URADNI VEIINIK OKRAJA PVUJ Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Frangež Tisica Mariborska tiskarna, Maribor. »URADNI VESTNIK« OKRAJA PTUJ Izhaja 14-dnevno- Oglasi po ceniku. Tek. raCun pri NB Ptuj Štev. 643-T-2Ò8 za narofinlno in oglase. Petek, Številka a PTUJ, 26. julija 1957 Leto IIL Cena te Uetllke (e 10 Ilo. Naročnina ta leta 1957 le 240 dio. ta inozemstfo 300 din. uredništvo: Ptuj, OLO, Srbski trg I, telefon ISO Adinlni-itracila ort ..Ptujskem tedniku". Ptu) Lackova nllc« S. telefon fitev. is«. VSEBINA« ODLOKI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA» 13. Družbeni plan okraja Ptuj za leto 1937; 16. Odlok o določitvi okolišev za izplačevanje potnih stroškov» 17. Odredba o obveznem označevanju meje gozdnih zemljišč. SKLEPI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA: A Sklep 0 Izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Mariboru (nadaljevanje). ODLOKI IN J5KLEPI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV: 30. Odlok o čiščenju jarkov ob kmetijskih zemljiščih in travnikih na območju občine Cirkovce. Odloki Okrajnega ljudskega odbora: 15. Po 18. členu In 2. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih od-- borih (Ur. list LRS. štev. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Ptuj na sejah okrajnega zbora In sejah zbora proizvajalcev, dne 9. marca 1957 : sprejel družbeni plan okraja Ptuj za leta 1957 in 31. maja 1957 spremembe in dopolnitve družbenega plana okraja Ptuj za leto 1957 tako, da se prečiščeno besedilo družbenega plana glasi: !, DRUŽBENI PLAN OKRAJA PTUJ PRVI DEL Glavne naloge In smotri gospodarskega razvoja v letu 1957 8 a Leto 1957 nastopa kot prvo leto novega perspektivnega plana. Zaradi tega je treba v okviru konkretnih lokalnih možnosti zagotoviti tako strukturo proizvodnje in strukturo potrošnje, ki bo uspešneje dopolnjevala in pospeševala ustvarjanje potrebnih materialnih pogojev za čim hitrejše uresničevanje ekonomskih In političnih smotrov, ki Jih postavlja zvezni družbeni plan za leto 1957. V letu 1957 je treba nadaljevati proces stabilizacije gospodarstva, k( Ja pogoj za hitrejši In skladnejši gospodarski razvoj. Zato Je treba vsa lokalna možnosti usmarltl In mobilizirati za: — povečanje osebne potrošnje In življenjskega standarda prebivalstva, predvsem delavcev In uslužbencev; — povečanje proizvodnje sredstev za potrošnjo zlasti v kmetijstvu In obrtništvu; — racionalno In ekonomsko trošenje proračunskih In Investicijskih sredstev In jih uporabiti v take funkcionalne namene, ki Imajo najboljši učinek za dvig življenjskega standarda; — uvajanje stimulativnih oblik nagrajevanja v cilju povečanja proizvodnosti dela. (.poglavja Skupni družbeni proizvodi Ugodnejši objektivni pogoji omogočajo, da se bo gospodarska aktivnost v letu 1957 povečala. Močnejša gospodarska aktivnost bo učinkoviti pogoj za nadaljnje realno povečanje skupnega družbenega proizvoda, ki se bo, Izražen v povprečnih cenah Iz leta 1956, gibal takole: 1957 1933 1936 1937 1938 Družbeni proizvod skupaj v tisočih din >- Družbeni proizvod na 1 prebivalca v din oziroma v Indeksih takole: G 7,100.411 7,806.413 8,391.879 81.200 85.200 92.500 1957 1955 1938 1957 1956 — popolnejše Izkoriščanje kapacitet v vseh industrijskih strokah zaradi nekoliko ugodnejše preskrbe z električno energijo, kot v prejšnjem letu; — večje povpraševanje po blagu, predvsem po predmetih široke potrošnje. 2. I V skladu s pogoji, ki bodo odločilno vplivali na razvoj proizvodnje, se lahko pričakuje, da se bo proizvodnja posameznih skupin proizvodov povečala takole: i* I1 a rH 1957 1 Indeks 57:55 Indeks 57:56 Proizvodnja premoga črni t 11.599 18.000 586 155 rjavi t 3.326 4.000 241 120 Metalurgija glinica t 37.881 40.000 118 108 barv. kovin aluminij t 10.960 11.000 133 101 Kovinska pred. Industrija razni itd. t 10 50 — 500 Ind. gradbenega zidaki 000 5.036 5.100 114 101 materiala strešniki kom 1.700 1.700 113 100 Lesna Industrija strojila Ft 1.684 1.500 101 91 Tekstilna vol. tkan. 000 550 510 90 93 industrija bomb. tkan. m* 806 750 128 123 konf. perii m' 394 700 77 118 konf. oblač. m* 178 230 206 140 ■živilska Industrija pred. sadja t 97 100 166 103 moč. alk. pijače hi 472 300 18 64 prir. žganje hi 1.363 1.400 223 103 umet. žganje hi 1.600 1.500 113 94 mlev. izvd. t 7.000 7.000 100 100 sur. maslo t 85 90 183 108 sir t 95 80 140 135 kazein t 52 55 250 10« jed. olje t 84 88 104 104 Grafična Industrija obrazci tiskovine t 40 43 — 112 Družbeni proizvod skupaj Družbeni proizvod na 1 prebivalca Tako gibanje družbenega proizvoda Je posledica razvoja proizvodnje na glavnih gospodarskih področjih. Računa se, da se bo v letu 1957 znatneje povečala proizvodnja v Industrij in rudarstvu, kmetijstvu in x' obrti. Družbeni proizvod na enega prebi-;G valca je nekoliko višji, če se prišteje še dejavnost JŽ In usluge PTT, ki v skupnem družbenem proizvodu niso vsebovane. 100 106 118 110 100 104 114 109 II. poglavje Industrija 1, Industrijska proizvodnja v letu 1957 so bo povečala za 7 odst., a število zaposlenih za 6 odst. Na njen razvoj bodo zlasti vplivale: — dograjena oziroma povečane kapaciteto v proizvodnji premoga, kovinski predelovalni stroki In rekonstrukcija v tekstilni Industriji; Proizvodnja premoga z leta v leto narašča. V letu 1957 bo dosegla 22 tisoč ton. Najhitrejši Je razvoj proizvodnje črnega premoga, ki bo v letu 1957 znašal 155 % v primeri s prejšnjim letom. Tak razvoj je posledica dodatnih Investicij, ki jih vlaga premogovnik vsako leto. Deloma vpliva na hiter razvoj proizvodnje tudi pripojitev rudniškega obrata v Hrastovcu. Raven proizvodnje bo možno že letos, zlasti pa v naslednjih letih še preseči z dopolnitvijo mehaniza- cije in z doslednejšo uvedbo nagrajevanja po učinku dela. Proizvodnja rjavega premoga se bo v letu 1957 povečala v primerjavi z letom 1955 za dvakrat. Podjetju bo treba zagotoviti vsaj 1 milijon din Investicijskih sredstev za nova odpiralna dela in zadostno število strokovnega kadrq, ki bo sposoben izboljšati organizacijo' dela In s tem posredno povečati storilnost dela. Kovinska predelovalna industrija bo v letu 1957 uvedla serijski način proizvodnje. Glavna dejavnost bo izdelava okovja. Pred dovršltvijo so tudi kapacitete obrata galvanizacije. Z razširitvijo proizvodnih kapacitet bo industrija kovinskih izdelkov povečala proizvodnjo in družbeni proizvod petkrat v primerjavi z letom 1956. Podjetje se bo lahko v kooperaciji z Avtokaroserijo in delavnico JŽ gospodarsko dovolj ojačala in našlo plasman svojim izdelkom, če bo poskrbelo za primemo kvaliteto in nekoliko večjo izbiro. V letu 1957 bo treba podjetju zagotoviti vsaj 10 milijonov din investicijskega kreidita za dograditev obratnih prostorov in dopolnitev strojne opreme. Proizvodnjo glinice in aluminija bo v prvih mesecih leta 1957 oviralo pomanjkanje električne energije. Zaradi tega Tovarna glinice in aluminija ne bo mogla polno izkoristiti dokončanih kapacitet. To bo podražilo proizvodne stroške na enoto proizvoda in zmanjšalo finančni rezultat. Ker pa je podjetje šele drugo leto v redni proizvodnji, a brez lastne krivde ne more koristiti polnih kapacitet, je gospodarsko upravičeno, da se mu v letu 1957 še dovoli ustrezna olajšava pri amortizaciji in obrestih od osnovnih sredstev. V podjetju je treba ustanoviti organi-zacijsko-analitski oddelek, ki bo proučeval organizacijo in proizvodnost dela po posameznih fazah tehnološkega procesa proizvodnje. V industriji gradbenega materiala bo obseg proizvodnje isti, kakor prejšnje leto. Povečanje ni mogoče pričakovati brez novih investicij za razširitev krožne peči in sušilnice, ki pomenita ozko grlo v obeh opekarnah. Opekarnam je treba omogočiti potreben garancijski znesek in sredstva za lastno udeležbo, ki jih bosta potrebovali pri udeležbi na natečaju iz splošnega investicijskega sklada. Zato je treba pripraviti Investicijske programe, v katerih se naj predvidi proizvodnja takih Izdelkov, ki jih sodobno gradbeništvo potrebuje in išče. Proizvodnja strojil v letu 1957 bo enaka dosedanjemu dveletnemu povprečnemu obsegu. Tak obseg proizvodnje ustreza stanju tehničnih kapacitet, opreme in preskrbe surovin. Obseg proizvodnje je v veliki meri odvisen od krajšega ali daljšega remonta. Zaradi tega ga je treba dobro organizirati in pospešiti. Tekstilna industrija bo v letu 1957 deloma spremenila strukturo izdelkov. Ta sprememba bo odločilno vplivala na obseg proizvodnje, ki bo v posameznih strokah različen. Obseg proizvodnje volnenih tkanin bo za 9 % manjši v primeri s prejšnjim letom. Na tak razvoj vpliva struktura razpoložljivih surovin in prehod na izdelavo težjih in kvalitetnejših tkanin. Ob manjšem fizičnem obsegu proizvodnje in povečani kvaliteti volnenih tkanin bosta družbeni proizvod in narodni dohodek ostala na enaki ravni. Proizvodnja bombažnih tkanin bo večja za 23 %. Tak razvoj bo dosežen s popolnejšim izkoriščanjem kapacitet, ker Je preskrba bombažnih surovin ugodnejša kakor surovin za proizvodnjo volnenega blaga. Zakasnela proizvodnja v letu 1956 je povzročila, da bo se na koncu leta znatno povečale zaloge gotovih izdelkov. Zaradi tega bo morala tovarna poleg količine skrbeti predvsem za kvaliteto tkanin, ker bo le na ta način mogoče slediti močni konkurenci modernejše in cenejše bombažne veleindustrije. V letu 1957 bo treba podjetju omogočiti nabavo snovalnega stroja. Tovarna perila bo defoma preusmerila proizvodnjo. Povečala bo konfekcijo oblačil in konfekcijo perila iz kvalitetnejših surovin, medtem ko bo konfekcijo perila iz slabših tkanin nekoliko omejila. V letu 1957 bo treba proučiti možnosti nadaljnjega razvoja podjetja, ker bo v sedanjih tesnih prostorih in z iztrošeno opremo težko izboljšati organizacijo in proizvodnost dela, ki sta osnovna pogoja za nadaljnji razvoj in konkurenco z drugimi tovrstnimi podjetji. Živilska industrija ima v lokalni surovinski bazi najboljše pogoje razvoja in zagotovljeno perspektivo. Potrebno jo bo le pravilno usmeriti in izdelati perspektivni načrt. Obstoječe kapacitete, razen Mlekarne ne bodo sposobne slediti družbeno-eko-nomskim potrebam. Zaradi tega je treba pričeti že v tem letu s študijem smotrne rekonstrukcije in preusmeritve proizvodnje v predelavo določenih kmetijskih proizvodov, ki bodo za kmetijstvo in ostalo gospodarstvo v nadaljnjem razvoju najbolj odločilnega pomena. Industrijska proizvodnja bo lahko uspešno izvršila postavljeno nalogo. Zato je poleg uresničitve vseh predpostavk potrebno tudi najracional-neje trošiti sredstva za samostojno razpolaganje in amortizacijo, ki je znaten vir za nadomestitev in rekonstrukcijo osnovnih sredstev. Vzdrževanje osnovnih sredstev v breme materialnih stroškov bo predvsem podjetjem z bolj iztrošenimi osnovnimi sredstvi omogočilo vzdrževanje kapacitet na isti ravni. IH. poglavje Kmetijstvo 1. Ob upoštevanju normalnih Vremenskih razmer ter organizacijsko tehničnih in ekonomskih . ukrepov računamo, da se bo kmetijska proizvodnja v letu 1957 povečala za 17 odst., in sicer na socialističnem sektorju za 30 %, a na privatnem sektorju za 15 % v primeri z letom 1956. Porast je navidezno visok, toda v primeri z letom 1955 za katerega je značilna povprečna letina, znaša predvideno povečanje le 5 %. Predvsem se računa, da se bo povečala poljedelska proizvodnja ter proizvodnja grozdja in sadja, ki sta bili v letu 1956 za 33 % nižji od normalne letine. Na kmetijskih gospodarstvih se bo skupna vrednost proizvodnje povečala tudi na račun eksploatacije gozdov, ki so jih prevzela v uppav-Ijanje. 2. Za dosego povprečne proizvodnje je treba podvzeti obsežnejše kme-tijsko-tehnične uprepe. Organizacijo kmetijsko pospeševalnih ukrepov bodo usmerjale kmetijsko proizvajalne poslovne zveze preko kmetijskih zadrug, v katere je včlanjena večina zasebnih kmečkih proizvajalcev. Kmetijska gospodarstva družbenega sektorja izdelajo lastne ureditvene in proizvodne načrte, v katerih določijo In upoštevajo ustrezne kmetijsko tehnične ukrepe. V poljedelstvu moramo povečati uporabo zdravega sortnega in čistega semena. Zato je treba razširiti število pridelovalcev sortnega semena, pri ocenjevanju pa je »uporabljati posebne kriterije za seme, ki je namenjeno javnemu blagovnemu prometu in posebne kriterije za seme, ki še lahko pod trenutnimi razmerami ustreza setvi na lokalnem področju. Kmetijske zadruge naj nabavijo za svoj okoliš zadostno število čistilnih strojev za čiščenje ozimnih žit, tako da se jih bo vsak proizvajalec lahko poslužil pred Jesensko setvijo. Podjetja, ki se bavijo s preskrbo reprodukcijskega materiala, naj pravočasno preskrbe dovolj semena. Pri ocenjevanju semen, zlasti pa pri nabavah semenskega blaga je postopoma treba uvajati take prijeme, ki bodo odločilno vplivali na preusmeritev setve manjvrednih kultur na setev visokovrednih kultur. Pravočasno zatiranje bolezni škodljivcev bo povečalo produktivnost poljedelskih površin. Zaradi tega je treba varstvo in zaščito rastlin v celoti organizirati. Kmetijska inšpekcija in občinski ljudski odbori morajo skrbeti, da se uveljavijo vsi tozadevni predpisi. Smotrno, je, da se v tem letu organizira tudi akcija za uničevanje njivskega plevela, ki lahko znatno prispeva k večji produktivnosti. Uporabo umetnih gnojil, ki je v lanskem letu nazadovala, je treba dvigniti na primerno višino. V tem stremljenju Je treba v največji meri Izkoristiti razpoložljive kredite, s katerimi bodo razpolagale zadružne kmetijske organizacije za reprodukcijska sredstva. Pri tem je potrebno zagotoviti tudi pravočasno in skladno uporabo umetnih gnojil. Zaradi tega naj kmetijske zadruge organizirajo in svojemu okolišu preskrbe analizo zemlje. Živinorejska proizvodnja že ima razmeroma dobro osnovo za nadaljnji razvoj. 21aradi tega je treba ob tesnem sodelovanju s strokovnimi ustanovami v tem letu prvenstveno osredotočiti vse pospeševalne ukrepe k izboljšanju kakovosti proizvodov. Vse delo je treba osredotočiti k izboljšanju krmske osnove in pravilnejšemu krmljenju. Selekcijska služba In Veterinarski zavod naj razširita mrežo umetnega osemenjevanja, da bo na razpolago čimveč izbranega plemenskega materiala iz domače vzreje. Potrebno bo vpeljati plemenske sejme tudi na Dravskem polju in v Halozah, kjer Je število priznane plemenske živine Se razmeroma zelo majhno. Sedanji pašniki nekaterih vaškili skupnosti ne pomenijo za prehrano živine prave vrednosti. Zaradi tega bi bilo Smotrno, da kmetijsko pro-izvajalne zveze v teku leta 1957 prouče Intenzivnejšo obliko izkoriščanja teh površin. Vinogradniško in sadjarsko proizvodnjo lahko povečamo in dvignemo na primernejšo višino tudi ob sedanjem stanju nasadov, če vso dejavnost osredotočimo k doslednemu zatiranju bolezni in škodljivcev, k pravočasnemu in skladnemu gnojenju. Zlasti je treba razširiti tudi v vinogradništvu uporabo umetnih gnojil in zeleno gnojenje. V letu 1957 je treba zaključiti delo na rajonizaciji vinogradov in pristopiti k rajonizaciji sadjarskih površin, ter kompleksni obnovi nasadov zlasti sadovnjakov, ker so pogdji znatno ugodnejši. 3. Predvidene naloge bo možno izvršiti le s smiselnim trošenjem vseh razpoložljivih sredstev, ki bodo v letu 1957 na razpolago kmetijstvu. Za razvoj kmetijske proizvodnje so predvidena v letu 1957 večja finančna sredstva kakor doslej. Iz splošnega Investicijskega sklada je ostalo prejšnja leta neporabljeno 74,7 milijonov din. Priliv novih sredstev pa bo predvidoma znašal 40,3 milijone, tako