Letnik XIV.	1882.	Št. 10.
|£.msisiMg 3a;g
B	Izhaja po	||
gj enkrat na mesec v Ljubljani, g
kedar ga prebere in ne g Sj	konfiscira policija.
Vrednik Jakob Alešovec.
Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 30 kr. v administraciji, Kijučarske ulice (pod mestnim trgom) št. 3 v II. nadstropji.
1	Velja	I
g celo leto 3 gld., pol leta 1 gld. g g 50 kr. in četrt leta 80 kr. za g
gg	vsacega	brez ozira	na stan,	na-	gg.
§	rodnost in	vero.	!6
S	8§
■=c§^; Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
Volilci ljubljanski!
Tri leta je tega, kar se nam je v glavnem mestu Ljubljani pripetilo nekaj, česar se nam skoro ni bilo več bati, kar se nam tudi sanjalo ni: Dežman, ki je že toliko let svoje in tudi nam svete „proklete grablje1' za Dolenjce nosil na Dunaj in jih hotel zdaj za Ljubljano nositi, padel je po vsi dolgosti in širokosti svoji ter zlomil svoje grablje, da si jih ne upa več skup sklepati.
Gospoda! Skoro bi rekel, da se nam je takrat prav zgodilo, ker smo mislili, da v Ljubljani je pšenica naša tako na dobrem polji, da nam je ne more nihče zadušiti. Pa ko smo mi v svoji prevzetnosti ponosno spali, prišel
je tisti prrr.......Slovenec in vsejal Šnajda vmes, ki
je potem Dežmana za vselej zadušil.
Toda krivična reč ne traja dolgo, usmilila se je naše reve in bede bolezen, napadla tistega tako nam pod nos voljenega Snajda in prisilila ga, da je moral popustiti poslanstvo, ki je nas tako sklelo. Ali ni to jasen migljej, da smo dobili novo prijateljico in pomočnico, namreč bolezen?
Brez poslanca na Dunaji Ljubljana ne more biti, zato bo treba voliti novega. Mislili smo že, da bo ta pot lajše šlo, ker tako močnega, kakor Snajda, nimajo Slovenci več, kar je Bleivveis umrl. Pa je že, kakor da bi bilo „zacoprano“, pri Slovencih je tako, kakor da bi jim kandidate kar čez noč škrat nosil. Le čujte in strmite, kakega so našli in ga v javnem shodu v čitalnici za kandidata tudi res potrdili — meni nič, tebi nič — nas še vprašavši ne! No, kaj mislite, koga Vam ponujajo, da bi ga poslali na Dunaj za Ljubljano na Snajdovo mesto ? Morda kacega visocega in nepriljubljenega doktorja ali pa kakega nepoznanega profesorja ? Morda kakega človeka, ki bi se sam silil, kteremu bi šlo le za groš in za čast, ki bi za tak važni posel še zmožen ne bil? Da bi jih strela! — nič tacega ne, ampak izbrali so si čisto dru-zega, na kterega mi še mislili nismo, in ta je:
Peter Grasselli,
župan ljubljanski.
Ali jih vidite tiče, kako so postali zviti, da smo se jih že skoro začeli in se nam jih bo zares treba bati ? Tak kandidat ni kakor stara kokoš, še celo stari Dežman, naš glavni steber, se ga je zbal in se nikakor ne mara metati ž njim, čeravno si je v boji s Šnajdom polomljene kosti že nekoliko poravnal. In kjer si ta ne upa v boj, kdo izmed nas si bo li upal? Bo li šel Aleksander Koruza iz Gradišča ali pa „ta lepi Tone" ? Ali naj si Kalteneggerja z Dunaja izposodimo? Ali naj gremo jih po cestah iskat, ki bi se dali na vogle nabiti za kandidate z znamenjem „prokletih grabelj"?
Ne, tega ne, tako revni in zapuščeni še vendar nismo, čeravno nam že zelo prede. Še imamo med seboj mož in možičkov, ki se	ne	vstrašijo	ničesar, najmanj pa	kake
blamaže, naj bi	bila	še tako	grozna, — možičkov,	ki so
kakor žoga, kteri se nič ne	pozna, če tu in tam	odleti
ali z loparjem še tako trdo dobi. In kaj mislite, kdo je ta mož ali možic, ki se ničesar ne boji in se more v boj spustiti s Petrom Grassellijem, ljubljanskim županom? Nihče drugi, ko	—	vsaj po	„Brenceljnu" — že	davno
slavno znani	Šafarjev Dolfi.
„Majhna žaba daleč skoči" — pravi star pregovor, še stareji od Dolfija. In ravno to nam daje upanje, da v boji morda ne bomo padli, vsaj tako hudo ne, kakor bi s kakim drugim kandidatom. Ce bi postavili kacega druzega, bi morda ne mogel tako daleč skočiti, da bi preskočil Grassellija; in če se mali žabi ponesreči skok, to še davno ni toliko, kakor če bi se ponesrečil veliki.
Dolfi je Ljubljančanom že po „Brenceljnu“ in tudi drugače že tako dobro znan možic, da ga dalje ni treba priporočati; premijiran pač res še ni bil, pa če bi se bil v Trstu razstavil, kdo ve, če bi se mu tudi kaj tacega ne bilo zgodilo!
Toraj, volilci ljubljanski! Ko bote 9. in 10. t. m. stopili pred volilno čepinjo, naj bo Vaš krik: Šafarjev
Dolfi, nikakor pa ne: Peter Grasselli. Ta se za preklete grablje še brigal ne bo, Dolfi pa jih bo nesel na Dunaj vsaj kolikor toliko, če mu jih le v roke daste.
Toda bes te plentej! Tisti dr. Suppan je v kazini vso korajžo zgubil in jo še drugim vzel, da so sklenili, da nobenega kandidata ta pot ne postavijo in se tudi volitve ne vdeleže.
Nič ne de! Kar nas je pravih nemčurjev, se za ta sklep kar nič ne brigamo, ampak volili bomo in to nikogar druzega, kakor Šafarjevega Dolfija. Korajža velja, ne vdajmo se! Preklete grablje!
„Brencelj“,
predsednik nemeurskega volilnega odbora.
Ptrkar je še deželni šolski nadzornik!
Pavliha.
Zdaj, ko se ves svet dolgočasi in še tisti možje, ki evropsko politiko imajo peči in prepekavati, nič kaj prida ne store, tudi za-me po svetu ni nič posebnega videti in tudi slišati ne; še manj pa morem kaj popraviti s svojim svetom ali z marelo, če drugi nič ne store, ampak se le tako pisano gledajo, kakor berači, ki le čakajo, da bi kdo v kako hišo vkrenil, da bi potlej tudi za njim šli tj e in mu beračenje pokvarili ali pa hoteli ravno toliko dobiti, kakor mislijo, da bo on dobil. To je pusto, kakor vreme letošnje jeseni, ktero je tako, da, če bi bilo v „Pratiki“ K tudi za drugo leto, bije nihče ne kupil ali kdor bi jo kupil, 52 bi jo precej nazaj dal ali pa tj e vrgel, ker to res vse skup nič ni, ne vreme in ne politika, čeravno imam za-se dobro marelo.
Ker toraj vse skup ni za nič, kar se po širjem svetu godi, jaz pa tudi nikakor ne morem doma sedeti in svoj tobak žuliti, sem se spravil enkrat okrog doma, da bi po-zvedel, kako je kaj pri nas Slovencih v vsakem obziru — tako ali tako. če namreč človek le zmiraj po svetu hodi, čisto izgubi izpred oči domače zadeve. Zadnjič sem bil pač vkrenil v deželni zbor in tam se prav po domače zmenil z nemškutarskimi poslanci; pa to je le malenkost, ker tisti ljudje pridejo kmalu ob vso veljavo, da se jaz z njimi še menil več ne bom. Zdaj so šli tako domu spat in jaz mislim, da za zmiraj. Vsaka reč enkrat mine, toraj tudi tak deželni zbor, kakoršen je bil na Kranjskem celih pet let, druzega ne bom nič rekel.
Zato sem pa tudi jaz tisto višo politiko za nekaj časa na klin obesil in sklenil ogledati se zopet nekoliko po domovini, da bi videl, kako je tu in tam.
Na Koroškem, čeravno je tako blizo, že davno nisem bil, zato se napotim najprej tj e, da bi malo pogledal, kaj ti moji sosedje delajo in kako se jim godi. Koj unkraj meje naletim na starega svojega prijatelja Piškavca, ki ravno v roki drži pismu podoben list, kterega študira, kakor da bi hotel iz njega iztuhtati prave loterijske numare.
Tako je zamišljen va-nj, da se me prav res hudo vstraši, ko mu potrkam na ramo in ga ogovorim:
„No, stara kost, v kaj pa si tako zamišljen? Ali imaš morda v roki kaj nemškega, česar pa ne razumeš ?“
„0, kaj si še živ, Pavliha?" — mi ves vesel odgovori — „sem se že bal, da bi te ne bili kje pobili, ker toliko kolovratiš po svetu, k nam na Koroško te pa vendar nikoli ni. Pa ravno prav! Na, beri mi to, če znaš in moreš!"
S tem mi pomoli list, na kterem jaz zagledam koj nemške črke. „Aha?“ — pravim — „ti ne razumiš nemški ali vsaj brati ne znaš. Od kod si dobil to pismo? Od kake sodnije, ne?"
„Ej kaj še! Od svojega sina, ki ga imam v Celovcu v šoli.“
„Koliko pa je star?"
„1 kaj bo star! Pri teti, moji sestri je in hodi še le tretje leto v šolo."
„Pa se je že tako dobro nemški naučil, da ti more nemški pisati? Zakaj ti pa slovenski ne piše?“
„Prej beri, potem še le prašaj" — reče on nekako nevoljno.
Jaz pogledam list zdaj natančneje in kakšen je! Najbolje, da je tukaj natisnen, kakor je bil.
„?ubt ŠDtfcbe!
spife^em 2Bam, t>e mt u ©cfjolt nitfd) bobro ne gre, me farno! teutfd) 3ejTfa preroetfd) ridjtejo. 3efi bt fato profit, be bt me rej $ faffdmem Šlntroercb bali, fer tufaj tofo mtfdj ne bo; farool Xeutfd)a 6mo roži tafo ffiroocb, far naš je ta spaueršfib tf ttštga jfreja, be šfor gmifcfien ne bo iliobeben šfof perfefut. 911 pa me bomu ufemite, bom fdje fa faj, tof pa ne bo ttitfcb, to 2Bam far poroem, je ©djfoba fa m še jfo* fcfjtcnge. 9)21 tišticb ©ošpošficb pa SLeutfcberjom u teutfcbe ©cbprocbi ne moremo bodjejati, pa je auš. potlej pa Storite, far t feb te. ©amo fmalo Slnfroert al pa be šamt prtbete, borogo ješt reš ne morem roetfcf) auši)oltat tofo. — 9Bafd? ifiroalefcbni ©itttt	3ot)cmn 23ifcbgaut3."
Ko sem to pismo prebral, moram reči, da koj nisem vedel, kaj bi storil: bi ga li raztrgal ali pa v obraz vrgel očetu, ki ima tacega sina, da se tako norca dela ž njega. Ker sem pa že veliko skusil, morda še preveč, se znam premagovati in zatajevati, zato očeta Piškavca, ko sem mu povedal, kaj mu sin piše, prav resnobno primem:
„No, veš kaj, moj sin bi se z mano že ne smel tako norčevati, da bi mi slovenski pisal z nemškimi črkami."
„1, saj se moj tudi ne!" — se brani Piškavec.
„Kako da ne? Vprvo piše tebi nemške črke, ko dobro ve, da jih ne znaš brati; vdrugo pa piše z nemškimi črkami še slovenski, da vse skup ni nikomur podobno, in se na ta način norčuje ne le s tabo, marveč še bolj s slovenskim jezikom. Jaz bi mu že dal, jaz, če bi bil prav edini moj sin."
„Sej se ne norčuje ne z mano, ne s slovenskim jezikom."
„No, veš kaj, Piškavec, tako bedasto pa meni ne smeš govoriti, dokler še nisi ves otročji. Zakaj pa tvoj krempelj piše tako?"
„Daj si dopovedati, če res ne veš: Zato, ker slovenskih črk še pisati ne zna, se v šoli ne uče, ampak samo tiste špičaste in bodeče nemške, ktere je kdo izumil, ki mu naj Bog grehe odpusti. Sramuj se, Pavliha, da še ne veš, da se po šolah koroških slovenski ne uči ne pisati, ne brati in ne govoriti."
„A, tako je!" — se čudim jaz, podano mi zaušnico pa vtaknem v žep — ,,no, se ve da, je že tako. Jaz sem po vsem svetu hodil in kolovratil, le okoli doma sem nič pogledal in zdaj se mi je zgodilo tako, kakor tistemu gospodarju, ki je le drugod vse ogledoval in grajal, svoje hiše pa ni prej videl, da se je nekega dne nad njim po-
Letnik XIV.
1882.
sesmmmmmmrasmamffimgm&g
a
59
a
53
53
53
53
53
Izhaja po
enkrat na mesec v Ljubljani,
kedar ga prebere in ne konfiscira policija.
„83

Vrednik Jakob Alešovec.
Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 30 kr. v administraciji, Ključarske ulice (pod mestnim trgom) št. 3 v II. nadstropji.
?C8822mma£88ffim88m82m888mS288m8X
1	Velja	|
§8 celo leto 3 gld., pol leta 1 gld. g g 50 kr. in četrt leta 80 kr. za g
gj	vsacega	brez ozira na stan,	na-	gg
S	rodnost in vero.	85
58	85
že 888888881588888 88 8888 8888888888888888 88888588%
<££; Kdor ga bere In ga ni knpll, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
Volilci ljubljanski!
Tri leta je tega, kar se nam je v glavnem mestu Ljubljani pripetilo nekaj, česar se nam skoro ni bilo več bati, kar se nam tudi sanjalo ni: Dežman, ki je že toliko let svoje in tudi nam svete „proklete grablje11 za Dolenjce nosil na Dunaj in jih hotel zdaj za Ljubljano nositi, padel je po vsi dolgosti in širokosti svoji ter zlomil svoje grablje, da si jih ne upa več skup sklepati.
Gospoda! Skoro bi rekel, da se nam je takrat prav zgodilo, ker smo mislili, da v Ljubljani je pšenica naša tako na dobrem polji, da nam je ne more nihče zadušiti. Pa ko smo mi v svoji prevzetnosti ponosno spali, prišel
je tisti prrr.......Slovenec in vsejal Snajda vmes, ki
je potem Dežmana za vselej zadušil.
Toda krivična reč ne traja dolgo, usmilila se je naše reve in bede bolezen, napadla tistega tako nam pod nos voljenega Snajda in prisilila ga, da je moral popustiti poslanstvo, ki je nas tako sklelo. Ali ni to jasen migljej, da smo dobili novo prijateljico in pomočnico, namreč bolezen?
Brez poslanca na Dunaji Ljubljana ne more biti, zato bo treba voliti novega. Mislili smo že, da bo ta pot lajše šlo, ker tako močnega, kakor Snajda, nimajo Slovenci več, kar je Bleiweis umrl. Pa je že, kakor da bi bilo „zacoprano“, pri Slovencih je tako, kakor da bi jim kandidate kar čez noč škrat nosil. Le čujte in strmite, kakega so našli in ga v javnem shodu v čitalnici za kandidata tudi res potrdili — meni nič, tebi nič — nas še vprašavši ne! No, kaj mislite, koga Vam ponujajo, da bi ga poslali na Dunaj za Ljubljano na Snajdovo. mesto. Morda kacega visocega in nepriljubljenega doktorja ali pa kakega nepoznanega profesorja? Morda kakega človeka, ki bi se sam silil, kteremu bi šlo le za groš in za čast, ki bi za tak važni posel še zmožen ne bil? Da bi jih strela! — nič tacega ne, ampak izbrali so si čisto dru-zega, na kterega mi še mislili nismo, in ta je:
Peter Grrasselli,
župan ljubljanski.
Ali jih vidite tiče, kako so postali zviti, da smo se jih že skoro začeli in se nam jih bo zares treba bati? Tak kandidat ni kakor stara kokoš, še celo stari Dežman, naš glavni steber, se ga je zbal in se nikakor ne mara metati ž njim, čeravno si je v boji s Šnajdom polomljene kosti že nekoliko poravnal. In kjer si ta ne upa v boj, kdo izmed nas si bo li upal? Bo li šel Aleksander Koruza iz Gradišča ali pa „ta lepi Tone11? Ali naj si Kalteneggerja z Dunaja izposodimo? Ali naj gremo jih po cestah iskat, ki bi se dali na vogle nabiti za kandidate z znamenjem „prokletih grabelj11?
Ne, tega ne, tako revni in zapuščeni še vendar nisn. čeravno nam že zelo prede. Še imamo med seboj mož možičkov, ki se ne vstrašijo ničesar, najmanj pa blamaže, naj bi bila še tako grozna, — možičkov. kakor žoga, kteri se nič ne pozna, če tu in tar ali z loparjem še tako trdo dobi. In kaj mislite ta mož ali možic, ki se ničesar ne boji in se ni spustiti s Petrom Grassellijem, ljubljanskim z, ■ : Nihče drugi, ko — vsaj po „Brenceljnu“ — ž-
slavno znani	Šafarjev Dolfi.
„Majhna žaba daleč skoči11 — pravi star pr še stareji od Dolfija. In ravno to nam daje up v boji morda ne bomo padli, vsaj tako hudo r s kakim drugim kandidatom. Ce bi post. druzega, bi morda ne mogel tako daleč skočiti, i skočil Grassellija; in če se mali žabi ponesre/ še davno ni toliko, kakor če bi se ponesrečil
Dolfi je Ljubljančanom že po „Brenc drugače že tako dobro znan možic, da ga •ia priporočati; premijirau pač res še ni bil, v Trstu razstavil, kdo ve, če bi se mu tud> bilo zgodilo!
Toraj, volilci ljubljanski! Ko bote v. stopili pred volilno čepinjo, naj bo Vaš krv
Dolfi, nikakor pa ne: Peter Grasselli. Ta se za preklete grablje še brigal ne bo, Dolfi pa jih bo nesel na Dunaj vsaj kolikor toliko, če mu jih le v roke daste.
Toda bes te plentej! Tisti dr. Suppan je v kazini vso korajžo zgubil in jo še drugim vzel, da so sklenili, da nobenega kandidata ta pot ne postavijo in se tudi volitve ne vdeleže.
Nič ne de! Kar nas je pravih nemčurjev, se za ta sklep kar nič ne brigamo, ampak volili bomo in to nikogar druzega, kakor Šafarjevega Dolfija. Korajža velja, ne vdajmo se! Proklete grablje!
„Brencelj“,
predsednik nemeurskega volilnega odbora.
Plrkar je še deželni šolski nadzornik!
Pavliha.
Zdaj, ko se ves svet dolgočasi in še tisti možje, ki evropsko politiko imajo peči in prepekavati, nič kaj prida ne store, tudi za-ine po svetu ni nič posebnega videti in tudi slišati ne; še manj pa morem kaj popraviti s svojim svetom ali z marelo, če drugi nič ne store, ampak se le tako pisano gledajo, kakor berači, ki le čakajo, da bi kdo v kako hišo vkrenil, da bi potlej tudi za njim šli tj e in mu beračenje pokvarili ali pa hoteli ravno toliko dobiti, kakor mislijo, da bo on dobil. To je pusto, kakor vreme letošnje jeseni, ktero je tako, da, če bi bilo v »Pratiki11 tudi za drugo leto, bije nihče ne kupil ali kdor bi jo kupil, bi jo precej nazaj dal ali pa vrgel, ker to res vse skup nič ni, ne vreme in ne po-a, čeravno imam za-se dobro marelo.
TZ.er toraj vse skup ni za nič, kar se po širjem svetu az pa tudi nikakor ne morem doma sedeti in svoj uliti, sem se spravil enkrat okrog doma, da bi po-kako je kaj pri nas Slovencih v vsakem obziru — tako. če namreč Človek le zmiraj po svetu hodi, gubi izpred oči domače zadeve. Zadnjič sem bil pač d v deželni zbor in tam se prav po domače zmenil iškutarskimi poslanci; pa to je le malenkost, ker dje pridejo kmalu ob vso veljavo, da se jaz z njimi ii več ne bom. Zdaj so šli tako domu spat in jaz da za zmiraj. Vsaka reč enkrat mine, toraj tudi 'ni zbor, kakoršen je bil na Kranjskem celih pet ga ne bom nič rekel.
sem pa tudi jaz tisto višo politiko za nekaj časa ^sil in sklenil ogledati se zopet nekoliko po dobi videl, kako je tu in tam.
roškem, čeravno je tako blizo, že davno nisem napotim najprej tj e, da bi malo pogledal, kaj edje delajo in kako se jim godi. Koj unkraj i na starega svojega prijatelja Piškavca, ki drži pismu podoben list, kterega študira, ka-el iz njega iztuhtati prave loterijske numare.
Tako je zamišljen va-nj. da se me prav res hudo vstraši, ko mu potrkam na ramo in ga ogovorim:
„No, stara kost, v kaj pa si tako zamišljen? Ali imaš morda v roki kaj nemškega, česar pa ne razumeš ?“
„0, kaj si še živ, Pavliha?" — mi ves vesel odgovori — „sem se že bal, da bi te ne bili kje pobili, ker toliko kolovratiš po svetu, k nam na Koroško te pa vendar nikoli ni. Pa ravno prav! Na, beri mi to, če znaš in moreš!"
S tem mi pomoli list, na kterem jaz zagledam koj nemške črke. „Aha?" — pravim — „ti ne razumiš nemški ali vsaj brati ne znaš. Od kod si dobil to pismo ? Od kake sodnije, ne?"
„Ej kaj še! Od svojega sina, ki ga imam v Celovcu v šoli.“
„Koliko pa je star?"
„1 kaj bo star! Pri teti, moji sestri je in hodi še le tretje leto v šolo."
„Pa se je že tako dobro nemški naučil, da ti more nemški pisati? Zakaj ti pa slovenski ne piše?“
„Prej beri, potem še le prašaj" — reče on nekako nevoljno.
Jaz pogledam list zdaj natančneje in kakšen je! Najbolje, da je tukaj natisnen, kakor je bil.
„?ubt Dtfcbe!
$3 a m, be uit u ©eboli nitfcb bobre ne gre, me farool teutfd) 3ejTfa premetfdj ridjtejo. 3e(t bi 2Baš jato profu, be bi me rej cb faffebnem 2Introerd) bali, fer tufaj tofo nitfcb ne bo; farool Zcutfdpa šmo roži tafo fcbroocb, far naš je ta spaueršfib tf tišfga jfreja, be šfor groifcf)eit ne bo 9tobeben šfof perfebu. Sil pa me bontu ufemite, bom febe fa faj, tof pa ne bo nitfcb, to 2Bam far poroem, je ©cbfoba fa roše ifo* febtenge. 2Ri tišticb ©ošpošficb pa £eutfcberjoro u teutfcbe ©cbprodn ne moremo bocbejati, pa je auš. potlej pa štorite, far tfcbte. Samo fmalo SIntroert al pa be šanit pričete, borogc ješt reš ne morem roetfcb aušf)o(tat tofo. — $Bafcb cbroalefcbtti ©inn	3obann TBifcbgauts."
Ko sem to pismo prebral, moram reči, da koj nisem vedel, kaj bi storil: bi ga li raztrgal ali pa v obraz vrgel očetu, ki ima tacega sina, da se tako norca dela ž njega. Ker sem pa že veliko skusil, morda še preveč, se znam premagovati in zatajevati, zato očeta Piškavca, ko sem mu povedal, kaj mu sin piše, prav resnobno primem:
„No, veš kaj, moj sin bi se z mano že ne smel tako norčevati, da bi mi slovenski pisal z nemškimi črkami."
„1, saj se moj tudi ne!" — se brani Piškavec.
»Kako da ne? Vprvo piše tebi nemške črke, ko dobro ve, da jih ne znaš brati; vdrugo pa piše z nemškimi črkami še slovenski, da vse skup ni nikomur podobno, in se na ta način norčuje ne le s tabo, marveč še bolj s slovenskim jezikom. Jaz bi mu že dal, jaz, če bi bil prav edini moj sin."
„Sej se ne norčuje ne z mano, ne s slovenskim jezikom."
»No, veš kaj, Piškavec, tako bedasto pa meni ne smeš govoriti, dokler še nisi ves otročji. Zakaj pa tvoj krempelj piše tako?"
„Daj si dopovedati, če res ne veš: Zato, ker slovenskih črk še pisati ne zna, se v šoli ne uče, ampak samo tiste špičaste in bodeče nemške, ktere je kdo izumil, ld mu naj Bog grehe odpusti. Sramuj se, Pavliha, da še ne veš, da se po šolah koroških slovenski ne uči ne pisati, ne brati in ne govoriti."
„A, tako je!" — se čudim jaz, podano mi zaušnico pa vtaknem v žep — „no, se ve da, je že tako. Jaz sem po vsem svetu hodil in kolovratil, le okoli doma sem nič pogledal in zdaj se mi je zgodilo tako, kakor tistemu gospodarju, ki je le drugod vse ogledoval in grajal, svoje hiše pa ni prej videl, da se je nekega dne nad njim po-

drla. — Prav imaš, prijatelj, samo to bi ti svetoval: Brž pojdi po svojega sina v Celovec, pripelji ga domu in daj ga domačemu učitelju, naj ga vsaj slovenski brati in pisati nauči; govoriti vsaj kolikor toliko še z doma zna, to se vidi iz tega pisma, kteremu enakega ali vsaj podobnega pa še nisem nikjer videl."
„Domačemu učitelju ?“ — se čudi Piškavec; — „saj ta sam komaj zna in če tudi, ne mara ali marveč ne sme učiti slovenskih črk. Razen tega moraš pa ti naše učitelje poznati, kaki so; to je vse nemško in nemškutarsko do malega.11
„Žalostno, če je tako! Če z učitelji nič ni, kako pa z duhovni? Vsaj ti so narodni, ali ne, Piškavec?“
Tukaj me pa Piškavec prime za roko, me potegne k sebi in mi zašepeta na uho, da bi kdo drug ne slišal:
„Se že vidi, Pavliha, da ti pri nas na Koroškem že dolgo nisi bil. Ti sodiš naše duhovnike po kranjskih, spodnještajarskih, goriških in nekterih tržaških; pa zelo, zelo se motiš. Koliko imaš prstov na obeh rokah?"
„Deset, kakor vsak človek, mislim! “
„No vidiš, ti imaš več prstov na roki, kakor je pri nas duhovnikov za našo narodnost navdušenih.“
„Potlej ste pa že obžalovanja ali marveč nagle pomoči vredni, ker če duhovniki in učitelji zatirajo vašo narodnost ali se vsaj ne brigajo za-njo, potem pa z Bogom slovenstvo na Koroškem ! — Kaj pa Einspieler?11
Pri teh besedah se Piškavec odkrije in reče: „Tega nam pa Bog ohrani še dolgo let, čeravno bi jaz želel, da bi ga kdo razsekal na več sto kosov.11
„Beži no! Zakaj?11
„Zato, da bi se tisti njegovi kosci posejali po vsi koroški zemlji, kar je slovenske, in potem iz njih izrastli zopet tako vrli duhovniki in narodnjaki, kakor je on — naš Andrej, brez kterega bi zdaj svet komaj še vedel, da je na Koroškem še kaj Slovencev.11
Ne bom dalje pripovedoval, kaj sva se še menila s Piškavcem, ker ni tako za drugi svet, kakor le bolj za-me in sploh za ljudi, ki ne gredo brž po svetu raztrobit vsega, kar so zvedeli na poštenem ali nepoštenem potu; če bi bil jaz tak, bi o koroških učiteljih in tudi o nekterih ta-mošnjih duhovnikih vedel marsikaj druzega mikavnega povedati, o čemer bi potem oboji prašali, kje da sem zvedel ali kdo da mi je take reči pravil, ki niso za na boben.
Dosti tega! Ko sva ga potem s Piškavcem potegnila liter — pa tako slabega, kakor so učitelji in šole in preveč duhovnikov na Koroškem •— sem hudo razjarjen in naglih nog stopil v Celovec k glavnemu vzroku tako žalostnih razmer, deželnemu predsedniku Šmidu, ki ima še priimek „Zbirov“, tako da se ne ve prav, kteri je pravi ali kterega rajši sliši. Naravnost moram reči, da jaz skoro vse količkaj veljavne može po vsi Evropi in še zunaj nje poznam od dobre in slabe strani; tega mogočnjaka pa še nisem poznal in tudi ne vem, od kod je prišel na deželni predsedniški stol koroški.
Kedar jaz ne vem, kaj je kdo in kako misli, stopim k njemu tako nekako politično zapet, še marelo le bolj za hrbtom držim. Zato tudi meni čisto neznani „Šmid11 mene ni brž spoznal in je, ko sem ga slovenski ogovoril, brž zarežal po nemški:
;;Tukaj se ne razgraja!11
„Kaj pa se pravi: razgrajati? Pa ne toliko, ko slovenski govoriti — kaj ?“
„Kako pa“ — se jezi dalje— „boš šel ven, ti bin-dišar, ti!11
„Kaj da sem jaz? Bindišar?11 — rečem zdaj jaz mirno, pa resnobno ter se vprem ob svojo marelo.
Komaj pa on mojo marelo zagleda, spremeni brž ves obraz od čela do podbrade in od levega do desnega ušesa, mi moli naproti roko in stol ter neznano vljudno hiti izgovarjati se:
„Oh, Pavliha, gospod Pavliha —sem hotel reči — kako me veseli, da ste tudi mene enkrat počastili s svojim prihodom. Ne zamerite, da nisem bil po vsem pripravljen na-nj. Ali vas smem tikati?11
„Hm“ — rečem jaz kakor navadno, kedar mi je govoriti z ljudmi manj visokega stanu — „hm! Pripravljen res nisi bil na-me, ker tako, kakor ti, se ljudi moje vrste ne sprejema. Kar se tiče vprašanja, če me smeš tikati, ti je to dovoljeno, saj mi ne bo stalo na hrbtu zapisano, kje sem bil. Sedel pa ne bom, ker imam s tabo nekaj govoriti, kar se najlajše stoje opravi — že zavoljo marele, če bi je treba bilo, ker veliko lepše poje, če jaz stojim in tudi tisti, ob kterem poje.11
Te besede oplašijo in ostrašijo Šmida tako, da se kar zgrudi na svoj stol, jaz pa pri njem obstojim trdno in pošteno na svojih dveh nogah, vprem ostro svoje oko va-nj in prašam:
„Kako je s šolo ?“
„Saj jaz ne hodim več v šolo!11 — odgovori nekako zvijačno.
„Vem, da ne11 — silim dalje.
„Ali prašaš — ali prašate zavolj mojega sina?11
„Mar mi je tvoj sin, če je prav dvojko ali ka-li dobil ? Saj zavoljo tega menda ni moral iti tvoj sin na drugo gimnazijo, marveč — kakor sem slišal — njegov profesor, ki mu je „dvojko" dal — gotovo zasluženo, ker gospodje otroci ljudi tvoje vrste imajo to posebno lastnost, da se jim po šolah vedno najbolj prilegajo „ dvojke" ali celo „trojke11, kterih se potem očetje silno branijo. Vendar jaz zavoljo tega nisem prišel k tebi — že zato ne, ker ne vem, je li tako ali tako, in tudi mene nič ne briga; saj še prav pravega uma nimam o tem, ker moji otroci v šoli hvala Bogu in pametnim učiteljem! — niso nikdar „ dvojk" ali celo „trojk11 dobivali, ne da bi se bahal ž njimi, ker pridni otroci so božji dar.11
Ko Šmid to sliši, se vidno oddahne in iz grla mu pridejo Je veliko lajše besede:
„Če toraj ni zavoljo šole, zakaj si pa priletel nad-me ?"
„Pač, pač, ravno zavoljo šole sem se hotel s tabo zmeniti nekoliko. Naj se tvoji otroci v nji nauče kaj ali nič, to mene ne briga, pač pa to, da se drugi kaj nauče.11
„No, ali se nič ne nauče?" — praša on nedolžno.
Namestu odgovora mu pomolim jaz tisto Janeževo pismo in rečem: „Na, beri, kaj je to?"
Gospod plemeniti Šmid bere pismo, se nasmeje in ko mi ga da nazaj, reče:
„Zdaj že vem, kaj hočeš povedati mi s tem pismom. Ali zameri mi ali ne, vdrihni z marelo ali ne, to ti pa vendar moram reči: ?Vi Kranjci zavoljo šole pometajte pred svojim pragom. Dokler imate v deželi deželnega šolskega nadzornika Pir k arj a — vkljub Taaffeju in Winklerju in vašim državnim poslancem — ni treba nič očitat hoditi nam; mar pojdi k deželnemu predsedniku, ker jaz bi ne stavil groša, da čez malo let ne bodo tudi vaši kranjski, potem štajarski in go-riški otroci svojim starišem pisali takih pisem, kakor je to, ki si mi ga ti prinesel. Vi ste še za nami, pa nas bote kmalu došli, jaz mislim, da bova živela še oba, jaz in ti."
Na, tu imaš! Moram reči, da na te besede nisva mogla ne jaz in ne moja marela prav nič odgovoriti, ampak popihala sva jo prav tiho. Je pa res strašno sitno, če ima človek domš, hude nadloge, pa jih drugim gre očitat!
Za danes ne maram nič več reči, bom že drugič kaj še rekel, če Bog da in-------no, pa tiho!
Pirker Ist noch Landesschul-inspektor!
Krišpin Krišpovič.
Ne, gospoda moja, tako pa tudi ne smete soditi, da v Ljubljani nemškutarjev sploh več ni, če ne postavijo za državno poslanstvo nobenega kandidata, akoravno imajo med seboj toliko poslanstva željnega blaga, da bi se kar dal gnoj delati ž njega. To ni tako, kakor pri branjevcu, kjer je zmiraj vse naprodaj, kar ima ; ljubljanski nemškutarji imajo pač dosti | mož, možičkov in možiceljnov, ki bi radi I postali državni poslanci, pa če se kaka žival — recimo bik, osel, konj, kozel, prašeč itd. — na trg postavi in ne najde kupcev, je brž polovico manj vredna, nektera še celo ob vso ceno pride; to ve najbolje povedati Koreljnov Dežman ali Dežmanov Korelj, tisti stari fant, ki je pri zadnji volitvi tako na kol steknil, da se njegove „proklete grablje" kar nikakor ne dajo več popraviti.
Toda — gospoda moja — pred sabo vidim več Vas, ki rajši slišite nemško ali vsaj „kuheltajčarsko“ besedo, zato moram zopet s klina sneti nemške citre, da bote bolje razumeli, zakaj nemčurskih gospodičev v Ljubljani ne smete kar tako meni nič tebi nič obsoditi v večni propad ali narodni pekel.
Also meine Herren! Auf der Anklagebank sehen — nein! — boren Sie formlich zittern diejenige Kasino-sippschaft, die unter thatsachlicher oder substituirter An-fuhrung des sattsam bekannten dr. Schrey (so sich auch Edler v on zu nennen und zu unterschreiben das Eecht bat) zur Zeit alljeglicher Wahlen die P. T. Laibacher Wahler zur Wahl von ibr aufgestellter Kandidaten ver-fuhren zu versuchen sowohl den Muth, als auch die hiezu erforderliche Unverschamtheit batte. Und wessen sehen oder boren Sie diese lobliche und honorable Sippe an-geklagt ?
Freilicb etwas nichts Geringeres, als der Feigheit, was im politischen Leben zwar nicht mit dem vvirklichen, aber docb mit dem politischen Tode volker- sowie natio-nalrechtlich bestrafungsvvurdig und bestrafungsfahig sein muss. Ich vviirde in Anerkennung dieses unzweifelhaft giltigen Eecbtssatzes zur Vertheidigung meiner Klienten von Dr. Schrey bis hinunter zum Schlosser Albin Ach-tschin (Helf Gott!) kein Wort ergriffen haben, wenn diese Gesellschaft nicht nur mein, sondern der ganzen halbwegs verniinftigen und erbarmungsfahigen Laibacher Welt Mit-leid geradezu jamerlicb berausfordern vviirde. Laugnen lasst sich an der That nichts, auch beschonigen nicht, aber entschuldigungsfahig ist sie docb und von dem Stand-punkte aus will ich, meine Herren, meine heutige Ver-theidigungsrede aufgefasst wissen.
Nun also, beginnen wir!
Selbstverstandlich gebuhrt das Eeichsrathsmandat der Landeshauptstadt unter dem jetzigen Stande des politischen Aggio’s entweder dem Dr. Schrey oder dem Dolfi Schaffer, was aber nicht ausschliesst, dass sich um das-selbe noch diverse andere Herr- und Frauschaften be-vverben konnen. (Zur Aufklarung des Begriffes „Frauschaften" muss ich gleich beifugen, dass es bei weitem nicht so unangenehm, verdriesslich und in den Folgen so ausgiebig ist, wenn ein Mann bei der Wahl durchfallt, als wenn dies auch seiner Frau passirt, woriiber ubrigens der „schone Toni" nabere Aufschlusse geben konnte; die unangenehmen Vorwiirfe sind nicht einmal dem Karl Deschmann erlassen worden, als er bei der Wahl durchfiel, obwohl er bekanntlich noch nicht gliicklicher Ehemann
ist.) Karl Deschmann ist jetzt, wie manniglich bekanut, ausser Kurs und darf sich kaum mehr auf die politische Gasse wagen, daher ist sein Eeich nicht mehr von dies er Welt. Deshalb ist er in die Anklage auch nicht hinein-bezogen, obwohl ihm seine Siinden wahrscheinlich noch nicht vergeben sein werden.
Handelt sich also nur um die beiden noch moglichen Haupthahne Eobert und Dolfi, den Dr. Suppann und dergleichen ist schon langst so abgeniitzt, dass es in eine Wahlurne gar nicht mehr hinein, geschweige denn he-rausgeht.
Nun, meine Herren! Bringt man Ihuen auf goldener Schussel die beiden — Eobert und Dolfi — gebraten oder gesotten oder wie immer zugerichtet, ich wette eine Mil-lion, dass Sie dieselben ungekostet zuriicksckicken, und somit vvare eine Speise dieser Sorte in Laibach fiir immer diskreditirt, ich sage Ihnen, meine Herren, kein Thier wiirde dieselbe anriihren, geschweige denn ein Mensch, wie es ein Wahler ist vor und vvahrend der Wahl wenigstens.
Und so sind Sie, meine Herren, dort, wo ich Sie haben wollte, namlich bei der Erkenntniss, dass die honorable Schrey-Schaffersche oder Eobert-Dolfische Parthei in Folge selbstverschuldeten allgemeinen Konkurses es doch keineswegs mehr wagen konnte, an die Wahlerschaft Laibachs noch das Ansinnen zu stellen, sich fiir dieselbe zu blamiren oder blosszustellen und dazu fiir eine Sache, fiir die heute der findigste oder verzweifeltste Jud nichts gibt; das ist namlich der Nemškutarismus in Laibach, was Sie ohnehin wenigstens seit einiger Zeit bereits wissen werden.
Wenn also unter solchen Verhaltnissen die Kasino-Sippe nicht den Muth hat, irgendwelchen Kandidaten auf-zustellen, ist die hiedurch offeu gezeigte Feigheit zvvar nicht zu rechtfertigen — vvenigstens von dem friiher so hartnackig und bockbeinig behaupteten Standpunkte aus — aber Sie ist aus oben angefiihrten Griinden ganz entschuldigungsfahig, ja, ich wage sogar zu behaupten, dass diese Sippe nicht anders handeln kann, wenn Sie sich vor vveiterem Verfall und Schaden vvenigstens zeitweilig bevvahren will.
Es stehen mir freilich noch ganze Stosse von Ent-schuldigungs- und Vertheidigungsgriinden zur Verfiigung, aber ich hoffe, dass der Armseligkeit und Erbarmungs-wiirdigkeit der Sache und Parthei wegen schon die ange-fuhrten zu einem glanzenden Losspruche meiner Klienten geniigen.
Ich babe gesprochen, meine Herren!
Plrkar je še deželni šolski nadzornik!
Hudo maščevanje.
V nekem mestu je živel mladenič, ki se je zagledal v deklico, ona pa tudi v njega. Ta deklica pa je imela dve teti, neomoženi sestri, ki ste na vso moč delali na to in tudi dosegli, da se je možitev razdrla; ljudje so sodili, da ste teti naredili to iz nevoščljivosti, ker je bilo dekle dokaj premožno, mladenič pa je imel precej lepo prihodnost pred sabo, toraj bi ga bili tudi teti radi vzeli — se reče, obe skup ne, pač pa vsaka za-se posebej. Tega pa on ni maral in ker se je po njinem nagajanji vse razdrlo, je mladenič šel na tuje — žalostnega srca pač, pa šel je in nikdar ni bilo več slišati o njem. Deklica je nekoliko časa žalovala, potem pa vzela druzega, kakor je to sploh že navada; tete pa ni marala nobene več. Se ve, da ste se potem tudi teti-sestri prav do dobrega sprli
in ločili, da je šla stanovat vsaka na nasprotni konec mesta. Tako ste prav borno živeli ob pičlem zaslužku.
Preteko leta in leta. Vsa ta reč je bila že pozabljena v mestu, kar se zgodi nekaj, kar jo ljudem zopet v spominj spravi. Nekega dne ste namreč sestri poklicani k sodniji, kjer jima sodnik pove, da ste veliko podedovali, več tisuč vsaka. Kdo je bolj vesel ko sestri! „Kje pa do-bive to dedšino?" — prašate obe enoglasno.
»Tukaj11 — odgovori sodnik.
„Toraj le brž, prosive!" — silite obe.
»Počasi" — pa reče sodnik — »čujti prej testamenta konec. Glasi se namreč: Sestrama J. J. zapuščam vsaki po 3000 gld., pa le pod tem pogojem, da bote pol leta skupaj pod isto streho, v eni in isti sobi stanovali J n pri isti mizi jedli intobrez vsega prepira. Če bi se pa sprli med seboj tako, da bi no mogli več skupaj živeti, potem dobi te tisuče moj žlahtnik N., ki ima tudi paziti na sestri, da ne bote grešili zoper pogoj.11
Ko sestri čujete te pogoje, niste nič kaj veseli. »Kdo je pa mož, ki nama je to zapustil?" — prašate obe.
Sodnik jima pove ime in spomnite se, da je to ime tistega mladenča, kteremu ste pred več leti ženitev s stričnico razdrli.
»Gotovo nama je to premoženje zapustil iz hvaležnosti, da sve mu odgovorili stričnico11 — menite obe.
Sodnik nič ne reče druzega, ko da ne ve o tem nič, pač pa ji opomni, naj se ravnate po določbi testamenta, če hočete dobiti dedšino.
Sestri se nekako pisano pogledate, pa se vendar premagate, češ: „saj pol leta ni večnost." v Najamete si brž skupno stanovanje in se tje preselite. Žlahtnik umrlega pa se naseli tudi v hiši in podkupi ljudi, da pazijo, če bi se sestri kedaj ne skregali; bili ste toraj pod hudim nadzorstvom.
Skonca je šlo vse gladko, sestri ste živeli med seboj kakor dve golobici; kmalu pa so nastavljena ušesa, kterih je bilo v hiši veliko, slišala nekako godrnanje, če tudi le tako, kakor da bi kdo na glas molil, vendar hudega se ni dalo še nič misliti. Polagoma pa je v stanovanji jelo postajati glasneje in glasneje in nekega dne precej zjutraj se odpro vrata, slabotnejša sestra pribuči ven, za-njo una z metlo in ji vrže še lonec pomij na hrbet, da je bil glasen pljusk in zvonk. Zdej se prično pa še grozne litanije vsake vrste psovk, tako da je kar vsa hiša skup drla, med drugimi tudi žlahtnik, ki je nemudoma šel k sodniji naznanit dogodbo. Sodnija je brž pozvedla dogodbo, razsodila po volji umrlega in tako ste prišli sestri ob bogato dedščino, ker niste mogli spolniti edinega pogoja: da bi skupno bivali v eni sobi in jedli pri eni mizi samo pol leta!
Pa ne še samo to. Ko ste na ta način sestri obe prišli ob dedšino, ste se šli tožit za-njo, ker je druga drugo dolžila, da je po njeni krivdi zgubila 3000 gld.; prva je trdila, da je druga postala tako nestrpljiva, da jo je morala ven vreči, druga pa, da je prva skazila s tem vse, ker je svet zvedel, da ste se sprli, kar bi ne smelo biti. Iz te pravde pa ni bilo nič druzega, ko veliki stroški za obe in če bi bili imeli premoženja kaj, bi ga bili gotovo zapravdali.
Slednjič ste pa vendar obe spoznali, da je bil ta testament le dobro izmišljeno, pa hudo maščevanje moža, kterega ste najbrže ob vso srečo življenja spravili.
Zakaj človek živi dalje ko nektere živali?
Basen, ktero je pa malokdo že slišal.
Ko je Stvarnik vstvaril živali na zemlji, je določil enako starost konju, oslu, psu, sraki in človeku, namreč vsakemu po 40 let.
To pa živalim ni bilo všeč in prva prideta k Stvarniku konj in osel ter prosita, naj bi jima vzel 20 let ter jih pridal človeku, ker jima je za delo že dosti 20 let, za kaj druzega, ko za delo, pa tako nista.
Stvarnik je s tem zadovoljen in prida človeku 20 let, da jih ima 60.
Brž za tema pride pes in prosi, da bi Stvarnik tudi njemu odvzel 20 let ter jih dal človeku, češ, da pasje življenje je že dosti dolgo, če tudi le 20 let trpi. Stvarnik tudi temu voljo spolni in da človeku še 20 let, da jih ima 80.
Zdaj prileti pa še sraka in prosi: „Stvarnik mili! Meni si odločil 40 let. Kaj bom počela toliko časa na svetu! Nakradem si v 20 letih lahko toliko, da se vsake svitlobe in bliščave naveličam. Daj toraj tudi mojih 20 let še človeku!" — Tudi srako vsliši Stvarnik, ji odvzame 20 let ter jih prida človeku, kteri tako dobi 100 let.
A kaj je nasledek tega ? Le poglejte človeka! Do 40. leta je še kakor človek, ki sebi in drugim privošči kaj in se raduje; od 40. do 60. leta pa dela kakor konj in osel, od 60. do 80. leta pa sedi na pridobljenem, straži in čuje kakor pes, od 80. leta naprej ga pa ne veseli nobena druga reč več, kakor svitloba in blišč, namreč častni naslovi, odlikovanja, redi in zvezdice, kar mu je sraka pustila.
To je namreč redni človek. Pri nerednem je pa tudi vse drugače, n. pr. da se še ne 40 letnež spenja po redih, poslanskih sedežih, odlikovanjih itd., česar pa ni kriva sraka, ampak k večemu osel in pes.
Pirker ist noch Landesschul-iiispektor!
Žefa
je v tako dobri služb’ na Dunej’, de bo še le po novem let’ nazaj prišla, pred ne more, mi je pisala. Tud’je rekla, dene mara pred nazaj prit’, dokler tist’ Pirkar še za deželnega šolskega nadzornika naKranj-skem narodnjakom na nos’ sedi in dokler tist’ zbor tam v redut’ še velja, de ni razpuščen, kar b’ moglo že zdavnej bit’. Pred so zoper take nerodnost’ zabavljale le tiste velke slovenske glave, k’ se jim drug’ odkrivajo, me ženske — saj kar nas je bolj nizke sorte — se za to nismo brigale drgač’, če je naš gospodar ves zbegan po kakšnem političnem ravs’ in kavs’ prišel dam h kosil’ al pa k večerji, pa mu ni bla nobena jed všeč. Zdaj pa, k’ o tem Pirkarji že vrabci po strehah čivkajo in pa že vsaka branjevka praša, kdaj bo šel tist’ kranjsk’ zbor rakam žvižgat, smo pa tud* me začele hodit’ tam okol tiste velike hiše, k’ so ji včasih »lontovž" rekli, ogledovat in poslušat, kdaj bo kej takga novga prišlo za Slovence ke od kod’, če človk, posebno ženskga spola, dalj časa tako kam zastonj hod’ al pa zve še kej tac’ga, kakor zadnjič od tistih ta novih šolskih re-špehtarjov, se pa vendar naveliča, postane nevoljen in nazadnje začne prav res zabavljat’, nej potlej pride iz tega
Jezična
že to al’ to. Kaj pomaga, če imajo Slovenc’ naDunej zdej svoje poslance, k’ Tafet’ »štango drže", če pa od tega nobeden drug nič nima, če nobeden izmed njih nobene nas še v službo ne vzame! To vse skup je trikrat nič!
Pa nej bo še za zdej, to je le tako mal’ belj ojstra beseda; sej bomo v tem tako še skep prišli. Za dons imam tako velik’ druzga, pa bom več del še spravla, de se mal’ pomadi in prekuha; prefrišna reč ni vselej dobra, nejveč-krat pa škodljiva, nekter’ človk še grižo dobi ali pa tisto bolezen, k’ ji dohtarji pravjo »giftanje."
Toko sem zvedla, de so tist prošt v Metlik, h kterim b’ bla mogla it’ Žefa al pa jest, zavolj mojih besed v zadnjem »Brenceljni" tako na špico prišli, de so dol’ v tist velki oštarij, v kter’ zmirej sonce sije, k’ se ji zato prav’ tud’ „pri sonc’", vsga „Brenceljna“, k’ so se ga mogli pred prov čist iz glave naučit’, tem nemškutarjam deklamiral’ pa se zraven prov fest pridušval’ in jo rezal koker kosec, pa še po duhovnih, k’ so sami tud’ saj en kos tega, toko vdrilial, kakor de b’ se me ženske skep spravle in b’ od vsake rekle, de je baba, al pa še kej hujga; jest tistih besed še povedat’ nočem, k’ še na vero pa na duhovne gospode vse držim. Tud’ so hvalil’ še ta novga gospod kaplana, k' so nek rekli, de se bodo od gospod prošta še le nemšk naučli; zato bodo gospod prošt mende izdal’ zdej eno nemško gramatko al pa ;)plateltof“ za mlade kaplane, po vrh pa še novga »olikanega nemškutarja" za gospode njih vrste. Nazadnje so se pa še clo toko stogotil’ al pa spozabil’, de so rekli: „Že vem, kaj bom storil; tist’ neslan muh’ bom poslal bariglico vino, de se bo sej enkrat dober napil." — Kolkor jest »Brenceljna" poznam, jih bo za besedo prijel in bodo mu mogli poslat’ vina, de bo potlej njim belj všeč pikal in brenčal, če ne, pa gospod prošt ne bodo mož beseda. Samo tolk’ pa naprej povem, de tist’ vin’ ne bo smel bit’ žlobudra, ampak nejboljš, če ne, ga ne bova pila ne jest, še menj pa »Brencelj". Če bi blo slabo, b’ se potlej v Ibljan’ na lictand’ prodal’.
To je tista metliška reč, k’ sem mogla povedat’ od nje, de je vse po pravic’ in kakor gre, de bodo gospod Danjel spet enkrat imel en dober dan al pa večer.
Vse, drugo, kar mi je dons še na jezik’, nej ostane še pri men’; bote že še zvedli, če bo za vas, sej se kmal’ spet vidmo.
Zdravi za ta čas!	„
Špela Šnitlih,
omožena Krajtlihžoft.
Pirkar je še deželni šolski nadzornik!
"V davkariji.
Kmet. Človek je za to ustvarjen, da davek plačuje. Davkar. Ni še tako hudo. V Avstriji lahko shajamo in dobro živimo, če količkaj z rokami gibamo; še cigani lahko žive, če tudi nič ne delajo.
Kmet. Cigani pa nimajo davkovskih bukvic.
Pred volitvijo.
(Se je lansko leto nekje zgodilo.)
Pred volitvijo pokliče župan nekega nižega uradnika k sebi in mu zažuga:
„Vi se že nekaj tednov tako obnašate, da nisem prav nič zadovoljen z vami; če jutri ne daste svojega glasu meni, pa utegnete čez mesec dni iti.“
Pa uradnik, to čuvši, se postavi in reče zabavljivo: »Mogoče, jaz pa dobro vem, da bote vi še prej šli, namreč koj po volitvi.11
Z Olimpa.
Dragi mi »Brencelj*1!
Dobro vam je zasolil Pirkar ali marveč po njegovem predlogu minister Konrad s svojimi novimi šolskimi nadzorniki za kranjske ljudske šole. Taki so, kakor da bi jih bile srake skup znosile — no se reče: ne ravno vsi, pač pa njih večina, kakor si zadnjič že opomnil. Prav se vam godi, zakaj ste pa Frenceljna z vsemi štirimi iz dežele pehali tako dolgo, da je nazadnje moral iti? Zob za zob ali pa še več zob za enega, ta postava ni veljala samo pri judih, marveč velja še dandanes.
Ali se spominjaš še dogodbe med zdravnikom in bolnikom? „Ktere?“ — misliš Ti prašati. No, naj Ti jo povem. Bil je bolnik, kteri je postajal zmiraj slabši. Zdelo se mu je, da mu ginejo ali gnijo pljuča, zato pošlje po zdravnika. Ta ga natančno preišče in ko je gotov svoje reči, pomaje z modro glavo in pravi:
»Veš, tako slab še nisi, da bi moral ravno koj umreti. Še imaš pljuč, še jih lahko nekaj zgubiš, še ti lahko dolgo gnjijo, predno ti bodo segnjile. Zato ti ni treba nobenih zdravil še, tudi mene ti ni treba klicati na pomoč, ker ti pomoči zdaj še treba ni. Bolezen te še ne bo tako brž podrla."
Uganeš, dragi mi »Brencelj", kam ta dogodba meri in zakaj Ti jo ravno zdaj navedem? Menim, da uganeš. Tisti — recimo — prijatelji naroda slovenskega, ki so poklicani pomagati mu, bodi si kteri koli, v prvi vrsti se ve da Taaffe, so podobni onemu zdravniku, bolnik pa je Slovenec. Naj toži ta še tako, da je po vsem životu bolan, zdravnik je vedno in vedno le tega mnenja, da še lahko marsikaj pretrpi, predno bo šel pod zemljo. Da ga res ozdraviti pa še ne misli ne, tega jaz iz gotovih vzrokov tukaj ne bom trdil, rajši rečem, da njegove bolezni še ne pozna ali ne more spoznati.
Bil je pa še drug zdravnik pri tistem bolniku. Ta je pa kar naravnost rekel, da bolnika ozdraviti more le, ako mu izdere srce in pljuča, pa mu jih nadomesti z drugimi, ki bodo po njegovi volji. »Pa pri ti poskušnji bom jaz zgubil življenje" — opomni bolnik. »To pač, ali ravno to bo prav, ker ljudje s takim srcem in takimi pljučami po mojem prepričanji ne morejo in po mojem okusu tudi ne smejo živeti" — je bil zdravnikov odgovor.
Komu je pa podoben ta zdravnik, dragi mi »Brencelj"? Ali ne ministru Konradu, ki vas hoče tako ozdraviti, da bi vam izdrl iz prs srce, to je ljubezen do slovenskega jezika, in pa pljuča, to je šolo, v kteri se kri za srce dela in čisti? če ni tako, naj bo pa drugače, mi vsi saj tako mislimo tu gori.
Zdaj pa nekaj, kar bo mikalo Tebe invše marsikoga, ki se za narod slovenski bega in trudi. Čudno, da sem ves v dogodbah in pripovedkah. Čuj toraj še tretjo, ki Ti je gotovo znana, pa drugim morda vsaj vsem ne. Iz krščanske dobe pa ni, ampak iz ajdovske, to boš že tudi vedel.
Ko je namreč veliki bog vstvaril vse stanove in jim potem odločil tudi vsakemu svoj kos zemlje, je bil na pesnika in pisatelja popolnem pozabil. Ko potem pridejo vsi stanovi zahvalit se, pride nazadnje tudi pisatelj; vsi so veseli odkazanega jim sveta, samo pisatelj reče:
»Jaz pa nimam nikjer prostora, kje bom pa živel, ker so drugi vse zasedli?"
Veliki bog se nekoliko sramuje svoje pozabljivosti, pa mu reče:
»Na, nič ne skrbi, za-te sem pa odmeril obširni zrak nad vsemi drugimi, tebi bo najlepše na svetu, ker je ves prostor med Olimpom in zemljo tvoj. Zato dobiš pa tudi peruti, da boš lahko povzdignil se in letal nad vsemi drugimi." —
Pisatelj, ki je tudi pesnik, je tega grozno vesel. Ko dobi peruti, se spusti v zrak in leta po njem navzgor in na vzdol, na široko in na visoko, kakor dirjajo mladi že-bički, ko jih iz hleva na droben pesek spustiš. Ali to ne traja dolgo, kmalu prileti pisatelj ves truden in opešan k velikemu bogu in mu toži, da ga v životu nekaj tišči, kar mu pri letanji po lepem, krasnem zraku dela silne težave.
„Ej, to je želodec" — pravi veliki bog.
„No, vzemi mi tega ven, potem bom hvalil tvojo modrost" — prosi pisatelj.
„Tega ne morem več" — reče veliki bog — »kar sem storil, sem storil."
»Če tega ne" — prosi dalje pisatelj — »pa pošlji vsaj drugih reči v zrak za ta sitni del mojega života, da ga bom ž njimi tolažil, kedar bo prednadležen in me zadrževal pri mojem letanji."
„Tudi ne morem, ker kar je storjeno, je storjeno, preminjal ne bom ničesar." —
Tako je ostalo in to čuti marsikteri pisatelj in pesnik, če si med drugimi stanovi na zemlji ne dobi kakega prostora, kamor se vsede in okrepča, kedar tisti sitni del života, ki se mu želodec pravi, tako težek postane, da ga peruti več ne neso. (Morda se tudi Tebi, dragi mi brencelj", kaj tacega pripeti in to ne mara še večkrat!) Zato bi bilo še dandanes posebno za slovenske pisatelje morda prav dobro, če bi želodcev ne imeli, ker drugi ljudje le preradi pozabijo, da jih imajo.
H koncu le še nekaj, kar se je prav pred kratkem pri nas zgodilo. Pride namreč na vrata k nam trkat nek človek, ki trdi, da je ravnokar iz Kranjskega prišel in bi se rad med nami naselil. Mož zna precej dobro še slovenski — se reče: tako po starem bolj, da se mu jezik zatika — zato ga naš vratar praša po imenu.
„Schonwetter sem" — odgovori popotnik — „Schon-wetter.“
„Hm, ne bo nič pri nas, oglasite se s tem imenom tam gori v nemški Wallhali“ — ga poduči naš vratar.
„Ne, ne, Šlebeder sem hotel reči, ker tako so se pisali moj oče" — popravlja naglo popotnik.
„Ali imaš še kako drugo ime?" — se posmehuje vratar. — »Ljudje, ki zataje svojega očeta ime in svoje matere jezik, nimajo prav za prav nobenega imena več, zato ajd, da se zgubiš, pri nas za take ni prostora."
S tem zaloputne vrata pred njim, da možiček kar odleti. Podal se je potem proti nemški »Wallhali", kjer so ga pa tudi zapodili, ker ni bil nemec, ampak le re-negat, in zdaj živi tukaj okoli tako, kakor nekdaj tisti, ki so v Ljubljani svoje dni pod škofovim kozolcem spali.
Povej to, »Brencelj", vašim renegatom, da bodo vedeli, kaj jih tu pri nas čaka brez vse izjeme in vsega usmiljenja.
S povestmi in pravljicami je moje današnje pismo precej dolgo postalo, zato ga sklenem. Drugi pot kaj druzega.	Ves Tvoj
Miroslav.
Pirkar je še deželni šolski nadzornik!
Politiseh - meteorologisches.
A.	Was glauben Sie: bekommen wir wieder schlechtes Wetter?
B.	Naturlich! Es wird fortan immer schlechtes VVetter sein.
A.	Wie so dennr
B.	Haben Sie nichtgehort, dass Schonwetter ge-sLorben ist? (Der famose Bezirkshauptmann namlich.)
Pogovor o šolski drevesnici v Sodražici.
Popotnik. Kaj pa je to zraven šole, ki je tako zapuščeno videti?
Sodražičan. To je šolska drevesnica.
Popotnik. Tako? Čegava je pa zelenjava, repa, korenje, krompir v nji?
Sodražičan. Vse to je učiteljevo.
Popotnik. In čemu je oni čebeljnak? Za čebele, ne?
Sodražičan. Ej ne! Za to je, da učitelj z nekom drugim v njem kvarta, ker je pod streho in v senci.
Popotnik. To je pa res lepo. Zakaj pa temu kosu zemlje potem pravite drvesnica?
Sodražičan. Zato, ker se po njem otroci — drve.
Pirker ist nocli Landesschul-inspektor!
O kmetijskem poduku na slapski šoli nekaj.
V praktični tritedenski kmetijski tečaj na slapski vino- in sadjerejski šoli bilo je pretečene šolske počitnice sprejetih 15 ljudskih učiteljev; ker se pa eden izmed njih tega tečaja ni vdeležil (kar mu pa naj ne bode žal), pridružil se je v duhu »Brencelj" tem štirnajstim revežem in to nekaj zaradi tega, da je marsikaj videl in slišal, kar hoče tu v kratkem povedati tistim učiteljem, kteri se hočejo prihodnje leto tega kurza vdeležiti, nekaj pa zato, da je dobival tri tedne namesto izostalega učitelja v duhu hrano in poleg hrane pa še debele popotne stroške, da vodji Dolencu ni bilo treba denarja, kteri je bil za petnajstega slušatelja odločen, pošiljati nazaj na deželni odbor.
Učitelji, pozor! Slišali smo
1.	veliko naukov o kmetijstvu, kteri našemu kmetu ne morejo nikdar koristiti, tako n. pr. kako po Angleškem in češkem s strašanskimi stroški travnike namakajo itd.
2.	Iz posebne vljudnosti veleučenega vodje Dolenca navadili smo se praktično sila umetno in važno opravilo, namreč: kako se od 6. ure zjutraj do pol enajste zvečer grozdje obira in v brentah v kadi nosi; potem, kako se velikanske, z grozdjem napolnjene kadi vzdigujejo, kako se grozdje melje in iztlačeni mošt v dva metra visoke kadi vliva. (Vender je tu opomniti, da gorje tistemu, kedor bi pri tem delu opešal ali pa če bi slučajno obolel; to je v očeh tega redaželjnega vodje strašanska nepokorščina!) Kdor je to delo praktično izkusil, kakor ga je »Brencelj", pomnil ga bo več let, zlasti pa roke in noge spominjajo človeka dober teden na to velevažno opravilo, hrbet, kteri pri tem poslu največ trpi, pa še dalj časa.
3.	Človek se lahko na tem zavodu navadi z malim in slabim zadovoljen biti, kar je zlasti za ljudskega učitelja prevelike važnosti. Hrana namreč, ktero so učitelji dobivali pri Dolencu za 80 kr. na dan, je bila prav slabo pripravljena in porcije jako pičlo odmerjene, tako da bi bil »Brencelj" in še marsikteri drugi gotovo svoj nadležni trebušček izgubil, ako bi nam ne bila vsaki dopoldan Tinetova Ivanka s „telerflajšem" postregla. Hvala jej! Toraj učitelji, ktere debelost nadleguje, le na Slap v šolo, tam vam bo že pomagano! Gospod vodja si pa pri tem prihrani še dnino za navadne delavce.
4.	Kdor se želi naučiti poleg kmetijstva še nove slovenske slovnice, naj gre poslušat predavanje na Slap; tam bo slišal marsikaj novih, dosedaj še nikjer objavljenih slovniških pravil. Tu nekaj za poskus: „mezi sodovomi, z učencami", in še več drugih.
5.	Kdor se hoče naučiti, kako se slovenska društva podvojijo, tudi ta naj gre na Slap! g. Dolenc in njegov pristav Pirc sta tudi v tej stroki mojstra, da jima ni para; kajti v kratkem času sta v vipavskem trgu osnovala poleg čitalnice še društvo „rodoljubov“, to je društvo »Oberslo-vencev" ali takih ljudi, kteri čit&lničarjem, kjer le morejo, nasprotujejo in nagajajo; saj so hoteli še tisti dan, ko je čitalnica napravila veselico za Bleiweisov spominek, nalašč kljubovati z veselico v prid „Narodnemu domu“, pa se jim ni posrečilo.
»Brencelj" pa, kakor prej trmasta muha, in ž njim vred še drugih 11 slušateljev, so sicer ubogljivo in pazljivo poslušali vse te lepe nauke, a le skušnji se niso podvrgli, kar je pa »rodoljubnega" Dolenca tako razkačilo, da nas je vse iz same rodoljubnosti pri vseh slovenskih in nemških deželnih poslancih v nemško pisanih pismih strašansko zatožil.
To v pojasnilo tistim učiteljem, kteri se mislijo prihodnje leto tega kmetijskega tečaja vdeležiti; »Brencelj" in zatoženih 11 slušateljev pa dobro vemo, da ne bomo nikdar več videli — Slapa!
Pirkar je še deželni šolski nadzornik!
V šoli pri vpisovanji otrok.
Učitelj. Kako se pišeš?
Otrok. Janez Pirih.
Učitelj. Kaj so tvoj oče?
Otrok. Mrtvi.
Učitelj. Pa kaj so bili prej?
Otrok. Živi.
Dvojna zadovoljnost.
Dva znanca, kterima je obema precej pičlo šlo, se najdeta v gostilnici in se pogovarjata, kako bi se dalo prijetneje živeti.
„Jaz bi bil zadovoljen11 — pravi prvi, — „če bi imel le tri goldinarje na dan za jed in pijačo.11
„Ej,“ — odgovori drugi — Jaz bi imel pa rajši dosti pečenke in vina, ker kaj mi pomaga še toliko goldinarjev, če nimam jesti in piti!11
Velik želodec.
V neki krčmi, kamor so zahajali bolj priprosti meščani, pa tudi razni uradni in doktorski pisači, se je vnel živahen razgovor o tem, kako se dandanes delo slabo plačuje, in nek posebno glasen pisač je trdil, da vsak še tako slab delavec je zvečer in opoldne bolj sit, kakor on.
„Jaz delam ves dan kakor konj, želodec naj bi pa imel kakor vrabec, da bi bil vsak dan sit.11
„Kaj?" — se oglasi zadej krčmar — »da imate vi majhen želodec?11
»No, ali ne?“ — se oglasi pisač.
»Če bi bil vaš želodec majhen" — reče na to krčmar — „kam ste pa spravili v mesecu dni jedi in pijače za tistih 60 gld., ktere imam zapisane in ktere bom dobil Bog ve kedaj, če jih bom."
Smejal se temu ni nihče, pa tista glasna miza je vtihnila.
Tudi vzrok, zakaj gre toliko gospodarjev na kant.
V	gostilnici pred 50 leti. Gost: Zdaj imam še le dve merici, natočite mi še tretjo! — Krčmar: Ne boš, prijatelj, dosti ga imaš, brez zamere! Vino je dar božji.
V	gostilnici zdaj. Krčmar: Še le 6 meric ga imate, pa hočete že iti! Pa vas že menda doma večerna pridiga čaka.
Dober vzrok ločenja zakona.
Nek ne posebno veliko vreden rokodelec pride k gospodu župniku in začne:
»Gospod župnik, recite kar hočete, jaz se moram ločiti od svoje žene, ni drugače.11
»Zakaj pa?" — ga praša župnik.
»Veste, to je tako" — odgovori mož — »preveč je sitna, da jo moram skoro vsak večer nabiti; potem grem z doma, se zunaj napijem, pa že kaj naredim, da sem na vsakih 14 dni gotovo po par dni zaprt. Tega sem se pa naveličal, zato sem sprevidel, da najbolje bo, če se od nje zakonsko ločim."
Moč denarja.
Nekdo je stavil z drugim, da bo v gostilnici, če bo še tako živahen razgovor ali celo prepir med gosti, brez vsega hrupa in brez vsake besede, še celo, ne ganivši se s svojega prostora, naredil tako, da bo mahoma vse vtihnilo.
In to stavo je dobil, kaj mislite, kako?
V najvišem vrišu, ko na-nj nihče pazil ni, vrže sre-bern goldinar proti stropu, da z glasnim cvenkom na tla pade. Hipoma je vtihnilo vse, še taki, ki so imeli po več goldinarjev v žepu, doma pa lepo premoženje.
Kdor tega ne verjame, naj pa sam poskusi; zagotovimo mu, da bo vselej še celo visoko stavo dobil.
Človeška kri.
Če roko si ž njo pomažeš, Jo obrišeš prav skrbno, Roko komu li pokažeš? — Kaj li hrepeniš za njo?
„Brencelj“ piše:
Gospod Ti. Hvala za pismo! Obširneji odgovor pismeno, ker zdaj nisem utegnil. Menda Ti v tem doide list, ki Ti bo vstregel. Drugih zamud ne zameri; administracija ni vedela, kako in kaj, jaz pa sem dobil prepozno v roke. Zato pa zdaj nekoliko več. Zdrav!
Gosp. J. B. na V. Kar je Bleiweis umrl, je marsikaj drugače. Nadrobneji odgovor pride pismeno, do zdaj ni bilo prave prilike pozvedeti.
Gosp. —o— v N. Ne samo Vi, ampak tudi goriška „Soča“ je teh misli, koliko pametnih ljudi pa še v Ljubljani in po deželi kranjski, štajarski in goriški! Toda za zdaj pustimo pri miru, da ne bo zopet nepotrebnega hrupa.
Gosp. P. S. v K. Vsakemu svoje! Toda Vi hočete ali tirjate od nas tri zadnje številke in se hudujete, da jih niste dobili, — pozabite pa čisto, da ste nam že dveletno naročnino dolžni. Prej Vi, potem mi, to je pri vseh časnikih navada.
Gosp J. Z. v 8. Prejeli! Posebnega potrdila ne dajemo, saj imate v rokah poštno potrdilo, ktero je tudi veljavno pismo.
Gosp M. P. v L. Vi pišete: »Dva rotovža rja, Marzin in Šmarn, bota stopila v III. red sv. Frančiška11. — čeravno „Br.‘‘ teh rotovžarjev ne pozna, vendar misli, da ima to ne bo škodovalo, če ju bodo le sprejeli.