Št. 48 (2311), leto XLIV t Novo mesto, četrtek, 2. decembra 1993 • Cena: 90 tolarjev taBokum d.o.o. ::: export-import trgovina s KMETIJSKO MEHANIZACIJO ZA VSAKO VASE VOZILO AKUMULATORJI gT357T> Maribor II" Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 ■U bbemn rr ■Mbi tl >Q ■NHMMMUMMMMvmakMMS mmmui mmmmi emimk l'i'MI'Tl'HJ'1 lii it IZ NKŠIH OBČIN Pol milijona mark mu je premalo Zapleti z odkupom denacionaliziranega zemljišča, predvidenega za novo novomeško pokopališče v Srebrničah - 500.000 mark premalo za 10,7 ha? - Razlastitveni postopek NOVO MESTO - Prizadevanja za novo novomeško pokopališče segajo 20 let nazaj, ko so v urbanističnem načrtu Novega mesta Marof opredelili kot pokopališče za širše območje mesta. Leta 1981 so povečali površino parkovno načrtovanega pokopališča na Marofu od 18 na 60 ha in za tak obseg je bil izdelan zazidalni načrt, ki gaje sprejela občinska skupščina. Vsa stvar je padla v vodo, ker je takrat novi zakon o varstvu kmetijskih zemljišč preprečil te načrte. Mesto pa je nujno potrebovalo novo pokopališče ali bistveno razširitev kakšnega od obstoječih. Tako je bila “v igri” razširitev pokopališč v Ločni in v Šmihelu, vendar so oba načrta, tudi zaradi nasprotovanj bližnjih stanovalcev, opustili. Pri razširitvi pokopališča v Prečni za 410 grobov pred štirimi leti so 120 grobov namenili za pokope rajnih iz Novega mesta. Vendar so v teh letih v Prečni pokopali le 16 pokojnih Novomeščanov, saj zaradi odmaknjenosti tega pokopališča svojci v glavnem odklanjajo pokop v Prečni. Vsekakor je vprašanje novega pokopališča za Novo mesto izredno pereče vprašanje. Med več možnimi lokacijami so kot najprimernejšo predlagali tisto pri Srebrničah. Stvar je stekla, na javni natečaj za idejno rešitev je prispelo 14 projektov, komisija je izbrala projekt prof. Ogrina in doc. Vodopivca. Se prej je ureditev novega pokopališča prišla v mestni referendumski program. Usodno pa se je zataknilo pri odkupu zemljišča jeseni 1991. Gre za 10,7 ha zemljišča, s katerim je takrat upravljalo GG Novo mesto. Uresničitev kupoprodajne pogodbe URGENTNO REŠEVALNO VOZILO - Na krajši slovesnosti pred novomeškim Zdravstvenim domom so v ponedeljek izročili namenu prvo opremljeno reševalno vozilo na Dolenjskem. Kot je v nagovoru povedala direktorica Zdravstvenega doma dr. Tatjana Gazvoda, je borba za nabavo tega vozila trajala celi dve leti. Odločilno je k nabavi tega prepotrebnega vozila prispevala Zavarovalnica Tilia; od 170.000 mark, kolikor je stalo vozilo z najsodobnejšo opremo, je Tilia prispevala 70.000 mark. Po 20.000 mark sta prispevala Krka in novomeško zasebno podjetje Feniks, med večjimi sponzorji gre omeniti tudi studio Sraka. Kako je 'ako vozilo potrebno, pove tudi žalostnen podatek da je sodi dolenjska avtocesta med najbolj krvave ceste v Sloveniji, Novo mesto pa je v Sloveniji na prvem mestu po številu smrtno ponesrečenih zunaj naselja. "Če bomo po zaslugi tega reševalnega vozila, rešili eno samo življenje, je njegova cena že poplačana, "je dejal Janez Novak, direktor Tilie, botrice tega vozila. Na sliki: trak na urgentnem reševalnem vozilu sta prerezala dr. Tatjana Gazvoda in Janez Novak (Besedilo in slila. A. B.) MIKLAVŽ NA TRGU NOVO MESTO - Miklavžev sejem na Glavnem trgu in tisočero lučk na hišah že oznanja začetek Veselega decembra. V nedeljo bo v znamenju miklav-ževanja, ki ga skupaj pripravljajo kapiteljska in šmihelska župnija, Klub študentov in Zveza prijateljev mladine. Pred prihodom Miklavža s spremstvom bodo otroci na trgu tekmovali v postavljanju sneženega moža, prepeval bo otroški pevski zbor župnije Šmihel, skupina Kopa-kabana in še nekateri drugi. Mi-klavževanje bo tudi letos zaključil bogat ognjemet. Zaradi prireditve bo v nedeljo med 16. m 19. uro začasna zapora Muzejske in Sokolske ulice, mostu in Glavnega trga. Dr. Drago Mušič TUDI IZVRŠNI SVET POKROVITELJ Od torka, 23. novembra, do torka, 30. novembra, so na žiro račun Zveze prijateljev mladine 52100-678-80209 svoje prispevke poslali: KS Gabrje 13.800 tolarjev, KS Žužemberk 10.000, KS Bučna vas 30.000, Tovarna posebnih vozil 50.000, Srednja kmetijska šola 10.000, Kolpa, d.d., Metlika, 45.000, Osnovna šola Grm 30.000 in Radijska ptica 3.000 tolarjev (za krasitev). Za podporo Veselemu decembru se je odločil tudi Izvršni svet novomeške občine. Vsem iskrena hvala! V Mariboru je v 95. letu starosti umrl prim. dr. Drago Mušič. Svojo dolgo in plodno življenjsko pot je posvetil zdravniškemu poklicu, ustvarjalen pa je bil še na mnogih drugih področjih. V stroki je znan predvsem kot pisec prispevkov iz zgodovine medicine, v katerihje med drugim iztrgal iz pozabe marsikaj vrednega tudi iz zgodovine dolenjskega zdravstva. Rodil seje 3. oktobra 1899 v Novem mestu, kjer je končal gimnazijo, študij pa je nadaljeval v Zagrebu, Leipzigu in na Dunaju. Po 2. svetovni vojni je v Ljubljani opravljal številne pomembne upravne in strokovne fukcije, med drugim je bil šest let predsednik Slovenskega zdravniškega društva. Ob njegovi 90-letnici je postal častni občan Novega mesta. Dr. Drago Mušič seje po svojem delu in ravnanju uvrstil “v častno galerijo slovenskih zdravnikov, ki so Esku-lapu služili v pravem helenističnem smislu besede: v ljubezni do sočloveka in v predanosti do bolnika” (A. Dolenc). USTANOVNI ZBOR JADRALNEGA KLUBA NOVO MESTO - Danes ob 18. uri bodo v Novem mestu v prostorih Zavoda za izobraževanje kadrov v Ulici talcev 3 ustanovili ustanovili Jadralni klub Novo mesto. Ustanovitelji vabijo vse ljubiteljejadranja, da se jim pridružijo. ZUPAN NA PTT, KELVIŠAR DIREKTOR KOMUNALE NOVO MESTO - Dosedanji direktor novomeške Komunale Adolf Zupan, ki je to javno podjetje vodil zadnja tri leta, odhaja na novo delovno dolžnost v PTT podjetje Slovenije, kjer bo pomočnik generalnega direktorja in vodja poslovne enote Novo mesto, ki je bila do sedaj organizirana kot PTT podjetje Novo mesto. Javno podjetje Komunala Novo mesto pa od I. decembra vodi v. d. direktorja inž. Marjan Kelvišar, dosedanji tehnični vodja v tem podjetju. je preprečil interventni zakon o moratoriju na prodajo zemljišč, ki zapadejo denacionalizaciji. Zato so se predstavniki gradbenega odbora takoj začeli pogovarjati s takrat bodočim lastnikom tega zemljišča Andrejem Agničem, v pogovore, bolje rečeno pogajanja, pa so se vključili tudi najvišji predstavniki novomeške občine. Vendar do danes prizadevanje in pripravljenost občine, da ugodi vsem Agničevim zahtevam, tudi po nenormalno visoki odkupni ceni, niso obrodila sadov. Prvi osnutek pogodbe julija letos, v kateri je občina Agniču ponudila za 10,7 ha zemljišča pri Srebrničah 26,9 milijona tolarjev, plačljivih v dveh obrokih, do konca letošnjega leta (prevzela bi vse stroške v zvezi s prepisom), je Agnič zavrnil brez komentarja. Septembra letos je Agničev odvetnik občino obvestil o zahtevah svojega klienta. Občina je pristala tudi na te zahteve; te pa so: kupnina v višini 500.000 nemških mark, plačilo v 15 dneh po prepisu lastništva, prodajalcu pripada ves les (ki je vreden še 8,9 milijona tolarjev) in še nekatere za prodajalca ugodne stvari. Občina je, kot rečeno, pristala tudi na to visoko kupnino, ki za 2,3-krat presega cenitev uradnega cenilca, na trgu pa, pravijo poznavalci, bi za to zemljišče prodajalec iztržil 10-krat manj denarja. Vendar sta Agnič oz. njegov odvetnik občino obvestila, da je pristanek na take zahteve, ki jih je Agnič sam oblikoval, zanj le izhodišče za nadaljnje pogovore. Na občini imajo to za zelo nekorekten odnos in gledajo na to kot na izsiljevanje, zato so napeli drugačne strune. Pripravljena je vsa dokumentacija za pokopališče v Srebrničah, ki jo je možno pripraviti pred lastništvom zemljišča. Ves nadaljnji postopek za pridobitev vseh potrebnih papirjev bi bil precej krajši, računajo, da bi se gradnja lahko začela v pol leta po pridobitvi lastništva, v dveh letih pa bi bilo pokopališče urejeno. Zato je novomeški izvršni svet na eni svojih zadnjih sej sprejel sklep, da sproži postopek za razlastitev zemljišča, ki je predvideno za novo mestno pokopališče. Ker pa se lahko tak postopek vleče tudi 2,3 leta, na ločen-skem pokopališču pa je na voljo samo še 20 do 30 žarnih grobov in 5 ali 6 klasičnih, na šmihelskem pa samo še en žarni, so ponovno v ospredju pozornosti stare variante za razširitev enega od sedanjih mestnih pokopališč. V Novem mestu na vseh treh pokopališčih, se pravi v Ločni, Šmihelu in v Prečni, pokopljejo 160 do 180 umrlih na leto. Res je precej umrlih pokopanih v že obstoječe grobove, vendar je vse več takih, katerih družina ali rodbina še nimagroba. In za te ga v Ločni in zlasti v Šmihelu praktično ni več. A. BARTELJ Most za 35 traktoijev Končno so začeli graditi nov most čez Krko pri Dob-ravi, gradnja pa bo trajala 8 mesecev DOBRAVA - Prejšnjo sredo opoldne sta Jurij Vojska iz Republiške uprave za ceste in škocjanski župnik Franc Brečko na sredi starega mostu čez Krko pri Dobravi vrgla v vodo temeljni kamen in tako slovesno označila začetek gradnje novega mostu. Za prebivalce teh krajev, ki sodijo v škocjansko, na drugi strani Krke pa v šentjernejsko krajevno skupnost, je to vsekakor velik in pomemben dogodek. Pa ne samo zanje, saj čez ta most pelje najkrajša pot iz ljubljanske smeri z avtoceste do Šentjerneja in Kostanjevice. Most čez Krko pri Dobravi pa je bil od letošnjega poletja zaradi dotrajanosti zaprt za ves promet. Sedanji leseni most čez Krko pri Dobravi so zgradili leta 1910, prej paje na tem mestu čez Krko vozil brod in še danes domačini rečejo temu kraju “na brodu”. Predsednik sveta KS Škocjan, šegavi Janez Povšič, je izbrskal podatek, da je takratni most stal 14.000 kron, kar je predstavljalo vrednost 35 volov. Novi most in razširitev kakih 500 m ceste na desnem bregu Krke pa bo stal 104 milijone tolarjev in Povšič je preračunal, da to znese dobrih 35 traktorjev. Kakor koli že, most je na tem kraju nadvse potreben, saj prav čezenj poteka vsak dan gost promet med Škocjanom in Šentjer- nejem oz. med kraji na enem in drugem bregu Krke. Trikrat je bila gradnja lega mostu že v predlogu republiškega plana in trikrat je most - padel v vodo. Prejšnji minister za promet, Kranjc, je konec lanskega leta zagotavljal, da bo most zgrajen še letos. Ko je že vse kazalo, da tudi iz te obljube ne bo nič, so proti koncu leta vsaj začeli graditi. Težave so se pojavile tudi pri projektiranju, kajti pokrajina je tu zaradi svoje ravnosti in odprtosti zelo občutljiva na vsak poseg v prostor, tak objekt, kot je most, pa je še toliko bolj izpostavljen. Poleg tega sta most in cesta pred njim na lokaciji nekdanjega srednjeveškega mesta Otok, ki je v evropskem merilu edinstveno arheološko nahajališče. Tako je šele tretji projekt, ki so ga izdelali v mariborskem Pontingu, ustrezal zahtevam. Most, ki bo dolg 101 m, gradi Gradis, končan pa naj bi bil v 8 mesecih. V tem času bo obvoz čez mostova v Dragi in Mršeči vasi. Še največ težav bo s pogrebi, kajti na pokopališču pri cerkvi na Otoku pokopujejo umrle iz 6 vasi, ki so vse na levi, se pravi nasprotni strani Krke. Zato v KS Škocjan prosijo za razumevanje, ob morebitnih težavah pa se naj ljudje obračajo nanje in bojo zadrege skupaj reševali. A. B. DA B O TRDEN MOST - Takole sta Jurij Vojska iz Republiške uprave za ceste (levi) in škocjanski župnik Franc Brečko vrgla v Krko temeljni kamen za nov most pri Dobravi. (Foto: A. B.) NASE MESTO JE BOLNO - Tako je svoj program v torek dopoldan pričela skupina otrok 3. a in 3. b razreda osnovne šole Center iz Novega mesta, ko je na ekološkem dnevu v Pionirju predstavila svojo projektno nalogo “Kako lahko varčujemo z energijo Nastop otrok (na sliki) je bil le uvod v obravnavo problematike nove zakonodaje s področja gradbeništva, plinifikacije, keramike, rastoče bio hiše in drugega. Posveta so se udeležili tudi člani ekološke socialne stranke Zelenih Slovenije: predsednik dr. Peter Tancig, dr. Dušan Plut, dr. Leon Šešerko in poslanka Danica Simšič. (Foto: J. Pavlin) V KS Otočec nov samoprispevek! 12. decembra bo v krajevni skupnosti Otočec referendum za samoprispevek - Brez lastnega prispevka se bi razvoj ustavil - Vodovod, telefon, ceste, mrliška vežica OTOČEC - Čeprav je krajev na skupnost Otočec tako blizu mesta in je njeno središče, kny Otočec, lepo in urejeno naselje, da o razkošnem gradu in hotelskem kompleksu sploh ne govorimo, je pravzaprav nerazvita. O tem, na kakšni stopnji razvoja je ta obsežna krajevna skupnost, povedo že ti osnovni podatki; v 23 vaseh živi v 523 gospodinjstvih 2.100 prebivalcev; polovica gospodinjstev nima vodovoda, čeprav gre glavni vod iz črpališča Jezero prav skozi te kraje; samo dobra tretjina gospodinjstev ima telefon; marsikaj bi se dalo reči o slabih cestah, nimajo mrliške vežice itd. In pri vse tem so v zadnjih letih s pomočjo samoprispevka ter s svojim delom in dodatnim zbiranjem denarja veliko naredili. V zadnjih dveh letih so tako asfaltirali 15 cest, sneg jih je prehitel v pripravah na asfaltiranje šestnajste; skupaj so položili 40.000 m2 asfalta. V prizadevanju za oskrbo z vodo so položili vodovodne cevi v Zdinji vasi in v Črešnjicah, obnovili vodovod v Jelšah in na Do-bovem, za vodovod Črešnjice - Vrh je izdelana dokumentacija in opravljeno trasiranje. Imajo tudi projekt za mrliško vežico na Otočcu in odkupili so zemljišče za razširitev pokopališča. Tu je še javna razsvetljava in pločnik na Otočcu, kanalizacija, organizirali in izpeljali so več čistilnih akcij in še kaj bi se našlo. Ker se spomladi izteče sedanji sa- moprispevek, bodo 12. decembra pripravili referendum, na katerem naj bi se krajani odločili za nov 5-let-ni samoprispevek. Hkrati z njihovim se izteče tudi občinski samoprispevek in tako bo vodstvo krajevne skupnosti predlagalo, naj bi poslej njihov samoprispevek znašal 2 odst. Za njihove krajane se tako ne bi nič spremenilo, obremenitve bi bile take, kot so sedaj, le oba odstotka naj bi poslej šla za napredek in razvoj njihove krajevne skupnosti, sedaj pa so en odstotek dajali za občinski program, drugega pa za krajevni. “Nikakor si nadaljnjega razvoja krajevne skupnosti ne moremo predstavljati brez samoprispevka,” pravijo v vodstvu KS Otočec. “Če bi izglasovali 2-odst. samoprispevek, bi v 5 letih zbrali okoli pol milijona mark, to pa je dobra osnova za uresničitev referendumskega programa.” Tako nameravajo nadaljevati dela pri oskrbi š pitno vodo, število telefonskih naročnikov naj bi se od sedanjih 150 povzpelo na 350, se pravi, da bi tako rekoč vsa gospodinjstva imela možnost, da dobijo telefon. Že prihodnje leto naj bi na Otočcu dobili novo telefonsko centralo, začeli pa naj bi graditi tudi mrliško vežico. V programu je še nadaljnje posodabljanje cest. Vsekakor program del, ki naj bi ga izpeljali z novim samoprispevkom, ni zastavljen togo, ampak pravijo, da j imata res prednost vodooskrba in telefonsko omrežje, delali pa naj bi tudi povsod tam, kjer bodo ljudje pokazali voljo in pripravljenost. “Morda je samoprispevek res preživela oblika, a to velja tam, kjer imajo vse to, za kar si mi šele prizadevamo, že narejeno. Mi se pa moramo zavedati, da bi se napredek naših krajev brez samoprispevka za lep čas ustavil, obstala pa bi tudi dela, ki smo jih že začeli,” opozarjajo v vodstvu KS Otočec. A. B. ROKE - Poslanci občinske skupščine so na zadnji seji tako družno in usklajeno dvigali roke za vse, kar jim je občinska vlada predlagala, da dijakom srednjih šol, ki so si prišli od blizu ogledati delovanje demokratičnega občinskega parlamenta, sploh ni bilo jasno, v čem se sedanja občinska skupščina razlikuje od tiste iz totalitarnih časov. EN K... - Občinski veleposlanec Jože Kukec je ob koncu zadnje seje vseh zborov občinske skupščine kolege poslance hotel prepričati, da ta skupščina ni za en k..., kot naj bi ogorčeno izjavil stasiti Novomeščan. Morda mu je poslance uspelo prepričati, volilcev pa najbrž ne. FASADA - Brž ko je bilo jasno, da I je bila zavarovalnina od pogorelega doma na Frati porabljena za ureditev fasade občinske stavbe, so poslanci takoj potrdili rebalans proračuna. Obubožane novomeške kulturne us-lepo ksna em kaj kapnilo tudi za ureditev kakšnega njihovega [ bednega prostora. STAVBE - Novomeške oblasti si J prizadevajo razprodati čimveč stavb v družbeni lasti, ne glede na njihov pomen za mesto. Strategija je jasna: v mestu mora biti čimveč prostora za | razne bifeje, butike, picerije, takšne in drugačne trgovine, knjižnice, arhivi, muzeji, zavodi in druge kulturne I ustanove pa naj bi izrinili iz mesta in jih tako približali njihovim potencialnim uporabnikom na podeželju. POGOSTITEV - Po položitvi temeljnega kamna za novi most čez I Krko pri Dobravi oziroma potem ko so ga vrgli v Krko, so v bližnji gostilni pripravili lepo pogostitev. “Vse to bo plačala šentjernejska policija, saj so oni pobirali kazni, ko so ljudje oa poletja vozili čez zaprti most,” je na glas razlagal šegavi Janez Povšič iz Škocjana. MOLITEV - Za trdnost novega j mostu pri Dobravi, ki povezuje škocjanski breg Krke s šentjemejskim, naj bi škocjanski župnik Franc Brečko molil tudi pri kakšni maši. “Pa naj k maši pridejo tudi iz ministrstva in iz republiške uprave za ceste, da bo tudi kaj v puščico kanilo!” seje zavzel postavni župnik. “Jemljete tudi naročilnice?” je takoj sledilo vprašanje iz vrst “republikancev”. SPET GODBA V SUPERCI NOVO MESTO - Nedavni koncert novomeške godbe na pihala v lokalu Superca se je lepo obnesel, zato bodo imeli ljubitelji tovrstne glasbe poslej še večkrat priložnost prisluhniti novomeškim godbenikom.V Superci bo ob godbi živahno že drevi, od 20. do 22. ure, ob enakem času pa bo godba v tem lokalu igrala še več četrtkov zapored. r;. i V času od 16. do 23. novembra so I v novomeški porodnišnici rodile: Tatjana Naragiav iz Rožnega - Saro, Sonja Turk iz Gor. Maharovca - Stanislava, Marija Jakobčič iz Drenovca - Simona, Mira Zeljkovič iz Metlike - Mladena, Irena Giodani z Mirne -| Sašo, Ana Cerovšek iz Dobruške vasi - Uroša, Albina Umek iz Krškega -Blaža, Tončka Avsec iz Gor. Mokrega polja - Marka, Darinka Štublar d Radovičev - Valentina, Jožica Peče iz Smolenje vasi - Petro, Marica Zupančič iz Stavče vasi - Nejca, Veronika Mlakar z Rake - Sebastjana, Mateja Bobnar iz Zbur - Mateja, Andža Pavičič s Stražnjega Vrha - Matejo, Alenka Muc iz Metlike - Emo, Terezija Matoh iz Hrastja - Anžeta, Mojca Medic iz Meniške vasi - Mateja, Tatjana Springer iz Zaloga - Karmen, Tanja Stušek iz Škovca - Davida, Sonja Poglajen iz Metlike - Urško, Polona Mežič z Drnovega - Barbaro, Urška Škufca iz Obrha - Jureta. Iz Novega mesta; Zlatka Plut d Kristanove ulice 60 - Matica, Milica Miletič iz Šegove ulice 20 - Ivano, Vesna Ilijanič iz Ulice Slavka Gruma 48 - Jana, Bernarda Hrovat iz Šegove ulice 8 - Petra. , , Čestitamo! Ena gospa je rekla, da je državni sekretar Boris Sovič prišel prejšnjo sredo e Novo mesto rožice saditi v sneg. Za izboljšanje preskrbe z ele- \ ktriko je Dolenjcem predlagal ■ odprtje elektroenergetske pisarne. Črnomaljski drobir GLAVNO MESTO - Ko so Slovenske novice pred tednom dni ob javile prispevek o tem, kako je del Bele krajine postal SAO Bela krajina z glavnim mestom Metliko, je v Metliki časopis v trenutku pošel. V Čr nonilju pa so ga še opoldne imeli \ trgovinah na kupe. Razumljivo, da Crnomalcev, ki sože popolnoma prepričani, da bo Črnomelj postal glavno mesto bodoče belokranjske regije, ne more prepričati o čemer koli nasprotnem prav nič, tudi pol-stranski naslov na prvi strani kakšnega časopisa ne. Sedaj razmišljajo le o tem, da si niso morda te šale izmislili kar Metličani sami, ker je to pač edini način, da postane Metlika vsaj za nekaj časa glavno mesto. TEŽAVE - Kot kaže, imajo sosed je Metličani tudi sicer precej problemov z javnimi mediji. Tako so na primer na Vašem kanalu, kakor se imenuje lokalna televizija s sedežem v Novem mestu, povedali, da so v Metliki odprli novo razdelilno transformatorsko postajo prav na njihov občinski praznik 26. november. Otvoritev je bila, slučajno ali ne, res na 26. november, ki je bil nekoč metliški praznik, a že nekaj let to ni več. Črnomaljci, ki bodo na skupščini prihodnji teden razreševali in na novo sprejemali načelnike nekaterih novih oddelkov na občini, zato pred lagajo Metličanom, da bi tudi oni zaposlili na občini vsaj referenta za stike z javnostjo. S tem bi sosedje ubili dve muhi na en mah: ne bi več mogli očitati Črnomaljcem silnega inova-torsta, pa še pojasnili bi novinarjem, kdo je kje glavni, kdaj je kakšen praznik in tako naprej. Sprehod po Metliki PARKIRNI PROSTOR PRED GALO je lepo urejen, vendar pa so, tako kaže, neurejeni predvsem šoferji, ki puščajo svoje avtomobile pač tam, kjer se jim slučajno ustavijo. Prekrške delajo navadno vedno isti jjudje, zato nekateri predlagajo, da bi jih policisti trše prijeli v roke. Težava je le v tem, da napačno parkirajo tudi “modri angelčki”, in to največkrat takrat, ko se preoblečejo v “civile”. KAR ZADEVA NASILNE VSELITVE IN NASILNE IZSELITVE, so Metličani razdeljeni na dva tabora. Prvi so prepričani, da je treba poiskati “pravico” tudi s silo, drugi pa, da morata vladati red in disciplina, če hočemo priti in živeti v pravni državi. Prvim se nasilno vseljeni v socialna stanovanja smilijo, drugi pa ne pristajajo na krojenje pravice po vzorcu, kdo je močnejši. Oboji pa so si edini v tem, da bi morali biti dosledni pri vsem, ne le pri odnosu do ljudi, ki se v človeški stiski zatekajo k družbeno nedovoljenim dejanjem. PODZEMEUSKA OSNOVNA SOLA ima domala vzorno organi ziran prevoz otrok v šolo in iz nje. Kljub tej pohvali pa morajo otroci v slabem vremenu čakati na šolski kombi pod milim nebom. Tu bi lahko nastopili starši iz posameznih krajevnih skupnosti. Svojim šolajočim se otrokom bi lahko s skupnimi močmi zgradili postajališča s streho. Trebanjske iveri POGOJNO - Če v trebanjski občini kdo vsaj desetkrat zaporedoma ponovi “R-326”, se verjetno vsaj enkrat kolcne komu v Ljubljani, na primer kaki osebi v republiški upravi za ceste ali kateremu od sekretarjev državnega ministra za promet. “R-326” je namreč strokovna oznaka za regionalno cesto od Dobrave do Žužemberka. Ta cesta pa je slaba in zato mnogi, ki se vozijo po njej vsaj desetkrat med potjo do Žužemberka bentijo na vzdrževalce cest. Ne kolca pa se verjetno nobenemu od za to poklicanih. Če bi se kolcalo, bi v želji po odpravi tovrstne trebušno-žrelne nadloge verjetno že zdavnaj kdo dal tiste cekine za izboljšanje ceste. GRADBENIŠKA - Trebnje je plačalo 550.000 tolarjev za raziskavo nahajališč gradbenega kamna v občini. To je že plačano, Trebnje in Trebanjci pa bi bili veseli, če ne bi bilo novih raziskav in novih stroškov s kakršnimi koli raziskavami, ki so v zvezi z nahajališči gradbenih materialov v občini. EKSPLOZIVNO - Osnovnošolska mladež v Trebnjem priporoča razredničarkam, naj večjo pozornost posvečajo vsebini šolskih torb. Vse namreč kaže, da so v šolskih torbah poleg žab, dinozavrov, sendvičev in zvezkov tudi petarde. Če štirje pr-voomenjeni primerki (ne)obvezne šolarjeve opreme zdaj niso več nevarni, pa so lahko zelo huda reč petarde. Te šolarji ne samo nosijo v torbah, ampak tudi lastnoročno aktivirajo na grozo sošolcev, zlasti deklic. Zadeva s petardami je ne samo trebanjska in predvsem ni komična. Toda trebanjski otroci-parlamentarci, ki so opozorili na problem petard, najbrž ne bodo preprečili oskrbe slovenskega trga s petardami. Teh pokalic so menda pred časom v našo v državo legalno uvozili na vagone. In to odrasli. ■Sl il IZ NKŠIH OBČIN i uiiltl IZ NtkŠIH OBČIN E Prizidek Semičane odrešil težav Neprimerne učilnice in telovadnica, vse večje število učencev in bojazen pred dvoizmenskim poukom so največji problemi semiške osnovne šole - Kmalu dozidava prizidka? SEMIČ - Matična osnovna šola v Semiču je s 405 učenci v 17 oddelkih tretja največja v občini za obema črnomaljskima. Po težavah, predvsem s prostorom, pa zaseda prvo mesto. Problem je toliko večji zato, ker semiški šolniki nimajo kje najeti dodatnih prostorov, kot to lahko storijo črnomaljski. Sedaj še uspevajo z enoizmenskim poukom, a se boje, kako bo prihodnje šolsko leto. Takrat bodo namreč imeli še oddelek več. V prvi razred bodo vpisali za tri oddelke otrok, kar se v dolgi zgodovini šole še ni zgodilo. “Vse kaže, da bomo prisiljeni imeti dvoizmenski pouk, a ne vemo, kako ga bomo organizirali. Pred leti smo ukinili celodnevno šolo, ki smo jo imeli približno desetletje. Pogoj zanjo je bil SODELOVANJE ČRNOMLJA IN VRHNIKE VRHNIKA - Prejšnjo sredo, 24. novembra, sta glasbeni šoli iz Črnomlja in Vrhnike sklenili štirileten dogovor o sodelovanju, ki zajema srečanja učencev, izmenjavo glasbenih programov, prireditev in avtorskih glasbenih del, ki jih ustvarijo glasbeni učitelji obeh šol za svoje učence, komorne skupine in orkestre. Podpis sporazuma je bil povezan s srečanjem učencev in učiteljev obeh glasbenih šol na Vrhniki. Učenci so pripravili enourni koncert. V avli vrhniške koncertne dvorane pa so v sodelovanju s črnomaljsko galerijo Miniart odprli tudi razstavo likovnih del učencev belokranjskih šol. Naslednje srečanje učencev in učiteljev obeh glasbenih šol bo 6. aprila 1994 v Črnomlju ob 30-letnici tamkajšnje glasbene šole. VESELI DECEMBER TUDI LETOS METLIKA - Metliška občinska Zveza prijateljev mladine se bo tudi letos potrudila, da se bo ves december v občini dogajalo kaj veselega. Pred novim letom bo otroke od prvega do šestega lela starosti obdaril dedek Mraz. Vsi otroci bodo prejeli osebna vabila in le z njimi bodo lahko dobili darilo. Tistim, ki do 15. decembra iz kakršnih koli razlogov vabil ne bodo prejeli, se ZPM opravičuje in jih vabi, da sijih pridejo iskat v metliško Ljudsko knjižnico. časopis slovenskih delavcev MONODRAMA Z VELIKO HUMORJA METLIKA - V soboto, 4. decembra, bo ob 20. uri v tukajšnjem kulturnem domu z monodramo “Naročena resničnost” gostoval Željko Vukmirica. Igralec bo upodobil vsakdan rahlo tečnega in nevrotičnega pa tudi samovšečnega možakarja, ki se kar naprej z nekom prepira, a hkrati ni niti malo nezadovoljen s samim sabo. Predstava, v kateri je veliko humorja, je izvrstna in zato vredna ogleda. Vabljeni! Roje še čakajo Pomnik žrtvam nasilja TREBNJE - Tu še ni oprijemljivih napovedi o tem, kaj Trebanjci mislijo o predvidenem spominskem obeležju žrtvam povojnega nasilja na Rojah pri Čatežu. Postavitev obeležja je na podlagi dosedanjih ugotovitev in predpostavk o žrtvah predlagala trebanjska občinska komisija za spremljanje izvajanja zakona o denacionalizaciji in ugotavljanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Brezimni pomnik, ki naj bi ga postavili po lem predlogu komisije, naj bi bil predmet razprave tudi na skupščinskem zasedanju v ponedeljek. Točko dnevnega reda, ki se nanaša nanj, pa so prestavili na naslednjo sejo. Komisija bo verjetno vztrajala pri predlogu o postavitivi obeležja na Rojah, zlasti še zato, ker so pred dnevi že postavili pomnik žrtvam v Velikem Gabru, že prej pa v Dobrniču in na Trebelnem. Med kraji, ki še čakajo na pomnik, so tudi Šentrupert, Mirna in Mokronog. L. M. enoizmenski pouk. Torej se bomo morali prihodnje leto vrniti za 15 let nazaj,” potarna ravnateljica Silva Jančan. Še večji problem je, da se Silva Jančan sedaj vozi kar 225 učencev iz 50 vasi, saj so ukinili vse podružnične šole razen štrekljevske, na kateri je 23 otrok. Prevozi so precejšen strošek, ki bi se z dvoizmenskim poukom podvojil. Gb vsem tem ostajajo največje še vedno prostorske težave. Štiri učilnice so namreč povsem neprimerne za delo, saj merijo le 35 do 40 kv. metrov. Dve sta celo v kleti, brez dnevne svetlobe. Tehnično učilnico so preuredili celo iz drvarnice. Knjižnica, ki je brez čitalnice, ima le 25 kv. metrov, nimajo namenskih učilnic, primanjkuje jim prostora za shranjevanje učil. Da bi bila mera polna, so težave tudi s športno vzgojo. Gostujejo v telovadnici, ki je last Partizana Ljubljana, a je dovolj prostora le za višje razrede, medtem ko nižji telovadijo kar v učilnicah, ki še za pouk niso primerne. Zato ne čudi, da ima kar 60 odst. otrok okvare hrbtenice, kar je znatno nad občinskim in republiškim povprečjem. V Semiču vidijo edino rešitev iz problemov v razširitvi šole. “Leta 1984 so bili narejeni načrti za prizidek, kije bil čez dve leti zares zgrajen, a le delno. Talovadniea in pet namenskih učilnic je ostalo le na papirju. Sedaj je Begrad napravil že četrto spremembo teh načrtov in upamo, da bomo začeli z gradnjo, preden bo potrebna še peta. Naša šola je pri naložbah v šolstvu sedaj na prvem mestu v občini, in če bi z gradnjo začeli prihodnje leto, upamo, da bi jo lahko v dveh do treh letih končali. Dobro pa vemo, da občina vsega denarja ne bo zmogla in da bo morala priskočiti na pomoč tudi republika,” pravi Jančanova. M. BEZEK-JAKŠE Spomin da, a kot opomin Na Suhorju so v spomin na dogodke pred 51 leti praznovali svoj praznik - Več pridobitev SUHOR - Prebivalci krajevne skupnosti Suhor so se minuli petek ob svojem krajevnem prazniku spomnili 26. novembra 1942, ko so slovenski in hrvaški partizani uničili belogardistično postojanko na Suhorju. Krajani so dodobra napolnili dvorano kulturnega doma, kjer so prisluhnili prisrčnemu kulturnemu programu suhorskih šolarjev in mešanega pevskega zbora. Ob tej priložnosti so odprli tudi knjižnično izposojevahšče. Na slovesnosti je govoril predsednik skupščine občine Metlika Branko Matkovič. Med drugim je dejal, da bi nekateri radi takšne zmage med drugo vojno, kakršna je bila suhorska, zameglili v imenu narodne sprave. “Vendar se nimamo več sramovati in omahovati, ali naj tak dogodek obeležimo ali ne. Morda si bodo zanamci izbrali za svoj praznik drug dogodek. Do tega imajo vso pravico. Toda to ne bo izničilo vrednosti in pomena tega dogodka. Tega ne govorim zato, da bi se priklonil enemu ali drugemu režimu. Pač pa, upoštevajoč zgodovinska dejstva menim, naj nam bodo vsi ti spomini na vojne dogodke opomin, da do njih ne bi več prihajalo,” je dejal Matekovič. Predsednik sveta KS Slavko Bmnskole so več vaških poti in priključkov, napeljali javno razsvetljavo na Hrastu in Gornjem Suhorju. V Gornjem Suhorju je začelo letos obratovati tudi črpališče pitne vode, zaradi nove transformatorske postaje pa imajo v tem kraju tuui kvalitetnejšo električno energijo. Razširili so tudi pokopališče pri sv. Jakobu, na katerem naj bi spomladi pričeli z gradnjo mrliške vežice. Kot je poudaril Brunskole, bi morali prihodnje leto pričeti tudi z že večkrat obljubljenim sirjenjem vodovoda v Dole in Drage, ki sta še edini vasi v KS brez tekoče pitne vode. Zavedajo pa se, da bo . Slavko imela pri tej naložbi največjo težo Brunskole pa se je spomnil vseh pri- odločitev občinske skupščine ob spre-dobitev od leta 1991, ko je prevzel jemanju proračuna za prihodnje leto. vajeti v roke nov svet KS. Asfaltirali M.B.-J. Trezno razmišljajo o turizmu Pri Pionirju znova razmišljajo o turističnem naselju v Želebeju - Tokrat manjši posegi v naravo - Počitniške hišice po vzoru starih belokranjskih kmečkih hiš - Obnova mlina? ŽELEBEJ PRI MEI LIKI - Od osamosvojitve Slovenije je zanimanje turistov za Belo krajino vse večje. V zadnjih dveh poletnih sezonah je bilo obrežje Kolpe obljudeno kot še nikoli prej. Predvsem je bilo očitno, da bo kampov v Beli krajini vse več, pa naj si družbene in naravovarstvene ustanove to želijo ali ne. Zato je gotovo bolje, da se turizem širi organizirano. Na ta način lahko stroka prispeva svoj delež pri pozitivnem oblikovanju krajine in posameznih posegih, turistična ponudba pa se bo dvignila na višjo raven. na tudi zato, da bodo ohranili lepoto krajine. M. BEZEK-JAKŠE • Najtežje je prebivalcem nerazvite dežele dokazati, da živijo v nerazviti deželi. (Ochirbatz) • Roka, ki piše, naj se meni za oko, ki bere. (Renard) • V Ljubljani je več psov kot otrok. (Dane Zajc) To je imelo pred očmi tudi novomeško podjetje Pionir, ki je znova obudilo načrte o gradnji turističnega naselja v Želebeju pri Metliki. O tem so v podjetju sicer razmišljali že pred leti, a takrat ideja vsaj pri domačinili ni padla na plodna tla, tudi zato ne, ker je bilo naselje zamišljeno preveč megalomansko. Tokrat so se odločili za drugačen tip naselja, ki se bo bolje vključeval v okolje. Tako so si zamislili, da bodo ob bregu uredili rekreacijsko območje brez kakršnih koli posegov razen rednega vzdrževanja trave in lesenega • O Pionirjevi zamisli so razpravljali tudi v metliškem izvršnem svetu ter jo podprli. Menili so, da je uresničljiva prav zaradi tega, ker gre za postopno gradnjo in za majhen poseg v naravo. Poleg tega se projekt vključuje v turistični razvoj in ponudbo tako metliške občine kot Bele krajine v celoti. Predlagali pa so, naj bi ga Pionir vključil v celostni razvoj podeželja, ne nazadnje tudi zato, ker bi na ta način lahko skupaj z naseljem celovito zajeli tudi druge značilnosti metliške občine, kot so na primer bližnje Tri fare, steljniki, ki jih nameraviuo v kratkem zaščititi, in še kaj. splava za pristajanje čolnov. Ta prostor bo namenjen za travne športe in kopališče, ob vznožju brežine pa naj bi bil prostor za šotorišča. Preden se teren dvigne v breg, je moč urediti vzdolžni plato za počitniške prikolice tako, da jih poplave ne bi dosegle. V bližini mlina bi na ruševinah nekdanjega hleva lahko postavili recepcijo, sanitarije. Počitniške hišice bi postavili nad jezom na kraju, ki je sedaj poraščen in zaradi kamenja za obdelovanje neprimeren. Zgodovinsko in etnografsko zanimiv mlin, ki je pogosto žrtev poplav, pa vsaj za sedaj za inve-slitorje ni tako privlačen. Vendar pri • Peterletovo načelo: čim manjša je država, tem večje kompromise mora sklepati. (Jurič) Pionirju pripominjajo, da bi bil primeren za malo elektrarno, a v poletni sezoni kot točilnica osvežilnih pijač. Poudarjajo, da bodo dali obnovi mlina prednost, če se bo le našel investitor. Obnove je polreben tudi jez. Rezervirali so tudi prostor za nadaljnjo razširitev naselja, ko se bo povpraševanje po tovrstnih ponudbi povečevalo. Toda ta prostor ni velik, ker so želeli ohraniti sedanje značilnosti krajine in jo obraniti pred agresivnim turizmom. Tako bi lahko poleg že predvidenih 4-5 hišic na rezerviranem območju postavili še 4-6 podobnih hišic ali manjši penzion za stalne goste. Počitniško-stanovanjske hišice bodo razmeroma majhne in oblikovane po vzoru starih belokranjskih kmečkih hiš, s strehami na čop, pol lesene in pol zidane. V Pionirju menijo, da je takšna arhitektura nuj- ZAHVALA ZA POMOČ - Metliška župnijska Karitas je že večkrat pomagala gojencem črnomaljskega dijaškega doma, ki sicer obiskujejo šolo s prilagojenim programom ali delavnice pod posebnimi pogoji. Pretekli četrtek pa so seji ob tednu Karitas prišli zahvalit. V imenu nekaj deset otrok so pripravili prisrčen kulturni program za člane metliške Karitas Peter, Darja, Mojca, Jani in Aleš (na fotografiji) pod vodstvo specialne pedagoginje Nevenke Božič. V četrtek so v metliški Karitas zbirali tudi dobrodelne prispevke, sicer pa so njena vrata za vse, ki so pomoči potrebni ali hočejo pomagati, odprta vsak prvi četrtek v mesecu od 15. do 17. ure. (Foto: M.B.-J.) Porečje in gora med spomeniki? Trebanjska občinska skupščina je sprejela osnutek odloka, po katerem bo območje 1 emenice zavarovano kot naravni spomenik - Zaščita in sanacija Žalostne gore IREBNJE - Trebanjska občinska skupščina je na ponedeljkovem zasedanju sprejela osnutek odloka o razglasitvi reke Temenice s ponori pri Dolenjih Ponikvah za naravni spomenik. Temenica poleg Ljubljanice velja za eno najbolj znanih in tipičnih ponikalnic v Sloveniji. Zaradi svojih značilnosti in posebnosti so reko tudi uvrstili v inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Z MIRNA KOT OBČINA MIRNA - Krajevna organizacija SKD Mirna bo organizirala v nedeljo, 5. decembra, ob 15. uri v prostorih TVD Partizan okroglo mizo na temo Mirna občina - da ali ne. Na shodu, na katerega so povabili visoke goste iz Ljubljane, se bodo pogovarjali o bodočnosti Mirne in okolice z vidika prihodnje lokalne samouprave. Po pogovoru bo v kulturnem sporedu nastopil duo Azelea. omenjenim odlokom želijo zavarovati vodo in porečje Temenice pred onesnaženjem. Prav tako želijo omejiti in preprečiti poseganje v prostor, kakršno pomeni izkoriščanje obstoječega kamnoloma in predvidena gradnja avtomobilske ceste. Podoben odlok, kot je za zavarovanje reke Temenice, bo trebanjska skupščina predvidoma sprejela za Žalostno goro. Odborniki so v ponedeljek sklenili, da mora pristojen organ pripraviti besedilo takega dokumenta za Žalostno goro do zadnjega letošnjega zasedanja občinske skupščine, ki bo verjetno proti koncu decembra. Po mnenju dobro obveščenih krogov, bo decembrsko skupščinsko zasedanje doživelo polomijo, če dnevni red zanj ne bo vklučil primera Žalostna gora, ki v Trebnjem in celo drugje že precej časa zaposluje kar nekaj ljudi. Kaže, da želijo s tem odlokom razglasiti za naravni in kulturni spomenik Žalostno goro in tamkajšnjo cerkev. Sprejetju odloka za omenjeni del trebanjske krajine bo verjetno sledila odločitev občinske skupščine ali vlade o sanaciji peskokopa na območju omenjene gore. O tem so trebanjski odborniki govorili tudi na julijski seji občinske skupščine. L. M. MIKLAVŽEVANJE NA MIRNI MIRNA - Prodajni center Merkator v petek in soboto pripravlja Miklavžev smučarski sejem z bogato ponudbo rabljene in nove smučarske opreme, brezplačno montažo vezi, ybiro daril in bogato gostinsko ponudbo. Pripravljajo poseben kotiček za otroke. 2. decembra 1993 Lil IZ NKŠIH OBČIN :i.iiU IZ NtkŠIH OBČIN Hi Meja spreminja Zaradi meje bo treba dopolniti program turizma in razvoja ogroženih KOČEVJE, FARA - Na delegatsko vprašanje iz KS Kostel o turizmu in demografsko ogroženih območjih v programu dela občinskega izvršnega sveta je bil odgovor tak: Občinska skupščina je sprejela poseben program razvoja turizma in poseben program pospeševanja demografsko ogroženih območij. Program turizma je bil sprejet še pred osamosvojitvijo, zdaj pa so prav ob Kolpi nastale nove okoliščine, saj je lam meja. Prav še nerazčiščena obmejna vprašanja med Hrvaško in Slovenijo zahtevajo določene dopolnitve programa, vendar zadeve še niso toliko zrele, da bi program že začeli dopolnjevati oz. spreminjati. Kljub temu pa so bile v minuli sezoni že uresničene nekatere zadeve, na primer urejeno je bilo kampiranje ob Kolpi. Program pospeševanja demografsko ogroženih območij se uresničuje v skladu z možnostmi. Za območje KS Kostel so dane naslednje prednostne naloge, od katerih so nekatere že uresničene ali se uresničujejo, nekatere pa še ne: dokončanje ceste Fara - Predgrad, zgraditev regionalne ceste Petrina - Kuželj - Mirtoviči, delna obnovitev lokalne ceste, vodovod Kostel - Žaga, čistilna naprava Fara, razširitev telefonske centrale in omrežja, izboljšanje oskrbe z električno energijo, ureditev osrednjega odlagališča odpadkov, kakovosten radijski in tv signal, nova delovna mesta, razvoj kmetijstva, posodobitev stavbe zdravstvene postaje in prenova ali izgradnja osnovne šole. KAM Z DAVKARJI? KOČEVJE - Uprava za družbene prihodke v Kočevju potrebuje večje prostore, saj je davkov vedno več, napovedujejo pa še nove. Po enem izmed predlogov naj bi se davkarija, ki sodi pod ministrstvo za finance - uprava za družbene prihodke, preselila iz sedanjih prostorov v stavbi občinske skupščine v prostore Ljubljanske banke, saj imajo tam nekaj prostorov, ki niso dovolj izkoriščeni. Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta pa so menili, da bi bili zaradi selitve davkarije k banki ljudje ogorčeni, saj bi morali potovati med banko in občinsko skupščino, notranjimi zadevami in sodiščem (zadnje troje je v današnji stavbi občinske skupščine). Zato so menili, naj bi raje izpraznili dva prostora v soseščini davkarije, kamor bi se preselil del davkarije. Tak sklep je bil tudi sprejet. • Samo dvoje na lej zemlji je gotovo: smrt in davki. (Franklin) Janez Gorše Zakon za tretjo svetovno vojno Rehabilitacija za invalide druge svetovne vojne ni več smiselna RIBNICA - Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne (CIV) Ljubljana združuje invalide 17 občin. Od skupnih prek 1.600 slovenskih invalidov jih je v to društvo včlanjena dobra četrtina. Njihova povprečna starost je prek 60 let. Janeza Gor-šeta iz Ribnice, člana tega društva, smo vprašali, kakšne so pripombe članov tega društva na gradivo za novi zakon o vojnih invalidih. Odgovoril je: “Naše društvo je že dalo na to gradivo kar 13 gosto tipkanih strani pripomb. Glavne so, da se ne strinjamo z zmanjševanjem pravic za CIV, saj bi dobili manjše invalidnine, ukinili pa bi nam tudi ortopedski dodatek. CIV nočemo biti socialni podpiranci ali občinski reveži, ampak moramo po veljavnih mednarodnih prepisih dobiti nadomestilo za invalidnost, ki je posledica vojne, se pravi agresije na našo državo. To je dolžan plačevati agresor, če pa naša država tega ni sposobna urediti z njim, pa je dolžna plačevati ona. Gradivo za novi zakon je tudi tako, da se da iz njega nedvoumno razbrati, da bo veljalo predvsem za žrtve naslednje vojne. Poudarek je namreč dan rehabilitaciji invalidov in ne odškodnini oz. invalidnini. Rehabilitacija pa gotovo ne pride v poštev za nas, ki smo žrtve druge svetovne vojne in smo stari v povprečju že precej prek 60 let. Menim pa tudi, da z zmanjševanjem naših pravic ne bi kaj dosti prihranili, saj je CIV le še okoli 1.600 in še ta številka se vsako leto hitreje znižuje.” J. P. Krvodajalstvo zavrla kriza V kočevski občini brezposlenost zmanjšuje število darovalcev- Rekorderje kar 97-krat daroval kri KOČEVJE - Občinska organizacija Rdečega križa je pripravila prireditev ob 40-letnici organiziranega krvodajalstva v Sloveniji in občini. Ob tej priložnosti so najbolj zvestim krvodajalcem podelili priznanja za njihov prispevek k temu humanemu dejanju. Zbranim so se zahvalili tudi predstavnik RK Slovenije Ivan Hvala ter podpredsednica in predsednik KOČEVSKA REKA OBČINA? KOČEVJE - Občinska skupščina je že sprejela prostorsko-ureditvene pogoje za naselje Kočevska Reka. Tako ta krajevna skupnost oz. njeno središče potrebuje le še cerkev, pa bo izpolnila glavne pogoje za samostojno občino, saj gostišče in gasilce že imajo. Imajo pa še več, in to ne le tovarne in posestvo, ampak tudi vojsko in policijo, česar mnoga druga bodoča občinska središča nimajo. p c Kje bo parkirišče? V kratkem razprava o urejanju okolice jezera pri Kočevju KOČEVJE - Parkirišče za tovornjake bo v Kočevjuvmed železniško postajo, pekarno Žita in strojnim obratom SGP Zidar. Dve skladišči za drva sta predvideni pri Opremi na Roški cesti in za Likom pri Melesu. Glavna cesta, ki bo povezovala Kočevje s Šalko vasjo, bo potekala v glavnem po sedanjem industrijskem tiru, medtem ko bo sedanja glavna (Roška) cesta postala lokalna. To je nekaj misli iz predloga prostorskih ureditvenih pogojev za severovzhodni del mesta Kočevje, ki gaje sprejela občinska skupščina Kočevje na zadnji seji. V razpravi je bilo danih na predlog več pripomb, ki so se nanašale na ureditev kanalizacije v Šalki vasi (“edino savano v Sloveniji”), na rudniško kipo, selitev Romov s sedanje lokacije ob jezeru, vrnitev došlih Romov v matične občine, na ozdravitev (sanacijo) močvirja ob jezeru, na otroško igrišče za Šalko vas itd. V odgovorih pa je bilo med drugim rečeno tudi, da posebna komisija pripravlja za jezero in njegovo okolico programske zasnove (tudi za bližnji “pulfer turn” - območje nekdanjega skladišča razstreliva), ki bo v javni razpravi že v kratkem, se pravi v decembru. Potekajo tudi pogovori z najresnejšimi kandidati, ki so pripravljeni na območju jezera investi- ratL J. P. Vse manj, a še ogrožena Blanca Predsednica B. Mijovič: “Kdo izmed vas se ne spomni Blance?” - Od skupne smole do skupne koristi - Predsednik J. Rostohar: “Doseženo je trud vseh nas. Hvala vsem za pomoč” BLANCA - Kdo izmed vas se ne spomni Blance, ki razen šole, trgovine in cerkve ni imela ničesar? Danes so tu tovarne Inplet in Silex, Mercatorjeva hladilnica s skladiščem blagovnih rezerv, zasebno podjetje Chemocolor ter vrsta obrtnikov in uspešnih kmetij. V tem pohvalnem tonu je predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič pred časom na Blanci nagovorila udeležence glavne slovesnosti ob sevniškem občinskem prazniku. Ker se lokacija glavne slovesnosti menja iz leta v leto in ker Blanca že lep čas ni bila na vrsti, je bilo težišče prazničnega dogajanja letos tam. Ta krajevna skupnost je bila “od nekdaj manj razviti del občine Sevnica, ki pa je znal svoj status manj razvite krajevne skupnosti na obronkih Kozjanskega in današnji prehodni status demografsko ogroženega območja dobro izkoristiti,” je dejansko stanje povzela v svojem svečanem nagovoru predsednica Mijovičeva. “Blanca se je v zadnjih letih res razvila. Kar je doseženo, je trud vseh nas. Zato bi se zahvalil vsem sodelavcem v krajevni skupnosti in vsem občanom za pomoč in za neizčrpno voljo za razvoj,” pravi Rostohar. Blanca se je iz družbe nerazvitih in ogroženih skušala v zadnjem desetletju izkopati tudi z raznimi oblikami samopomoči, med katere spadata krajevni samoprispevek in prostovoljno delo. Tako so z lastnim denarjem in širšo družbeno pomočjo v teh letih posodobili vrsto odsekov krajevnih in lokalnih cest na celotnem območju krajevne skupnosti, med drugim edsek ceste od Pokleka proti Podvrhu, ki ga je predsednica Mijovičeva slovesno predala namenu ob letošnjem sevniškem občinskem prazniku. Dozidali so kulturni dom, kjer so prostori pošte, krajevne skupnosti in krajevnega urada, zgradili gasilski dom na Blanci in mrliško vežico. Hkrati so zgradili več kot 70 km telefonskega omrežja na območju celotne KS Blanca vključno s sosednjimi predeli krajevnih skupnosti Rožno, Senovo in Sevnica. Obnovili so prostore telefonske centrale in tako omogočili vsakemu gospodinjstvu pridobiti telefon. “Vemo, da so še zaselki, ki jim še marsikaj manjka, prepričan pa sem, da za te kraje ne bo zmanjkalo razumevanja in moči in da občinskega Rdečega križa Stanka Žagar in dr. Mihael Petrovič. Priznanje je prejelo skupno 95 krvodajalcev, ki so kri darovali 25-krat, 35-krat, 50- in 60-krat. Med prejemniki priznanj je bil tudi Franc Kiselak, ki je kri daroval kar 97-krat. Pred 40 leti je bilo v Sloveniji 20.000 registriranih krvodajalcev, 39 let kasneje pa se je število povzpelo na rekordnih 100.000. Približno 5 do 10 let nazaj je število krvodajalcev nekoliko upadalo, danes je Slovenija po števi- 97-KRAT DAROVAL KRI-Priznanje za 97-krat darovano kri je prejel Franc Kiselak (desno) iz rok predsednika OO RK dr. Mihaela Petroviča. (Foto: M. Glavonjič) lu krvodajalcev nekje v evropski sredini. V kočevski občini se je število krvodajalcev nekoliko zmanjšalo, predvsem zaradi velike brezposelnosti, saj je kar 32 odst. občanov brez dela. Zato razmišljajo o drugačnih možnostih za pridobitev novih krvodajalcev. Tako naj bi ti imeli olajšave pri obveznem zavarovanju in druge ugod- n0Sti' M. G. Jože Rostohar bomo zagotovili boljše življenje tudi krajanom v oddaljenih hribovitih predelih. To bi bilo do njih pošteno in poštenost ne sme izostati.” Rostohar že nekako niza nove razvojne načrte krajevne skupnosti. Kaj vse bo v teh načrtih v prihodnje, se bržčas še ne ve. Prav gotovo pa bo v njih govor o nadaljnjem posodabljanju cest in izboljšavi oskrbe z vodo v celotni krajevni skupnosti. Da le ne bi kdo v razvojne načrte domačinom podtaknil odlagališča za radioaktivne odpadke, ki so ga nekateri že hoteli narediti v bližnjem Kališovcu! Ljudje z Blance namreč žive z mislijo, da bi bila taka cena blanškega razvoja le previsoka. L. M. NA LISCI ŽIVAHNO LISCA - Lisca je v teh dneh živahno športno rekreacijsko središče. Do tukajšnjega Tončkovega doma redno plužijo cesto, na Lisci obratujeta od 9. do 16. ure obe smučarski vlečnici. Odrasli imajo na voljo celodnevne smučarske vozovnice po 700 tolarjev in otroci po 500 tolarjev. Popoldanske, ki veljajo po 13. uri, stanejo za odrasle 500 in za otroke 400 tolarjev. Na Lisci je med drugimi obiskovalci v teh dneh tudi 2. skupina učencev iz OŠ Jurija Dalmatina Krško. * • • Ženska najlaže laže leže. (Petan) • Lahko bi bil pameten, pa nisem tako neumen. (F. Milčinski) LEP OZIV KLICU DOBROTE RIBNICA, KOČEVJE -Klicu dobrote so se odzvali tudi v Ribnici in Kočevju. V prostorih TVD Partizan je bila kul-turnozabavna prireditev, na kateri so nastopili: kvartet Inles, MPZ Lončar iz'Dolenje vasi, KUD Gallus iz Ribnice, učenci glasbene šole in dramska skupina Osnovne šole. Zbrana sredstva bodo namenili za pomoč družinam v stiski. Slovenska ženska zveza pri SKD in Mladi krščanski demokrati so ponovno priredili ples v dobrodelne namene, in sicer v motelu RTC na Jasnici. Izkupiček od prodanih vstopnic in srečelova bodo namenili za nakup šolskih potrebščin za učence šole s prilagojenim poukom Ljuba Šercerja v Kočevju. Prireditev je uspela, saj se je klicu dobrote odzvalo kar 63 podjetij in posameznikov ter darovalo svoje izdelke ali storitve. Ogorčeni urejevalci pričesk Frizeiji proti “šušmarjem” SEVNICA - Sekcija frizerjev pri sevniški obrtni zbornici je.nedavno razpravljala o pojavu t.i. šušmarstva v frizerski stroki. Ugotovili so, da se je tovrstno delo na črno v frizerstvu preveč razbohotilo in se zavzeli za dosleden pregon neregistriranih frizerjev, češ da so slednji z nizkimi cenami storitev nelojalna konkurenca fiz-erjem s prijavljeno dejavnostjo. Sekcija je poudarila, da so omenjene cenejše storitve posledica tega, da obravnavani sporni frizerji ne plačujejo davkov in prispevkov. Med “šušmarji” je po navedbah sekcije nekaj takih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot brezposelni. Sekcija frizerjev je sklenila prijavili “domnevno šušmarjenje šestih”. Ob tem je tudi zahtevala od države zaščito frizerjev pred omenjeno nelojalno konkurenco in pozvala inšpekcijske službe, naj “na tem področju naredijo več kot so dosedaj”. Ustavljena obnova poti proti Kužlju Ustavitveni odločbi Jaz-binkškovega minisrstva seje pridružil še sneg KOČEVJE - Dela na obnovi stare vaške poti od Grivca proti Kužlju so se ustavila. Gradbincem je najprej zagodlo slabo vreme, te dni pa je prišla še ustavitvena odločba, ki velja do pridobitve gradbenega dovoljenja. Kljub pritiskom in nenaklonjenosti manjšine ter večinski podpori prizadetih krajanov so zemeljska dela skupaj opravili, saj so se približali na 600 metrov do Kužlja. Ko bo dopuščalo vreme, bodo odsek ceste asfaltirali. V občinskem izvršnem svetu, ki je investitor, so trdno prepričani, da za obnovo stare poti ne potrebujejo nobenih papirjev več, kaj šele gradbeno dovoljenje. Pravočasno so namreč dobili odločbo za priglasitev del. Zanimivo je, da je to določbo Jazbinškovo ministrstvo razveljavilo. Zato je IS sprožil upravni spor pri Vrhovnem sodišču. Med drugim spodbija trditve ministrstva za urejanje prostora in varstvo okolja, hkrati pa zahteva povračilo škode, ki bo povzročena, saj je prizadet izvajalec del. Za del ceste v dolžini 300 metrov, ki odstopa od trase stare poti, so zaprosili za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Opravljen je bil ogled, narejena lokacijska dokumentacija in vse kaže, da bodo, ko bo dopuščalo vreme, zgradili še ta del ceste. ,, . M. G. KONČNO SE JE ZAČELO RIBNICA - Izvršni svet skupščine občine je objavil javni razpis za izdelavo idejnega načrta obvozne ceste Hrovače - Železniška postaja - Breg pri Ribnici. Namen študije naj bi bil, da bi izbrali najboljšo inačico bodoče obvozne ceste za naselje Ribnica. Sedanji naraščajoči promet skozi to naselje mestnega značaja in tudi po obvoznici mimo gasilskega doma je postal zelo moteč. V tej zvezi je bila ze vrsto predlogov in pripomb. V. D. KAJ S TURISTIČNO KOČO? KOČEVJE, KOSTEL - Na delegatsko vprašanje, kaj bo s turistično kočo Kostel, je bil odgovor naslednji: Zemljiškoknjižni lastnik koče je hotel Pugled Kočevje, ker jo je nanj brezplačno preneslo Turistično društvo Kočevje, prejšnji lastnik te koče. Hotel Pugled je dal kočo v najem zasebniku, ta pa je prenehal z gostinsko dejavnostjo in zdaj zahteva, naj mu hotel vrne v kočo vložena sredstva. Spor je treba najprej rešiti, šele potem bo možno kočo prodati ali dati ponovno v najem, za kar je zanimanje. V interesu občine je, da koča spet obratuje. Zadnja leta je bilo vloženega tudi precej denarja v obnovo gradu Kostel. Sem prihajajo izletniki, že zato bi morala koča obratovati. MOST “KLIČE” PO BOLJŠEM SELCE NAD BLANCO - Mostu čez Blanščico v Selcah nad Blanco se že precej pozna dotrajanost, saj je na njem precej jam. Domačini so prepričani, da se bodo kmalu lahko vozili po novem. Gradnja mostu bo nekoliko zahtevnejša, ker se most končuje v križišču, in bo objekt potrebno prilagoditi temu. GASILCI DOBIJO AVTOMOBIL BLANCA - Gasilcem z Blance bodo verjetno kmalu dobavili avtomobil za potrebe njihove dejavnosti. Člani gasilskega društva so sicer pričakovali, da bodo vozilo imeli v svoji garaži že v času številnih prireditev ob nedavnem sevniškem občinskem prazniku, vendar je prišlo do zamude pri dobavi. DANES POSLOVNI BONTON SEVNICA - Danes ob 18. uri bo v tukajšnji občinski knjižnici predstavil Jože Šircelj svojo knjigo Moderni poslovni bonton. V knjižnici bodo ob tej priložnosti tudi odprli razstavo literature o podjetništvu. Predstavitev in razstava sta namenjena širši javnosti, predvsem pa ju pripravljajo za tiste, ki jih zanimata poslovnost in podjetništvo. Drobne iz Kočevja SNEG IN EVROPA - Sneg je marsikomu prinesel nevšečnosti. Ljudje so nekako najbolj jezimo na neočiščene pločnike in ulice. Tem malenkostim se niso mogli izogniti tudi v Kočevju. Cestarji se držijo evropskih pravil; čiščenje snega s cestišč je namreč “dovoljeno” le tedaj, ko ga zapade deset centimetrov in več. Pri pločnikih pa je zadeva nekoliko drugačna. Treba je pač vzeti lopato v roke in sneg očistiti. Da tega niso najbolje storili v Kočevju, je opazno po snegu, kije skorajda preprečil dostop v nekatere pomembne ustanove v mestu. DARILO IZ NEMČIJE - Pri ko: čevskem Rdečem križu se niso ušteli pri ugotavljanju števila začasnih beguncev v občini. V evidenci so imeli 380 beguncev, pri popisu pa so ugotovili, da jih je 318, ki so nastanjeni pri svojcih in znancih. Za hrano seje prijavilo 290 oseb. Treba je povedati, da se begunci selijo iz kraja v kraj, dostikrat pa se ne prijavijo. Sicer pa bodo prihodnji mesec vsako sredo delili beguncem, ki bivajo pri svojcih in znancih po eno rjuho in brisačo. To je darilo od velikega prijatelja Kočevja, Balanda Ernesta iz nemškega mesta Oer Erkenschwick. KOLO SREČE - V soboto, 4. decembra, ob 20. uri bo v restavraciji Papilon v Kočevju zanimiva prireditev Kolo sreče. Gre za nekakšno kopijo znane televizijske oddaje, ki jo je svoj čas pripravljala TV Slovenija. Prijavnina za nastop v igri znaša 1.000 tolarjev. Ribniški zobotrebci j KABELSKA TV - V kratkem bodo naročnike s Trga Veljka Vlahoviča in Prijateljevega trga ter druge priključili na kabelsko razdelilni sistem. Dela izvaja podjetje R Kanala, d.o.o. Z zbiranjem naročnikov so začeli sredi poletja, odziv občanov je bil zadovoljiv. Za en priključek na družinskih hišah je treba odšteti 700 mark, za tri in štiri priključke po 400 mark, na stanovanjskih blokih pa je cena nekoliko nižja. OBDARITEV - V soboto, 4. decembra, bo ob 11. uri v prostorih ribniškega vrtca prireditev, na kateri bodo obdarili duševno prizadete otroke, in občni zbor Društva za pomoč duševno prizadetim Ribnica. SNEG USTAVIL DELO - Sneg in nizke temperature so začasno ustavile zaključna dela na lokalni cesti Lipovšica-Sodražica. Izvajalec del je opravil izravnavo ceste in pripravil podlago za asfaltiranje. Cesta bo povezovala Ribnico in Sodražico po bližnjici. Tako se bodo vozniki iz ribniške smeri izognili že propadli cesti od Žlebiča do Sodražice, ki je sicer v načrtih za obnovo, toda kaže, da vsaj do poletja od tega ne bo nič. OBLETNICA - Prihodnje leto bo minilo 150 let od rojstva p. Stanislava Škrabca (7. januarja 1894, Hrovača) velikega slovenskega jezikoslovca in slovenista. Obletnica je priložnost, da sedanji in prihodnji rodovi zvedo kaj več o Škrabčevem življenju in delu. Za Škrabčeve dneve, na katere je povabljena tudi delegacija ribniške občine, bodo pripravili verske slovesnosti v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer je p. Stanislav živel 42 let. Sevniški paberki) GUME - Letos so tudi na območju Sevnice zelo bujno rasli gozdni sadeži. Menda so na več krajih pognale take gobe, kot jih tam običajno ne vidijo. Neke zelo neobičajne gozdne sadeže so našli tudi v gozdu ob cesti med Studencem in Impoljco. Sprva so poznavalci, ki vedo za hrastove zraščenke in druge gobje kolektive, mislili, daje najdba med Studencem in Impoljco posebna podvrsta kavčukove zraščenke, ki zelo dobro prenaša zimo in bo počakala do naslednjih poletij. Naknadno je bilo ugotovljeno, da najdba sicer zelo dobro prenaša zimo in bo počakala do naslednjih poletij, vendar je čisto navaden kup avtomobilskih gum, ki so v gozdu ostale po cestnih dirkah. STAVBA IN OKOLICA - Dom sevniških obrtnikov, kije videti precej neobljuden, ima že dlje časa zelo lepo urejeno okolico. Ne gre za to, da bi se bil v preteklih mesecih kdo lotil domske okolice z metlo in motikco, ampak je sneg v zadnjem obdobju prekril tudi sevniški obrtniški dom in okoliške površine. CESTA IN LJUDJE - Na Metnem Vrhu je cesta. Na njej in ob njej je vsega po malem, zaradi zdajšnjih vremenskih razmer največ snega. Pred zimo pa so bile na bankini neke prav lične železne koničke, ki jih ria tako mesto nastavi kdo, ki srčno upa, da se bo komu vendarle predrla guma. Ne na cesti ne ob cesti pa ni ograje, ki so jo bili postavili cestarji. Išče se. Ograja. Tisti, ki jo je trudoma odstranil in jo v jezi bržčas že zmlel v prah in pepel. Ali tisti, ki bo v teh krajih opravil geodetsko odmero zemljišč ob cestah. ( Krške novice NATANČNOST - Gospod Rudi Mlinarič, finančnik v krški nuklearki, se mora zelo natančno izražati ne le v številkah, ampak tudi v besedah. Ko govori o plačevanju dolgov svojih dveh velikih odjemalcev, mora zelo previdno izbirati besede. Ker kupca redno ne plačujeta blaga, mora NEK najemati kredite. Nuklearka kupcema sicer ne zaračunava obresti za zamudo pri plačilu, zato pa elektrogospodarstvi Slovenije in Hrvaške priznavata v svoj dolg tudi obresti za najem kreditov. Besedo “plačujeta” bo gospod Rudi Mlinarič uporabil v drugih, za nuklearko boljših časih. BANTUSTAN - V trenutku, ko Krško in tudi posavsko javnost najbolj zanima, kakšna bo usoda podjetja Videm papir po novem letu, je to očitno še velika neznanka. Zato je vodstvu podjetja zelo prav prišlo, da jih je novinar na tiskovni konferenci vzpodbudil k razlagi položaja papirne industrije na Švedskem, v Tungiziji in najbližjem Bantustanu. O tem z lahkoto dobijo podatke, mnogo težje pa od naše države izvlečejo pametno rešitev. Ali vsaj neumno, če že pametne ni mogoče pričakovati. NOVO - V majhnem in dolgem mestu ob Savi bodo v soboto odprli darilni butik. Ravno prav pred prazniki, da si bodo ljubeči zakonci lahko izmenjali darila: klasične izdelke iz lomljivega kristala in keramike za vsakdanje prepire ter unikatne izdelke za posebne priložnosti. V ZNANEM SLOGU - Občina in Obrtna zbornica Krško organizirata v času med 23. in 31. decembrom novoletni sejem v Krškem. Pričakujejo proizvajalce in prodajalce domače in umetne obrti, trgovine na drobno, tekstilnih izdelkov, oblačil, otroških igrač in priložnostnih daril. Sejem bo odprt vsak dan od 10. ure dalje, zaenkrat pa v javnost še ni pricurljala vest o tem, kje bo postavljenih 30 dvometrskih stojnic. Vsekakor bo sejem zanimiva popestritev prednovoletnih dni v Krškem. Zanimivo pa bi bilo vedeti, ali so Krčani povabili k sodelovanju tudi Bre-zičane. Novo v Brežicah) ODPRT - Za nekatere pravijo, da so odprte glave. Tak je bil pretekli teden brežiški župan, ko ga je presenetil eden izmed Sovičevih odgovorov tako zelo, daje od začudenja odprl usta. Državnega sekretarja je vprašal, kako bo država financirala vso to akcijo varčevanja z energijo, ki jo toliko propagira. Ta mu je pojasnil čisto na kratko, a zelo jasno. Vse bo odvisno od finančnega angažiranja občin. DOBESEDNO - Medtem ko so v Brežicah eno uro čakali gospoda Soviča, so veselo listali po svežem in še toplem Našem glasu. Ugotavljali so, da je to najboljši regijski časopis, medtem ko jim časnik Delo služi le za podkurjanje, pa še tam noče goreti. (Mimogrede, Ciril Kolešnik je obljubil, da bo energetskega svetovalca vprašal, zakaj je tako.) Očitno je to kramljanje nekdo prenesel državnemu sekretarju in ta ga je vzel več kot zares. Kot da Posavci ne bi še nikoli prebrali Dela, je razlagal podrobnosti iz pogajanja okoli plačila dolgov za nuklearko. IDEJA - Morda bralcem že malo presedamo z bodicami iz razgovora z g. Sovičem, a kaj, ko toliko pametnih glav na kupu izreče toliko pametnih besed! Da ne bo zamere, še ena novinarska ideja. Ko že toliko vztrajajo, da lahko odškodnino zaradi vpliva jedrske elektrarne na okolje dobi samo občina, v kateri leži objekt, imamo skromen predlog, namenjen je Brežičanom. Čim hitreje naj sosedom v krajevni skupnosti Dolenja vas, v kateri se nahaja NEK, zgradi jo že dolgo pričakovane pločnike in morda še javno razsvetljavo. Ko bo prišel čas referendumskega odločanja za občine, se bodo gotovo hvaležno priključili brežiškemu koncu in takrat - adijo renta za krško občino! • Težko je biti pošten, konkurenca je vse slabša. (Baljak) • Ni pravne pravice do sreče, uspeha in blaginje. (Planck) M t Adriatic zavarovalna družba d.d assicurazioni s.p.a. IZ NKŠIH OBČIN iffluj IZ NKŠIH OBČIN lii PLAZ NA GLAVNI ULICI SKOZI KRŠKO KRŠKO - Pretekli petek je glavno ulico skozi Krško za pol dneva zasul plaz. Pozneje so ugotovili, da gaje sprožila voda, kije nepredvideno odtekala iz vodohrana na Trški gori. Strokovni pregled naprav je ugotovil, da je v vodohranu popolnoma odpovedala avtomatika, za nameček pa ni delovalo niti mehansko varovanje s plovnim ventilom. Zaenkrat še niso ugotovili, zakaj je do nepravilnosti prišlo, so pa sprejeli kar nekaj sklepov o dodatnem varovanju vodohrana. K sreči na tem mestu teren ni plazovit, zato je odtekajoča voda spirala samo zemljo s kamnite podlage. Tako ni nevarnosti, da bi ob otoplitvi prišlo do večje nevarnosti. V NEDELJO SHOD SLS V KRŠKEM KRŠKO - Podružnice Slovenske ljudske stranke iz Brežic, Sevnice, Radeč in Krškega pripravljajo za to nedeljo javni shod v krškem kulturnem domu s pričetkom ob 10. uri. Radi bi spregovorili o organiziranosti lokalne samouprave, opozorili na nujnost enotne posavske regije, na nerešena vprašanja okrog NE Krško in na posledice gradnje savskih elektrarn. Shoda se bo udeležil tudi predsednik stranke Marjan Podobnik, poleg njega pa še predsedniki zvez stranke, ki bodo predstavili strategijo strankarske politike. kanal OBSTRELIL SE JE Z LOVSKO PUŠKO KRŠKO - Krški policisti so 22. novembra na terenu ugotovili, da se je 14. novembra na skupnem lovu 42-letni Željko P. s Senovega obstrelil z lovsko puško. Po končanem pogonu se je Željko napotil na zborno mesto, pri tem pa ni izpraznil puške. Po poti na zborno mesto je hodi! sam, puško je imel na desni rami, cev obrnjeno proti tlom.* Med hojo mu je podrsnilo, nakar je z roko poskušal prestreči puško, ki pa se je sprožila. Izstrelek ga je zadel v nogo in ga hudo poškodoval. V bližini ni bilo nikogar, zato so ga po 20 minutah z reševalnim vozilom odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Parole o moji deželi tonejo v pozabo Pomanjkljiva promocija -Zakaj ne na Hrvaškem? Območna gospodarska zbornica za Posavje je podprla akcijo slovenske zbornice za promocijo v tujini. Tudi mnoga podjetja v Posavju namreč močno občutijo, da na tem področju naša država še ni veliko naredila. Tuji poslovneži le težko pridejo v Slovenijo, kadar pa se naša podjetja predstavljajo v tujini, nihče ne ve, od kod so. Tako tudi za podjetja, ki že leta sodelujejo na nekaterih sejmih v tujini, organizatorji vztrajno pišejo, da so iz Slo-vakije. K takemu stanju je nedvomno veliko prispevala Slovenija sama. Če se že predstavlja po svetu, so njene predstavitve prepogosto slabo pripravljene in neučinkovite. Usklajene promocije naše dežele (kje je že tisto Slovenija, moja dežela) ni in je tudi ne more biti, saj je kljub temu da je bilo v zakonu predpisano namensko zbiranje sredstev, denar odtekel drugam. Bo v bodoče kaj bolje? Po tem, ko so prva zbrana sredstva požrli “banalni interesi mladostnih ministrov", kot se je izrazil g. Simoneti iz Gospodarske zbornice Slovenije, se bo denar zbiral drugače. Promocija Slovenije je usmerjena na naša tradicionalno najpomembnejša tržišča in poleg tega še k sosedom: Avstrijcem, Cehom in Madžarom. Posavske gospodarstvenike moti predvsem to, da v celem letu ni niti ene promocijske aktivnosti za tržišče v sosednji Hrvaški. V regiji namreč še vedno močno računajo na hrvaški trg, čeprav kaže, da ga bodo prisiljeni vsaj za določen čas pozabiti. Zato pa ne bi smeli zanemariti svoje lastne promocijo drugod. Že nekaj časa gospodarstvo Posavja pogreša svoj poslovni katalog. Če bo vse steklo tako, kot so napovedali, naj bi ga dobili v prihodnjem letu. Se pred tem pa bodo morale posamezne občine razvezati mošnjo in s tem pokazati, da resno mislijo, ko se zavzemajo za razvoj posavskega gospodarstva. B. D.-G. Videm papir bo preživel pogojno Krški papirničarji z izgubo, kot je bila načrtovana - Podpora sanaciji KRŠKO - Podjetje Videm papir bo zaključilo leto 1993 z načrtovano izgubo okrog 7 milijonov DEM. Ker Videm papirju manjka lastnega kapitala in ker mu banke za zdaj niso pripravljene posojati denarja, naj bi izgubo pokrili s subvencijo ministrstva za delo, odpisom najemnine za letošnje leto in z enkratno subvencijo ministrstva za gospodarske dejavnosti. Videm papir naj bi v letu 1994 tekoče posloval pozitivno. Toda z manjšim številom zaposlenih - ob koncu letošnjega leta bo v tovarni predvidoma 628 delavcev - bo podjetje moralo zmanjšati stroške. Med pogoje za dosego pozitivnega poslovanja spada po navedbah upravnega odbora Videm papirja tudi socialni sporazum, ki naj bi ga podjetje sklenilo z zaposlenimi in ki bi začasno zamrznil plače pod povprečjem. Ob omenjenih ukrepih, ki naj bi podjetju v bodoče zagotovili pozitiven poslovni rezultat, naj bi se sporazumeli še za odpis najemnine za leto 1994. Sanacija Videm papirja, ki naj bi se nadaljevala na opisani način, poteka po načrtu. Proizvodnja v podjetju se nadaljuje in krški papirničarji so od aprila do oktobra izdelali več kot 44.000 ton različnih vrst papirja. V tem času so se zgodile tudi ugodne spremembe na tržišču. Videm papir je od aprila do oktobra zmanjšal prodajo slovenskim odjemalcem za 12 odst., skrčil izvoz na Hrvaško in v Makedonijo za 19 odst. ter povečal prodajo v druge tuje države za 31 odst. V novembru je podjetje sicer proizvedlo manj, kot je načrtovalo, ta količinski izpad pa je predvsem posledica pomanjkanja uvoznega lesa. Toda ob tem vodstvo Videm papirja z zadovoljstvom ugotavlja, da je pa- pirni stroj v zadnjem obdobju dobro zaseden in da že več kot mesec_dni obratuje nemoteno. Nadaljevanje proizvodnje papirja v krški tovarni zagotavljajo nekako za sproti, vendar očitno prevladuje mnenje, da bi bila slabša rešitev od sedanje, če bi papirniške stroje v krškem ustavili. Nadaljnjo proizvodnjo menda podpirajo tudi upniki, saj bi z morebitno prodajo krške papirnice dobili premalo denarja glede na zneske, ki sojih v preteklosti posodili zdajšnjemu Vidmu v stečaju. L.M. NOCOJ V KNJIŽNICI BREŽICE - Dr. Borut Korun bo danes zvečer ob 18. uri predstavil svoj potopis Kača in jaguar, ki govori o potovanju po sledovih azteških in majevskih božanstev. Dogodek bo v prostorih brežiške knjižnice. Česa bodo deležni krški otroci? Občinska ZPM zbrala programe aktivnosti, a nima denarja za izvedbo - O prireditvah in o denarju zanje naj bi na prvi seji odločal občinski izvršni svet KRŠKO - Novoletni prazniki se nezadržno bližajo, zato ni čudno, da so v krški Občinski zvezi prijateljev mladine zaskrbljeni, kako bo letos s praznovanji za otroke. Sama organizacija nima na razpolago denarja, s katerim bi pokrila stroške novoletnih prireditev, zato pa so njeni aktivisti pripravljeni sodelovati v pripravi in izvedbi programov in v akcijah za pridobivanje sredstev. Občinska zveza prijateljev mladine Krško se ne more aktivno vključiti v izvajanje novoletnih programov za otroke, saj nima za tako dejavnost na razpolago nikakršnih sredstev. Nekdaj so se sredstva za to organizacijo in za aktivnosti, ki jih je vodila, zbirala od delovnih organizacij po posebej sprejetem samoupravnem sporazumu. Ta od leta 1991 ni več v veljavi, nikjer pa ni bilo povedano, kdo in predvsem s katerim denarjem naj bi v bodoče skrbel za to dejavnost. Občinska zveza je v zadnjih dveh letih delovala le z minimalnimi sredstvi, do katerih se je prikopala z donatorstvom in sponzorstvom nekaterih organizacij in podjetij. S tem denarjem, ki so mu dodali še prihranke iz preteklih let, so nekaterim dru- štvom in šolam povrnili vsaj najnujnejše materialne stroške za izvajanje programa. Značilno je, da so se v letu 1991 in 1992 društva in drugi organizatorji novoletnih prireditev obračali s prošnjami neposredno na izvršni svet. Taje prošnje obravnaval in reševal od primera do primera. Letos so se na željo aktivistov ter zaposlenih v vrtcih in šolah odločili za organiziran pristop pri pripravi in izvedbi prireditev. Zbrali so programe posameznih društev, kulturnega doma, šol in vrtcev ter jih poslali v obravnavo občinskemu izvršnemu svetu. Ovrednotili so samo materialne stroške, medtem ko dela aktivistov 43PM, učiteljev in vzgojiteljev niso računali. Za izvedbo vseh programov, ki jih načrtujejo po šolah, bi potrebovali 2,5 milijona tolarjev. Pričakujejo, da bo njihovo skupno vlogo za finančno pomoč že na prvi seji obravnaval krški izvršni svet in se na podlagi programov odločil kaj in v kakšni meri bo sofinanciral. B. D.-G. Brežice bodo spet sejemsko mesto Od 21. do 30. decembra bo v Adriini hali v Brežicah novoletni prodajno-razstavni sejem - Pričakujejo 50.000 obiskovalcev - Tudi Veseli december bo tam BREŽICE - Brežice so pred zelo ambiciozno nalogo, saj bi rade postale sejemsko mesto. V tej občini so namreč ugotovili, da vse odsedan je sejemske poti vodijo od Ljubljane povsod drugam, samo južno ne. Občina je znana po velikem deležu drobnega gospodarstva in po tradicionalno razviti obrti. Ima tudi trgovsko tradicijo in močno turistično zaledje, zato upa, da ji bo uspelo. Mali gospodarstveniki na tem prostoru zelo pogrešajo prostor, kjer bi ZA RAZVEDRILO PA TAKOLE - Na sliki je Dixiland band krške glasbene šole, ki je prvič zaigral skupaj letošnjo pomlad. Za njegove člane je znano, da so učitelji na glasbeni šoli, medtem ko v ansamblu zaigrajo le občasno. Predstavljajo se ob nastopih glasbene šole, mi pa smo jih ujeli, ko so s svojo glasbo popestrili otvoritev likovne razstave v hotelu Sremič. (Foto: B. D.-G.) SEVNICA, BREŽICE, KRŠKO ! « 30% PROMOCIJSKI POPUST od 22.11.-22.12.1993 pri gotovinskem plačilu premije obveznega avtomobilskega zavarovanja ! Vsem našim avtomobilskim zavarovancem pripada tudi brezplačen tehnični pregled vozila. PRLVOZ-tehmčm pregledi BREŽICE (0608)61-821 GALEB, C.k.ž. 59, KRŠKO (0608) 31-803 GALEB, C.p.b. 11/111 BREŽICE (0608) 63-097 ESA Cankarjeva 1, SEVNICA (0608) 82-823 lahko predstavili svojo dejavnost, se dogovarjali za posle in kaj prodali. Sejem obrti in podjetništva, ki ga je konec oktobra pripravila Obrtna zbornica Brežice, je uspel nad vsemi pričakovanji. Bil je dobro obiskan in enotno urejen, zato so obiskovalci in razstavljalci izrazili željo po novih podobnih prireditvah. Obrtna zbornica Brežice je pobude vzela resno, še posebej zato, ker ima še vedno na razpolago prazno dvorano nekdanje Adrie Caravan. Kakšna bo nadaljnja usoda tega, za • Kaču naju na odziv celotne Slovenije in obmejnega dela sosednje Hrvaške. Pričakujejo čez 50.000 obiskovalcev, ki jim bodo v sejemskih dneh pripravili tudi bogat kulturno zabavni program. V n jem bodo nastopili znani slovenski izvajalci popularne glasbe: Čuki, Agropop, Andrej Šifrer, Helena Blagne, Čudežna polja, Romana Kranjčan, Haidi, Sanja Mlinar in drugi. Za otroke bo seveda zanimivo predvsem to, da bosta tudi Božiček in dedek Mraz gostovala na sejemskem prostoru. tako dejavnost zelo primernega prostora, še ni znano. Brežičani bi ga vsekakor radi uporabljali v sejemske namene. Za zdaj pripravljajo novo presenečenje: novoletni sejem, ki se bo začel 21. in bo trajal do 30. decembra. Združili ga bodo z vsakoletno prireditvijo Veseli december, tako da se bo ietos osrednje novoletno dogajanje preselilo v halo Adrie Caravan (IMV) v Šentlenartu. Sejem bo imel poleg razstavnega predvsem prodajni značaj. Pripravljata ga Obrtna zbornica in Občinska turistična zveza v sodelovanju s priznanim Gospodarskim razstaviščem iz Ljubljane. Organizatorji so sprejemali prijave do konca novembra. Na voljo imajo 5.000 kvadratnih metrov pokritega, ogrevanega in opremljenega prostora po 70 mark za kvadrat. Doslej so pokazali, da imajo vse pogoje za organizacijo takih prireditev, predvsem pa veliko volje. B. DUŠIČ-GORNIK ZDOLANIO RAZVOJU SVOJEGA KRAJA KOSTANJEK - Jutri ob 18. uri se bodo krajani KS Zdole sestali v domu vaške skupnosti Kostanjek, kjer bo predstavitev možnosti celostnega razvoja podeželja in obnove vasi v tej krajevni skupnosti. Krajani bodo razpravljali o programu celostnega razvoja in prisluhnili tudi, kako poteka podoben projekt v občini Trebnje. DANES SEJA SKUPŠČINE BREŽICE - Danes popoldne bo v Brežicah seja vseh treh zborov občinske skupščine. Obravnavali bodo predloge zakonov s področja lokalne samouprave, se odločali o soglasju za realizacijo javnega dolga, obravnavali gradnjo slačilnic na športnem stadionu, ureditveni načrt mestnega jedra ter poročilo o investicijah v šolstvu in otroškem varstvu. DOLENJSKI LIST | Vas četrtkov prijatelj | Invalidov zdaj ne ovira samo arhitektura Slabši položaj BREŽICE - Ljudje so močnejši, če stopijo skupaj. Posebej to velja za tiste, ki j ih ne težijo samo vsakdanje skrbi, ampak so trajno invalidni. Kar devet različnih organizacij se združuje v brežiško Društvo invalidov, ki ima tako 840 članov. Večina jih šteje že čez 40, saj se jim mlajši invalidi le redkokdaj pridružijo. V Brežicah je trenutno med brezposelnimi 35 invalidov. Mnogi so še zaposleni po podjetjih, vendar jih obravnavajo kot breme za uspešno poslovanje, čeprav so v podjetju pustili najlepša leta in se pogosto ob težkem delu tudi poškodovali. Trinajst članov društva dela v invalidskih delavnicah v Skopicah, kjer prejemajo bedno plačo, a so vsaj zaposleni. V društvu menijo, da bo poseben davek na izdelke takih delavnic samo še poslabšal položaj. Že zdaj posebne delavnice niso zaposlovale dogovorjenega odstotka invalidov, toda če bodo z davki izenačene z ostalimi podjetji, jih bodo še manj, ali pa sploh nobenega. Invalidi ostajajo brez potrebne zaščite tudi ob stečajih. V Društvu invalidov Brežice opozarjajo na take primere, prizadete invalide pa napotijo k sindikalnemu pravniku. “Naša pomoč je svetovalnega in socialnega značaja. Pomagati skušamo predvsem težkim invalidom pri nabavi pripomočkov, zdravstvenem zavarovanju in plačilih v zdravstvu. Omogočimo jim klimatsko zdravljenje, če sami tega ne zmorejo, pripravljamo letna srečanja, skrbimo za rekreacijo ter ob koncu leta obiščemo 160 težjih ali socialno ogroženih invalidov, se pogovorimo z njimi in jih obdarimo,” pravi predsednik društva Mirko Kambič. Društvo si prizadeva odstraniti tudi arhitekturne ovire, ki onemogočajo invalidom dostop do marsikaterega pomembnega javnega prostora. Medtem ko so projektanti nekatera stanovanja ze prilagodili tako, da so vsi prostori dostopni tudi invalidom, pa so težave predvsem z dostopom do javnih objektov. Brežiško društvo si šteje za uspeh, da je projektant pri urejanju dostopa do nove pošte in javnih govorilnic upošteval njihove zahteve. Žal ovire še ostajajo pri banki, občinski upravi in drugod, da niti ne govorimo o pločnikih, ki nikjer v občini nimajo znižanih robov. B. D.-G. MEDREGIONALNA UKOVNA RAZSTAVA V DOLENJSKI GALERIJI NOVO MESTO - Jutri, 3. decembra, bodo v Dolenjski galeriji odprli 3. medregionalno likovno razstavo, ki so jo letos pripravili v murskosoboški galeriji in vključuje slikarje iz vseh slovenskih regij razen ljubljanske in mariborske. Na otvoritvi bo razstavo predstavil njen komisar direktor Galerije iz Murske Sobote Franc Obal, v priložnostnem kulturnem programu pa bo nastopil Dolenjski trobilni kvintet. POPOVIČEVA MONROE V KRKI NOVO MESTO - V sredo, 8. decembra, bodo ob 18. uri v razstavišču poslovne stavbe Tovarne zdravil Krka v Ločni odprli razstavo del akademskega slikarja Dimitrija Popoviča iz Zagreba. Avtor se bo predstavil s ciklusom risb slovite ameriške igralke Marilyn Monroe. Za prijetno vzdušje na otvoritvi bo poskrbel pevec Vlado Kreslin. MISEL IN KORENINE TUDI V LJUBLJANI LJUBLJANA - Razstava umetniških del slikarjev in kiparjev, ki so letos ustvarjali v likovni delavnici Misel in korenine na Kočevskem, se je iz kočevskega likovnega salona preselila v Ljubljano. Danes zvečer bodo razstavo odprli v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Gledališki festival v Ribnici končan Podelitev Linhartov ih priznanj RIBNICA - V soboto, 27. novembra, se je s podelitvijo Linhartovih priznanj ustvarjalcem v tradicionalnem amaterskem gledališču in s predstavo Fritzovega Kralja Malhu-sa končal Festival tradicionalnih amaterskih gledališč Slovenije. Festival je potekal v okviru 6. Linhartovega srečanja, na njem pa je sodelovalo sedem gledaliških skupin iz vse Slovenije. V drugem delu festivala, ki je bil na sporedu teden dni po prvem delu, so nastopile štiri gledališke skupine. Že dopoldan seje v ribniški dvorani predstavilo amatersko gledališče iz Velenja s predstavo Plakat Gorana Gluviča v režiji Marije Kolar, popoldne je gledališka skupina iz KUD Rakovnik Ljubljana nastopila v Dolenji vasi z glasbeno veseloigro Pri belem konjičku v režijiMaksa Pavška, zvečer pa so v Sodražici gledališčniki KD Mislinja gostovali z Molierovim Zdravnikom po sili v režiji Petra Tovšaka in v Ribnici igralci DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice s Kraljem Malhusom Ervina Fritza v režiji Štefana Žvižeja. Linhartova priznanja so prejeli: Adolf Rauter, Peter Tovšak, Polde Zunder, Anica Berčič in Janez Debeljak. BOŽIC IN NOVO LETO NA VOŠČILNICAH NOVO MESTO - V soboto, 4. decembra, bodo v knjižnici frančiškanskega samostana ob 18.40 odprli razstavo Božič in novo leto na grafičnih voščilnicah. Zanimivo zbirko prazničnih voščilnic z vseh koncev Evrope bo predstavil član društva Ex libris Sloveniae in lastnik zbirke dr. Rajko Pavlovec. S to razstavo bo razstavišče pri frančiškanih praznovalo majhen jubilej, že deseto razstavo. KONCERT V SEMIČU SEMIČ - Jutri, 3. decembra, bodo učenci in učitelji dislociranega oddelka Glasbene šole Črnomelj pripravili v domu upokojencev koncert. Prireditev se bo začela ob 17. uri. ] Ribničani radi berej 0 Knjižnica Miklova hiša ima več kot tisoč obiskovalcev RIBNICA - Da so knjige drage, ni treba nikomur posebej odkrivati, pr; tako ne, da so časi nekoliko težji in da tudi zaradi tega posaqmezniki kupijo manj knjig kot pred leti. Lahko bi napisali, da so za knjigo nastopili težki časi, ko bi vendar ne bilo tudi svetlih plati v tej zgodbi. Že zadnji knjižni sejem je pokazal, da se slovenska knjiga kar dobro drži, saj se zdi vse večjemu številu založnikov vredno in očitno tudi donosno ukvarjati se z izdajanjem knjig, druga dobra novica pa je, da ljudje še vedno radi bere- Za Ribničane to zanesljivo drži, zagotavlja Jana Košir, ki že 18 let Jela kot knjižničarka. V skoraj dveh desetletjih knjižničarskega dela je imela dovolj priložnosti neposredno izkusiti, kako se razumejo Ribničani in knjige. V lepo urejeno knjižnico, ki domuje v Miklovi hiši, redno zahaja čez 1000 obiskovalcev. Prevladuje seveda mladina, a tudi starejši se pogosto zadržujejo med bogato založenimi policami knjižnice. Radi berejo predvsem leposlovje, povečuje pa se zanimanja za tako imenovano stvarno literaturo. “Mislim, da se pri izposoji knjig pozna, da so knjige dražje in da si jih ljudje nekoliko težje kupijo. Izposoja seje namreč v naši knjižnici v zadnjih dveh letih kar precej povečala,” pravi Koširjeva. “Kot opažam, ne bo držalo, da ljudje vse manj berejo. Mislim, da so se že kar najedli televizije in da radi ponovno sežejo po dobri knjigi.” Jana Košir MiM Miklavžev knjižni sejem Že trinajstič ŠENTJERNEJ - V prostorih tukajšnje osnovne šole so danes. 2. decembra, dopoldne odprli tradicionalni knjižni sejem, ki ga pod nazivom Miklavžev sejem že trinajstič pripravljata Mladinska knjiga iz Novega mesta in osnovna šola Šentjernej. Na razstavni površini več kot 200 kv. metrov je na ogled in za nakup po nekoliko znižanih sejemskih cenah na voljo pisana in bogata bera najrazličnejših knjig. Gost tokratnega sejma je pisatelj Bogdan Novak, ki se bo pogovoril z učenci, z mladimi novinarji pa imel intervju za šolsko glasilo. Kot pravi ravnatelj šole Pavle Turk, je obisk sejma vsako leto zelo dober, saj ga poleg učencev obiščejo tudi starši ter drugi Šentjernejčani. V dveh dneh, kolikor časa traja, marsikatera knjiga dobi novega bralca in lastnika. UMRLA JE CITA POTOKAR V 78. letu starosti je prav na svoj rojstni dan, 28. novembra, v Ljubljani umrla slikarka in ilustratorka Cita Potokar. Rodila se je leta 1915 v Dragatušu, šolala pa seje v Beogradu in po vojni v Ljubljani. Bila je mojster v slikanju pokrajine in figur. Nihče noče edinstvene zbirke? Mladen Škrbič išče drugi dom za svojo zbirka inštrumentov z vseh koncev sveta -Ce ji nihče ne bo ponudil strehe, jo bo moral zbiratelj razprodati ali dati drugam NOVO MESTO - Učitelj glasbe in svetovalec Mladen Škrbič je pred več desetletji prišel iz rodnega Itihača v Slovenijo in pred 23 leti v Novo mesto ter se udomil v dolenjski metropoli, vendar ni prišel kot mnogi njegovi sorojaki le s parom pridnih rok, s seboj je prinesel zbirko inštrumentov. Bilje in o-staja namreč velik ljubitelj glasbe in navdušen zbiralec inštrumentov, vsakršnih in z vseh koncev sveta. V 38 letih, kolikor časa že traja njegova zbirateljska strast, si je ustvaril zavidanja vredno zbirko, ki obsega več kot 160 glavnih inštrumentov, da manjših piščali in drugega niti ne štejemo. Zbral je kompletne serije godal, brenkal, trobil in pihal. V zbirki ima, denimo, dve dragoceni violini italijanske izdelave, stari prek 200 let: v nji najdemo basovski klarinet, ki ga ima v Sloveniji poleg njega le še ljubljanska filharmonija, pa številna eksotična glasbila iz Latinske Amerike, Kitajske, Japonske, iz afriških dežel. Skratka, Škrbiču je z načrtnim in dolgolet-nim zbiranjem uspelo ustvariti pomembno zbirko. In ni je tiščal skrite doma, izbrane inštrumente iz zbirke je pogosto razstavljal po osnovnih šolah na Dolenjskem, videli pa smo jo lahko tudi na občasnih postavitvah v novomeških izložbah in proštiji pa še kje. V celoti je ni še nikjer predstavil, ker je preprosto prevelika. Pogosto razstavljanje pa starim inštrumentom tudi škodi. Zaradi te zbirke, ki ji ni para v Sloveniji, ga že precej časa boli glava. Ne moti ga tako, da zdaj, ko zima že pošteno kaže svoje zobe, zaradi svojih ljubljenih inštrumentov zmrzuje, ker si ne upa prostorov zakuriti, saj prehudo nihanje temperature škoduje inštrumentom, pravi, da mu je predvsem hudo, ker ne ve, kam bi z njimi. Zdaj mu zbirka zavzema dve sobi v stanovanju, vsaj eno sobo pa bi nujno potreboval zase, ker se namerava lotiti zasebnega poučevanja igranja na inštrumente. “Rad bi dobil prostor v kakšni šoli, kulturni ustanovi, kjer bi shranili zbirko kot stalno razstavo, tiste inštrumente, ki so novejši, pa bi lahko sposojali za učenje. Ne gre mi za denar, zbirko bi zastonj odstopil, ostal pa bi seveda njen lastnik. Tako bi bila dostopna učencem iz vseh šol, ogledali pa bi si jo lahko tudi drugi,” pravi Škrbič in dodaja, daje že potrkal na vrata Dolenjskega muzeja in Glasbene šole Marjana Kozine, a brez uspeha. “Če mi ne bo uspelo, bom prisiljen zbirko razprodati. Mislim, da bi to bila velika škoda ne samo Mladen Škrbič zame, ampak tudi za okolje, kjer bivam. Najraje bi videl, ko bi zbirka ostala v Novem mestu, bilo bi mi hudo, če bi morala kam drugam ali če jo bom moral razprodati,” je pokazal Škrbič dobro voljo, žal pa je samo to premalo. Trenutku in priložnosti bi morali prisluhniti še drugi. M. MARKELJ PER KIRKEBYV MODERNI GALERIJI V bizeljski šoli so raziskovali Zaključili projektno nalogo “Vinogradništvo na Bizeljskem nekoč in danes” -Ustvarjalno delo vsakega učenca - Zanimanje naraščalo - Pomembni rezultati naloge UUBIJANA - V Moderni galeriji bo še do 5. decembra na ogled velika pregledna razstava Pera Kirkeby-ja, danskega umetnika svetovnega slovesa. V zadnjih dnevih razstave, danes in v nedeljo, 2. in 5. decembra, bodo za obiskovalce pripravili strokovna vodstva po razstavi. BIZELJSKO - Sredi novembra so v OŠ Bizeljsko predstavili potek in rezultate projektne naloge “Vinogradništvo na Bizeljskem nekoč in danes”. Zastavili so si jo že v preteklem šolskem letu in ob delu vztrajali vse do letošnje jeseni. Učenci in učitelji so vsak na svoj način zaživeli z dejavnostjo, kije že od nekdaj značilna za njihove kraje. Morda sta jim ravno taka domača tema in dober odziv med odmačini dala dovolj volje, da so vztrajali in uspeli. Za pestro predstavitev opravljene raziskovalne naloge je bilo potrebno celo popoldne, a šolarji in njihovi učitelj kljub temu niso mogli prikazati vsega, kar so v letu dni počeli. Svoje delo so predstavili na bogati razstavi in v posebnem glasilu. S pomočjo krajanov so prikazali, kako so viničarji nekdaj klicali na delo, kako so prevažali vino v sodih in na posebni kulinarični razstavi še nekdanjo prehrano v vinorodnih krajih. Obiskovalcem so povedali, kako je potekalo delo posameznih skupin in jim zavrteli izbor video posnetkov, ki so jih za cele tri ure posneli sami. Predstavitev se je prepletala s kulturnim programom na temo vinogradništva, s pripovedmi in petjem domačinov ter s kvizom. Vsako temo so obravnavali v dveh smereh - kako je bilo nekoč in kako je danes. Zanimalo jih je, kakšen je obseg vinogradov na Bizeljskem, kako je potekala obnova in kakšen pomen ima ta dejavnost za kraj. Seznanili so se s sortami trt, z naravnimi pogoji za vzgojo, celo z obrambo proti toči, obiskali največje vinogradnike na Bizeljskem in sodelovali pri opravilih v vinogradu vse od zime do jeseni. Poizvedovali so, koliko je hramov na Bizeljskem in kje so, se zanimali za predelavo grozdja, zatiranje bolezni, kletarjenje in prodajo vina. Zapisovali so pripovedi, običaje, pesmi, pregovore, način prehranjevanja in pomen vina v prehrani. Zbirali so domače izraze in uredili poseben slovarček, uredili zbirke najstarejših, največjih in najmanjših stvari, povezanih z vinogradništvom, ter predstavili še šolski vinograd, ki so ga začeli obdelovati pred dobrimi tridesetimi leti. “Projektno delo je zahtevalo veliko diferenciranega in individua- NA RAZSTA VI - Ob zaključku projektne naloge so na bizeljski šoli pripravili tudi razstavo o opravljenem delu. Popestrili so jo z likovnimi izdelki. načrti, fotografijami in tudi z maketo vinograda. (Foto: /L D.-G.) liziranega dela z učenci ter sodelovanja med vsemi učitelji. Učitelji v tej vlogi niso bili le prenašalci informacij in znanja, saj so se učenci v tesnem sodelovanju med seboj samostojno učili, delali z besedili, vodili razgovore, delali analize, primerjave in zaključke. Tako je močno prišla do izraza osebnost slehernega učenca. Torej ni kalupov, če le učitelj vzpod- buja v učencih samostojnost, samoiniciativnost, ustvarjalnost in iznajdljivost. To možnost pa daje ravno odprtost projektnega učnega dela. Prepričana sem, da je po tej nalogi učencem ostalo zanimanje za še neraziskana vprašanja, želja po raziskovanju nečesa novega,” pravi ravnateljica OŠ Bizeljsko Vida Najger. Na šoli so bili prijetno presenečeni ob rezultatih naloge, saj so učenci s privlačnim načinom dela prišli do novih znanj in ugotovitev. Mentorji so med letom opazili, da zanimanje za nalogo narašča in da se učenci trudijo, kako bi vsak svojo nalogo opravil najboljše. Upali bi si reči, da so poleg same metode dela posebna vrednost tudi pridobljeni rezultati in naloge, zato bi bilo kar škoda, da bi zbrano gradivo utonilo v pozabo. Tudi ravnateljica Najgerjeva upa, da bodo lahko izdali priložnostno brošuro na to temo. B. DUŠIČ-GORNIK FILMSKI ČETRTEK: BEGUNEC NOVO MESTO - Danes bodo v Domu kulture ob 18. in 20. uri v ciklusu Fimski četrtek, kije namenjen ljubiteljem filmske umetnosti, predvajali ameriški film Begunec režiserja An-drewa Davisa. Glavne vloge v tej odlični dvourni kriminalki igrajo: Harrison Ford, Tommy Lee Jones, Sela Ward, Joe Pantoliano in Andreas Katulas. GLASBA IN LITERATURA KRŠKO - V Kulturnem domu bo v soboto, 4. decembra, glasbeno-liter-arna prireditev, na kateri bodo nastopili: igralka Meta Vranič, solo pevka Marjeta Podgoršek ter glasbenika Tomaž Kmetič in Vladimir Mlinarič. Knjige bližje vaščanom Na Suhorju odprli drugo knjižnično izposojevališče v metliški občini SUHOR - Metliška Ljudska knjižnica si je pred dvema letoma zadala nalogo, da razširi knjižnično mrežo tudi po vaseh, ki so oddaljene od Metlike. Čeprav je to zahtevno delo, ji je lani uspelo odpreti izposojevališče na Radoviči, pretekli teden pa na Suhorju. Z izposo-jevališčem v Gradcu - odprli naj bi ga v naslednjih letih - bo knjižnična mreža v metliški občini zaključena. Ljudska knjižnica v Metliki ima 17.752 enot knjižničnega gradiva, suhorsko izposojevališče pa je imelo ob otvoritvi 705 enot. Seveda ga bodo sproti dopolnjevali, po novem letu pa bodo redno prihajali tudi najbolj brani časopisi in revije. Izposojevališče bo vodila Bojana Malešič, odprto pa bo dvakrat na teden, prvič že jutri, v petek, popoldne. Sicer je to večnamenski prostor, v katerem bodo tudi ure pravljic za najmlajše, že doslej pa so ga uporabljali krajevna skupnost in društva. Ljudska knjižnica z izposojevališči pridobiva tudi prostor, ki je pogoj za matičnost. Knjižnica v Metliki meri 147 kv. metrov, skupaj z isposo-jevališči dobrih 221 kv. metrov. Da bi zadostili normativom za matičnost, bi moralo biti v metliški občini za knjižnico namenjenih 360 kv. metrov, in kot je ob otvoritvi na Suhorju dejala direktorica Ljudske knjižnice Anica Kopinič, upajo, da jim bo to tudi uspelo doseči. M.B.-J. Veliko platno proti video zmazkom Novo mesto bi potrebovalo dvorano, kjer bi bile samo filmske predstave - Dvorana v Sokolskem domu neuresničena priložnost - Obeta se filmsko gledališče NOVO MESTO - Pred leti je vse kazalo, da bosta televizija in video zadala smrtni udarec kinu. V slovenskih kinematografih je obisk močno upadel, nekatere kinodvorane na podeželju in tudi v mestih so morali zaradi premajhnega obiska zapreti. Takrat je Janez Kovač, vodja filmskega programa v Domu kulture in podpredsednik Združenja kinematografov Slovenije, bojeval po mnenju nekaterih izgubljeno bitko, ko se je trudil pritegniti obiskovalce nazaj pred veliko platno kinodvorane, kjer film edino zares polno zaživi. Kovač je napovedoval boljše čase. Seje motil ali je bil njegov optimizem upravičen? - Si jv film ponuvnu pridobil gledalcu, ali še vedno kraljujeta video in televizija? “Film je ponovno dobil gledalce. Stanje kinematografije se opazno izboljšuje že od leta 1992, občutneje pa je izboljšanje opazno prav letos. Vedno sem bil optimist in za zdaj nimam razloga, da ne bi bil še naprej, saj se je bolj ali manj uresničilo vse, kar sem si v tem pogledu želel. Zdaj imamo v sezoni, to je v jesenskih in zimskih mesecih, v povprečju okrog 110 do 115 gledalcev na predstavo, poleti je sicer manjše, a še vedno okrog 60 gledalcev na predstavo. To pomeni, da je dvorana skoraj do polovice zasedena, v povprečju seveda. Pred leti je večinoma samevala skoraj prazna.” - Kaj mislite, kaj je razlog, da ljudje ponovno odkrivajo čar filmske predstave v kinodvorani? “Mislim, da je video produkcija izgubila svoj čar. Mladi, ki so največji porabniki video filmov, so že ugotovili, da se bolj splača hoditi v kino kot doma gledati tiste pokvarjene zmazane kasete. Pa še nekaj je, kino je tudi družaben prostor, tu se ljudje srečujejo, vidijo, niso zaprti vsak zase doma. Mislim pa, da na večji obisk vpliva tudi to, da zdaj dobivamo znane filme hitro na spored. Svetovne Janez Kovač uspešnice prihajajo na platna slpven-skih kinematografov neprimerno hitreje kot nekdaj, včasih celo istočasno kot v druge evropske kinematografe. V povprečju skoraj ne mine več kot dva tedna, pa je film po premieri v Londonu že tudi na novomeškem platnu. Za to ima precej zaslug sodelovanje Združenja kinematografov Slovenije z velikimi filmskimi produkcijskimi hišami, kot je Warner Brothers. Filme iz hiš, kot so Columbia, Fox in UPI, zaenkrat še dobimo prek Zagreba, a v pol leta bo Slovenija tudi v distribuciji povsem samostojna.” - Vse tuje lepo slišati, vendar so gotovo še kakšni problemi, ki vas tarejo? “Velik problem je to, da imamo na voljo eno samo dvorano. Moja programska politika je taka, da film vrtimo cel teden neprekinjeno, če je le mogoče. Nekdaj se je film predvajal dva do tri dni. A izkazalo se je, da to ni dobro. Film gre dobro v promet le, če predvajanj ne prekinjaš - to je železni zakon kinematografije, ki velja po vsem svetu. Prekinjanje ali selitev filma v druge dvorane močno zmanjša obisk. Zato pri nas predvajamo posamezen film od srede do četrtka, če je film svetovna uspešnica, kot je denimo Jurski park, pa dlje časa, do 10 ali 12 dni. Jurski park je bil letos sploh najbolj uspešen film pri nas. V Novem mestu je imel 5000 gledalcev, imel pa bi jih še več, če ne bi bilo izpadov zaradi gledališča.” - Filme zdaj vrtite v dvorani, ki je namenjena še drugim dejavnostim, gledališču, koncertom, srečanjem, proslavam in podobnim prireditvam. Je to dobra ali slaba kombinacija? “Nujno, res nujno bi potrebovali dvorano, ki bi bila namenjena samo filmskim predstavam. Dvorana v Domu kulture je zdaj namenjena vsemogočim prireditvam, zato ni tisto pravo. Moja tiha želja je, da bi uredili dvorano v Sokolskem domu, kjer so nekdaj redno vrteli filme. To bi bilo krasna rešitev. Vprašanje pa je, kje dobiti denar za obnovitvena dela. Res je škoda, da dvoranica v Sokolskem domu ni izkoriščena. Za Novo mesto bi bila skoraj idelana kinodvorana, saj mesto ne potrebuje velike kinodvorane. Tudi v svetu prevladujejo manjše kinodvorane. Bolje je več manjših kot ena velika, seveda pa morajo v nji teči filmske predstave pogosteje. V svetu je normalno, da v eni dvorani zvrtijo na dan štiri in več filmov. Bolj realni so obeti z dvorano v Kulturnem centru, nekdanjem Domu JLA. Tja bi lahko preselili koncerte, proslave, akademije in drugo, v Domu kulture pa bi ostala le gledališče in kino. Tako bi se dalo živeti in filmski program bi lahko dobro in uspešno tekel.” - Kaj pa prostori v spodnjem delu Doma kulture, ki so zdaj prazni? “Fotogalerija Vista se je iz njih odselila in tu bi se dalo uredili lepo majhno kinodvorano s 40 do 50 sedeži, kjer bi predvajali bolj umetniški filmski program, se pravi filme, ki jih ne moremo predvajati v sedanji programski shemi. Zaradi tega iz programa izpadejo nekateri dobri in odlični filmi, ki bi jih bilo dobro videti. Mojo zamisel o mali dvorani so podprli, vendar pa je zdaj za eno leto zamrznjena, ker bodo prostore dali v najem Dolenjskemu muzeju za informativni center. V tem času naj bi pripravili načrte za kinodvorano. Denar za ureditev bi zbrali iz več virov, nekaj bi dali sami, nekaj Združenje, mladina Film, občina. Upam, da se bo čez leto dni resno začelo delati za novo malo dvorano. Novo mesto bi jo res potrebovalo. Škoda je tako lepega prostora za nekakšne pisarne.” - Kaj menite, ali hi skrhnu izbran program v lepo urejeni mali dvurani lahko ustvaril malo večji krog ljubiteljev dobrega filma? Le občasne predstave umetniškega filma so najbrž premalo, da hi se oblikovala stalna publika z zahtevnejšim filmskim okusom. “Mislim, da bi se ustvarilo filmsko občinstvo pravih ljubiteljev filma. Odprlo bi se več lepih možnosti za, denimo, restrospelAive slovenskega filma, preglede ustvarjalnosti posameznih režiserjev, za kinotečne filme in podobno. Vse mnogoče bi se dalo načarati. Nekaj podobnega je dvorana Kompas v Ljubljani, kjer je dvorana z 80 sedeži stalno polna, vrtijo pa samo art program.” MILAN MARKELJ Sta ukradeni kombi res samo opazovala? 8. oktobra zvečer je s parkirišča pred blokom na Cesti herojev izginil kombi, poln tovora, last Sama Plaznika -Naslednji dan so ga policisti odkrili na Gorjancih - Sojenje obtoženima še ni zaključeno NOVO MESTO - V petek, 8. oktobra, »krog 23. ure je s parkirišča pred bloki v Ločni v neposredni bližini črpalke na Cesti herojev nekdo odpeljal kombi transporter, last Sama Blaznika. Mišura Vojko, ki stanuje v enem izmed bližnjih blokovskih stanovanj, je malo pred tem prišel domov iz službe. Žena ga je opozorila, daje skozi okno opazila dve osebi, ki se sumljivo sukata okrog sosedovega kombija. Potem ju je opazoval tudi Vojko: bila sta dva moška, eden je bil za glavo višji od drugega. Ko sta se h kombiju ponovno vrnila in je eden od njiju poskušal odpreti vrata, je Vojko poklical policijo. Ko jima je uspelo spraviti vozilo v pogon in sta zavila proti mestu, je Vojko ponovno poklical policiste, ki so se kljub takratni policijski stavki po dveh klicih le odpravili za njima. Kombi so odkrili naslednji dan tik pred prestopom slovensko - hrvaške meje na Gorjancih. Tatova, ki so ju prijeli, sta se v ponedeljek za storjeno kaznivo dejanje velike tatvine zagovarjala pred senatom novomeškega temeljnega sodišča. Zadeva še ni zaključena, naslednja obravnava bo 17. decembra. ODŠEL Z AKUMULATORJEM -V času med 20. in 23. novembrom je neznan storilec na železniški postaji iz kombiniranega vozila znamke IMV TIP. 1900 odmontiral akumulator in ga odnesel. Lastnika I. P. z Radoviče je oškodoval za 15 tisočakov. OB TOLARJE IN MARKE - V času med 6. in 23. novembrom je neznanec na Dol. Mokrem Polju prišel v hodnik stanovanjske hiše, izkoristil odsotnost oškodovanke ter iz garderoben omarice ukradel denarnico, v kateri je imela S. P. 800 tolarjev in 100 nemških mark. MLADOLETNIKA POŠKODOVALA VEČ PROMETNIH ZNAKOV - Mladoletnika iz Šentjerneja sta osumljena, da sta 21. novembra okrog enih ponoči med Dol. Prekopo in Šentjernejem poškodovala več prometnih znakov. Cestno podjetje sta oškodovala za okrog 35. tisočakov. UKRADEL ŽENSKO TORBICO -25. novembra je nepridiprav iz pisarne Tovarne Beti v Črnomlju ukradel iz ženske torbice denarnico. Lastnico L. B. iz Gribelj je oškodoval za 6 tisočakov. OB AVTORADIO - 28. novembra je neznan storilec na železniški postaji v Semiču iz osebnega avtomobila lastnika T. A. s Sel pri Otovcu odmontiral avtoradio in lastnika oškodoval za 20 tisočakov. Fanta, kiju obtožnica bremeni tatvine kombija, vrednega okrog 2 milijona tolarjev, in tovora v vrednosti okrog 500 tisoč tolarjev, sta hrvaška državljana. To sta 22-letni Mate Par-lov in 22-letni Jeton Peci, oba iz Zagreba. Prvi se je pred sodiščem zagovarjal Mate Parlov, ki je pred senatom povedal povsem drugačno zgodbo, kot jo je zaupal preiskovalnemu sodniku. Trdil je, da kombija nista vzela onadva ampak trojka, od katere pozna po imenu in priimku Vladimirja Čurjaka, drugega le po vzdevku Tiča, medtem ko tretjega ne pozna. Trojko je spoznal že pred enim letom, ko je Peciju in njemu posodila 3 tisoč nemških mark. Ker jima denarja še nista vrnila, so 8. oktobra vsi trije prišli k Parlovu, naj jim posodi avtomobil. Skupaj z njimi sta se Parlov in Peci našla naslednji dan, 9. oktobra, v piceriji Napoli v Dubravi. Parlovu so vrnili avto, kije bil blaten, in jima predlagali, naj gresta z njimi pogledat nek avto. Ko so pripeljali do meje, je trojka ostala na hrvaški strani, ker so imeli vozilo z mostarsko registracijo, za katero so dejali, da ne sme v Slovenijo, njiju pa so poslali pogledat, če je z natančno opisanim NAŠLI SO GA MRTVEGA KRŠKO - 25. novembra nekaj pred šesto zvečer so bili krški policisti obveščeni, da je bil v Brezovski Gori pri Krškem najden mrtev moški. Na kraju je policijska patrulja ugotovila, da gre za 33-letnega brezposelnega Albina Sirotka iz Brezovske Gore 1, pošta Leskovec pri Krškem. Na kraj je prišel zdravnik, ki ni mogel ugotoviti vzroka smrti, saj na truplu ni našel nobenih znakov nasilja, zato je odredil sanitarno obdukcijo. 20 LET VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA - V študijskem letu 1993/94 proslavlja Višja šola za notranje zadeve 20-letni-co svojega obstoja in delovanja. Jubilej bodo obeležili z vrsto prireditev in aktivnosti, kijih bodo kot članica Univerze v Ljubljani izvedli v tednu Univerze od 30. novembra do 3. decembra. Pomembnejše med njimi so razstava Oskarja Kogoja, posvet z mednarodno udeležbo na temo: Policija na prehodu v 21. stoletje in podelitev diplom študentov VSNZ, ki bo v petek, 3. decembra. TUKAJ JE GORELO - “Če ognja ne bi pravočasno opazili in če ne bi imeli tako dobrih gasilcev, bi bila škoda lahko veliko večja," pove gospod Ciril Plešec, ki se je sam prvil lotil reševanja. (Foto: J. Pavlin) v Smihelska cerkev je gorela Požar so pogasili v petih minutah - Ognju je poma-gal na piano sneg - Škode za 100.000 tolarjev ŠMIHEL - Obrtnik Janez Kramarič se je minulo sredino jutro mudil po opravkih na Grmu. Slučajno se je ozrl proti Šmihelu in opazil, da se po zasneženi strehi cerkve sv. Mihaela nekam čudno vali dim. Takoj je pomisil na najslabše. Ura je bila tri četrt na osem, ko se je z avtom že oglasil pri župniku Cirilu Plešcu. Ko sta skupaj pogledala streho, so se že pokazali ognjeni zbulji. Gasilci reševalnega centra so bili na metu požara že dobrih pet minut potem, ko so jih poklicali. Reševanja na podstrešju cerkve je bilo zahtevno tudi zaradi gostega dima. S težavo so odkrili ogenj in ga zadušili, ne da bi poškodovali dragoceni strop cerkvene ladje. Župnik Ciril je povedal, da je centralno peč na olje, ki je postavljena v zakristiji, zakuril le nekaj minut pred sedmo uro, ko imajo mašo. Po petnajstih minutah gretja jo je izključil. Vse kaže, da je ognju na piano pomagal sneg, kije najprej podrl kovinsko cev, zatem pa je imel vroč zrak pomešan z iskrami prosto pot do lesenega ostrešja. Škode je za dobrih 100.000 tolarjev, lahko pa bi bila mnogo večja, če bi se vse skupaj dogajalo ponoči. Verjetno je božja roka hotela, da gospod Ciril peči ni vključil ponoči, kot je sprva hotel. Sedaj upa, da ga dobri ljudje pri darovanju prispevkov za odpravo škode ne bodo pustili na cedilu. J. PAVLIN avtomobilom v Novem mestu vse uredu. Parlov je zatrdil, da v notranjosti avtomobila nista bila, čeprav je analiza sedežev kazala drugače. Povedal je še, da jima je trojka obljubila, da bo za opravljeno nalogo zbrisala njun dolg. Njuna naloga pa je bila, po njegovem zatrjevanju, le, da ugotovita, če je s kombijem vse v redu. Parlov je tudi zatrjeval, daje bil 8. oktobra v piceriji Napoli do pol enajste ure zvečer, potem je odšel domov. Tudi Jeton Peci je pred sodiščem povedal drugače, kot je povedal preiskovalnemu sodniku. Dejal je, da je bil 9. oktobra doma, ko ga je enkrat dopoldan, poklical Mate Parlov; povedal mu je, da je posodil avto že prej imenovani trojki. Dobili so se v piceriji Napoli. Jetonu Peciju naj bi trojka oz. Vladimir Čurjak posodil 1.000 nemških mark. Skupaj so se odpeljali proti slovenski meji. Tudi Peci je povedal, da je trojka ostala pred mejo, ker je imela mostarsko registracijo, Prevoz bolnikov in ponesrečencev s helikopterjem Julija tudi pri nas LJUBLJANA - Klinični center v Ljubljani ima od srede letošnjega julija organizirano ne- namen ima pripravljenih in usposobljenih dvanajst ekip. Vsako ekipo sestavljata zdravnik in medicinska sestra. Helikopterje dalo na razpolago slovensko Ministrstvo za notranje zadeve. Opremljen je z nujno medicinsko pomočjo, med drugim ima EKG, defibrilator in respirator, tako da je med transportom možna tudi intenzivna oskrba bolnika in poškodovanca. Možen je prevoz bolnikov med bolnišnicami ali z mesta nesreče v ustrezno zdravstveno ustanovo. Helikopter za nujne medicinske reševalne prevoze zdaj pristaja na stari in začasni lokaciji nasproti kasarne na Roški cesti v Ljubljani, ki pa je zaradi oddaljenosti neprimerna. Zato nameravajo v bližnji prihodnosti zgraditi nov heliodrom v neposredni bližini Kliničnega centra, ki bo direktno povezan z urgentnim blokom. Helikoptrska reševalna služba je vključena v sistem nujne reševalne službe v Sloveniji in v obvezno zdravstveno zavarovanje. Ura leta s helikopterjem stane okoli 1.000 nemških mark. S kraja nesreče je možno pok-licati poleg policije tudi nujno medicinsko helikoptersko službo na pager 0610 103174 -dežurni zdravnik; telefonska številka helikopterske baze na Brniku: 064 222 - 260 ali 261 -670.0 upravičenosti helikopterskega transporta odloča dežurni zdravnik. V ODKLENJENI AVTO PO DENAR IN KOZMETIKO CVIBEU - B. E. s Cviblja je osumljena, da je 28. novembra popoldne iz odklenjenega osebnega avtomobila v Pristavi ukradla torbico, v kateri je M. Z. iz Jezera imela dokumente, denar in kozmetiko. Osumljenka jo je oškodovala za okrog 50 tisočakov. Policisti so predmete zasegli in jih vrnili oškodovanki. UKRADEL KABEL, POSODO ZA RAZREDČILO IN DRUGO TREBNJE - 23-letni J. Č. iz Hrvaške je osumljen, daje 24. novembra v podjetje Trimo v Trebnjem, kjer dela po pogodbi, ukradel električni kabel, posodo z barvo, nitro razredčilo, linolej in še nekaj drugih predmetov ter tako omenjeno podjetje oškodoval za 40 tisočakov. ona dva pa sta imela nalogo, da pogledata, kako je z opisanim kombijem. Tudi Peci je zatrjeval, da v kombi nista vstopila. Na vprašanje, zakaj sta sedaj spremenila zagovor, sta povedala, da sta se za tak zagovor pred preiskovalnim sodnikom dogovorila v avtpfiobilu - tako sta jima svetovala tudi Vlado in Ptica - pa tudi, ker sta se bala izdati ostale tri. S sabo sta imela 300 nemških mark za primer, če bi ju dobili policisti pri ilegalnem prestopu meje, sicer pa sta zatrjevala, da Novega mesta ne poznata in da sta bila tu prvič. Lastnik ukradenega kombija Samo Plaznik s Ceste herojev v Novem mestu je povedal, da je kombi parkiral UKRADENE ČEKE STA VNOVČEVALA NOVO MESTO - 18-letni S. D. in 17-letni O. K, iz Novega mesta sta osumljena, da sta od 30. avgusta do 23. septembra v stanovanju D. R. iz Novega mesta ukradla 30 čekov Ljubljanske banke in jih nato vnovčevala. Vnovčila sta za 220.000 tolarjev čekov. OTROK JE UKRADENI DENAR ZAPRAVIL NOVO MESTO - Otrok iz Novega mesta je osumljen, da je v oktobru, ko seje igral pri prijatelju, izkoristil njegovo nepazljivost ter mu ukradel 7.000 tolarjev in 20 nemških mark. Denarje potem zapravil. NAPADEL SOJETNIKA DOB - D. Š„ ki trenutno prestaja zaporno kazen v KPD Dob pri Mirni, je osumljen, da je 25. novembra brez kakršnegakoli vzroka večkrat udaril J. R. , ki prav tako prestaja kazen, in ga hudo poškodoval. VLOMIL V TRGOVINO KRŠKO - Neznan storilec je s primernim orodjem odlomil zunanji del cilindričnega vložka na vhodnih vratih zasebne trgovine A. Z. iz Brežic in stopil v notranjost. S polic je ukradel več parov hlač, bund in puloverjev ter vrata za sabo priprl. Odlomljeni del cilindričnega vložka je storilec odnesel s sabo ali pa ga je odvrgel. Lastnika trgovine je oškodoval za 1.400.000 tolarjev. VISOKE OBRESTI ZA POSOJENO MALENKOST KRŠKO - Krški kriminalisti so pred kratkem ugotovili primer izsiljevanja. Novomeškemu javnemu tožilcu so ovadili 25-letnega S. I. iz Brežic, kije 24. septembra izsiljeval 20-lctncga P. B. iz Brežic, naj mu vrne posojeni denar. Posodil mu je namreč 1.200 nemških mark, zahteval pa je, da mu mora vrniti 19.000 mark. ZA POSOJEN DENAR ZARAČUNAL VISOKE OBRESTI KRŠKO - Uprava kriminalistične službe je ugotovila, da si je 48-letni S. M. z Raven na Koroškem januarja letos sposodil za teden dni 9.200 nemških mark pri 29-letnem K. S. iz Krškega. Ker mu Sušnik ni vrnil denarja v dogovorjenem roku, mu je K. S. na dan zaračunal 10 odst. obresti na glavnico, tako da je Sušnik sedaj dolžan 139.800 mark obresti, skupno z glavnico pa 149.000 mark. PO DOLENJSKI DEŽELI • Po večji količini snega, ki smo ga deležni zadnje dneve, je tudi stranpoti manj, kot da bi jih preprečil sneg. Vsi dolgoprstneži pa se le niso dali prestrašiti prvemu letošnjemu snegu, mogoče jih je mraz celo pripravil na kakšen nečeden podvig. Nekako tako bi si lahko razlagali podvig tat, ki je med 6. in 23. novembrom vlomil v klet v stanovanjskem bloku na Cesti herojev v Novem mestu in ukrade! 10-kilogramsko plinsko bombo, vredno 4.000 tolarjev. • Še pred snegom in mrazom, ko so bili prsti bolj gibčni in urni, je nekdo 3. novembra ukradel čekovne blankete M. K. iz Metlike, ki pa tan ine ni prijavil. Na to se je spomnil šele, ko je dobil bančni izpisek, na podlagi katerega je ugotovil, da je neznanec dvignil njegov denar. Kdo si je omislil poslovanje na račun tujega kritja, policisti še raziskujejo. na običajnem mestu na parkirišču v bližini bencinske črpalke. Za krajo je zvedel po telefonu okrog 11. ure zvečer, ko so ga policisti vprašali, če ima še na parkirišču svoj kombi. V kom- • Senat je ugodil predlogu zagovorniku obtožencev, da se na naslednji obravnavi 17. decembru zaslišijo še nekatere priče, do takrat pa bosta obtožena počakala v priporu. Sodba še ni pravnomočna. biju je bilo precej materiala: barve in lepil. Na srečo je dobil kombi nazaj nepoškodovan, prav tako tudi ves tovor. V avtu pa je bil najden tudi neobdelan ključ, ki ni bil lastnikov, prav tako ni bila lastnikova najdena vlečna vrv. J. DORN1Z ZDROBILO MU JE MEZINEC BRESTANICA - 50-letni G. Maks iz Brestanice je 26. novembra popravljal električne kontaktorje na “trolej električni” lokomotivi, ki jo uporabljajo rudarji za premik vagon-čkov od izhoda rudnika do separacije na Senovem. Zaradi dotrajanosti in rednega vzdrževanja nekaterih strojnih in električnih delov na lokomotivi vsakih šest mesecev zamenjajo tudi kontaktoije na vlečnih elektromotorjih. G. Maks je pred začetkom izdelave kontaktorjev hotel preskusiti delovanje stroja na ta način, da je hotel ukriviti del pločevine. Z desno roko je potisnil delovno ročico za pogon kladiva, medtem ko je z levo roko držal pločevino. Ker je ročico za premik kladiva premaknil preveč v desno, je prišlo do sunkovitega udarca, tako da mu je pločevina stisnila mezinec leve roke. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zdrobljeno kost, in so mu morali mezinec amputirati. N/ Cez mejo s kartoni za begunce Našli tudi dva noža in puško OBREŽJE - 25. novembra on 11, uri dopoldan je bil pri vstopu v našo državo kontroliran hrvaški državljan 28-letni Danijel Ž. iz Zagreba. Na Obrežje se je pripeljal v osebnem avtomobilu kot sopotnik. Pri kontroli avtomobila so policisti pod njegovim sedežem našli pištolo znamke Pietro Beretta, kal. 7.65 mm, s pripadajočim nabojnikom, v katerem je bilo osem nabojev istega kalibra. Policisti so pištolo zasegli. Le nekoliko kasneje je na Obrežje pripeljal z osebnim avtomobilom 38-lctni Šlavko Š., ki začasno prebiva v Zagrebu. Pri policijski kontroli ni ničesar priglasil, kljub temu daje bil predhodno vprašan. Pri pregledu avtomobila so v predalu armaturne plošče našli bodalo in so mu ga zasegli. Podoben nož so tega dne našli tudi na izstopnem pasu, ko so pregledali 19-letnega slovenskega državljana Mulo D. iz Ljubljane, ki seje iz Slovenije na Hrvaško peljal z avtobusom. Pri kontroli so mu v žepu jopiča našli nož. V potovalni torbi in v žepu jopiča pa so našli še pet kartonov razseljenih oseb iz BiH. Vsi kartoni so bili izdani v begunskem centru v Postojni. V razgovoru je Mulo povedal, da je imel namen na podlagi begunskih kartonov iz Zagreba pripeljati begunce iz Bosanske Gradiške. Kartone so zasegli in jih poslali v Ljubljano Uradu za razseljene osebe. GNEČA PRI PREVENTIVNEM PREGLEDU VOZIL OTOČEC - 27. novembra je AMZ Slovenije, tehnična baza Otočec, organizirala brezplačne preventivne preglede osebnih vozil s poudarkom na pripravi vozila za vožnjo v zimskih razmerah. Ta dan seje na Otočec pripeljalo s svojimi avtomobili 186 voznikov. Ker je bila gneča velika, so preglede vozil podaljšali za dve uri. Na vozilih so mehaniki odkrili največ napak na lučeh, zavorah in podvozju. Vodja otoške tehnične baze AMZS Martin Ivanetič je povedal, da vsako leto opravijo takšne preglede, vendar je bil letošnji obisk več kot še enkrat večji od lani, kar je nedvomno povzročil letošnji zgodnji sneg. Sneg ni bil presenečenje Toda črnomaljski cestarji poudarjajo, da bodo obilnemu snegu lahko kos le s primerno opremo ČRNOMELJ, METLIKA - V črnomaljskem sektorju novomeškega Cestnega podjetja se zavedajo in priznavajo, da niso zadovoljivo očistili prvega snega, ki je v Beli krajini zapadel 13. in 15. novembra. Za to sta po njihovem dva vzroka. Prvi je, da je v dveh dneh zapadlo v dolini pol metra, v višinskih predelih pa cel meter snega. Drugi vzrok, ki je za cestarje bolj pereč in ima tudi daljnosežne posledice pa je, da jim je Republiška uprava za ceste zmanjšala število piužnih enot, kamor štejejo tovorno vozilo s čelnim plugom in posi-palcem. Medtem ko so imeli prej pet enot, naj bi imeli v bodoče le štiri, kar je občutno premalo za pluženje vseh magistralnih in regionalnih cest v Beli krajini. Poleg tega so za lokalne ceste v preteklih letih načtovali za črnomaljsko občino dve, za metliško pa eno vozilo. Skupaj naj bi jih bilo torej sedem, a ko je nebo obilno obdarilo Belo krajino s snegom, jim jc uspelo zbrati le šest vozil. V prejšnjih milih zimah bi bili s takšnim voznim parkom gotovo celo kos nalogam, letos, ko - kot vse kaže - sneženja še ne bo kmalu konec, pa zagotovo ne. Po besedah direktorja črnomaljskega sektorja Borisa Weissa jim je sedaj uspelo dobiti sedem piužnih enot. Če pa bi hoteli zadovoljivo opraviti delo, bi jih potrebovali vsaj osem, idealno pa bi bilo, če bi jih imeli deset. “Morda je zaradi neprffvočasno očiščenih cest padla kakšna pikra tudi na račun naših delavcev, a lahko zagotovim, da je naša ekipa dobra, požrtvovalna in pripravljena delati, kadar koli je potrebno, tudi po cele noči. Seveda mora imeti za to zadovoljivo število primernih strojev,” pravi Weiss. Koliko snežnih padavin je bilo novembra v Beli krajini, pove že to, da so od 13. do 23. novembra cestarji porabili 500 prost, metrov peska in 200 ton soli. V preteklih letih so v povprečju v vsej zimi potrosili 1.800 prost, metrov peska in 700 ton soli. M.B.-J. OČIŠČENI IN NEOČIŠČENI PLOČNIKI - Žanami je že tretji teden snežne oddeje. Sneg se bo očitno obdržal, saj vsake toliko dni zapade nekaj novega. Zaradi nekaj zim brez snega so se vozniki odvadili vožnje po snegu, pa tudi cestarji in komunalci so bili malce presenečeni. V teh dneh je bilo slišati tudi precej pripomb na račun neočiščenih pločnikov. Pripombe so v glavnem letele na delavce Komunale, čeprav niso le oni zadolženi čistiti pločnike. Ker sc bomo na sneg morali navaditi, bo najbolje, da bo vsak počistil najprej pred svojim pragom, in takoj bo hoja varnejša. (Foto: J. Domiž) Rogovec Kodba tretji na FIS-u Na Gačah zmagala Kalanova in Koblar - Najboljši domačin je bil Matjaž Kodba, na 3. mestu - Dobro pripravljena proga zdržala 103 tekmovalce iz šestih držav ČRMOŠNJICE - Člani smučarskega društva Rog iz Novega mesta so povsem upravičili zaupanje. Pod pokroviteljstvom Krkinih zdravilišč, novomeškega izvršnega sveta, Krke, Novoteksa, Laboda in Pionirja so konec minulega tedna brezhibno izpeljali dve FIS tekmi serije “Slovenia Open” v veleslalomu. Dolenjci pa tokrat prvič niso bili le uspešni organizatorji, temveč so uspeli tudi po tekmovalni plati. Marjan Novak Jubilej rokometašev V Črnomlju praznujejo 40 let igranja rokometa ČRNOMELJ - Letos praznujejo v Črnomlju 40 let igranja rokometa, s katerim je v mestu pričel prof. Marjan Kolarič. V tistih letih je bilo zanimanje za ta šport, katerega nosilci so bili gimnazijci, izredno in je postal med najpomembnejšimi v mestu. Leta 1055 so Črnomaljci že igrali v drugi republiški ligi. V 40 letih so doživeli nekaj vzponov in padcev, največ pa je klub dosegel v osemdesetih letih, ko so člani tekmovali v 1. republiški ligi. V dveh zaporednih sezonah so se uvrstili celo na polfinalno tekmovanje med štiri najboljše ekipe v pokalu Slovenije. “Danes naši člani tekmujejo v 2. državni ligi in so v sredini lestvice. Imamo le domače igralce, sicer pa s pionirsko in kadetsko selekcijo skrbimo tudi za podmladek. Tako je sedaj v Črnomlju aktivnih okrog 70 mladih rokometašev,” pove tajnik kluba Marjan Novak. Ob tem Novak ne more mimo težav, zlasti denarnih. “Denar, ki ga dobimo od športne zveze, zadostuje komaj za tri mesece. Zato iščemo sponzorje, pri tem pa imamo več sreče v sosednjih kot v črnomaljski občini,” potoži Novak. Pohvali pa stalno občinstvo, ki ga rokometaši ob jubileju ne bodo razočarali, saj se bodo 15. decembra v tukajšnji športni dvorani v prijateljski tekmi pomerili z državno rokometno reprezentanco- M. B.-J. V soboto so na progi Resa nastopila dekleta. Na štartu na nadmorski višini 942 metrov se je zbralo 38 tekmovalk iz Avstrije, Bosne in Slovenije. Progi z 38 vratci sta zakoličila slovenska trenerja Plajbes in Popenko. Prvi tek je najbolje presmučala Skofjeločanka Anja Kalan, le 7 stotink sekunde slabši čas od nje je dosegla Tina Kavčič, Andreja Potisk pa je na tretjem mestu zaostajala že za več kot pol sekunde. Kalanova je v drugi vožnji kljub četrtemu najboljšemu času ohranila prvo mesto, z najboljšim časom drugega teka pa je mariborska smukačica Andreja Potisk, ki je očitno že okrevala po težki poškodbi, ujela Kavčičevo na drugem mestu. Novomeščani so še posebej napeto pričakovali nedeljski moški veleslalom, na katerem so imeli v ognju tudi svoja železa. Največ so si Rogovi smučarji ZMAGA S PETIMI IGRALCI NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92 so prejšnjo sredo premagali moštvo Tolmina z 63:79, čeprav so igrali le s petimi igralci. Novomeščani so bili ves čas tekme boljši, največ košev pa so dosegli: Petrov 22, Bajc 16, Plantan 16, Kek 15 in Cerkovnik 10. Manj sreče so imeli v soboto v Radovljici, kjer so po ogorčenem boju izgubili z Didakto 76:73 (30:35). Novomeščani so bili skoraj celo tekmo boljši nasprotnik in so vodili že z 12 točkami razlike. V drugem polčasu je morala zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče skoraj cela prva peterka, zaradi napake zapisnikarja, ki je prekršek Radovljičana zapisal Plan-tanu, pa je po nedolžnem dolgo časa sedel na klopi tudi vodja novomeške igre Samo Plantan. Novomeščani so se zaradi tega pritožili, zato obstaja možnost da bo tekma razveljavljena. AKRIPOL IZPADEL IZ POKALA TREBNJE - Rokometaši trebanjskega Akripola so minuli teden odigrali dve tekmi. V sredo na povratnem srečanju z Veliko Nedeljo niso ubranili prednosti šestih zadetkov iz Trebnjega. Izgubili so s 23:13 in izpadli iz pokalnega tekmovanja. Precej bolje jim gre na prvenstvu, kjer so v soboto z 21:20 premagali Center Zaplotnik in tako dosegli že peto zaporedno zmago ter se z njo še utrdili na četrtem mestu druge državne lige. Največ golov za Treba-njce sta dosegla Savrič (7) in Zarabec (6). Zmaga in poraz Pioniija Novomeški odbojkarji so zlahka premagali Topolšico in izgubili z Vigrosom Pomurjem NOVO MESTO - Pionirjevi odbojkarji so v preteklem tednu odigrali dve srečanji, njihov izkupiček pa je bil le polovičen. V sredo so igrali doma z zadnjeuvrščeno Topolšico, ki proti precej močnejšemu moštvu ni imela nobene možnosti za zmago. Novomeški odbojkarji so s precej slabšimi gosti opravili zlahka, čeprav izidi posameznih nizov (15:11,15:6,15:10) ne Napaka treneija NOVO MESTO - Odbojkarice ljubljanskega Krima so prišle v Novo mesto le s šestimi igralkami in njihov trener si niti v sanjah ni mislil, da lahko njegova ekipa premaga razpoložene Novomeščanke, ki so v prvem nizu z gostjami opravile v pičlih desetih minutah s 15:2. Tudi drugi niz ni trajal veliko dlje, Ljubljančanke pa so le zaigrale nekoliko bolje in osvojile šest točk, do prave drame pa je prišlo v tretjem nizu, ko so Novomeščanke že vodile s 13:5 in sta jih od tretje zmage na prvenstvu ločili le še dve točki. Tedaj je domači trener Bojan Vernig na igrišče poslal igralke s klopi, ki pa klub naporom Vernigove in Pastuchove niso mogle doseči niti ene točke več in soset izgubile s 13:15. V četrtem nizu so Novomeščanke igrale povsem brez volje, Ljubljančanke, ki so po preobratu v tretjem nizu dobile krila, pa so jim prepustile le tri točke. Zadnji nižje bil sicer dokaj izenačen, vendar Novomeščanke, ki so bile že vse objokane, niso imele več nikakršnih možnosti, da bi tekmo odločile v svojo korist. obetali od nastopa Matjaža Vrhovnika, člana slovenske A 2 reprezentance, ki je bil edini domači tekmovalec v prvi jakostni skupini. Na štartu prvega teka - progo s 37 vratci je postavil domači trener Dušan Grašič - so se zbrali 103 smučarji iz Avstrije, Japonske, Nizozemske, Hrvaške, Bosne in Slovenije, žal pa na štartu ni bilo že prijavljenih Nemcev in Čehov. Najboljši čas prvega teka je dosegel Blejčan Jernej Koblar, drugouvrščeni Mojstrančan Uroš Pavlovčič je za njim zaostal za 13 stotink, presenetil pa je Matjaž Kodba, drugi mož v novomeški ekipi, ki je s štartno številko 17 prismučal na odlično tretje mesto. Matjaž Vrhovnik na Ga- čah ni imel svojega najboljšega dnes saj je bil po prvem teku šele šesti, Rok Ster je bil deseti, Sebastjan Habjan 30. in Luka Golob s štartno številko 68 šestintrideseti med 89 uvrščenimi tekmovalci. Rok Kocjan in Primož Vrhovnik sta odstopila že na prvi strmini, Luka Vodopivec pa le nekaj vratič pred ciljem. Tudi po drugem teku se vrstni red na vrhu ni spremenil, le da se je Kodbi z enakim seštevkom obeh časov pridružil še Ljubljančan Gašper Kontrec. Vrhovnik je s šestega zdrsnil na sedmo mesto, Šter z 10. na 14. mesto, Habjan se je povzpel na 26. mesto, Luka Golob pa je s 36. mesta napredoval še za dve mesti. Najboljši tuji tekmovalec je bil Avstrijec Rainer Schoenfelder na 8. mestu, medtem ko seje Japonec Matsuda Fu-jito uvrstil na 10. mesto. Najbolje uvrščeni bosanski smučar je bil Enis Bečirbečovič na 41. mestu. Uvrščenih je bilo 79 smučarjev. j y Kočevci prerešetali Jelena Za konec jesenskega dela 8:0 za Avto Bum - Trije Raj-šljevi zadetki - Zasluženo jesenski prvaki___ začetkom ligaškega tekmovanja. Deset zmag, štirje remiji in le en poraz ter razlika v doseženih in prejetih zadetkih 36:3 so jih pripeljali na zasluženo prvo mesto na lestvici z dvema točkama prednosti pred drugouvrščenim Korotanom Suvelom in s štirimi točkami prednosti pred tre-tjeuvrščenim Turniščem. Tako so Kočevci na najboljši poti, da se uvrstijo v prvo državno ligo. Kljub temu se ne smejo zanašati na jesenski uspeh, temveč se morajo na spomladanski del prvenstva pripraviti vsaj tako dobro kot na jesenskega, ko so se izkazali tako strelci, ki so dosegli največ zadetkov , kot tudi obramba, ki je prejela najmanj zadetkov v ligi. V prvem pomladanskem krogu jih čaka tekma v gosteh s Štajersko pivovarno, ki bi morala Kočevcem služili bolj za ogrevanje, saj so Mariborčani tretji od zadnjega konca prvenstvene lestvice. KRANJ - Kočevski nogometaši so si za zadnji krog jesenskega dela tekmovanja v drugi nogometni ligi prihranili sladico - predzadnjeuvrščeno moštvo Jelen Triglav iz Kranja. Tekma med daleč najboljšim moštvom druge lige in ekipo, ki letos še ni zmagala, se ni mogla končati drugače kot s katastrofo slednjih, čeprav so Kranjčani igrali doma. Kočevci so dosegli prvi gol že v osmi minuti, ko je kranjsko mrežo zatresel Rajšelj. Da se Kočevci ne šalijo, je domačinom dokazal Murn z zadetkoma v 24. in 26. minuti. Končni izid prvega polčasa 0:4 je deset minut kasneje določil Bošnjak. Novak in Rajšelj sta že v prvih štirih minutah drugega polčasa zvišala na 6:0, v 73. minuti je zatresel mrežo Vujčič, le tri minute pred koncem srečanja pa je s svojim tretjim zadetkom delo končal Rajšelj. Kočevski nogometaši so v jesenskem delu prvenstva povsem izpolnili načrt, ki so si ga zastavili pred Tujci v ekipi - da ali ne? Sporna vloga “kupljenih”športnikov v domačih ekipah - Zapostavljeni domači športniki Težko bi našli uspešnejšo športno ekipo, ki v svojih vrstah nima vsaj enega “kupljenega " športnika. Uspeh, slava in nenazadnje denar pomaknejo jeziček na tehtnici odločitve in klubske uprave prepričajo, da svoje moštvo okrepijo z uspešnim športnikom, ki je svoje znanje pridobil drugje, sedaj pa ga skuša prodati po najvišji možni ceni. Tudi v našem okolju obstajajo ekipe, ki temeljijo pretežno na “uvoženih ” športnikih, doma vzgojeni tekmovalci pa bolj ali manj igrajo le vlogo statistov. O smotrnosti takega početja v športu je bilo prelitega že precej črnila, vendar prave rešitve za vse ni našel nihče. Je najemanje “tujih " športnikov koristno ali ne? Odgovorni enostaven. Društva in klubi se želijo z najemanjem tujih športnikov predvsem okrepiti. Le- ti jim “pomagajo’’ osvojiti naslov prvaka, jih popeljejo v Evropo (nastop na enem izmed evropskih klubskih tekmovanj), preprečijo izpad iz lige ali pa le zapolnijo mesto v ekipi, če ni dovolj domačih športnikov. Pogosto klubi z nakupi le nadomeščajo slabo in pomanjkljivo delo z mladimi. Lažje je kupiti kot vzgojiti. Je najemanje tujih športnikov res dobra rešitev? Številni primeri dolenjskih ekip te teorije ne potrjujejo. Odbojkarji novomeškega Pionirja so si pred več kot desetimi leti za cilj zastavili uvrstitev v prvo zvezno ligo. Težke naloge so se lotili z domačimi igralci, izredno hitro napredovali in se ustavili tik pred ciljem. Ekipa je igrala skoraj fanatično borbeno, napeta srečanja pa so v novomeško športno dvorano privabila množico gledalcev. Da bi končno le uresničili davne sanje, so “poklicali na pomoč ” igralce z juga, vendar v prvi zvezni ligi niso nikoli zaigrali. Ko so se vanjo le uvrstili, je Jugoslavija že razpadala. In kaj se je v tem času zgodilo z nekaterimi mladimi in obetavnimi domačini? Naveličali so se sedenja na klopi in zapustili odbojkarske vrste, le redki so os- tali. Danes v prvi šesterki igrajo dva Ukrajinca in en slovenski odbojkar, ki ni Novomeščan. Kljub njihovi kakovosti sodi moštvo v sivo povprečje prve slovenske lige. Za uvrstitev v sam vrh nimajo nikakršnih možnosti, brez njih pa ekipa tudi ne bi izpadla iz lige. Kakšno bodočnost ima tako početje? Vendar je primer Pionirja le eden izmed mnogih. Kaj se je zgodilo z novomeškim nogometom? Umetno ustvarjena kakovost je nekdanji Elan popeljala v prvo slovensko ligo, kjer je Studio D eno sezono zablestel, naslednje leto pa je moštvo Krke Novoterma doživelo katastrofo, ker niso kupili pravih igralcev. K sreči se “kupovanje” tujih športnikov ne konča vedno tako, kot v primeru Krke Novoterma. Rokometašice Kočevja se z Ukrajinkama borijo za naslov državnih prvakinj. V novomeškem smučarskem klubu Rog letos trenira vrsta reprezentantov, ki so v mestece pod Gorjanci prišli razočarani nad svojim klubom in se tako pridružili vse boljšim domačim pionirjem, ki bodo letos že glasno potrkali na vrata državne reprezentance. Mladi in talentirani domačini se bodo od “tujih ” vzornikov lahko marsičesa naučili. Tujci v ekipi - da ali ne? Le težko bi odgovorili na to vprašanje. Novomeški košarkarji so igrali v drugi zvezni ligi v času, ko je bila Jugoslavija svetovna košarkarska velesila. Po odhodu uspešne generacije je novomeška košarka prišla na samo dno slovenske košarke. Stvari so se nekoliko uredile šele, ko je “zlata" generacija po nekaj letih ponovno stopila na parket. Novomeški kadeti in mladinci so bili vedno med najboljšimi v državi (Jugoslaviji in Sloveniji), žal pa v Novem mestu fantje ne zrastejo preko dva metra, zato brez “kupljenih ” visokih centrov novomeška košarka nikoli ne bo velika. IGOR VIDMAR Drugi poraz Kočevk Krka Novoterm med štirimi velikani kažejo tega. Pionirjevi odbojkarji so se preveč zavedali svoje premoči, zato je bila njihova igra precej ležerna. Ves čas tekme so vodili za nekaj točk in pazili le na to, da se jim gostje ne bi preveč približali, v igro pa so lahko vstopili tudi mladi igralci, ki na pomembnejših tekmah sedijo na klopi. Povsem drugačna slika kot na sredini tekmi v Novem mestu je bila v soboto v Murski Soboti, kjer so Novomeščani naleteli na žilavo moštvo Vigrosa Pomurja, ki se nahaja na lestvici L državne lige le eno mesto pred Pionirjem. Prvi niz so Novomeščani izgubili šele v končnici. Domačini so drugi niz začeli silovito in že vodili z 8:4, nakar so Novomeščani le uredili svoje vrste in do konca Sobočanom prepustili le še eno točko. Pionirjevi odbojkarji so zagrozili gostom tudi v tretjem nizu in že vodili z 12:10, na koncu pa so domačini dobili niz s 15:13. V četrtem nizu so se Sobočani povsem razigrali in ga dobili s 15:5. V novomeški ekipi je največ prikazal Ukrajinec Simonenko, žal pa njegova dobra igra ni bila dovolj za zmago. Novomeški odbojkarji so kljub porazu z Vigrosom Pomurjem s tremi zmagami na šestih srečanjih še vedno na četrtem mestu z enakim številom točk, kol jih imata peti Bled in šesti Kamnik. Čeprav Pionir po kakovosti igralcev prve postave spada v sam vrh slovenske odbojke, bi ga po igrah, kakršne je pokazal do sedaj, le težko uvrščali v širši krog kandidatov za naslov državnega prvaka. Moštvo, ki želi uspeti, si ne bi smelo privoščiti ležerne igre s slabšimi nasprotniki, kar se lahko hudo maščuje na tekmah, ki odločajo o uvrstitvi v zgornji del lestvice. Lepo priložnost za popravni izpit bodo imeli že v soboto, ko se bodo ob 19. uri v domači Sporni dvorani pomerili z moštvom TAD Evrope Kamnik. j y Krim Electa: Kočevje 25:23 (16:11) LJUBLJANA - Kočevske rokometašice so v osmem krogu tekmovanja v prvi državni ligi doživele že drugi zaporedni poraz. Tekma v Ljubljani med vodilnim kočevjem in drugouvrščenim Krimom Electo je bil pravi derbi. Ljubljančanke so začele silovito in povedle s 7:3, vendar so Kočevke hitro izenačile na 7:7. Proti koncu prvega in v začetku drugega polčasa so si domačinke spet priborile večjo prednost, nekaj časa so vodile kar s sedmimi zadetki razlike. Ko so se Kočevke ob koncu srečanja približale domačinkam na 23:21, je že vse kazalo, da bo prišlo do preobrata, vendar je Ljubljančanke rešila domača vratarka, ki je ubranila tudi sedemmetrovko Gorbunove. Največ golov za Kočevke so dosegle Burjakova (6) in Gorbunova ter Guštinova (po 5 zadetkov). Kljub porazu Kočevke še vedno vodijo na lestvici, do konca prvega dela prvenstva pa jih čakajo le še tekme z ekipami s spodnjega dela lestvice. TURNIR V MALEM NOGOMETU PODZEMELJ - Nogometni klub “Kolpa” iz Podzemlja pripravlja za konec jesenske sezone turnir v malem nogometu, ki bo 1L in 12. decembra v telovadnici osnovne šole Metlika. Igrali bodo po pravilih FIFA 4+1. Prijave bodo zbirali do 9. decembra v gostilni Štampohar v Gradcu ter na dan žrebanja, ki bo 9. decembra ob 18. uri v metliškem hotelu Bela krajina. Novomeški nogometaši so se z zmago nad Steklarjem s 6:4 (1:0) po enajstmetrovkah uvrstili v polfinale slovenskega pokala - Ob koncu prvenstva remi z Mavrico NOVO MESTO - Nogometaši Krke Novoterma, ki so v jesenskem delu prvenstva v prvi slovenski ligi popolnoma razočarali dolenjske ljubitelje nogometa, so si v pokalnem tekmovanju nalepili debel obliž na prvenstvene rane. Z zmago na povratnem srečanju z drugoligašem Steklarjem iz Rogaške Slatine so se uvrstili v polfinale slovenskega pokala, kjer se bodo za vstop v Finale spomladi pomerili z enim izmed “velikanov” slovenskega nogometa -SCT Olimpijo, Muro ali Mariborom. Novomeški nogometaši se za uspeh v pokalnem tekmovanju lahko zahvalijo predvsem sreči pri žrebu, sni so bili njihovi nasprotniki le tretjerazredna moštva, v četrtfinalu pa so naleteli na Steklarja, moštvo s sredine drugoligaške lestvice. SMUČARSKI SEJEM KRŠKO - Smučarsko društvo Krško bo to soboto in nedeljo v telovadnici osnovne šole Leskovec pripravilo sejem smučarske opreme. Rabljeno opremo za komisijsko prodajo bodo sprejemali že v petek od 17. do 19. ure v osnovni šoli Leskovec. Obiskovalci si bodo lahko oba dneva sejma ob 10. in 12. uri ogledali kulturni program, vaditelji in učitelji smučanja pa bodo predstavili šolo smučanja, demonstrirali pripravo opreme na sezono in svetovali pri nakupu. Obenem krški smučarji sporočajo, da njihovo smučišče na Planini že obratuje, debelina snežne odeje pa je 80 cm. Srečanje s Steklarjem je že viselo na nitki, saj Agencija za šport v sredo do 13. ure, ko naj bi se tekma začela, ni odstranila snega z igrišča, začetek srečanja pa je sodnik preložil za eno uro. V prvem polčasu je bila igra izenačena, nobeno od moštev pa si ni ustvarilo resnejše priložnosti za zadetek. Ko je novomeški trener Bloudek v drugem polčasu Pirca in Čižmareviča zamenjal z Andrejem Primcem in Janezom Grudnom, je igra Krke Novoterma zaživela. Priložnosti pred vrati Steklarja so se kar vrstile. Kar je dvakrat zamudil 17-lctni Denis Perše, je v 67. minuti uspelo Andreju Primcu, ki je v gneči pred golom Steklarja spretno prestregel od vratarja odbito žogo in jo poslal v mrežo. Do konca srečanja so se Novomeščani na vse kriplje prizadevali, da bi dosegli še en zadetek in si s tem zagotovili nastop v polfinalu, vendar se je tekma kljub temu v rednem delu končala z enakim izidom kot v Rogaški Slatini, kjer je z 1:0 zmagal Steklar, o četrtemu polfinalistu pa so odločale enajstmetrovke, kjer so imeli več sreče in znanja Novomeščani. Zadetke z bele točke za Krko Novoterm so dosegli Mesojedec, Gruden, Perše in Milano-vič, o zmagovalcu pa sta odločila vratar Pavič z lepo obrambo sedmega strela Steklarjevih igralcev in Andrej Primc s šestim zadetkom za Novomeščanc. Nogometaše Krke Novoterma je po uspehu v pokalu v nedeljo čakala še zadnja tekma v jesenskem delu prvenstva z Mavrico. Tokrat je bilo igrišče imenitno očiščeno, žal pa je nogometašem nekoliko nagajal led. Tekma je bila za novomeško moštvo izredno pomembna, saj bi jih zmaga proti neposrednemu nasprotniku popeljala na predzadnje mesto, s šestimi točkami pa bi pred začetkom pomladanskega dela prvenstva imeli več možnosti za obstanek. Prvi polčas so bili Novomeščani boljši, vendar jim kljub nekaterim zrelim priložnostim ni uspelo zadeti mreže Mavrice. V drugem delu srečanja so gostje z vso močjo pritisnili na domača vrata. V 55. minuti je Hadžič z močnim strelom z glavo že premagal domačega vratarja Paviča, vendar se je na pravem mestu znašel tokrat najboljši mož Krke Novoterm Vinko Primc, ki je z glavo zbil žogo iz gola in preprečil vodstvo Ljubljančanov. V 78. minuti so nogo- metaši Mavrice le kronali svojo premoč, saj je Gajzer s strelom z roba 16-metrskega prostora poslal žogo v nebranjeni desni kot Pavičevih vrat. Po vodstvu Mavrice so Novomeščani spet prevzeli igro v svoje roke. V 81. * minuti se je ponovno izkazal Vinko Primc, ki je le za las zgrešil vrata, v zadnji minuti srečanja pa je do strela z glavo prišel mladi Gruden, žoga, ki se je odbila od ljubljančana Todoroviča je končala v ljubljanski mreži, peta točka letošnjega prvenstva pa v žepu Novomeščanov. L VIDMAR PREZGODNJA ZIMA NOGOMETAŠEM PO Kri ZA I.A ZOBE - Vreme je hudo ponagajalo novomeškim nogometašem. Šele dopoldne pred tekmo s Steklarjem, je zemlja toliko pomrznila, da so se snega lahko lotili s traktorjem in vsaj za silo očistili igrišče (slika zgoraj). Kljub zasneženemu igrišču in enourni zamudi je bila tekma mad Steklarjem in Krko Novotermom zelo borbena in zanimiva, četrtfinalna zmaga pa je Novomeščanc uvrstila ob bok Olimpiji, Maribemt in Muri. (Foto: I. Vidmar) opreme, na tem področju že zaostajajo za domačo konkurenco, tako po tekmovalnih kolesih, kar se pozna še najbolj pri mlajših kategorijah, kot tudi drugje, saj so Novomeščani trenutno med najslabše oblečenimi moštvi. Najbolj jih je prizadelo drastično zmanjševanje denarne pomoči glavnega sponzorja, po katerem klub nosi ime, ki prispeva v klubski proračun že manj od 40 odstotkov denarja. K sreči so na pomoč priskočila podjetja, kot so Ljubljanske mlekarne, Dolenjske Pekarne, KZ Krka, Fructal in Dana, ki tekmovalce zalagajo s suho hrano in pijačami, da niso kolesarji na dirki lačni. Pomanjkanje denarja se seveda močno pozna na rezultatih, saj za najpomembnejše tekme ne morejo priskrbeti nujno potrebnih medikamentov, odpadla pa so tudi medicinska testiranja, brez katerih uspeha v kolesarjenju ni. To se je poznalo predvsem na svetovnem prvenstvu v Oslu. Medtem ko so konkurečne reprezentance za priprave - trenirali so na višini preko 3.000 m - porabile tudi po milijon nemških mark, se naši kolesarji skoraj niso posebej pripravljali na veliko tekmovanje, stroške priprav pa so morali plačevati klubi. Poleg tega so se na zvezi odločili, da na posamični dirki nastopita Mervar in Fink, ki na tako zahtevni progi nista imela nikakršnih možnosti za vidnejšo uvrstitev, namesto Štanglja in Papeža, ki sta morala voziti v ekipni vožnji, čeprav sta imela na posamični dirki vse možnosti za uspeh, kakršnega so Krkaši načrtovali za prvenstvo. Kljub pomanjkanju denarja v kolesarskem društvu Krka tudi v naslednji se- nagrajena turistična kmetija § (telil Na tekmovalnem področju so letos naredili še korak naprej. Visokostrokovno delo bolgarskega strokovnjaka Kamena Stancheva že kaže sadove, žal pa vsi cilji članske ekipe, ki so si jih za minulo sezono zastavili v klubu, niso bili izpolnjeni. Zaradi prenatrpanega koledarja tekmovanj, v kar jih je prisilila Kolesarska zveza Slovenije, so se fantje vozili z dirke na dirko, ekipa je bila razdeljena na dva dela, na za klub najpomembnejših etapnih tekmovanjih v tujini zato niso nastopili vsi najboljši skupaj, kar je eden od vzrokov za manjši ekipni uspeh v skupni uvrstitvi. Na državnih prvenstvih so novomeški kolesarji dosegli vse pričakovane cilje, to je uvrstitve na eno izmed prvih treh mest, naslov državnega prvaka pa so osvojili na ekipnem kronometru na 100 km in vgorski vožnji. Podobno je bilo med starejšimi mladinci, kjer je imela Krka državnega prvaka v gorski vožnji in v kronometru, medalje pa so osvajali tudi v vseh drugih disciplinah.Veliko večji poudarek kot domačim dirkam so v Kolesarskem društvu Krka dali mednarodnim tekmovanjem, kjer so letos dosegli zavidljive rezultate. Med najpomembnejšimi mednarodnimi dosežki največ velja 7. mesto Uroša Murna na svetovnem mladinskem prvenstvu v Avstraliji in 4. mesto Martina Derganca na olimpijskih igrah mladih na Nizozemskem. Ob tem so novomeški kolesarji na mednarodnih tekmovanjih dosegli še vrsto odmevnih uvrstitev: Zmaga Filipa na Dušica Jugendtour, 14. mesto v moštveni dirki na svetovnem prvenstvu v Oslu, 2. mesto Eržena na eni izmed etap najmočnejše amaterske dirke Milk race v Veliki Britaniji, 3. mesto Finka na tekmi najvišjega razreda svetovnega pokala v Niedersachsenu, etapna zmaga Štanglja in drugi mesti Finka in Papeža na dirki po Bolgariji, 2. mesto Glivarja in 3. mesto Štanglja na Bohemiatour ter 2. mesto Gli-vaija in 3. mesto Štanglja na dirki po Sloveniji. Poleg uspešnih nastopov na etapnih dirkah velja omeniti tudi vrsto zmag kolesarjev Krke na enodnevnih dirkah. Gorazd Štangelj je zmagal na izredno močni dirki za veliko nagrado Hannovra, kjer so bili Krkaši kot reprezentanca Slovenije prvi tudi med moštvi, poleg tega je Štangelj zmagal dvakrat na veliki nagradi Krke in na veliki nagradi Metalia Commerca, Boštjan Mervarje zmagal v Gleistdorfu in Wiener Neur-stadtu, Sandi Papež na veliki nagradi Roga in veliki nagradi Šlovenskih Konjic. Izkazala sta se tudi mladinca Filip, ki je zmagal na dirki v San Marinu, in Murn z zmago v Bolzanu. Zvezda mlajših mladincev je bil Martin Derganc, ki je poleg uspeha na olimpijskih igrah mladih zmagal na vrsti mednarodnih in domačih dirk. Vsi kolesarji, ki nastopajo v ekipah kolesarskega društva Krka, so domači fantje, ki so zrasli iz domačih pionirskih ekip, zato prav delu z najmlajšimi posvečajo največ pozornosti. Že lani so v klubu pripravili projekt dela z mladimi, ki so ga poimenovali Projekt 100. V projekt so vključili 100 dečkov, ki so jih vklj učili v pionirske vrste in zanje pripravili vrsto dirk, med katere spada tudi prvo prvenstvo osnovnih šol Slovenije v kole- < šarjenju, za kar so dobili laskavo oceno gj republiških šolskih oblasti, ki so pokrile [jj stroške tekmovanja. ( ® Kljub uspehom, kijih dosegajo kolesarji ^ Krk, pa se v klub steka vse manj prepotreb- g nih denarnih sredstev. Novomeški kolesarji, ki so pred leti prednjačili v kakovosti Darko in Irena Erdeljc s sinovoma, šestletnim Jurijem in triletnim Kristjanom zoni ne odstopajo od dolgoročnih ciljev. Priprave bodo podredili članskemu svetovnemu prvenstvu na Siciliji in mladinskemu svetovnemu prvenstvu v Ekvadoiju. Od domačih dirk bo za Krkaše najpomebnejša dirka Po Sloveniji, kjer se bodo v izredno močni mednarodni konkurenci spet borili za prva mesta, zelo pa si želijo, da bi na Tol- stem vrhu, kjer bo cilj, Dolenjci pozdravili domačega zmagovalca. V klubu pa ne razmišljajo le o tekmovalnih uspehih. Zaskrbljeni nad žalostnim stanjem klubske blagajne so iskali in še iščejo nove sponzorje, z glavnim pokroviteljem Krko pa so se že dogovorili za boljše sodelovanje. IGOR VIDMAR r-T V7 O Gib Tisti, ki ga pot zanese skozi Zilje, urejeno belokranjsko vas nad kanjonom Kolpe, približno 5 kilometrov oddaljeno od Vinice, opazi ob cesti tablo, ki opozarja, da je v bližini biološka turistična kmetija Erdeljčevih. Za naše razmere kaj nenavadna kmetija, a vse kaze, da sta njena lastnika na pravi poti. O tem, kako je nastala in o začetnih težavah smo v našem časopisu že pisali pred dobrima dvema letoma, ko sta s kmečkim turizmom lastnika šele začela. Od takrat se je marsikaj spremenilo, na srečo na bolje, saj so turisti v zadnjem letu skupaj z Belo krajino odkrili tudi Erdeljčeve. Dokaz za to, da sta na pravi poti, je nedavna tretja nagrada za najboljšo turistično kmetijo v Slo- veniji, ki sta jo podelila turistična agencija Vas iz Ljubljane in Zadružna zveza Slovenije. Sicer sta v tovrstnem ocenjevanju dosegla tretje mesto tudi lani, medtem ko v kategoriji apartmajskega kmečkega turizma zasedata prvo mesto. Erdeljčeva sta prišla v Zilje spomladi leta 1988, ko sta v Spodnji Slivnici pri Gro-suplju prodala moderno montažno hišo. Spoznala sta, da ne ustreza zahtevam velikih vrtičkarjev DOMIIŠ-UAV, PREVZE-« TEN ČLOVEK PRIPRAVA ZA merjenje VIŠINE GORA CORAZON AOUINO KRAJ PRI GROSUPLJEM KRATEK POŽIREK ŠPORTNO VOZILO ZA ENEGA TEKMOVALCA PREHOD SKOZI POSLOP- JE KUNEC Z OVNU PODOBNO GLAVO SLOV. SLIKAR (JOŽE) TISOČ Kl-LOGRAMO PLESNI KORAK TAKAŠI ONO BEOGRAJ- SKA GLASBENA SKUPINA TEUESNA POSKOD- BAJESLOV- NO SLOVAN- MESTO OB BALTIKU KRAJ PRI POREČU TEK ČEZ DRN IN STRN POTREB- NOST JANEZ MENART IGRALKA MIRANDA AHACU KRAJŠE) JUDOVSKI VELIKI DUHOVNIK VOJAŠKO POKRIVAL varovanje narave Živali in rastline ne poznajo meja, ki na zemljevidih ločijo države in skupine držav med seboj. Ne poznajo političnih meja, ko se selijo, ko iščejo nov življenjski prostor ali ko se zaradi uničevanja okolja umikajo v preostala, kolikor toliko še ohranjena območja, in počasi izginjajo z evropskih tal. Kot ocenjujejo strokovnjaki, je ogoženost živalstva in rastlinstva v Evropi zelo velika, analize, ki sojih opravili, pa so žal potrdile, da se iztrebljanje živalskih in rastlinskih vrst nadaljuje, kljub temu da je ekološka osveščenost v zadnjem času neprimerno večja, kot je bila, in ldjub temu da ogroženo živalstvo in rastlinstvo ščiti cela vrsta kon-vecij in dogovorov. A vse to je premalo, ekonomski interesi še vedno prevladujejo nad varstvenimi, čeprav je danes bolj kot kdaj koli poprej jasno, da so eni zvečine naravnani kratkoročno, drugi pa izrazito dolgoročno, ter da bo treba med njimi skrb-neje in pravilneje krmariti. Ker je Evropa med vsemi celinami kulturno in politično najbolj razdrobljena, hkrati pa ekonomsko dokaj razvita, je dogovarjanje za skupno varovanje narave toliko bolj zapleteno, tiče pa se seveda tudi naše mlade države. Narava je v razvitem delu Evrope precej bolj uničena kot v manj razvitem, ker je imel pač gospodarsko bolj razviti zahod učinkovitejše tehnološke mehanizme. Nerazviti oziroma manj razviti evropski del ni imel tako močnega gospodarstva, zato tudi uničenje narave ni tako veliko, četudi je na posameznih območjih prav tako ali pa še bolj strahotno. Da bi ohranjeno naravo tudi v vzhodno- in srednjeevropskih državah pravi čas zaščitili, pa se ni zgodilo, ker se je ta del Evrope ekološko kasneje prebudil, interes države pa je bila nedotakljiva indijska krava, da niti ne omenjamo socialistične filozofije o industrializaciji kot zmagi človeka nad naravo, ki se je dejansko obrnila v uničevanje narave. V teh državah se povsod otepajo z neodgovornostjo, nepovezanostjo, povsod je prisotna tudi nevarnost vdora tujega kapitala in z njim umazane tehnologije, težave so z lastninjenjem, pogosto pa se omenja pomanjkanje denarja za varstvo narave, čeprav gre v bistvu za pomanjkanje prave politične volje. Ta in druga dejstva so spodbudila pripravo konference o varstvu evropske naravne dediščine in o evropskem ekološkem omrežju EECONET. Potekala je prejšnji mesec v nizozemskem mestu Maastricht, ki je postalo pojem za evrop- sko združevanje, saj so tam države dvanajsterice podpisale sporazum o gospodarskem in političnem sodelovanju. Konference se je udeležilo 270 strokovnjakov iz 32 držav, na posebno vabilo pa tudi dva slovenska predstavnika: Peter Skoberne in Gordana Beltram z republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Strokovnjaki so se sestali predvsem zato, ker se zavedajo, da je varstvo narave skupna skrb vseh evropskih držav in ne skrb vsake države posebej. Namen konference je namreč bil, da se vzpostavi primeren okvir sodelovanja med evropskimi državami na vseh ravneh, da bi lažje uresničevali svetovno in evropsko strategijo varstva narave in konvencijo o varovanju biološke raznovrstnosti. Tak vseevropski okvir sodelovanja na področju varstva narave naj bi predstavljal Eeconet (Evropska ekološka mreža), v katerem bi upoštevali obstoječe državne sisteme in posebnosti posameznih držav. V izjavi, ki sojo sprejeli na konferenci, so zapisali poglavitne usmeritve varovanja narave: ohraniti, kar je še ostalo, uresničevati evropsko naravovarstveno strategijo z obstoječimi konvencijami, vključiti načela varstva narave v razvojne strategije drugih sektorjev. Za naravovarstvena prizadevanja v Sloveniji je konferenca prišla pravi čas. Že nekaj časa je v pripravi globalna strategija varovanja narave, zato bo mogoče sporočila in ugotovitve konference vključiti vanjo. Kot je na tiskovni konferenci povedal Pe- ter Skoberne, bi morali pri nas predvsem doseči, da bi načela varovanja vključili v strategije razvoja vseh področij, od industrije, energetike in kmetijstva do gozdarstva, varstva voda in turizma. Pomembno bo tudi to, kakšne bodo naše temeljne strateške usmeritve. In kot za večino držav tudi za nas velja, da še ni dovolj močne politične volje, da se varstvu narave da prava teža ter vpne v vse pore delovanja. MILAN MARKELJ Najboljša disciplina, morda celo edina, ki zares deluje, je samodisciplina. W. K1ECHEL Z odisejevsko strategijo se da veliko več opraviti kot z junaško zaletavostjo. T. KERMAUNER Znanje je nastrašnejša moč produkcije. B. ŠTIH zdravnik razlaga mr. SC.dr. Tatjana Gazvoda Morda v začetku samo eno ali dve nadstropji, pozneje, ko se privadimo, pa bomo šli peš tudi v višja nadstropja. V trgovinah se izognimo premičnim stopnicam! Ce že ne moremo brez avtomobila, ga vsaj parkirajmo za pet minut hoje od cilja. Važna naloga preventive pred okvarami medvretenčne ploščice je, da se napačna drža hrbtenice in spodnjih okončin pravočasno odkrije in popravi. Natančne raziskave kažejo, da imajo zlasti otroci v šolski dobi številne nepravilne drže. Vsaka sprememba drže lahko pripelje do nepravilne obremenitve v hrbtenici in k njeni prezgodnji obrabi. Zlasti slaba je izmenjava snovi v hrustančnih celicah. Tudi medvretenčna ploščica z nepravilno obremenitvijo se značilno spremeni. Na močneje obre-Pravih ukrepov za preprečitev okvar medvretenčne ploščice ^nien' S|ran' Pr,'de ,do zSodnje obrabe obroča diska. Slabša ni. Povedali smo že, da okvare diska nastanejo pri vsakem £ manJvrednega človeku prej ali pozneje, v klinično vidni ali pa nezaznavni obliki. xj ■ erfI^-S° ra^trSdnine in Obolenja hrbtenice, zlasti bolečine v križu, so čedalje pogostejši aJP°g°steJsl vzrok stranske nagmenosti hrbtenice v križu vzrok odsotnosti z dela in prezgodnje invalidnosti Večina stro- L ^ r^enalclh.sP°tir]Jlh okončinah. Naloga otroških zdravnikov kovnjakov se strinja s tem, da redko katerega človeka vsaj en- noge izravmaio To hlikmln^nh?* r J Zg°daj odkr,$°.m krat v življenju ne bi bolel križ Moški in ženske so oribližno - 8r V-JTo ldhko dosezeJ° bodlsl s primemo povišanim enako zastopani. P b"Zn° čev*J|Lm ab z operativno pnkrajšavo daljše noge ali pa s Zdrave in močne mišice omogočajo da se telo zoperstavi P9dalJša(nJfIT'krajše noge. Poleg neenake dolžine nog moramo dnevnim naporom. Sodobno življenje je vzrok za zmanjšano ods[ra™tl tadl misicne o21™1?}3 vezivne pnkrajšave (na primer telesno aktivnost z nezadostnim telesnim treningom'. Na drugi z°Perac,J°P°Pravirno tudi , S^elui-gostoveč.di.kotstpjialihodi.jeprav nizmu, ki ni kos večjim naporom V*prevečs£KX Lak° Vf "°’ da TSedenju izraY"a °be -Strani bokov' i>ri ievizijskimi sprejemniki ali v službi, preveč se vozimoz avto- ncsimetrlcninlL'demci je ena stran bolj izbočena kot druga ozi- mobili, naše delovno mesto zahteva preveč enostranske obre- S° mislce.na eni stran.‘bolj razv.ltc k()t. nadrug‘- Zlasti Je menitve telesa, živimo preveč udobno in Dozabli imo da ie !t° °Pazno Pn, enostranskem obolenju kolka. Izravnavo človeško telo grajeno zaPveliko gibanja P ’ dosežemo s polaganjem blazine pod nižjo stran. Razumljivo je, da se številnim škodljivostim ne moremo 7m - Kato pravilno obremenimo telo? izogniti. Sedenje pri stroju ali za pisalno mizo v službi je pač telfna akt!vnost pogosto vodi k prekomerni nuja, ki se ji ne da izogniti, vendar lahko vsakdo stori kaj tudi f ??"1 tezi' :lsect,rebuh vleče telo naprej, pri tem se poveča zase. Zato opustimo vožnjo z dvigalom in pojdimo raje peš' d vbocenost in s tem se hrbtenica nepravilno obremeni. .__________ (Se nadaljuje) -----—------------—--—--------------------------_____--- Priloga Dolenjskega lista 13 praktični K v praktični KRIŽ praktični /\ , praktični Ž > Daje prišla prava zima, ne more zanikati več nihče. Da bi se zaščitile pred mrazom, je med drugim zelo primeren tudi šal, ki je lahko z nekoliko domišljije in iznajdljivosti pri zavezovanju tudi dobrodošel modni dodatek. Večkrat si lahko namesto zavezovanja pomagate z broškami. Zelo dolg šal položite okoli vratu in tik ob vratu ali precej stran zavežete bogato pentljo ter tako zapolnite izrez kostima ali celo nadomestite bluzo. Ali pa šal večkrat preganete. Sredino šala položite pod brado, oba konca zadaj prekrižate in pustite, da spredaj konci prosto padajo. Šal date lahko okoli vratu tudi tako, daje en konec daljši. Na njem naredite preprost vozel, skozi katerega potegnete krajši del, in ga zategnete. Vozel lahko okrasite z broško. pričakovanju praznikov V ponorelih dneh tik pred božičem postane življenje precej znosnejše, če so nekatere priprave na praznovanje že končane. Še več kot tri tedne imate čas, da se brez raztresenosti pripravljate na božič, mi pa vam bomo do takrat skušali natrositi nekaj nasvetov, ki pri takih pripravah pridejo še kako prav. Tokrat se lotimo adventnega venčka. Čeprav bi morali prvo svečo prižgati že minulo nedeljo, ne bo nič narobe, če ga boste postavili na mizo to nedeljo. Iz tanke žične mreže naredite cev in jo napolnite z mahom. Če ga ne morete dobiti, bo dobra tudi vata. Oblikujte krog, po diagonal i pa pričvrstite še eno cev. Z žico privežite nanjo smrekove vejice. Mednje lahko podtaknete suho cvetje, storže, trakove. Med zelenje postavite štiri rdeče sveče, na sredino pa belo, ki jo prižgete na božič. Tatarski biftek Najlažje bo, če ga pripravimo s pomočjo multipraktika, med delom pa naravnamo hitrost na prvo stopnjo. Potrebujemo: 32 dag očiščenega govejega fileja, sol, poper, kumino, kisle kumarice, kapre, sardelni file, malo rdeče paprike, šalotko, žličko gorčice, 2 rumenjaka, 4 dag majoneze, Šilce konjaka in peteršilj za okrasitev. Vse začimbe, zelišča in rumenjake damo v posodo multipraktika in sesekljamo. Ko je dobro zmešano, dodajamo na koščke zrezan goveji file in še enkrat sesekljamo, tako da dobimo enotno gladko zmes. Na koncu dodamo še Šilce konjaka. Še enkrat premešamo in pokusimo, če nam okus ustreza, pri tem pa ne sme nobena začimba prevladovati. Tatarski biftek serviramo z rezinami masla. Namažemo ga na opečene kruhke, ki smo jih pred tem namazali z maslom. '"D Nove sorte leske Naraščajoča poraba slaščic povečuje povpraševanje po lupinastem sadju, lešnikih in orehih. Med leskami so najbolj iskane sorte z velikim izplcnom in tanko luščino okroglaste oblike, ki omogoča strojno lupljenje, kar je pomembno zlasti za plantažne nasade. Za dobro sorto pa je potrebna tudi odpornost proti nizkim temperaturam, plesni, iešnikarju in brstični pršici ter seveda redna in obilna rodnost Take sorte je istrska debeloplodna leska, ki je tudi v Sloveniji še vedno prevladujoča sorta. Kmalu pa bodo sadjaijem na voljo tudi nekatere italijanske sorte, kot je gentile romana, pa tudi nekatere najnovejše perspektivne sorte, ki jih je treba še preskusiti. Sadike istrske leske je mogoče kupiti pri Tron, d.o.o., v Krškem in v nekaterih večjih drevesnicah. Jesensko sajenje je mnogo uspešnejše od pomladanskega. Zimska vožnja II Naštejmo nekaj predpogojev, ki veljajo za to, da se voznik sploh odpravi na pot, ko na cesti že veljajo ali se obetajo zimske razmere. Prvi pogoj je zimska opremljenost vozila. O tem smo nekaj že povedali. Naj omenimo še, da k tej sodita tudi napolnjen rezervoar in kanta z rezervnim gorivom. Vse to nam pride prav, če pride na cesti do daljšega zastoja. Prav pride tudi topla odeja in nekaj tablic čoklade v prednjem predalčku. Predno gremo na pot, preverimo tudi, kako so oblečeni in obuti voznik in sopotniki. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo treba zaradi tega ali onega vzroka zapustiti vozilo. Dokler smo v avtomobilu, je toplo, kaj pa zunaj, v mrazu in visokem snegu? Zato nič ne škodi, če imamo v prtljažniku tudi suho zimsko obutev in nepremočljiv plašč. Na Medvedjeku pri Velikem Gabru je bila leta 1981 odkrita in raziskana antična noriško-panonska gomila, v kateri je bila zgrajena kupolasta grobnica z jaškastim vhodom. Grobnica je služila večkratnemu pokopavanju, o čemer priča skrbno izdelan vhod. Notranjost je bila ometana z malto in razdeljena v prostor za postavljanje žar s pepelom in kostmi umrlih ter prostor za polaganje pridatkov. Sredi grobnice je stal večji kamen, verjetno namenjen za postavljanje svetilke - oljenke. Grobnica je bila že v antiki delno izropana, preostale najdbe pa kažejo, daje bila v drugi polovici 2. stol. n. št. še v uporabi. Podobne najdbe so v prostoru južno od Save zelo redke, saj jih poznamo poleg Medvedjeka še na Homu nad Šentrupertom, v Veliki vasi pri Krškem, Ribnici pri Brežicah, Grobljah pri Novem mestu in Zloganju pri Škocjanu. V prostoru južno od Krke jih ni. Njihovo glavno področje razprostranjenosti so Slovenske gorice, avstrijska Štajerska in Gradiščansko ter področje zahodne Madžarske, kjer so poznana grobišča z nekaj sto gomilami. (Pripravil: dipl. arheolog Danilo Breščak) Ne ubijajo več starcev - Matuzelj bil 300 let pod kadjo. Skril ga je sin, ker so imeli ljudje takrat navado pobijati stare ljudi. Pridejo lačna leta. Sin praša očeta za svet. Ta mu reče, naj omlati streho, zrnje naj rabi za hrano in posetev. Vse strada, le M-ov sin ne. Upitavši ga, kdo mu je dal dobri svet, izvedo čude se da stari oče, kterega si že 300 let mrtvega mislijo. Takrat začeli so ljudje sejati žito in so nehali ubijati starce, ki so sposobni če ne za delo pa saj dati dober svet. Bo spet treba koga zadrgniti- Vislice so pomagale dolgo. 1865obesili so tri in ta kazen oplašila je ljudi tako strašno, da se do leta 1870 ni slišalo nič o ubojih in morijah. Letos pa so začeli, pozabivši oni izgled, zopet turčati se. Kmali eden za drugim pripete se uboji in umori pri Mokronogu, Kostanjevici in Straži. Bo treba spet koga zadrgniti, da se kri pomiri. Tatinski značaj - Dolenski značaj je grozno grd od te plati, da se ljudje tako radi in pogostoma zbirajo v tatinske bande. Cele rodovine, možki in ženske, udeležujejo se kradeža posredno ali neposredno: Skoraj vsaki dan dohajaj sodnijam nove prijave o kakem tatinstvu. Včasi gre “le” za nekaj forintov, druhal pa je silna. 3Qos>M ~ ©flPJn * 9flST Ullbfzni Jasno poletno jutro je naznanjalo lep dan. Nebo je bilo čisto. Na travnih bilkah se je v sončnih žarkih lesketala rosa. A čarobnost je kmalu izginila. Za obzorjem so se začeli pojavljati grozeži črni oblaki. Kot že mnogokrat sem z drugimi vaščani postavala na vasi, ko se je pripeljal avto. Ni odpeljal mimo kot večina drugih, ampak se je ustavil in iz njega je stopil on, resen, skoraj preveč. A le na prvi videz, saj je v njegovih očeh plesal nasmešek. Stopila sem k njemu - ne vem, od kod pogum - in ga vprašala, kdo je. “Tomaž sem ”, mi je odgovoril. Zasmejal se je. To je bil smeh iz srca. Takoj me je očaral ta rjavooki fant, ki se je tako iznenada pojavil v mojem življenju. V tistem trenutku se je z neba že grozeče zabliskalo in zagrmelo. Kmalu se je ulilo. Vsak je stekel v svojo smer, da bi se obvaroval pred nalivom. S Tomažem sva si našla zavetje pod sosedovim balkonom, kjer je imel parkiran avto. Ponudil se je, da me odpelje domov. Ko je pripeljal do naše hiše, sva se poslovila. Mislila sem, da ga ne bom več videla, a je naslednjo nedeljo zopet prišel. Odšla sva na sprehod ob reki. Nisem ga dovolj poznala, vendar sem mu povsem zaupala. Bila je ljubezen na prvi pogled. Nekega dne je zazvonil telefon. Bil je on. “Nekaj ti moram povedati, "je rekel. “Tudi jaz tebi, ” sem mu odvrnila. “Ti začni!" “Ne, daj raje ti!” “Raje ti bom povedala, ko se vidiva, "sem še dejala. “Tudi jaz, ” se je končal najin pogovor. Prišel je čas, da spregovoriva. Sprehajala sva se ob reki. “Daj mi roko!" je rekel in me nežno prijel. Ostal je tiho. Gledal me je v oči in razumela sem ga. Za to, kar sva si imela povedati, niso bile potrebne besede. Najini sprehodi so postali vse pogostejši. Držala sva se za roke, pogosto sva se sprehajala brez besed, vse sva si povedala s pogledi. Nisem vedela, zakaj mi toliko pomeni. Ljubila sem ga. Morda zaradi njegovega nežnega pogleda, stiska roke, morda zato ker sem se ob njem počutila varno. Ni me zanimal svet okrog mene. Živela sem samo še za trenutke z njim, za večere, ko je skozi krošnje dreves pihal topel poletni veter in nama kuštral lase, ko sva se držala za roke in opazovala oddaljeno mežikanje zvezd. Sveta okoli naju kot da ni bilo, bila sva le midva, ujeta v past ljubezni. A past se je kmalu razklenila in nama dala svobodo. Postajal je otožen in zamišljen. Le včasih je v njegovih očeh še zaplesal nasmeh. Mogoče se počuti ujetega in je nesrečen z mano, sem premišljala. Najini sprehodi so postajali redkejši. Ni me več tako nežno gledal v oči. Bila sem prestrašena in nesrečna ter vse pogosteje je vame vrtala slutnja, da me bo zapustil. Vedela sem, da je nekaj hudo narobe. Opazovala sem ga: bil je odsoten, ni več živel z mano, bil je v nekem drugem svetu. In čez čas je zanj moj svet prenehal obstajati. Od-šel je. “Pozabiti, izbrisati!”je odmevalo v mojih mislih. Ni mi uspelo. Ostal mi je v spominu in mi ni dovolil pozabe, kot bi hotel reči: “Ne moreš me kar tako pozabiti. Bil sem del tvojega življenja in sem še vedno del tvojega srca..." Po dolgem času sva se ponovno srečala. Hotela sem se umakniti, vendar nisem imela moči. In ponovno sem bila ob njem, spet sem čutila svojo roko v njegovi. Bila sem ponovno srečna, čeprav sem vedela, da sreča ne bo trajala dolgo. Prepustila sem se njegovemu objemu. Pomenil mi je vse. A trajalo je samo trenutek. Vse se je končalo. Ostala je samo bolečina, na novo odprta rana v srcu, ki se bo celila še dolgo. & KN JIŽNA POLICA Jantar V Ljubljani je v samozaložbi izšla Milan Osrajnik pesnitev JANTAR. Knjižica, ne večja od žepnega notesa, ima nekaj nad 50 strani pesniškega besedila. Podatkov, iz katerih bi bralec lahko kaj zvedel o avtoiju, njegovem življenju in delu, v njej ni. Najprej se malo pomudimo pri besedi jantar. Leksikoni razlagajo, da je jantar okamenela smola terciarnih iglavcev in da se že od najstarejših časov uporablja za okrasje. Sloves o svoji žlahtnosti je jantar ohranil do danes, zanimiv pa je predvsem zato, ker ga obdajajo meglice neštetih skrivnosti. Morebiti je prav zaradi skrivnostnosti in mitološkosti postal pesnikom, ki radi tavajo po neznanih duhovnih poteh in pokrajinah, nepogrešljiv žlahtnilec metafore, če ne že kar sama metafora. Milan Osrajnik je postavil v svoji pesnitvi to metaforo bolj na koncu, v doživljanjsko točko, ki jo “sestavljajo” ljubezen, jantar in jutro. Točka je obenem tudi cilj, h kateremu vodi bralca po poteh svojega notranjega sveta, predvsem po svoji “jantarjevi poti”. Pot ni lahko premagljiva, saj drži med sklalami in je sama skalanta, cilj pa je daleč. Vmes je lirika, neizmerno ghrepenenje, vera, upanje, a tudi dvom, so tihi glasovi prednikov, šepetanje ojutru, ki pride in bo treba začeti znova ali še vztrajneje stopiti po poti iskanja. Sele na koncu se razkrije, da je cilj pravzaprav le privid, da na tisti točki ni ne ljubezni, h kateri pesnikova misel ves čas hrepeni, ne jantarja za ljubljeno osebo in da tudi jutra, tako pričakovanega, še ni. IVAN ZORAN Varstvo pred sevanji Pri SAZU je izšla knjiga, ki je sicer strokovna, vendar pa je zaradi svoje vsebine zanimiva tudi za širšo javnost, še posebno za ljudi, ki bivajo v bližini krške jedrske elektrarne. Gre namreč za delo dr. Andreja O. Župančiča IZ VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIM SEVANJEM. Kot pravi avtor v uvodu, je namen knjige odkrivati rezerve za znižanje nepotrebnih doz sevanja v naših razmerah ter spremeniti strah in tesnobo v previdnost. Najboljša pot k temu je prav informiranje, saj prikrivanje informacij o tako delikatnih temah lahko povzroča vznemirjenje in strah ali pa omalovaževanje tveganja. Knjiga govori o bioloških učinkih ionizirajočega sevanja, o zdravstvenih posledicah, o varstvu pred sevanjem, o naravnem ozadju sevanja v Sloveniji, o jedrski vojni in zdravstvu teroodnosu do jedrske energije. Še posebej je zanimivo poglavje, ki govori o industrijskih virih sevanja, se pravi o radioaktivnih odpadkih, nezgodah in nesrečah, o Rudniku urana na Žirovskem vrhu, o krški nuklearki ter o černobilski nesreči in njenih posledicah pri nas. Avtor na koncu meni, da je znak dobre ekspertize to, da predlaga vsaj dve možni rešitvi, in pri tem navaja dobre in slabe plati ene in druge. Tako utemeljeno izvedensko mnenje ponudi, ne pa vsiljuje, saj je izvedenec po avtorjevem mnenju priča in ne razsodnik. To razmišljanje se nanaša na razmejitev pristojnosti izvedencev in javnosti glede rabe jedrske energije, kajti brez podpore javnosti jedrska energija nima prihodnosti. Način avtorjevega razmišljanja mi je ljub in blizu, čeprav sva še ne tako dolgo tega stala vsak na svoji strani majajoče se brvi Žirovskega vrha, ko je hudournik nerazumevanja in nezaupanja že močno izpodjedel zaupanje ljudi do izvedencev, le-te pa potisnil za lokalne in državne politike, ki so si in si še gradijo kariero na račun strahu in razočaranj. Knjiga je izšla v 800 izvodih, kar se mi zdi malo, če pomislim na vse tiste, ki se ukvarjajo z okoljem v krajevnih skupnostih, občinah in v republiki, saj neznanje ne obvaruje pred posledicami ionizirajočega sevanja, pa naj to prihaja iz vesolja, od uranove rude, jedrskega reaktorja ali izsten, grajenih z opeko iz elektrofiltrskega pepela. A. PAVEL FLORJANČIČ Ponatis dveh Plečnikovih knjig Za arhitekte in poznavalce arhitek-ture ni nobenega dvoma, ko se odločajo, katera knjiga, ki ima zapisano letošnje leto kot letnico natisa, je zanje knjiga leta. Pravzaprav sta to dve knjigi istega avtorja, in sicer sloviti deli ARCHITECTURA PERENNIS in NAPORI našega slavnega arhitekta Jožeta Plečnika. Gre za ponatis knjig, ki sta izšli že pred več desetletji; Architectura pc-rennis leta 1941, Napori pa leta 1955. Obe sta postali prava redkost in praktično nedostopni na knjižnem trgu, povpraševanje po obeh delih pa je med strokovnjaki zelo veliko. Ža vsekakor potreben ponatis je poskrbela založba Dessa, zahtevno tiskarsko delo pa je opravil Gorenjski tisk iz Kranja. Knjigi omogočata nov pogled na Plečnikovo arhitekturo in novo oceno njegovega ustvarjanja, je na predstavitvi založniški podvig ocenil dr. France Bernik. “Razvalina življenja” iz Clevelanda Prvo lopato za zidanje cerkve Brezmadežne s čudodelno svetinjo in sosednje večnamenske dvorane so v novem delu Toronta zasadili 2. novembra 1960. Kako pridni so bili delavci, med katerimi je bilo tudi veliko prostovoljcev, pove že to, da so dvorano slovesno odprli in blagoslovih 26. februarja naslednje leto, cerkev pa tri mesece pozneje. O vsem tem nama pripoveduje župnik Ivan Plazar, doma iz Hrastnika. V Sloveniji je nazadnje služboval v Brežicah, od koder je pred 24 leti prišel v Toronto. Pove, da je življenje v njihovi župniji zelo razgibano. Vsaka dva meseca izdajo časopis Božja beseda. Nad dvorano imajo učilnice, v katerih poteka pouk v slovenščini od prvega do sedmega razreda ter posebej še v desetem in dvanajstem razredu, imajo pa tudi otroški vrtec. Župnik Plazar pohvali učitelje in njihovo dobro voljo ter pripravljenost za ohranjanje slovenskega jezika med zupljani, ki jih je iz leta v leto več. Medtem ko jih je bilo leta 1959 komaj 361, sojih leta 1985 registrirali že 3.900, prepričani pa so, da jih je še več, le da se vsi niso registrirali. Župnik Ivan Plazar iz cerkve Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu rr^PRI ROJAKIH ONKRAJ LUŽE i Kako veliko pomeni Slovencem v Kanadi slišati materin jezik, se prepričava lepega nedeljskega popoldneva. V dvorani ob cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo, na steni katere so kipi štirih škofov, F. Barage, A. M. Slomška, A. B. Jegliča in G. Rožmana, namreč gostuje s Finžgarjevo dramo Razvalina življenja dra-matsko društvo Lilija iz Clevelanda. S to dramo Lilija namreč vrača obisk “Slovenski igralski skupini Toronto”, ki je pred tremi leti gostovala v Clevelandu z “Martinom Krpanom” in s tem pričela z odrskimi kulturnimi izmenjavami. Začetki delovanja Lilije pa segajo v leto 1919. Naši ljudje, ki so konec preteklega in v začetku tega stoletja prihajali v Ameriko, so namreč kljub težkemu delu m boju za obstanek hoteli ostati Slovenci in ohraniti svoj materin jezik. Tako je kot ena od dejavnosti Slovenskega doma na aveniji Holmes v Clevelandu nastalo tudi dramatsko društvo Lilija, kije imelo v prvem desetletju delovanja kar petdeset različnih predstav, potem pa je začelo delo počasi pojenjavati. Po drugi vojni, ko so se pričeli Slovenci ponovno bolj množično priseljevati v Ameriko, je Lilija znova zaživela. A udejstvovanja članov Lilije ni čutiti le na kulturnem področju, ampak še marsikje drugje. Tako Lilija po svojih močeh, vendar redno podpira kulturne ustanove, kot so na primer slovenske šole v Ameriki in v zamejstvu. Priskočili so na pomoč v vojni prizadetim, ob strani niso stali tudi ob zadnjih velikih poplavah v Sloveniji. Podpirali so prizadevanja za slovensko samostojnost in sodelovali pri pismeni akciji in telefoniranju v Belo hišo za priznanje Slovenije kot samostojne države. Dvorana pri cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo, ki sprejme okrog 400 ljudi, je ob nastopu igralcev Lilije pod vodstvom režiserja Ivana Hauptmana polna do zadnjega kotička. Slovenci so se pripeljali celo dve uri daleč, da bi skupaj z dogajanjem na odru v mislih podoživljali odlomke iz svojega življenja v domovini. Mnogim se na koncu zasvetijo solze v očeh, ne morda toliko zaradi tragičnega konca drame, ampak zaradi spominov na domači kraj, v katerega jih je dogajanje na odru za slabi dve uri preselilo. To posebne vrste domačnost občutiva tudi po koncu prireditve, ko naju, ko zvedo, da sva prišla iz Slovenije, obstopijo številni rojaki, med katerimi je največ Belokranjic. Sprašujejo, če poznava tega ali onega, naštevajo sorodnike v Sloveniji, naročajo, naj jim izročiva pozdrave, ko jih bova srečala. Srečni so, ker se jim zazdi, da zopet držijo v rokah nevidno nit, ki jih veže z domovino. Slovenska kaseta v Torontu In če so za nekatere te niti bolj ali manj nevidne, je tista, ki jo drži v rokah Blaž Potočnik iz Toronta, sicer Ljubljančan, še kako vidna in oprijemljiva. Tudi on si je z ženo Angelco, doma iz Kleč pri Ljubljani, prišel ogledat Razvalino življenja. Vendar je Potočnik bolj kot v dvorani navajen stati na odru. V Kanado je prišel leta 1948 in že kmalu pel v prvem slovenskem kvartetu. Leta 1949 je nastopil v mestni hiši v Torontu. Sicer pa je v štirih desetletjih pel kar na 1.032 porokah, na katerih so bili ženini in neveste štirinajstih različnih narodnosti. Čeprav ima zelo dober posluh, pa se ni zanašal le nanj, ampak je študiral glasbo tako v Ljubljani kot v Torontu. Enajst let je bil statist v Metropolitanski operi v New Yorku. Najbolj pa je ponosen na koncert, ki gaje imel leta 1979 skupaj z Vilmo Bukovčevo pred 600 poslušalci v Torontu. Ž Bukovčevo in številnimi drugimi sodelavci je leta 1984 posnel tudi kaseto solospevov in duetov. Blažu Potočniku je veliko do tega, da se v tujini ne pozabi slovenski jezik. Dvanajst let ga je med sloven- skimi otroki ohranjal tudi s pesmijo, saj je vodil 72-član-ski otroški pevski zbor. Potem je - sam je prepričan, da zaradi premajhnega zanimanja staršev - razpadel. Še vedno vodi 30-članski pevski zbor učencev, ki obiskujejo slovensko šolo v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Je tudi eden od učiteljev v tej šoli in z oseminšestdesetimi leti tudi najstarejši, kar si šteje v veliko čast. “Ko naši učenci končajo sedmi razred, dobijo diplomo, s katero so sprejeti v deseti razred slovenščine, in ko zaključijo tudi ta razred, dobijo diplomo, ki je hkrati potrdilo o njihovi dvojezičnosti. Za to smo se borili tri desetletja,” zadovoljno pripoveduje Potočnik, ki svoj materin jezik širi tudi med tujci. Šest let namreč vodi tečaje slovenščine za odrasle tujce. Med Slovenci je poznan tudi kot ustanovitelj in prvi voditelj slovenskih skavtov v Severni Ameriki. Prav ta skupina je bila pred leti s 172 člani in članicami največja skavtska skupina v zahodnem Torontu. Blaž Potočnik nama podarja kaseto, ki jo je posnel skupaj z Vilmo Bukovčevo v Torontu Priloga Dolenjskega lista 14 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Podeljevanje državljanstva še zaostriti! Sporočilo Slovenske desnice za javnost Slovenska desnica (Liberalna stranka, Narodna stranka Slovenije, Slovenska nacionalna desnica) izraža ob spremembah zakona o državljanstvu in ob parlamentarni razpravi o predlogu zakona o odpravi dvojnega državljanstva prepričanje, da je treba določila o podeljevanju slovenskega državljanstva zaostriti. Naša javnost se premalo zaveda, da je bila Slovenija v minulih desetletjih žrtev načrtnega raznarodovanja zaradi sistematičnega priseljevanja iz južnih republik nekdanje Jugoslavije, o čemer priča zmanjšani delež Slovencev v narodnostnem sestavu države. Demografski in ekonomski razlogi nam narekujejo, da znatno omejimo priseljevanje po zgledu večine evropskih držav. Svarilni zgled nam naj bo Estonija, kjer je domače prebivalstvo že skoraj postalo manjšina. Številna priseljenska populacija s področij nekdanje Jugoslavije, od katere si nekateri obetajo podporo na volitvah, utegne biti vir socialnih in civilizacijskih konfliktov, ne nazadnje podpora morebitnim težnjam in pritiskom, da bi se Slovenija kakorkoli včlenila v kakšno novo jugoslovansko skupnost. Kot priča parlamentarna razprava in nastopi nekaterih dejavnikov, nas še vedno skrbijo bolj interesi tujcev kot pa naši lastni. Pogosto se postavljamo v pasiven in obramben položaj, kot da se opravičujemo za svojo samostojnost. Z zakonodajo o državljanstvu in s smotrno politiko priseljevanja si moramo Slovenci zavarovati prihodnost. Premočan pritisk za ohranitev ali pridobitev slovenskega državljanstva je treba zavreti tudi z omejitvijo možnosti dvojnega državljanstva. To naj bo omogočeno predvsem Slovencem, ki so tuji državljani, izjemoma pa tujcem s pomembnimi zaslugami za naš narod, za katere smo zainteresirani, da so tudi naši državljani. Skrajšati je treba čas, v katerem se bodo morali dvojni državljani odločiti za naše ali drugo državljanstvo, kandidati za naše pa morajo dokazati lojalnost do našega naroda in države, nekaznovanost ter znanje slovenščine oz. pripadnost slovenskemu jezikovnemu in kulturnemu krogu. Za koordinacijski odbor: JANEZ STANEK V Škocjanu so ustanovili turistično društvo E. Pungerčič predsednik Spomladi letos je bila dana pobuda, da se Turistično društvo, ki je obsegalo KS Šmarjeta, Škocjan in Otočec, preoblikuje, in sicer tako, da bi vsaka od navedenih KS ustanovila svoje TD. Najhitrejša pri tem je bila krajevna skupnost Škocjan^ saj je bil v torek, 23. novembra, v Škocjanu ustanovni občni zbor turističnega društva. Krajani so se ga sicer udeležili v skromnem številu, vendar so bili prisotni vsi tisti, ki hočejo in želijo nekaj narediti za svoj kraj na poclročju turizma. Občni zbor je potekal po običajnem protokolu oz. pravilniku, ki se nanaša na ustanovitev turističnega društva. Namesto uvodne razprave je o pomenu in vlogi TD v krajevni skupnosti spregovoril Alojz Serini, predsednik Dolenjske turistične zveze. Poudaril je velike možnosti, ki jih ima Škocjan na turističnem področju: gostinska in turistična ponudba (od lovstva, vinske ceste do kmečkega turizma in domačih gostiln) ima dobro zaledje za nemoten razvoj in privabljanje številnih turistov. Prav tako ima TD veliko vlogo pri turističnem ozaveščanju krajanov m sodelovanju le-teh pri najrazličnejših aktivnostih, povezanih z urejanjem okolja, izboljšanjem prometnih povezav in nenazadnje pri promociji kraja v širšem prostoru. Izvršni odbor TD v sestavi: Evgen Pungerčič, predsednik; Franc Brečko, podpredsednik; Roman Celes-nik, tajnik; Marija Jerman, blagajnik, in Anica Krme, član, bo pripravil osnutek delovnega programa za leto 1994, ki ga bodo obravnavali na naslednji skupščini. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi predsednik KS g. Pavšič. Izrazil je vso podporo in pomoč turističnemu društvu s strani krajevne skupnosti. Tudi mi zaželimo novoustanovljenemu društvu mnogo uspehov. J. MACEDONI Mlade vaši spomini obremenjujejo Razmišljanje pripadnic mladega rodu, ki “ne želi s svojimi besedami nikomur povzročati novih ran, želi le povedati, kar ji leži na duši” K pisanju me je spodbudil članek, objavljen v Dolenjskem listu 11. novembra pod naslovom: “Spomini bolijo tudi drugo stran”, ki je bil odgovor na članek Marije-Mojce Peterlin (“Spomini me preveč bolijo, da bi jih nesla v grob” - Dol. list 28. oktobra). Drage gospe, kot pripadnica mlade generacije bi želela izraziti svoje poglede na to. Vendar ne bi želela nikomur povzročati novih ran, pač pa le povedati, kar mi leži na duši. Najprej bi opozorila, da smo mladi tisti, ki nosimo predsodke naših staršev in starih staršev na svojih ramenih. Lahko povem iz svojih izkušenj, da se je veliko mladih prijateljstev razdrlo prav zaradi tega, ker so družine iz različnih “medvojnih struj” - eni so bili na strani partizanov, drugi so bili belogardisti, pa še kakšna vmesna struja bi se našla. Zaradi ponovnega obujanja starih duhov v naši družbi je prišlo do razdora tudi med mladimi. Mlad čovek posluša zgodbe, mnenja, stališča svojih staršev, starih staršev, ki prav gotovo vpliva- jo nanj. Dodal Dodala bi še nekaj besed v zvezi s člankom gospe Malči Kostrevc, za katerega mislim, daje preveč razpihnjen in da obuja še nove strasti. Mislim, da je gospa Malči preveč obremenjena s predsodki svojih prednikov (belogardistov) in da želi svoje mnenje oz. predsodke prenesti še na druge. Strinjam se z gospo Marijo-Mojco Peterlin, ki je v svojem prispevku (DL 28. oktobra, str. 15) zapisala, “da šentruperško in mirensko POJASNILO Marija Peterlin iz Ljubljane je poslala dopis, v katerem graja uredništvo Dolenjskega lista, ker je njeno objavljeno pismo naslovilo po svoje. Naslov “Spomini preveč bolijo, da bi jih odnesla v grob” je urednik vzel iz stavka v njenem pismu in se mu je zdel primeren, kar lahko bralci tudi sami ocenijo. Ga. Peterlin zahteva opravičilo in preti celo s sodnim postopkom, ne upoštevaje, da se mora uredništvo ravnati po poklicnih novinarskih in grafičnih pravilih, ki ne morejo ustreči vsaki želji piscev. Velika večina dopisnikov to razume in upošteva, saj je tovrstni pismeni protest, kije zdaj prišel iz Ljubljane, prvi po dolgih letih izhajanja Dolenjskega lista. Uredništvo DL 38 ČRNIH GRADENJ RIBNICA - V ribniški občini so črnograditelji prijavili 38 črnih gradenj in zanje plačali določeno tarifo. Občinska skupščina je pri projekt ateljeju Okolje iz Ljubljane kot najugodnejšem ponudniku naročila “projekt prostorsko-ureditvenih pogojev (PUP) za sanacijo degradiranega prostora”, kot se ta zadeva učeno imenuje. Dejansko pa gre za to, da bodo strokovno obdelali vse črne gradnje na območju občine Ribnica in nato predlagali, katere črne gradnje bi pustili in katere bo treba porušiti. Napaka za napako Kaj je pokazal tehnični pregled obnovljene šole v Fari - Zakaj tako? Prejšnji teden je bil tehnični pregled adaptirane šole v Fari pred dokončnim prevzemom. Zal je komisija ugotovila veliko napak oz. površnosti in z izvršenimi deli ni bila zadovoljna. Povsem je razumljivo, zakaj so odstopile vinas ploščice, saj so imeli izvajalci resnično precejšnje težave, predvsem zaradi slabega vremena in kratkega roka izvedbe. Ni pa mogoče razumeti: zakaj so zidovi tako grobi, zakaj se okna, vrata in kljuke ne zapirajo in odpirajo, zakaj so nekatera mizarska dela opravljena tako površno, da bi jih laik bolje opravil, zakaj so nekatera mesta slabo pleskana in še in še bi lahko našteli. Odgovor je verjetno samo eden - malomarnost, neodgovornost in površnost. Najhuje pri vsem tem pa je, da seje selitev zavlekla še vsaj za 14 dni. Tako poteka pouk v mrzlih in slabo ogrevanih kletnih prostorih, a zima je letos kot nalašč hitro pokazala zobe, zato so učitelji in učenci tako nejevoljni FRANC CIMPRIČ dolino spet pretresajo strankarstvo in potuhnjeno besedičenje ter mržnja”. Obujajo se stare rane in “izkopavajo stare kosti”. (Oprostite izrazu, saj verjamem, da je obema stranema težko ob izgubi svojih najdražjih.) Toda, ali se vam ne zdi, da je po 45 letih že čas, da se zakopljejo “bojne sekire” in da gledamo malo bolj razumsko, ker sedanjost ne more temeljiti na preteklosti?! Seveda je preteklost povezana s sedanjostjo in prihodnostjo človeka in družbe, vendar nikoli ne moreš delati in živeti polnega življenja v sedanjosti, če leta temelji na preteklosti. Vedno je lažje živeti za sedanjost in za boljšo prihodnost (kolikor pač je svetla ob vsej brezposelnosti in draginji), če človek ni preveč obremenjen s preteklostjo, kar pa mladi smo! (Zaradi splošnih predsodkov starejše generacije, ki jih “uspešno” prenašajo na mlajšo generacijo. To pa je žalostno.) Mislim, da je krščanska struja v naši dolini zelo močna tudi zato, ker zna zbrati mlade okoli sebe (ne le pri maši, temveč tudi na raznih izletih, v organizacijah, pri petju). Mladi pač morajo imeti neko družabno in duhovno življenje (mislim tu predvsem na osnovnošolce), ker je pri njih še bolj naravna potreba po druženju. Teh potreb mladih se Cerkev zelo dobro zaveda in zna uporabljati pra-vijna sredstva za organizacijo mladih. (Žalostno pri tem je dejstvo, da se družba kot celota ne zaveda in ne zna realizirati potreb mladih.) Dejstvo je, da mladina izoblikuje svojo osebnost, svetovni nazor pod vplivom raznih faktorjev. Primarni faktorji so pri tem družina, šola, okolje, vrstniki, prijatelji. Vendar ti fak-toni pri tem niso dovolj močni, zato je Cerkev tista, ki v veliki meri oblikuje miselnost mladih. Naj na koncu navedem misel Dostojevskega iz romana Bratje Karama-zovi: “Ni namreč vera sama na sebi tisto, kar razločuje ljudi v sovraštvo in pokol. Usodno je tisto, kar je prednost vere. Prednost vere je bog, pa čeprav se izmenjuje bog, človek, človeštvo ali pa kako drugače”. Vera sama po sebi je lahko lepa, usodni pa so lahko nosilci vere, ki jo izrabljajo v svoj namen. Ljudje v kriznih časih vedno iščejo vir moči zunaj sebe, ne pa v sebi. Žato se je treba bati tistih ljudi, ki vero izrabljajo za svoje cilje. Tudi duhovščina danes v podobnem slogu poveličuje belogardizem in podcenjuje smisel partizanskega boja. Toliko v premislek od mladega človeka. Pa brez zamere! IRENA PRAŠNIKAR Mirna OlftEKfOMfH. mm mm- Odprto pismo predsedniku Oršaniču Pobuda za odstop Ko ste nastopili svoj mandat predsednika skupščine občine Brežice, ste v nastopnem govoru nam delegatom obljubili: “umiritev, korektne odnose, tvorno delo...”. V anonimki, ki kroži po Brežicah, piše v sklepni besedi: “Na institucionalni ravni ni treba iskati napak v občinskem parlamentu, ker gre za manipulacijo, ki jo učinkovito pelje predsednik SO Brežice gospod Or-šanič.” Seje občinske skupščine so praviloma vsak mesec. V oktobru in novembru 1993 je niste sklicali - manipulacija, s katero naj bi se “umirile” zadeve s septembrske skupščine. Na septembrski skupščini sem dal pobudo za vaš odstop zaradi “pokrivanja” predsednika IS, D. Koie-šnika, ki je poleg mnogih drugih nepravilnosti pri športnih gradnjah daleč prekoračil svoja pooblastila. (GL Delo 17.9. in 29.10.1993.) Danes ponavljam svojo pobudo, in sicer zaradi zadnje (poleg mnogih drugih) grobe manipulacije, ki ste jo izvedli na septembrski skupščini. Tedaj je skupščina dvakrat zavrnila odlok o komunalni deponiji. Še v tretje ste zahtevali glasovanje z utemeljitvijo, da se skupno število glasov ne ujema in ga izglasovali z 21 glasovi (od 41). Pri naslednjih glasovanjih niste bili več tako dosledni in celo število glasov (35!, kar pomeni nesklepčnost) vas ni prav nič motilo. Kot veste, je kvorum skupščine 36 delegatov. Zaradi takega ponižanja skupščine v glasovalni stroj sta dva delegata - eden od njiju je predsednik poslanskega kluba Demos - zapustila sejo. Od vaših lepih prej navedenih besed ni ostalo nič, ostala je le manipulacija. Ponovno Vam predlagam: ODSTOPITE! CIRIL F. ZUPANČIČ dipl. inž. arh. SKD Kje so bili takrat domobranci? Kolaboracija je bila, je in ostaja neizbrisen madež, o tem sem trdno prepričan Neki Jože Blažič iz Novega mesta se sprašuje, kje so bili partizani, ko so Italijani zaradi njihovih napadov na karabinjerje požigali in pobijali po slovenskih vaseh. Takole: če se je le dalo, so bili na položajih in te vasi branili, če pa je grozila nevarnost, da bi bile zaradi tega uničene cele enote, so se morali, pa čeprav s težkim srcem, umakniti. To je pač taktika vsake pametne vojske. Če bi sprejeli frontalni boj, bi se uresničile želje nadškofa Rožmana, generala Rupnika in Jožeta Blažiča! Res me veseli, daje končno nekdo z domobranske strani priznal, da so zaradi partizanskih napadov požigali slovenske vasi in streljali talce, kar so beli Slovencem prihranili. Samo za katero domovino so se potem bojevali in proti komu, od koga so dobivali orožje in denar ter zakaj? Kako se je moglo zgoditi, da so po zlomu svojih gospodarjev dvakrat tako bedno propadli, če že govorijo o državljanski vojni? Kje so bili belogardisti, ko je kapitulirala Italija, in zakaj so blagohotno prepustili skoraj vse njeno orožje partizanom? Mar samo zato, da bi se borili z enakopravnejših pozicij? Naj neki gospod Blažič pove, koliko okupatorskih vojakov je onesposobila hrabra domobranska vojska in koliko kulturnikov in slovenskih intelektualcev je spravila pod rušo Črna roka. Naj pove, koliko časa so branili Ljubljano brez Nemcev in komu so prisegli zvestobo na osrednjem stadionu, pa čeprav s figo v žepu, kot je Ivan Oman prisegel JLA! Zakaj te prisege niso prelomili leta 1944 in ne 1946? Sicer pa, sprava je že od vsega začetka votla, okoli je pa nič ni. Kar se tiče ponaredkov iz Kardeljevega pisma, nekega gospoda Blažiča samo sprašujem, kako bi se mogli partizani obdržati na okupiranem ozemlju, poseljenem s sovražno razpoloženim prebivalstvom in s kvizlingi kot s kr-voslednimi psi za petami. To je bilo na Dolenjskem dejansko težko, kar je bila velika zasluga klera pa tudi surovega ravnanja nekaterih posameznikov (tudi zločinov). Če bi bila cela NOB zločinska, se prav gotovo v njenih vrstah ne bi znašli tudi duhovniki (Mikuž in Lempret celo s puško v roki). Nikar ne žalite vernikov, ker je bilo vsaj na začetku vernih vsaj tri četrtine partizanov. Celo leta 1941 je bilo komunistov in skojevcev manj kot polovica! Seveda pa to glede na število članov daje komunistom spričevalo borcev proti fašizmu in za obstoj slovenskega naroda, za razliko od SLS, ki sije “priborila” status kolabo-rantske stranke, kar njena naslednica dosledno nadaljuje! Pa žal ni edina! In še nekaj. Kar se tiče korenin državljanske vojne, sem že večkrat zapisal, da se je začela s streli na Zaloški cesti leta 1920 ali pa najpozneje štiri leta pozneje s pohodom Or-june nad Trbovlje, če ne že morda kar z Jegličevim sežigom Cankarjeve Erotike. Da o raznih stražarjih, mladcih Kristusa Kralja ali Natlačenovem jizanju Grazziolijevih in Mussolinijevih škornjev na čelu slovenskih rešiteljev naroda, ko so se prišli zahvalit za priključitev t.i. Ljubljanske pokrajine dvatisočletnemu cesarstvu 3. maja in 8. junija 1941, niti ne govorimo. Dokler bo na Slovenskem prevladoval duh lakajstva do mogočnežev in arogance do šibkejših, je kakršnokoli čvekanje o kakršnikoli spravi brezpredmetno. Dokler pol parlamentarnih strank in skoraj pol poslancev brani kolaboracijo, kar je edinstven primer pri članicah ali njihovih naslednicah protihitleijevske koalicije, je vsak dialog nemogoč. To pomeni ohranjanje duha državljanske vojne, ki ne bo nikoli pripeljal Slovenije do socialnega, ekonomskega in kulturnega napredka. Kolaboracijo z vsemi njenimi pobudniki je treba obsoditi, krivce za konkretne zločine na katerikoli strani pa postaviti pred sodišče, če je to še možno. Morebitna amnestija za. posameznike pa nikakor ne sme pomeniti amnestije tudi za kolabo- * • • Ne bojte se smrti! Ta pride vedno na koncu življenja. (Kovačevič) • Koliko je podgan, se vidi žele, ko ladja tone. (Jankovič) • Žal se v vsaki politiki prej izčrpajo državljani kot politika. (Čeč) Kot da na občini v Krškem nikogar ne “boli glava” Kaj pravi moja izkušnja Rudnik Senovo so že večkrat zapirali. Iz razloga, kam z delavci, so bili (tudi) z denarjem Rudnika zgrajeni objekti: Metalna, Kartonažna (Tes-Pack) pa še kaj v dolini od Senovega do Brestanice. Danes, ko so “ideje” o zapiranju malih premogovnikov najbolj resne, ne more nihče od delavcev Rudnika Senovo upati na za-poslitev v omenjenih podjetjih, ker so tudi tam razmere sila resne. Po radiu smo lahko slišali, na kakšen način želijo rešiti premogovnika oz. zaposlene v njih in okoli njih v občinah Zagorje in Črnomelj. Za isto mizo so se usedli odgovorni iz občine in rudnika, poklicali predstavnika ministrstva za energetiko in vodilne pri RRPS Trbovlje. V obeh občinah resno razmišljajo o tem, kako preprečiti še večjo brezposelnost in tudi, da bi rudnika še obratovala. Občina Krško je bila pred leti na petem mestu na lestvici po narodnem dohodku na prebivalca. Danes je lestvica obrnjena. Na občini zaradi tega nikogar ne boli glava. Predsedniki prihajajo, obljubljajo, odpeljejo, na njihova mesta pridejo takoj drugi. In pravljica se ponovi. Ni sindikat tisti, ki bo skrbel za perspektivo oz. razvoj firme, pa vendar 20. septembra sem klical na občino Krško in se tudi osebno oglasil pri predsedniku IS Hermanu Kuneju. Dogovorila sva sestanek predstavnikov sindikata, njega oz. IS občine. Sam je napisal na svojo posetnico datum “30.9.93 ob 12. uri”. Tega dne smo trije prišli v tajništvo občine in ga. tajnica nas je presenečeno gledala, ker g. predsednika ni bilo v hiši. Ni mogla povedati, če bo kmalu prišel nazaj, niti, kam je šel. Poklicala je Franca Jeniča, s katerim smo malo poklepetali, in se dogovorili, da nas bodo oni poklicali, ko bo imel predsednik IS čas, da nas sprejme. To se do danes, 27.11.1993, še ni zgodilo. Poznamo ga!, toda takšnega odnosa le nismo pričakovali. Dokazano je (pa ne prvič), da je prihodkov (davkov) v občinske blagajne še vedno dovolj (preveč), zato Občinarjev ne prizadenejo razpadajoča podjetja in delavci brez dela. Na kakšen način bomo delavci gornje primere zaustavili? LOJZE ŠRIBAR Leskovec racijo, ki je bila, je in ostaja neizbrisen madež na njenih nosilcih in na tistih, ki nadaljujejo tradicijo predvojnih strank, ki so si umazale roke. Pa še nekaj o stalnih napadih na Kučana. Res ni noben svetnik, toda tisti, ki ga napadajo na način Vide Petrovčič, naj se pogledajo v ogledalo, če si upajo. Sam sem sicer dvakrat glasoval zanj, a ne zato, ker bi mi bil ne vem kako simpatičen, temveč zato, da sem oddal svoj glas proti bednim kreaturam, ki so skupaj z njim kandidirale. Šuštar pa naj končno, če mu je res kaj do pomiritve, opravi mašo pri Urhu (pa ne za padlimi domobranci, temveč njihovimi žrtvami), da mu bo morda le še kdo verjel. Seveda naj hkrati ne pozabi omeniti številnih zapeljanih domobrancev, ki so jih v izdajo zapeljali njihovi dušni pastirji, ki so se togo držali Rožmanovih navodil. TUGOMER KUŠLAN KOMISIJA NAJ UGOTOVI RESNICO O SMELTU LJUBLJANA - SMELT je slovensko podjelje, ki s svojo dejavnostjo zagotavlja kruh več desettisoč delavcem. V tridesetih letih smo v 20 državah zgradili 1500 objektov, vrednih 10 milijard ameriških dolarjev. Poskus diskreditiranja SME-LT-a v nekaterih medijih ima zato nedvomno politično ozadje. SMELT javno poziva Državni zbor RS, nqj ustanovi preiskovalno komisijo, ki bo ugotovila resnico. Predsednik SMELT-a: JOŽE ŽAGAR HALO - AL0 PIZZA! ® (068)24-415 ZARADI VAS Metličani protestirajo Po objuvi članka o SAO Beli krajini v Slovenskih novicah seje sestalo predsedstvo občinske skupščine METLIKA - Potem ko je bil v Slovenskih novicah v četrtek, 25. novembra, objavljen članek z naslovom “SAO Bela krajina, prestolnica Metlika”, se je takoj naslednji dan sestalo predsedstvo skupščine občine Metlika. V zvezi z novinarskim prispevkom je sprejelo protestno izjavo, v kateri je zapisalo: “Najostreje protestiramo proti objavi članka z naslovom SAO Bela krajina, prestolnica Metlika. Objava je med prebivalci občine pa tudi širše povzročila ogorčenje in vznemirjenje. Kakšne bodo nadaljnje posledice, lahko le ugibamo. Vsebina članka je več kot očitna provokacija, kar ugotavlja že avtor članka. Še večja provokacija pa je način objave prispevka pod bombastičnim naslovom, ki je sam zase že kar trditev. Je prava diver- zija na miroljubno sožitje in kohezijo občanov naše občine, ki so različnih narodnosti. Lahko pa je tudi akt sprecialne vojne v naši komaj osamosvojeni Sloveniji, kije nekaterim še vedno trn v peti. Zato ostro protestiramo proti uredniški politiki glavnega in odgovornega urednika Marjana Bauerja, ki na ta način dviguje naklado svojemu časopisu. Najlaže je pač objaviti nepreverjeno trditev ter se hkrati spraševati o njeni avtentičnosti. To si lahko privošči le neresen urednik v neres-nem časopisu. Da bo ironija še večja, avtor članka na koncu celo ugotavlja, da ne ve, če je v poročilu kaj podlage ali ne. O, sveta preproščina!” zaključuje svoj protest predsedstvo metliške skupščine občine. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Srečanje zadružnih upokojencev Prvič povabljeni vsi Prednovoletni čas je najprimernejši za družabna srečanja in za eno takih so prejšnji teden poskrbeli tudi v Mercatorju-KZ Krki: organizirali so srečanje vseh svojih upokojencev. Od 140 se nas je vabilu odzvalo 45. Sredi dopoldneva smo se zbrali pred hotelom Kandija, od koder smo se z avtobusom odpeljali v tovarno močnih krmil v Cegelnici, se seznanili s proizvodnim procesom in si ogledali še Agroservis v Žabji vasi, diskontni center in predelavo mesa na Grabnu ter hladilnico na Cikavi. V gostišču Turk v Maharovcu, kjer smo imeli kosilo, nas je pričakal direktor Jože Starič. Po pozdravnem govoru nas je seznanil s poslovanjem, uspehi in problemi zadruge. V prijetnem razpoloženju smo upokojenci izrazili željo, da bi se odslej srečevali vsako leto, in pozdravili predlog o ustanovitvi sekcije upokojencev Mercator-KZ Krka Novo mesto, ki jo bo vodil tričlanski odbor. V želji, da bi se nas prihodnje leto zbralo prav toliko ah še več, se v imenu vseh prisotnih za organizacijo srečanja iskreno zahvaljujem vsem delavcem zadruge, direktorju Jožetu Stariču in vodji splošnega sektorja N/eri Bezeg. ALB!N LUZAR SE SI BOMO PRIZADEVALI Ob sprejetju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu izražam zadovoljstvo in upanje, da sprejeti zakon pomeni prvi korak k ustreznejšemu pristopu Slovenije do te pomembne in občutljive problematike. Zakon, ki smo ga predložili poslanci Slovenske ljudske stranke, bo v prihodnje omejil pridobivanje slovenskega državljanstva, obenem pa bo Slovencem po rodu zagotavljal ustrezen status. Slovenska ljudska stranka si bo prizadevala tudi za izboljšanje drugih zakonov, ki so povezani z vprašanji državljanstva, predvsem pa za čimprejšnje sprejetje Zakona o referendumu, s čimer bo omogočeno, da se o temeljnih vprašanjih glede prihodnosti slovenstva odločamo na referendumu. , MARJAN PODOBNIK predsednik Slovenske ljudske stranke Triglav naj si znova izmeri višino Ugovor na članek z naslovom “Triglav visok tudi na naših tleh” (DL 18. novembra) Poslovni partnerji, člani upravnega odbora in sodelavci me začudeno sprašujejo, kako to, da nisem takoj reagiral na samohvalne izjave dolenjske enote Zavarovalnice Triglav, ki so bile zapisane v Dolenjskem listu dne 18.11.1993, češ da ima na Dolenjskem poslovna enota Triglava, d.d., v kratkih treh letih, odkar se je izločila iz Dolenjske območne skupnosti, sedaj Zavarovalnice Tilie, d.d., že 50-odst. zavarovalni tržni delež. Ta izjava jih vznemirja, ker vanjo ne verjamejo, zato zahtevajo od vodstva in od mene konkreten in javen odgovor. Precej časa sem razmišljal, ali naj na ta izziv odgovaijam ali ne, saj se mi ponovna polemika z nekdanjimi sodelavci, kakršna je bila že pred tremi leti v sredstvih javnega obveščanja (Dolenjski list, RTVL kot zavarovalnemu delavcu upira. Če z odgovorom zamujam, je to le zato, da sem lahko v miru razmišljal, zakaj so potrebne našim konkurentom tako pretirane izjave o uspehih v dolenjskem zavarovalništvu. Morda so izbrali trenutek, ko se zavarovanci ob koncu poslovnega leta odločajo, pri kateri zavarovalnici se bodo v naslednjem letu zavarovali. S svojimi izjavami o neizmerni velikosti Triglava naj bi dokazovali majhnost ostalih konkurenčnih zavarovalnic, kar naj bi vplivalo na odločitev zavarovancev, kjer je varnost njihovega premoženja največja. Če štejejo Tilio pod manjše zavarovalnice, je to seveda njihov problem. Mi v Zavarovalnici Tilia, d.d., smo to že zdavnaj vedeli, katere rizike krijemo sami, katere pa zavarujemo pri svetovno znanih pozavarovalnicah. Predvsem pa naj se ve, da delavci Tilie ne spimo in ne sanjamo o mo-nopolnosti svojega prostora, ampak smo vedno pripravljeni na konkurenčni izziv na zavarovalnem področju. Ne želim se spuščati v tako polemiko, koliko zavarovancev je pristopilo k konkurenčnim zavarovalnicam in koliko jih je ostalo v Tilii. To je samostojna odločitev vsakega zavarovanca. Tudi mi se lahko pohvalimo, da nam število zavarovancev raste; bi pa izkoristil to priliko in vprašal vodstvo dolenjske enote Triglava, ali je v zadnjih letih, razen z zahrbtnimi metodami pridobivanja zavarovancev, storila še kaj za Dolenjsko. Tilii to ni potrebno dokazovati, saj se enostavno ve, da njen kapital os- Jožica Badovinac Okrepčevalnica na koncu Konca Jožica Badovinac odprla okrepčevalnico Lipa KONEC - Konec je vas pri Podgradu. Ime je vas gotovo dobila zato, ker od tam naprej ni več naselij, so samo še Gorjanci. In na koncu Konca, v zadnji hiši, je letos Jožica Badovinac odprla okrepčevalnico Lipa. 'Poje edini gostinski lokal v tem koncu Podgorja in tudi v zadnjih desetletjih ne v Podgradu ne v sosednjih vaseh ni bilo gostilne. Ko je bila dalj časa zaprta še Badovinčeva gostilna, po starem Zajčeva, ob gorjanski cesti, so ljudje iz podgrajskega konca hodili v Badovinčevo gostilno na Jugorju na drugi strani Gorjancev. No, sedaj pa so kar trije Badovinčevi lokali na tem delu. Jožica je domačinka iz Podgrada, v mestu pa jo poznajo kot dolgoletno in prijazno natakarico iz nekdanjega Krkinega gostišča Kegljišče. “Skupaj sem bila v Krkinih Zdraviliščih zaposlena 13 let, od tega sem 12 let delala na Kegljišču. To je bila moja prva služba in tudi kot učenka gostinske šole sem že delala tam. Nikoli si ne bi mislila, da bom kdaj odšla, vse je bilo tako v redu, da bolj ne bi moglo biti: dober kolektiv, razumevanje in prijateljstvo med sodelavci, prijetno delo, dobra plača. Nas so od začetka učili, da moramo delati tako, kot bi delali zase, in smo res, ker smo tako tudi čutili. Zase lahko rečem, da sem imela dva doma; enega tukaj v Podgorju, drugega pa v službi/’ pripoveduje Jožica. A kot pravi ljudski rek, vsega lepega je enkrat konec. Začela se je kriza, zahtevki za vrnitev lokalov, v katerih so (bila) tudi Krkina gastišča. Osebju je vodstvo odkrito povedalo, da na tem podfočju škriplje. “Mož meje prej že večkrat nagovarjal, naj bi v novi hiši, ki sva jo zgradila v Koncu, odprla gostinski lokal, a sem se temu upirala. Noj potem, ko sem se le odločila, da bom pustila vse bolj negotovo službo, je bilo treba pa vse preurejati.” Tako sta preuredila spodnji del hiše, za to žrtvovala garažo in sobo. Pa se je splačalo, saj je nastal prav prijeten, lično opremljen in urejen lokal. Načrt je naredil Kastelec iz Novega mesta, opremo pa sta izdelala mizar mojster Barbič iz Meniške vasi. “Naši gosti so večinoma domačini, pridejo pa tudi od drugod, čeprav še ni daleč znano, da je v Koncu tudi okrepčevalnica; pa lovci se radi ustavijo pri nas. V lokalu oz. zanj delava oba z možem. Misliva tako: za normalno življenje bo, obogatela pa ne bova in nama tudi ni do tega,” se veselo nasmeje. “Kakor sem težko pustila službo, sem sedaj kar zadovoljna, čeprav delam po cele dneve, tudi ob nedeljah, ko je največ ljudi. Že to je lep občutek, da sva z možem vse sama ustvarila.” Za naslednje leto imata v načrtu nadkriti teraso z lepim razgledom in, če se bo le dalo, urediti še eno sobo. Če bo kazalo, bodo spomladi na Koncu tudi kaj zavrteli na ražnju. A. B. taja na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem. Vsa začasno prosta sredstva ostajajo in bodo ostala dolenjskemu gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, za izgradnjo infrastrukture pa še bi lahko naštevali. Šele tak intervju nas mora spomniti, koliko dragih medicinskih pripomočkov ali aparatur smo resnično pomagali nabaviti in se danes s pridom uporabljajo na Dolenjskem (mamograf, ultrazvočne aparature, aparature za okulistiko, ambulantno reševalno vozilo...). Ali moramo res naštevati, kaj vse smo vložili v opremo šol, kulturnih in drugih društev ter ostale negospodarske dejavnosti? Reševanje dolenjskega gospodarstva in s tem problem nezaposlenosti je že postalo neobhoden sestavni del našega vsakdanjega dela, saj se zavedamo, da v nasprotnem primeru dolgoročno ne bomo imeli kaj zavarovati. Konkretni podatki, kako velika sredstva smo vložili v gospodarstvo, pa naj ostanejo zaenkrat še poslovna skrivnost. Podpiramo razvoj drobnega gospodarstva, še posebej obrt. V tem vidimo možnost za odpiranje novih delovnih mest in s tem priložnost promocije enkratnih danosti širše Dolenjske. Menimo, da so to tisti pravi, moderni prijemi poslovanja, ki jih mora nuditi uspešna zavarovalnica v sedanjem življenju. Kljub osnovni zavarovalni dejavnosti širimo tudi dodatne dejavnosti. Tako smo uspešno sodelovali pri ustanovitvi Hranilnice in posojilnice pa tudi pri nekaterih drugih projektih, pomembnih za širši razvoj regije. Ne nameravamo se ustaviti samo ob tem, saj si končno želimo ekonomsko močnih partnerjev, ki bodo upravičeno zahtevali realno jamstvo zavarovanega premoženja in zdravja. To pa je tudi izziv zdravi konkurenci v našem prostoru. Mi nikogar ne odganjamo in se ne bojimo nobenega kon- kurenta. Tudi z Zavarovalnico Triglav želimo sodelovati, vendar ne po metodah, ki se jih je posluževala v zadnjih treh letin, saj nam mora biti skupen cilj zadovoljstvo in zaupanje zavarovancev v nas vseh. Zato svetujem svojim nekdanjim sodelavcem iz dolenjske poslovne enote Triglava, naj si dajo ponovno izmeriti svojo višino tržnega deleža na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem. Potem bodo končno spoznali, zakaj LIPA (Tilia) ne more rasti na Triglavu, ampak le na plodnih tleh širom Slovenije. Upam, da smo se razume- Direktor: JANEZ NOVAK, dipl. oec. IZJAVA V ZVEZI Z NUKLEARKO KRŠKO LJUBLJANA - Napredna narodna stranka centra z Ekološkim zborom in Gibanje za človeške pravice s Komisijo za človeške pravice R Slovenije izjavljata v zvezi s problematiko JE Krško, da za omenjene organizacije ni nobenih nejasnosti v zvezi z odločitvijo glede JE Krško. Naše stališče je jasno in glasno: JE Krško je potrebno zapreti. Naše stališče je nekompromisno in ne pušča nobenih ugovorov, kajti varnost naj ima prednost. Za NNSC in GČP: dr. Marek Lenardič, humanekološki znanstvenik, prof. Darja Lenardič, koordinator GČP, in Vladimir Gajšek, književnik in član PEN kluba. v Se o žrtvah vojnega nasilja Priznanje za prestano trpljenje, ne pa pravica kot socialna kategorija - Komisija o bodočem zakonu Po novi številki revije Svobodna misel povzemamo poročilo o delu komisije za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri osrednjem borčevskem vodstvu Slovenije. Nedavno tega so se njeni člani na razširjeni seji sestali s predstavniki taboriščnih odborov in razpravljali o odprtih vprašanjih žrtev vojnega nasilja. Sprejeli so več mnenj, stališč in določenih predlogov, s katerimi je komisija medtem že seznanila tudi medresorsko komisijo za obravnavo vprašanj vojne škode pri vladi Republike Slovenije. Da bi enakopravneje zastopali vse kategorije žrtev vojnega nasilja, bo komisija slovenski vladi predlagala, naj imenuje v to medresorsko komisijo tudi predstavnika internirancev vseh nekdanjih nacifašističnih koncentracijskih taborišč. Na seji so obravnavali kot osrednje vprašanje delovno gradivo bodočega Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Ugotovili so, da predlagatelj pri utemeljevanju pojma “žrtev vojnega ŠE V DOMAČEM ŠENTJERNEJU - 26. novembra je podjetje PMC Plastik Management, d.o.o., iz Šentjerneja poleg že odprtih trgovin v Kostanjevici na Krki in v Škocjanju odprlo vrata še ene svoje trgovine v domačem Šentjerneju. V adaptirani stavbi bo poleg predstavništva in trgovine PMC še nekaj drugih lokalov, med njimi je tudi predstavništvo Optike Poljšak iz jjvnili skladišč v Novem mestu. Mnogi obiskovalci in gostje so mlademu podjetniku Robertu Nedanovskemu zaželeli veliko sreče in poslovnih uspehov. (Foto: Foto *video*studio, Šentjernej) nasilja” ni upošteval zgodovinskih dejstev udeležencev druge svetovne vojne pa tudi ne predpisov sosednjih in drugih udeleženk druge svetovne vojne, ki so tehtna prvina primerjalnega prava. Iz zakonskega osnutka ves čas diha pojmovanje pravic kot socialne kategorije. V resnici pa gre pri tem za posebno pravico oz. priznanje za prestano trpljenje, ki pa se vedno ne kaže v slabšem materialnem položaju. Predlagatelj zakona tudi ni upošteval dejstva, da so bili po sedanji zakonodaji nekdanje SFRJ upravičeni do določenih oblik varstva tudi družinski člani umrlih žrtev vojnega nasilja. Prav tako ne priznava nobenih ugodnosti za žrtve, ki so bile mlajše od 15 let, zanemarja pa tudi pravice do vojne odškodnine in vojne škode. Ko so razpravljali o osnutku novega zakona, so razen načelnih ugotovitev dali še pripombe na posamezne člene zakona. Sestavili so Koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja druge svetovne vojne. Z njegovo pomočjo naj bi uspešneje sodelovali med seboj, enotneje pa bodo tako lahko oblikovali tudi vsa stališča, ki so skupna vsem skupinam žrtev. Odbor za obveščanje pri Obč. odboru ZZB NOV Novo mesto NUJNO UREDITI PODPRESKA, DRAGA - Med nedavnim neurjem je nastalo kar precej škode na stanovanjskih, proizvodnih in cestnih objektih. Krive so bile delno zajnašene cevi kanalizacije ob nenormalnih količinah padavin, svoje pa so prispevali razni odpadni materiali iz obratov Lika in Melesa v vasi Podpreska v kočevski občini. Predstavniki krajevne skupnosti in gradbenega podjetja, ki med drugim gradi novo cesto ob Kolpi, so že naredili sanacijski načrt. Sama ureditev kanalizacije naj bi po grobih izračunih stala 6 milijonov tolarjev, kar pa je za krajevno skupnost, ki ima še kup drugih nujnih zadev, velik zalogaj. Neuradno je bilo predlagano naj bi polovico gradnje financirala KS oz. občina, ostalo pa podjetja in cestno podjetje. Tudi krajani bodo morali najbrž seči v žep. Čič ne da nič, Koren pa ne denaija Anton Korenje tako uspešen vodja posavskega zavoda za zaposlovanje, da študentje iz družin obrtnikov in kmetov celo novembra še niso dobili štipendij Pri Dolenjskem listu je veljalo načelo, da ima živ človek le enkrat portret tedna. Anton Koren je primer posebne vrste smrtnika: v enem življenju je doživel, in kot kaže, preživel dva. Je to morda politični nekrolog ali le pešanje spomina urednika? (Glej DL. 18. novembra.) Zakaj kakšnim 160 obrtniškim otrokom v sevniški občini tudi minuli vikend ni bilo do smeha? Če so se v začetku novembra s težavo vračali domov iz svojih krajev študija, ker na banki pač zanje ni bilo štipendij, je v minulem tednu obstajala nevarnost, da jih vržejo iz študentskih domov zaradi neporavnanih plačil sob, kako zasebniki zahtevajo celo plačila vnaprej, je itak znano. Pravvseenojimje, kako melodramatičen glas da ima g. Koren in kako lep je, če je sevniški gasilski dom prostorno zastavil že pokojni Jože Smodej ali Ajdovsko zbirko, (le-te na sevniškem gradu v tem smislu niti ni več), jo je pa zbral ravno tako žal že pokojni dr. Peter Petru, dopolnil pa njegov vredni naslednik. Ta, dr. Timotej Knific, je bil pred leti s tukajšnjim gore listom Stanetom Mrvičem tudi dobitnik sev- niškega priznanja. Mrtvi pač ne govorijo, še živečih pa nekateri povz-petneži nočejo vprašati, če jim že spomin ne služi. Toliko slabše za spomin. Ubogi naš Tone! Ta je moral - stiska pa taka! - v svojem zavodu zaposliti celo svojo ženo. Še dobro, da načeluje tudi Društvu za duševno prizadete, da se lahko vsaj poleti umakne kam na morje, dokler kakšne trojne ali šestorne funkcije ne dobi nebodijetreba taista strokovnjakinja g. A. K. žena, menda potrebujejo tudi tam kakšno medicinko... Bolj slavljen od Tonija je bil v tej vrli deželi te dni samo še Lado Leskovar, vendar to je bilo daleč stran od nas podeželanov. Na sevniškem valu je bilo sredi minulega tedna objavljeno, da bodo študentje obrtnikov in kmetov dobili štipendije na sam 5. december, podobno kot s spremenljivo srečo upokojenci - s poračunom. Ker na ta dan strašijo parkeljni, tudi hudobci imenovani, zakaj Miklavž je na dan pozneje, si bodo to gesto nedvomno zapomnili. Ostaja skrivnost, kako bodo sedaj v vrlem zavodu ocenili, kateri obrtniški ali kmečki otrok spada v Bantustan, pardon, bo prejel štipendijo iz tako imenovanih združenih sredstev in kateri ne. In to sedaj, ko so jim s sevniškega Centra za socialno delo že lep čas nazaj ročno vrnili vso zajetno mapo s prošnjami teh nesrečnikov. Njihovo vodstvo iz Ljubljane je bilo namreč tako pametno, da jih je podučilo v tej smeri. Nekateri pač potrebujejo presneto dolgo, vmes pa, hudo sumim, vrtijo celo denar teh prikrajšanih študentov. Pa bodo ti nastajajoči izobraženci, ki zaradi takih Korenovih prav po cankarjansko v Mariboru in Ljubljani duhajo sveže žemlje s ceste, morali zaslužiti za penzije taistih Korenov, potisniti voz te uboge Slovenije kam naprej? Prekleto, revež je vedno revež, škric pa je škric in pika! Ostap Bender bi bil pravi amater v tej dolini šentflorjanski. ALFRED ŽELEZNIK P. S. Prvi portret tega tedna o našem vrlem Toniju sem zagrešil podpisani, ko sem bil še kaj vreden in sem si lahko privoščil tudi še kakšno sindikalno morje. Proizvodnja na svetovni ravni Iz 7. št. Utripa Krka Zanimanje za lastninsko preoblikovanje podjetij oz. za privatizacijo narašča tudi v tovarni zdravil Krka. O njem govorita uvodna sestavka, ki med drugim povesta, kaj glede tega pripravljajo v podjetju. Poleg prenosa 40 odst. delnic na sklade predvidevajo interno razdelitev delnic v zamenjavo za certifikate (10%), not-ranji odkup delnic s 50-odstotnim popustom (15% vrednosti podjetja) in javno prodajo delnic (35% vrednosti celotne Krke). Krka in njene družbe se bodo lastninsko preoblikovale v zakonsko določenem roku v letu 1994. Predvidevajo, da bodo lahko vsi zaposleni, nekdanji Krkini delavci, njeni upokojenci in ožji družinski člani vseh naštetih lahko zamenjali lastniške certifikate za Krkine delnice znotraj t.i. interne razdelitve dejnic. Številka obširneje poroča o komercialnih plateh zadnjih obiskov tujih delegacij v tovarni: tu so bili strokovnjaki iz Belorusije in Kazahstana. Krka je v jeseni prvič sodelovala tudi na razstavi farmacevtskih izdelkov in medicinske opreme na Uralu ter znova v Moskvi. Krko so v zadnjem času obiskali tudi poljski novinarji, na ruski TV pa si bo lahko ogledalo Krkino farmacevtsko proizvodnjo, grad Otočec in zdravilišče Šmarješke Toplice več kot 130 milijonov prebivalcev. Prejšnji mesec je Krko obiskalo tudi dvajset nemških in avstrijskih novinarjev, ki so se zanimali zlasti za proizvodno dejavnost tovarne in za postopek lastninjenja. Ponovno poroča glasilo tudi o obnovljenih in povečanih zmogljivostih v Krki Novotermu, ki gaje lani oktobra v višini 80-odstotnega deleža odkupilo znano uspešno bavarsko podjetje, ki ima 2 milijardi DEM letne proizvodnje in 7.000 zaposlenih. O rekonstrukciji in povečani proizvodnji obrata v Ljutomeru objavlja A. Kapun zanimiv članek, saj so tudi tam zadostili zdaj vsem zahtevam mednarodnih inšpekcij. O tem, da so v Krki pri zagotavljanju kakovosti proizvodov na zahtevani ravni, govori tudi poročilo o jesenski inšpekciji ameriškega urada za prehrano in zdravila (FDA) in licenčnega partnerja Janssena. Pred 17 leti ustanovljeno mešano podjetje Dawa v Keniji se je po Krkini zaslugi s svojimi izdelki prebilo v visoki cenovni razred, ki je bil prej rezerviran le za svetovno najbolj znane multinacionalke. V trdem in neizprosnem tekmovanju je Krkin nastop uspešen, o čemer poroča mag. Darinka Miklavčič, ki se je z možem po sedmih letih vrnila iz te afriške države. B. Česen poroča med drugim, da je tudi Hrvaška za Krko pomembno tržišče. Zdaj dela v Krki Farmi v Zagrebu 21 delavcev, ki bodo tu letos prodali za pribl. 25 milijonov dolarjev zdravil za humano in veterinarsko uporabo. Tg. LE V KRŠKEM NI GORELO DOBRNA - V tem kraju pri Celju je bilo minuli petek strokovno posvetovanje predstavnikov občinskih gasilskih zvez Slovenije. Ob tej priložnosti so navzoče seznanili z bodočimi nalogami gasilskih organizacij in s predlogi za novo zakonodajo. Ugotovili so, da so društva “Mladi gasilec” odigrala pomembno nalogo. Nedvomno pri tem poleg gasilcev zaslužijo priznanje šolska vodstva in vsi, ki delajo na tem področju. Poročilo o delu društev od začetka letošnjega leta je pokazalo, da so gasilci sodelovali kar pri gašenju 1.489 požarov v naravnem okolju tudi na območju Dolenjske, Posavja in občin Ribnica in Kočevje. Izjema je le občina Krško, kjer požarov ni bilo. Podatki o prevoženih količinah pitne vode kažejo, da so v obdobju šuše morali gasilci opraviti mnogo dela. Pri plačevanju teh storitev prihaja do razhajanj, zato so sklenili, da bodo ob sodelovanju občin čintprej izdelali merila glede plačevanja ten uslug. DOMAČE TRNJE • Namesto natalitete Slovencev se povečuje - “nataliteta ” slovenskih občin. • Tudipii razpravah o igrah na srečo je vse več “kockanja". • Lokalna samouprava ali lokalno guljenje občanov - to je zdaj vprašanje. • Poleg vojnih dobičkarjev poznamo tudi dobičkatje papirnate vojne. • Ukrepi zoper zlorabo družbene imovine so nekaj podobnega kot gasilski alarm dva dni po požaru. MARJAN BRADAČ DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 4. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7, do 19. ure: Samopostrežba, Šmihel od 8. do 19, ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita ■ mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8, do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8, do 20. ure: Peto, market v Sentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17, ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Merca-tor-Standard, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 5. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg, in vse Dolenjkine prodajalne od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7, do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna seta Zgradbi na prehodih nista “črni” V Petrini in Podplanini zgradbi na državnih mejnih prehodih nista črni gradnji Državnih mejnih prehodov v kočevski občini, ki sta bila zgrajena in v začetku oktobra 1991 dograjena ni mogoče šteti za črni gradnji. Navedba v Dolenjskem listu 25. novembra na 6. strani, ni točna. V pripravah za to gradnjo so sodelovali organi za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Izostali niso niti tisti, ki izdajajo soglasje k takim gradnjam (PTT, elektro, cestno podjetje, komunala in občina). Na kraju samem je bil dose- žen sporazum in sprejeta odločitev, kako se naj ta zakonita gradnja izvaja. V enem dnevu je bilo odkupljeno zemljišče. Nista pa bili obe gradnji opredeljeni v prostorskih sestavinah srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Kočevje za obdobje 1986-2000, ker so se ti akti sprejemali na sejah občinske skupščine že precej časa prej, preden je kdo mogel vedeti o V Šport in šah na kratko NOVO MESTO - Na badmintonskem turnirju za DŠI je med dekleti zmagala Čarmanova nad Jožefovo in Grobovškovo, med fanti pa Antončič nad Kopačem in Mikcem. Ekipno je zmagala Krka. RIBNICA - V soboto, 11. decembra, bo v Ribnici tretji turnir v malem nogometu Mahiles'93. Število nastopajočih moštev je omejeno na 32, prijavite pa se lahko do srede, 9. decembra, ko bo ob 18. uri žrebanje. Informacije na telefon 061 863 342 (Klarič). PODZEME1J - Na tekmovanju Belokranjskih upokojencev v šahu so zmagali Črnomaljci nad Metliko, Gradcem in Suhorjem. Na hitropoteznem turnirju posameznikov pa je zmagal Klevišar nad Dragošem, Petričem, Udovčem in Maleričem. Naslednje tekmovanje bo 9. decembra v Suhorju. STARI TRG OB KOLPI - Na mednarodnem tekmovanju v šahu mladih je med dekleti do 16. leta zmagala Miheličeva, do 13. leta Kapševa in do 10. leta Verderbcrjcva. Pri fantih do 18. alet je zmagal U. Kobe, do 15. leta Konda, do 12. leta T. Kobe in do 9. leta Muhvič. MIRNA PEČ - Na občinskem ekipnem prvenstvu osnovnih šol v šahu se je v Mirni Peči pomerilo 90 mladih šahis-tov iz 7 osnovnih šol. Med mlajšimi in starejšimi deklicami ter mlajšimi dečki je zmagala Mirna Peč, med starejšimi dečki pa Grm. SEVNICA - Na hitropoteznem tur-nirju šahovskega kluba “Milan Majcen” za november je zmagal Povše nad Mesojedcem in Komanom. Sevniška šahis-ta sta nastopila tudi na 1. državnem prvenstvu invalidov. Janko Blas je bil 12. in Martin Mirt 27. KRŠKO - Kegljačice trebanjskega Mercatorja so v medregijski ligi doma premagale bistriški Impol s 6:2 in v Celju izgubile s Komcelom z 2:6. Po petih krogih so na 4. mestu. ČATEŽ - Kegljači črnomaljskega Rudarja so v Čatežu premagali domače moštvo Terme s 7:1. SEMIČ - Na kegljaškem tekmovanju upokojenskih društev iz Bele krajine so zmagali Metličani nad Suhorjem, Semičem in Črnomljem. kaki uvedbi meje s sedanjo državo Hrvaško. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo to storjeno pozneje. Kajti za rešitev celotne zadeve je bilo časa te štiri dni. Zato je odpadla možnost, da bi se to uredilo s planskimi opredelitvami, ki bi morale biti strokovno izdelane in v javni razpravi ter šele potem dokončno sprejete. Po vsej verjetnosti sta pisca zavedla obravnava in gradivo na 8. seji zborov občinske skupščine Kočevje, ki je bila 16. novembra, ko je bilo navedeno, da se bosta oba mejna prehoda urejala z lokacijskim načrtom. Ob tem velja pohvaliti vse strokovne in ostale službe republiških organov ter občinske skupščine kakor tudi solastnike zemljišč, ki so s prizadevnim delom vprašanje mejnih prehodov uredili v tako kratkem času, kot jim je bil določen. Zadeve namreč ni bilo mogoče že zaradi znanih okoliščin prelagati niti za en dan. To samo v informacijo širši javnosti, da so pristojni republiški in občinski organi ravnali zakonito v skladu z vsemi usmeritvami Predsedstva in Skupščine Republike Slovenije. Če bi se vse gradnje izvajale na tako zakonit način, v naši državi ne bi bilo nobene črne gradnje. VIKTOR DRAGOŠ Samoodprava, ne samouprava France pride iz mesta na dopust in sreča Pepija. “O, dober dan, Pepi!" “Bog ga daj! Ali kaj poslušaš radijska poročila in bereš časopis o tej samoodpravi?" “Kakšni samoodpravi!"reče France, “to je vendar lokalna samouprava. To pomeni, da bo sedaj naša država veliko večja, kot je bila sedaj, saj bo množica občin pa še okraji bodo!” “Torej bo tako, kot je bilo davnega leta 1945?" “Nikar ne govori tega, saj potem ne boš vedel, pod katero občino spadaš. " “Kaj ne! Saj ima vsaka občina svoj grb in še druge značilnosti. ” "No in kakšne značilnosti ima krška občina?" “Ta bo pa obdržala svoj avizo. ” “In kakšen je ta avizo?" “Ta je tak, da ti pozimi od tri do petkrat na dan izključijo električni tok, poleti pa poleg električnega toka še vodo za kakšno urico ali dve dnevno. Da pa pozimi ne popravijo telefonske napeljave teden dni, v Krškem jemljejo kot amandma. ” “France, sedaj mi je pa jasno, zakaj v Kostanjevici lokalne oblasti sklenejo za oranje snega tako pogod- bo, da šele tretji dan pričnejo plužiti sneg!" “Veš, Pepi, vsaka hitra sprememba je lahko nevarna. Kaj pa če postanemo občina, saj bodo ljudje čisto zmedeni, če bi vse delovalo že sedaj. To je predvideno za takrat, ko bo otok Kostanjevica preurejen v turistično mesto z mnogo majčkenimi trgovinicami in sprehajalnimi potmi in bo mestna kanalizacija priključena na čistilno napravo klavnice. ” “Sem pa tudi slišal, da bojo na Dobah polagali asfaltno prevleko!” Ja, France, na Dobah je hudič. Zadnjič sem gledal, kako orjejo sneg. (zgleda, da so Dobe razdeljene na regije, zato bi bilo najbolje, če bi si v Kostanjevici sposodili eno od predvidenih obvoznic, saj Kostanje-vičani ne potrebujejo obeh. Dobe-Ijčani se lahko tako izognejo asfaltiranju obstoječe poti; ostane naj kot vzorčna, saj je v krajevni skupnosti še edina z makadamsko podlago. Obvoznici sta tako dolgi, da si z njo uredijo vsak svoj priključek. Če pa hočejo imeti pozimi spluženo cesto, sc morajo priključiti pri odseku za Gručo, to je na območju novomeške občine. ” MARJAN DVORAČEK Ljubljana Ceste pa tudi mrliška vežica Aktivni krajani Podhoste, Suhorja in Obrha_ KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 18. in 20. um pri telefonu 23-304 čakala psihologija. TREBNJE - Na vprašaje otrok in odraslih bodo odgovarjali strokov-jaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Telefonska številka je 44-293. POHVALA ORGANIZATORJEM - Smučarji so pohvalili dobro pripravljeno FIS progo na Gačah, ki je brez težav zdržala preko sto tekmovalcev. Po mnenju najboljših je proga Resa za zahtevne moške tekme prelahka, predvsem zaradi dolgega položnega dela v sredini, in prekratka, čeprav proga, na kateri so v Park Cityju tekmovali za svetovni pokal, ni bila bistveno daljša. Najboljši “pravi" Novomeščan Luka Golob (na sliki) se je uvrstil na solidno 34. mesto in si s tem bistveno popravil FIS točke. (Foto: l. Vidmar) Pod vaško samoupravo Podhoste spadajo še vasi Suhor in Obrh. Te vasice ležijo pod vznožjem gozdov. Popotnik, kije pred desetletji hodili tod mimo, jih sedaj ne bi mogel več prepoznati, ker so kraji dobili čisto drugo podobo. Da so se te vasi tako polepšale in spremenile, gre zasluga predvsem vaškim odborom. In prav ta novi odbor, v katerem so večinoma mladi ljudje, se lahko upravičeno pohvali, da je bil zelo delaven in predvsem samoiniciativen. Z asfaltiranjem cest so malodane končali. Pred kratkim je bil v Podhos-ti položen asfalt skoraj do vsakega hišnega praga. Čeprav je bila zadnja gradbena akcija skoraj najtežja, kjer so vrtali in razbijali v žive skale, niso odnehali. Tudi zasebni obrtnik Franc Krnc je pomagal z vsem razpoložljivimi gradbenimi stroji. Že lani so se odločili, da zgradijo tudi mrliško vežico na pokopališču v Loški vasi. Letos so z deli pričeli že v prvem polletju. Za martinovo pa je bila vežica že dokončana. Zgradili so jo v dobrih štirih mesecih po vseh predpisih, z vodovodom in sanitarijami pa tudi s čajno kuhinjo ter lepo urejenimi prostori za pokojne. Mrliško vežico so krajani zgradili s svojimi prispevki. Pri gradnji pa so zastonj sodelovali tudi vaški strokovnjaki, od zidarjev, tesarjev, električarjev, vodovodnih inštalaterjev, do polagalcev ploščic in prizadevnega Ivana Šporarja, ki je organiziral vse ljudi, do cestnega odbora. Vaški odbor se je tudi zavzel, da se zaradi varnosti v prometu in predvsem zaradi varnosti otrok postavijo po vaseh razgledna ogledala na vseh nepreglednih odsekih. Zaslužen in prizadeven pri vaškem odboru pa je še Alojz Beg, ki vodi povezavo s krajevno skupnostjo Dol. Toplice. TONE VIRANT up OBVOZNICA PO ŽELEZNIŠKEM TIRU ŠALKA VAS - Krajani te vasi v kočevski občini si že vrsto let prizadevajo, da bi se zgradila po novi trasi obvozna cesta. Mnogo je bilo razprav o tem, dlje pa ni šlo, kajti vedno je bil problem denar. Pred časom je Prometno-tehnični inštitut v Ljubljani izdelal študijo, ki nakazuje možnost, da bi bodočo obvoznico za to naselje zgradili po industrijskem tiru, ki ga je uporabljal opuščeni Rudnik rjavega premoga Kočevje za železniški dovoz in odvoz. O tem vprašanju sta razpravljala občinski izvršni svet in občinska skupščina ter se odločila, da se ta industrijski tir uporabi za bodočo obvoznico. Krajani želijo, da bi se to čimprej uresničilo. V. D. • Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si! (Portugalski pregovor) f«, U/ft*{/TviAfcwr tujcu SUPER MEMORY Pravijo, da se igrajo samo majhni otroci, a to sploh ni res. Igramo se vsi, posebej še, če gre za igro super memo-ry ali po naše spomin. Učenci 8. a smo imeli super turnir v tej igri kar v čakalnici brežiškega zdravstvenega doma, kjer smo čakali za pregled pri zobozdravniku. Turnir seje nadaljeval v šoli. Čeprav smo se trudili vsi, je zmagal, tako kot pač povsod, tisti, ki je bil najboljši. To je bila Vesna Volčanjšek, druga je bila Andreja, tretji pa Matjaž. LUČKA KNEZ novin. krožek OŠ Artiče PRIRODOSLOVNA EKSKURZIJA Prirodoslovno društvo vsako leto pripravi ekskurzijo, ki sc je udeležijo člani in mentorji naravoslovnih krožkov iz vseh slovenskih šol. Udeleženci izleta odkrivajo geološke, biološke in zoološke znamenitosti v različnih slovenskih krajih. Komisija potem izbere šestnajst najboljših udeležencev, ki dobijo nagrado. Tudi letos so se ekskurzije udeležili artiški naravoslovci. Tokrat so odkrivali znamenitosti Prekmurja, v preteklih letih pa so prepotovali že skoraj vso Slovenijo. Vedno so se uvrstili med šestnajst najboljših. MELITA BOGOVIČ novin. krožek OŠ Artiče PRESENEČENJE Tudi letos je Pisani list pregledal in nagradil osnovnošolska glasila. Pesniška zbirka, ki smejo izdali ob 150-letnici naše šole, je brez naše vednosti prišla med glasila, ki so se prijavila za tekmovanje. Nismo je namreč s tem namenom poslali v Pil, zato smo bili toliko bolj presenečeni, ker smo se znašli med nagrajenci. Prejeli smo pohvalo za zbirko, ki nam veliko pomeni. Še bomo pesnili, saj je pohvala dokaz, da smo na pravi poti. ANI KOPRIVC novin. krožek OŠ Artiče PRI ZOBOZDRAVNIKU V sredo smo imeli v Brežicah pregled pri zobozdravniku. Ko smo prišli v čakalnico, smo posedli in čakali, koga bo zdravnica najprej poklicala. Polovici učencev je že pregledala zobe, ko pride iz ordinacije ves nasmejan sošolec in pove, da zobozdravnica ne bo več vrtala, ker seji je pokvaril stroj. Tako nas je le pregledala. Veseli, ker smo se izognili vrtanju, smo odšli domov. TINALUBŠINA novin. krožek OŠ Artiče PLESNE VAJE Konec septembra smo pričeli s plesnimi vajami, ki sodijo v sklop kulturnih ur. Obiskovali smo jih vsi učenci 7. razreda v telovadnici stare šole. Vaje sta vodila Mirjana in Boris Vovk. Naučila sta nas veliko plesov. Po desetih urah vaj smo tečaj zaključili, kmalu pa bomo gledali posnetke svojih plesnih veščin na videu. JANAJARM OŠ Trebnje MOJA STARA MAMA Dežne kapljice padajo po oknu, a v mojem srcu je nemir. Kot da se bo nekaj zgodilo, nekaj strašnega. Odhitim v zgornje nadstropje in medicinska sestra mi pravi: “Tvoja stara mama je umrla.” V mojem srcu sc pojavi krčevita bolečina, po licih stečejo solze. Stare mame ni več, a le ona je vedela, kaj se dogaja v meni, kaj hočem. Kot da se je pred mano porušil svet. Njeno srce je bilo zlato, ljudje sojo imeli radi. Šele sedaj, ko mineva eno leto od njene smrti, vem, kaj sem izgubila. Moj cilj v življenju je le eden: biti takšna, kot je bila ona; videti ljudem v srce in dušo. S. K. PTIČEK SEJE ZALETEL Nekatere stvari se zgodijo tako hitro, da jih sploh ne opazimo. Tudi meni se je to zgodilo. Bilo je v petek. Zjutraj smo prišli v šolo. Posedli smo se v klopi ter se začeli učiti. Četrto uro smo imeli spoznavanje družbe. Odšli smo pred šolo. Ko smo poslušali tovarišico, ki nam je kazala sever, je priletel golob in se z vso hitrostjo zaletel v anteno na strehi šole ter omahnil na tla. Vsi smo se prestrašili, vendar najprej nismo vedeli, kaj se je zgodilo. To nesrečo je videla le tovarišica, ker je takrat gledala proti severu. Podrobneje nam jo je opisala. Nesrečni ptiček je svojo neprevidnost plačal z življenjem. Nas vse pa je opomnil na nevarnosti, ki prežijo tudi na nas otroke na vsakem koraku. LEON RIBIČ 4. r., OŠ Krmelj STUDENČNICA SE JE SKRILA Blizu Šentlovrenca pri Trebnjem leži vasica Mačji Dol. Skozi to vasje že pred leti tekla čista studenčnica, t.i. Škavba. Izvirala je na začetku vasi. Na eni strani te studenčnice je cesta, na drugi pa prostran travnik. V tej vodi so ljudje včasih prali prilo in vodo nosili v vas za napajanje živine. Služila jim je tudi v hudih zimah, ker ni nikoli zamrznila. Stara mama mi je pripovedovala, da seje tudi zmrznjeno perilo odtalilo v njej, ker je bila vedno topla. Studenčnica se je izlivala v reko Temenico. Ob hudih sušah je presušila in takrat so ljudje hodili po vodo kilometer daleč v Stran-jek pod Velikim Vidmom. V tej vodi so živele tudi ribe, ki sojih vaščani lovili. Nekaj let po drugi svetovni vojni so ljudje v vasi dobili vodovod. Nihče sc več ni zmenil za Škavbo. Vanjo so celo speljali kanalizacijo. Studcnčnicnica pa, kot da bi razumela, se je skrila pred hudim človeškim početjem. Poniknila je v ženijo in se ne izliva v Temenico tam kot nekoč. I ludo mi je, ko vidim, da človek tako neodgovorno ravna z naravnimi dobrinami. MARJANA RAKAR 6. r., naravoslovni krožek OŠ Veliki gaber ZRNEC IZGUBIL NASLOV PRVAKA MIRNA - Badmintonisti mirenskega Toma so se v kratkem udeležili dveh pomembnih tekmovanj. Sašo Zrnec na članskem državnem prvenstvu v Ljubljani ni ubranil naslova državnega prvaka, izpadel je v četrtfinalu. Do četrtfinala je dvakrat prišla tudi Urša Plahutnik - med posameznicami in v ženskih parih skupaj s Katjo Kolenc. Do osmine finala so prišli: Nina ŠumLin Katja Kolenc med posameznicami, Sebastjan Hajnšek med posamezniki, moški dvojici Kirm - Krnc in Cvelbar -S. Hajnšek ter mešani dvojici Kirm -Kolenc in Plahutnik - Klobučarič. Na B turnirju v l.jubljani sta uspeli Nina Šumi (1. mesto) in Urša Plahutnik (4. mesto), ki sta se uvrstili na A turnir, ki ga bo mirenski klub pripravil 4. in 5. decembra v športni dvorani v Trebnjem. IMPULZ IZ RIBNICE - Natanko pred 15 leti smo na straneh našega časopisa prvič predstavili mladi in zagnani ansambel Impulz iz Ribnice. Pod tem imenom ansambel deluje še danes, vendar so v njem nekateri drugi člani. Po besedah Sreča Kozina so med tem časom veliko napredovali in pridobili zveste poslušalce v Ribniško-Kočevski dolini, veliko igrajo tudi po drugih krajih Slovenije. Na sporedu imajo številne tuje in domače skladbe, predstavljajo se tudi z lastnimi skladbami, katere je kritika ugodno ocenila. Želijo si predvsem veliko število nastopov, saj igrajo glasbo, ki je prijetna mladim in starejšim poslušalcem. So namreč eden izmed redkih ansamblov, katerim zlahka gre narodna, zabavna in rock-pop glasba. Skupino sestavljajo Srečo Kozina, Janko Drobnič, Alojz Gregorič in Dare Novak. (Foto: M. Glavon-jič) Težki časi tudi za Miklavža “Babi, pojdi zdaj malo v kuhinjo, ” je rekel Jurček, kojepoz\’onilo. "Veš, Jani je prišel, da bova skupaj pisala Milavžu. Pa ne moti naju, to so skrivnosti, saj razumeš, ne?" Kako bi ne razumela! Prisluškovati se ne spodobi, toda njuno modrovanje je bilo tako glasno, da bi ga še gluhi slišal. Ko sta se zedinila, da bo Miklavž gospod, ne stric, se je razvnel buren pogovor o darilih, ki naj bi jih stresel iz koša. "Jaz sem že vse dodobra premislil, "je začet Jani, “celo tukajle na lističu imam napisano, da česa ne pozabim." “Ali ti, Jani, verjameš v pravega Miklavža?”je svojega prijatelja potipal naš Jurček. “Kaj si beliš bulico s tem!" se je zahihital Jani, “takrat, ko je njegov čas, verjamem. Potlej pa... Naši doma si belijo glavo zaradi tega, kaj jaz mislim, nimajo pa nikoli časa, da bi se pogovarjali o takih traparijah z menoj. Glavno zame je, da dobim, kar napišem, in pika!" “Morda drži, kar praviš, samo jaz sem bil lani žalosten, ko sem dobil polovico manj, kot sem želel, "je rekel Jurček. “Doma so rekli, da so časi slabi za vse, tudi za Miklavža. ” “Larifari! Stari tiščijo denar v Štunfih! Moj atek je tudi tarnal, da gre vse proti hudiču, pa je kupil nov BMVin še mami krznen plašč! No?” “Naši pa so še za ubogo lopato za kidanje snega vzdihovali, kako draga je!" ni šlo Jurčku v glavo. Po kratki tihoti je Jani le iztisnil, kar ga je že od vsega začetka mučilo: "Jaz bom dobil od Miklavža veliko električno železnico, velik računalnik pa... No, na drobnarije se bom pa še spomnil, še cel kup jih je. Kaj pa ti?" je pobaral Jurčka. “Jaz pa mislim prositi za smuči, saj bi se na Gačah še srake srakale, če bi me še letos videle na sankali!" “Ja, še meni bi bilo nerodno, če bi. se ti še kar naprej sankal, "je narahlo pral Jurčku možgane Jani. Potem se je slišalo samo škripanje po papirju in po kratkem presledku je Jani olajšano vzdihnil: “Pa sva tudi to neumnost končala! Muke, da joj, ampak izplača se, ne?" Jurček je le zazehal, besede pa ni bilo več iz njega. Jure, jutri ob takem času bom spet pri tebi. Še božičku in dedku Mrazu morava pisati. Če sva dva, se veliko več domisliva, ne?" je še zdrdral Jani, in že so se za njim zaloputnila vrata. Pogledala sem skozi okno. Mraz je že tako stiskal zobe, da so celo njemu šklepetali. Meni pa je vročica planila v lica. Mejdun, dolga bo letos in huda, jaz pa še nisem poravnala računa za kurjavo! JANJA KASTELIC TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 2. M SLOVENIJA 1 10.15 - 0.35 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 11.00 ZLATI PRAH 11.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 TEDENSKI IZBOR 12.00 PESMICE ZA BARBARO 12.30 ANALITIČNA MEHANIKA, 43/52 13.00 POROČILA 13.05 PO DOMAČE, ponovitev 15.50 OČI KRITIKE, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 NEVERJETNI ČETRTEK 21.25 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA 22.55 HIŠA NAPRODAJ, amer. naniz.,8/21 23.25 ADVOKATI, škotska nadalj, 2/3 SLOVENIJA S 15.15 - 0.10 Teletekst 15.30 Video strani -15.40 Tedenski izbor: Na drugi strani (grški film); 17.25 Sova (ponovitev): Burleske Charlieja Chaplina; 17.50 Advokati (škotska nadalj., 1/3) -18.45 Že veste? -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Dediščina sončnih bogov (dok. serija, 1/6) - 20.35 Elitne bojne enote (zadnji del amer. dok. serije) - 21.30 Umetniški večer: Moderna umetnost (angl. dok. oddaja); 22.30 Margot Fonteyn (portret) KANALA 9.00 Macneil in Lchrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.0(1 Luč svetlobe (ponovitev 48. dela) -11.50 A shop -12.00 Pred poroto (59. del) -12.25 Video strani -16.40 A shop -16.50 Smithsonian (ponovitev 6. dela) - 18.00 Luč svetlobe (49. del) -18.45 Rock starine (ponovitev 42. oddaje) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.00 Risanke - 20.10 Poročila - 20.30 Srce, telo in duša (amer. film) - 22.00 Rock starine (43. oddaja) - 22.35 Poročila - 23.00 Pred poroto (ponovitev 59. dela) - 23.25 A shop - 23.40 CMT PETEK, 5. m SLOVENIJA 1 9.15-0.20 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.45 TEDENSKI IZBOR 9.45 ZLATI PRAH 9.50 EBBA IN DIDRIK, Šved. nadalj, 5/9 10.20 MASKA, amer. film 12.20 ŽE VESTE? 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 UMETNIŠKI VEČER 14.00 MARGOT FONTEYN, portret 16.10 OSMI DAN, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO, amer. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA 22.35 KO SE SRCA VNAMEJO, L epizoda amer. naniz. 23.20 ADVOKATI, zadnji del škotske nadalj. SLOVENIJA S 15.45 - 23.10 Teletekst 16:00 Video strani -16.30 Tedenski izbor: Neverjetni četrtek; 17.20 Sova (ponovitev): Hiša naprodaj (amer. naniz, 8/21); 17.50 Advokati (škotska nadalj, 2/3) -18.45 Žnanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Koncert simfonikov RTV - 22.00 Moški, ženske KANALA 9.00 Macneil in Lchrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.0(1 CMT -10.50 A shop - 11.1X1 Luč svetlobe (ponovitev 49. dela) -11.50 A shop -12.00 Pred poroto (60. del) -12.25 Video strani -16.05 A shop -16.15 Srce, telo in duša (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (50, del) -18.45 Malta - otok v času (ponovitev 2. dela) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.4(1 Borec iz pekla (akcijski film) - 22.10 Poročila - 22.35 Pred poroto (ponovitev 55. dela) - 23.00 A shop - 23.10 Plinska svetilka (amer. drama) - 01.00 Karin in Barbara (erotični film) SOBOTA, 4. m SLOVENIJA 1 7.15-1.20 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.45 TEDENSKI IZBOR: 7.45 ZLATI PRAH 7.55 RADOVEDNI TAČEK 8.10 LONČEK, KUHAJ! 8.20 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz, 23/26 8.45 KLUB KLOBUK 9.35 TOK TOK 10.25 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.15 RDEČI PONI, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.50 MOŠKI, ŽENSKE 15.20 ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TERRA X, nemška dok. serija, 2/8 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK - 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 OB 15-LETNICI MOPED SHOWA 21.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: TKALCI IN PRED1CE 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA: ŽELITE, M1LORD?, angl. naniz, 5/6 23.40 LOV, amer. film SLOVENIJA 2 10.45 - 1.40 Teletekst 11.00 Video strani - 11.20 Antologija slovenske glasbe -12.40 Sova (ponovitev): Ko se srca vnamejo (L epizoda amer. naniz.); 13.30 Advokati (zadnji del nadalj.) -14.25 Čas brez pravljic (slov. film) - 16.00 Športna sobota: odbojka SaloniLCSKA Moskva; 18.00 Kri, znoj in slava (2. del športnega filma) -18.50 Vodne pustolovščine (angl. poljud-noznan. serija, 3/24) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport • 20.05 Udobna vožnja (angl. nadalj, 3/6) - 20.55 Veliki zločini in procesi 20. stol. (dok. serija, 10/13) - 21.25 Poglej in zadeni - 22.30 Sobotna noč KANALA 9.00 Country Musič Television Europe (CMT) - 9.50 A shop -10.00 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -10.30 Borec iz pekla (ponovitev filma) -12.05 Teden na borzi (ponovitev) -12.10 A shop -17.001TV: Izbjcglička televizija -17.55 BMX (5. oddaja) -18.30 Študentskih 1/4 (oddaja študentov FDV) -19.10 Devlinova zveza (ponovitev 12. dela) - 20.00 Avtotimcs (oddaja o avtomobilizmu) - 20.30 Devlinova zveza (13. del) - 21.30 Tekma z vetrom (amer. film)- 23.10 Poročila v angleščini - 23.35 CMT NEDEUA, 5. XII. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.35 TELETEKST, 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 OTROŠKI PROGRAM 9.15 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.00 HOV!, ponovitev angl, naniz, 6/8 10.30 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 12/13 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 MLADI BALETNI PLESALCI SE PREDSTAVLJAJO 12.30 VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 3/24 13.00 POROČILA 13.20 O PRAZNIKIH: SV. MIKLAVŽ glasba je iivueMe W. A. Mozart je skladatelj, ki s svojim obsežnim opusom še vedno polni koncertne dvorane, operne niše, diskoteke... V zadnjem času se je njegov sloves še razširil, pa ne le med ljubitelji glasbe, ampak tudi med sladokusci. Le kdo še ni poskusil imenitnih čokoladnih Mozartovih kroglic, likerja... Naš sobotni gost ne bo ravno Mozart, bo pa Martin Žvejc, ki mu Tof pravi Martinez della Žveljo in je pravi Mozart Moped showa. En gospod - ena godba. Martin je namreč izreden mojster na klaviaturah oz. sintetizatorju, nepogrešljiv pa je tudi s svojo harmoniko. Nagradna igra Sola je tokrat dve majici prinesla tudi Martinu Go- rencu iz Novega mesta. M. Conley pravi, da je ženska najlepša napaka narave. Vas zanima, kaj so svetovno znane ženske rekle o moških? Ana Magnani: “Idealen mož je človek, o kakršnem vse ženske sanjajo, da ga imajo, v resnici ga nima nobena.” Marlen Dietrich: “Idealen mož je tisti, ki ne pije, ne karta, se ne ozira za drugimi ženskami, se ne prepira in - ga ni.” In še enkrat Marlen Dietrich: “Moški so kot stranišča. Ali so umazani, ali smrdijo, ali so pa zasedeni.” Se strinjate, drage dame? Simona 11,0 13.35 ŽIVLJENJE JE DOLGA. MIRNA REKA, franc, film 15.05 ELITNE BOJNE ENOTE, ponovitev amer. dok. serije, 7/8 16.00 EDVARD VIL, angl. nadalj.. 10/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE IZ BOHINJA 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 MIKLAVŽEV VEČER 22.30 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA I.UI)WIG, ilalij. nadalj., 1,5 POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 1/8 SLOVENIJA i 0.45 - 0.25 Teletekst 9.30 Video strani -10.00 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 11.05 Moški, ženske; 12.10 Škorpijonov obroč (avslral. nadalj., 4'4); 13.00 Ob 15-lotnici Moped shovva - 14.00 Športna nedelja - 19,30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Zrcalo ledna - 20.15 Alpe-Donava-Jadran - 20.45 Nedeljski otrok (švedski film)- 22.45 Podelitev evropskih filmskih nagrad - 23.45 Športni pregled KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Ris (risanke in spoti) - 8.25 Male živali - 8.45 BMX (ponovitev 5. oddaje) - 9.20 Tekma z vetrom (ponovitev filma) -11.00 Ameriških deset (ponovitev) -11.30 Dance session (ponovitev 9. oddaje) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Video strani - 18.IK) Charlie Chaplin (burleska) - 19.05 Tropska vročica II (ponovitev 10. dela amer. nadalj.) - 20JKI Marlboro mušic shovv - 20.30 Tropska vročica II (13. del) - 21.25 Kino. kino. kino (oddaja o filmu) - 22.00 Zarota (amer. krilit.) - 23.30 CMT PONEDELJEK, 6. M SLOVENIJA 1 10J5 - 0.05 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR 10.50 ZLATI PRAH 11.05 O PRAZNIKIH: SV. MIKLAVŽ 11.20 VRNITEV ANTILOPE, angl. nadalj., 8/13 11.50 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 12.15 TERRA X, nemška dok. serija, 2/8 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR ALPE-DONAVA-JADRAN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA 20.55 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA LJUBEZEN NA PRVI POGLED. TV naniz., 6/10 POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz.. 2/8 SLOVENIJA 2 11.45 - 23.20 Teletekst 12.00 Video strani -12.35 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 13.35 Miklavžev večer; 15.40 Obzorja duha-16.20 Sova (ponovitev): Želite, milord? (angl. naniz., 5/6); 17.10 I.udwig (ilalij. nadalj., 1/5); 17.55 Poirot Agathe Christie (angl. naniz,, 1/8) -18,50 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Sedma steza - 20.25 Po mestu hodi Miklavž (češka drama) - 21.50 Laser v medicini (znanstvena oddaja) - 22.20 Studio City - 23.20 Slovenska jazz scena KANALA 9.00 Macneil in Lchrer komentirata (oddaja v angl.) • 10.1X1 CMT • 10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 50. dela) - 11.50 A shop - 12.00 Pred poroto (61. del) • 12.25 Helena (ponovitev) - 16.10 A shop - 16.20 Zarota (ponovitev filma) - 18.00 Luč svetlobe (51. del amer. nadalj.) -18.45 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.15 Risanke - 19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Hammer (amer. krim.) - 22.05 Srbija danes (1. del dok. serije) - 22.35 Poročila - 23.00 Pred poroto (ponovitev 61. dela)- 23.25 A shop- 23.35 CMT TOREK, 7. m SLOVENIJA 1 8.45 -0.20 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.10 TEDENSKI IZBOR 9.10 ZLATI PRAH 9.25 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 9.35 SEZAMOVA ULICA, 12/13 10.35 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 11.05 LASER V MEDICINI 11.35 PO MESTU HODI MIKLAVŽ, češka drama 13.00 POROČILA 14.05 TEDENSKI IZBOR 14.05 SOBOTNA NOČ 16.10 SEDMA STEZA 16.30 PORABSKI UTRINKI 17.00 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ! HOV, angl. naniz., 7/8 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 MODA, MOČ IN SLAVA 21.30 OSMI DAN 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA MEDVEDJA USLUGA, 9. epizoda angl. naniz. POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 3/8 SLOVENIJA i 16.15 - 23.45 Teletekst 16.30 Video strani -16.45 Tedenski izbor: Gospodarska oddaja: Made in Slovenija; 17.25 Sova (ponovitev): Ljubezen na prvi pogled (koprod, naniz., 6/10); 17.50 Poirot Agathe Christie (angl. naniz., 2/8) -18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo • 19.30 Dnevnik 2. vreme, šport - 20.05 Železni Gustav (nemška nadalj., 1/7) - 21.05 Intervju - 22.05 Vidcošpon - 23.00 Svet poroča KANALA 9.00 Macneil in Lchrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.50 A shop *-11.00 Luč svetlobe (ponovitev 5 L dela) -11.50 A shop -12.00 Pred poroto (62. del) -16.05 A shop -16.15 Hammer (ponovitev filma) - 18.IK) Luč svetlobe (52. del) - 18.45 Jazzbina (ponovitev 43. oddaje) - 19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Ciklus zamolčanih slovenskih filmov: Pustota - 22.00 Jazzbina (44. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.55 Pred poroto (ponovitev 62. dela) - 23.20 Marlboro mušic shovv - 23.50 A shop - 00.00 CMT SREDA, 8. XIL SLOVENIJA 1 9.45 - 0.15 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR 10.20 ZLATI PRAH 10.25 B1SKV1TKI, risana serija 10.55 VIDEOŠPON 11.50 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA 12.20 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOL., dok. serija, 10/13 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 STUDIO CITY, ponovitev 14.10 TEDENSKI IZBOR 14.10 INTERVJU 15.15 ŽELEZNI GUSTAV, nemška nadalj, 1/7 16.15 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 RPL 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.31) DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA NA SVIDENJE, OTROCI, franc, film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA SLOVENIJA 2 14.45 - 22.20 Teletekst Opomba: 20.30 nogomet Barcelona:Monaco 15.00 Video strani -15.20 Tedenski izbor: Omizje; 16.35 Moda, moč in slava -17.25 Sova (ponovitev): Medvedja usluga (9. epizoda angl. naniz.); 17.55 Poirot Agathe Christie (angl. naniz., 3/8) -18.45 Analitična mehanika (44/52) - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šporl - 20.05 Šporma sreda - 22.05 Akcent KANALA 9,00 Macneil in Lchrer komenlirala (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 52. dela) - 11.50 A shop -12.00 Pred poroto (63. del) -16.10 A shop -16.20 Pustota (ponovitev filma) - 18.1X1 Luč svetlobe (53. del) -18.45 Male živali -19.00 Risanke -19.10 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Dance session (10. oddaja o plesu) - 21.00 Smithsonian (7. del amer. dol. naniz.) - 22.00 Sylt, postavljen na pesku (dok. film) - 22.30 Poročila - 22.55 Pred poroto (ponovitev 63. dela)-23.20 A shop- 23.30 CMT Studio D zdaj na 103 MHz Studio D bo 20. decembra proslavljal 6. obletnico oddajanja. V prvem letu je ta regijska radijska postaja Dolenjske in Bele krajine oddajala na frekvenci 67,7 MHz. V sredini leta 1988 je v dogovoru z Radiem Slovenije bila frekvenca spremenjena na 100,6 MHz. Radinje v tem času med poslušalci Dolenjske, Bele krajine in širše postal priljubljen informator o dogajanjih v regiji in širše ter njihov nepogrešljiv spremljevalec. Zaradi mednarodnega plana delitve frekvenc in v dogovoru z Radiem Slovenija bo frekvenca žal ponovno spremenjena, in to na 103 MHz. Čeprav je sprememba frekvence neprijetna za poslušalce kakor tudi za kolektiv radia, je nujna. Po zagotovilih pa je zadnja, tako da bodo poslušalci po 1. decembru 1993 priljubljeni Studio D, redno sprejemali na novi frekvenci 103 MHz. V kolektivu Studia D smo prepričani, da nam bodo poslušalci ostali zvesti tudi na novi valovni dolžini UKV, skušali pa bomo ob-kikovati še pestrejši in zanimivejši program, za kar pripravljamo novo programsko shemo, ki jo bomo začeli uveljavljati po 1. decembru. Direktor: UROŠ DULAR Velika nagradna igra za naročnike DOLENJSKEGA LISTA Avto ŠKODA FAVORIT GLX in še veliko lepih nagrad! Če še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista! Vsi člani doslej največje dolenjske družine, s plačano naročnino na Dolenjski list za tekoče trimesečje (stari naročniki) ali za tri mesece vnaprej (novi naročniki) bodo prišli v poštev za žrebanje, ki bo v četrtek, 16. decembra letos, na Loki. Nagradna igra bo trajala do 10. decembra. Glavna nagrada: avto ŠKODA FAVORIT GLX s kasko zavarovanjem (NOVOTEHNA, zavarovalnica triglavin Dolenjski list) Druge nagrade: * vrednostni bon V višini 100.000 tolarjev (trgovina talnih oblog PCP Pureber v javnih skladiščih Novo mesto) * predsoba Alples * vikend paket za dve osebi (turistična agencija MANA iz Novega mesta) * kolo (servis in trgovina SMOLE iz Novega mesta) * bon za 20.000 tolarjev (tehnična trgovina TIHA iz Bršljina) * avtoalarm Z montažo (SPM trade, d.o.o., Šentjernej) * univerzalno centralno zaklepanje avtomobila z montažo (SPM trade, d.o.o., Šentjernej) * motoma Žaga ALPINA (AGRO, d.o.o., prodajalna SEJALEC) * namizni kalkulator CANON (BIRO ELEKTRONIK iz Novega mesta) * 5 izpušnih cevi (AVTO GALANTERIJA NOVAK iz Novega mesta) Za naštete lepe nagrade se bodo potegovali vsi naročniki, samo med novimi pa bo izžreban dobitnik * pečnic za krušno peč ali klasičnega kamina (pionir keramika Novo mesto) Naročniki Dolenjskega lista vedo, zakaj so naročniki: noben četrtek ne umanjka njihov časopis, zdaj pa še toliko nagrad! NAROČILNICA Naročam Dolenjski list na naslov: Priimek in ime:....................... Ulica in hišna številka:___________________ Poštna številka in kraj:___________________ Št. osebne izkaznice:...—.................. camsj mami ek tkonik ‘t~.: ,o*B, izpušne cevi Agro d.o.o Prodatalna SEJALEC Cesta kom Staneta 3, Novo mesto, tel (068) 24-132 N0V0TEMA Naročilnico pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST, 68000 NOVO MESTO, Glavni trg 24 '----------------------------------------------------------------------------- trgovina talnih oblog Ob potoku 10 Novo mesto tel.: (068) 322-643 sPMmcsm ® 068/42-361 turistična agencija t« OGS-28 136 PCP PUREBER a„„ Novo mesto • FAX 068 23-293 ljubljanska 27, (Javna skladišča) Tel 068 322-337 mt. 220 osutji? 'joot-j keramika novo mesto d d MERCATOR-KZ KRKA, Z.O.O., NOVO MESTO ZE POLJE ŠENTJERNEJ, Trubarjeva 4 Šentjernej objavlja licitacijo za prodajo 39 krav, črnobele pasme v skupni izklicni vrednosti 3,004.000,00 SIT. Licitacija bo v soboto, 4.12.1993, ob 12. uri v Hlevski skupnosti na Orehovici pri Šentjerneju. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije na kraju licitacije. V tem času interesenti dobijo tudi izklicne cene posamezne krave. Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo 10% izklicne cene posamezne krave ali vseh krav na blagajni ZE Polje Šentjernej, Trubarjeva 4, Šentjernej^ali na žiro račun št. 52100-601-19901 pri SDK Novo mesto. Prodaja se bo vršila po načelu videno - kupljeno. Vse morebitne stroške nakupa plača kupec. Dodatne informacije se dobijo na telefonu št. (068) 42-034. Pp trgovina trgovsko podietje _____________ NOVO MESTO d.o.o. - Ljubljanska 27-68000 Novo mesto el vod • električni kabli • elektroinstaiacijski material • bela tehnika • drobni gospodinjski aparati, akustika • rezervni deli za pralne stroje in štedilnike • svetila in lestenci Se priporočamo! UGODNE CENE -PESTRA IZBIRA tel./fax. (068) 26-071 NOVO SLAŠČIČARNA EMONKA časopis slovenskih delavcev J.S. OGLEDALCE Ko ga je postavila predse, skoraj nisem verjela svojim očem Elegantna mlada ženska, lepa torbica, ure v stilu, pa tako izrabljeno ogledalce, ki je spominjalo na davna šestdeseta leta ali še prej. Za dlan veliko, v kovinskem štirioglatem okviru, s stojalcem in s sliko slavne fdmske dive na zadnji strani. Tudi sama sem imela tako ogledalo že davno tega; bilo je velika moda mojih najstniških let. Kje so že ta leta! Vsaj 20 let je poteklo od takrat. Zenska se ie uredila, pobožno prijela ogledalce, ga zložila in spravila v torbico, nakar sva, ne da bi spregovorili besedo, odšli ven. Tiste pol ure, kolikor je trajal odmor, mi je nenehno hodih na misel, zakaj prijateljica še vedno tako skrbno hrani in uporablja ta, zame ničvreden predmet, ko pa je njen materialni položaj zelo dober. V spominu obudim trenutek, ko sva se spoznali. Iz malega mesteca me je življenje popeljalo sem, med veliko skupino neznanih ljudi. Preveč je bilo vsega, ko sem se uvajala v novo zahtevno delo, da bi lahko gledala okoli sebe več kot površno, zato Klementine dolgo nisem opazita. Šele čez nekaj mesecev, ko me je službena jx>t zanesla v l. nadstropje, kjer je bila višja stopnja naše ustanove, sem jo videla. Bila je silno ljubko, nežno dekle, toplega pogleda in nadvse prijetnega videza. Ob njej sem se počutila okorna in groba. Počasi mi je postala vzor ženske, kakršna bi sama bila rada. Le malo sem z\'cdela o njej. Bila je komaj poročena, moža je imela na delu v Nemčiji in po hudih zapletih je postala mamica prezgodaj rojenega sinka, nekaj let zatem pa še drugega. Zdelo sc mi je več kot kruto, da jo usoda tako tepe, saj je bila tako nežna, zame pa popolna ženska. Naneslo je, da sta se ustanovi, kjer sva delali, združili in Klementina je postala moja najbližja soseda. Sedeli sva dmga ob drugi za mizo, vendar nikakor nisva našli skupnega jezika. no vsai »Ljubi Dolenjci!« Za vas in za vaše ljube smo na Trdinovem vrhu postavili oddajnik. Po 69. kanalu pridemo tudi k vam domov. KANAL A — Televizijska postaja MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, z.o.o. Cesta 15. brigade 2, Metlika objavlja prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POTNIKA Pogoji: — srednja strokovna izobrazba — 2 leti delovnih izkušenj — vozniški Izpit B kategorije Poskusno delo 3 mesece. Kandidati, ki izpolnjujejo objavljene pogoje,naj pošljejo pismene vloge z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov Mercator-Kmetijska zadruga Metlika, Cesta 15. brigade 2. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po zaključku objave. kanal Tan i & ® i n d o v PROIZVODNJA. NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA MALOPRODAJNA TRGOVINA • Ljubljana, Poljanska 95 Tel.: 061/316-143 262-764 Skoraj stoletne izkušnje v črevarstvu in visoka strokovnost vam v naši maloprodaini trgovini zagotavljata ugoden nakup — naravnih črev — umetnih ovitkov — začimb in dišav — aditivov — mesarskega pribora in NOVOST — meso mladih piščancev in izdelki iz perutninskega mesa priznanega proizvajalca PERUTNINE iz Ptuja Obiščite nas, zadovoljni boste1 I W: 1 m Od 26. julija dalje se ne imenujemo več Jugotanin, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni pro-gram pa je ostal enak. Se vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na na-šem naslovu — TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu jijij: 0608-41349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro. :$•: M I Sama sem bila preveč neposredna za njeno občutljivo naravo. Prišla sem iz okolja, kjer sem se morala hočeš nočeš prilagoditi skupini delavcev, da me niso izločili kot domišljavo pisarniško uš, in povzela sem njihov žargon, zato mi je včasih ušla kvantaška beseda in grob izraz, zaradi česar sem se počutila ob kolegici še bolj nemogočo. Ob neki priložnosti, ko sem opazila njen odklonilni odnos, sem ji navrgla, češ naj njena visokost, princesa oprosti moji plebejski naravi. Urno je vstala in odšla ven, na ničnem licu pa sem opazila solze. Čemu človek zakrkne ob najbolj nepravem času? Ali noče alt ne more najti prave poli ter popraviti krivico, ki jo je storil? Besede obžalovanja so mi ležale na srcu, iz ust pa niso mogle. Nekaj mesecev sva nemo sedeli druga ob drugi in v meni se je nabiralo in nabralo toliko obžalovanja, da me ie dušilo. Spraševala sem se, ali bi sprejela moje opravičilo. Če ga ne bi, bi se zasovražila zaradi ponižanja. Bil je napuh, ki si ga nisem hotela priznati. Ne spomnim se več, kako sva končno našli lepo besedo dmga za dmgo, pogladili spor in se ujeli. Počasi sva sc zbližati in poslali prijateljici, kar sva še danes, ko že dolgo nisva več skupaj. Leta so tekla, njej bolj umirjeno, jaz sem doživljala neneh-padce, a nekako sem sc kič ujela in sc postavila pokonci. Moj socialni položaj je bil slab in nenehrto sem kr/Mila konec s koncem. Klementina je, kljub temu da sc ji je standard dvigal, ostala skromna. Vedno bolj sem jo cenila, še vedno mi je bila vzor vsega lepega na ženski in materi. Le z naporom sem se premagovala, da je nisem vprašala, čemu hrani staro, oguljeno ogledalo, ko si vendar lahko privošči kaj veliko bolj razkošnega. Nekega dne, ko sva skupaj odhajati z dela, sem jo vprašala, kako ji uspe tako obvladati svoj položaj, da se vedno znajde na pravi strani. Takrat je privrelo iz nje in njeno staro ogledalo je dobilo svoje mesto. Bila je brez očeta in iz besed, s katerimi je opisovala svoje otroštvo, sem dojela, kako je pogrešala očetovsko ljubezen. Oče je nikoli ni obiskal, nikoli ni našel zanjo tople besede, nič, kot da je ni. Dobila je očima in tudi sestrico. Oklenila se je očima in ta ji je vračal otroško ljubezen. Ko je odhajala od doma v šolo, ji je dal med njeno dmgo osebno prtljago tudi ogledalce, to, ki ga še zdaj hrani. Preživljam jesen življenja in bolj kot z jutrišnjimi se ukvarjam s preteklimi dnevi, z vsem mogočim, kar je nepovratno za menoj. Včasih me v samoti obišče Klementina, radostim se njenega obiska. Ko mi iskreno reče, da vedno, ko je v težavah, preizkušnjah ali dvomih, pomisli name, kako sem jaz previharila vse viharje in ostala pokonci z vero v življenje, bi ji najraje dejala: “Ne, Klementina, motiš se, nisem taka, le odsev tistega sem, kar bi ti rada videla v meni Rada bi bila taka, kakršno me vidiš. In neskončno rada bi imela nekaj takega, kot je tvoje ogledalo, tisto obrabljeno ogledalo, ki se seli iz torbice v torbico in ti je svetinja. Znaš ceniti življenjske vrednote in zaradi tega te občudujem. Neizmerno mi godi, da sva prijateljici. Vem, da me razumeš, saj sva siglolx>ko na dnu srca enaki, le okoliščine so naju naredile različni... Toda ti imaš svoje ogledalce, mene pa čedalje bolj obvladuje temna stiska, nič podobna svetlobi. Vesela sem, da se sem in tja spomnim vseh najinih besed, moralne podpore in tolažbe, ki si mi jo dajala v času mojih kriz, vesela sem večernih telefonskih pozdravov, kadar oh prihodu noči bijem boj s samoto, ko nenadoma zasveti v meni tvoje ogledalo. Hrani ga še naprej, bodi vedno taka, kot si!’' A teh besed Klementini ne bom nikoli dejala. Bolje je, da le prijetno klepetava o vsem, kar izpolnjuje najine urice, ki si jih uttgava vsakdanjim skritem, bolje je, da ne zasluti, kako izgubljam sanje in rac tisto, kar je podobno njenemu ogledalcu, ki je še vedno svetlo, kot je svetlo v njenem življenju marsikaj, meni pa, iz bog si ga vedi katerega vzroka počasi ugaša marsikaj, kar je bilo včasih moje ogledalo. • Naša preteklost je docela negotova. (Vitezovič) • Nagačene ptice imajo najlepše perje. (Todorov) • Kadar se jemlje iz državne blagajne, ne boli srce niti največjega skopuha. (Raous) • Lahko je biti črncu proti rasni diskriminaciji. (Radovič) BTC, d.d., LJUBLJANA Šmartinskac. 152 Podjetje z razvejeno dejavnostjo, številnimi razvojnimi programi in opcijami sodobne kapitalske družbe zaradi kvalitetnejšega in hitrejšega doseganja svojih ciljev VABI K SODELOVANJU mlajšega, izobraženega in sposobnega STROKOVNEGA DELAVCA v poslovni enoti Novo mesto Od kandidata pričakujemo izobrazbo VII. stopnje ekonomske smeri, aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika, organizacijske sposobnosti in smisel za povezovanje različnih dejavnosti v enotnem poslovnem prostoru. Vsi, ki izpolnjujete navedene pogoje in ste se pripravljeni vključiti v dinamičen in urejen kolektiv, se lahko pisno javite na naslov: BTC, d.d., Ljubljana, Šmartinska 152 - kadrovska služba. Z veseljem bomo z vami opravili razgovor. J. Levačič VAŠA ZGODBA NJENA NOVOLETNA NOC Naši sosedje se imajo lepo. Od tam prihajajo veseli glasovi, slišijo se zvoki glasbe. Najbrž plešejo valčke, [tolke, sodobne plese, pri nas pa je vse zavito v temo, le v moji sobi gori luč. Naši so pred televizijo ali pa že v postelji Najbrž sem ena redkih, ki je na najdaljšo, najbolj veselo in noro noč v letu sama. Postajam melanholična. Vsako novo leto do sedaj sem praznovala enako: s knjigo v roki in v upanju, da se pod mojim oknom ne bo zopet začelo pokanje petard. Nikoli doslej nisem bila žalostna zaradi takšnega praznovanja novega leta. Zadovoljna sem bila z dobro knjigo, ki sem jo lahko v eni noči prebrala do konca, saj so me starši pustili, da sem brala, kolikor časa sem hotela. Včasih so odšli k prijateljem praznovat, jaz pa nisem hotela nikamor. Letos je dmgače. Že v šoli so me prijateljice vabile, naj pridem k njim; ena se je celo ponudila, da me bo prišla iskat z avtomobilom in me odpeljala na zabavo. Vabilo sem zavrnila v upanju, da bom dobila povabilo od nekoga drugega, ki mi je zelo drag. Toda hrepenenje je bilo zaman. Moj dragi mi je samo omenil, da bo praznoval s prijatelji, s tistimi fanti, ki jih ne prenašam, ker preveč pijejo. Zdaj so najbrž že vsi v rožicah. Mislila sem, da bo morda predlagal, naj bi šla kam sama, saj je vedel, kakšen odnos imam do njih, a sc tega ni domislil ali pa ni hotel, da bi praznovala skupaj. Morda ne bi bil z menoj v družbi tako sproščen, kot je lahko zdaj, brez zavor, ki ga drže v okvirih vljudnega in kulturnega obnašanja. Gotovo je tudi on že pijan. Morda pa me obdaja tako slabo razpoloženje samo zato, ker sem šla letos nekajkrat zvečer ven. Enkrat sem bila v dobri družbi, zato mi ni bilo žal, da sem šla z njimi. Sicer pa na vsa vabila odgovarjam z ne. Nisem oseba, ki vidi v povabilu na pijačo in na zabavo kaj privlačnega. Raje sem doma, delam ali pa .si v poznih večernih urah vzamem čas za dobro knjigo, toda kaj takega se ne dogaja pogosto, saj ni časa. To zimo sem sprejela vabilo na zabavo. Ni bilo tako slabo, vendar pa nisem bila popolnoma zadovoljna z večerom, preživetim v restavraciji in disku. Tako življenje mi ni všeč. Raje bi šla v gledališče, na kakšen dober koncert. Spoznala pa sem, da se v družbi lahko imenitno zabavaš, če se seveda sprostiš. Ro radiu so že cel mesec vabili na silvestrovanja. Nives mi je zaupala, da bo konec leta preživela v hotelski restavraciji saj ji je fant plačal rezervacijo. Ko bi se name kdo spomnil s čim takim! O, saj so se, samo ne pravi, družba mi ni bila pogodu. Pravzaprav mi je malokdo všeč. Na vsakem prej ali slej najdem kakšno hibo. Pravijo, da sem preveč kritična do sebe in do ostalih. Rada bi novoletno noč preživela v družbi, kjer ne bi pili. A ne verjamem, da jih bo veliko, ki jutri ne bodo imeli mačka. Ostajam sama. V mislih si slikam silvestrovanje: dobra družba, smeh, ples, parčki uživajo, da so na tako noč skupaj vse do jutra. Sosedov je prišel pome, če grem k njim, da je tam zbrana vsa vaška mladina. Odklonila sem. Ne vleče me mednje, saj se nimam z njimi kaj pogovarjati. Dekleta znajo govoriti samo o fantih, o oblekah in kozmetiki, fantje pa samo o avtomobilih, motorjih in o podobnih neumnostih. Kaj me briga vse to! Velikokrat sem si že priznala, da sem čudna. Nekdo pač mora biti drugačen od ostalin, dmgače bi bil dolgčas na tem svetu. Običajno mi prija ta posebnost, danes pa mi je žal, da nisem takšna, kot so ostali ljudje, da se ne znam zabavati, se prepustiti dmžbi in trenutnemu razpoloženju. Vedno ostajam resna, razočaranje nad ljudmi s črnimi dušami brez moralnih vrednot in najosnovnejših načel bontona pa zaupam le verzom. Papir je moj najiskrenejši prijatelj. Pri sosedovih postaja vse bolj veselo in glasno. Upam, da ne bom zajokala, čeprav me pri srcu čudno stiska. Morda bom ob dobri glasbi iz radia pozabila na samoto, meni sicer tako drago, a danes preveč nadležno. David se bo spomnil name in me bo po polnoči poklical, saj ve, da sem doma. Če bo seveda sposoben zavrteti številčnico. Dovolj ga imam! Prime me, da bi se z avtomobilom odpeljala v kakšno restavracijo. Prepričana sem, da ne bi bila dolgo sama, saj nisem ravno za v smeti. Toda kaj, ko si tega zares ne želim! Najbolje bo, da ugasnem luč in se prepustim prijetnim zvokom iz radia. Prednovoletna ponudba pri Nissanu Nižje cene vseh modelov vozil SUNNY 1.4 LX 3D kat iS ............ namesto 23.960 DEM le 22.960 DEM SUNNY 1.6 SLX 4D kat iE ........... namesto 28.400 DEM le 27.400 DEM 100 NX 1.6 katT-bar .............. namesto 34.900 DEM le 29.900 DEM PRIMERA 1.6 SLX 4D kat ............ namesto 32.690 DEM le 29.900 DEM PATROL 2.8 TD SWB ................. namesto 53.000 DEM le 45.000 DEM Vozila Nissan imajo urejeno homologacijo, triletno garancijo in široko servisno mrežo. Generalni zastopnik pri nas je NISSAN ADRIA Ljubljana, telefon (061) 301-355 Pooblaščeni trgovci na področju Slovenije • /1VTOOTSS, Ljubljana, tel: 061312022,317472 • KRULC, Moravčetel: 061 731 143 • MAGISTER, Radovljica, telefon:064 715 015 • MORATTO, Tolmin, telefon: 065 HI 659 • VIDRIH, Otočec-Novo Mesto, telefon: 068 85 180 • Z1ERER, Sevnica, telefon: 0608 41339 • LES, Ptuj, telefon: 062 771161 • KOS. Polzela, telefon: 063 701 060 • ŠTAJERSKI AVTODOM, Maribor telefon: 06233 741 • AVTOHIŠA, Murska Sobota, tel: 06932209 • MG,Muta, telefon: 060261 760 • AVTOBUM, Kočevje, telefon: 061 853 321 • PANADR1A TYRES, Koper, tel.: 066 3 7 223,37229 • AVTOHIŠA,Novagorica,telefon: 065 26 242 • AVTOSERVIS FABJAN, Branik, telefon: 065 57 012 MITJA KOPINA: Potrditev pravilne usmeritve so zadovoljni kupci, ki trdijo, da vedno nudimo nekaj več. Nekaj več zase in za druge “Nekaj več” iz Inteca TREBNJE - V osebni izkaznici podjetja Intec iz Trebnjega zapisani zgornji slogan, drži tudi v praksi. Podjetje, ki se ukvarja z računalništvom in telekomunikacijami, je v letu in pol zastavilo koncept podjetja prav na teh dveh področjih in z lastno finančno močjo postalo dober partner mnogim podjetjem. Direktor Mitja Kopina, ponosen na mladi sedemčlanski kolektiv, razlaga, da je težišče telekomunikacij na Panasonicovih aparatih, za katere so A testi večji del že pridobljeni, in daje poleg kvalitete ta prodajni artikel za kupce zanimiv tudi zaradi cene. Podjetje Intec, ki že postaja sinonim za svet komunikacij, ima resno zastavljene cilje. Poleg distribucije in prodaje Panasonicovih aparatov se ukvarjajo tudi z računalniško in programsko opremo za podjetja in obrtnike ter biro in pisarniško opremo po sistemu ključ na roke. Pri doseganju funkcionalne skladnosti in ekonomske upravičnosti sistemov prisegajo na svetovanje pri izbiri opreme. Kompletnost ponudbe pa zaokrožajo z organizacijo tehnične službe pri montažah in priključitvah opreme, servisiranjem in vzdrževanjem naprav. Kakovost zagotavljajo z ustreznim strokovnim kadrom, zunanjimi partnerji in svojimi enotami po Sloveniji. Poleg podjetja v Trebnjem imajo še trgovino v Novem mestu na Partizanski, in v Ljubljani na Šmar-tinski cesti. EPS DL vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE vseh kompresij in modelov Nudimo tudi ortopedske oporne in grelne izdelke za hrbtenico, kolena, ramena, gležnje ipd. KRISTAL v zdravilišču Šmarješke Toplice tel. (068) 73-230, int. 419 42-318. Delovni čas: od 13. do 18. ure. • Vsi moški niso enako ustvarjeni. Zenske raje izberejo kaj večjeea. (Stubbs) • Kdor preneha biti hvaležen, ni bil nikoli prav hvaležen. (Friderik I) • Politika in seks imata veliko skupnega. Povsod je malo Casanov in veliko nabrisanih. (Jelinčič) Šmarjeta >N 0) Novo mesto Otočec Ob sobotah in nedeljah od 8. do 22. ure (Zapora lokalne ceste Grad Otočec - Ratež, vsako soboto in nedeljo od 8.00 — 22.00 ure) ALI PRODATE STAREJŠE STANOVANJE V BLOKU? Informacije: OBČINA NOVO MESTO — SVOUP tel. 321-040 (int. 301) M-KZ “KRKA”, PEOSKRBA Blagovnica Žabja vas tel. (068) 321-866 fax. (068) 324-065 UGODNEJŠA PRODAJA * keramičnih ploščic * tuš kadi 0,80 x 0,80 * kopalnih kadi 1,70 x 0,70 * sanitarne keramike Možnost nakupa na 4 čeke brez obresti ali 5% popusta ob gotovinskem plačilu! VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska18 68000 NOVO MESTO PONOVNO RAZPISUJE prosto delovno mesto SVETOVALNEGA DELAVCA V skladu s 57. členom Statuta VVO vabimo k sodelovanju — pedagoga — pedagoga-psihologa — ali psihologa Svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naš naslov do 9.12.1993. O rezultatu izbire vas bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po roku prijave. Nastop dela takoj ali po dogovoru. SVET POSAVSKEGA MUZEJA BREŽICE BREŽICE, Cesta prvih borcev 1 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še te pogoje: - da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri s področja dejavnosti muzeja - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v muzejski ali podobni stroki - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: POSAVSKI MUZEJ BREŽICE Cesta prvih borcev 1 68250 BREŽICE Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30-ih dneh po dnevu objave. Novotehna, trgovina na debelo in drobno, p.o. Glavni trg 10, Novo mesto išče sodelavce za delo na področju komerciale. Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano VI. oz. VII. stopnjo šolske izobrazbe ekonomske ali strojne smeri, da imajo delovne izkušnje na komercialnem področju in znajo vsaj en tuji jezik. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: NOVOTEHNA, trgovina na debelo in drobno, p.o., Glavni trg 10, Novo mesto, Kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 14 dni po opravljeni izbiri. Kmeckiglas VELIKA NAGRADNA AKCIJA ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE • medeninaste kljuke • zaboji olja • budilke • žepni računalniki • knjižne nagrade • paketi kave Po zadnji javnomnenjski raziskavi najbolj informativen slovenski časopis, ki vsak teden prinaša ZA NAROČNIKE 8% CENEJE poleg zanimivega in pestrega branja ter zabave še: več strani brezplačnih nepogrešljivih kmetijskih, strokovnih, gospodinjskih, zdravniških, pravnih, davčnih in finančnih nasvetov ter informacij o gibanju cen na slovenskih trgih in borzah, v trgovinah in pri kmetih doma. IN STO DRUGIH PRAKTIČNIH IN KORISTNIH NAGRAD • opeka bramac za streho 180 m2 • moto-kultivator labin, 6 KM • motokultivator mio-standard Osijek, diesel, 4,2 KM • ri-per za globinsko rahljanje • vitel za razrez gozdnih sortimentov • tridnevni izlet na avstrijsko Tirolsko za dve osebi • stiskalnica za grozdje in sadje, 60 litrov • stiskalnica za grozdje in sadje, 60 litrov, z okvirjem • vrtni kompostniki, 660 litrov • kovinski kotni regali • lestve Adria Auto Ekskluzivni uvoznik Fiat Nova velika nagradna akcija bo potekala do 17. decembra. Vsi, ki boste ao takrat postali naši naročniki, boste prišli v boben za nagradno žrebanje, ki bo dan kasneje. Nagrajence bomo objavili v Kmečkem glasu, ki bo izšel v sredo, 22. decembra. ZA NOVO ZAUPANJE -KMEČKI GLAS ČASOPIS SLOVENSKEGA PODEŽELJA, NAPRODAJ PO VSEJ SLOVENIJI ZATO JE NAROČNINA NA [MEČI ,OŽl NE VSAK TEDEN! KMEČKI GLAS DOBRA NALOŽBA, KI SE VAM POVR- Naročilnica S tem naročam tednik Kmečki glas na naslov: Ime in priimek.............................. Ulica (kraj) in pošta ...................... EMŠ0 ................ telefon .............. Datum in podpis ............................ Izrežite in pošljite na naslov: Kmečki glas, Robbova 14,61000 Ljubljana. Lahko se naročite tudi po telefonu (061) 17 35 359 M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Begunjska c. 5 SEMENSKI KROMPIR sort DESIREE, JAERLA, SANTE in RESY lahko dobite po zelo konkurenčnih cenah v skladišču krompirja v Šenčurju. Pri večjih količinah priznamo še dodatni popust. Informacije na tel.: 064/41-017 in 064/211-252. POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE! OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec MARTIN PANGERČIČ cestar v sektorju VVC Brežice Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO AVTOMEHANIKA VIIHUII SERVIS IN PRODAJA 68222 Otočec, Šentpeter51, tel: 068/85-180 El NISSAN • NOVA VOZILA NISSAN • PRODAJA STARO ZA NOVO • POOBLAŠČENI SERVIS • ORIGINALNI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA • POPRAVILO KARAMBOLOV • OSTALE AVTOMEHANIČNE STORITVE • POSEBNA PONUDBA: DOSTAVNO VOZILO NISSAN TRADE ZAHVALA Ob prezgodnji smrti v — * VJL- , 1 JOŽETA NOSETA iz Rumanje vasi 21 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, podarjene vence, cvetje, sveče in izrečeno sožalje ter denarno pomoč. Zahvala delavcem tovarne Vezan les, kolektivu GG Straža, g. Jakliču za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob tragični izgubi moža, očeta, sina in strica PAVLA PAVŠIČA iz Nove Lipe 17, Vinica se iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo Domu starejših občanov Črnomelj, Rudniku Kanižarica, trgovini Dolenjka Semič ter župnikoma za opravljen obred. Žalujoči: žena Silva, sinova Jani in Dejan, mama, bratje ter sestra z družinami, družina Flajnik in ostalo sorodstvo V SPOMIN Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, le tebe, dragi SAŠKO, nam nihče ne more vrniti. 1. decembra mineva žalostnih pet let, odkar si nas zapustil SAŠKO VARDJAN iz Črnomlja Vsi tvoji PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom i i i Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: Sami se boste odločili o rsebini vašega paketa: kasko zavarovan je je v j>akelu 20 odstotkov cenejše; 10-odsloln i [>opt isl za isa ostala zavarovanja v paketu: popust za takojšn je plačilo: možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja; pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozita; zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; turistično zavarovanje za potovanja v prostem času, Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v/momelit: dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav: enake pogoje zavarovan ja za posameznike kot za podjetja. is? zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON KUMELJ Kočevske Poljane 3, Dolenjske Toplice Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala In-vestu Novo mesto, GG Podturn, GG Transport in gradnje Straža, g. Muhiču za poslovilne besede, pevcem in g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat JOŽE VLASIC iz Tribuč 17 pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za tolažilne besede, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter pomoč. Zahvaljujemo se tudi govornikoma, Gasilskemu društvu, Tekstilu Adlešiči, pevkam iz Adlešič in g. župniku za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 44. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi brat in stric RUDOLF FRANKOVIČ iz Nove Lipe 21 pri Vinici Ob boleči izbugi se najlepše zahvaljujemo prijateljem, sovaščanom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam za lepo zapete pesmi, g. Francu Gaš-periču za poslovilne besede, sosedom za nesebično pomoč in Komunali Črnomelj za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR - KIN0 -službo lSCE -SLU2B0 0081 - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - PRODAM - KUPIM - POSEST — ZENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 2. decembra - Blanka Petek, 3. decembra - Franc Sobota, 4. decembra - Barbara Nedelja, 5. decembra - Savo Ponedeljek, 6. decembra - Miklavž Torek, 7. decembra - Ambrož Sreda, 8. decembra - Marija LUNINE MENE 6. decembra ob 16.49 - zadnji knyec kino ČRNOMELJ: 3.12. (ob 20. uri) ameriški znanstveno-fantastični film Iztrebljevalec. 4. in 5.12. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Prosti pad. KRŠKO: 6. in 7.12. (ob 16. uri) ameriški fantastični film Čarovnice. 6. in 7.12. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Vročica. 8.12. (ob 18. uri) ameriška romantična komedija Mad Dog in Glory. METLIKA: 2.12. (ob 20. uril ameriški kriminalni film Prosti pack 3. in 5.12. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Odrasli si privoščijo. NOVO MESTO: 2. in 3.12. (ob 16. uri) ameriška fantastična komedija Draga, otroke sem pomanjšal. Od 2. do 5.12. (ob 17.30 in 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Begunec. 4. in 5.12. (ob 16. uri) komedija Sam doma I. motorna vozila ZASTAVO 101, letnik 1986, ohranjeno, ugodno prodam. ® 22-592, popoldne. 4330 Z 101, letnik 1987, registrirano do 5/94, prevoženih 70.000 km, prodam za 2.100 DEM. ® 85-3^7. 4341 PEUGEOT 405 GRD, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. ® (068)44-533. 4342 R 5, troje vrat, letnik 1990, prodam. ® 22-638. 4351 R 4 EKSPRES, letnik 1989, registriran do 11/94, prodam ali menjam za R 4. ® 24-765 ali 50-125. 4355 LADO SAMARO 1300, staro eno leto, prodam. ® 21-704. 4357 PEUGEOT 405 GR, letnik 1988, prodam. ® 23-560. 4365 JUGO KORAL 55, letnik 11 /88, prvi lastnik^ registriran do 11/94, prodam. Brine, Skrilje pri Podzemlju 2, Gradac. AVTOSERVIS MURN Resljeva 4. Novo mesto * 068/24-791 UL ® »s*™ ™ POPUST V DECEMBRU Avtomobili TAVRIA s popustom za 599.000,00 SIT. Dobava takoj. Avtoservis Sutar Stara vas 21, Škocjan Tel.: (068) 76-039 ADRIATIK Pod|et|e za trgovino, turizem in promet d.o.o. 68250 Brežice. Vatvazogeva 37 Tel/ta. (0608) 62-220 mobitel 0609/612-999 VW PASAT‘model 94'1,8 C 34.200 DEM VWPASAT’ 1,8CL*VARIANT 37.500DEM NISSAN MICRA’ 1,0 LX 19.000 DEM NISSAN PRIMERA‘1,6 25.300 DEM Cene so do registracije. Dobava takoj. Leasing, posojilo. kmetijski stroji TRAKTOR UNtVERZAL 445, pogon na vsa 4 kolesa, skoraj nov, z vso opremo, in traktor Ursus 35 c z opremo prodam. ® (063)746-187. 4321 KMETOVALCI, POZOR! Prodajamo rezervne dele za traktorje Univerzal, Fiat, Store, Zetor, Ursus in Vladimirec. Cene so zelo ugodne. Pošiljamo jih tudi po pošti. Po želji jih montiramo tudi na vašem domu. ® (063)746-187. 4322 WAP za vroče pranje in nove alivrabljene prednje pogone za traktorje Store 404 in 504, prodajamo, po želji tudi montiramo. ® (063)746-187. 4324 REZERVNE DELE za traktor Zetor zelo ugodno prodam. ® (061)770-162. kupim MOTOR ali blok za TAM 2001 ali traktor 553 kupim. Odkupujemo vso hlodovino bukve, javorja, hrasta in celulozo. ® (068)42-231. 4319 3 m2 brezovih drv kupim. ® 21-439 ali 24-576. 4344 Dolenjska banka d.d. J Novo mesto Pooblastilo banki vam prihrani čas, denar in odvečne poti Vsako gospodinjstvo ima tudi do deset rednih mesečnih obveznosti - od poravnavanja računov za porabljeno električno energijo, stanarino, stroške ogrevanja stanovanja, naročnine za radio, televizijo, časopise in revije, komunalne storitve, do odplačevanja kreditov in podobno. Vsaka od teh obveznosti vedno znova zahteva vašo skrb in odvečne poti. Teh skrbi se lahko znebite, če pooblastite banko, da bo poravnavala vaše redne mesečne obveznosti. Pri nekaterih obveznostih lahko dan plačila izberete sami oz. po dogovoru s posamezno pravno osebo. Vaša edina skrb je, da imate na tekočem računu v času plačila zagotovljeno potrebno kritje. In kaj morate storiti za odprtje trajnih nalogov pri banki? Zglasite se v banki, ki vodi vaš tekoči račun ter predložite zadnje potrdilo o plačanih obveznostih. Bančnemu delavcu morate povedati, kdaj želite, da bo obveznost poravnana. Banka izvrši trajni nalog v naslednjem mesecu po prejemu vašega pooblastila. Stroški obdelave trajnih nalogov - do 5 nalogov - so vključeni v okvir stroškov za vodenje tekočega računa, ki jih banka mesečno zaračunava imetnikom. S trajnim nalogom za poravnavanje mesečnih obveznosti boste prihraniTi čas, denar in odvečne poti. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 90 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 1.160 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.320 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglasel.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.:52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. NnIEnIT Dol. Kamence 25a Novo mesto — Vsa vozila HYUnom po ugodnih cenah HYUNDAI ponv 1.5 LSI (3 vrata, kat.) HfeTnt»aigHBlilil4Bl do registracije!^ vsi modeli 94 — Prodaja novih in rabljenih vozil — Odkup rabljenih vozil — Leasing, krediti Delovni čas od 7,—12. in od 13.—17. ure. Tel. fax (068)23-902 28-950 OBIŠČITE NAS! obvestila SNEGOBRANE za vse vrste salonitne in opečne kritine s trajno zaščito prodajam. ® (0608)31 -637. 4213 TRGOVINA Rogelj, Rdeči Kal, odkupuje goveje kože in prodaja čreva vseh vret. ® 40-764. 4358 ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® 44-662. 4370 RADIATORJI Izdelovanje radiatorjev vseh dimenzij po 7.200 SIT tekoči meter. Tel. (068) 65-407. Frizerski salon JANA Črmošnjice 58 Stopiče Cenjene stranke vabim na otvoritev novega frizerskega salona v sredo, 1. decembra, po 12. uri. - Uporaba kvalitetne frizerske kozmetike KEUNE - Vse vrste modnih pričesk Naročila po tel. (068) 21-575. gtgišče Župančičevo sprehajališče 2 Novo mesto tel/fax: (068) 321-685 ob zeleni Išrbi je Ida spel Loha odprta vsak dan od 9. do 24. ure, pripravljena, da vam postreže z • malicami • jedmi po naročilu • poslovnimi in nedeljskimi kosili po vaši želji Lohfl pripravi • coctail partyje • sprejeme • piknike • poroke na lold IlOhO vso/: Jan! FITNESS STUDIO RTCJASNICA Q. Ložine, 61332 Stara Cerkev Nudimo vam naslednje storitve: • fitnesa vadba na napr*avak • savna • vodna In ročna masaža • organizirana vadba Obiščete nas lahko vsak delovni dan od 16. do 22. ure. FOTOKOPIRANJE * Tipkanje, oblikovanje, vezava * Pečati * Snemanje z video kamero Konvikt d.o.o. Ul. talcev 12 tel. (068) 22-278 DVOETAŽNI, trdno grajen vikend, velikosti (7 x mi prodam v dam. ® (0608)31-457, od 7. do 21. ure. 4260 STAREJŠO HIŠO na Otočcu prodam. ® 27-131, po 16. uri. 4315 NJIVO IN VINOGRAD, 400 trt, na Radoviči prodam. ® 60-133. 4340 STAREJŠO HIŠO v centru Metlike, primerno za lokal, prodamo. ® (068)53-005 ali (068)25-801. 4361 VEČJO stanovanjsko hišo v Novem mestu (Mačkovec), opremljeno, primerno tudi za določene obrtne dejanvosti, oddamo v najem. ® (0608)75-038, 4362 7 m), m vinograd s 600 trta-Venišah pri Leskovcu pro- Agro d.o.o Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto,tel. (068) 24-132 UGODNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI ZA: • motorne žage STIHL, TOMOS in ALPINA • NOVO na slovenskem trgu - nemške motorne žage SOLO • kotle za žganje - po tovarniških cenah • rostfrei cisterne in črpalke za pretok vina • mesoreznice Kupujte pri nas in zadovoljni boste! servis PLANKAR Pod Trško goro 44 tel. 25-918 Prodaja na obroke SELEČO, ORION, LOEVVE Pooblaščeni servisi GRUNDIG, NOKIA, SHARP GOLDSTAR, NORDMENDE HITACHI spMmmE tel. (068) 42-361 ŠENTJERNEJ Prodaja in montaža vseh vrst avtoalarmov, mobitela, avto-akustike, cent. zaklepanja, el. pomika stekel, hišnih alarmov in varnostnih sistemov, telefonov... VAMPIRE GT. PIRANHA, PIONER, SONY, BLAUPUNKT 9PMTRADEPARTNER, KI VAM LAHKO POMAGA! Hidravlično abkant prešo Jelšingrad 2000/40 ton v odličnem stanju in z mnogo orodja prodamo. Inf. na telefon (061) 262-230 vsak delavnik od 7. do 16. ure. RAČKA, d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 računa In iški sistem FREECOM SAT antene za satelite ASTRA ali vrtljive avtomatske za 5 satelitov. Nismo najcenejši, smo najkvalitetnejši! ANTENE MARKO GERDEN d.o.o. tel. (068) 44-129, Trebnje. Akcijska prodaja vitel Tajfun, traktorjev DEUTZ 55/A, MF 374 F, kiper prikolic BERNARDI 1,8-4,51, cistern in trosilcev. Posezonska razprodaja nakladalk 12,16 in 18 m3, kosilnic BCS in obračalnikov. Velika izbira rabljene mehanizacije - DEUTZ 55/A... Možnost plačila na tri obroke in dostava po železnici. Tel. (064) 622-575. interFLASH Trebnje turizem,reklamne storitve,trgovina * ob ponudbi vseh slovenskih nudimo tudi programe svetovno znanih turističnih agencij: TERRA RAI-. SEN, HEMEX TOURS,' OFT RAISEN, in sicer: * smučanje: Slovenija, Češka, Francija, Avstrija, Švica, Italija - tedenski paket že od 260 DEM dalje * božični paketi: Budimpešta, Praga, Rim, Jeruzalem... Španija 7x polni p. 233 DEM * silvestrovanja: Budimpešta, Rim, Atene, Nica... Slovenija 3 dni polni p. že od 138 DEM * športne priprave: na morju v hotelih »A« in »B« kat. že od 159 DEM/teden dalje POSEBNA PONUDBA: NOVO LETO V ŠPANIJI S HELENO BLAGNE 7 dni samo 299 DEM * vedno najugodnejši sindikalni in maturantski izleti INFORMACIJE: tel.: 068/44-931 ZELO UGODNO NOVOLETNI POPUST Kompresorji od 25 do 500 litrov ter snegolovi s preprosto montažo. KOP LONGAR, tel. (068) 84-647. NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE vseh kompresij in modelov Nudimo tudi ortopedske oporne in grelne izdelke za hrbtenico, kolena, ramena, gležnje ipd. KRISTAL v zdravilišču Šmarješke Toplice tel. (068) 73-230, int. 419 42-318. Delovni čas: od 13. do 18. ure. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — finančno-mformativm sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme irt prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grdber) NOVOLETNI POPUST 10% do 30.12. PIANINA BELARUS- 126.000 SIT brez p.d. Barva: črna in rjava GNESSIN-135.000 SIT brez p.d. Barva: črna HARMONIKE 96 basov, samo 33.000 SIT brez p.d. Možnost plačila na 4 ali 6 obrokov. Gotovinski popust! A, Kovintrade n m n - import CELJE Mariborska 7 tel. (063) 411-256, 441-245. MINITOUR d.o.o. Ulica Ivana Roba 30 n«o tel.:(068)-23-917. 25-506 Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v BRNO (ČEŠKA) in v PORTOGRUARE (ITALIJA). Opravljamo tudi ostale prevoze doma in v tujini s turističnim avtobusom Neoplan (37+2 sedeža). Kandijmk* B NOVO MESTO Te!.-Fax: 1068j 321-090 EPSON Univvell Olivetti omfion Canon TOWA BLAGAJNE POS SISTEMI ZA TRGOVINO IN GOSTINSTVO TRGOVINA NITKA (pri pošti) • Tkanine (40 novih vzorcev) • Bižuterija • Moške bunde (samo 4.500 SIT, primerne tudi za lovce) Del. čas: non stop od 9. — 19. ure ZAHVALA Ob kruti usodi, ki nam je iz srečnega družinskega kroga vzela našega moža, očeta in brata JOŽETA PLUTA se zahvaljujemo prijateljem, znancem, sosedom, ki ste nam v naših najtežjih urah stali ob strani z besedo in dejanji ter našega očija v tako velikem številu spremili k poslednjemu počitku in mu darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni njegovemu kolektivu Zdravilišča Dolenjske Toplice, ki je, kot to napravijo samo prijatelji, poskrbel zanj in nas. Enako smo hvaležni sodelavcem Krke Zdravilišč in Krki, tovarni zdravil, Novo mesto, g. Vladimiru Petroviču, g. Plavcu, g. Černetu in družini Ivanko za nesebično pomoč in toplino, ki ste nam jo nudili, ko smo bili najbolj nemočni, prizadeti in občutljivi. Ne bomo pozabili pretresljivih poslovilnih besed, ki so bile izrečene našemu možu in očetu, zato hvala g. župniku Romanu Kavčiču, g. Žnidariču in g. Kožuhu, pevcem, godbi in govornikom za besede slovesa. V žalosti: žena Malči, hči Nataša z družino in sin Matej v imenu vsega sorodstva J STROJE ZA OBDELAVO LESA - NOVE - RABLJENE ZELO UGODNO PRODAM: 1. Formatna žaga SCM nagib + predreznik S1 16 WF - 3 metre -novejša ter druge žage razne dolžine 2. Kombinirka Minimax CU 30, 7 operacij, voz, nihalna roka, ter druge kombinirke raznih velikosti 3. Tračne brusilke 3 m, 3 el. motorji, rabljene 4. Verižni rezkarji (Kettenfreser), rabljeni 5. Robnik, za fosne, 2 žagi 5 m 6. Žaga rezkar raznih dolžin 7. Odsesovalni filtri, večja zaloga, novi, rabljeni 8. Podajalniki 9. Preše za (umiranje in preše za okvirje Ter drugi stroji po želji kupca. Tel. 067-51-304, BOLE - STROJI, UVOZ. Trgovina LIPA Češča vas 14 NOVO MESTO Tel.: 24-581 MIKLAVŽEVA PONUDBA UGODNE CENE * špecerijski izdelki * gospodinjski plin * čreva KOSTA d.o.o. trgovina (bivši Racionalles) Velik božično novoletni popust stavbnega pohištva. Tel.: (068)21-623 USNJARSTVO LEON SIMČIČ Glavni trg 19, Novo mesto tel./fax. (068) 23-880 Prodaja jaken - park s krznom, izdelava jaken in kril po meri. Popravila, menjanje podloge, ovratnikov, zadrg, krajšanje, ožanje. Iščemo več distributerjev za prodajo artiklov s hlajeno dostavo na področju Dolenjske, Štajerske in Prekmurja. Prednost imajo kandidati, ki so za to dejavnost ustrezno usposobljeni in opremljeni. Ponudbe pošljite v roku 10 dni pod šifro »Mlečni izdelki«. PODJETNIKI, OBRTNIKI,TRGOVCI: hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah prevzamemo distribucijo vašega propagandnega gradiva po vse[ Sloveniji z dosegljivostjo večine gospodinjstev In podjetij. HEXA d.o.o., Stegenškova 5, 62341 PEKRE, tel./fax.: 062/631-224 vsak delovni dan od 12. — 14. ure. prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, dobro ohranjeno, prodam. * (068) 22-019. 4317 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. »40-148. 4318 YORKSHIRE TERRIER mladiče prodam. * (068)27-866. 4320 SMREKOV LES, pume ali drva poceni prodam. » 25-315, zvečer. 4323 PEC Emo plamen, rabljeno, na trda goriva, prodam za simbolično ceno. ® (068)84-647. 4326 PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, hranjene z domačo krmo, in odojke prodam. ® (068)73-337. 4327 ŠIVALNI STROJ Višnja v kovčku, še nerabljen, prodam za 40.000 SIT na dva čeka r (065)85-252. 4329 PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. ® (068)76-150. 4333 KRMNO PESO prodam, o (0608) 70-200. 4336 ŠTEDILNIK CALOREX PLUS na trda goriva ugodno prodam. (068)23-408. 4339 GOSTIŠČA! Sodoben, nerjaveč kotel, 100 1, na elektrovodno ogrevanje, ugodno prodam, o (068)27-400. 4343 PRALNI STROJ Gorenje v odličnem stanju ugodno prodam, s' (068)25-986. 4346 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380 L v brezhibnem stanju prodam, o; 24-867. 4347 ČRNO PERZIJSKO MUCO, staro 3 mesece, prodam, a 25-869. 4349 PRAŠIČA.cca 150 kg težkega, prodam. » 42-251. 4353 SERVIS IN REZERVNI DELI KOLES ,Jože Smole Žabja vas 27 tel. (068) 21-952 Miklavževa ponudba * otroška kolesa * sanke * smučarske palice * zimska oblačila za kolesarje Nizke cene, možnost plačila na več obrokov! Posebna ponudba: * navadna ženska in moška kolesa na 10 obrokov. »HONEY MOON« *Y Izdelovanje in sposojanje poročnih oblek ter dodatkov, tudi za obhajilo in birmo. Novi trg 1, etaža C NOVI TRGOVSKI CENTER pri Metropola tel.: 28-301 Del. čas: 10. — 12 ; 16. — 19. sobota: 10. — 12. PRAŠIČE, težke 120 kg, možnost klanja, prodam. »73-317. 4360 SINTHESYZER z ritmi, Yamaha PSR 500, nerabljen, prodam. »(068)65-501. 4363 PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. Marija Fakin, Čučja mlaka 5, Škocjan. 4364 KUHINJSKE ELEMENTE - pomivalno korito, štedilnik, mize, stole itd., prodam. »(068)23-180. 4369 razno VEČNAMENSKE POSLOVNE PROSTORE, 70 m2, telefon, sanitarije, ogrevanje, parking, v bližini Revoza v Novem mestu oddam v najem. ® fax (068)21-046. 4328 PROSTOR-TRGOVINA, 20 m2, ter dva poslovna prostora v Novem mestu oddam. * 28-501. 4332 službo dobi HONORARNO DELO i akviziter-stvo nudim. ® (061)777-104, v večernih urah. 4316 RAZLIČNE VRSTE popolnoma samostojnih del na domu! Podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in za prodajo blaga oz. proizvodov vam pošljem. Kerec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana Dobrunie. 4331 VEČ AKVIZITERJEV dobi honorarno delo. Del zaslužka izplačamo takoj. »(061)812-826. 4335 IŠČEMO PRODAJALCA s srednjo izobrazbo in lastnim prevozom. Ponudbe pod Šifra: »ZIMA« 4352 LEKAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: — hiše v Novem mestu, Smole-nji vasi, Prečni, Otočcu, Jurki vasi, Vinici, Podborštu pri Trebnjem, Slovenski vasi, Hrastju pri Orehovici, Sevnici, Boštanju, Dol. Skopicah, Srednji vasi pri Crmoš-niicah — stanovanja v Novem mestu, Trebnjem in Krškem — parcele za aradnjo v Novem mestu, Žužemberku, Stopičah in Smolenii vasi — poslovne prostore za prodajo in najem v Novem mestu, na Otočcu in v Škocjanu za najem — kmetije na Trsteniku pri Mirni, v Trebnjem, Raztezu nad Brestanico — vikende na Trški gori. Gačah, Trščini, Klenoviku pri šmarjeti, Zaloki nad Šentrupertom — Kmetijska zemljišča in gozdove v okolici Novega mesta, Šentruperta, Gabrja, Brezja pri Raki, Korit pri Dobrniču, Trebnje-ga in Mokronoga Tel.: (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) POPRAVEK Pri zahvali pokojnega IVANA CELESTINA iz Zg. Voda! je bila po pomoti izpuščena zahvala vsem sorodnikom in pevcem iz Mokronoga. Se opravičujemo! BISTRO »A« na Novem trgu v Novem mestu honorarno zaposli natakarja (ico). ® 24-765. 4354 ZAPOSLIM ekonomista- komercialista s končano VI. stopnjo ekonomske smeri. ® (062)28-461 ali (062)226-177. ŽENSKO za čiščenje lokala (dve uri zjutraj) iščemo. ® (0609)613-167 ali osebno v lokalu San Sebastian. 4368 Delo na domu dobi šivilja. X (068) 25-259. stanovanja ENOSOBNO OPREMLJENO stanovanje v Novem mestu oddam v najem. Ponudbe pošljite pod Šifro: »UGODNO.« 4325 V ŽUŽEMBERKU prodam enosob- no komfortno stanovanje (40 m2), takoj vseljivo. Cena 40.000 DEM. Možen kredit. ® (069)32-948. 4338 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 55 m2, novejše, prodam. * (068)85-037. 4345 MLAD PAR najame enosobno stanovanje v bloku v Novem mestu. Ponudbe pod Šifro: »TAKOJ« 4348 V KRŠKEM prodam dvosobno sta- novanje (46 m2) s centralno kurjavo, telefonom in KATV. ® (068)43-513, po 17. uri. 4367 ženitne ponudbe SLOVENSKO DEKLE, staro od 45 do 55 let, bi rad spoznal. Našla boš preskrbljenega upokojenca, ki živi v Kanadi. Če rada potuješ in si resna, se oglasi na ® (0608)62-110, int. 72, do 8.12. ali ponudbo s sliko pod Šifro: »LEPŠE ŽIVETI V DVOJE« 4350 kanal TUDI PRI VAS DOMA na 69. kanalu. V trenutki!), ko it Srečujete) ijgutio stioiif) najkliMit), batu bomo stali ob strani mi. Pogrebne storitve Sonja Novak, Stritarjeva 2, Novo mesto tel. (068) 21-134 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se pevcem, govorniku in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi FABJANČIČ iz Brestanice se iskreno zahvaljujemo sosedom, sodelavcem Krke, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: mož Lojze, hčerki Karmen in Andreja ter ostalo sorodstvo NEDI LEKŠE Šmihel 65 Ob izgubi drage žene in mamice ZAHVALA ZAHVALA V 39. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat, stric in boter TONE KOLENC ml. iz Zabrdja 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem sovaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se za podarjene vence, izrečeno sožalje in sočustvovanje na pokojnikovi zadnji poti, podjetju, sindikatu in sodelavcem Dane Mirna, GD Mirna, KS Mirna, planincem za vso pomoč in podarjeno cvetje. Posebej sc zahvaljujemo govornikoma g. Janezu Kovačiču, g. Francu Dimu, g. dekanu za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: ata, mama, sestre Marjetka, Marija in Irena z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Danes, 2. decembra, mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš nepozabni mož, ati in dedek DUŠAN MOŽE trgovec z Dvora Njegovi: žena Ana ter otroka Franci in Andreja z družinama Dvor, 2. december 1993 V SPOMIN 4. decembra bodo minila tri leta, odkar je odšel od nas dragi mož, oče in dedi JOŽE KLANČAR iz Prečne Hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in mu prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša ANA BABIČ roj. Veselič iz Male Lahinje 1 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in pokojno spremili na zadnji poti, osebju Doma počitka iz Črnomlja za pomoč v času bolezni, pevkam za lepo zapete pesmi, g. Hitiju ter g. župniku pa za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ........ ■ i ----k ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in otroke dal le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi IVAN FINK iz Kočevskih Poljan 12, Dolenjske Toplice Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Iskreno se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu v Ljubljani in ORL Novo mesto. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 92. letu starosti je odšla od nas naša draga mama, babica, prababica in sestra MARIJA RATAJC roj. Podpadec iz Lukovka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v življenju karkoli dobrega štorih in jo ob koncu življenjske poti zasuli s cvetjem, se poslovili od nje, z nami sočustvovali, darovali sveče in sv. maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno smo hvaležni g. dr. Žnidaršiču za dolgoletno nego in skrb, g. duhovnikoma za skrbno oprav-ljen pogrebni obred, g. solistu Venclju Zadravcu in pevcem za doživeto odpete žalostinke, ge. Majerjevi za besede slovesa, g. Prijatelju za pretresljive zvoke Tišine. Vaščanom Lukovka in Vine Gorice iskrena hvala za vsestransko pomoč. Pozornost, ki ste jo izkazali pokojnici, nam ie v žalosti tolažba. Žalujoči: njeni najdražji Lukovek, Vina Gorica, Šentrupert, Novo mesto, Ljubljana, 2. decembra 1993 Milena Jaklič V kulturnem domu v Gabrju pod Gorjanci bo tudi na letošnjo prvo nedeljo v decembm srečanje starostnikov. Ob takih decembrskih shodih oder gabrskega kulturnega hrama zaživi kot malokdaj. Oživijo ga otroci iz Gabrja in okoliških vasi. Najmlajši, odeti v malce pozabljeno nošo pradedkov in prababic, pojo in plešejo. Pojo pastirske zbadljivke, o mlinarjevi sreči, o vinu in očarljivi ljubici in to petje lahko zleze poslušalcem v uho in do srca, utopi prenekatero skrb in obudi še v potrtih prsih upanje na srečanje ob letu osorej. Nekje za igrivimi mladimi folkloristi in še dlje stran od zamaknjenega občinstva je med prireditvijo nekako zaskrbljena Milena Jaklič, prav tako iz Gabrja. Ker ponavadi, ali bolje rečeno, zmeraj pripravlja z otroki kulturni program na srečanju starostnikov v Gabrju, si namreč želi, da bi njeni varovanci najbolje opravili odrski nastop. Mileno, ki jo prenekateri krajan pomni po takih proslavah, je gabrsko kulturno društvo lani predlagalo kot kandidatko za priznanje Zveze kulturnih organizacij Novo mesto. “Milena Jaklič vodi skupino mladih folkloristov iz Gabrja, ki vadijo priložnostno in nisor stalen plesno pevski sestav. Čeprav razvija dejavnost razmeroma malo časa, ji je uspelo pritegniti k delu veliko navdušencev. Nastopi omenjenih plesalcev pomenijo prijetno in kulturno komunikacijo z občinstvom, v čemer vidimo tudi dokaz, da Jakličeva dela z voljo in zagnano. Folklorni nastopi v njeni koreografiji, ne glede na ver- jetne pomanjkljivosti v izvedbi, pomenijo v okolju novost, ” so med drugim zapisali v obrazložitvi. Jedro in več kot lokalni pomen te obrazložitve je v tem, da Jakličeva kot zagnana kulturnica hote ali nehote z delom spravlja na laž vse tiste zbadljivce, ki opisujejo Podgorje izključno kot zaostalo in duhovno zanemarjeno območje, Podgorce pa kot tipične predstavnike takega domnevno manjvrednega okolja. Toda taka obrazložitev je preskopa, saj je Jakličeva napravila v podeželski kulturi in zanjo več, ne samo to, da po malem preučuje slovensko ljudsko izročilo in da z vadbo folkloristov neguje gabrske gledališke poganjke. Kot kulturnica sicer ni nikoli zahajala v skrajnosti, tudi ni bila avant-gardistka, vendar je svojevrstna ustvarjalka z veliko predanostjo in z za te kraje in navade mogoče kar preveč umetniške domišljije. Splet take zdrave trme in svežih zamisli ji je pomagal k temu, da je pripravila v Gabrju ob različnih priložnostih že lepo število užitnih prireditev, med temi kakih deset proslav v čast starostnikom. Čeprav se zdaj pojavlja na predstavah kot režiserka, je že tudi igrala, največ v osnovnošolskih letih, ko je še utegnila napisati tudi dramsko igro za svoje priložnostno gledališče. Čeprav zdaj živi v Gabrju, rada pove, da se je rodila v Bnismcah. Po osnovni šoli, v kateri so jo učili tisti kot Janeza Pipana, zdaj znanega gledališkega režiserja, je uspešno zaključila srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani. Pozneje, že ko je bila na svojem priljubljenem zdajšnjem delovnem mestu vzgojiteljice v vrtcu na Malem Slatniku, je diplomirala na ljubljanski pedagoški akademiji na smeri za razredni pouk. Študij je začela in končala ob delu, kar pa ji ni bilo težko, saj je že osnovno šolo in v veliki meri tudi srednjo začela in končala nekako “ob delu". Na podeželju imajo otroci namreč dosti dela, še zlasti, če si rojen na veliki kmetiji, kakršna je bila kmetija tih s njenih staršev. M. LUZAR “Loški” medved ne bo več vznemirjal Odobreno dovoljenje za odstrel - Že obstreljen LOŠKI POTOK - Lovska zveza je končno odobrila Lovski družini Loški potok odstrel medveda, ki je največkrat šaril po potoških vaseh. Prvi medved, kije bil v načrtu lovske družine, je padel že februarja letos. V tem letu je na območju revirja LD Loški potok nenavadno veliko medvedov. Predvidevajo, da so se živali preselile iz vojaško ogroženih območij Bosne in Hrvatske. V potoških loviščih, ki so med drugim zelo obširna, je medved avtohtona žival in ne povzroča večjega vznemirjenja. Res pa je, da so kmetje morali opustiti pridelavo nekaterih poljščin. Dovoljenje za odstrel ima Janko Mohar, ki tudi sicer velja za poznavalca medvedjih lovišč, brlogov in poti. Tako je Mohar pred nekaj dnevi zasledil medveda in z za to prirejenega strelišča nanj tudi streljal. Krogla je žival samo oplazila, močno sneženje, ki traja že nekaj dni, pa je onemogočalo sledenje. Kljub temu je bila žival po prvem strelu že opažena in je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišel primeren trenutek. A. KOSMERL V NEDELJO SEIZMOGRAFI ZABELEŽILI POTRES LJUBLJANA - Seizmološki zavod republike Slovenije sporoča, da so seizmografi observatorija na Golovcu zabeležili v nedeljo, 28. novembra, zvečer ob 20.24 zmeren potresni sunek iz oddaljenosti 17 km severovzhodno od observatorija. Potres je imel magnitudo 3.1 stopnje po Richterjevi lestvici. Po prvih podatkih so potresni sunek najbolje občutili prebivalci Litije, Šmartnega pri Litiji, Gro-suplja pa tudi prebivalci nekaterih predelov Ljubljane, predvsem v Mostah, Vevčah in na Kodeljevem. Potresni sunek je spremljalo bobnenje. Na področju epicentra je dosegel po prvih ocenah 4. do 5. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Potres ni povzročil gmotne škode. • Največja težava, s katero se vedno znova srečujemo, je, da je tako malo ljudi pripravljenih priznatida so naredili kaj napačnega. (A. Šuštar) (■]aL, UUj je Udu !)det%ja! Sneg! - Osvetljevanje cerkev pri Šentjerneju - “Prireditev na svetovni ravni” -Delavnica na pločniku - Dobra trgovina - Krompirje lahko nadloga Veliko ljudi, ki so klicali v četrtek, je tako ali drugače zmotil sneg. Črnomaljka je sporočila, da so bili pločniki od Črnomlja proti Kočevju pred nedavnim polni snega, čeprav ni več snežilo. Otroci so morali zaradi neočiščenih pločnikov hoditi po cesti. “Če nam je toliko do tega, da bi bilo v Sloveniji več otrok, jim vsaj pločnike očistimo,” je zbadljivo dejala Črnomaljka. F. K. iz Pristave je povedal, da cestarji niso očistili ceste do Pristave. Do Podgrada se je dalo peljati, naprej do Pristave pa ne, ker cestarji niso splužili ceste. Martina iz Vrhpolja je pohvalila krajevno skupnost Šentjernej, čaš da je ta dobro poskrbela za pluženje snega. “Letos so orali sneg tudi po ulicah, ki so stran od glavnih cest, je rekla. Kot je povedala, je bil posebno marljiv delavec tamkajšnje zimske službe traktorist Slavko Drobež iz Gorenjega Vrhpolja. I. P. iz okolice Šentjerneja je kritiziral krajevno skupnost Šentjernej, češ da je slabo poskrbela za pluženje r N Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. snega. “Sneg površno orjejo. Po glavnih cestah kolikor toliko dobro, po krajevnih pa slabo. 1. P. je še rekel, da krajevna skupnost Šentjernej slabše napreduje kot na primer škocjanska ali kostanjeviška. V Šentjerneju po njegovem mnenju prepočasi gradijo mrliško vežico. Kino so ukinili. Farani želijo, da bi bile cerkve v krajevni skupnosti osvetljene in da so že dajali denar za te luči. O šentjernejski mrliški vežici pravijo v KS Šentjernej, da je stavba zahtevnejša in dražja in da jo zato gradijo počasneje. Pomanjkanje denarja je vzrok tudi za to, da akcija za osvetlitev cerkve poteka počasi. V KS Šentjernej poznajo prizadevanja prebivalcev Dolenje Stare vasi, ki so predlagali osvetlitev. Ker ni bilo investitorja, ki bi imel dovolj pod palcem, je akcija zastala. Denar, če so ga komu dajali, kot to pravi I. P., pa se bo menda že kje našel. Ana Resman iz Novega mesta čestita gospodu Bergerju za prireditev v čast Leonu Štuklju. Po mnenju Res-manove je bil dogodek “zelo lep, enkraten na svetovni ravni.” Tiste, ki ne prenesejo pohval organizatorjem predstave, je prosila, naj ne nergajo, kajti vsi Slovenci nismo škodoželjni. Marija iz Novega mesta pravi, da je na Ulici talcev v Novem mestu mehanična delavnica, ki je očitno premajhna. Okrog delavnice parkirajo in včasih celo popravljajo avtomobile. Tako postavljena vozila ovirajo promet po cesti in pločniku, kar je hudo predvsem zaradi tega, ker hodi po omenjeni ulici veliko šolarjev. Marija zastavlja vprašanje, ali je kateri občinski organ dal soglasje za to, da delavnica zaseda pločnik. Andrej Sever je dežurnemu novinarju sporočil, daje v Metliki Market I lumljan, ki posluje zgledno. Za to je po njegovem mnenju več dokazov. Posebej pa je poudaril, da so mu v omenjeni trgovini Branke Humljan dali nov pralni stroj, ker niso mogli takoj popraviti tistega, ki ga je pred časom kupil v tej trgovini. Severje za dobro poslovanje pohvalil tudi gospoda Nenada, prav tako iz omenjene prodajalne. Delavce Elektra Novo mesto vabi Tonija Gašperiča, naj pride delat za kak teden na Elektro, pa bo videl, kako je, ko je potrebno pozimi v snegu in mrazu popravljati na prostem električno napeljavo. “Zato je boleče za nas terence, kar je napisal v Dolenjskem listu Gašperič. Komunistov pa mu sploh ne bi bilo potrebno mešati zraven,” se je jezil. Hudo je tudi za kmete, ki imajo ob vseh stanovskih nadlogah nad seboj še probleme s krompirjem. O slednjem je potožil Gregorčič iz Kro-novega. Tako kot mnogi kmetje je posadil veliko sorte sante. Ker je rodna, je bil pridelek obilen, vendar je kmetom obležal v kleteh. Menze ga ne odkupijo, kdo drug tudi ne. “Kaj narediti s tem krompirjem? Ali naj ga še sadimo, in če ne, katero sorto potlej?” sprašuje Gregorčič. Dodajamo, da je v 46 številki Dolenjskega lista na prvi strani poznavalec nanizal nekaj problemov o pridelavi krompirja. Ali bi kazalo še naprej imeti sante, ni odgovora ne tam in najbrž tudi kje drugje ne. Sante je po strokovnih merilih agronomov v več pogledih dobra sorta, a se ga res otepajo gospodinje in kuharski mojstri, ker se jim v loncu zaradi svoje sestave rad spremeni v kašo. F. J. iz Novega mesta je mnenja, da za novomeško kabelsko televizijo naročniki plačujejo veliko. Kabelska televizija je po mnenju F. J. zelo draga, če izdatek za KATV primerja s cenami komunalnih storitev ali ceno električne energije. V firmi Borna so povedali, da vzdrževalnino za kabelsko televizijo zaračunavajo na podlagi stališča skupščine uporabnikov. Poudarili so, naj bi naročniki sporočali pripombe glede KATV Borni neposredno, ne preko medijev. L. M. V Šmaijeških Toplicah so odprli še fitnes center Nova pridobitev koristna za športnike in paciente ŠMARJEŠKE TOPLICE - Zdravilišče Šmarješke Toplice so včeraj obogatile svojo ponudbo še s fitnes centrom, ki so ga nujno potrebovali, saj si sodobne rehabilitacije poškodb lokomotornega sistema brez naprav za krepitev posameznih mišic in sklepov ni več mogoče predstavljati. V sobi za fitnes je nameščenih 15 apa-rtur, toliko pa je tudi vadbenih postaj. Fitnes center bo v dopoldanskem času služil predvsem pacientom zdravilišča, ki sodeluje z nekaterimi vrhunskimi strokovnjaki s področja ortopedije, med katerimi je tudi dr. Vinko Pavlovčič, svetovno znani specialist za poškodbe kolena in zdra-. vnik slovenske smučarske reprezentance. V zadnjem času se je v Šmarjeških Toplicah zdravila cela vrsta vrhunskih športnikov, najbolj znana med njimi pa je prav gotovo alpska smučarka Nataša Bokal, za katero po hudi poškodbi kolena na vadbi smuka v Ameriki ni nihče verjel, da bo še kdaj normalno hodila, a danes - od njene nesreče ni minilo niti leto dni - že nastopa na tekmah za svetovni pokal. Ob popoldnevih ter ob sobotah in nedaljah bo fitnes center na voljo tudi zunanjim oboskovalcem, ki bodo v njem lahko vadili pod strokovnim nadzorstvom. Direktor zdravilišča Matevž Aš je povedal, da so rekreativcem in športnikom na voljo tudi zdravniki špecialisti, s katerimi se lahko pred začetkom vadbe posvetujejo, izmerili pa jim bodo tudi aerobno sposobnost organizma, na osnovi katere jim bodo pripravili program vadbe. Redno hodi na zdravniške preglede njim že cela vrsta domačih športnikov, resno pa razmišljajo, da bi v zdravilišču odprli stalno športno ambulanto. V ceno vadbe v fitnes ČUKI ZA OBLETNICO PREČNA - V diskoteki “Lukna” bo veselo tudi ta konec tedna. V petek, 3. decembra, bodo Čuki najprej zabavali mladino, in sicer od 17. do 21. ure, nato pa še vse druge obiskovalce. Ob prvi obletnici delovanja bodo v “Lukni” žrebali tudi vstopnice. Enemu od udeležencev disko matineje bodo podarili glasbeni stolp, med odraslimi pa bodo izžrebali vstopnico, ki bo dva popeljala na izlet v Gardaland. centru so vključili kopanje v bazenu, rekreativci pa si po vadbi lahko privoščijo tudi savno. I. V. DIREKTOR PREIZKUSIL FITNES - Direktor Zdravilišča Šmarješke Toplice Matevž Aš ne pozablja na svojo športno preteklost, zato je naprave fitnes centra pred otvoritvijo tudi sam preizkusil. Naslednja naložba hotela bo izgradnja novega zaprtega terapevtskega bazena velikosti 13 krat 14 metrov, ki bo namenjen predvsem podvodni masaži. VSE V ZNAMENJU AIDSA OTOČEC - V clubu Diskoteke Otočec so se odločili da teden od L do 4. decembra posvetijo svetovnemu dnevu boja proti aidsu. Celoten iztržek od prireditev bodo namenili Komisiji za boj proti aidsu, ki deluje v okviru Rdečega križa Slovenije. Včeraj so organizatotji noč v diskoteki že porabili za večer erotične poezije pod naslovom “Fuk je Kranjcem kratek čas”. Pesmi je brala Božena Petrov, o delu Komisije za boj proti kugi 20. stoletja pa je spregovorila predsednica Herta Štuplik. Nocojšnji večerje v znamenju najbolj “vročih” evergrinov, jutri bo spet večer erotične poezije, na katere vabijo amaterje. Nadvse zanimiva bo sobotna noč v restavraciji Motela Otočec. Nastopila bosta plesna skupina Terpsi-hora iz Novega mesta in plesni par iz Kazine, manekenke Reklam studia pa bodo predstavile trgovino Elit z vrhunskimi izdelki ročnega tkanja in poslikav, pletenin, večernih oblek, usnja in krzna ter vrhunske kolekcije italijanskega perila, ki ga ima na zalogi trgovina Desiree iz Novega mesta. Gost večera bo Nace Junkar. Še ena zanimivost: vsi obiskovalci “vročega tedna na Otočcu” bodo ob nakupu vstopnic brezplačno prejeli kondom. riudJittEri-JiJifK. PRENOVLJENI TEHNIČNO PRODAJNI CENTER V ponedeljek, 6.12.1993, popoldne vabi Novotehna svoje cenjene kupce v prenovljeni Tehnično prodajni center na Cesti komandanta Staneta 38. V preurejenem nadstropju so za Vas pripravili bogato ponudbo novih prodajnih programov, kot so šport, bela tehnika, darila ter razširili in dopolnili obstoječo ponudbo, predvsem ponudbo za gospodinjstvo. Obenem vas vabijo, da si na parkirišču pred trgovino ogledate in preizkusite prodajni program Novotehne Avtomobili, ki ga sestavljajo vozila znamke CITROEN, FIAT, ŠKODA in LADA. Privlačna ponudba z ugodnimi prodajnimi pogoji in možnostjo sodelovanja v nagradni igri je dober razlog, da jih obiščete. Prisrčno vabljeni! NA VRHUNCU SULČJA SEZONA - Ribiči se v teh dneh kljub visokemu snegu in mrazu ne dajo ugnati. Zadovoljijo se tudi z mersko ščuko, bolje rečeno ščukico, kot je tale v rokah ribiča na sliki. Sicer so v tem času najbolj vztrajni sulčarji, ki so v dveh mesecih sulčje sezone zapeli štiri merske “kralje"naših voda. Med srečneži je bil gost iz Nemčije Josef Prolc. (Foto: Slavko Dokl) Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista *t> »»jio'-5'’ Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado JOŽI GAŠPERIČ iz Podboršta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Hej, šofer - ANS. VIGRED 2(4) Dober nasvet - ANS. MIRO KLINC 3(1) Novo življenje - ANS. PETRA FINKA 4 (3) Lepote Slovenije - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 5 (6) Ob sanjavi Krki - ANS. RUBIN 6 (5) Vrt brez smeha - ANS. TONIJA VERDERBERJA 7 (10) Klic kukavice - ANS. SIMONA LAGNARJA 8 (8) Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI 9 (7) Trmasta Urška - JOŽE SKUBIC IN NJEGOVI 10 (-) Klic kukavice - ANS. SIMONA LEGNARJA Predlog za prihodnji teden: Beli božič - ANS. HENČEK KUPON ŠT. 48 Glasujem za:.. Moj naslov:.... Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto Opozorilo: S 1. decembrom je prišlo do sprememb. Studio I) ima zdaj frekvenco 103 mhz. Lestvica pa ni več na sporedu ob ponedeljkih, ampak vsako nedeljo ob 12.30 in 13.30. ■ ■ ■ VRANA VRANI NE IZKLJUJE OČI! , - Gostilničar Pri razbiti buči ■ šverca viski. Pri kozarčku, ki ga a proda gostu, zasluži najmanj pet- * deset tolarjev. ■ - Slišal sem, da dela s cigareta- ■ mi nekaj podobnega. Toda to je * drobiž. - Hočeš reči, da zajemajo drugi „ z večjo žlico? , - Prav to. Mi sicer lahko pojas- a niš, od kod trgovcu Štefanu nov a mercedes? ■ - Goljufa državo. To je jasno. » - Na Zahodu, po katerem se ■ tako radi spogledujemo, bi ga 1 vprašali za najmanjši račun. Pri * nas pa po kavbojsko. - Saj imamo davkarijo! , - Za klobuk si jo zatakni! Direk- a tor Komolčič, ki vleče mesečno osemsto tisoč tolarjev, je dobil šestdeset tisoč tolarjev vrnjene dohodnine. Snažilka Metlova pa je morala doplačati šest tisočakov. Metlova je prejela februarja dvaintrideset tisoč tolarjev plače. - Čudež. - Rekel bi: goljufija. - Seveda. Podjetje je treba spraviti na kant, potem pa ga kupiti. - Lastninjenje! - Ilegalno-legalna kraja. Z denarjem, ki je še prej zapustil državo. - In so ga spravili vkup delavci. Z dolgoletnim zategovanjem pasu. - Novinarji o tem veliko pišejo. - Oblast pa modro molči. Verjetno po svetopisemskem reku, da naj ne ve levica, kaj dela desnica. - Ljudje pravijo tudi: pes ni še nikoli ugriznil psa. - Vrana vrani ne izkljuje oči. -Kaj pa SDK? - Pravijo, da je to preživela stvar. - V Evropi in drugje po svetu imajo finančno policijo. Zakaj pri nas mečkajo z njo? - Vidim, da si pravi naivnež. Finančna /Hjlicija bi prehitro naredila red. Prehitro. - To pomeni... - To pomeni, da bodo pri nas ustanovili finančno policijo takrat, ko bodo začeli goljufati državo takšni, kot sva midva. Za zdaj delajo to ljudje, ki v tej državi nekaj pomenijo. TONI GAŠPERIČ