna status stranke v postopku. Investitor je upravni
enoti predložil vse dokumente, ki so potrebni za izdajo lokacijskega dovoljenja, vključno z vsemi soglasji pristojnih organov in organizacij.
8. decembra lani pa je občina Mežica dostavila še dodatno gradivo, to je zapisnike odbora za varstvo okolja in občinskega sveta Mežice ter nekatero drugo doku-
prekomerne obremenitve okolja. Ta inštitut je že lani v Poročilo o vplivih na okolje ugotovil, da je načrtovani obrat z zmogljivostjo tisoč ton surovine na leto v tej industrijski coni sprejemljiv, z načrtovano tehnologijo pa je možno zagotoviti tudi sprejemljivo raven hrupa.
Upravni organ si je pridobil še
Spomin na Glančnik 1995
Posnetek: Tomo Jeseničnik
mentacijo, v kateri so skušali dokazati, da bi lahko predvideni poseg ogrozil življenjske pogoje v naselju Mežica. Zato je upravni organ 13. februarja letcxs imenoval Zavod za zdravstveno varstvo p.o. Maribor, Inštitut za varstvo okolja, da preveri ugovore občine Mežica in pripravi odgovore na ta vprašanja.
17. aprila so na upravno enoto prispeli odgovori mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo, v katerem ta ustanova ponovno dokazuje in odgovarja, da predvideni poseg ne bo povzročil
strokovno mnenje Kliničnega centra Ljubljana, Inštituta za medicino dela, prtrmeta in športa, ki je tudi napisal pozitivno strokovno mnenje. Za upravni organ so ta tri mnenja dajala dovolj dokazov o spre-jemljivosti predvidene proizvodnje za okolje, seveda pa je bilo poprej v upravnem postopku pridobljenih še vrsti soglasij, to je Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Inšpektorata RS za okolje in prostor in Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Komunalno podjetje Prevalje je 11. septembra lani dalo investitorju tudi
dovoljenje, da lahko vozi tehnološke odpadke na komunalno deponijo na Holmcu.
KMALU LOKACIJSKO DOVOLJENJE TUDI ZA ODLAGALIŠČE NA GLANČNIKU
V zadnjih mesecih se na odlagališču na Glančniku ni kaj prida dogajalo: na zahtevo okol oje varstvene inšpekcije je podjetje ločilo žlindro od plastičnih odpadkov. V teh mesecih je podjetje MM (metalurgija, plasitka, inženiring) pripravljalo potrebno dokumentacijo za sanacijo tega odlaglaišča. Pridobivanje takšne dokumentacije je vse prej kot enostavno in te dni so prejeli tudi presojo vplivov odlagališča na okolje, tako da je dokumentacija sedaj popolna in šele na tej osnovi bo možna izdelava lokacijske dokumentacije.
Arhitekt Uroš Reiter je v teh mesecih od projektantov že v fazi idejnih zasnov zahteval, dii prilagodi relief sanacije odlagališča s prostorom in projektant je tudi opravil določene korekture. V lokacijski dokumentaciji pa Ixxlo natančno predpisani gabariti. Mirko Kret, direktor dmžlx: MM, pravi, dii Ixxlo sami Iskali vsa soglasja in računajo, da bi lahko prej kot v enem mesecu dobili lokacijsko dovoljenje za sanacijo odlagališča. 1 denarjem za sanacijo ne bo težav, saj je tačas čemi svinca na londonski borzi izjemno visoka. Odlaganje je dovoljeno tudi še v tem letu, vendar se je izkazalo, da je na Glančniku Se
Aktulno
dovolj prostora najmanj za tri leta. Občinski svet Mežice se bo o tem gotovo še odločal, kajti možnost nadaljnega odlaganja sodi v sfero politične odločitve.
Sicer pa podjetje MPI tudi išče možnosti za pridobitev nove lokacije za odlaganje odpadkov, zaenkrat samo še v kabinetih, saj iščejo primemo lokacijo, kjer zemlja ne bo dopuščala pronicanja odcednih vod v podtalnico. Še vedno pa niso povsem zavrgli možnasti odlaganja v jamske rove.
NA TAPETI TUDI RADON
Vodstvo Rudnika svinca in cinka v zapiranju želi na vse preteke zmanjšati problematiko radona v jamah mežiškega rudnika. Tako je nedavno na seji občinskega sveta Danilo Pudgar, direktor tega rudnika, zelo korajžno udaril po asis. mag. Marjanu Bilbanu, doktorju medicine in specialistu medicine dela, prometa in športa na Zavodu za varstvo pri delu. Ta je v svojem poročilu o pregledanih 158 rudarjih
ugotovil, da je vsega 16,4 odstotka takšnih delavcev, ki so zmožni za predlagano delo brez omejitev, 17 odstotkov delavcev pa začasno ni zmožnih za delo v rudniku. Vmes pa so delavci, ki imajo različne omejitve, od ene do štiri ure na dan. Pudgar si je na seji sveta ob teh rezultatih privoščil Bilbana rekoč, da bi bilo bolje, ko bi z denarjem, Id so ga dali za preglede, odprli kakšno novo delovno mesto, namesto da so stimulirali človeka, da bi na ta račun naredil doktorat. Hude obtožbe na račun uglednega zdravnika, ki jih je
z ad hoc oceno potrdil še Andrej Maže, ki je v podjetju zadolžen za varstvo pri delu. Ugotavlja namreč, da velja omejitev dela v jami za tiste rudarje, ki so že doslej bili v jami le občasno, po drugi strani pa lahko tisti, ki so že doslej delali v težkih razmerah, delajo brez omejitev. Sicer pa je poročilo o zdravstvenih izsledkih šlo še v recenzijo, v mežiškem rudniku pa pravijo, naj se s temi problemi sedaj ukvarjajo na ravni študij in naj še kdo drug seže v denamico.O
(ok)
Planinsko društvo	Izlet	Datum	Vodnik / Informacije	Telefon
PD-Črna na Koroškem	Grintovec	27. jul.	Vod.: Mavrič Pavel	
PD-Dravograd	Mala in Velika Mostrovka	06. jul.	Vod.: Buhvald Sonja	Tel.d: 85-823
	Mangart	27. jul.	Vod.: Epšek Marjan	Tel .d: 83-487
PD-Gorenje Fecro Slov.Gr.	Kamniške alpe: Logarska dolina-Klemenca jama-Ojstrica-			
	Kamniško sedlo-Okrešelj	Ni datuma	Vod.: Hrastelj Miha	Tel.d.: 53-046
	Storžič	Ni datuma	Vod.: Rozman Stojan	Tel.d: 41-174
PD-Mežica	Pohod na Peco iz Avstrije	06. jul.	Vod.: Repanšek Vitomir	
	Hudičev most - dolina Voje	27. jul.	Vod.: Mališnik Metod	Tel.d.: 35-208
PD-Mislinja	Brana	Ni datuma	Inf: Bricman Franc	Tel.d: 42-752
	Bcgunjščica	Ni datuma	Inf: Bricman Franc	Tel.d.: 42-752
	Tri Cine (družinski izlet)	Ni datuma	Inf: Bricman Franc	Tel.d: 42-752
PD-Muta	Individualni izleti	Ni datuma	Inf: Preglav Ernest	Tel.d. :61-318
PD-Ožbalt/Kapla	Razor in Križki podi (2 dni)	06/07. jul.	Vod.: Cepec Tone	Tel.d.: 60-074
	Km (2 dni)	13/14. jul.	Vod.: Krajnc Franjo	Tel.d: 71-430
	Snežnik ( 1 dan), skupaj s PD-Ribnica n.P.	27. jul.	Vod.: Glascnčnik Igor	Tel.d: 60-717
PD-Prevalje	Ojstrica	13. jul.	Vod.: Mravljak Tončka	Tel.d.: 33-305
	Dachstcin (Avstrija)	27. jul.	Vod.: Močnik Roman	Tel.d: 33-141
PD-Radlje ob Dravi	Julijske Alpe	Ni datuma	Vod.: Jernej / Inf: Semlak Janez	Tel.d.: 72-734
MO PD-Radlje	Peca (2126m)	Ni datuma	Vod.: Marko	
PD-Ravne na Koroškem	Čma prst	06. jul.	Vod.: Kotnik Tomaž	Tel.d.: 22-657
	Višatje in Kamniti lovec	13. jul.	Vod.: Mihev Sonja	Tel.d: 22-232
	Križki podi	20. jul.	Vod.: Golob Igor	Tel.d: 21-529
	Karnijske Alpe	27. jul.	Vod.: Žuncc Jože	Tel.d.: 22-329
MO PD-Ravne	Gorniška tura na Peco	Meni: Alojz Pristavnik. Veronika Kotnik		OŠ.PV.22495
PD-Ribnica na Pohorju	Snežnik	27. jul.	Inf: Kotnik Božo	Tel.d: 68-194
PD-Slovenj Gradec	Dolomiti (ogled ture)	Ni datuma	Inf: Hartman Ivan	Tel.d: 44-126
	Dolomiti - Tofana Derozis, Piz Silva	Ni datuma	Inf: Hartman Ivan	Tel.d: 44-126
	Veliki oltar	Ni datuma	Inf: Hartman Ivan	Tel.d: 44-126
PD-Vuzenica	Izlet na Saculeck	Ni datuma	Vod.: Kaiser Igo	Tel.d: 61-600
Iz programov PD zbral in uredil Ivan Cigale ÌA’pa doživetja in varen korak vam im izletih želi MDO-Meddruštveni odbor, PD-Koroške.
OMV ISTRABENZ
Dravograd


Klil
OMV ISTRABENZ

1 °^||	adU m,m,.-,mm	^
.« L .ir !.S >1



^ -m:
'O^
SAMOPOSTREŽNI MINIMARKET BISTRO
AVTOMATSKA AVTOPRALNICA KURILNO OLJE GOSPODINJSKI PLIN
vsak dan od 6. do 22. ure
IT771
MasterCard.
su
Naš Intervju
Župan občine Vuieni<a Miran Kus po letu in pol županovanja:
©©Mi®
"OSTAJAM OPTIMIST, VUZENIČANOM SEM PONUDIL PROGRAM VIZIJE RAZVOJA OBČINE. VSAKO LETO BOMO ŽIVELI LEPŠE IN BOLJŠE!" pravi Miran Kus po letu dni zadnjega pogovora z njim, še vedno z nasmehom na ustih.
“V naši sredini smo se našli ljudje, ki nam je skupna logika v početju, ki se dotika naše prihodnosti, našega razvoja in s tem boljšega življenja. Če sem nekoč rekel, da je treba dati ljudem možnost, da s časom spoznajo, kaj in kako je prav, potem lahko rečem, da to že spoznavajo.” Problemov ne manjka, še zlasti ne novonastalim občinam, vendar - časi “jamranja” so mimo, tržno gospodarstvo pa je v svoje kolesje potegnilo tudi občino. In kot kaže, se yuzenica kar dobro znajde v njem. Se do nedavnega smo kazali s prstom na bivšo občino, češ, kako je zanemarjala razvoj svojih krajev, zdaj Pa nekateri kažejo s prstom na dejanja, ki to žele popraviti. Kaj je torej prav? Za vse nikoli.
Kako so kaj z vašim delom zadovoljni občani?
“Moram reči, da je razpoloženje ljudi kar pozitivno. Večina pokaže pripravljenost za sodelovanje, skupaj srno najrazličnejši ljudje z raznih Področij, ki razumemo, zakaj vse to Počnemo. Iz Vuzenice ne namerava-nto narediti nekaj novega, večjega, kar bi nam zdaj nekateri radi očitali. Želimo, da Vuzenica ostane to, kar je kila, njen temelj pa še vedno človek, ki je vezan na to zemljo.
Gre seveda za nekaj drugega, namreč nivo življenja je laltko boljši •n za to napenjamo vse sile. Izjemno zadovoljen sem s konstruktivnim sodelovanjem sveta občine. Njegovi Gani niso le glasovalno telo, ampak so ljudje, ki resnično zastopajo probleme področij, ki jih predstavljajo, in občino kot celoto. Vedno nam je cilj širša sredina, to pomeni, da zaselkov ob centm ne zapostavljamo, nasprotno, ravno tam sedaj tečejo največja dela, povezana z največ denarja (cesta Primož, cesta Dravče, obnova
cerkve na Svetem Vidu...).
Svetu in meni je vedno najpomembnejši cilj rešitev, ki jo najdemo. To pa je velika energija te občine, ki jo moramo izkoristiti. Besede so laltko ostre, kritične, uxla šteje le to, kar se naredi. Ob takšnem odločanju ni bojazni, da z optimizmom ne bi nadaljevali.”
V	občinski upravi so zdaj zaposleni trije sodelavci: tajnik občine, računovodkinja in sekretarka sveta. Letošnji občinski proračun je za 4% višji od lanskega, kar je okoli 160 milijonov tolarjev. Proračun so v oltčini Vuzenica strnili v program, ki bo zajemal nadaljevanje urejanja asfaltiranja ceste proti Primožu, prvo fazo ureditve ceste proti Dravčam, ureditev Pohorske brunarice v turistično informacijski center, projektiranje za razpis za večnamensko dvorano in podobno.
Izdelan je že idejni načrt za Slomškovo kapelico, podpisana je pogodba z zavodom za spomeniško varstvo za nadaljno urejanje cerkve Device Marije na Šentvidu, dogovor pa je že tudi za sofinanciranje pri rekonstrukciji oltarja v cerkvi v Vuzenici.
Seveda je pomembno dejstvo, ki se ga v olrčini Vuzenica zavedajo, da je pri snovanju prostorskih pogojev nujno upoštevati ohranjanje starih jeder kraja, kamor gotovo sodi okolica domače cerkve in ves Zgornji trg.
V	samem športnem parku se je že začel uresničevati koncept prostora, kjer se lahko zadržuje vsa družina ob prostem času. Poleg športnih pogojev, ki so nedvomno dobri, Ixxlo v parku uredili še razsvetljavo za odbojko, postavili pa Ixxlo tudi mize in klopi za počitek.
Več naporov Ixxlo občinski možje namenili za prekategorizacijo nekaterih cest v državne, predvsem za cesto od magistralne ceste, preko
Miran Kus, župan Vuzenice
mostu do Pohorja, saj ima le to območje svojevrstno ekonomsko moč. Največji finančni in organizacijski zalogaj je gotovo dolina Cerkvenice, kjer ni rešena ne vtxlovcxlna, komunalna in ne cestna struktura. Ta dela občini še vedno ostajajo kot najbolj problematična, četudi država pod svoje okrilje vzame nekatere ceste.
Projekt za obnovo doline Cerkvenice že obstaja in obsega celostno rešitev. Dosedanji poizkus dobrega sodelovanja občanov z občino je rešitev problematike pri Ferku, pa tudi dolgo problematična brežina Drave je že realizirana. Dcxlajmo še enega izmed večjih ciljev dela v občini Vuzenica; to bo čistilna naprava ob Dravi, ki pa zahteva ekološko in kulturno - zgodovinsko premi-šljeno odločitev.
Občina je zdaj že v dogovorih z Ljubljansko banko in Trgovskim podjetjem Ponudba Radlje za ureditev banke v Vuzenici, ki lx) v prostorih obstoječe trgovine. Pogodba se torej pripravlja, občina pa je jasno izrazila mnenje, da želi v Vuzenici ekspozituro - samostojno enoto, saj bi lahko svoje storitve opravljala za 3000 ljudi in nekatera podjetja. Seveda se ponuja tudi vprašanje delovnih mest in perspektive predvsem Ustili ljudi, ki ne vedo, kaj lx> z njihovo službo. Tovrstna bojazen gotovo izhaja iz Livarne Vuzenica,
katere prihodnost najbrž ni zagotovljena.
Kus: “Ni največji problem v tem, da nekatere dejavnosti usihajo. Problem je, da ljudje možnosti, ki jih ta olrčina ima, ne izkoristijo. Na območju dosedanje livarne je mogoče v prihodnje načrtovati industrijsko cono, kjer bo največ možnosti prav za kovinsko industrijo in še nekatere dfuge. Vendar menim, da lx> stiska delovnih mest ljudi prisilila k razmišljanju za svojo perspektivo, občina pa bo vedno pripravljeno pomagati."
Tudi področje turizma ne zanemarjajo v ofxini Vuzenica. Poleg ureditve turistično-informacijskega centra bo Vuzenica pristopila k projektu celostne podobe Vuzenice, vsako leto izdala vsaj en turisUčni prospekt in poskrbela za ponaUs zloženke o Vuzenici. Svojevrstno promocijo bo izkoristila ob tradicionalnih Vuzeniških dnevih, ki bodo posvečeni kulturi, športu, mladim in zabavi, sovpadali pa bodo s praznovanjem občinskega praznika (15. avgust ) in Rokovega sejma.
MožnosU za promocijo Vuzenice je dovolj, v večji meri pa bi bilo dobro upoštevati vsaj dve zgodovinski osebnosti, ki sta dali pečat temu kraju med Pohorjem in Dravo -Antona Martina Slomška in Pistorja.O Irena Fasvald
Občina Dadlje ob Dravi
i^[][p[iM®Q^[i
V občini Radlje se na podlagi odločitve občinskega svela Nadzorni odbor še vedno ukvarja z razčiščevanjem terjatev, povezanih s Štajersko hranilnico. Pri tem so po 1 reseda h predsednika Nadzornega odbora naleteli na kar nekaj težav, saj so podatki brez pooblastila občine nedostopni. Kljub temu se je pri odboru nabralo že kar lep kup papirjev, ki so na kakeršenkoli način povezani z vezavo olrčinskega denarja še za čas bivše skupne občine Radlje na Štajersko hranilnico.
Edini podatek, s katerim je v tem trenutku moč operirati, je ta, da je občina Radlje do Štajerske liranilnice prijavila za 13.494.787,30 tolarjev terjatev. Največji delež je iz naslova Sklada stavbnih zemljišč in Stanovanjskega sklada, ki skupaj znašata kar 10.381.508,70 tolarjev.
jo'/
©titLQTtiW
Kljub temu, da naj bi delitveno bilanco olrčine naslednice opravile že pred letom dni, se na območju občin Radlje, Muta, Vuzenica in Podvelka - Ribnica še sedaj ukvarjajo s tem problemom.
Nadzorni odbor je v dosedanjem delu izrazil dvom, saj je v skladu z dosedanjimi aktivnostmi pridobivanja dokumentacije v zvezi s štajer- : sko hranilnico moč predpostavljati, chi je bilo v stečajno maso s strani občine Radlje prijavljenih več terjatev, kot se izkazuje v bilančnih poročilih in .se celo predlaga v delitveni bilanci.
Glede na to, da je nadzorni odbor s strani občine Radlje že dobil pooblastilo za potretvpogleda v stečajne listine Štajerske hranilnice, pa naj bi se ta zadeva razrešila že do konca tega meseca.
Ker so na predzadnji seji svetniki občine Radlje obravnavali tudi vprašanja v zvezi s terjatvami občine Radlje do firme Partner ter dodelitvijo poslovnih prostorov temu pcxljetju na Mariborski cesti 4 v Radljah, pa je Nadzorni odbor sprejel sklepa, v katerih občino obvešča, da je bil kompromisni predlog o poravnavi dolga narejen v korist olxSne, s tem, da poravnava še ni zaključena. Poslovni proste» je bil po skleptt Nadzornega odbora dodeljen regularno in neškodljivo za oixrino.
Precej časti so svetniki radeljskega občinskega sveta namenili tudi obravnavi zadev s področja, ki ga bo moralo urejati Javno komunalno podjetje Radlje kot neprofitno javno podjetje, kar so uredili S posebnim sklepom, ki ga bodo morale sprejeti (glede na dogovor županov) tudi ostale tri oltčine na območju bivše občine Radlje.
Na seji so konkretno govorili le o odloku o ravnanju s kumunalnimi odpadki, hkrati pa so s svetniki seznanili še s programom gospodarnega ravnanja z ixlpadki.
Svetniki so obravnavali tudi pravilnik o štipendiranju izredno nadarjenih dijakov in študentov, na podlagi katerega bi lahko ptxlelili štiri štipendije (sklad znaša 1.5 milijona tolarjev). Na pobudo socialdemokratske stranke so v pravilnik vnesli tudi socialno noto, kar pomeni, da se v primeru večjega števila po uspehu enakovrednih vlog da prednost prosilcem s slabšim socialnim statusom. Predvidoma Ixido prve štipendije pcxleljene že v naslednjem šolskem letu.
Svetniki so soglasno sprejeli še odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter potrdili Danila Starca za predsednika občinske volilne komisije. Sprejem odloka o ustanovitvi krajevnih skupnosti in določitvi njihovih pristojnosti ter odloka o določitvi volilnih enot bo županu Hermanu Tomažiču omogočil razpis volitev v organe krajevnih skupnosti Radlje, Vuhred, Remšnik in Sveti Aton na Pohorju.O	T.K.
Kar leto dni so se župani sestajali in dogovarjali o delitvi okoli 9 milijard tolarjev vrednega premoženja. Glede na to, da bilance pač ni moč kar-tako spreminjati, je v glavnem ostalo pri predlagani in v občini Radlje že sprejeti varianti delitve premoženja, v katerem imajo vrednostno največji delež ceste in ostali infrastrukturni objekti.
V	predlogu delitvene bilance, ki je bil na predzadnji seji sveta olrčine Radlje skorajda soglasno sprejet, pa je nanizanih 45 sklepov, v katerih se pri vsakem pojavljajo odstotki, določeni s strani države, ki je občini Radlje cxlmerila 37,06%, občini Pcxlvelka - Ribnica 23,93%, olrčini Muta 20,80%, občini Vuzenica pa 18,21%.
Pri delitveni bilanci bodo občine premoženje, ki se ne da prenašati, delile po teritorialnem principu, s kasnejšo poravnavo med občinami. Sredstva, ki so po večini le v stanovanjskem skladu, si Ixxlo razdelili po prej omenjenem ključu delitve.
V	zvezi s stanovanjskim skladom bivše olxMne Radlje so župani podpisali tudi poseben sporazum, v katerem so še enkrat potrdili teritorialno delitev okoli 400-tih stanovanj ter denarno delitev po odstotkih ključa delitve. Celotno premoženje stanovanjskega sklada vredno okoli milijarde tolarjev. To pomeni, da bi ob delitvi največ pridobila občina Muta, in sicer v vrednosti okoli 156-ih milijonov tolarjev, vse ostale občine pa bi pri tej delitvi izgubile (občina Radlje 98 milijonov tolarjev, občina Vuzenica 36 milijonov tolarjev, občina Ptxlvelka - Ribnica pa 17 milijonov tolarjev).
To dejstvo ponovno potrjuje težavnost delitvene bilance, ki je bila s strani države vržena med olrčine, katerih osnovno delo lx> razdelitev sicer skromnega premoženja, ki ga v bistvu že imajo. Država je in lx>
svoja sredstva, ki naj bi bila namenjena tudi tem občinam, delila po teritorialnem principu sedeža državnih inštitucij, kar opažamo že zadnjih nekaj let.
Delitvena bilanca je, kot vse kaže, na območju bivše skupne občine dosedaj povzročila kar precej trenj med občinami, ki jih je spretno izkoristila država. Upajmo, da lx) s potrditvijo predloga problem čimprej rešen, saj se bo v nasprotnem primeru v delitev premoženja ponovno vključila država v arbitraži, kar pa po dosedanjih izkušnjah ne bo najlxrlje.Q	T.KnrM

Avtocenter Meh
Prodaja in servis Koroška 7d, Velenje ©063 852955.856 824 Fax:063 852 884
Au<3i
mi mmMÈ Ali
m%sl ‘li)'. 0® m>	Wò'ò,
WMìm 'mi [0^0 3^ u aij w&Msi ^MIOj mti M ^sfS]O0 mliSfi
Vozila Audi pri pooblaščenem prodajalcu.
H
rC
CECOVJE 5
2390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602/20- 165 20 374; fax: 21 076
l/aé/iKO u-as e nišoprodifiHno ni Ce'ìon-J’e,l &pe,r toste. (ik£o Lpili lo-ifitetni dirili:
□	lozareee in alnsnepredmete foinne l-ÉO/l/ARDO
□	ročnoposliline steidene izdelle
□	idripsdo čiplo in izidetle domiče o/irti
□	postehdino "C/B", Borec
□	u.sy.eno pilinteripo : □ metnišle siile
□	pisola rsek rrst
□	ter še mnopo drapepa
Pridite,, radie-am homo sretoradi/
Soiléiu raciiiiÉiììjko m'm in
w
Éjfi
...vrhunska kvaliteta, strokovnost, dostopne cene, ugodni bančni krediti...
B,
BWtQtSXO
ŠMMmMJiO
*&mM§vo
HilrLfrll. Zi-210
«' Bubble Jat način tiskanja s- ,. ločljivost 360x360 dpi W $00 SIJ M foimat, avtomatski podajalec papiija
^ laalične oblike pisav - i mulacije. Ganem, €}>son LQ, IBM
Oidht	KOPA pyz
s Osnovna plošča Intel-Triton Chipset s hitrostmi 75-166MHZ / Intel Pentium CPU 75MHz / pomnilnik 8MB RAM v lidi disk 1 08GB
/ Mehki disk 1 44MB ’>>nOO SfT V 14’ barvni monitor VESA standard (brez prepletanja 1024"768 - 72Hz)
^ SLO tipkovnica, miška, originalna
porHaayamiàko.

Računalniški inženiring KOPA tt,C, .
uradni dobavitelj rapiinalnlške opreme za evropsko Jadralno prvenstvo,
Y
/ČOPA
Vabimo Vas. da nas od 19 6, do 23.6 obiščete na sejmu v Slovenj Gradcu,Ob predstavitvah blagajniških sistemov za trgovce, gostince in ostale računalniške opreme boste lahko 'pokramljali’ z našimi strokovnjaki ter na nagradnem žrebanju morda prejeli bogato nagrado
(p.s I. nagrada: multimedijski komplet),
KOPA računalniški inženiring d.d.
Kidričeva 14,2380 Slovenj Gradec Tel, 0602 42-626, Fax, 0602 43-758
Dunajska156,1000 Ljubljana Tel. 061 1688-001, Fax. 061 1687-189
Uradni partner firm Compaq, ORACLE, Microsoft
m
©[L®W[ÌKI^
Upravna enota Slovenj Gradec je bila organizirana na osnovi Zakona o upravi za območje lokalnih skupnosti mestne občine Slovenj Gradec in občine Mislinje. V tem zakonu je upravna enota opredeljena kot organ odločanja na I. stopnji in tudi kot organ, ki nadzira zakonitost dela lokalnih skupnosti. Torej izvršuje z zakonom določene naloge državne uprave.
Bistvena razlika med pojmoma občina in upravna enota je v vsebini. Upravna enota predstavlja državo, občina pa lokalno samoupravo. Občina je kot samoupravna lokalna skupnost opredeljena v Ustavi, kjer je tudi določeno, da v njeno pristojnost spadajo lokalne zadeve, ki jih lahko ureja samostojno in, ki zadevajo samo prebivalce občine.
Upravne enote so teritorialni organi uprave, ki imajo svoje delovno področje, pristojnosti, funkcije ter vodstvo. Njihovo delovno področje je enako delovnemu področju ministrstev, katerih naloge se izvajajo preko upravnih enot. Temeljna pristojnost upravnih enot je odločanje v upravnih zadevah na prvi stopnji. Neposredno zakonsko pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh ima v upravni enoti načelnik, drugi delavci pa lahko opravljajo to delo po pooblastilu načelnika. Poleg te pristojnosti določa zakon tudi splošno pristojnost izvajanja posameznih nalog v okviru funkcije izvajanja nadzora nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti pri izvajanju njihovih pristojnosti ter nadzora nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela v zadevah iz državne pristojnosti, ki so prenešene na lokalno skupnost. Upravna enota ima torej svoje lastno vodstvo in organizacijsko strukturo. Imenuje in razrešuje ga vlada na predlog posameznih ministrov.
Načelnik predstavlja upravno enoto in skrbi za povezave s posameznimi ministrstvi in lokalnimi skupnostmi, poleg tega pa koordinira delo delavcev upravne enote in je njihov hierarhično nadrejeni predstojnik.
Notranjo organizacijsko enoto vodi vodja notranje organizacijske enote, ki ga imenuje vlada na predlog pristojnega ministra.
Delovno področje in pristojnosti upravne enote
Upravna enota opravlja upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katero so ustanovljena posamezna ministrstva: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Ministrstvo ua kulturo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za promet in zveze. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Opravlja tudi vse druge, z zakonom določene upravne naloge oblastvenega značaja iz pristojnosti bivših občin. Opravlja tudi naloge s področja obrambnih priprav in organizacijske, strokovne ter druge naloge, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam oziroma so pomembne za delovanje upravne enote.
Teritorialna in notranja organiziranost
Upravna enota Slovenj Gradec je v skladu z zakonom organizirana na območju lokalnih skupnosti: mestne občine Slovenj Gradec in občine Mislinja. V upravni enoti so za posamezna delovna področja, naloge in pris-otjnosti organizirane notranje organizacijske enote:
Oddelek za upravne notranje zadeve Oddelek za okolje in prostor ter kmetijstvo in gozdarstvo Oddelek za gospodarstvo, ekonomske odnose in razvoj Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve.
Delovna področja notranjih organizacijskih enot so:
1.	ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE
Oddelek za upravne notranje zadeve, ki opravlja upravne naloge, katere se nanašajo na izvrševanje predpisov s področja:
•" matičnih knjig, državljanstva, osebnih imen, osebnih izkaznic,
potnih listin, prehoda čez državno mejo in prebivanje tujcev,
*" združevanje občanov, javnih shodov in javnih prireditev,
•• nabave, posesti in nošenje orožja in streliva, eksplozivnih snovi, prijavno odjavne službe, vodenje registra stalnega prebivalstva in razvida začasno začasno prijavljenih oseb,
«" registracija motornih vozil in izdajanja vozniških dovoljenj in izpitov za voznike motornih vozil
druge naloge s področja notranjih zadev in varnostnih priprav.
2.	ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR TER KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Oddelek za okolje in prostor ter kmetijstvo in gozdarstvo opravlja upravne naloge:
X vodi upravne postopke in odloča o stvareh s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih zadev ter zadev prometa in zvez,
X izdaja vodnogospodarska dovoljenja za rabo voda, izpuščanje odplak, odpadkov in druge snovi in odloča o prenehanju le-teh,
X izdaja vodnogospodarska soglasja,
X opravlja upravne naloge s področja stanovanjskih zadev,
X vodi upravne postopke in evidence s področja denacionalizacije stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč,
X opravlja druge upravne zadeve s področja urejanja okolja in prostora,
X vodi upravne postopke za priznanje statusa kmeta,
X vodi upravne postopke s področja zaščite kmetij in zaščite kmetijskih zemljišč I. območja,
X vodi upravne postopke v zvezi z arondacijo, komosacijo in melioracijo kmetijskih zemljišč,
X vodi upravne postopke s področja denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmečkih gospodarstev,
X opravlja druge upravne naloge s področja kmetijstva, gozdarstva, lova, ribolova, in drugih področij, ki spadajo pod Minisffstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
X vodi upravne postopke denacionalizacije zasebnih gospodarskih podjetij. X nudi strokovno pomoč in svetovanje občanom in organizacijam s svojega področja.
3.	ODDELEK ZA GOSPODARSTVO, EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ
Oddelek za gospodarstvo, ekonomske odnose in razvoj opravlja upravne naloge:
X s področja malega gospodarstva,
	
URAD N/	Zelnika
NCTRA^E vAOEVE			
/			
REFERAT i OSEBNA	REFERAT ZA PROMET:		REFERAT ZAJAVNF M&mm
			
SlilSšSIPI
SKUPNEZADEVE
REFERAT ZA
KMETUSTV
OJN
GOZDAR-
STVO
I REFERAT 2A GOSPODARST VO, TURIZEM, IND.IN	REFERAT ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ
! ENERGETIKO :	
REFERAT ZA I OBČO UPRAVO
REFERAT ZA DRUŽBENE:	:
DEJAVNOSTI
X s področja turizma,
X s področj a i ndustrije,
X s področj a energeti ke i n rudarstva,
X s področja blagovnega prometa in trgovine,
X s področja kontrole cen,
X s področja blagovnih rezerv ,
X s področja preskrbe ,
X s področja regionalnega razvoja,
X s področja kulture (izdajanje odločb za izpolnjevanje pogojev za dejavnost)
Poleg tega ima oddelek še dinge naloge. Opravlja naloge tudi s področja informiranja in svetovanja za omenjena področja ter vodi koordinacijo med ministrstvi, občinami, gospodarskimi družbami in podjetniki posamezniki. (Informacije se nanašajo tudi na razpise in dinge aktivnosti ministrstev) Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Ministrstva za znanost in tehnologijo. Ministrstva za delo, dmžino in socialne zadeve, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano -CRPOV).
Oddelek za gospodarstvo, ekonomske odnose in razvoj je tudi koordinator
Pospeševalne mreže za malo gospodaititvo in turizem za Mislinjsko dolino in Koroško.
4.	ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE NALOGE IN SKUPNE ZADEVE
Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve opravlja upravne naloge:
X normativno-pravne zadeve za potrebe upravne enote X naloge s področja delovnih razmerij in izobraževanja delavcev,
X naloge glavne in sprejemne pisarne ter naloge v zvezi z vodenjem arhiva,
X naloge, ki se nanašajo in informatizacijo in organizacijo AOP ter vzpostavljanja evidenc za potrebe upravne enote,
X naloge s področja obrambnih priprav upravne enote,
X strokovno tehnične naloge s področja financ,
X upravne naloge s področja kulture,
X upravne zadeve s področja varstva vojnih veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojne,
X naloge na področju prešolske vzgoje, osnovnega šolstva in športa,
X naloge v zvezi z najdenimi stvarmi,
X droge splošne naloge za upravno enoto.
Delo upravne enote je javno in se uresničuje z dajanjem informacij tisku in drugim sredstvom javnega obveščanja, z udeležbo na konferencah, okroglih mizah in drogih oblikah sodelovanja s predstavniki javnega obveščanja ter za druge načine, ki omogočajo javnosti, da se seznanijo z delom upravne enote. O delu upravne enote obvešča javnost načelnik upravne enote ali delavec, ki ga načelnik pooblasti. Informacije o delu upravne enote daje tudi pristojni minister.
Z željo, da bi občani odhajali od nas zadovoljni, se delavci Upravne enote Slovenj Gradec trudimo, da vloge občanov rešujemo hitro in kvalitetno ter opravljamo svojo delo korektno in v skladu z zakoni.
NAČELNIK UPRA VNE ENOTE SLOVENJ GRADEC
Matjaž ZANOŠKAR
VODSTVO UPRAVNE ENOTE SLOVENJ GRADEC
1.	Matjaž ZANOŠKAR,'načelnik Upravne enote
2.	Kornelija MARZEL, Oddelek za upravne notranje zadeve
3.	Angela MATKO, vodja Oddelka za okolje in prostor ter kmetijstvo in gozdarstvo
4.	Dušanka KOTNIK, vodja Oddelka za gospodarstvo, ekonomske odnose in lazvoj
5.	Sandi JAVORN1 K, vodja Oddelka za občo upravo, droge upravne naloge in skupne zadeve


4 . SLOVENJGRAŠKI
SEJEM







ŠPORTNA DVORANA
Slovenj Gradec
19. - 23. junij





'96



ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PF
JUr 4smc MJampi
POKROVITEU prodaja
vozil E^%l
'RET d.** 2383 Šmartno p. Sl. Gradcu
S\M TO
PRIDITE, PREPRIČAJTE SE IN MORDA TUDI OSREČITE!
19. junija ob 11. uri lx> slavnostna otvoritev že 4. slovenjgraškega sejema PREZENTA, po obsegu doslej največjega in vsebinsko lx>gatejšega.
Letos bi lahko temu sejmu pridali slogan: »Predstavitev podjetnikov Koroške regije«, saj je med razstavljalci preko 50% razstavljalcev iz domačih logov, obrtnikov-podjemikov, inalili in srednjih podjetij.
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. je že četrtič generalni pokrovitelj sejma, poleg tega sta pokrovitelja še LEASING LAMPRET tLo.o. in VINKO CVERLE s.p
Organizatorji so veseli, da se predvsem predstavljajo razstavljalci -proizvajalci izdelkov, ki želijo svoje dosežke predstaviti širokemu krogu obiskovalcev. Vodilo udeležencev sejma je spoznanje o potrebnosti tržne naravnanosti, in da je sejemska promocija edinstvena priložnost za predstavitev dosežkov v živo, kakor tudi za neposreden kontakt s stranko.
Poudarek sejemske predstavitve je na razstavno - prodajnem programu naslednjih vsebin:
-	avtomatizacija proizvodnih procesov
-	sanitarna tehnika in vse vrste centralnega ogrevanja
-	regulacijske naprave in termostati
-	klima naprava in solarna telinika
-	kopalniška oprema
-	masivno in oblazinjeno pohištvo
-	stavbno pohištvo
-	izdelki iz marmorja in cementninarski izdelki
-	čistilna tehnika, naprave in pripomočki
-	računalniška, programska ter biro oprema
-	zavarovalniške storitve
-	gospodinjski pripomočki
-	pripomočki za zdravo življenje in dobro počutje človeka
-	vrtna oprema (mize, kamini, cvetlična korita...)
-	turistična promocija Dravske doline in Primorske
-	svetovno priznane znamke avtomobilov
-	in še veliko drugega.
Na sejmu se predstavlja 198 razstavljalcev, neposredno in preko zastopanih podjetij iz 12 držav (Slovenija, Avstrija, Italija, Češka, Slovaška, Nemčija, Švedska, Danska, Španija, Koreja, Japonska, Kitajska). Pomembna ugotovitev je, da se letos predstavlja več raz-stavljalcev, ki predstavljajo lastno proizvodnjo, manj pa takih, ki zastopajo tuja podjetja. Poleg tega so razstavljalci predstavljajo na večjih razstavnih površinah.
Razpoložljive prostorske kapacitete v in ob Športni dvorani Slovenj Gradec so domala docela izkoriščene. Razstavljalci se predstavljajo v «Športni dvorani in v treh montažnih dvoranah. Tudi zunanji raz-«stavni prostor je v celoti zaseden, saj se na teh površinah predstavlja preko 16 samostojnih razstavljalcev z zelo zanimivimi programi.
Na sejmišču je tudi pokriti gostinsko zabavni prostor, kjer je zagotovljena dobra gostinska ponudba z večernim zabavnim programom, ki lx> pričel po 17.00 uri in trajal do polnoči in še dlje. V tem prostoru lx> med drugim v petek, 21. junija ob 20.30 uri zabavna prireditev VIDEO MEI I NA VAŠII1 TLEH.
Eri kreiranju sejemskega projekta niso pozabili na obiskovalce. Letos jim ponujajo poleg zanimivega razstavnega programa zabavo in enemu izmed njih vredno nagrado. Velja povedati, da bo izžrebana vstopnica za 300,00 SIT nekoga osrečila z avtomobilom SEAT IBIZA.□	M,/.
______________________________________________________________7
g(s)[!y@
\pm^
Na osnovni šoli Prežihovega Voranca je bil ob koncu šolskega leta kviz znanja »ZOBJE ZA PET«. Tekmovanje je organizirala dr. Mirjana Backovič, brez katere tudi šola Prežihovega Voranca ne bi dosegla takšnih rezultatov.
Prva prireditev je bila leta 1990 v Dravogradu. V Sloveniji poteka že peto leto tekmovanje Lep nasmeh z zdravimi zobmi. Na prireditvi so bili predstavniki šol, zdravstvenih zavodov in predstavniki lokalnih skupnosti. Med tekmovanjem je potekal tudi kulturni program: pevski zlxir, igrica Sapra miška, plesna para plesne šole Karmen.
Prireditev je dobro uspela. Zmagali so učenci Osnovne šole Šentjanž.
(nil)

Ana in Janez Jamnik iz Starega trga gojita gote že od leta 1991. Za to imata primerno zgrajen objekt s predalčniki, na katere nasujeta za to pripravljen gobji kompost.
Da gote zrastejo, je treba počakati 40 dni, ko so godna za pobiranje. Jamnika imata tudi kotel za kuhanje in stroj za mletje gob, kot jih uporabljajo naše picerije.
S.	Hovnik
v_____________________________________________________________S

Malo je podjetij v Sloveniji, ki so zadnja leta povečevale število zaposlenih, slovenjgraški Prevent pa med njimi zagotovo nasi zastavo. Zadnji dve leti je namreč več kot podvojil število delavcev, hkrati pa mu je uspel veliki met: pridobitev certifikata kakovosti ISO 9002. Zasluga za tak uspeh gre gotovo v prvi vrsti vodstvu podjetja, v končni fazi pa seveda odgovornemu odnosu do dela vseh zaposlenih. Certifikat ISO 9002 pomeni namreč potrjen dokaz, da podjetje do popolnosti obvladuje tehnologiji proizvodnje, da v kakovosti ni nihanj, morebitne napake pa se hitro izločijo. Tako izdelan sistem omogoča takojšnjo odkritje vzrokov napak in njihovo odpravo.
Za Prevent, ki meri napake v miljoninkah in ki mu je koncem Volkswagen že javno potrdil kakovost, je bila pridobitev certifikata še zgolj formalnost.
Naslednji cilj je v izgradnji lasmega razvoja, pravijo v Prevenni, kjer naredijo vsakih dvanajst sekund novo garnituro sedežnih prevlek za avtomobile. Njihov proizvodni program zajema še izdelavo delovnih zaščitnih rokavic ter zaščitna, delovna, poklicna in image oblačila.
Intenzivno razvijajo stranski airbag za Volkswagnova vozila in v tem izdelku je že celoten Preventov razvoj. Zavedajo se, da je v takih prijemih prednost pri pridobivanju poslov, pa tudi možnost za prodajo tehnologije. S tem je podjetje že krepko potegnilo drugi korak v obvladovanju kakovosti, korak v razvoj.
Certifikat ISO 9002 je Preventovemu direktorju Jožetu Kozmusu na priložnostni slovesnosti 5. junija predal Igor Likar, direktor Slovenskega inštituta za kakovost in merjenje. Prepih se pridružuje številnim čestitkam z željo, da bi podjetje uspešno nadaljevalo
Direktor Jože Kozmus prejema zasluženi dokument začrtano razvojno pot.Q




ZAGOTOVLJENO ZADOVOLJSTVO
preverit
TU S PREVENT d.o.o. Kidričeva 6, 2380 Slovenj Gradec, 0) 0602 41 421, te 0602 41 051 TUS PREVENT PC Mislinja, 2382 Mislinja, 0) 0602 55 279, te 0602 56 082
radie alfa

PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alta d. o. a REDAKCIJA IN STUDIO Cankaijava 1
2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
107,8 Mhz
BiiaiBniaifliB
ORGANIZIRA
MLADINSKI TABOR - FESTIVAL od 10.7.96 do 14.7.96 na letališču pri Slovenj Gradcu
Na taboru se boste lahko udeležili kreativnih delavnic in raznih športnih aktivnosti pod strokovnim vodstvom (brez obveznosti). Delavnice: kiparska, literarna, žongliranje,...
Delavnice bodo potekale tekom dneva v kampu Medeni Gaj in bližnji okolici letališča.
Zvečer pa se bo odvijal glasbeni del tabora:
10.7.	spoznavni večer v diskoteki na letališču
11.7.	OPEN AIR RAVE PARTY + performance
12.7.	KONCERT: K.U.T. GAS (Slovenija)
Grid 6 (Avstrija)
+ gostje
13.7.	KONCERT: MAJKE (Hrvaška)
Spiritual Pyrotechnics (Slovenija)
14.7.	Delavnice preselimo v center Slovenj Gradca, delo pa bomo popestrili z nastopi lokalnih glasbenih skupin.
NUJNO PREBERI:
Na tabor se lahko prijavite s prijavnico (če se boste udeležili delavnic) do 20.junija na naslov: M.A.K.U.R.C., TomSičeva 39, 2380 Slovenj Gradec (INFO-0602/ 42-157) Cena udeležbe na taboru je 4.500 SLT.V to ceno pa je vključeno naslednje: udeležba na delavnicah, prevozi do Sl. Gredca, vstopnice za koncerte, topel obrok/dan S sabo prinesete: spalno vrečo (šotor), hrano za prvi večer (naslednji dan bo odprta mini trgovina), pribor in menažko lili Seveda pa se tabora lahko udeležite tudi brez plačila participacije vendar takrat ne morete koristiti zgoraj navedenih ugodnosti!
PRIJAVNICA
IME IN PRIIMEK:................
NASLOV.........................
STAROST:.......................
ALI BOŠ SODELOVAL NA DEUVNICAH: Prijavnice pošljite do 20.6.96!

Območna organizacija Rdečega križa Slovenj Gradec je ob 130-letnici delovanja Rdečega križa na Slovenskem pripravila slovesnost, ki je ob lepem sončnem vremenu potekala na prostem, v Doliču ob jezeru. Med več kot 400 udeleženci so se prireditve udeležili tudi številni gostje, med njimi generalni sekretar republiške organizacije Rdečega križa Slovenije Miroslav Jelenič, podpredsednik državnega zbora dr. Vladimir Topler, poslanec Peter Petrovič, slovenjgraški župan
Janez Komljanec ter mislinjski župan Mirko Grešovnik, ki je bil tudi pokrovitelj srečanja.
Zbrane je najprej nagovorila predcedni-ca Območne organizacije Rdečega križa Slovenj Gradec Marta Jug, nato pa so spregovorili še številni gostje. V uradnem delu srečanja so vsem štirinajstim odborom v Območni organizaciji Slovenj Gradec podelili priznanja, sledil pa je zabavni del srečanja, ki se je zavlekel v pozne popoldanske ure.O
FJ
0 d jpria wafta
Številne prireditve so potekale cel teden, med drugim so prikazali tudi kovanje denarja. Obrtnik iz Celja je pokazal svojo spretnost, kako so kovali denar - kovance pred 500 leti v Slovenj Gradcu.O
Šunko Hovnik
Tovarna lepenke na Prevaljah je bila ob nekdanji veliki Železarni Ravne in mežiškem rudniku cela desetletja skoraj neopazna. Pretresi, ki so jo doleteli v zadnjih letih, v javnosti niso niti niti približno tako odmevali kot železarniški ali rudniški. Seveda pa drži, da v tovarni lepenke na Prevaljah niti v najslabših letih niso odpuščali delavcev in jih tudi v prihodnje ne nameravajo.
Papirniška dejavnost sega na Prevaljah v leto 1896, ko so začeli izdelovati lesovino. V sto letih je tovarna doživela več lastniških sprememb in razvojnih stopenj, vendar je ves čas ostala zvesta začetni dejavnosti - izdelovanju lesovine in lepenke. Z razvojem in tehnološkimi spremembami vse do 60. let niso hiteli. Prav leto I960 je pomembno v tehnološkem pogledu, tega leta so namreč tovarno pre-
cej posodobili z novimi stroji in napravami, sedem let pozneje pa je obratovanje avtomatskega stroja za izdelavo lepenke napovedalo konec ročne proizvodnje. V tem času so začeli izdelovati tudi papirnate krožnike.
Leta 1978 je tovarna lepenke Prevalje postala organizacijska enota Palome, Sladkogorske tovarne papirja. Do začetka devetdesetih let je tovarni na Prevaljah šlo kar dobro, nato pa nastopi dramatično obdobje po razpadu jugoslovanskega trga. Proizvodnja se je prepolovila. Nujna je bila sanacija. Poiskati je bilo treba nove trge. Direktor tovarne Lepenke na Prevaljah Bojan Kordež pravi, da so bili ukrepi uspešni, saj so lani z mnajšim številom zaposlenih -120 jih dela v tej tovarni - izdelali 5300 ton lepenke in 260 ton papirnatih krožnikov. V letošnjem poslovnem načrtu pa so si zadali nalogo, da fizični obseg prizvodnje še povečajo za 8 odstotkov, vrednostnega pa kar za 28 odstotkov. Načrtujejo 620 milijonov tolarjev prihodkov, 35 milijonov pa bi moralo ostati kot dobiček. Načrti tovarne pa so sicer usmerjeni k večanju deleža končnih izdelkov iz lepenke in kartona in izboljšanju kakovosti lepenke.
Ne manj pomembni pa so interesi po večji samostojnosti. Bojan Kordež pravi, dl si tovarne brez blagovne znamke Paloma ne znajo predstavljati, vendar pa si želijo doseči tudi status samostojne pravne oselre v okviru koncema Palome. S sedanjim vodstvom Palome so te interese v precejšnji meri že uskladili, upajo pa, da prenos Palome na sklad Republike Slovenije za razvoj v te načrte ne bo bistveno posegel. □
(ur)
butična bančna ponudba
•1 PROBANKA
Probanka d.d. Maribor
Gosposka 23, Maribor
Poslovna enota Koroška
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Bančne storitve za občane:
krediti depoziti hranilne vloge fa menjava deviz fa svetovanje
PROBANKA - MOČ PRIHODNOSTI
Odslej v naši
poslovni enoti v Slovenj Gradcu
Vorančev trg 2
t? 45 351,45 352, 45 357, 45 358; fax: 45 350 Delovni čas: od 08. do 15. ure
PREPIČAJTE SE O NAŠI PONUDBI!
z
gorenjesems
Informacije v najbližji servisno prodajni enoti in v oddelku trženja « 063 852 833
partnersko podietje

□	proizvodnja montažnih podplatov
□	proizvodnja termoplastičnih granulatov
□	posredovanje v zunanji trgovini
CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631
'ko de;

V ZD Radlje primanjkuje zdravnikov - v Ljubljani 200 brezposelnih
zdravnikov.
V zdravstvenem domu Radlje se kriza na področju zagotavljanja kadrov pojavlja že nekaj let, kot kaže pa je dosegla višek prav v teh dneh, ko se direktor tega javnega zavoda dr. Andrej Horvat upravičeno sprašuje, kako naprej. V zdravstvenem domu Radlje je sistemiziranih 11 zdravnikov in 7 zobozdravnikov, kar naj bi zadoščalo kriterijem pokrivanja osnovne mreže, ki je bila sprejeta leta 1990 na Skupščini občine Radlje. Trenutno dela v ordinacijah 8 zdravnikov, dva za polovičen delovni čas.
Letno v javnem zavodu Zdravstveni dom Radlje potemtakem manjka 2,5 zdravnika v timu oziroma 20%, kar se še bolj odraža v dežurni službi ob upoštevanju kolektivne pogodbe. Posledica te fluktuacije je v združitvi dveh ambulant, Podvelke in Ribnice.
Podolren problem se pojavlja tudi na področju zobozdravstva, kar že beležijo pri mladinskem zobozdravstvu v Vuzenici, kar pomeni, da bo v času odsotnosti zobozdravnika šolska zobna ambulanta zaprta, urgenco pa bodo vršile splošne zobne ambulante v Vuzenici.
V tem tednu so v zdravstvenem domu Radlje že razpisali manjkajoča delovna mesta. Za kadre so s pomočjo ustanovitelja poskrlreli tudi za stanovan- ' ja.
Glede na pogovore na Muti, kjer je podpredsednik državnega zlx>ra dr. Vladimir Topler povedal, da je v Ljubljani okoli 200 zdravnikov brez dela, pa se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj ti nočejo na periferijo.□
TKnnit
©BKdE
SIMON SMOLAK, študent strojništva, Prevalje:	»Študij
strojništva končujem in pred menoj je še nekaj izpitov. Zdaj se uvajam za tonskega tehnika na Koroškem radiu, saj me to delo izredno veseli,-FJ
USPELA KOM JEM IŠKA PRIREDITEV
Slovenjgraški konjeniški klub je uspešno organiziral tekmovanje za državno prvenstvo v preskakovanju ovir. V preskakovanju 1,10 m visokih ovir je zmagala Velenjčanka Špela Jereb pred Matjažem Čikom, prav tako velenjski konjeniški klub, 23 mesto je osvojil domačin Rolrert Kranjc.
V kategoriji L višine zaprek 1,20 m je zmagala Velenjčanka Maja Novak pred Andrejem Kučerom iz Celja. V parkurju A2 pa je bil najboljši Roko Peček iz Postojne pred Ireno Drobnič, četrti pa je bil Lovro Blatnik iz Velenja. Deveti je bil domačin Matjaž Krajnc, trinajsti Rol x_'rt Krajnc in dvaindvajseti Matjaž Berložnik, vsi konjeniški klub Slovenj Gradec.□	F J.
mm m©m w
Lepa junijska nedelja je bila za prebivalce Trbonj in bližnjih krajev praznična, ko so se zbrali pred svojo vaško cerkvijo in v zvonik potegnili nov zvon, posvečen Sveti trojici. Zvon so izdelali v Feralitu v Žalcu in tehta 643 kg.
Ob sodelovanju domačega župnika Jožeta Berginca je novi zvon blagoslovil stolni kanonik Franc Zdolšek.□
FJurač
V Ožbaltu cestni delavci hitijo s popravilom poškodovanega mostu na naši koroški regionalki. Enosmerni promet usmerjajo semaforji, bočne škarpe in zaščito pred polzenjem dobi cesta tudi v samem naselju Ožbalt.
Popravilo mostu v Ožbaltu
Tudi tam promet usmerjajo semaforji, ki pa, kot menijo domačini in mnogi vozniki, ob praznikih in ponoči delajo le zgago. Saj cestišče sploh ni zoženo, in če ni delavcev, bi lahko semafor mimo ugasnili in zamude bi bile manjše. □	kv
mm
mi ^©uira
V	sklopu prenove oziroma revitalizacije Dravskih elektrarn so v teku dela na prenovi 110 kilovoltnih stikallšč na elektrarnah Vuhred in Vuzenica, odprto je tudi gradbišče na obnovi 110 voltnega stikališča v Ožbaltu.
Gradnja bo postopna, saj lx) elektrarna kljub obnovi morala delovati.
V	letu 1998 bo na območju gornje Dravske doline, ki zajema enoti Zgornja Drava in Srednja Drava 1 zaključena obnova agregatov in stikallšč na Hidroelektrarnah Dravograd in Vuzenica, na elektrarnah Vuhred in Ožbalt pa bo zaključena obnova stikallšč.
Vsa oprema za obnovo je že dolravljena. Istega leta se Ixxlo v okviru revitalizacije lotili še obnove agregatov na Hidroelektrarni Vuhred, za tem pa še na Hidroelektrarni Ožbalt.
Po obnovi naj bi Dravske elektrarne proizvedle za 20 odstotkov več električne energije kot dose daj.□
Tomaž Kurat
»mi
Kar nekaj mesecev je tega, kar so na Muti gobarski zanesenjaki ustanovili svoje društvo. Prvi predsednik je navdušen gobar Zlatko Šmuc. V društvu pa je lepo število delovnih članov. Ti so pred nedavnim organizirali tudi prvo predavanje o gobah.
Predavatelj, dolgoletni predsednik gobarskega društva Samorastnik iz Raven, je z nazornimi in izredne? kvalitemimi diapozitivi razpredal bolj ali manj dejstva o gobah in glivah, ki uspevajo na slovenskih tleh. Teh je več kot 2600 vrst. Osemsto med njimi jih je vidnih, med njimi jih je 400 komercialne? zanimivih, 250 vrst je moč dobiti v pro-eiaji.
In ker gc?l?e rasejo vse lete?, ne lx? odveč nasvet: če gobe zanesljivo ne poznaš, se ne delaj junaka! Kajti ljudska rekla, da goba, ki jo je pe?lž, ni strupena ali pa, da ge?ba, ki potemni, ni užitna, ne držita. Ker polži nimajo jeter, lahke? jede? tudi mušnice in zate? ne gredo rakc?m žvižgat, mnc?ge ge?be, ki t?b dotiku potemnijc?, so pa lahko sila dobre. Le priprava jedi je pomembna - te? pa moraš znati.
Gobarske? društve? Muta je s prvim predavanjem uvertumo pričelo lete>šnjo getbarske? sezone?, ki jo bodo popestrili s strokovnimi srečanji, pa še s kakšnim nasvetom priznanega .stre?kt?vnjaka. Na jesen načrtujeje? obširno gobarsko razstavo.O
T.R.V.
Muta;
Cš® ki ©o ohi
Agencija za turizem, občina in kulturniki Mute so pripravili lep ketn-cert perd ke?stanji. V gosteh je bil Pihalni c?rkester iz Slovenj Gradca, zaplesala je de?mača folklorna skupina, ki vnete? pripravlja velik pre>-jekt snemanja de?mačih narodnih plesov za nacionalne? televizijo, zaplesal je pe?dmladek iz vrtca in vse skupaj je bil lep doživljaj. Godbeniki se? de?kazali, da znajc? tudi brez posebnih vaj skupaj uglašene? zaigrati, če je le tisto ta pravo razpoloženje. In tega res ni manjkalo! □	k. vaiti
Prepihane čveke
riAin s ii i i i
Hrabro, uradno Hrabroslav Perger, je slovenjgraški svečar in lectar, ki se lahko pohvali z znakom kvalitete in nazivom mojster. Ob kvalitetnih leetovih srcih pa je zadel že marsikatero pravo srce in načel živce organizatorjem razstave domače in umetne obrti - zaradi svojega mojstrskega videnja podjetništva. Zahteval je predstavitev Koroške in Štajerske - ali pa nič. Organizatorji so naredili, kar se je dalo. Hrabro pa gre vseeno
MISLINJSKI RANČ
Fotografijo smo posneli nekje v okolici Mislinje. Z njo želimo pokazati, da ima tudi mislinjska občina svoj RANČ. Vse je čisto v ameriškem stilu, samo da okrog ni ograje. Je prava paša za oči, posebno še za tiste, ki utripa podeželja niso navajeni. Branč sedaj na svojem ranču zaradi pomanjkanje krme redi samo nekaj kokoši in dve kozi z mladički, govedo lx> pa spet drugo leto.
H* $ $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ $
V pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu je odprta razstava o drogah: Ljubitelji se že zanimajo, če so razstavljene tudi droge.
Moški smo bolj karakterni, kot so ženske: vetrnjaki se manj ravnajo po vetru, kot se vetrnice.
Ko pelješ osemdeset na uro tam, kjer je dovoljeno le petdeset, in te »najbolj ostro« v škarje prehiteva bela samara, se vprašaš, če so Rusi toliko napredovali, da ti poleg drugih rezervnih delov ponujajo tudi - rezervno življenje.
Le kaj toliko govoričijo o našem cestnem križu, saj ima vendar vsaka naša cesta celo po več križev.
*****%*****
Podjetje za proizvodnjo poliuretanskih obročev je dobilo lokacijsko dovoljenje. Pritožba mežiške občine napoveduje, da bodo letošnji pasji dnevi očitno potekali v znaku zelenega poli-uretana.
Edino, kar mi ženske, ki se ukvarjajo s politiko, spravijo pokonci, so lasje.
***********
Na Koroškem je okoli 400 mladih sodelovalo v akciji s športom proti drogi. Bojim se, da je to približno tako, kot je s televizijsko oddajo Hugo: odličnjaki neuspešno tekmujejo, prave računalniške hakerje pa učitelji puščajo doma.
OBLEŽALI - V ŽELODCU
Župan občine Mislinja MIRKO GREŠOVNIK je pred dnevi odšel na slikanje želodca in zdaj čaka na izvide, da se bo pokazalo, kaj mu je obležalo v želodcu. Obstaja utemeljen sum, da ima v želodcu misliryske svetnike in še kakšne zadeve, ki ogrožajo ne le župana, ampak celotno občino. Da le ne bo prišlo vse skupaj še do jeter!
HEAERA DUŠKA
Koordinatorska pospeševalne mreže za malo gospodarstvo Koroške z upravne enote Slovenj Gradec Duška Kotnik je menda edina kos hrabremu Hrabru. Na razstavo DUO je pritegnila tiste, ki so že skoraj odpovedali. Očitno ima trdo kožo, obvladanje plesnih korakov in zasukov pa ji tudi pride prav. Sama sicer ni aktivna plesalka, je pa na tekočem s plesnimi uspehi svojih hčerk.
Družabna kronika
KDO JE KDO
Najboljši gostinec med lesarji je Ivan Konečnik, direktor tovarne oken v Podvelki. Najboljši lesar med gostinci je Ivan Konečnik, direktor Gostinskega podjetja Kozjak Radlje.
Ivan se gre zadnje čase tudi podjetniški turizem, s katerim bo med prvimi prebil zaporo juga za slovenski trg.
CVl SEDIM LET IN VEČ VSE PRIDE PRAV
JANEZ TAKO, HERMAN DRUGAČE
Slovenjgraški župan Janez Komljanec je pred nedavnim na Dolenjskem izjavil, da nima pravega smisla riniti v sodelovanje z obmejnimi kraji preko avstrijske meje, saj -ljudje onstran meje živijo slabše kot na naši strank Povsem drugega mnenja je očitno Radeljski župan Herman Tomažič, ki preko evropske meje sklicuje župane avstrijskih obmejnih občin, da bi jih podučil, kako in na katerih področjih bi lahko veliko bolje sodelovali, kot se je to dogajalo doslej. Čas bo pokazal, kdo ima prav...
Tako so si mislili »šolarji« Osnovne šole Prežihovega Voranca, ki so že dolgo tega zapustili počečkane lesene šolske klopi in nekdanjim »tovarišicam- vrnili milo za drago. Oli 25 letnici osnovnošolske valete so jih povabili medse in jim ptxlelili spričevala za uspešno ali neuspešno poučevanje.
Vidno presenečene nad rezultati svojega dela so se -Iršiče« Mira Trafela, Berta Poberžnik, Nada Leštan, Marija Kitek in Anica Haber txlzvale vabilu (seveda pa niso vedele, kaj jih čaka) in se 25. maja letos pri Brančumiku takole zamislile nad dodeljenimi -ocenami«. Še posebej presenečena je bila Anica Halier, ki si še ni dobro opomogla od dejstva, da je pravkar postala tudi babica, in to kar trem vnukom hkrati.
•Še dobro, -Iršiča«, da ste mi dali vedeti, da moja angleščina ni -exellent«! Tako sem lahko namesto diplomatske kariere naredil -first class- finito!«, se je svoji razredničarki Berti Poberžnik zahvalil največji (in najlioljši) gradbinec Miran Igerc.
INA IGRA

'H
ÉktfÉKK:	J
V/
'1
my	g
se vi mmmm vi
n—~-
Da imamo Korošci izvrstne jahačice in jahače, kaže tudi ta posnetek. Dekle na konju pa si lahko poleg jahalnega užitka prisluži še našo nagrado, ki jo poklanja tokratni sponzor,
Kmetijska zadruga SENIK, ki ima svoje prodajno skladišče v Otiškem Vrhu in je dobro založena z vsemi kmetijskimi
potrebščinami in pripomočki. Oglasiti se mora le v našem uredništvu in povedati, kje je bila fotografija posneta.
in prepihane čveke
PRECIZNO IZOGIBANJE
Nedvomno gre pri tej nesreči za izkušenega voznika. Skoraj z milimetrsko natančnostjo je oh izogibanju zapeljal na železno zaščitno ograjo v Trobljah pri Slovenj Gradcu.
O virtuoznosti vožnje in drugih okoliščinah pa seveda navadno zadnjo besedo povedo strokovnjaki s promeme policijske postaje.
»(mm m
n*

/	✓V.v' • ' ' / * ^ /4
JT s» S S's 4" *;■.#,*?. * «f 4 4 4 *' 4
<0é	4 .-4*4 41.4.4 44~
/////////////ti
; 4 4 4-4 4 * * 4
mmmm
4 44 4*4A4l 4<4,*>4AAi*» 4.4-i*,444A A4 *4 444$ ! A4 4 44AAA .44MAA»
ta4 A,<4A4UM*l4Ai4 *4*
i4 * m 4*m i
i	: I * ^
V zadnji .številki Prepiha smo za razvoj koroškega podmladka klicali .Štorkljo na pomoč. Vsaj ena nas je očitno slišala in je pred dnevi priletela z dravograjske smeri proti Slovenj Gradcu. Počitek si je privoščila na anteni hiše v Pamečah. Le kaj jo je odgnalo, da je namesto v našo porodnišnico odletela nazaj v vzhodne kraje?
EKOUTRINEK
Divje odlagališče tudi na Selah.
•S. H.
V SVETNIŠKIM KLOPEH
NAGRADNO
VPRAŠANJE
Ob utrinkih s prvih samostojnih poletov je pričel znan koroški gradbeni strokovnjak razmišljati o preimenovanju firme BAUING v BOEING in o spremembi pravilnika o varnem letenju, z obvezno uporabo čelade.
Prvega, ki bo pravilno uganil, čigavi so gornji utrinki, čaka nagrada: kosilo v gostilni Brančurnik.
Ob vprašanju za služlnmi avtomobil je župan občine Dravograd Rado Krpač dal v odločitev svetnikom predlog cenejše variante, da bi namesto starega, dotrajanega avtomobila kupili nov, a ne preveč drag avtomobil. Večina svetnikov pa je menila, da je potrebno kupiti sodoben avtomobil, s klima napravo in drugo dodatno opremo, da se župan na poti do Ljubljane in še kam ne bo preveč potil.
Ob glasovanju za županov predlog je vseeno pet svetnikov dvignilo roke, nakar je bilo slišati Kudrnovskega glas:	"Spet, krščanski
demokrati!* Za takšno pripombo mu je predsednik sveta, ki je hkrati predsednik krščanskih demokratov, izrekel OPOMIN, da se bo drugič lepše (bolj krščansko) obnašal.
TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC
r________________	Šolska ulica 2
Td . 0602 41 127
SLOVENJ GRADEC	Fax: 43 756
Poslovalnica
ŠPORT
Meškova 2, Slovenj Gradec	g
velika izbira nahrbtnikov trenirke za prosti čas in joging copati mizuno vse za ljubitelje tenisa velika izbira koles kamp oprema plažni program
ZI LÀ DANES - ZA VAS BOLJŠI JUTRI
Tl Nieros fF
affi»] m rauMMi uma
Raven kakovosti je odvisna od ravni kakovosti najslabšega člena v proizv. ciklu. Naši bazeni za neposredno hlajenje mleka vam omogočajo doseganje najvišje kakovosti pri predelavi mleka. Izkoristite priložnost ugodnega nakupa.
NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041 fax: 0602/43-806,44-078
'KO DEJ
----------------------------------- Deportaža
Posebno temo si je izbral za tokratno likovno popoldne v domu starostnikov v Črnečah in ji dal zgovoren naslov: Spominjam se.
Johan se spominja klarineta. NeSteto kilometrov je preromal z njim od hiše do hiše, od vasi do vasi in nanj kaj zaigral. Tako, za boglonaj ali pa za kozarček mošta in košček kruha ter za prijazno besedo.
Vse do tistega žalostnega dne nekaj let nazaj, ko je njegov in samo njegov klarinet izginil. Bogvedi čemu in bogvedi zakaj.
S svojimi sedmimi križi me modro poduči: *Veš, lopovi so mi ga vzeli. Kar prišli so, ga pograbili in - ni ga več! Pa so mi gospod obljubili konec majnika novega. A ni ne gospoda ne klarineta. Kaj, ko bi mi ti zrihtala novega? Ne novega, takega iz starinarne.
Veš, v Maribom je hiša in na njej tabla, v njej pa dobiš vseh vrst klarinete. Kaka dva jurja stanejo. Pa še malo pohantlaj, saj boš dobila poceni!» Johan me žalostno gleda s svojimi udrtimi očmi in z uvelimi lici. Njegov klobuk čepi na sivolasi glavi in me spomni na živo oranžno lasuljo, ki jo je kdaj pa kdaj nosil. A samo tedaj, kadar je mogel in smel romati po naši dolini Drave in ga je pot zanesla celo na avstrijska tla.
■Nariši mi zvončka,» me prime za roko vsa tresoča in pod križem let upognjena Micka. Branko ji ga nariše, ona pa se spominja: ■ Zvončke ali pa teloh >v	sem risala dan na dan mojemu
Gospod Luka Popič, učitelj prvošolčku, ko je prihajal domov.
likovne vzgoje na slovenjgraški »Mama, nariši mi zvončka!», me je venomer znova prosil. O, koliko let ga že nisem narisala! Morda štirideset, petdeset! Zdaj pa, ko bo prišel moj sin na obisk, mu ga bom pokazala. Saj bo moj, kajne?»
Obljubim ji, da ga bo prav gotovo smela imeti ona in ji ponudim rumeno voščenko, da ga, vsa tresoča, a globoko srečna, pobarva.
SPO-
MIN-
JAM
SE
osnovni šoli, je hodil med stanovalci črneškega doma in jih vzpodbujal pri njihovem ustvarjanju.
Angela jih ima že krepko čez osemdeset. Niti spominja se ne, kako dolgo je že v domu v Črnečah. Srečna je in mi brez kančka obžalovanja, le z veliko ljubeznijo v sebi, govori o svojem življenju. O dveh bratih. O nečakih, ki jih je vzredila in tudi vzgojila, ker je njen brat znal samo: »... otroke narediti potem pa med žandarje iti. Pa sta bila tako srčkana in sem z veseljem delala zanje! Tudi zase sem delala, seveda, saj sem se poročila. Dva otroka sem imela. Pavlo in Petra. A bogvedi čemu, oba sta mi umrla.
Kot kavarniška natakarica sem delala. Nikoli mi ničesar ni manjkalo. Srečna sem bila! Vse svoje življenje sem pela in tudi danes pojem.
A kaj rišem? Eno babo, tako lepo in prijazno. Na marsikaj me spominja: na vse lepo, kar sem v življenju doživela. In še eno bom narisala. V profilu: tako z grškim, klasičnim nosom...» Angelca mi skupaj s Faniko, s katero sta sedeli za isto mizo in obujali spomine za nekaj desetletij nazaj, zapoje tisto lepo pesem Vse mine...
Čmeški dom - koliko spominov...
Gospa Fanika, komajda tretji mesec je v Črnečah, sicer Ravenčanka, rojena na Gradcu, sramežljivo pokaže svojo sliko. »Od osnovne Strle nisem imela barvic v rokah, koliko let je že tega! Na, in zdaj sem tu povsem po naključju. Saj vidite, da moj petelin ni petelin in koliko nog ima! Pa kure, pa trava! Je zelena, kajne?
Zdaj na stara leta se igram kot otrok! Nič ne delam. Čisto nič. Z rokami ne....Pač pa moje misli nenehno delajo, delajo...»
Gleda me z žalostnimi očmi, kot da ji je hudo, ker mi govori o svoji tesnobi. Sključena vase povesi orosene oči in z veliko težavo požira solze...
»Nolrene izbire nisem imela. Tu, na Koroškem sem sama. Tam v Ljubljani imam sestro in nečakinjo. Visoke šole imata in delo. Kje bi našli čas še zame - zato sem tu...»
Maticu nikakor ne znam določiti let. Ves se trese in njegov od vetra in sonca izbičan obraz govori o letih, ki morda niso realna. Tudi govori s težavo in ne znam razvozlati njihovih besed. Vem pa, da se spominja dedija in biče. Pa psa na verigi. Oba, dedija in bico gola položi na papir z vso veličino narave Adama in Eve.
Matic se ju spominja, svojih dedija in biče, in oči mu žarijo v nežni lepoti starca, ki je stopil v stik s svojo bogvekdaj minulo mladostjo.
Zdaj, v temačnih in samotnih dneh, ko nima kaj početi, se mu vračata v zavest. Z dobroto in velikodušnostjo dedka in babice, ki sta zaorala v Matičevem srcu dobro... SPOMINJAM SE!
Koliko spominov je zaživelo lepega majskega popoldneva v prostorni dvorani črneškega doma.
Na novo so se gradile dravske elektrarne, sanjale so se sanje neizživetega, ali pa tiste doživete, globoko zarisane v spomin in še globlje vsajene v srce.
Tudi, morda tudi zato, da ob prijazni Ivici in prisrčno nasmejani Marijani ti likovni popoldnevi postanejo pogostejši. Zaželjeni in toplo doživeti tudi za tiste, ki tokrat niso našli poguma, da bi vzeli v roko svinčnik in izrisali svoje spomine.
Tako kot Johan, ki mu Branko nariše klarinet, da ga mož občuduje vse dotlej, dokler ne dobi tapravega. »Veš, v črni škatli mora biti in iz dveh delov sestavljen. Pa ustnik naj ima. Saj boš prišla in ga prinesla, kajne?....» me prosi, ko že odhajam in mu smeje se ponujam roko v pozdrav.□
T. Repnik- Vrhnjak
P.S. JOHAN danes ima klarinet. Socialna delavka je skupaj z direktorjem zavoda v Črnečah znala prisluhniti majhni prošnji in uspela vjohanovih očeh prižgati veliko srečo. Pred nedavnim so mu kupili klarinet in mu ga poklonili.
Po Koroški
TOlPiSK KBQTOiSllM ®@
Na Muti je v okviru izredne seje sveta potekal pogovor svetnikov občine Muta s poslancem in podpredsednikom Državnega zbora dr.Vladimirjem Toplerjem.
Dr. Topler je med drugim povedal nekaj splošnih informacij o trenumo aktualnih političnih zadevah, med katerimi je izpostavil prizadevanja Slovenije za vključitev v Evropsko unijo. Povedal je, da si bo prizadeval pridobiti sredstva v okviru zakona o poravnavi škode na cestah, s katerim bo država namenila 2,7 milijarde tolarjev za razdeljevanje sredstev in sanacijo posledic.
V razpravi je župan občine Muta Ivan Draušbaher poudaril, da je razočaran nad odnosom ostalih dveh poslancev do volilne baze ter seveda nidi nad odncxsom države do občin, ki so bile skupaj s socialnimi problemi ter uničeno komunalno infrastrukturo paltn-jene v samostojno življenje brez kadrov in projektov, s katerimi bi lahko kandidirali na razpisih za demografsko ogrožena območja.
Ponovno je izrazil nezadovoljstvo nad državo, ki nima pripravljene bilance stanja, na podlagi katere bi lahko vodila ustrezno politiko na področju lokalne samouprave.
O stanju v občini Muta pa govori tudi podatek, da je finančna izravnava, do 90-ih odstotkov javne porabe v občini že dosegla 50 odstotno izravnavo s strani države, kar ponovno dokazuje revnost in demografsko ogroženost tega območja.
V	pogovorih so precej časa namenili tudi razpravi o zdravstvu, kjer so se ustavili pri problematiki Zdravstvenega doma Radlje, ki mu primanjkuje zdravnikov. Dr. Vladimir Topler je med problematiko v zdravstvu opozoril tudi na številne nedorečene zadeve na področju koncesij, in na področju dela Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, kjer se je prav tako pojavilo kar precej nepravilnosti v dialx:tični in ginekološki ambulanti.
V	zvezi z brezposelnostjo je podpredsednik Državnega zbora kritično spregovoril tudi o
stečajih v Okusu in Kroju, ki nista bila potrebna, ter o odgovornosti za izgubo 400 - tih delovnih mest.
Predsednik sveta občine Muta Mirko Vošner je v razpravi povdaril predvsem nedorečenost zakonodaje s področja lokalne samouprave in nove vloge regije, ki bo najverjetneje samo še podražila državo kot celoto.
Večina svetnikov je menila, da je veliko nalog ostalo s strani države nerešenih, od občine pa zahteva izpolnitev vseh nalog, tako vprašanja gozdnili cest kot ekoloških vprašanj.
V zadnji uri dobre tri ure trajajoče razprave so se ustavili tudi ob vprašanju odškodnin zaradi Hidroelektrarne Golica Koralpe, ki so ob določitvi kriterijev ob sprejetju zakonodaje seveda še možne.
Kljub temu, da veliko zadev glede na volilno leto ne bo moč rešiti, pa so se pogovori izkazali kot potrebna oblika sodelovanja.Q
Tomaž Karat
Z razstavo o drogah želijo v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu predstaviti problem razširjenost in zlorabe drog (alkohol, tobak, mamila) ter posledice njihovega uživanja.□
S. Hovnik
V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO
Q20FAS
m jjjd)-a'j % Eifflu m M?m
PROIZVAJA IN PRODAJA:
® 0602 85 230, 85 640 SE PRIPOROČAMO!
Po Koroški
^[lODpas^afiGr]^ ©^©raaKiasa
Turistični delavci, kulturniki in drugi, ki jim je kaj do uglednega razvoja turizma v pokrajini in v Slovenj Gradcu so tudi letos razpisali natečaj za najlepši in najizvirnejši turistični spominek.
Tako smo po nekaj letih dobili vsaj tri za pokrajino značilne spominke, ki za izdelavo niso prezahtevni in hkrati odsevajo krajinske in kulturne značilnosti.
Na prvo mesto je komisija uvrstila kolekcijo ak. kiparke, domačinke Nace Rojnik, ki jo tudi drugače poznamo in cenimo kot avtorico
nekaj
kiparskih del, med drugim spomenika padlim v osvobodit veni vojni v Slovenj Gradcu.
Na drugem mestu je kolekcija tudi za nas značilnih lectovih srčkov v posebej privlačni leseni embalaži, kar izpričuje tudi širše dimenzije gozdnate pokrajine.
Na tretjem mestu pa je povsem navadna, tista naša, še nedavno pri sleherni hiši tako običajna skrinja. Tokrat prirejena kot shranjevalnica slik, sama kot celota pa seveda nudi pravo množico možnosti za poslikave, pa tudi široke možnosti za vsebino zanimivega spominka, ki so ga izdelali v Zavodu Ivančiča, kar daje spominku še poseben čar. □	k. vaiti

m*

■4 sr » :

Takole so med množico učencev iz štirinajstih šol naše pokrajine kiparili učenci na 22. kiparski koloniji v Radljah in na kraju pripravili tudi vsega olrčudovanja vredno razstavo.
Sicer pa ima kolonija znatno daljšo »delovno dobo», saj je (preden se je ustalila v Radljah) prepotovala in gostovala v prenekaterih koroških šolah.
V Radljah je ob takratnem likovnem pedagogu Stefanu Kresniku pognala globoke in vsem koristne korenine. □
kv
K« veliko.
Otroci in tovarišice iz Črne in Žerjava bi se radi zahvalili za prispevek, ki je omogočil njihovo letovanje, OBČINI ČRNA. PD ČRNA in vsem sponzorjem, ki so kakorkoli pomagali izvesti talx>r. Prav tako pa se vsi otroci s tovarišico iz Pod Gonj zahvaljujejo za pomoč PD PREVALJE -vsem, ki so jim pomagali, da so se lahko pridružili Črnjanom in Žerjavčanom.U
(jM [p[L&[™©K[§
Maja so se odpravili na planiaski tabor na Glažuto otroci iz vrtcev Črna, Žerjav in Pod gonjami pod strokovnim vodstvom g. Pavla Lesjaka iz Žerjava, PD Črna.
Za teden dni so otroci zamenjali igralnice v vrtcu za planinske poti, kjer so pridobivali znanje in izkušnje v naravi, zamenjali domače postelje za daigačne -pravljične. En teden je tovarišica nadomeščala mamo. Ni bilo nič solz, smeha in veselja pa
Kultura
<§[][F>[XZf\
V drugi polovici maja je bila v likovnem salonu na ravenskem gradu na ogled razstava čipk, ki so jih izdelale udeleženke študijskega krožka. Razstavile so različne vrste čipk (richelieu, hardanger, kleklanje), poudarek pa je bil na necani čipki. Otvoritev razstave je bila pravi družabni dogodek: nanjo je prišlo toliko ljudi, da so dodobra napolnili vse razstaviščne prostore in se po uradnem delu ob klepetu zadržali še dolgo v večer, kar se na podobnih prireditvah dogaja bolj poredko. Za prijetno vzdušje so poskrbeli Oktet TRO, mladi glasbeniki in udeleženke študijskega krožka.
Pred kratkim je necana čipka pri nas zopet oživela. Tokrat v študijskem krožku pri Centru za socialno delo Ravne. Mentorica krožka
mag. Karla Oder in 20
udeleženk krožka si je postavilo
cilj, da poleg spoznavanja zgodovine čipk, njene umemiške oziroma uporabne vrednosti in možnosti za prodajo osvojijo tudi osnove izdelovanja neca. To jim je od letošnjega februarja do maja tudi uspelo - predvsem s pomočjo 84-letne Pavle Filip, ki se je pred nekaj leti zopet lotila necanja. Prenašanje znanja na tečajnice ji ni delalo težav, saj se je izdelovanja mrežaste čipke naučila že kot deklica, kasneje pa je nekaj let celo vodila tako imenovano nec delavnico na Prevaljah. Tu je namreč leta 1921 državni Osrednji zavod za žensko domačo obrt iz Ljubljane ustanovil file-tečaj in ga vodil ter oskrboval z naročili vse do druge svetovne vojne. V dokumentih je ostalo zapisano: »Prevaljska občina se kot edina v mariborski oblasti po pravici ponaša s to odlično ustanovo, ki zaposluje dekleta in jim nudi že v šolskih letih primeren zaslužek.» Izdelovanje necane čipke ni tako

mmjiB
Učni izdelek s študijskega krožka
preprosto. Treba je znati najprej narediti mrežo, na katero se potem šivajo vzorci z različnimi vlxtdi. Učenje zahteva veliko vaje in potrpežljivosti. Pomembno je predvsem to, da se je znanje o necani čipki razširilo med navdušene ljubiteljice ročnih del. Če Ix )d< > to spretnost gojile, bodo postale prave mojstrice mreženih prtičkov, zaves, ovratnikov,
rokavic ipd. Mogoče bo kdaj v prihodnosti necana čipka znova zaživela tudi kot domača obrt? Razstava je pritegnila veliko pozornost medijev in obiskovalcev od blizu in daleč. Najpogostejše zapisi v knjigi obiskovalcev, kjer je nanizanih več kot 500 podpisov, so: lepo, čudovito, izjemno...□
A.Č.
P®® [p!©®
Dolina se je šibila pod pomladanskim cvetjem, dehtenje aromatičnih vonjav je viselo nad Mežico in ljudje so prihajali od večerne maše naravnost v hotel. Oštirju se je smejalo, preskakoval je stopnice, noseč dobrote, gledalci in poslušalci pa smo zasedli skoraj vse prostore v dvorani.
Gospod Marijan Mauko, temelj kulturi v Mežici, je nekje med zaprašenimi papirji tam na zadnji polici našel in privlekel na piano pesmi človeka, ki se ga še skoraj vsi Mežičani spomnijo, le da za pesmi niso vedeli vsi. Vendar, Anton Boštele je pisal pesmi polne ljubezni dolini pod Peco, kamor se je kar naprej vračal.
Gosptxl Anton Boštele je bil župnik v Mežici od leta 1935, pa v presedkih do 1959, ko je odšel k večnemu počitku. Pričakovali bi, da bo človeku, ki se je odločil za duhovniški poklic, teklo življenje enolično v njegovi pobožnosti. Vendar tokrat ni bilo tako. Se v študentskih letih je doživel sesutje
Avstroogerske monarhije. V razdobju enega leta je doživel tri oblasti. Njegovo spričevalo nam pripoveduje, da je še leta 1918 zaključil šolsko leto na R.K. Staats Gimnaasium in Cilli, ocenjuje njegov tispeh VARZDGL1CH in je frankira-no še s Kellerji. Za naslednje obdobje leta 1919 pa je v polletju že kolkovano z VINARJI in K R. Državna gimnazija v Celju potrjuje njegov uspeh v slovenščini. Že ob koncu šolskega leta 1920 je spričevalo kolkovano z DINARJI in Državna gimnazija v Celju, ki je že v Kraljevini Karadžordževičev - »SRBA, HRVATA, SLOVENACA» ima s|x:t novo štampiljko, strogo v cirilici.
Mogoče je študij bogoslužja minil mirno, tudi pasvetitev, potem pa se je začelo pri njem kresati protislovje in usmerjanje. Dobil je pečat komunističnega odpadnika, zato so ga leta 1941 nacisti aretirali in zaprli. Ječe ga niso spametovale, zato je moral na Hrvaško v izgnanstvo. Slavonska ravan ga je sprejela, a on ni videl v njej lepote, krprnel je po jeseni pod Peco, po cvetoči ajdi, po senčni Koprivni, po
sončnem Javorju, po čeltelah, Meži in po koroškem soncu, ki sije na poseben način.
To hrepenenje je zajeto v njegovih pesmih, Mežičanom v spomin in
opomin, in tistega pomladnega večera smo z njim hrepeneli tudi mi, predvsem pa spoznavali dušo velikega človeka, duhovnika, Mežičana in svetovljana. □
Slavku Dmgolič
SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO DELA NA PODROČJU ARHITEKTURE IN GRADBENIŠTVA
PREŽIHOVA 24, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM, tel./fax: 0602 23 631
/TUDI»
ARHITEKTNI STUDIO VARIA
PROJEKTIRAMO:
vse vrste gradltenih objektov; stanovanjskih, poslovnih, proizvodnih adaptacije, revitalizacije, prenove, zunanje ureditve notranjo opremo stanovanjskih in poslovnih prevzamemo investicijski inženiring (priprava investicije - projek -izvedba - predaja z uporabnim dovoljenjem)
POSEBNA PONUDBA!
ČE STE PRED DILEMO, KJE POISKATI PRIMEREN TIPSKI PROJEKT 2A VAŠO NOVO STANOVANJSKO HIŠO, JE NAŠ STUDIO PRAVI NASLOV. MED ŠTEVILNIMI SODOBNIMI NOVIMI TIPSKIMI PROJEKTI BOSTE PRAV GOTOVO NAŠLI SEBI PRIMERNEGA!
Obšolske zanimivosti
Kultura, izobraževanje
m kwq2q s/h
TTQSTTSs, KQ gffiGOint!^® WS®
5 prireditve na slovenjgraškem Bellevueju
So učenci, ki komaj zmorejo redno Šolsko delo, in so učenci, ki zmorejo več, le ponuditi jim je treba priložnost, da se Se dodatno izkažejo.
Ua si za letoSnji konec Šolskega leta poglejmo dve taki srednješolski obšolski dejavnosti: natečaj Mladi raziskovalec Koroške je bil letos že tretjič, kviz Utripove nagrade pa je na slovenskih lesarskih šolah letos potekal prvič.
MLADI RAZISKOVALCI KOROŠKE
2 raziskovanjem se je v okviru natečaja Mladi raziskovalec Koroške 96 letos spopadlo 18 dijakov z ravenske gimnazije ter s slovenjgraške in muške srednje šole. Naloge -13 so jih prispevali gimnazijci, po eno pa drugi dve koroški srednji šoli - so bile naravoslovne in humanistične. V prvi skupini je največ točk zbrala Mateja Kogelnik (mentorja Andrej Podobnik in Nejc Jogan), sledijo pa: Karmen Fajt in Vesna Kovačec (mentorica Marija Rotovnik), Barbara Lavko in Patricija Rejavec (mentorici Vlasta Ojsteršek in Natalija Jeznik), Tina Lodrant (mentorica Vida Potočnik), Lidija Hrašan (mentor Jože Leskovar), Barbara 6resk)vnik (mentorica Vanja Karner) in Marija Navotnik (mentorica Dragica Dervodel).
Na področju humanistike je komisija z največjim številom točk ocenila nalogo Lucije Štamulak (mentorica Tončka Verovnik),
sledile pa so naloge Viktorije Bačič (mentorica Renata Uoštjan), Janeza Moličnika ter Borisa Blagotinška (obema je bila mentorica Tončka Verovnik), Irene Hribernik (mentorica Meta Čebulj), Katje Lenart (mentorica Leonida Konič), Urše Prosenjak (mentorica Renata Boštjan) ter Maje MešI in Teje Pristolič (mentorica Karla Oder).
Skupaj so tako dijaki napisali 15 nalog, kar je manj kot lani, a so te boljše, k čemur so gotovo pomembno prispevali tudi mentorji.
Akcija, katere pobudnica je Gimnazija Ravne, vodi pa jo prof. Dragica Dervodel, je letos v celoti uspela. Dijakov in mentorjev ni razveselilo le opravljeno delo, ampak tudi pozornost, ki jo jim je organizatorica še dodatno namenila. Vse so namreč povabili na ogled mežiškega rudnika in knapovsko pojedino (v sodelovanju s centrom ALP) ter na zaključno ekskurzijo v Salzburg.
Za ilustracijo si poglejmo, kaj sta o sodelovanju na natečaju povedali drugouvrščeni dijakinji slovenjgraške srednje šole Karmen Fajt in Vesna Kovačec. Preučevali sta razširjenost cigaret, drog in alkohola na šoli.
»Danes se zelo veliko govori o drogah, ki so med mladimi vse bolj razširjene. Izvedeli sva, da so dijaki na drugih šolah že delali raziskovalne naloge na to temo, na naši šoli pa še ne. Zato sva se odločili, da med 280 dijaki izvedeva anketo. Imela je 48 vprašanj. Nekateri dijaki so jo žal jemali neresno. Ugotovili sva, da 65 % anketirancev občasno uživa alkoholne pijače, okoli 17 % jih redno kadi, 8 % dijakov pa uživa
drogo.
Rezultati niso v celoti potrdili najinih hipotez, saj sva mislili, da kadi in uživa drogo več dijakov. Za osvojeno drugo mesto sva dobili knjigi, vsi mladi raziskovalci in mentorji pa smo bili povabljeni na ogled Rudnika Mežica s knapovskim zajtrkom in kosilom. Preživeli smo zanimiv, lep dan. V soboto, 1. junija, so nam tudi organizirali enodnevni izlet v Salzburg. Izrabili bi priložnost in se zahvalili mentorici prof. Mariji Rotovnik in vsem, ki so nama pomagali pri nalogi. »
KVIZ UTRIPOVE NAGRADE ZA LESARJE
Revija Lesarski utrip, ki izhaja drugo leto, je bila pobudnica kviza Utripove nagrade. Zamislila si ga je tako: štirje pokrovitelji - letos so to bili Mitol Sežana, Color Medvode, Tanin Sevnica in Kovinoplastika Lož - zastavijo dijakom vseh osmih lesarskih šol v Sloveniji vprašanja o svojih izdelkih. Med odgovori oz. nalogami nato na vsaki šoli za vsako področje izberejo najlxtljSe, izmed vseh z vsake šole v Sloveniji pa nato spet po tri najboljše za vsako področje.
Na kvizu je sodelovala tudi Srednja šola Slovenj Gradec, in sicer zelo množično, saj je na vprašanja odgovarjala več kot polovica od 183 dijakov na lesarski usmeritvi. To je dalo mnogo dela mentorjem Mileni in Ivu Škodniku, Cvetki Hartman, Jožetu Pokrivaču in Milanu Kataliniču. Za vsako področje so izbrali najboljše, ki so jih potem na svečani prireditvi na Bellevueju tudi nagradili. Vseslovensko finale kviza je bilo 24. maja v World Trade Centru v Ljubljani. Slovenjgraška šola je imela kar dva dijaka med tremi najboljšimi. Oba sta bila iz 3. b: Boštjan Temniker je najbolje odgovoril na nagradno vprašanje Kovinoplastike iz Loža, Jože Plevnik pa ra vprašanje Mitola iz Sežane. Na zaključni prireditvi, ki je bila zelo atraktivna, saj so žrebali mnoge dragocene praktične nagrade, so slovejgraško šolo zaradi dobre organizacije uvrstili tudi med štiri najboljše v Sloveniji. Kot je tienila prof. Milena Škodnik, je kviz zanimiv in koristen, saj snov, ki jo zajema, obravnavajo tudi v šoli, koristi pa se gotovo nadejajo tudi sponzorji. Ti so se letos kar izkazali, saj so najboljše naloge nagradili z boni za 50 tisočakov.□
Helenu Merkač
/p-

8S8
2®5®\w©TOS[m
[paS^BKl^a 9i)©
W StLOWSKldJ (gl^©©ilD9 ®(3 {!©□©□ (3® ©©□©□H©©©Q
V	HALI A NA RAZSTAVNEM PROSTORU ŠT. 26 VAM BOMO ZAVAROVALNI ZASTOPNIKI ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE z veseljem predstavili:
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJINO
Tudi letos boste potovali v tujino, zato je priporočljivo zavarovati tveganja v zvezi z zdravstvenim stanjem. Zavarovanje za tujino lahko sklenete na izpostavah ZZZS - Območna enota Ravne na Koroškem ter na pooblaščenih turističnih agencijah.
NADSTANDARD A
V	bolnišnici Slovenj Gradec je udobje med zdravljenjem zagotovljeno. Bližina svojca, telefon, televizor ter dodatna nega so dejstva, ki Vas bodo prepričala, da se splača zavarovati.
ZDRAVILIŠKA ZAVAROVANJA
Slovenska zdravilišča slovijo po kakovostni penzionski ponudbi in naravnih zdravilnih sredstvih v termalnih vrelcih, zdravilnih kopelih, ipd.
Priporočamo sklenitev zdraviliških zavarovanj, saj si boste v prijetnem okolju zdravilišč olajšali kronične zdravstvene težave, ali pa zgolj oddahnili od vsakodnevnih naporov.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Območna enota Ravne, tel: 22-461 Izpostava Slovenj Gradec, tel: 45-191 Izpostava Radlje, tel: 71-120
Qa^gledi
Kia
m&mmv
Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu je pripravil obsežno razstavo o drogah, ki so ji dali naslov -NE-! Otvoritev je bila zadnji dan v mesecu maju. Vrata muzeja so za obiskovalce odprta vsak dan do konca leta od 9h do 18h, ob ponedeljkih, sobotah in nedeljah pa si lahko razstavo ogledate le dopoldne.
Valerija Grabner, Saša Djura - Jelenko in Marjan Kos so se odločili predstaviti ljudem aktualno temo, katere prisotnasti v vsakdanjem življenju se premalo zavedamo. Razstava o drogah, ki bi naj bila predvsem preventivnega značaja, je razdeljena v tri večje tematske sklope - alkohol, cigarete in mamila.
Strah ter negotovost pa tudi življenje brez ciljev in občutki nemoči v življenju so vzroki psihičnih nemirov, bolezni in povzročajo rast uporabe nikotina, drog, alkohola in tablet. Alkoholne pijače in cigarete so že star znanec. V Sloveniji pa je danes na pohodu heroin, bel prašek brez vonja, ki je ena najmočnejših drog.
Podatke so v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec zbirali s pomočjo raznih republiških in regijskih institucij. Na razstavi je predstavljena zgodovina uporabe in uživanja drog od prvih znanih pojavnih oblik do današnjih dni.
Danes je poznavanje nevarnosti drog mnogo večje, a se kljub temu število uživalcev ne zmanjšuje. Starosma doba se na žalost zastrašujoče niža.
Poleg svarilnih statističnih podatkov si na razstavi lahko ogledate razne fotografije drog in postopkov uživanja, likovne izdelke mladih ustvarjalcev, grafe, razne muzealije. Postavljena sta tudi dva ■ambienta-: gostilniški in prometna nesreča. Razstavljeni so razni izdelki in predmeti, ki so droga ali spremljajo drogo, razni rekviziti, s katerimi se droga uživa ali za uživanje pripravlja.
Razstava zelo nazorno in kompleksno predstavlja vzroke uživanja alkohola, cigaret, kave, tablet in mamil. Kaže tudi posledice jemanja teh drog, kot so zdravstvene težave, prehitra in povečana stopnja umrlivosti, družinske in osebne tragedije, kriminal, tragične nesreče v cesmem prometu in na delovnih mestih. Predstavljeni pa so ttidi načini zdravljenja oziroma ustanove in institucije, kamor se lahko zasvojenci obrnejo po pomoč ali nasvet.
OSVEŠČANJE je glavno orožje proti uporabi teh zdravju škodljivih sredstev. Še posebej je pomembno osveščati mladino.
■Mladi so željni samostojnosti. Najlxilje se učijo v okolju, ki jim dopušča kritično razmišljati in odločati na podlagi lastnih razvijajočih se vredntx in prepričanj. Dovoliti jim je treba, da samostojno raziskujejo družbene nonne in vrednote, odrasli pa jih morajo pri lem usmerjati in jih čustveno podpreti. Bistvo preventivne vzgoje je prav to, da imajo mladi možnost za dokazovanje, da so za svoje postopke tudi odgovorni. Takšne možnosti ponuja samostojno raziskovalno delo, samopomoč med vrstniki in pozitivni vzori starejših ljudi,- (-Alkohol in droge droge-, Sklad za odprto druži» - Slovenija, 1994)
F.Nietzsche uči, da je moč v volji. Kakor si lx>š postlal, tako boš spal. Tudi A. Crowley pravi, da v življenju delaj, kar SAM HOČEŠ. A to ni dovoljenje kratiti svobodo nekoga drugega in razvajeno jemati tudi to, kar ti ne pripada. Delati, kar sam hočeš, pomeni biti svoboden, neodvisen od vplivov, tudi <xl drobnih razvad ali navad, neodvisen od kajenja cigaret, pitja kave in alkohola, neodvisen od raznih drugih drog. Naj ti ne usmerjajo življenja nezdrave stvari, to naj bi bil moto našega vsakdanjika.O	Ajda P.
Novodobni kotiček	—v
SD RES KRAVE NORE?
Piše: Miša Felle
Priča smo največjemu poboju govedi v našem obstoju. Vzrok je bolezen norih krav, ki se lahko prenaša (raziskave še niso dokončne) tudi na človeka. Zdaj bodo kužne krave spravili s tega sveta in bo spet vse v redu.
Ali so res vsega krive krave?
Tokrat smo vsaj našli krivca, česar za drugi dve kugi 20. stoletja -rak in aids ne moremo trditi. Razen, če se zadeve lotimo globlje.
Ni treba, da smo zanstveniki ali zdravniki. Le nekaj zdrave pameti in odkritosti do nas samih je potrebno, da nam postane vse skupaj bolj jasno.
Temeljno načelo novodobnega razmišljanja je: vzroki so vedno v nas, naših mislih in načinu življenja. Načelno prepuščam odločanje o načinu preltiane vsakemu posamezniku. Meso gor ali dol, bistvenega pomena je, za kakšno meso gre in na kakšen način je “smrt storila” živina, preden je prišla na krožnik, stavimo le ob množičnem industrijskem klanju, je dovolj, da ugotovimo, da ta način ne vsebuje nikakršnega spoštovanja do živili bitij. Današnji čas pa je namenjen prav temu, da bi spet pridobili duhovne vrednote, sem sodi predvsem sožitje z Naravo in življenje v harmoniji z njenimi ciklusi.
Mnogi danes piisegajo na bolj zdrave načine prehranjevanja. Če so naše misli bolne, nas tudi drugačen način prehranjevanja ne more rešiti. Spremeniti misli in način življenja, ki je poglavitni razlog za naše bolezni, je veliko težje.
Če ostanemo pri hrani in norih kravah, gre po mojem mnenju za opomin, da je treba v zvezi s hrano predvsem spremeniti odnos do nje. Osebno sem se mesu odpovedala že pred leti, pa ne zaradi modnih kapric, ampak iz etičnih razlogov. Vseeno mi za to še ni bil prihranjen spopad z eno izmed zgoraj omenjenih kug.
Brez vsake slabe vesti sprejmem tudi mesne dobrote, kadar mi jih ponudijo kmetje ob poti na Raduho. Tam nimajo umetne hrane, ne klavnice s tekočimi trakovi. Imajo pa odnos do narave. Vedo, kaj je dobro za živino in kaj ne, ter ob vsakem času je treba kaj postoriti. Precej manj bolezni se jih loteva kot nas v mestih in prepričana sem, da njihove krave ne bodo znorele.
S hčerko sva na TV gledali Ulm o 10. obletnici Černobilske katastrofe. Njen komentarje bil: “Narava se je uprla!”
Ali ne gre pri bolezni noiih kra v za nekaj podohneg? Novejše generacije otrok vedno lx)lj odklanjajo meso in srečni Usti, ki jih okolje razume in upošteva.
Če bi se zgledovali po Indijancih ali naših kmetih, ki to res so, bi šla hitro po gobe megalomanska mesna industrija. Dokler se ne odločimo, pa bodo krave še naprej norele in le vprašanje časa je, kdaj jim bodo sledile kokoši.
□
L ..	J
11/96-31
Nogometaši Dravograda so osvojili 1. mesto v tretji slovenski ligi » vzhod in bodo v prihodnji sezoni nastopali med drugoligaši.
Korošci imamo ob Mag Korotanu še eno člansko moštvo, ki se ji je uspelo prebiti med najboljše slovenske nogometne kolektive. Dravograjski nogometaši so si po zaslugi odličnih iger v spomladanskem delu prvenstva tretje slovenske lige priigrali napredovanje v 11. ligo. Dolgoletne želje številnih privržencev nogometa v kraju so se naposled uresničile. S prizadevnostjo neutrudnih funkcionatjev kluba, številnih simpatizerjev, sponzotjev, igralcev ter strokovnega vodstva je Dravograjčanom uspel podvig, ki si ga je malokdo mogel zamisliti po prvem delu prvenstva. Takrat so namreč dravograjski nogometaši zaostajali za najresnejšima konkurentoma, Pohorjem in Bakovci, za sedem točk, in kazalo je, da ne bodo uspeli. Toda pomlad je minila v znamenju Dravograjčanov. Številnim čestitkam, ki jih te dni prejemajo v dravograjskem klubu, se pridružujemo tudi v uredništvu Prepiha - ob uspehu pa smo se pogovarjali s trenerjem moštva Marjanom Pušnikom.
*■ Kakšne so bile pravdi prav ambicije kluba pred sezono 1995/96, sle si že pred prvenstvom zadali cilj osvojiti I. mesto v ligi?
Naš edini cilj je bil I. mesto in uvrstitev v II. slovensko ligo. Toda ni šlo vse gladko, po naših željah. V jeseni smo Slattali zelo dobro, nato pa v tekmah v sredini jesenskega dela kar naenkrat krepko popustili in oddali tekmecem kar precej točk. Po prvem delu prvenstva smo pristali šele na 3. mestu in zaostali za jesenskimi prvaki, nogometaši Pohorja iz Ruš za 7 točk.
»■ Spomladanski del ste nato odigrali fantastično, r velikem slogu. Osvojili ste kar 32 točk od maksimalnih 39 in le lieltransu iz Veržeja in Kovinarju iz Maribora je uspeh z vami remizirati, izgubili pa ste le eno srečanje, tisto v zadnjem krogu v Odrancih. So k odličnun igram vašega moštva pripomogle tudi »zimske« okrepitve?
Vsekakor ! Po končanem prvem delu se je upravni odbor kluba znova, glede na vložena sredstva, opredelil k nameri, da
poskušamo doseči načrtovan cilj - to je uvrstitev v višji rang tekmovanja. Vendar pokazalo se je, da moštvo vendarle ni dovolj kakovostno, da bi se lahko kosalo s Pohorjem in Bakovci. Zato smo v klub pripeljali nekaj znanih igralcev, Samija Dobrevo, ki je nekaj let igral pri Korotanu, pa Eriona Mehillija, albanskega reprezentanta in vratarja Marka Vravnika, ki sta tudi igrala na Prevaljah. Iz Velenja je prišel tudi vratar Hrovat. Vsi ti nogometaši so s svojim odnosom do treningov in tekem pripomogli k primernemu vzdušju v ekipi in povsem izpolnili naša pričakovania.
Marjan Pušnik
* Ob teh okrepitvah so bržkone svoj delež pridjali tudi domači igrlaci, pri katerih je viden precejšen pozitiven kakovostni premik Kako pa ste bili zadovoljni z nogometaši, ki vam jih je odstopil velenjski Rudar?
Ne bi želel nobenega od igralcev posebej izpostavljati. Vsi so po svojih zmožnostih prispevali k uvrstitvi v II. ligo. Tudi igralci iz Velenja, tako Hrovat, Živanovič, Omerovič, Mujanovič in Mernik, ki je trenutno pri vojakih. To so kvalitetni nogometaši, pa tudi naš lastni kader, igralci, ki že vrsto let nastopajo za barve našega kluba, kot Gluhovič, Čavnik, Cesar, Mlinar, Frtihauf, Šturm, Matauž, Vajksler,
Rožej, Ločičnik, Smolar, Smonkar, Potočnik, Jakob, Lenart in Možgan, so zaslužni za tri umf. Seveda ne gre pozabiti prizadevnega dela članov upravnega in izvršnega odbora, številnih amaterskih delavcev, ki so nam bili vsak trenutek pripravljeni pomagati. S skupnimi močmi smo uspeli.
*• V športu seveda brez denarja ne gre. Precej ljudi je, ki si ob vaši uvrstitvi v II. ligo zastavljajo vprašanje, ali bo obubožano koroško gospodarstvo zmoglo »vzdrževati« dva nogometna kluba v najvišjih državnih ligah. Kako na nogomet v Dravogradu nasploh gledajo občinske in gospodarske struture?
Na srečo imamo kar nekaj pokroviteljev, ki nam pomagajo, ki razumejo naša prizadevanja. V prvi vrsti je treba omeniti IGEM, Oskrbo, Koroške pekarne, Bramac, STTC in še bi lahko koga omenil. Tu so še razni samostojni podjetniki, ki nam kot sponzotji priskočijo na pomoč pri organizaciji tekem in pri delu nogometne šole. Nasploh so v zadnjih dveh letih opazne neke enotne težnje glede razvoja dravograjskega nogometa. Tudi zanimanje za to športno zvrst je poraslo, saj si naše tekme ogleda v povprečju okoli 5oo do 600 gledalcev, to pa za kraj, kakršen je Dravograd, nikakor ni malo.
Ob tem bi pozval vse, ki bi nam na kakršen koli način želeli pomagati in bi se želeli vključiti v delo upravnega in izvršnega odbora, pridite v naše vrste.
Druga liga bo močim, zahtevala bo še kakovostnejši igralski kader. Že razmišljate o okrepitvah?
Z nekaterimi igralci se že dogovarjamo, toda o imenih je sedaj še preuranjeno govoriti. Okrepitve iščemo predvsem v prostoru okoli nas, med koroškimi klubi. V našo sredino bi želeli pripeljati tudi kakšnega izkušenega nogometaša z vrha tretje lige, pa tudi kakšnega drugo oziroma prvoligaškega igralca. Vse je seveda povezano s finančnimi sredstvi. Vsi, ki mislijo, da bo NK Dravograd sedaj, ko je prišel v H. ligo, razmetaval z denarjem, se krepko motijo. Kupili bomo le preizkušene nogometaše in pa tiste, ki se želijo dokazati v slovenskem dragoligaškem prostoru.
«• S svojim strokovnim zzianjem m prizadevnostjo ste kot trener pripeljali moštvo Dravograda v višjo ligo. Poleg tega ste uspešni vodja nogometne šole v kraju, ki je znam širom naše domovine; vaši mladi nogometaši pa so bili uspešni tudi na turnirjih po Avstriji. G. Pušnik, ali boste podaljšali trenersko pogodbo s klubom, ki vam poteče konec junija?
O tem še nisem posebej razmišljal. Imam nekaj ponudb od drugod, tudi iz Avstrije. Z vodstvom kluba sc bomo seveda pogovatjali, toda mislim, da bom ostal, če me bodo potrebovali. Ni razloga, da bi odšel, Dravograjčan sem, tu živim.. .□
IVO MLAKAR
§P®5£FKI0
Piše: Ivo Mlakar
KOROŠKI NOGOMETAŠI V NEMCI)!
Na povabilo kluba FC Kaubauren se je mladinska nogometna selekcija občine Ravne - Prevalje udeležila turnirja v istoimenskem nemškem mestu, nedaleč OD Munchna. Na turnirju je nastopilo šest ekip, naši mladi nogometaši (selekcijo so sestavljali igralci Korotana in Fužinar-ja) so osvojili 4. mesto. Zabeležili so dve zmagi, en neodločen izid in dva poraza. Prvo mesto so na turnirju osvojili nogometaši Szomhathelyja iz Madžarske. Naša ekipa je nastopila pod pokroviteljstvom športne zveze občine Ravne -Prevalje. Vodila stajo trenerja Miro Oman in Zdenko Hojnik, v spremstvu pa sta bila še Ivan Koren in Franc Tone.
PLANINŠEC NA MITINGU V ITALIJI
V Italijanskem južno tirolskem mestu Bressasoneju je bil 15. mednarodni atletski miting, na katerem so nastopili atleti do 17 let starosti. Med tekmovalci, ki so prišli iz dvanajstih dežel oziroma pokrajin, so nastopili tudi atleti in atletinje v okviru reprezentance Slovenije. Nastopil je tudi atlet ravenskega kluba Zoran Planinšec in v teku na 8oo m s časom 1:58,32 osvojil 4. mesto.
VNEM ČIJI TUDI PLAVALCI FUŽIN ARJA
Mladi fužinarjevi plavalci in plavalke so nastopili na mednarodnem mitingu v Neheim - Hustnu v Nemčiji. V kategoriji dečkov in deklic so se uvrstili na naslednja
Spori
mesta: Tonja Kos je bila enkrat prva in dvakrat druga, Jernej Gigerl dvakrat drugi in dvakrat tretji. Uroš Vale prvi in tretji, Robi Marin enkrat drugi, dvakrat tretji in enkrat četrti ter Iztok Knez prvi in drugi.
V KRŠKEM OSEM FCJŽINflR]EVIH PLAVALCEV V FINALU
Na mednarodnem plavalnem mitingu v Krškem, ki jc bil I . in 2. junija, so uspešno nastopili tudi raveaski plavalci in plavalke. V absolutni konkurenci se je v A finale, med osem naj boljših, uspel o uvrstiti Primožu Abrahamu, Mihi Tisovniku, Tanji Merzdovnik, Lidiji Breznikar, Tanji Kumprej, Anji Srebotnik, Špeli Fras in Mojci Črešnar. Najbolj so se izkazali Abraham in Tisovnik, ki sta zmagala v hrbtnem slogu, ter Breznikatjeva, kije bila prva v disciplini 2oo m prsno. V kategoriji mladincev in mladink sta prvi mesti osvojila Abraham in Merzdovnikova, med kadeti in kadetinjami pa si je Breznikatjeva priplavala dve zmagi, po eno pa Tisovnik in Kumprejeva.
BRUNŠNIK PRVI,
RADEL)ČANI
TRET)I
Pravkar končano prvenstvo V prvi ligi Medobčinske nogometne zveze | Maribor se ni razpletlo po željah : koroških klubov. Kar pet jih je v j letošnji sezoni nastopalo v tej ligi in , predvsem dva - Peca iz Črne in Kozjak Radlje - sta imela v začetku prvenstva precejšnje ambicije po osvojitvi naslova prvaka in uvrstitvi v višji rang tekmovanja. Še nekaj krogov pred iztekom lige jc sicer najbolje kazalo RadeljČanom. ki pa so si s porazom v Staršah z O : 3 dokončno zapravili vse možnosti, da osvojijo 1. mesto.
Naslov prvaka in možnost, da se preko kvalifikacij uvrstijo v tretjo slovensko ligo vzhod, so si priigrali nogometaši Brunšvika pred Staršami. Od koroških ligašev so najbolje uvrščeni nogometaši Kozjaka Radlje, na tretje mesto, peta je Peca iz Čme, sedmi ravenski Fužinar, deveti Akumulator iz Mežice in trinajsti oz. predzadnji nogometaši Slovenj Gradca, ki pa so že nekaj krogov pred koncem
prvenstva prenehali tekmovati.
RAVENSKI KARATEISTI V LITI)!
Člani tradicionalnega karate kluba Ravne so nastopili v Litiji na turnirju v katah. Med okoli 120 karateisti iz Slovenije in Avstrije do 18 let starosti so dosegli izjemno dobre uvrstitve. Med mlajšimi šolarji je bil Mitja Topalovič tretji, Miha Rožen pa četrti. Med starejšimi šolarji je zmagal Ravenčan Jani Krebs pred Milenkom Cvijetinovičem. na 4. mesto pa se je uvrstil Lovro Hovnik. Med kadeti ponovno zmaga za Ravne, priboril si jo je Florjan Reiter. Dingo mesto je pripadlo Aljoši Lipovcu, četrti pa je bil Dejan Komperšek Med kadetinjami je bila Nina Zadravec tretja. V disciplini kata ekipno oz. sinhronizirano so Ravenčani osvojili 3. mesto.
NAŠI TEKAČI USPEŠNI V AVSTRI)!
Skupina tekačev rekreativcev iz koroške regije je konec maja
nastopila na gorskem teku za koroški pokal v kraju Eticndorf pri Labotu v Avsuiji. V teku na 10 km z višinsko razliko 863 m se je skupno pomerilo okoli 50 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije in Slovenije. Od naših so boljše uvrstitve dosegli: med ženskami sta v svojih starostnih skupinah zmagali Hedvika Blatnik iz Mežice (od 40 do 50 iet) in Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca (nad 60 let). Pri moških je bil v kategoriji od 30 do 40 let Tomaž Robač drugi in Drago Laznik tretji (oba TS Mežica).
Med tekmovalci do 50 let je bil Oto Gumilar s Prevalj tretji, v skupini od 5o do 6o let starosti pa je zmagal Vili Blatnik iz Mežice, medtem ko je 7. mesto pripadlo Jožetu Lesjaku iz Radelj. Med tekači nad 60 let je Ravenčan Štefan Robač osvojil 2. mesto.
Naslednji dan sta člana tekaške sekcije Mežica Vili Blatnik in Alojz Gologranc nastopila v Knittelfeldu pri Zeltwcgu v Avstriji, kjer je bilo tekmovanje v malem maratonu na 21 km. Uvrstila sta se: Gologranc na prvo in Blatnik na drugo mesto v svojih skupinah.	□
llč
• ~
ČEČOVJE 5
2390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602/20- 165 20 374; fax: 21 076
OBIŠČITE IMAŠ V NAŠI PRODAJALNI NA ČEČOVJU. KJER BOSTE LAHKO IZBIRALI:
fA KVALITETNA KOLESA SVETOVNO ZNANIH FIRM:
opremo za kolo majice, drese, hlače, rokavice, vetrovke, čelade... ì odbojkarske, nogometne in košarkasrske žoge ; *£> servis za kolo je zagotovljen ugodni plačilni pogoji
S KVALITETNIM KOLESOM SE JE UŽITEK PELJATI!

s/
Sport
f ZORAN GLUHOVIČ
Zagotovo ga ni med koroškimi ljubitelji okroglega usnja, ki Zorana Gluhoviča ne bi poznal. Nad njegovimi odličnimi igrami so se in se še navdušujejo številni nogometni navijači. Trenutno Zoran igra v Dravogradu, v moštvu, ki si je s fantastično pomladansko serijo desetih zmag, dveh remijev in le enim porazom v zadnjem krogu v Odrancih zagotovilo napredovanje iz tretje v drugo slovensko ligo. S svojimi izvrstnimi igrami kot zadnji mož
obrambe oziroma korektor je ogromno pripomogel k zgodovinskemu uspehu dravograjskih nogometašev.
Njegovo nogometno znanje in bogate izkušnje so prišle do izraza tudi v prevaljskem prvoligašu, kjer je Zoran igral poldrugo leto. Tja sta ga zvabila Vlado Petrič in Drago Kos leta 1993, ko je Korotan nastopal še med drugoligaši. Zoran Gluhovič je znan kot izvrsten strelec prostih strelov in mnogi se še zagotovo spominjate njegovih čudovitih zadetkov v dresu prevaljskega moštva. Samo v takratni II. ligi je Zoran za moštvo Korotana dosegel sedem golov iz prostih strelov in prav ti zadetki so pripomogli k uvrstitvi Prevaljčanov v takratno 16 člansko pivo slovensko ligo.
Toda na Prevaljah je ostal nato le še pol sezone. Odigral je jesenski del prvenstva in se nato odločil, da zaradi obveznosti v službi zapusti klub, ki se je vse bolj »utapljal- v profesionalne vode. Vrnil se je v nogometni klub Dravograd, kjer se je njegova kariera nogometaša tudi pričela.
»Kot osnovnošolec sem bil vsestranski športnik. Igral sem košarko, rokomet, odbojko, namizni tenis in tudi šah. V šahu smo celo nastopili na šolskem republiškem prvenstvu. Odločilno, da sem se kasneje ogrel prav za

nogomet, je bilo to, da mi je oče kupil nogometno žogo. Dnižil sem se predvsem s starejšimi nogometaši v Dravogradu in pričel trenirati v klubu,- pravi Zoran Gluhovič. Z osmimi leti je že igral prvo tekmo za pionirje in to v Slovenj Gradcu. Spominja se, takrat je bil njegov prvi nogometni učitelj Ivan Pušnik, pa tudi to mu je ostalo v spominu, da so se po tekmi kar peš vračali iz Slovenj Gradca v Dravograd. »Dobili smo sicer denar za avtobus,- pravi, »toda, mi smo jo mahnili kar po nekdanji železniški trasi in vmes odigrali še kakšno medsebojno tekmo,-
Zoran je s 16-timi leti igral tudi za mladinsko selekcijo Koroške na Ravnah, po eni sezoni pa se je vrnil v Dravograd, kjer so se z mladinskim moštvom uvrstili v prvo slovensko ligo. Prvo tekmo v članski vrsti je za Dravograd odigral proti Rudarju v Velenju. Bilo je to pokalno srečanje, nekakšen ognjeni krst med tedanjimi odličnimi nogometaši Dravograda Marjanom Pušnikom, Janijem Pečnikom Srečkom Krajncem in drugimi.
Največji uspeh je takratna generacija dosegla z osvojitvijo naslova amaterskega republiškega prvaka. To je bilo leta 1981, ko so Dravograjčani zmagali na finalnem turnirju v Kranju. Uspeh dravograjskih nogometašev je bil za tiste čase izjemen, saj so v pokalu nastopile vse slovenske ekipe, razen Olimpije, ki je nastopala v takratni 1. jugoslovanski ligi.
Leta 1984 se je Zoran cxlločil nadaljevati svojo nogometno pot v Avstriji. Kar 9 let je igral na tujem, štiri leta pri tretjeligašu v Deutchlandsbergu in nato še pet let v nižjerazrednem Stainzu pri Gradcu, vse do 1993 leta, ko je prestopil h Korotanu.
Zoran Gluhovič je rojen 3o. 8.1962, stanuje v Dravogradu, Trg 4. julija 8.
Ivo Mlakar

Kar nekaj lepih uspehov je zabeležila odbojkarska ekipa deklic iz osnovne šole Prevalje v šolskem letu 1995/96. Najprej so se mlade igralke uvrstile v polfinale državnega prvenstva v odbojki. Turnir je bil v Šoštanju, na njem pa so učenke, ki jih vodi profesor športne vzgoje Štefan Peršak, osvojile 3. mesto, za OŠ Mežica in OŠ Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja.
Pet igralk te ekipe je kasneje nastopilo tudi na območnem tekmovanju v odbojki na pesku. Med 17-timi osnovnimi šolami iz vzhodne regije Slovenije je ekipa OŠ Prevalje osvojila 3. mesto in se uvrstila v finale državnega prvenstva, med devet najtx>lj.ših ekip. Finalni turnir je bil ob velenjskem jezeru, na njem pa so mlade Prevaljčanke najprej v svoji skupini premagale predstavnice ljubljansko - dolenjske in nato še primorske regije. Tako so se uvrstile v sklepni del prvenstva, kjer so po neodločenem izidu proti Šoštanjčankam in zmagi nad ekipo iz Dobrove zasedle 1. mesto v državi. Za ekipo prevaljske osnovne šole so nastopile: Natalija Vavkan, Maja Tomažič, Andreja Štrekelj, Maja Kumprej in Nina Rahten.
Med osnovnošolci so zmagali učenci iz Kanala, na peto mesto so se
uvrstili mladi odbojkarji iz OŠ Koroških jeklarjev z Raven, medtem ko so med srednjimi šolami tretji mesti osvojili dijaki in dijakinje iz Gimnazije Ravne. □
(im)
Pokojnina
po vaši meri.
ŽIVLJENJSKI KROG
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi.
zavarovalnica triglav
Ghsirana čma kronika
Majhna reč, velika škoda
Čeprav ena lastovka še ne prinese pomladi, pa je vendarle v statističnih podatkih s področja javne varnosti na Koroškem v mesecu maju vsaj en pozitiven podatek: v tem mesecu namreč na tem koncu Slovenije niso zabeležili niti ene smrtne žrtve v prometu.
V maju se je na koroških cestah pripetilo 105 prometnih nezgod, s hudimi telesnimi poškodbami pa se je končalo 10 nezgod. Sedem nezgod se je končalo z lahkimi telesnimi poškodbami, samo z gmotno škodo pa je bilo 88 nezgod.
Zaradi kršitve cestno prometnih predpisov so sodnikom za prekrške prijavili 528 prometnih udeležencev, na kraju samem pa so mandatno kaznovali 1844 prometnih udeležencev, ki so kršili cestno prometne predpise.
Kriminaliteta
V	minulem mesecu so na področju kriminalitete zaznali 93 pojavov z elementi kaznivih dejanj. Kršitve javnega reda in miru sicer ne sodijo v kriminaliteto, vendar bom tokrat statistične podatke za to področje pustil kar pod tem naslovom. Policisti so podali 71 predlogov zaradi kršitev javnega reda in miru. Pridržali so 7 kršiteljev javnega reda in miru ter prav toliko ljudi zaradi kršitve drugih predpisov.
Požari, nezgode, itd
V	tem času je bilo na Koroškem tudi 10 požarov in 8 delovnih nezgod.
Skupni promet potnikov prek mejnih prehodov na Koroškem je v tem času znašal dobrih 740.000. Kršitev mejnega režima pa je bilo 11. Maja so na meji zavrnili 65 oseb.
Kaže, da se je mejni režim, vsaj na avstrijski strani, v tem času (v zvezi z Scehengenskim sporazumom) spet nekoliko normaliziral, saj se je maja število potnikov povečalo za okoli 10 odstotkov, promet vozil pa se je povečal za 7,5 odstotka.
Petelin kar napada
Dovolj suhoparne statistike. Poglejmo zdaj, kaj je prevladovalo v koroški črni kroniki zadnjih štirinajst dni. Na prvo mesto lahko tokrat - poleg običajnih kršitev JRM ali »bunkerašev- - postavim
vsekakor neobičajno veliko število požarov.
Pri raziskovanju vzrokov požarov strokovnjaki pogosto ugotovijo, da je veliko škodo nemalokrat povzročil predmet majhne vrednosti. Seveda ima ob tem največkrat svoje prste vmes še nepazljivost.
To so lahko spoznali tudi stanovalci stanovanjskega bloka na Partizanski cesti v Slovenj Gradcu. Dne 26.5. je namreč okoli 4. jutranje ure izbruhnil požar na njihovem ostrešju. Ogenj je uničil del ostrešja z okoli 50 kvadratnimi metri strešnikov. Požar so pogasili gasilci GD Slovenj Gradec, gmotna škoda pa znaša kar okoli 1,5 milijona dinarjev.
In kaj je tolikšno škodo pravzaprav povzročilo? Policisti so po ogledu ugotovili, da je požar povzročila - navadna prižgana sveča!
Kuhinjsko
cvrtje
Požar, ki je 28. 5. okoli 9. ure izbruhnil v kuhinji stanovanjske hiše na Mladinski ulici v Vuzenici, je sicer povzročil -le« za 300.000 tolarjev škode, nastal pa je - zaradi pregretega jedilnega olja. Tudi
ta »zajtrk* je bil preveč zabeljen!
Duh iz zabojnika
Požar, ki je nstal 2.6. nekaj minut po polnoči v kovinskem zabojniku za proizvodne odpadke na dvorišču podjetja Penatex v Slovenj Gradcu, pa je provzročil veliko večjo gmotno škodo. Razširil se je bil namreč na bližnje parkirano priklopno vozilo in na palete končnih izdelkov. Kljub hitremu posredovanju gasilcev znaša škoda kar okoli 5- milijonov tolarjev. Vzrok požara še ni raziskan.
Dober milijon tolarjev pa bo verjetno znašala tudi škoda, ki jo ja povzročil požar dne 23. 5. ob 15-uri v Tovarni baterij v Mušeniku.
V	njem je zgorelo okoli 180 fiiter-skih vreč.
»Eksplozivna»
luč
Poleg požarov je za to obdobje značilno še nekaj več delovnih nezgod, v katerih je bil najpogosteje spet krivec tako imenovani ljudski faktor - torej človek. Izmed delovnih nezgod pa bi tokrat izdvojil le eno, ki je morda nekoliko neobičajna in bi se lahko tudi veliko huje končala. Pripetila se je 4 6. nekaj minut čez polnoč v podjetju Metalurgija, plastika, inženering d.o.o. v Mežici.
V	objekt, v katerem je bilo spravljenih 18 50 kilogramskih jeklenk s plinom propan - butan so okoli polnoči vstopili trije delavci: D A, M.R. in R.N. Pri vstopu so prižgali luči in prišlo je do eksplozije. Vse tri je zajel udar eksplozije in ognja ter jim povzročil opekline in odrgnine po obrazu. Pri tem sta bila R.N.. in M.R. huje poškodovana. D A pa lažje.
Motoristi
Čeprav je zima letos kar dolgo kazala svoje ostre in mrzle zolre, je zdaj končno zares nastopil čas, ko je med prometnimi udeleženci vse več in več motoristov ali voznikov koles z motorjem, kot jim še pravimo. Prav ti pa so ena izmed prometno najbolj ogroženih vrst, če lahko tako rečem. Na Koroškem je bil črn
POLICIJA ZA OTROKE
Slovenska policija namenja posebno skrb tudi zaščiti otrok in mladoletnikov. Izdelali so precej brošur in zgibank, ki bodo pripomogle k zaščiti otrok pred najrazličnejšimi deviantnimi ravnanji. Ker za policijo vzpostavljanje stikov z otrokom ni enostavno, si pomagajo z lutkovno igrico, ki predstavlja novo obliko preventivne dejavnosti oz. nov in drugačen pristop do najmlajših.
Lutkovno igrico DEVET IN DVA je za namene projekta napisala gospa Svetlana Makarovič. Igrica prinaša otrokom nekatera varnostna in vedenjska sporočila. Otroci spoznavajo, kakšne nevarnosti lahko prežijo na njih, kako naj se ustrezno obnašajo do vrstnikov, kakšna je vloga policije v družbi, kako in kdaj lahko poiščejo pomoč, prepoznavajo in se učijo klicne številke 92 itd. Osnovni namen igrice je najmlajšim privzgojiti njihovo varnostno kulturo in jim pomagati izoblikovati ustrezno podolxr o policiji.
Igrica poteka na dveh ravneh. V prvem delu, ki so ga pripravili skupaj s priznanimi slovenskimi umetniki in strokovnjaki za preventivo, nastopajo samo lutke, v drugem pa ponujajo otrokom vzpostavitev neposrednih stikov s policisti iz njihovega okolja. Igrico, pogovor s policisti in ogled nekaterih sredstev za delo, so prikazali otrokom na Ravnah na Koroškem v ponedeljek, 10.6.1996 v Kulturnem domu.
Predstavo si je ogledalo 450 otrok.	□
N/
Cma kronika
dan zanje 24. 5., ko sta se v obdobju slabih dveh ur pripetili kar dve prometni nezgodi z udeležbo motoristov. V prvi, okoli 17. ure v Čmi na Koroškem, je voznica osebnega avtomobila M.K. iz Slovenj Gradca zaprla pot 14 letnemu mopedistu, ki je padel po cestišču in se huje poškodoval. Pri padcu je zadel še pešca, ki se je prav tako hudo poškodoval.
ruga nezgoda pa je pripetila okoli pol sedme zvečer, ko je B.T. iz Maribora v Spodnji Vižingi z motornim kolesom med prehitevanjem zapeljal v škarje in ga je vrglo kar 16 metrov daleč na travnik, kjer je obležal hudo ranjen.
Preden zapišem še najbolj žalostno novico, naj povem še, da je bilo v minulem štrinajstdnevnem obdobju na Koroškem tudi nekaj prometnih nezgod s pobegom, ki pa so jih policisti na srečo kaj kmalu razjasnili. Med takšnimi nevestneži bi veljalo omeniti tudi I G. z Mute, ki je med vožnjo oplazil vozilo gospe M.W. iz Radelj in odpeljal naprej. Policisti so ga ujeli po 15. minutah, ga Preizkusili z alkotestom in ugotovili, da je imel v organizmu kar 2,2 g/kg alkohola.
In najbolj tragično: koroške ceste so v zadnjih dveh tednih (ki jih zajemam v kroniki) terjale tudi novo smrtno žrtev: v soboto 1.6. ob 21.15 je zunaj naselja Šmiklavž, na krajevni cesti prišlo do nezgode, v kateri je umrla voznica osebnega avtomobila M.Z. iz Velenja.
Ozko grlo
K prometnim nezgodam in promememu stanju na Koroškem nasploh pa še tole: ponovno se je pokazalo, kako hudo in nevarno ozko grlo je regionalna cesta Slovenj Gradec - Velenje v soteski v Hudi Luknji.
Dne 27. 5. ob 23.40 je namreč voznik tovornega avtomobila s priklopnikom, ki je imel naloženih 36 m3 lesa, zapeljal na bankino. Ta se je pogreznila in voznik vožnje ni mogel nadaljevati, cesta pa je bila tako neprevozna. Promet so morali preusmeriti prek Vitanja. Promet je bil možen šele naslednjega dne okoli 10. ure. Ves ta čas je bila Koroška iz velenjske strani praktično odrezana.
Če gledamo na vse preventivno, je to opozorilo več, kako nujno potrebuje ta del Slovenije normalno prevozno cesto za ves promet mimo Hude Luknje.
Discoman
Mučani so na Koroškem bili že od nekdaj znani kot nekaj posebnega. No, od 26. 5. dalje imajo spet neko posebnost. Rekli bi ji lahko kar -disco man«. Tega dne okoli prve nočne ure je namreč L K. s tega kraja z osebnim avtomobilom vozil po zelenici, imel odprta okna in na ves glas predvajal glasbo ter tako hudo motil občane pri nočnem miru. Nekoliko kasneje je v svoj -potujoči disco«, ki ga je ustavil na parkirišču, »povabil« še svojo bivšo ženo in jo pričel pretepati. Tedaj so intervenirali policisti in ga za nekaj časa spravili na hlad-
no v »čuzo* ali znameniti policijski bunker.
»No, mislim, da bo tale L.K. še imel nekaj neslutenih težav,« bi se vmešal francoz Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije« Mirana. »Glasba, ki jo je vrtel v tako poznih nočnih urah, je bila zagotovo s kakšne kasete ali zgoščenke, na kateri lepo in jasno piše, da je sleherno javno predvajanje prepovedano. Ja, dandanašnji je že tako, da ni najpreprosteje odpreti disco, pa četudi kar na zelenici. O tem vam lahko najbolje kaj več pove moj prijatelj Miran, ki ima tudi disco. In to kar dobro obiskanega. Sicer pa še tole. Naj si I.K. ne domišlja, da bi kdaj laliko postal pravi disc jockey. Ti namreč žena ne pretepajo. Tudi če so bivše. Raje si privoščijo znamenito francosko jed: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem.«
Ja, kadar se razgovori Rene, ga je le težko ustaviti.
Izkoristil gužvo
2.	6. ob 5. uri sta se pred gostinskim lokalom na Ravnah na Koroškem sprla domačina. V prepir se je vmešal prav tako domačin 13.V., ki je pričel pretepati D.S. S tem opravilom je poskušal nadaljevati tudi ob prihodu policistov. Ti so ga z uporalxt fizične sile obvladali ter odpeljali na ohladitev v bunker. Slišati je bilo (včasih pa tudi ne), da se namerava vročeglavi B.V. pri kadiji zagovarjati s svojim zmotnim prepričanjem, da je pač prišel mimo, si mislil, «da se je že začelo« in se je pač po svoje vključil v igro.
Vse to naj bi bilo povezano s tistim znanim dogodkom iz Ljubljane, ko je neki naš zelo znani (imamo tudi takšne?!) poslanec v gneči na avtobusni postaji nekemu občanu stopil na nogo, ta pa mu je ročno (izjemno prikladen arhaičen slovenski izraz, mar ne? - op. pisca) pri-mazal klofuto. Takoj zatem je pristopil še neki drugi občan in poslancu prav tako primazal eno okoli ušes, da se je kar zakadilo.
Ko so prvega privedli pred sodnika za prekrške, se je opravičeval, da je bil jezen in da poslanca ni spoznal. Ko je sodnik še drugega občana vprašal, če prav tako poslanca ni spoznal, je odgovoril:«©, ja, spoznal sem ga!«
»Zakaj pa ste ga potem udarili!«, ga je vprašal sodnik.
»Sem mislil, da se je začelo...«
Gledanje
Kratko policijsko poročilo: V času od 12. do 31.5. je doslej še neznani storilec, vlomil v leseni vikend na Ludranskem vrhu, v občini Črna na Koroškem. Vlomil je na način, da je odtrgal tečaje polken na oknu in razbil dvojno steklo. Iz prostorov objekta je odnesel radio, baterijsko svetilko, več steklenic piva in daljnogled. Lastnika B.V. iz Maribora je tako oškodoval za 60.000 tolarjev. Policisti za storilcem poizvedujejo...
Kratek dodatek:... pardon, daljnogledujejoO
TI.

PAGAUo.o.
, -A . SLOVENJ GRADEC j „	Tel.: 41 OSMI 276 «« *
—.POLEG ZE SICER PESTRE IN KVALITETNE
GOSTINSKE PONUDBE RESTAVRACIJA PA GAT BELLEVUE SLOVENJ GRADEC ^POSEBEJ VABIMO NA MORSKE RIBE, ŠKAMPE, LIGNJE, HOBOTNICE, POSTRVI...?
OB VIKENDIH, ko na lepo urejeni terasi restavracije igra živa glasba, BOSTE PRIJETNO PRESENEČENI OB PONUDBI Z ŽARA.
/
Obiščite restavracijo Bellevue tudi vflčasu PREZENTE (19.-23.6.), saj bomo poleg kvalitetnih storitev poskrbeli še za pester/ kulturno-zabavni program.

ite
... .i j # - W 'f~~~ mmm
..............................................................................................................................................................................................
/
In če ste z mislimi na dopustu in se še niste
odločili kam -/vas prijazno vabimo v '/
PA GATove počitniške kapacitete v Portorož ‘ ....
m Crvem Vrh.	/
At	\.f
'	/1
Pokličite nas!
Vaš Prepih
KAK® Ji KASmtA STASA ®tfl©A

2 J

Krajevna skupnost Ravne na KoroSkem se je leta 1967 odločila, da bo v počastitev 720 let kraja med drugimi uredila in olepšala “STARO ULICO" po vzorcu “ZLATE ULIČKE” v Pragi. Mnogi med nami str to ulico v Pragi videli in občudovali ter bili navdušeni nad njo. Bilo je veliko posvetovanj zaradi ureditve Stare ulice, vendar pa je vedno pri tem glavno vlogo igral denar. Odborniki KS so bili mnenja, da bi plačilo vseh stroškov najlažje poravnala stanovanjski in komunalni sklad skupnosti, katere direktor je tedaj bil Alojz Horjak. Po dolgem dokazovanju in prepričevanju je v to privolil ter izdal potrebno naročilnico.
Seveda je bilo treba najprej izdelati zunanji načrt ulice ter za vse komunalne priključke. Zunanji načrt je izdelal arhitekt dipl.inž. Andrej Lodrant. Za komunalni načrt in poznejše vodenje je bilo delo zaupano dipl.inž. Alenki Pratneker. Gradbena dela je prevzel Stavbenik Prevalje, pod vodstvom dipl.inž. Iva Halija. Lokacijska in druga dovoljenja je
(iSMJAMSKS
<iW@KS
Črna na Koroškem je poselren kraj, kjer se še hribčki Ixrjijo, da bi jim vasica pobegnila.
Stisnili so jo v svoj objan in jo čuvajo od vseh strani. Obistova peč dobesedno visi nad njo in je svoje korenine pustila tudi na sredi vasi in Bela peč varuje, da se vaščanom ne bo kaj neprijetnega zgodilo. Teber se vrinja in dela dren, pa kaj si morejo Črnjani pomagati. Samo da vasici dihati in sramežljivo obroblja Pristavo proti Koprivni in proti Javorju ter bolj dela dnižlx> Smrekovcu.
Vedno se je govorilo, da so v Črni zelo Ixrgati ljudje, saj so vsi Črnjani rudarji. Rudniki pa so Ixrgastvo, pa kakršni so že. Najbolj je bilo to mikavno za trgovce, saj imajo oni najrajši novce. Vzeli so pot pcxl noge in pripeljali v Črno vse cxl fmgratov, igel, do loncev in klobukov, blaga na vatle, vsemogočega pa na kilograme. Za staro in mlado, za majhne in velike, za vsake oči po nekaj, samo če je v mošnji kaj žvenkljalo. Na obrazih trgovcev je počival nasmešek, ki je vabil Črnjane med razstavljeno robo. Ženske so kupovale najbolj potrebno za deco, za več so pa že
pomišljale in preštevale drobiž. Razočarani trgovci so bili pripravljeni prodati čim več, pa se je kar naprej zatikalo. Sodobna izražanja tudi niso pomagala, kot so mobilije in oprema. Ker pa vaščani niso točno vedeli, kaj naj bi bilo to, so se obregnili ob trgovca:
“Kaj nam pnxlajate to, kar ne rabimo, pnxlajte nam špampete in postelje, pa se bomo zmenili. Mobilije pa pustite tam v naših trgovinah.”
Trgovci so bili na moč radovedni, zakaj Črnjani ne kupujejo mobilije, temveč samo postelje, nič drugega. Nek Črnjan jim je pojasnil: “Veste, mi omar ne kupujemo, ker oblek ne bi imeli, ampak zato, ker jih težko spravimo v liiše. Tako reč je pri nas težko spraviti okrog vogala, ker nagaja že kar drugi vogal. Pa si pomagaj, ti naši hribi se
tiščijo skupaj, kdo se jih lx> pa izogibal z omarami. Če se premakneš sem, je Telier, premakneš tja, pa se ti postavi na p<x Obistava peč. Niti ni treba veliko, pa se prekucneš čez Belo peč, na tretjo stran je pa...
Zakaj bi se ubadali s tako nepomembnimi stvarmi, kot so omare, ker imamo dovolj drugega dela. Pravkar tečem po babico, če jo lx)tn lalrko še v hišo spravil, da lx> ženi pomagala pri novini.” “Zakaj pa jamraš, da ne veš, kako lx>š babico v hišo spravil?” je bil zelo radoveden trgovec, ker kaj takega še živ dan ni slišal.
“Veste, to je pa tako pri nas: vsaka ženska je takrat tako široka, preširoka za naše liiške. Res je vprašanje, kam bi babico ta čas djal, ampak m ora biti zraven. Bom rajši jaz kar zunaj počakal!”
priskrbel arhitekt dipl.inž. Franc Mezner. Torej kar mnogoštevilni strokovnjaki so pri tem sodelovali. Seveda moram omeniti, da so k olepšavi zelo veliko prispevali tudi lastniki hiš v ulici. Z velikim zanimanjem in uvidevnostjo je sodeloval tukašni župnik Jaroš Kotnik, ki je na stroške cerkve pustil urediti okolico cerkve.
Ni pa se tedaj uredila samo Stara ulica, temveč tudi trije cestni priključki: do Malgajeve ulice, do sedanje NAME ter do kinodvorane. Hiše so dobile cestno razsvetljavo v obliki starih svetil, ulica je bila tlakovana z robniki in okroglimi kamni (mačje glave), vmes pa položen asfalt. Pred vhodom na cerkveno dvorišče je bil z okroglimi kamni nakazan nekdanji stari trg. Tu so občinski klicarji ob nedeljah ljudem, ki so prišli iz cerkve sporočali razne občinske zadeve.
Ljudje so hodili po ulici in jo občudovali, jo slikali, filmali, televizija jo je večkrat predstavila kot najlepšo ulico našega kraja. Celo v zborniku 375. let jeklarstva na Ravnah je našla svoj prostor.
S hitrimi koraki se bliža čas, ko bo kraj proslavljal svojo 750 letnico obstoja. Mislim, da je to že častitljiva obletnica, na katero se ne bo smelo pozabiti. Pozabiti pa tudi ne smemo na našo najstarejšo in najlepšo ulico, da bo zopet zasijala v vsej njeni lepoti, ki počasi že bledi.	Ervin Wlodyga
“Kaj ne boste zraven? Saj boste vendar oče!” se je čudil trgovec novi mcxli.
“Ne, res ne morem prav nič pomagat, ker bo takrat pri nas hud drenj. Stopil bom rajši k Matjažu na mošt. Za rtroka sem že lopato pripravil, da ga lx> babica kar tja prislonila.”
“Na lopato?” Trgovec je mislil, da sliši narolx:. “Ja, kaj si pa mislite? Lopato mu bomo tako ali tako prvo potisnili v roke, da se lx> naučil delati (to mu lx> tudi prvi avto), druga spremljevalka celo življenje in tudi zadnja, vrnila mu lxi na gomilo, kar bo potrebno za večen počitek.”
Glolxika misel ni šla tigovcu v glavo, pa je samo rxlkimaval."Lopate, življenje in počitek. Res vas nič ne razumem!” se je še lx)lj čudil trgovec, ker je prvič slišal kaj takega in požiral slino na debelo. “Zakaj pa mislite, da naši delavci slovijo po svoji pridnosti? Z lopato se srečajo, ko se rtxlijo, spremlja jih v rudniku celo življenje in tudi zadnja je na britofu.” “Zato pri vas ne pnxlam nič zibk, samo lopate!”
Slavka Dragolič
asa
IP®SS(Š>U°
saasaa
Odgovor na članek v 9. št. PREPIHA
Cenimo in spoštujemo skrb avtorja v naslovu navedenega članka, ki se zavzema za interese koroških upokojencev. Dovoljujemo si, da na ta način podamo nekatera pojasnila in odgovore na trditve pisca, za katere menimo, da niso povsem pravilne.
1.	DeSUS je politična stranka, ki združuje stanovske interese upokojencev, invalidov in drugih, ki sprejemajo pravila stranke.
2.	DeSUS območni odbor Ravne na Koroškem, ki teritorialno pokriva bivšo občino Ravne na Koroškem (Mežiška dolina), je bil ustanovljen 21.1.1996, kot zadnji v koroški regiji.
Pisma odmevi
3.	Območni odbor DeSUS Ravne na Koroškem deluje v skladu z sprejetimi stališči, ki so bila sprejeta Ustanovni skupščini:
a)	Aktivnosti za pridobivanje novih članov: Akcija poteka na celotnem območju in imamo že ok. 300 članov.
b)	Priprave za volitve v Krajevne skupnosti: Odbor ima izdelan koncept predvolilnih aktivnosti, s katerimi pa ne moremo pričeti, ker odgovorni na občinah še niso razpisali volitev v organih nižje stopnje lokalne samouprave.
c.	) Priprave za volitve v državni zbor: Odbor je opravil vse zadolžitve v zvezi z evidentiranjem možnih kandidatov.
d.	) Vključevanje v gospodarska gibanja: Naše možnosti so omejene, ker nismo v nobenih občinskih odborih, naš član pa je v mesecu februarju 1996 pripravil predlog gospodarsko-prostorskega razvoja mesta Ravne na Koroškem.
Gradivo smo posredovali županu občine Ravne-Prevalje in naslednjim političnim strankam v občini: SKD LDS, SDSS, DS. Pripomb na gradivo nismo prejeli.
e.	) Vključevanje v gradnjo doma starostnikov: V okvirili strokovnega predloga, kot je navedeno v tč. 3.d., je posebno poglavje -DOM STAREJŠIH OBČANOV-. Analitično primerjalno je dodelano šest (6) možnih lokacij. Gradivo smo posredovali tudi predsedniku DU Ravne na Koroškem.
f.) Izobraževanje in pomoč članov stranke in drugih: Priprave za udejanjenje navedenega potekajo, pridobljeni in opremljeni so že poslovni prostori stranke, kar je pogoj za pričetek aktivnosti.
4.	Pisec članka kar pravilno ugotavlja, da smo morali za ustanovitev in registracijo pregledati in pripraviti »kupe aktov«, da bomo lahko delovali legitimno in politično odgovorno.
5.	Shod bomo organizirali, ko bomo dovršili primarne aktivnosti, pisca pa vabimo k sodelovanju.
6.	Naš cilj je, da bo na jesenskih volitvah v Državni zbor izvoljenih šest do osem kandidatov, od tega eden iz Koroške pokrajine.
7.	Obtoževati našega kolega Ivana Sisingerja kar tako »od vseh« ni lepo, za razumevanje pa bi bilo primerno, da si gospod Miha prebere članek, ki je bil objavljen v časopisu Večer dne 4.3.96, z naslovom »Zlonamerno« o DESUS«, ki ga je napisal Jože Sedmak.
8.	Sporočamo, da ima DESUS javno izdelane programske cilje, ki so bili predstavljeni na naši ustanovni skupščini za Mežiško dolino. Posebej bodo te usmeritve predstavljene na kongresu stranke, ki je predviden 17. 9. 96 v Kranju, kjer bomo celovito predstavili, uskladili naše cilje in predstavili naše kandidate za volitve v državni zbor.
Območni zbor DESUS Ravne na Koroškem Predsednik Martin Kajzer
©©spuTžaiaa© sa
S>Dan©3®
Pred dnevi je založba Conan d.o.o. izdala zgoščenko z naslovom Dolina Smrti, na kateri je posnetih dvanajst skladb, za katere sem večino tekstov napisal sam. Pri tem projektu so mi pomagali številni Korošci kot sponzorji ali drugače. Žal pa je prišlo do neljube pomote pri oddaji teksta v tiskarno. Zgoščenko namreč spremljajo natisnjena besedila skladb. V tiskamo je zaradi naglice po pomoti šla disketa z nelektorirano verzijo. Na ovitku pa je kot lektorica navedena Zlatka Strgar. Iskreno se opravičujem Zlatki Strgar za to napako, ki smo jo žal ugotovili šele, ko je bila zgoščenka že izgotovljena.
Milan Kamnik, Kavne na Koroškem

GOSTIŠČE
PIRAT
■n1 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem
(»osiPIKAT vaiti vse ljubitel j), morskih sadežev in italijanske kuhinje na odlična nedeljska kosila in praznovanja družinskih praznikov. Posebej vabljive so raznovrstne ponudbe dneva (samo 400 tolarjev).
Vsak torek in petek nudimo sveže morske ribe.
Delovni čas:
Torek, sreda, četrtek	1100 - 2100
petek, sobota	VT-SS00
Nedelja	ll^-SO00
PONEDELJEK ZAPRTO
Pričarajte kanček morja na svoj krožnik!
Mi za razvoj -
Z&atLalPa	OKI
M®W0 [PB®^@KT0
Podjetje A.L.P. PEGV je v sklopu razvoja celotne turistične ponudi« pripravilo tudi celostno podobo oz. enoten sistem označevanja v PARKU KRALJA MATJAŽA. Informacijske table lx>do usmerjale in informirale obiskovalce o znamenitostih in turistični ponudbi v Mežiški dolini in ustvarjale vtis zaključene celote - parka.
Končana je prva faza projekta - postavljena je osnovna linija informacijskih tabel, ki zajema table ob vhodih v park in smerokaze do zanimivosti in nosilcev turistične ponudbe.
V	teku so pogovori z nosilci turističnih aktivnosti za nadaljevanje označevanja turistične ponudbe in priprava načrta vzdrževanja postavljenih tabel in sistema dopolnjevanja neprometnih oznak v PARKU KRALJA MATJAŽA.
Poslovno informacijski center na Ravnah
V	začetku junija je Poslovno informacijski center podjetja A.L.P. PECA začel poslovati v novih prostorih na Ravnah na Koroškem, Trg svobode 20 (nad magistratom).
Na voljo so vam poslovno informacijske storitve: izvajanje osnovnih raziskav tržišč, informacije o javnih razpisih, pomoč pri pisanju prijav za javne razpise, podjetniško svetovanje in storitve, računovodski servis, finančno svetovanje, kadrovske storitve, izobraževalne storitve, marketinške storitvein prevajanje.
Omogočamo vam tudi, da pri nas s katalogi in ceniki predstavite svoje izdelke in storitve, hkrati pa vam torno pomagali do informacij in novih tržišč.
Uradna otvoritev Poslovno informacijskega centra bo 25. junija 1996, udeležili se je bodo nekateri najvišji državni funkcionarji s področja gospodarstva, malega gospodarstva, zaposlovanja, podjetništva... Hkrati pa to tudi uradno zakjučen projekt PHARE TACIS Evropske skupnosti, v katerega je bilo podjetje A.L.P. PECA vključeno.
Izleti v Park Kralja Matjaža
V	podjetju A.L.P. PECA smo si zadali cilj, da v Mežiško dolino pripeljemo čimveč zaključenih skupin in posameznih turistov. Da bi jim privlačno predstavili znamenitosti Parka Kralja Matjaža, smo za začetek sestavili šest različic izletov, ki so prilagojeni posameznim ciljnim skupinam. Mežiška dolina je v Sloveniji znana predvsem kot industrijska pokrajina, obremenjena z rudarstvom in železarstvom, ki v današnjem času doživljata svoj zaton. V A.L.P.u se zavedamo, da je spreminjanje negativnega imidža izredno zahtevna in dolgoročna naloga, kot mladi zanesenjaki pa verjamemo v lepoto naše pokrajine in njene možnosti na področju razvoja turizma.
Izleti, ki smo jih pripravili, zajemajo nekatere izmed
najtolj privlačnih zanimivosti Mežiške doline: od zgodovinske dediščine (ogled jame Rudnika svinca in cinka Mežica), naravnih lepot, ki tu obstajajo že stoletja (dolina Tople, Najevska lipa), spomenika človeške neumnosti (Dolina smrti), do spoznavanja načina življenja Korošcev v preteklosti in danes (zgodovina mdarjenja in železarstva) in »Koroško gavdo« - zabavo v turistični vasi Šentanel. Posamezne izlete, ki jih ponujamo pod naslovi: Levi devžej, Podzemlje Pece, V visoki družbi, Naravni biseri, Romanje k Črni Mariji in Pb,03,C2H50H vam bomo podrobno predstavili v naslednjih številkah Prepiha.
PROGRAMI REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE
Republiški zavod za zaposlovanje omogoča nezaposlenim vključitev v številne programe zaposlovanja, kot so: Priprava za zaposlitev, Sofinanciranje pripravništva, Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, Javna dela, Pospeševanje samozaposlovanja, Kapitalizacijo denarnega nadomestila, Povračilo prispevkov delodajalcem na osnovi 48 a) čl. ZZZB, Povračilo prispevkov delodajalcem po Zakonu o refundiranju prispevkov in program TRIS (Mesečne informacije, marec 1996).
TRIS
V naslednjih številkah Prepiha vam bomo vsakega od programov podrobneje predstavili, začeli pa tomo z novim programom - TRIS, novim eksperimentalnim projektom Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Program TRIS je namenjen spodbujanju zaposlovanja v malih podjetjili in hkrati pospeševanju zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb.Gre za povezovanje ponudite delovnih mest in Lskalcev zaposlitve in hkrati možnost za dokvalifikacijo na delovnem mestu, ki naj to čim bolj prilagojena novim potrebam po večopravilnem načinu dela v inalili in srednjih podjetjih.
Delodajalec, ki vstopi v projekt, mora imeti moralne kvalitete in visoko mero odgovornosti do zaposlenih kadrov in mora biti pripravljen na dodatno izobraževanje za kvalitetno opravljanje funkcije delodajalca. Prispevati mora del sredstev za izvajanje usposabljanja in kandidata vključiti v delovno razmerje za določen čas za enako obdolv je, kot je trajalo sofinanciranje. Prednosti, ki ju pridobi z vključitvijo v program TRIS, pa sta predvsem sofinanciranje stroškov zaposlitve kandidata - brezposelne osebe v obdobju uvajanja in usposabljanja ter možnosti dodatnega izobraževanja.
Projekt TRIS je doslej potekal samo v Ljubljani, kjer je pokazal zelo dobre rezultate, zdaj pa se bo razširil tudi na ostale dele Slovenije. Med prvimi območnimi enotami, ki se Ixxlo vključile v projekt Republiškega zavoda za zaposlovanje in GIZ Podejetnost je Območna enota Velenje, področje Koroške - Mežiška dolina, kjer je že Itila opravljena prva predstavitev projekta in sedaj poteka evidenti-
ranje potreb delodajalcev in iskanje ustreznih brezposelnih oseb. Koroško enoto TRIS pa zastopa podjetje A.L.P. PECA iz Črne na Koroškem.
AKTUALNI RAZPISI, INFORMACIJE ZA PODJETNIKE
Odprti javni razpisi
-	Razpis za PRIDOBIVANJE POROŠTEV Republike Slovenije za posojilne in druge obveznosti pravnih oseb do bank z območja Republike Slovenije v letu 1996 (MDDSZ, UL 23/96 str. 1462)
Rok; 05.11.1996
-	SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNIH PROJEKTOV za izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa (MZT, UL 27/96 str. 1829)
Do 100% financiranje temeljnih in uporabnih raziskovalnih projektov v naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih, biotehniških, družboslovnih in humanističnih vedah.
Rok; 26.06.1996
-	Možnost za sodelovanje pri novih PROJEKTIH EUREKA (MZT, Delo 22.05.1996)
MZT posreduje naslove 49 novih ndustrijskih razvojnih raziskav (UE 1546 - 1594), ki so v 45-dnevnem kroženju, z rokom prijave za nosilca projekta do 25. 06.1996 ter po ustaljenih pogojih sofinanciranja (do 25% vrednosti SLO - udeleženca, max 12 mio SIT na projekt).
-	NAGRADE RS NA PODROČJU ŠOLSTVA za leto 1996 (UL 24/96 str. 1512)
Za najvi.šje dosežke v vzgoji in izobraževanju, razvoju in povezovanju teorije in prakse za posameznike, skupine in zavode).
Rok: 13. 09.1996
-	Razpis za iztor PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ter izvajalcev teh programov ZA BREZPOSELNE IN PRESEŽNE DELAVCE (RZZ, UL 24/96 str. 1547)
Rok: 30.12.1996
-	Razpis za dodelitev sredstev za SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja (MDDSZ, UL 24/96 str. 1560)
Gre za nadomestitev dela stroškov za ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST, ZA OHRANITEV DELOVNIH MEST, PREKVALIFIKACIJO IN DOKVALIFIKACIJO.
Rok: do porabe sredstev oz. do 31. 08. 1996
Najava
-	Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje posebnosti podeželja: Razpis z ugodnimi kreditnimi pogoji to predvidoma odprt po 15. juniju 1996.
Koordinator razvojnih projektov: Irena Nagernik
Razvedrilo
PREPH NAJBOUŠ! TA HP
Wv-,
m*
LH*-
sr->.-v
ENAKOST.
ISTOVET-
NOST
PRIMEK IN IME NEKO. ARGENT. PREDSEO NICE
NENAGLAS.
BESEDA ITALI JANŠKI PESNIK. UMBERTO
DRUŽINA GLASBENIKOV IZ ŠENTJURJA PRI CELJU
OTROK
CANKARJEVA
PESNIŠKA
ZBIRKA
BABICA NA PRIMORSKEM (LJUBKOVALNO)
KLADA ZA SEKANJE DRV
ENAKA
SAMO-
GLASNIKA
ČUŠIN
SLVA
NADSTREŠEK NAD OGNJIŠČEM
POLKOVNIK V NEMŠKI VOJSKI
SREČANJE.
SEJA
POD
I
KISANA
ŽIVALSKA
KRMA
KRMNA
RASTLINA
MORJE-
PLOVCI
REKA V FRANCIJI
AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK
VEČJA PAPIGA S ČOPOM
KRONIST,
LETOPISEC.
ANAUST
MESTO OB RONI, V ŠVICI
PRAVOSLAV-NA PODOBA
VRSTA
DETELJA
PRIP. GERMANSKEGA PLEMENA PREBIVALEC AONIJE
PUŠKA S KRATKO CEVJO
GOSPA
SVETA
VKLOPITEV
RUSKO LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU
IME
PISATEUA
MAYA
OCVIRK
ANTON
ZANKA,
NASTAVA
VITOMIL
(SKRAJ-
ŠANO)
PAVEL
KUNAVER
ZDRAVSTV. VIŠJI SOLI PRIKLJUČENA BOLNIŠNICA
VIŠJA MEDIC. SESTRA
GLAVNI
ŠTEVNIK
TELIČEK
AGAVI
PODOBNA
RASTLINA
ANTON
OGORELEC
IVO
SVETINA
VLAK KOT OTROŠKA IGRAČA
KRATICA ZA LJUDSKI	JOSIP
ODBOR	RIBIČIČ
ZOBO-
TEHNIK,
ZOBAR
PAJAC,
MOŽIC
KRATICA ZA UČNI CENTER
oa
OBRAZA
ZDRAVILIŠČE V BaGUl
CERKVENI PEVSKI ZBOR
Durhcug vici Primerjava
Prijatelj vpraša prijatelja:
-	No, kakšna se ti zdi nova punca, Berta.
-	Ne sprašuj, če bi bila tako pametna, kot je usekana, bi bilo odlično dekle.
lešitev
-Tako sem zadolžen, da ponoči sploh ne morem spati.
-	Kako pa to prenašaš?
-	Spim podnevi.
Cfirevaitie
Podnajemnik vpraša stanovalca: -Je k ceni stanovanja všteto tudi ogrevanje?
-	Seveda, ampak samo poleti.
Pesnica
-	Kaj se bi zgtxlilo, Lojze, če bi politiki res garali v potu svojega obraza?
-	Hm, tega pa ne vem.
-	Že zdavnaj bi jim spral maske iz obraza.

- Pu sti ga zdaj na miru, čislo je izčrpan
r	A
Durhcug vici
Nerazumljive
Oče med šolskimi počitnicami pravi sinu:
-	Zdaj imaš čas, kaj ko bi naredil ptičje strašilo in ga postavil v vrt?
-	Le zakaj, saj je vendar v vrtu vedno mama.
Neubcfiljivcst
Kapitan ladje reče mornarju, novincu:
-Vrzi sidro!
-	Nebom!
-	In zakaj ne?
-	Morda nam bo še kdaj prav prišlo.
Pebeluška
Silno obsežna ženska vpraša Peterčka:
-	Ali pridem skozi ta vrata v park? -Seveda, malo prej so pripeljali voz sena tu skozi.
Nabcj
-	Če se blondinka ustreli v glavo, kaj dela naboj v glavi?
-	Hm, tega pa ne vem?
-	Možgane išče.	7È
"1
dentai
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij:
)( PREVENTIVE	X PROTETIKE
*KONSERVATIVE /ORTODONIJE
lek d.d. OflfflMgieofi]
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 "b 061 16821 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17
IVKO DESIGN
is-arif
I-* R ,

VEČER
TT
SMibr».
n»n imii
v
KOROŠKI
M j

?	iV :>9 f*x
REGIOMUI
IZDAJI POROČAMO TUDI O DOGODKIH
|	. ‘š■	> ’:vv>
Ifeassiét'àBisttote
V VASEM KRAJU
Časnik VEČER lahko naročite po telefonu: 062 224-221, interna 321.
ČZP VEČER, Svetozarevska 14, Maribor.

€ If M r ‘:
fotograf
Tomo |e$eničnil(
aiiidiLi Lti llUiiičULdliidLLd LvIlIclLuLlC, Ludmuldi^ mlMti Lu-cdini
Ul UL'LCUdm
.
1(iÌCiL:LCl[l[Ll

rvf; ^
F/ [IT
A k. v
^ ki
PHOTO STUDIO
Tel,: 0602 39 236
Vorancevtrg 2, 2380 Slovenj Gradec
Več kot 120 naročnikov iz Slovenije, Švice, Irske, Francije, Velike Britanije in ZDA je pri nas naročilo fotografije za: prospekte, kataloge, plakate, reklamne oglase, embalaže, brošure, knjige, turistične publikacije,letake, razglednice, voščilnice, koledaqe, letna poročila, panoje, povečave...
mtirn uus l
KoroSka cesta 2 2360 RADLJE OB DRAVI SLO
Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098
VAL RADIA RADLJE

»0*1

O«*'
AVTOHISA JAKOPEC
Pooblaščen servis - prodaja vozil
Kososvelova 16, 3320 Velenje, tel./fax: 063 855 975
VABUENI NA SEJEM
f"^PF|	»PREZENTA«
V SLOVENJ GRADEC OD ___19.6. DO 23.6.
UGODNI KREDITI do 5 let za nova in rabljena vozila LEASING na 3 leta MOŽNOST testnih voženj!
STARO ZA NOVO
že za 32.878 DEM DOBAVA TAKOJ!
JBCJO J* imeti
Originalni rezervni deli, dodatna oprema, avto alarm, kleparsko - ličarska dela
Ime zaupanja - AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE
►atta
OPREMA
TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 62390 Slovenj Grade«, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42; telefax 42 153
NAJNIZJE MOŽNE CENE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA IN UGODNI PRODAJNI POGOJI
□	20% popust pri nakupu sedežnih garnitur
□	25% popust pri nakupu ležišč
□	30% popust pri nakupu vzmetnic
INFORMACIJE:
Slovenj Grade«, Pod Gradom 4, ® 0602 44 185,42 051 Novo mesto, Košenice 65a, ■b 068 321 674 Di vaca, Lokev 189b, « 067 67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83,061 123 38 45

DRAVOGRAD
Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46
ODTOD - Za Vas
Vsak Dan -POVSOD

KOPTOtfQ B0BQ® OKI (3aKia£)a9
UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD	SKLADIŠČE SLOVENJ GRADEC
tal.: 0602/83-641,83-652	tel.: 0602/42-551,42-553, 42-591
AVTOFeUtmja
POHORSKA CESTA, RADLJE OB DRAVI, TEL.&FAX: 0602/73-015
POOBLAŠČEN SERVIS RENAULT ORIGINALNI REZERVNI DELI VELIKA IZBIRA DODATNE OPREME UGODNI PLAČILNI POGOJI
.1
o
a
2




URADNO ZASTOPSTVO AVTOPLAŠČEV MICHELIN IN SAVA
IZJEMNA PONUDBA:
Pri vseh vozilih, kupljenih iz zaloge vam podarimo avtoradio s kasetofonoml
MEGANESV MEGANE COUPÉ
m.p.c. 2.110.685,00 SIT m.p.c. 2.463.955,00 SIT

RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
KREDITI DO 5 LET BREZ POLOGAI KREDITI TUDI ZA RABLJENA VOZILAl LEASING - 10% polog - 3 leta KREDIT R+5% za RS five in CLIO
NOVO! Novi CLIO - faza 3 že v prodajil Kaj še ostane velikim?