saia za za(che. Ali je to mogoče? Šola za zajčke? Gotovo je to mogoče, drugače vam jrie bi bili dali tu sem sliko, kako se zajček-šolarček poslavlja od matere. !Ali ni srčkan? Poglejte si ga, kaJko dobro je opravl.en, prav kaikor pravi šolarček. Gotovo je šele začel hoditi v šolo, ker se tako težko poslavlja od doma in od mamice. Mamici je sevcda tudi malo tesno pri srcu, da mora svojega ljubljenčka izročiti strogemu gospodu (Učitelju, o katerem gre govorica, da dma dolgo šibo za poredne zajčke. Sejveda, mamica niti za trenutek ne misli, da bi njen malček spadal tudi med poredne fanti.ke, ali vendar je sitno, če pomisli na gospoda učitelja in njegovo iibo. Zajčel. torej gre v šolo. Kako zanimivo bi bdlo za nas, če bi mogli to šolo ¦videti. Pomislite, sami zajčki sede tam po šolskih iklopeh in star zajec jih \iči Ikot njihov učitelj. Kaj se neki učijo? fAli vam naj povem? Zadnjie sem slujčajno zašel do take šole, pa nisem sto,jpil vanjo, da ne bi prestrašil učencev iin učitelja, ampak gledal sem le skozi ol.no. Bil je baš ppirodopis in učitelj |e goiVoril o zajčjih sovražnikih in je naštel med njimi tudi človeka. Joj, kako je opisal človeka, ki zasle-duje uboge zajčke in jili potem, ko jih .ubije, celo še — poje. Kar zgrozili so se zajčki pri tem. Ko je učitelj to zapazil, pa jih jc ,tolažil in jim je povedal, da se zajčki lahko izognejo nevarnosti, če se skriijejo, če utečejo in še na mnogo drugih •načinov. Prav podrobno jim je razlagal ivse zvijače, katerih so more posluževati zajčji rod in sedaj tudi vem, zakaj so zaj.ki tako premeteni, da jih le težko ujcti. Kako jih boš ujel, ko se pa v zajčji šoli učijo, na kak način lahko opcharijo lovca! Male zajčke je ta pouk silno zanimal. Kar strmeli so v učite_ja in so požirali njegove modre besede. »Tako scm se mogel neopaženo zopet odstraniti. Če hodite po polju, ob gozdnih obronkih in drugod, kjer imajo zajčki 6voj dom, dobro glejte, če kje ne iztaknete zaj.je šole. Potem. mi pa pišite, _.er bi jo jaz tudi rad videl. Ivo se |c izgubil. Mati je morala na polje, kam z malim Ivom? »Najbolje bo, da ga uspavam«, si je mislila mati in res je fantka položila v posteljco, mu je zapela pesmico in Ivo je kmalu sladko spančkal. Mati ga je še skrbno pokrila in je odšla za delom. Ivo pa ni dolgo ^pal. Sitna muha mu je sedla na nosek, Ivo se je obrnil v stran, a muha je nosek le zopet našla. Tedaj pa je Ivo odprl oči in je zapazil, da mamice ni več tu. Kaj pa zdaj? Ka] stori korajžen fantek? Hajd, za njo! Skobacal je s posteljce, sraj6ka mu je bila predolga in se mu je opletala okoli nog. Kaj storiti ? Ivo ne pomišlja dolgo, sleče srajčko, saj gre tudi brez nje. Kam pa se naj obrne? Poznal je pot na njivo, saj je že bil večkrat z materjo tam. Brez pomisleka se je podal na pot, da bi našel mater. Hodil je in hodil. Srečal je čebelico, pogledala ga je in si je mislila: »Kam jo neki reže tale nagec?«' Pa ni imela časa, ker je še bilo mnogo posla zanjo. Priletela je ptička; tudi ona se je čudila, kam jo tak majhen fantek tako drzno maha. Ivu pa je pot postajala predolga. Rad bi bil vedel, kje bi našel mamico. Zato je hotel nekega vprašati, pa koga? In tedaj je zapazil staro veverico, ki je baš snažila orehe, da bi si jih hranila za zimo. Ohrabril se je in jo je vprašal: »Ali si kje videla mojo mamico?« Veverica je pomišljala nekaj časa, potem pa je menila: »Ali si ti Ivo?« »Da, Ivo sem.« »Potem je že prav, tvoja mamica je tam onkraj gozdiča' na travniku. Poti tja ne boš našel, ostani tu pri meni in počakaj, ko se bo mamica vrnila, te bo tu našla.« Ivo jo bil zadovoljen, ker mu je bilo hoje tako že dovolj. Sedcl je ik vevcrici in ta mu je pripovedovala o svojih mladičih, o svojem delu za zimo in še marsikaj drugega. Mamica pa se je vrnila po drugi poti domov in, o groza, fantka nikjer. Vsa v straheh je iskala po vseh kotih, pa ni ga bilo. Že popolnoma obupana je tekla k sosedom pravit, da se je Ivo izgubil. Tam so poslali nek.ga po očeta, ki je še bil na travniku. Takoj se je vrnil domov, pa po poti, kjer je našel svojega fantka v pogovoru z veverico. Ta je naglo šinila na drevo, fantka pa si je posadil oče na rame in tako sta prišla domov, kjer ju je mamica sprejala z velikim veseljem. Tako se je Ivo izgubil, pa so ga kmalu zopet našli. Za kratek cas. Priporo-ilo. Gospodinja vpraša novo služkinjo: »ZakaJ so Vaa pa na Vašem prejšnjem službenem mestu odpustili?« Služkinja: »Ker sem pozabila otroke okopati.« Vsi otroci: »Mama, ta je prava, ta naj ostane pri nas.« Raztresen profesor. Gospod profesor pride pozno po noči domov in .topi v svojo spalnico. Naenkrat se mu dozdeva, kakor da bi se kaj premikalo pod posteljo. Hitro zakliče: »Kdo je tam pod mojo posteljo?« »Nihče«, mu odgovori debel glas izpod postelje. »Čudno«, pravi profesor, »pa vendar se mf je zdelo, kakor da bi se tam kaj premikalo.r Dober odgovor. Učitelj: »Hiša ima štiri nadstropja, do vsakega vodi petnajst stopnic. Koliko stopnic je treba prehoditi, da se pride do -etrtega nadstropja?« Mihec: »Vse, gospod učitelj.c Od kod? »Kaj je treba storiti, da ostane zobovje belo in zdravo?« »Zobe moramo snažiti, gospod _&itelj._ »Dobro, kdaj pa?« »Zjutraj, po jedi in zvečer.« »Tudi dobro, s čim pa si zobe snažimo?« »S ščetko za zobe.« »Imaš ti tako ščetko?« »Ne, gospod učitelj.« »Ali jo uporabljajo tvoji starši?« »Ne.« »Čudno, od kod pa ti sploh kaj veš o ščetkah za zobe?« »Mi jih v trgovini prodajamo, gospod učitelj.« Icjre. Nariši si na lepenko kvadrat, razdeli ga na 16 malih kvadratov in izrežj Se 15 ma-: lih tabl.ic, na katere napi.e. številke od 1 do 15. Potem razvrsti tablice s številkaml v male kvadrate velikega kvadrata tako, kakor ti to kaže prva slika. Vidiš, da je en kvadrat prazen. Sedaj pa po- mikaj tablice s številkami taJco, da nastane tale razpored: Pomikati smeš tablice eamo vodoravno in navpiftno, ne pa tudi poševno, tako da ostane vselej en kvadrat pra-: zen, na katerega lahko potem potegneš drugo tablico s št«vilko. Z malo vaje bo_ kmalu prišel na to, kako ee igra najbolj __pe_mo izvrši. Seveda si lahko tablice e številke_ml postaviš v kvadrat, kakor ti je drago, samo da moraš vselej doseei kon.no ra_.vrstitev. G 11 3 9 1 7 12 5 8 14 2 10 13 4 16 1 5 9 13 o T 10 14 3 7 11 15 4 8 12