St. 56. V Uoriei, v soboto dne 14. juiija 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. uri predpoldim za rnosto ter oL 3. uri pop. za dožolo. Ako padena ta dnova praznik.izido dan proj ob (5. zveöer. Staue po pošti prejeiiian ali v Gorici na dom pošiljan celoletiio 8 K, polletno 4 Kin Öetrtlettio 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jel lersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevern tekališču po 8 vin. GORICA (/ijutranje i/danje.) Uredništvo in upravništvu se nahajata v «N a r o d n i tiskafni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, rain- uijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziö). Rojaki! 19. t. m. bo slavnostna otvoritev bohinjske železnice, ki teče od Trsta do vrat Celovca in Beha- lt a po slovenski zemlji. Tik pred to veliko slavnostjo, katere se udeleži tudi avstrijski pre- stolonaslednik, so pa nepričakovani dogodki vznemirili vse slovensko ljudstvo naše dežele in ga užalili tako občutljivo, da zahteva še pred otvoritveno slavnostjo žaljenju pri- merno zadoščenje. Da bi bil nastop vsega sloven- skega ljudstva naše dežele enoten in složen, bo prihodnjo nedeljo osem j oziroma devet javnih shodov z dnevnim redom: „Bohinjska železnica, njena važnost in njen poinen za slo- j venski narod." ' Shodi bodo: ! V Gorici v veliki dvorani in v restavraciji j „Trgovskega do ma" ob 10. uri predpoludne. [ Sklicatelja: J A. Gabršček. dr. Fr. Pavletič. ] V Hanalu t ob 4. uri popoldne v prostorih go- j stilne „pri zlatem levu" župana g. j A. K r i ž n i č a. j Sklicatelj: j dr. J. Levpušček. j Pri Sv. Luciji na Mostu ob 4. uri pop. v prostorih gostilne i g. Ant. Vuge. Sklicatelj: E. Klavžar. No Grahovem ob 3. uri popoludne v prostorih g. Fr. G o 1 j e. Sklicatelja: Jos. Ferfolja. A. Vrtovec. V Prvocini ob 4. uri pop. v prostorih gosp. A. Pahorja. Sklicatelj: dr. Dinko Puc. V Rihembergii ob 4. uri pop. v proatorih g. Maksa L i č n a. Sklicatelj: dr. J. Dermastia. If Stanjelu ob 4. uri popoludne v prostorih g. Fil. Hočevarja. Sklicatelja: Janko Hočevar. dr. A. Brecelj. V Dutovljoh ob 4. uri pop. v prostorih g. Fr. B o n č a. Sklicatelj: dr. D. Treo. Goriški Slovenci I Zlovestna zna- menja zadnjih dnij kažejo, da pri- hajajo nad nas hudi, težki časi! Pripravljajmo se na nje vsi brez razločka na politiška naziranja ali strankarska stremljenja složno in edino pod zastavo skupnega in enot- nega. odpora. Tako združeni bonio vsi goriški Slovenci kakor jeden mož odbijali sovražne naskoke na naša narodna prava in poželjive naklepe na našo narodno posest. Zato, predragi rojaki, vsi na shode prihodnjo nedeljo, vsakdo tja, kjer mu je prikladneje! Na teh sho- dih naj se pred vsem svetom glasno in jasno dokumentuje naša narodna volja, naj se sijajno potrdi in utrdi sloga goriških Slovencev v pravični borbi za narodna prava in v obrambi slovenske zemlje proti pohlepnemu navalu sosednih ptujih nam življev. Vsi na noge, vsi na shode, vsi na delo, da bomo pripravljena, organi- zovana četa navdušenih bojevnikov za vzvišeno in sveto stvar! Pridi nad nas karkoli, mi bomopogumno ; stali na strazi in, ako in kadarkoli j bo treba, združeni odbijali vsako j sovražno silo. Rodoljubi! V nedeljo na shode, — in potem vsi do zadnjega moža . na delo!! V tern znamenju je — i naša zmaga! i Vtisi s prvega zadražnega shoda. j I IDalje.] III. (Ali ima slovensko zadražništvo poljedelski značaj ?) ,.Številke same govore I" To gealo je postavil Ivan Rožman na čelo leto- pisa „Zadrožne zveze" za 1. 1902/3. Kratko, jedrnato, ob enem tudi preten- ; ciozno geslo. Kajti številke govore veliko, t več nego je kedaj komu Ijabo. Številke, ki so same zase prav mrtve, oživijo, govorijo, dokazajejo in prepricavajo, kakor hitro so v zvezi z dolpčenin» dejstvom. Rožman je porabil to geslo: j češ, bralec, glej številke, katere ti pre- dočuje ta letopis v slovenskem zadruž- ništvu, osobito o onem zadružništva, ki je daneB spojeno v Ijabljanski orga- nizacji ' Ali resni bralec se ne ozira samo na to, kar se mu nudi. Gleda tadi to, kar ni napisanega, razmišlja o raz- merah in dejstvih, ki so v zvezi s po- danim, dasi niso naravnost napisana. Z I eno besedo, čita med vrstami. Take misli so nas navdajale, ko 8mo prelistovali letopise Rožmana o Ijnbljanski, Joäta o celjski organizaciji- In te misli so se strnile okoli vprašanja, ki ima biti predmet današnjemu članku, okoli misli namreč: „Ali ima slovensko zadruzniätvo res poljedelski značaj ?' Težko bo govoriti o tem, in mar- sikdo se ne bo strinjal z našimi izvajanji. Pa kaj se hoče, ko ima vsaka glava svojo pamet, torej tudi po svoje miuli. Slovenci smo imeli koncem 1. 1903 525 zadrug, kakor navaja JoŠt v svojem letopisu.*) To je sicer za kratko dobo našega zadrnžniškega raz- voja zelo lepo število,ako gledamo le na šte- vilo zadrug. Drugo sliko pa dobimo, ako pregledamo naloge in delovanje poedinih zadrng. Zato nam ne sme imponirati le golo število. Zadružništvo delimo v dva glavna oddelka : a) posojilniätvo in b) nedenarno, gospodarsko zadružništvo. Posojilniätvo samo se ravna dploma po načelih Schultze-Delitscha, ki sd bolj kapitali- stičnega značaja, delöma po načelih Ra'ifeisena, ki so bolj hamanitarnega značaja, zato kmečkemu stann bolj pri- merna in koristna. Ako se Slovenci ozrerao na naäe posojilnižtvo, smemo biti % njim prav zadovoljni, da, tadi ponosni nanje. Po- sojilniätvo naäe je skoro izkljuöno zdravo; nedostatki, katere preglednik zasleduje pri poslovanjn posojilništva, so bolj in- ternega znaöaja in se dajo labko odpra- viti, ker so odvisni le od večjega ali manjšega tehničnega znanja npravnikov. Posojilnice so pri nas izvršile veliko narodno-gospodarsko nalogo, ker so nam nabrale ogromno slovenskega denarja, ki bi bil drngače odromal s slovenske zemlje, ki nam pa pride še v veliko korist, kakor hitro ga kedaj začnemo vporabljati za razvoj naäega poljedelstva, naše trgovine in industrije. P o so j il n i c je na Koroškem 28 na Štajer8kem 56 na Primorskem 70 na Rranjskem 129 Bkapaj torej 283*) Gospodarskih, torej nedenar- nih zadrug pa je : na Koroäkem 3 na Štajerskem 44 na Primorskem 92 . na Kranjskem 103 j torej skupaj 242 i in je razmerje med denarnimi in nede- narnimi zadrug^mi, kakor V/9 : 1, dočim je bilo pri češkem in nemškem zadruž- niätvu, ki je bilo zastopano na zadruž- I nem shodu, kakor 4 : 1. j Torej imamo Slovenci nedenarno zadružno organizacijo, ki je skoraj tako velika kakor denarna. Zanimivo pa je, kako se sestavlja, ker le tako jo moremo presojati. Poglejmo, a da nam bo lažje, delimo si gospodarske zadruge v ätiri j velike skupine : I. Poljedelske zadruge, II. Potrošne, III. Melioracijske in IV. Obrtne zadruge. Kako se sestavljajo, nato pridemo pozneje. Za sedaj le glejmo, kako se te skupine razdeljujejo po slov. deželah : I. II. III. IV. Koroško 2 1 — — KranJHko 39 48 2 12 Primorsko 26 56 — 8 ! Stajerako 15 27 — 2 sknpaj 82 132 ~~2 22 Odtale 4 zadrnge, ki niso tu nave- dene, so 2 zvezi na Kranjskera in 2 na Primorskem. (Dalje prih.) Razstava ročnih del v „Šolskem Domu". Letošnja razstava izdelkov nčenk „Šolskega in Malega Doma" dne 8. in 9. juiija bila je zelo obsežna. Izdelkov je bilo toliko, da se je ž njimi napolnilo 6 dvoran in ena soba. Na drobno ne mo- remo opisati razstavljenih izdelkov, na- vedemo le ob kratkem, kaj se je naha- jalo v poedinih dvoranali. V pritlični dvorani so bili izdelki ročnih del učenk 2. in 3. razreda ljudske sole in onih „Malega Doma". Izdelki, iz- ¦) Rožman jih navaja le 492, ako odbijemo dalmatinske zadruge. Žalibog, nimamo še enotne statistikc, navzlic sklepa I. slov. zadr. onketa v Ljubljani. ¦) Opozarjamo, da rabimo statistiöne po- datke za leto 1903, ker poznejši so niso objavljeni. gotovljeni po učnih načrtih, so ob3egali kvačkane in pletene vajenice, kakor tudi mnogovrstne predmete kvačkanj in ple- tila ; tako tudi vejenice križevatega uboda. Vse razstavljeno je bilo lepo in točno delano, pa prav snažno in okusno, če tudi priprosto. V I. nadstropjn so bile vse stene ri8ar8ke dvorane preoblečene z risari- jami, in sicer sprednja stena z risarijami učenk dekliäke nadaljevalne sole. Ta je bilo mnogo prav lepih monogramov, raz- ličnih vresuv, večinoma takih, ki se jih vporabi tudi pri ročnih delib. Leva btena je bila pokrita z risari- jami učenk II. letnika pripravljavnice za izobraževališča za učiteljice (osmo ä. leto); na zadnji stem in na stebrih med okni so bile risarije 1. letnic (sedmega š. leta), Dalje so bile risarije razgrnjene na de- setih velikih mizah. Zraven precej sestav- ljenih, večinoma barvanih vresov, bilo je mnogo risarij po naravi risanih in barvanih n. pr. listov, cvetlic, sadja, ži- vali in drngih predmetov. Vse risarije, priproste, kakor tadi bolj sestavljene, so jasno pričale o lepem napredku učenk in vrlih učiteljic. Iz ri- sarij je bilo razvidno. da se poučaje ri- sanje po naravni poti, da so priprosti vresi podlaga, na kateri se riäejo bolj 8estavljeni vresi, ki so le izvleöeni, ali črtljani, drugi prevlečeni z eno barvo, zatem z dvema ali več barvami, in ko- nečno sprani, pri karerih se barve zli- vajo ena v drugo. V srednji dvorani in v nasproti lezeči sobi II. nadstropja so bila razstav- Ijena ročna dela učenk 4. 5. in 6. raz- reda ljudske sole. Predmeti so bili izde- lani po učnem načrtn, na podlagi vajenic križevatega aboda in äivane vujenice, n, pr. predpasniki, ženske in moške srajce, mnogo različnih prtičev in prtov, brisaö itd. Vsi predmeti so bili pravilno in okusno izgotovljeni. Predmete, katere ae vporabi v sleherni meščanski družini za | rabo ali za olepšanje stanovanj, n. pr. blazinice, preproge, pogrinjala, podstavke torbice itd. V dvorani na dvorišče so bili raz- stavljeni izdelki učenk pripravljalnice za učiteljišča. Dela so obsegala razno- vrstno äivanje, belo vezenje, vkladanje zapletov in krpanje. Razstavljene so bile ženske in moške srajce, različne podstavke, predpasniki, preproge k oknom, namizni prti, robčeki, blazinice, torbice itd. Po- sebno točno in okusno so bile vezane ženske srajce, krasni prtiči in väivani zaplati v pisano tkanino, tako, da je moglo le bistro oko zaslediti šive. (Dalje pride.) Dopisi. S Kanalskega. — Le redkokedaj priobčujejo naši časniki iz kanalskega okraja dopise, v katerih bi bilo opieano, kako posamezne občine v gmotneui ozi- ru napredujejo. Da se ta predalček ne- koliko spopoini, hočem Vam, g. arednik, na kratko spisati napredek občine R o- č i n j v zadnjih borih štirih letih, t. j. za Časa, odkar jej županuje g. Janez Ipavec, ki je sicer priprost posestnik — ali mož na prvem mestu, koji zasluži, da se ga javno postavi v izgled premnogim žu- panom. V občini Ročinj so iroeli že delj časa navado, da so si ob vsakej volitvi i izbrali novega župana, bojeö se, da bi se vnovič izvoljeni žnpan ob mestnih občinskih dohodkih ne preobjedel; zato pa je bila ob volitvah vedno parola : In koj se oglasi jih sto, Le-ta nam županil ne bo. Izbrali so si toraj za župana gosp. J. Ipavca, ceä, naj pa on nekoliko po- skaäa ta sladki jarem županovanja. In zadeli so pravega ! Kdor pozna obširno ročinjsko ozem- j lje, krasne in rodovitne laze, premnogo visoko ležeče senožeti in gojzde, kdor ve tudi, da ßo morali posestniki ves gnoj in vse pridelke iz lazov in senožetij veči- noma na hrbtu znositi, ta Be mora go- tovo začaditi: Kako je bilo vendar rao- goče, da ga v teku toliko desetletij ni bilo moža, ki bi bil trpinom napravil vsaj nekoliko adobnih potij v laze in senožeti ? In sedaj ? V teh ätirih letih dosegei je mož toliko, da se vsak gospod lahko v koöiji pelje na najviäje ležeče senožeti. Priznati se mora, da je g. žnpana sl. starešinstvo vedno navduäeno pod- piralo ; in da-si nima katastralna občina Doblar sedaj nobenega zastopnika v ro- činjskem stareäinstvu, sklenilo je stares, vendar, da se mora napraviti na üoblar nova cesta na mesto starega klanca. Sklenjeno — storjeno, in Doblaržani cesto že vživajo. Zraven cest izvräenih pa se more občina Ročinj ponaäati še z drugimi žu- panovimi pridobitvami: vodovod so na novo popravili, pripravljeno je vse, da speljejo še drugo vodo v vas; ustanovili so si — gotovo pri nas edina" prikazen — svojo lastno občinsko drevesnico; in ob vhodu v Ročinj so bo v kratkem času na najlepäem mestu začelo dvigati lično poslopje — moderna mlekarnica, ki bo občini v ponos in korist 1 Za časa njegovega županovanja došlo je do sporazumljenja, da se je za- čela graditi lepa cesta iz Ročinja na Kambreško, ki bo rešiteljica celej pogor- ski Sredenjski planoti. Predzadnjo nedeljo sklenilo je n. pr. starešinstvo, ki ima vsako nedeljo sejo, da naj se napravi na državni cesti Btudencc za ljudi s korilom za živino, in to za voznike. V pondeljek so začeli že delati, in zdaj je delo končano. Kako jo pa ta priprost mož dosegel v tako kratkem času toliko vspehov? ZanaŠal se je pač na star slovenski prfgovor: „Pomagaj si sam, in pomagal ti Lode Bog", in ni se varal. Ko je fpoz- nala država in dežela, kako in s kako unemo da občina dela, dajala ste jej obe obilnih podpor. Občinarji sami pa dftjali so polcg obveznih robot — celo do 40 prostovoljno ! G. župan prevzel je ob svojem na- Btopu čez tisočak obč. dolga. Plačh.1 je dolg, izvräil je lepa dela in vrhu vsega zapasti svojema naslednika še gotovino v obč. blagajni. Zato pa mu lahko vsak zakliče: „Cast ma — to je slovenski oratar!" Iz Kostanjevlcc na Krasu. — Pretečeno nedeljo 1. julija imeli smo la pri nas navaden cerkveni shod. Radi vetrovnega vremena se je morala vrSiti procesija v cerkvi. Pri slovesni sveti maäi, kakor tadi pri procesiji peli so naši ccrkveni pevci, kaleri so ob enem tudi * pevci delavbkega podpornega in izobraževalnega društva prav lepo in mično, da je moralo solziti slehernemu oko veselja. Pokazali so s tem, kaj se vse zamore pri dobri in resni volj" storiti, kajti g. pevovodjo, kateri je ob enem cerkveni organist, je s svojo ne- atrndljivostjo in marljivostjo v kratkem času pevce prav dobro izuril. Bodi ma s tem izrečena uže tu največa hvala in pohvala. Ali kakor večkrat, tudi isti dan nesreča ni spala, kajti v našem krasnem občinskem domu hranjene možnarje so podgane tako razglodale, in smoinik se je od toplote razstopil, da niso mogli časli Božje povekšati, marveč so bili popolnoma tih;. — Torej tudi tu naj bo primeraa hvala in zahvala izreeena, komur pristoja. Naše napredno društvo tudi ni za- ostalo v tekmovanju, marveč napravilo je tudi ono v krčmi našega obč. glavarja svojo veselico ali pa morda le skuänjo za prihodnjo veselico, katero namerava prirediti 15. t. m. Javnega vabila k omenjeni veselici ni bilo, a k čemu te stroške, saj je vspored vedno isti : Pitje in bitje. Igra je bila menda „Trije ptički" G. krčniar s svojima dvema sinovoma, kateri eden je za krvni davek gluh, so igrali glavno vlogo. Izvršili pa so jo tako dobro, da so jim somišljeniki barno ploskali. Le na slrelne vaje došli vojaki niso bili baje posebno zadovoljni s takim nastopom ter so napravili grdi komediji konec. Zdi se nam potrebno naäega nadžupana opozoriti, naj bi nekoliko bolj pazil na policijske ure ter napravil tako nekoliko več reda v naši vasi. Od Sv. Lucijc. — Neradi in le prisiljeni po raznih okolščinah bodemo spravili v javnost stvar, ki je sicersamo lokalnega pomena, ali iz katere se raz- vidi rgoreče rodoljubje" naših „roalkon- tentoV. — Da bi ti gg. vsaj molčali o svojem „rodoljubnem dela" in se ne hvalili ali celo iskali odobrgvanja pri neinteresovanih osebah, bi tudi mi mol- čali o tem. Toda oni hočejo vso stvar obesiti na veliki zvon! Naj bode! Bili smo in smo še voljni rešiti vso zadevo doma mirnim in poštenim potom, kakor se spodobi domačinom, kajti mirni ljudje iščejo le mirnih potov. No, gg. so trokratni pcziv, naj opravičijo svoje po- stopanje molče, prezrli in mislili z pre- ziranjem vso stvar omalovažili. — Čakali smo dolgo in äe čakamo zadoščenja. — Potrpežljivost pa nas bode kmalnminila. Zahtevamo zadoščenja za nanesene nam krivice! ; Toliko v vednost onim gg., katerih se tiče! Vedite, da na taka podia izzi- vanja ne bodemo nikdar molčali. Pomi- slite, da bi vi v podobnem slučaju spra- vili na noge ves Izrael. — Tudi mi bi si lahko sodnim potom poiskali zadoščenja, no, ni nam niti na kraj pameti škodo- vati komu na osebni časti ali premože- nju. Hudobni nočemo biti ! Le v javnosti VaB razkrinkamo, ako ne dobimo pravo- časno zadoačenja. Od Vas je torej odvisno, da li pride do sporazumljenja. Ljubäi nam je mir, nego prepir! Zdravi! Or " Logje. — Vest, katero ste prioböi li v svoji sobotni številki pod naslovom „DomaČin ubil domačina na tujem", na- pravila je tu pri nas äe precej strahu, ker sta Karol in Janez Lavrenčič doma in naše vasi. Koj, ko sem čital dotično vest, podal sem se k oöetu Karola Lav- renčiča ter ga vprašal kedaj mu je sin pisal zadnjič. Eo mi je pa oče pokazal zalepko, ki je bila oddana 3. julija v Göstlingu na poäto, sem se koj prepričal, da naä Karol Luvrenčič äe živi, kajti po vaäi notici bil je jeden kKarol Lavrenčič 27. junija ubit. Še bolj sem se prepričal pa, da naä Karol Lavrenčič živi, ker je priäel kmalu potem živ domov v Logje. Torej bi moral biti naš Karol Lavrenčič kak drugi, kar pa ni verjetno, ker sta naša Karol in Jancz Lavrenčič res kam- noseka in sta tudi v resnici delala v kamnolomu v Gö3tlingu, a jima ni prav nič znano o kakem uboju. (Nas pray veseli, da ni naäa vest resnična ter da se naši ljudje na tujem ne ubijajo. Pre- jeli smo jo pa od nekega Sp.....iz Göstlinga, kateri si je mogoče in ludi najbrže dovolil neamno in hadobno äalo. Ako jo to res. sram ga bodi. Op. ured.) Politiöni pregled. Drzavni zbor. V torek je posl. zbornica nadalje- vala razpravo o obrtni noveli ter jo dognala do zadnje skupine. Zbornica je po daljši debati potem sprejela nujni predlog, s katerim se pozivlja vlada, da pospeši pogajanja z Ogrsko, ki zako nito določi razmerje obeh držav. j Govori se, da bo poslanska zbor- ! nica zborovala &amo äe do konca prihodnjega tedna. Odsek za volilno re- formo bo pa še dalje zboroval, in sicer toliko časa, da dovräi razdelitev manda- tov za vse kronovine. Volilna reforma. V sredo je min. preds. baron Bock konferiral v zadevi volilne re for me s poslanci dr Grcgorčičem, Spinč č^m, dr. Šusteršičem in dr. Kmafein. Zvečer je bila znova aklicana konferenca pod predsedstvom min. predsednika v navzoč- nosti ministra dr. Pacafca. V četrtek je votilni odsek vsprejel s 23 proti 17 glasovom predlog dr. Lecherja, da se ätevilo kranjskih man- datov pomnoži od 11 na 12, tako, da dobe tudi Nemci na Kranjskem jeden mandat. Rcaumiran pa je bil tudi svo- ječasni Plojev predlog, da se zviša štw- vilo mandatov na Stajerskem od 28 na 29 (ei da dobe Slovenci na Stajerskem jeden mandat več, t. j. mesto 6, 7 man- datov. Za ta predlog je glasovalo 23 členov od^eka, proti pa 19. Ta zadeva, ki BOjje vlekla skozi več dni in o kateri se je že toliko pisalo in govorilo, se je torej za Slovence kolikor toliko ugodno rešila, čeravno je to nečuveno favorizi- ranje Nemcev, da dobe na Kranjskem, kjer jih živi po celi deželi raztresenih okolo 27.000, 9voj mandat, dočim se je drugi mandat odrekel koroškim Sloven- cem, ki dobe jeaen sam mandat, če- ravno jih živi na Koroäkem nad 100.000. Ali, kakor se glase zadnje veati z Da- naja, okusiti bodeaio morali tadi mi primorski Slovani straäen udarec, kate- rega nam namerava zadati sedanja vlada, ki je baje obljubila dati goriškim ltali- janom še tretji mandat in ravno tako tudi istrskim, tako, da bodo imeli Italijani, kojih ätevilo tvori na Goriäkem in v Istri dve petini prebivalstva tudi tri mandate, kakor Slovenci, kojih ätevilo znaäa tri petine vsejja prebivalstrn na Goriškem in v Istri. Tržaški „Piccolo" je zaradi tega od veselja ves iz sebe, čeravno ni ta za- deva v odseku So reäena, ker ni sploh še prišla na razpravo. Nam se zdi pa vse to neverjetno, in kakor pa ne nemo- goče, ker verao, da živimo v Avstriji. Kar se nam je zdelo neverjetno, je postalo mogoče. V včerajšnji seji volilneg-a odseka je bilo namree po- višano število mandatov v Istri in na Goriškem od 5 na 6, tako da dobijo tudi Italijani v teh dveh deželah toliko mandatov kakor Slovani, čeravno je Slovanov v teh dveh deželah tri pe- tine, Italijanov pa dve petini. Toliko za danes. Potialjsanje mandatov. Ker je žo danes skoro gotovo, da ne bode mogla biti reäena volilna re- forma do časa, ko poteče sedanjemu državnernu zboru postavna šestletna doba, a bi tudi ne kazalo razpisati novih volitev na sedanji volilni podlagi, začeli so na Danaju resno pretresovati vprašanje, dati bi ne kazulo podaljäati dobo sedanjih mandatov vsaj za jedno leto. Konec trozveze. P'äriski „Nouvelle Revue" priob- čuje dopis italijanskega publicista Rnque- nija, ki trdi, da trozveza gotovo razpade prihodnje leto ali pa 1. 1908. Italijanski poročevalec se sklicuje na Rudinija, ki je izjavil, da je stavila Nemčija Italiji nož za vrat, ko je zahtevala, nuj ponove Italijani predčastno pogodbo, in jim jo dovolila gospodarske kqncesije. Besedila pogodbe sicer niso izpremenili, paö pa razlagajo pogodbo zdaj v Italiji drugače, kakor svoj Čas, kar jim seveda v Bero- Hnu ni všeč. Nikdar ne odpusti Nemčija Italiji, da je priskočila v Algecirasu Fran- cozom na pomoč. Biväi italijanski po- slanec Groppi je izjavil Rudiniju, da razruäi trozvezo naravni razvoj, Italija bo pa sklenila z Avstrijo glede B^lkana posebno pogodbo. Cesar Viljem nima v Italiji več onih simpatij, ki jih je imel svoj čas. V svoji brzojavki avstrij^kemu in nemškemu cesarjn je pa kralj Viktor Emanuel nainonoma izpustil besedico „rnojih" pred besedo „zaveznikov". Go- tovo je sicer, da sledi temu članku vladni italijinslci denaeati, a pMožaj je pa le rosnično označen. Napad na ruskega admirala. V sredo, ko se je ruski admiral Cuknin s svojo soprogo sprehajal po vrlu, ki se nahaja blizu njegove vile, je nekdo, ki je bil skrit v grmičju, vstrelil na njega ter ga tako močno ranil, da se je admiral takoj zgrudil na tla. Pre- nesli so ga na btanovanje, kjer je po noči umrl. Admiralov adjutant je streljal ZH bezechn napadalcem, pa ga ni zadel. Domače in razne novice. Za „Solski DomM je prejelo naäe upravništvo : Prof. dr. HUarij Zorn 40 K; kot vstopnino k veselici „Šohkega Dorna" daroval trgovec Ant. Breäcak v Gorici 3 K. Srčna hvala ! Napisi na gorlški poslaji bo- hinjske železnice. — Včetrtek nam je doposlal naä drž. posl. dr. Grogorčič z Dunaja to-le brzojavko : „Sedanji napisi na goriški postaji se odpravijo, novi se za sedaj ne posta- vijoa. Kakor se vidi, so torej meroiajai činitelji pripoznali hudo krivico, katera je bila prizadela Slovencem z napisi na goriäki postaji nove železnice. Slovesna otvoritcv bohiujskc že- leznice. — Dne 19. t. m. pride v Je- senico nadvojvoda Fran- Ferdinand ob 12. uri 25 min. popoludne. V Josenicah ga bode med drugimi priöakoval tudi naš prevzvišoni knezonadškof, ki bo železnicD blagoslovii. Iz Jesenic se odpeljejo gostje ob 1. uri 25 min. pop. ter dospejo v Go- rico ob 4. uri 4 min., v Trst pa ob 6. uri. Ob 8. uri bode v Trstu pri namest- niku banket. Ob 9. uri in pol pa bode pri name8tniki] velik vsprejem. Nad- vojvoda Fran Ferdinand odpelje se äe isto noč iz Trsta po bohinjski železnici. Bcseda višjega paHÜrju. — Te dni jo izdal prevzviäeni knezo-nadškof Frančišek krasen pastirski list gori- škema Ijudstvu. Prodaja hotela „Central" iu Ita- ljani. — Še zdaj se ne moreje tuk. Italjani pomiriti, tako jih je razburila vesft o prodaji hotela „Central", ki e prisel v slovensko roke, namreč v roke „C^ntralne posojilnice" in ne v italjan- ske, kakor so oni nameravali. Najbolj se togöti „II Corriere Friulano" ; pa tadi „L'Eco del Litoralo" pretaka vroče solze na tem, da je priäel hotel, ki raz- polaga eez najlepäo in največjo dvorano v Gorici, v roke Slovencev. Tretji list, namreč „Gazzettino Popolare", brije s „Corrierom" norce, dražeč ga, da je bil ravno glavni vodja primorskih iredeatov- cev, namreč tržaški podžupan dr. Ve- nezian kriv, da so odnosli Slovenci Ita- ljanom tak lep hotel po tako ugodni ceni izpred nosa, češ, da je dr. Venezian, pravni zastopnik Dreherjeve tovarne, najbrže pri Slovencih več zaslužil, nego bi bil zaslužil pri Italjanih, ako bi ti bili sklenili z Dreherjem kupnb pogodbo. Ker je tudi „Corriere" sikal na dr. Ve- neziana, ne da bi ga bil imenoval, ga „Gazzettino" vedno draži ter ga pozivlje, naj imenuje z imenom onega „nekdo", ki je zakrivil ta neodpustljivi greh. — „Corriere" poziva namreö tudi Italjane, ne gamo goriške, ampak vse, kjerkoli se nah»iajo in kodorkoli prenaäajo svojega rojstva kosti, naj ne poku^ijo več Dre- herjevega piva; torej napoveduje na ta način odprti bojkot Dreherjevi tovarni, s čimur .se, kakor so vidi, popolnoma ujema tudi drž. pravdnik Vidulich, a „Gazzettino" prijemlje „Corriera" moöno za uäesi, ceä, kaj je pa zakrivil Dreher, ki ni nič drugega storil, nego naroöil svojemu zaatopnika, naj proda hotel „Central" v Gorici Petru ali Pavlu, samo da ga proda. In da je bil prodan hotel „Central" Slovencem, je na tem najinanj kriv Dreher, ampak vse le prvak tržaških* iredentovcev, dr. Venezian, ker je to njemu kazalo. Torej ne Dreherjevemu pivu bojkot, ampak dr. Venezianu. Pa še več. „Gazzetino" prijemlje celo, dabi bolj dražil „Corriera", italjanskrga kralja, trdeč, da je italijanski kralj častni član tistega panslavistiškega društva nh Raskem, ki namerava poslovaniti vse farlanske kraje celö do M«)stre, in ki vedno äiri po ital. „Slaviji" okolo Čedada in drugod slo- vanske knjige in broäure, ki imajo po- stati tadi žrtve panälavizraa. In kaj je vse to, pravi „Gazzettino", ako je pri- merjamo z jedno hišo, ki je prišla v Gorici Slovencem v roke. Izvestjc stanja c. kr. izcbraževališča za ociteljico in c. kr. vadniciv Gorici koncem šolskega leta 1905,6. C. kr. izobraževališče: 1.) Slovenski oddelek obiskovnlo je 146 gojenk, od teh je dovräilo šolsko leto: z odliko 38, s I. redom 104, neiz- prašanih 4. 2.) Italijan6ki oddelek obiskovaloje 146 gojenk, od teh dovršilo je šolsko leto: z odliko 30, s I. redom 100, neh- prašani 12, nesposobnih 4. C. kr. deška vadnica : 3.) Obiskujočih v slovenskem od- delku 229, ppo.=obnihza višje razrede 182, nesposobnih 47, v italijanskem oddelku 231) nčencev, aposobnih za viäje razrede 203. nesposobnih 36. 4.) C. kr. dekliäka vadnica. Obisku- jočih 277, sposobnih za višje razrede 242, nesposobnih 32, nerazrednjenih radi bolezni 3. 5.) G. kr. nemäka vadnica. Obisku- jočih v obeh dveh razredih 53, sposobnih za viäje razrede 42, nesposobnih 10, neizpraäan 1. Matarantinj domačih 32 Slovenk, 32 Italijank. Privatistinj 12. Na izobraževsliščn jo biJo po narodnosti: 142 Slovenk, 4 Hrvatice, 137 Italijank, 9 Nemk. €. kr. gimnazijska prlpravljal- irica v Gorici. — Solsko leto so je končalo 4. jnlija : Učenci so bili sami Siovenci in katoličani od 10. do 14. lota. Odličnjakov je 11, prvi red jih ima 31, t etji red pa eden. Vsoh ?kupaj jo tedaj bilo 43. OiHičnjaki po: Čeboku Andrej (prvak), Gabrščik Oikar, Graf Franc, Kandus Franc, Komel Franc, Matelič Anton, Pertot Filip, Radovič Anton, Rejec Avgustin, Sekule Ivan in Zorman Kar!. — Prihodnje šolsko leto 19O6|7 se zaöne 18. septembra, vpisovanje in vspre- jemanje pa bode 15. septembra. S seboj je prinesti krstni list, izpričevalo odlično ali vsaj dobro dovršenega tretjeg» ali če- trtega razreda ljudske solo, zdravnikovo izprieevalo o popolnem zdravju in, če so stariši nbogi, tadi ubožni list. Pregled učcče se mladine v za- vod'ih „Šolskega Doma" leta li)05/06. — Začeikom äolskega leta 1905/06 se je ypisalo v ätirirazrednico v „Malem Doma" 84 dückov in 99 deklic, v deško štiri- razrednico in dekliško šeslrazredaico v „Šolskera Doma" p& 181 dečkov \a 303 deklice ; skupaj je biio toraj vpisanih v ljudsko itolo 265 dečkov in 402 deklici. — V pripravljalnico zasrednje sole se je vpisalo 41 ačencev, v pripravljalnico za ženska učiteljiščd pa 46 nčenk. — V dekliško nadaljevalno šolo in s to zdru- ženi strokovni soli vpisalo se je 81 go- jenk, v imoško obrtno-nadaljevalno šolo pa 67 uöencev. — V tri otroäke vrtce se je vpisalo 243 otrok, in sicer 108 dečkov in 135 deklic. V vso zavode „Šolskega Doma" se je torej vpisalo vsega skapaj 581 dečkov in 714 deklic, skupaj 1295. — Odštevši otroke otroških vrtcev, je bilo vpisanih 473 učencev in 579 uöenk, skapaj torej 1052. Ako primerjamo ta števila z onimi lanskega leta (1904/05), v katerem leta 8e je vpisalo v zavode „Šolskega Doma" 462 deekov in 548 deklic, skapaj 1010, razvidimo, da je letos obiskalo te zavoda 42 učencov več nego lani. Tadi Stevilo razredov se je v teku šolskega leta 1905/06 pomnožilo za Stiri. Od vpisane mladine se je med le- tom preselilo, umrlo, ali drngačeizostalo 96 otrok. Potemtakem je bilo koncem sol. I. razredovanih le 956 ačencev, od katerih je dobro napredovalo 853, 103 so pa slabo napredovali, tako, da morajo ponavljati razred*) Na c. kr. učiteljišču v Kopru so trajali lctošnji zrelostni izpiti pod predsedstvom c. kr. dež. šol. nadzornika Frana Matejčiča od 27. junija do 7. jaliija. Izpito se je podvrglo 48 rednih kandi- datov in sicer 27 Sloveneev, 3 Hrvatje in 18 Lahov. 2 Laha sta prestal« izpit z odliko, 25 Sloveneev in 13 Lahov je dobilo spričevalo zrelosti, 2 Slovenca in 1 Lah imajo ponavljalni izpit, 1 Hrvat in 2 Laha pa so reprobiruni za eno leto. Izpitu se je tadi prijavilo 6 privatiatov in sicer 3 Slovenci in 3 Lnhi. 01 tehje prestal izpit samo 1 Lab, 1 Slovenfc je dobil ponavljalni izpit ; ostali pa so med izpitom odstopili. Spričevalo zrelosti so dobili sledeči gg. Slovenci : Baša Anton iz Bitinj (Kranjsko), Borštnik Srečko iz Dolij (Kranjsko), Črne Blaž iz Tomaja, Cok Josip izLonjera, Faganeli Anton iz Mirna, Ivančič Adalbert iz Kobarida, Korsič *) „Soča" pa trdi, da se števijo učencevin razredov na zavodih „Solskega Doma" krči. (Op. ¦stavca.) Vladimir iz G}rice, Lavrenčič Alojzij iz Kamnja, Lomäek Anton iz Orkelj (Kranjsko), Mikuž Malevž iz Onega vrha (KrHnjsko), Močnik Josip iz Bukove, Mravljak Dragotin iz Vuzenice (Štajersko), Nomic Peter iz Bilj, Pahor Jasip iz Se- žane, Podgornik Filip iz Gorenje Tribaše. Rpja Radolf iz Gorice, Rastja Josip iz Orfhka, Stubelj Adalbert iz Trsta, Šubic Alojzij iz Bjvca, Toroš Pavel iz Madane, Trčon Milo§ iz Dobravelj in Vrtovec Ciril iz Doline. lmciiovanje uradnikov na go- riškl pestaji bohinjskc železnice. — Dolgo