StenografiCni zapisnik o proračunski razpravi normalno-šolskega zaklada v kranjskem deželnem zboru. I. Splošna razprava. Poročevalec Višnikar: Visoki deželni zbor! Porocati mi je v imenu finančnega odseka o proračunu norraalno-šolskega zaklada za leto 1897. in o dotičnih prošnjah uoiteljstva za zboljšanje graotnega stanja. Kakor je razvidno in tiskanega poročila,*) je finančni odsek povišal potrebščino za 8582 gld., nasprotno pa tudi pokritje za 1010 gld., tako da znaša višji primanjkljaj za to leto 7572 gld. Ker je bila ta priloga razdeljena že pred dvema dnevoma, rae častiti gospodje poslanci gotovo oproste nadrobnega uteraeljevanja posameznih nasvetov in jaz mislim, da zadostuje, ako se sklicujem samo na tiskano poročilo in prosim, da se o predležečem proračunu in o nasvetih finančnega odseka takoj preide v splošno razpravo. Deželni glarar: Otvarjam splošno razpravo. — Gospod poslanec Globočnik ima besedo. *) Glej .Učiteljski Tovariš* štev. 6. t. 1.! Uredn. Poslanec (jrlobočnik: Gastita gospoda! Da se učiteljskemu stanu v naši deželi ne godi najbolje, je nam vsem znano (Poslanec Lenarčič: ,,Istina"!) in nismo se cisto nič začudili, ko so prišle peticije, da bi se zboljšalo gmotno stanje učiteljev. In mislim, da je dolžnost nas vseh, ki tukaj v visoki zbornici sedimo in se potezamo za napredek šolstva, za napredek naroda in za napredek dežele naše, da rni vsi te peticije z blagohotnim srcem v roke vzamemo, kajti šola je vender prevažen faktor v kulturnem življenji vsakega naroda, tako tudi našega naroda. Zato smemo biti veseli, ako je sola v deželi dobro urejena in dobro utrjena. In duša šoli je učiteljstvo. Ce je učiteljstvo dobro, napredno in podprto z znanjem v glavi in z blagimi nameni v srci, potem sraemo gotovo pričakovati mnogo dobrega sadu od takega učiteljstva. In kako pa naj bi se učiteljstvo navduševalo za svojo nalogo, če ima vedno skrbi v svojem srci za vsakdanje življenje. Torej treba, da mi mislirao pred vsem na to, kako je graotno pomagati učiteljstvu, kajti sicer bodo mladi učitelji, ko se tu izšolajo, vedno mislili na to, kako bi prišli drugam v boljše službe, na Štajarsko n. pr., kjer so gmotno veliko bolje zagotovljeni, ali kako bi prišli k pošti, ali kam drugam. Sploh moramo gledati, da si učiteljstvo, kolikor ga imamo dobrega, ohranimo, in da si mnogo novega, dobrega in na visoki stopinji izobraženosti, na višku svojih dolžnosti in lepega svojega poklica stoječega učiteljstva pridobimo. In trošek, katerega iraamo za šolske namene in potrebe, nas ne sme prevec motiti. Res je, da naša dežela ni v najboljšem finančnem stanji, ali, gospoda moja, to kar mi za uciteljstvo, za šolo potrosimo, se meni zdi le nekaka investicija za naš kulturni napredek (Poslanec Hribar: ,,Dobro!") in denarja, ki se potrosi v taki namen, ne smerao na vse strani gledati in obračati, in ne sme se nam škoda zdeti vsakega groša, kajti le ako je učiteljstvo dobro plačano, delalo bo z navdušenjem v svojem poslu in tako učiteljstvo bo vzgajalo vse drugo blago, kakor slabo plačano, dobili borao izvrstne učence, kolikor mogoče oraikane poljedelce, obrtnike, trgovce, sploh, kultura v naši deželi se bo gotovo kolikor toliko povzdignila. Terabolj pa smo mi zavezani, učiteljem pomagati po svojej raožnosti, ker vender verao, da naša dežela za šolske stvari ne prispeva izvanredno veliko, ker vemo, da v naši deželi 5O°/o vseh uciteljev uživa le najnižjo plačo po 450 gld. in nadaljnih 35°/o uživa plačo po 500 gld., torej imarao celih 85°/o učiteljskih plac najnižje vrste. Torej bi jaz mislil, da dežela, ki iraa samo za alkoholične opojne tekocine 350.000 gld. prihodka preliminiranega, sedaj, ko pridejo učitelji s prošnjami za zboljšanje svojega graotnega stanja, pač sme nekoliko v žep poseci in njihovo stanje zboljšati. Peticija učiteljev je iraela ta uspeh, da se pred vsem glede stalliega zboljšanja njihovega gmotnega stanja predlaga resolucija, da bi se peticija odstopila deželnemu odboru, da bi nabiral potrebni materijal, na podlagi katerega se bodo stalno uredile uciteljske plače. Zoper tak predlog seveda ni mogoče ničesar ugovarjati, ker je to potrebno, in je umevno, da seo tako važni stvari ne raore od danes na jutri delati sklep, ki bo provzrooil premnogi trošek. Ali že pri tej priliki opozarjam visoko zbornico, da so učiteljske plače neizmerno neugodno osnovane, in da je tudi krajevni princip, kije sedaj vpeljan pri plačah, nepravi in da se mi ne zdi pravičen, temveč da se mi vidi personalni sistem, ki učiteljem po razmerji službenih let daje višjo plačo, veliko boljši, veliko primernejši. Po vsem tem bi si usojal priporočati, da se pri bodoči definitivni uravnavi učiteljskih plač če le mogoče poseže na personalni sistem. Kar se tiče drugih predlogov finančnega odseka glede podpor, bi si pa dovolil pripomniti, da se raeni tukaj štedljivost zdi predaleč pognana, če se predlaga, učiteljem IV. in III. in deloma tudi II. plačilne vrste dovoliti male drobtinice in tak raili dar vbogajme, ki se mi ne zdi dostojen visoke zbornice. Po 30 gld. hočemo pridajati v takih razmerah, v kakoršnih je naše učiteljstvo, ko vender mi vsi iz prepričanja lahko pritrdimo, da je zlasti zadnja placa z 450 gld. neizraerno majhna, če se pomisli, da mora učitelj z njo izhajati s celo svojo družino. Zaradi tega si bom dovolil pozneje v specijalni debati nasvetovati nekatere spreminjalne predloge k nekaterim točkam, vender z ozirom na to, da so res slabe deželne finance, ne bom predalec segel, ampak samo predlagal, da bi se dovolile učiteljern IV. plačilnega razreda podpore po 50 gld., torej za 20 gld. višje, kakor sedaj predlagane podpore in da bi se učiteljem II. in III. plačilnega razreda tudi dale podpore po 50 gld. namesto po 30 gld. Torej te predloge si bom dovolil v specijalni debati staviti. Glede končne uravnave plač pa se nadejam, da bo visoki deželni zbor kazal učiteljstvu veliko in boljšo naklonjenost, kakor jo je danes pokazal finaiični odsek s podporami po 30 gld. (Poslanca Hribar in Lenarčič: wDobro, dobro!") Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Pri normalnem šolskernu zakladu je umestno, da se spregovori tudi o zadevah, ki se tičejo našega uciteljstva. Ze mnogokrat sera govoril o priliki razprave o proracunu normalno-šolskega zaklada in vselej naglašal, da je breme, katero nosi dežela za ljudsko šolstvo, veliko; ali vedno sem pa tudi naglašal, da vsaj kar se tiče naše stranke, z radostnim srcera žrtvu- 14* jemo tp, kar zahteva moderna ljudska šola od nas. In res, ako ae ozremo po deželi, priznati raoramo, da se je veliko storilo v tem oziru, poranožile so se šole, kar je hvalevredno, napravilo se je ranogo novih šolskih poslopij, kar je tudi hvalevredno, akoravno stojim v tem oziru na stališči, da naj bi se šole zidale nekoliko ceneje. Torej kar se tega tiče, se je za šole že mnogo storilo, raalo pa se je storilo za naše učiteljstvo. In vendar je treba pripoznati, da iraamo uciteljstvo, ki je polno dobrega duha, kakor v drugih deželah, ki je marljivo, pridno in vse hvale vredno in ki bi potem takera tudi zaslužilo, da bi se zanj kaj storilo. Kar se tice učitelja na deželi, kar se tiče njegpve osebe, gospoda moja, se raora priznavati, da vzlic temu, da so to brez izjeme olikani možje, ne uživajo tistega ugleda, katerega bi vsled svojega plodonosnega delovanja sredi ljudstva raorali uživati. Razlog, ki to provzročuje, je dvojen. Pri nas, kakpr veste, je učiteljstvo nekdaj res igralo nekako klaverno rolo. Težavno je bilo življenje učiteljev, bili so to nekaki odvisniki od župnišč, pd cerkev in jaz se še dobro sporainjara, da sem v Poljanah, ko sem obiskoval ljudsko šolp, imel učitelja, ki si je po končanera pouku oprtal koš na ramo, ga obložil z gnojem in ga nesel na njivico, ki jo je imel tam nekje v grapah v najemu. Ti žalostni časi so ljudera še v spominu. Naše ljudstvo misli, da je učitelj še vedno ravno tista oseba, kakor pred 30 do 40 leti. Da se ti predsodki ne odpravijo, terau so krive različne razraere. Različni faktorji delajo na to, da naš učitelj na deželi še vedno zavzema nekako inferijorno stališče in v tem oziru rni bodi danes dovoljeno spregovoriti nekatere opazke. Ne bom tukaj govoril o tem, da je po mojem mnenji delovanje ljudskega ueitelja na deželi jako koristno, morda tako koristno, kakor delovanje našega prečastitega duhovskega stanu. Oba stanova sta potrebna in želeti bi le bilo, da bi povsodi delovala v najboljši harraoniji, ker sta kakor rečeno za narodno in ljudsko odgojo oba potrebna. Stališče obeh stanov pa je tu različno. Kakor veste, srnejo naši mladi duhovniki vse početi, kar se jim le zljubi, raed tem ko je učiteljem marsikaka najmanjša stvar prepovedana. Pripetilo se je, da je učitelj na deželi pri kakih volitvah prišel v preiskavo in irael sitnosti samo zato, ker je spregovoril kako besedico. Vršrle so se, posebno v Postojinskem pkraji, stroge preiskave od strani okrajnega glavarstva, ako je ta ali oni učitelj le količkaj spremenil šplske ure tisti dan, ko se je volitev vršila. Zgodilo se je celo učitelju — če se ne motim, nekje na Vipavskem —, da ga je krajni šolski predsednik izvrgel od posla pri zaslišavanji .strank glede šolskih zamud, in poklical na njegovo mesto šolskega slugo. In c. kr. okrajno glavarstvo je dotično pritožbo zavrglo! Vidite, gospoda moja, ako se tako postopa od strani okrajne oblasti, potem ni čuda, da naše ljudstvo še vedno živi v predsodkih, kakor da bi bil učitelj nekaj manjšega, kakor da bi bil še vedno tisti hlapec, kakpršen je bil v prejšnjih časih. In tudi od strani c. kr. deželnega šolskega sveta oziroma naoelnika te oblasti se včasih marsikaj zgodi, kar ne služi v to, da bi se povzdignil ugled našega učiteljstva. Gosppda moja, mislim, da vsem častitim gospodom tovarišem iz srca govorim, ako pravira, da moramo zahtevati od učiteljev, da ljubijo svojo šolo, da se vnemajo za tisto šolo, ki je po postavi v veljavnosti, in da delujejo na to, da si razširijo duševno obzorje in se postavijo na načela, ki jih zahteva moderno življenje. In oe se torej učiteljski stan, bodisi tu ali tam, poteguje za to, da ostane ljudska šola nedotaknjena, da se ne izroči gotovim zahtevara, potera je to vse hvale vredno, se ne raore grajati, temveč se mora priznati, da učiteljstvo le spolnuje svojo nalogo, ako se bori za šolo, kakor jo iraamo dandanes. Pripetil se je pa slučaj, ki je znan visoki zbornici in tudi visokorodnemu gospodu predsedniku, katererau bode namenjen sledeči napad. Iraamo, gospoda moja, v Ljubljani učiteljsko društvo, ki izdaja svoj posebni list, ki brani zahteve učiteljskega stanu in se bavi z učiteljskimi vprašanji. Kakor veste, izdal se je nedavno dekret,*) nekaka ordpnanca do tega društva, v katerem je vlada društvu zagrozila, da je bo razpustila, kakor hitro se bode v njegovera organu še kaka politična stvar razpravljala. Po mojih mislih je bil ta korak nepostaven in ni bilo opravičeno od gospoda deželnega predsednika, da je s tako *) Ta dekret se glasi: K. k. Landesprasidium in Krain. Štev. 8722/pr. Slavnenm odboru »Slovenskega uditeljskega društva" v Ljubljani. Vsled društvenih pravil ne more se ,Slovensko uditeljsko društvo" niti po svoji uredbi, niti po svojemu namenu smatrati kot politidno društvo. Društveno glasilo ,Učiteljski Tovariš" objavil je v zadnjih svojih številkah dlanke, kateri so brez dvoma odlidnega politidnega značaja, kar se zlasti primeri v elanku, BNaš sovražnik II.", objavljenem v št. 24. dne 16. grudna 1896 redenega lista. Uvažujod, da je ta list po društvenih pravilih glasilo BSlovenskega učiteljskega društva", da torej veljajo dlanki, objavljeni v časniku ^Učiteljski Tovarišu tudi za društvene izjave, zakrivilo je drustvo s tem prestop v svojih pravilih dolodenega podrodja. Svari se torej slavni odbor, naj ne nadaljuje te pravilom protivne delavnosti, inade bi se rnoralo postopati v smislu § 24 zakonika z dne 15. listopada 1867, št. 134 drž. zak. z oblastvenim razpustom društva. Ljubljana, dne 30. grudna 1896. C. kr. deželni predsednik: Hein 1. r. Uredništvo. grožnjo stopil pred društvo. Seveda rekurirati se učitelji niso upali, kajti če stopi vlada pred nje, potem čutijo, kaki reveži so. Vsaj bi se ne upali, pritoževati se, ako bi se jim tudi vrv okrog vrata vrgla, ampak bi tudi to mirno prenašali in sicer radi klavernih razmer, v katerih žive. Zaradi tega pa si štejem jaz v dolžnost, da na tem mestu nekoliko o tej stvari spregovorirn. Po naših zakonih je učiteljsko društvo opravičeno kot tako. Ono obstoji in se ne sme razdreti, dokler se postavno obnaša. Društvo pa lahko izdaje svoje glasilo, ali s tem da izdaje list, se, dokler se drži postave, ne raore odgovorno delati za vsako črko, za vsako besedo, ki se tiska. Pri naših razmerah veljajo glede listov posebni zakoni. Za vsak list je zakonu nasproti odgovoren postavni urednik in gotove oblastnije so tukaj, ki čuvajo nad tem, ali se je v listu kaj protipostavnega tiskalo ali ne. In jedino ta oblast je opravičena vstopiti, če je list pisal kaj protipostavnega in opravičena list konfiscirati. Naš prečastiti gospod deželni predsednik pa je bil drugačnega mnenja in je mislil, da je opravičen, na jedni strani konfiscirati list, in na drugi strani pa tudi konfiscirati celo društvo. Kaj tacega, raislira, se ne da opravičevati, toliko manj, ker se jednake stvari, kakor jih je gospod deželni predsednik zaraeril našemu učiteljskemu društvu, dogajajo v vseh kronovinah. Pred raanoj leži šolski list ,,Schlesisches Schulblatt", herausgegeben vom osterreichisch-schlesischen Landeslehrerverein. Prva točka njegova je posvečena znanemu grofiču Schaffgotschu, ki je na lastno pest hotel politiko delati na Predarelskem; pa tam v Sleziji nikdo ni lista konfisciral in tudi to se ni čitalo, da bi se bilo dotičnemu učiteljskemu društvu zagrozilo, da se bo zaradi grofa Schaffgotscha razpustilo. Istotako imamo pri nas v deželi nemški šolski organ, ki se dostikrat peča s politiko, pa dosedaj vender še nikoraur ni prišlo na misel, da bi bil rekel, naj se razpusti neraško uciteljsko društvo, če je list njegov nekoliko politiziral. Vsaj se pa končno tudi ne more trditi, da je bil dotični članek v ,,Učiteljskera Tovarišu" političen članek. Ako učiteljstvo brani svojo šolo proti konfesijonalni šoli, je stvar seveda res politične narave, ampak učiteljstvo je poklicano, take politične stvari razpravljati, ki se ticejo šole in te pravice jim po rnojih mislih nikdo ne more kratiti in zato bi jaz prosil gospoda deželnega predsednika, da naj v prihodnje nekoliko več milosti izkazuje našerau učiteljstvu in ne zahteva od njega, da bi v celi masi popolnoma klerikalno postalo. Drugi razlog, gospoda moja, da naši učitelji na deželi ne uživajo tistega ugleda med ljudstvom, kateri jim gre po pravici, so pa siromašne plače, katere uživajo. Visoka zbornica, to mora vsak človek priznati, da je nekako sramotno, ako se človeka, ki se je ranogo učil in iraa jako težaven in še nehvaležnejši posel, kakor ga imajo mlajši duhovniki na deželi, ne da več kakor 450 gld. place na leto. To je naravnost nekako barbarstvo in če se tudi deželne finance nahajajo v precej žalostnem položaji, mislim vender, da se ne bo smelo preprečiti, da se ne bi v kratkem poboljšale učiteljske plače in uciteljstvo s tem postavilo na nekako bolj človeško stališče, nego se nahaja dandanes. S plačo 450 gld. ne morejo ne živeti ne umreti in zato se ne bomo mogli temu ogniti, da ne bi zanje kaj storili. V tera oziru pa se mi vidi neka stvar upoštevanja vredna. Vsaj je že v šolskem zakonu samem dana nekaka podpora za raoje mnenje. Tam se v § 66. določa, da se tudi lahko pripeti, da država nekoliko da za ljudsko šolstvo v tej ali oni kronovini. To bi bilo le pravično in jaz ne vem, zakaj bi država, ki ima končno največ koristi od ljudskega šolstva, popolnoma zapirala svojo blagajnico takrat, kadar se gre za pospešitev ljudskega šolstva. Ne vem, ali je v prejšnjih časih dežela naša dobivala kako državno podporo za ljudsko šolstvo, raenim, da bi bilo koncno vender mogoče, za našo revno kronovino v ta namen izposlovati od države kako podporo ali stalno subvencijo. Pomislite, gospoda moja, kako lepo bi se dale urediti učiteljske plače, ako bi dobivali od države samo 30.000 gld. na leto! V tem zraislu so tudi še drugi deželni zbori sklenili, da se je obrniti na centralno vlado, da bi kaj storila za deželno šolstvo in zaradi tega si usojara predlagati sledečo resolucijo: »Visoki deželni zbor skleni: C. kr. vlada se pozivlja, da prične vsako leto primerno donašati k potrebščinara za ljudsko šolstvo v vojvodini Kranjski; deželnerau odboru se nalaga, da se v tern smislu takoj prične pogajati s c. kr. vlado." Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca dr. Tavčarja, izvolijo vstati. (Se podpira.) Resolucija je zadostno podprta in je torej v razpravi. Gospod deželni predsednik se je oglasil k besedi. K. k. Landesprasident Freiherr yoii Hein: Hoher Landtag! Ich werde mir erlauben, rait einigen Worten auf jene Bemerkungen zu repliciren, welche der sehr geehrte Herr Vorredner beziiglich des an das »Učiteljsko društvo" vom Landesprasidium ergangenen Brlasses vorzubringen fiir nothwendig erachtet hat. Es ist dies eine rein juristische Discussion, woriiber sich sehr ausfiihrlich sprechen liesse, doch fiirchte ich das hohe Haus zu ermiiden, wollte ich auf diese Frage des naheren eingehen. lch inochte deshalb nur ganz kurz darauf hinweisen, um welche Fragen es sich in diesem Falle handelt und wie dieselben von Seite des Landesprasidiuras aufgefasst wurden. Der Lehrerverein ist ein nichtpolitischer Verein; das wird rair jedenfalls zugegeben werden. Es ist ein nichtpolitischer Verein nach seinen Statuten, er ist es, um es denjenigen Herren, welche diese Statuten vielleicht nicht kennen, von vorneherein klar zu machen, was ich beweisen will, auch nach seiner ausseren Erscheinung, denn dem Lehrervereine gehoren nicht nur volljahrige, sondern auch Minderjahrige und Frauenspersonen an. Nun diirfen nach §§ 29 und 30 des Vereinsgesetzes politischen Vereinen weder Frauenspersonen noch Minderjahrige angehoren. Damit glaube icli also schon von vorneherein geniigend dargethan zu haben, dass dieser Verein kein politischer ist. Ein nichtpolitischer Verein kann also auch keine Politik treiben, denn sonst wiirde er gegen die Statuten verstossen und dann jenen gesetzlichen folgen verfallen, welche aus § 24 des Vereinsgesetzes zu ziehen sind gegeniiber jenen Vereinen, welche ihren Wirkungskreis uberschreiten. Also das eine steht fest: der Verein ist kein politischer, er darf keine Politik treiben, keine politischen Eraanationen von sich geben. Nun kommt die z\veite frage: Waren diese Artikel politischer Natur und sind diese Artikel als eine Emanation des Vereines anzusehen, oder nicht? Dass diese Artikel politischer Natur waren, mag bestritten werden; ich war der Ansicht, dass sie politischer Natur sind und muss auch heute noch an dieser Anschauung festhalten. Ich kann allerdings heute unmoglich diese Artikel zur Verlesung bringen, damit sich die geehrten Herren ein Bild dariiber machen, ob sie politischer Natur waren, oder nicht, aber das eine muss ich gegeniiber dem Herrn Vorredner constatiren, dass es sich nicht so sehr um den Kampf fiir oder gegen die confessionelle Schule gehandelt hat, sondern ura den Kampf gegen den Clericalismus iiberhaupt und der Clericalismus ist eine (Poslanec dr. Tavčar: ,,verdammenswerte Sache"!) jedenfalls politische Anschauung, ein Ausdruck, mit welchem man ein bestirnrates politisches System bezeichnet. Es hat sich weiter in diesem Artikel darurn gehandelt, die Lehrerschaft zu Anhiingern und Freunden einer dem Clericalismus entgegenstehenden Anschauung heranzuziehen (Poslanec dr. Tavčar: ,,Zakaj pa ne"?). Ich will nicht behaupten, dass dies in einem Blatte nicht geschehen diirfe, oder dass es ein Verbrechen ware, aber wenn jeraand andere durch Artikel influencirt, einer bestiinmten politischen Partei anzugehoren oder jemanden einer anderen politischen Partei zuzuwenden sucht, so werden die Herren zugestehen, dass solche Artikel politischen Inhaltes sind; das lasst sich wohl kaum leugnen. Ich habe also jetzt constatirt, dass der Verein kein politischer ist, dass aber im ,,Učiteljski Tovariš" politische Artikel in Serien erschienen sind. Nun, in welchera Verhaltnisse steht der ,,Učiteljski To- variš" zum Vereine? Er ist nicht nur das ,,glasilo" des Vereines, sondern wird directe vora Vereine herausgegeben, also der Herausgeber dieses Blattes ist der Verein, ein nichtpolitiscber Verein, imd ein nichtpolitischer Verein darf nur ein nichtpolitisches Blatt herausgeben. Das ist der logische Zirkel, ura den sich die Prage dreht. Der Verein ist als Herausgeber auf dem Blate genannt. Seit dern Jahre 1890 hat sich bei dern Blatte eine Aenderung vollzogen. Bis zum Jahre 1890 war es bloss Bglasilo", Herausgeber und Redacteur war, wenn ich rnich recht erinnere, der Oberlehrer Zurner; heute aber ist nicht mehr Žurner der Herausgeber des Blattes, sondern der nichtpolitische Verein »Učiteljsko društvo". Ich rnuss alles, was in einem Blatte erscheint, als eine Emanation des Herausgebers ansehen, denn er ist derjenige^ der das Blatt erscheinen lasst. Es ist jedoch in dieser Beziehung ein Unterschied zu machen zwischen der Strafbarkeit auf Grund des Strafgesetzes und der Behandlung eines Vereines, welcher seinen statutenrnassigen Wirkungskreis iiberschreitet. Im Sinne des Pressgesetzes wurde gegen diese Artikel nicht eingeschritten, weil sie in dern Sinne einen strafbaren Inhalt nicht haben; sie mogen vielleicht an der Grenze der Strafbarkeit stehen (Poslanec dr. Tavoar: nAn der Grenze der Strafbarkeit stehen sie nicht!") aber es wurde erachtet, dass sie einen strafbaren Inhalt nicht haben. Nun kommt, nachdern ich klargestellt habe, dass der Verein ein nicht politischer ist, dass er aber der Herausgeber eines Blattes ist, in \velchera politische Artikel erschienen sind, weiters die Frage zur Erorterung, ob ich iiberhaupt berechtigt war, den Verein zu vervvarnen, was aber der Herr Abgeordnete Dr. Tavčar bestreitet. In dieser Beziehung bestimmt § 24 des Vereinsgesetzes: „ Jeder Verein kann aufgelost werden, wenn von ihm Beschliisse gefasst oder Erlasse ausgefertigt werden, welche den Bestimmungen des § 20 dieses Gesetzes zuwiderlaufen, wenn er seinen statutenraassigen Wirkungskreis Iiberschreitet ..." Nun, eine solche Ueberschreitung des statutenmassigen Wirkungskreises hat zweifelsohne stattgefunden, denn ich kann mir keine grossere Ueberschreitung des statutenmassigen Wirkungskreises denken, als wenn ein nichtpolitischer Verein auf das Gebiet der Politik binausgreift; das ist so einleuchtend, dass dariiber eine jede weitere Discussion uberfliissig erscheint. Nun sagt der Paragrapb, den ich soeben verlesen habe: der Verein wkann", nicht: ^muss", aufgelost werden, ich hatte also mit Pug und Recht den Verein auflosen konnen und ich glaube, dass das Erkenntnis vor allen Instanzen gehalten hatte. (Poslanec dr. Tavčar: ^lst fraglich!") Allerdings fraglich, wie jedesmal, wenn es sich um-die Entscheidung iiber eine juristischo Frage handelt, aber ich bin iiberzeugt, dass sicb keine Behorde gefunden hiitte, welche diese Entscheidung aufgehoben hiitte. Ich hatte also den Verein auflosen konnen. Warum aber that ich das nicht? Der Lehrerverein ist ein Verein, welcher die Interessen einer grossen Reihe vpn Bearaten, eines ganzen Standes vertritt und in mancher Beziehung eine segensreiche Wirksamkeit entfaltet, er bringt in seiner Zeitschrift in der Regel sachliche Artikel, die nur dazu beitragen konnen, das Bildungsniveau der Lehrer zu heben; ich soll also wegen zweier Artikel von der ganzen Strenge des Gesetzes Gebrauch machen durch Auflpsung eines Vereines, gegen den einzuschreiten sonst keine Veranlassung vorlag? Ich glaube im Interesse des Vereines und der Lehrerschaft gehandelt zu haben, wenn ich von dem im § 24 des Vereinsgesetzes mir eingeraumten Rechte keinen Gebrauch gemacht, sondern auf den Standpunkt des wohlwollenden Freundes raich gestellt habe und zuniichst eine Warnung ergehen liess, indem ich den Verein darauf aufmerksarn machte, dass, wenn er fortfahrt, in seinem Organe politische Artikel was immer fiir eines Inhaltes zu veroffentlichen, ich endlich gezwungen ware, gegen ihn von der Bestimmung des § 24 Gebrauch zu machen. Dass ich aber zur Verwarnung berechtigt war, glaube ich damit motiviren zu konnen, dass in dem Plus des Rechtes der Auflosung auch das Minus der Venvarnung enthalten ist, denn wenn ich berechtigt bin, den Verein aufzulosen, so kann ich auch sagen, dass ich bei Eintritt gewisser Bedingungen von diesem Rechte Gebrauch inachen werde. Ich glaube, dass dies ebenfalls ein Satz ist, der kaum angefochten werden kann. Weiters mochte ich noch bemerken, dass ich auch dadurch, dass dieser Erlass keine Anfechtung ira Rechtswege erfahren hat, mich in meiner Anschauung bestiirkt sehe, denn wenn die Betreffenden halbwegs sich mit der Hoffnung hatten tragen konnen, dass ein solcher Erlass anfechtbar sei, so hatten sie gewiss den richtigen Weg gefunden und hatten, falls sie sich in ihren Rechten als Verein gekriinkt fiihlen, dagegen ihre Beschwerde beim Ministerium, dem Reichsgerichte oder dem Verwaltungsgerichtshofe anhangig gemacht. Die Auffassung des Herrn Abgeordneten Dr. Tavčar theile ich nicht, dass die Lehrer, "vvelche sich dadurch getroffen flihlten, geglaubt hatten, sie wiirden sich, falls sie gegen diese Verfiigung remonstriren, beim Landesprasidium vielleicht verrnessen. (FJoslanec dr. Tavčar: ,,Ne vem, če ne?a) Ich bitte, raeine Herren, sie konnen mir unmoglich zumuthen, dass ich auf einera so kleinlichen Standpunkte stehe, dass ein Recurs oder eine Beschwerde gegen eine Verfiigung oder Entscheidung der Landesregierung eine personliche Verstimmung irgend welcher Art in mir hervorrufen konnte. Das ist absolut ausgeschlossen, denn dann konnte es keinen Beamten geben, welcher Iiber eine gewisse Anzahl von Jahren hinaus noch ira Dienste bleiben kčmnte, denn Recurse und Beschwerden laufen taglich ein und wenn sich der Beamte durch jede Beschwerde personlich verletzt fUhlen wiirde, sp miisste ihn der Uienst in der kiirzesten Zeit derart aufreiben, dass es ihm unmoglich ware, auch nur ein mittleres Lebensalter zu erreichen. Also auf diesem Standpunkte stehe ich und das hohe Haus wird es mir hoffentlich glauben. Damit glaube ich diese Prage abgethan zu haben und gehe nun iiber auf den eigentlichen Gegenstand der Verhandhmg und zwar auf die Antrage des Finanzausschusses. Diesbeziiglich raochte ich zunachst bemerken, wie ich auch schon ira Finanzausschusse meine Anschauung dahin zum Ausdrucke zu bringen die Gelegenheit hatte, dass der Grund zu einer grosseren Unzufriedenheit des Lehrerstandes mit den gegenwartigen Beziigen nicht allein in der Hohe, oder, richtiger gesagt, in dem geringen Ausmasse der Beziige liegt, sondern diese Unzufriedenheit auch dem Umstande zuzuschreiben ist, dass das Ortsclassensystem, wie wir in Kraineshaben, einungllickliches ist, wie dies der Herr Abgeordnete fiir Krainburg bereits hervorgehoben hat. Ich halte es fiir ein ungliickliches System gegenliber den Lehrern, aber auch flir ungliickliches aus padagogischen und didaktischen Riicksichten. Gegeniiber den Lehrern halte ich es fiir ein ungliickliches System, weil es gar keine Riicksicht nimmt auf die langere Dienstzeit, welche nur bei den Quinquennalzulagen berlicksichtigt wird; es lasst dieses System aber ganz unberiicksichtigt'den Umstand, dass einzelne Lehrer sehr oft an einem bestimmten Orte ganz gut am Platze sein konnen, auf einen anderen Ort aber aus was immer fiir Griinden, sei es dass diese Griinde in der Schule, sei es in der Person des Lehrers oder in anderen Umstanden liegen, nicht versetzt werden konnen, so gerne man auch dem Wunsche nach dera Aufsfceigen in eine hohere Gehaltsclasse Rechnung tragen wiirde. Ich raache nur darauf aufmerksara, dass sehr oft der Pall eintritt, dass ein Posten zur Besetzung kommt an einer Schule, die init einer gewerblichen Fortbildungsschule verbunden ist; es rnelden sich schatzenswerte, altgediente Krafte, denen man gerne dazu verhelfen mochte, aus der vierten in die dritte Gehaltsclasse vorzuriicken, aber sie haben jene specielle Befahigung nicht, welche fiir die gewerblichen Portbildungsschulen erforderlich ist und dies macht es dem Landesschulrathe unmoglich, das Gesuch zu berlicksichtigen, so dass ein anderer, der die erforderliche specielle Qualification hat, auf jene Stelle kommt, wahrend der Lehrer, der vielleicht viel langer gedient hat, unberiicksichtigt bleibt. Aehnlich ist es der Pall, wenn es sich um Stellen handelt, rait welchen die Versehung des Organistendienstes verbunden ist. Es ist geradezu ein Grundsatz des Landesschulrathes, den er, wenn nur immer moglich, zur Durchfiihrung bringt, dass den Wlinschen nacb Versehung des Organistendienstes von Seite der Lehrer Rechnung getragen wird. Dieser Grundsatz ist zweifelsohne ira Interesse der Minderbelastung der Bevolkerung durch die Auslagen fiir selbstandig angestellte Orga- nisten begriindet, es ist aber die Einhaltung derselben auch im Inte- resse der Lehrerschaft selbst wiinschenswert, weil dem Lehrer daraus eine Aufbesserung seiner Beziige erwachst, deren er bei dem geringen Gehalte, der ihm aus dem Landesfonde zukommt, zur Erleichterung seiner Lebensexistenz gewiss bedarf. Nun kommt es oft vor, dass ein Lehrer aus der vierten Gehaltskategorie sich um einen Posten der dritten Gehaltskategorie bevvirbt, ein Lehrer, der auch sonst alle vor- geschriebenen Qualificationen besitzt, so dass man gerne seinen Wunsch erfiillen wlirde, aber fiir den betreffenden Ort ist es dringend noth- wendig, einen Organisten zu gewinnen und da rauss sich sagen: man muss diesen Urastanden auch Rechnung tragen und der Landesschul- rath ist infolgedessen gezwungen jemanden zu ernennen, der auf den Posten der dritten Gehaltsclasse weniger Anspruch hat, aber die hohere Qualification besitzt, weil er fiir den Organistendienst befahigt und es ira Interesse der Bevolkerung gelegen ist, einen solchen Lehrer zu er- halten, der den Organistendienst versehen kann, und so wird der altere Lehrer wieder verkiirzt. Das gegenwartige System hat weiter den Nachtheil, dass jeder Lebrer, wenn er aus der vierten in die dritte, aus der dritten in die zweite Gehaltskategorie u. s. w. kommen will, wenn es sich -nicht eben ura die Vorriickung an derselben Schule han- delt, den Vortheil, den er darait erlangt, durch die Uebersiedlung sehr theuer erkaufen muss; er muss quasi ein Capital investiren, um zu diesem hoheren Bezuge zu kommen, denn bei einem Jahresgehalte von 450 fl. oder 500 fl. spielt eine solche Uebersiedlung eine bedeutende Rolle. Flir die ledigen Lehrer raag es noch angehen, aber wir haben eine ungemein grosse Anzahl von verheirateten Lehrern in der vierten Gehaltskategorie, ja fast alle Lehrer an einclassigen Schulen in der vierten Kategorie sind verheiratet. Wenn nun ein solcher Lehrer mit seiner Farnilie und seinera Hausgerathe z. B. aus dem Tschernembler Bezirke nach Oberkrain, von Innerkrain nach dem Gurkfelder Bezirke, etwa nach Landstrass, wo es noch keiue Eisenbabnverbindung gibt, iibersiedeln soll, so sind darait Kosten verbunden, an denen der Lehrer oft verblutet und die es ihra auf Jahre hinaus zur Pflicht machen, aus den wenig hoheren Beziigen soviel zu ersparen, um diesen Verlust bei der Uebersiedlung auszugleichen. Dessenungeachtet sind Competenz- gesuche bei jeder besser dotirten Stelle gewohnlich in einer Anzahl vorhanden, weil diese Opfer eben gebracht werden, ftm uberhaupt zu einem hoheren Bezuge zu koramen. Durch diesen fortvvahrenden Wechsel hat sich — und darait komme ich auf den zweiten Punkt meiner friiheren Behauptung zu sprechen — auch ein didaktisch-padagogischer Nachtheil herausgebildet. Der oft eintretende Wechsel im Dienstorte raacht es nur in den seltensten Fallen moglich, dass ein Schulkind das ganze schulpflichtige Alter hindurch in den Handen desselben Lehrers bleibt; denn so lange, als das Kind schulpflichtig ist, hiilt es der Lehrer gewohnlich auf seinem Posten nicht aus, sondern competirt anderswohin, sein Gesuch wird erhort und an seine Stelle kommt ein neuer Lehrer. Der neue Lehrer hat es nun mit ganz fremden Kindern zu thun, was schon an und fiir sich den Erfolg erschwert, iiberdies befolgt er vielleicht eine andere Methode und die Folge davon ist die, dass die Kinder im Unterrichtserfolge zurlickbleiben. Das sind so einfache und von selbst sich ergebende Satze und Erscheinungen, dass dariiber kein Zweifel besteht, dass der Mangel an Stabilitat bei der Unterrichtsvertheihmg entschieden einen didaktischen Nachtheil nach sich zieht. Der haufige Wechsel in der Person des Lehrers bringt aber auch noch einen anderen Nachtheil rait sich und der besteht darin, dass ein solcher Lehrer in der ihn uragebenden Bevolkerung nicht fest wurzelt. Nach meiner Anschauung soll der Lehrer nicht bloss in der Schule wirken, er soll auch auf die iibrige Bevolkerung erziehend wirken und das Vertrauen der Eltern geniessen, die ihm ihre Kinder zum Unterrichte iibergeben, dieses Vertrauen kann sich der Lehrer erst durch jahrelange Thatigkeit an dern betreffenden Orte erwerben und durch die Erfolge, die er durch seine Unterrichtsertheilung erzielt. Wenn nun ein solcher Lehrer rasch aus einem Orte an einen anderen koramt, so stehen ihra die Eltern und die Kinder fremd gegenliber, die Eltern weil sie nicht vvissen, was fiir Resultate er anderwarts erzielt hat, wie er die Kinder behandelt, die Kinder, weil die Methode nicht imraer dieselbe ist und die Kinder der neuen Erscheinung gegenliber nicht jenes Zutrauen entgegenbringen, wie sie es dort empfinden, wo ihnen dieselbe Lehrkraft raehrere Jahre hindurch an die Hand gegangen ist. Also das Vertrauen von Seite der Bevolkerung und der Kinder und jenes innige Zusammenwirken zvvischen Schule und Haus, welches ja die Voraussetzung der richtigen Erziehung ist, lasst sich nur dann erzielen, wenn der Lehrer langere Zeit an seinem Orte bleibt. Ich glaube also, dass bei einer Revision der Schulgesetze hinsichtlich der Beziige der Lehrer rait dem gegenwartigen Svstem gebrochen und auf einen Ort-Personalsystem iibergegangen werden muss, welches den gegenwartigen misslichen Verhaltnissen Abhilfe schafft, auf ein Svstem, welchem eine Art Ausgleich dadurch gegeben werden kann, dass Stellen an gewissen Orten, wo die Lebensverhaltnisse sich theuerer gestalten, rait besonderen Local-Zulagen bedacht werden; dass dies nothwendig sein wird, moge ein specieller Fall illustriren. Es hat sich um die Lehrstelle in Lees gehandelt. Lees ist gewiss ein schoner und dazu noch an einer Bahn gelegener Ort, man hiitte also glauben sollen, dass sich eine Menge Bevverber um die Stelle melden werden, tbatsachlich aber hat sich nur ein einziger gemeldet, was nur dem Umstande zuzuschreiben ist, dass die materiellen Bedingungen fiir das gewohnliche Leben dort unglinstig sind und sich daher die grosse Menge der Lehrer scheut dorthin zu gehen. Wenn also der hohe Landtag auf eine Resolution eingehet, welche eine Revision des Schuldgesetzes ins Auge fasst, so mochte ich darait schon heute den Standpunkt pracisirt haben, Avelchen icb beziiglich des Personalsystems, welches auch der Landesschulrath erapfiehlt, einzunehmen gedenke. Was die Hohe der jetzt den Lehrern zu gewahrenden Unterstiitzungen anbelangt, so steht es mir nicht zu, hieriiber das entscheidende Wort zu sprechen, sondern ich rauss dies der Munificenz des hohen Landtages iiberlassen, das aber kann ich sagen, dass der Landesschulrath gewiss alles dankbar acceptiren wird, was der hohe Landtag den Lehrern gewahrt, denn die Beziige derselben sind thatsachlich s o gering, dass raancher hart um seine Existenz zu kampfen hat. In diesem Sinne erapfehle ich die Antrage des Finanzausschusses auch vorn Standpunkte der Regierung der geneigten Wiirdigung des hohen Hauses. Deželni glarar: Želi še kdo besede? Seine Exellenz der Herr Abgeordnete Baron Schwegel hat das Wort. Berichterstatter Excellenz Freiherr Ton Schwegel: Hohes Haus! Ich habe mir das Wort nur erbeten, um die Abstirnmung in dieser Angelegenheit kurz zu motiviren. Ich werde fiir die Antrage des Ausschusses stitnraen und raochte dieser Abstimmung kein Missverstandnis zugrunde gelegt wissen und deshalb in erster Reihe ra e i n e aufrichtigste Svmpathie fiir die Lehrerschaft betonen, welche unter allen Verhaltnissen zu bethatigen wir stets bereit sein werden. Und wenn dies heute nicht in jenem Urafange geschieht, wie dies von Seite der Lehrerschaft vielleicht erwartet wird, so constatire ich, dass nur Griinde ausschlaggebender finanzieller Natur uns in dieser Angelegenheit bestiramen. Es ist wahr, die materielle Lage der Lehrerschaft ist keine beneidenswerte, aber in dieser Beziehung steht, das darf ich doch hervorheben, das Land Krain durchaus nicht in der letzten Reihe, sondern steht Krain, wie Sie aus den Ausfiihrungen des Herrn Berichterstatters entnehmen, sogar in der Reihe jener Lander, welche fiir die Lehrer mehr thun, als andere Lander. In dieser Beziehung ist jedoch nicht dies massgebend, sondern specielle Rlicksichten, die in dem vorliegenden Falle nicht ubersehen werden diirfen und auf die ich deshalb hinzuweisen mir erlaube, weil ira Berichte des Finanzausschusses darauf nicht hingewiesen wird. Wir stehen heute vor einer Frage, welche die finanziellen Mittel des Landes in einem besonderen Grade in Auspruch nehmen diirfte, die aber gerade fiir die Lehrerschaft, wenn nicht von hoherer, so doch mindestens von ebenso grosser Bedeutung ist, als die Frage der Erhohung ihrer Beziige. DasistdieFrage ihrerRuhegehalte. Esist von Seite des Landesausschusses in dieser Beziehung eine Action eingeleitet worden, die sicb gegenvvartig im vollen Zuge befindet, die aber noch eine langere Zeit in Auspruch nehmen diirfte, infolge der Nothwendigkeit weitvvendiger Erhebungen, die gerade mit Riicksicht auf die Lehrerschaft gepflogen werden miissen, eine Action, die, nachdem sie eingeleitet worden ist, auch zu Ende gefuhrt werden muss, dann aber ganz gevviss einerseits den betheiligten Kreisen sehr grosse Vortheile bringen, anderseits aber auch dem Lande nicht unbedeutende Opfer auferlegen wird. Die Frage der Regelung der Ruhegehalte ist fiir die Lehrerschaft ebenso wie flir die Beamten des Landes von der allergrossten Bedeutung, fiir die Lehrerschaft insbesondere auch vom Standpunkte des Landes, weil die gesetzlichen Normen einer Klarung bediirfen, in welchem Umfange jene Normen, die jetzt fiir die Staatsbeamten gelten, gleichmassig auch fiir unsere Lehrerschaft Anwendimg zu finden haben. Wir sind also einerseits mit Rlicksicht auf die finanzielle Lage der Lehrer, anderseits aber mit Riicksicht auf die gesetzlichen Normen und die eingetretenen Veranderungen bezliglich der Ruhegehalte der Staatsbearnten verpflichtet, dieser Frage nicht raehr aus dera Wege zu gehen. Bevor diese Frage geregelt ist, ist es ganz unmoglich, sich eine klare Vorstellung bezliglich jener Opfer zu bilden, welche das Land fiir die Volksschule zu bringen haben wird. Ich sage Opfer, aber nicht in dem Sinne, als ob das Opfer waren, die ich beklage, sondern Opfer, die wir bringen miissen, aber mit Freude bringen, weil wir den entsprechenden Ersatz hiefiir in dem Fortschritte der allgemeinen Volksbildung zu begriissen in der Lage sind. Wenn also heute die Regelung der Gehalte durch Abanderung des bestehenden Schliissels Schwierigkeiten bietet, so liegen dieselben meiner Ansicht nach vor allem in den Riicksichten auf die bevorstehende und nothvvendige Regelung der Pensionen der Lehrerschaft und ich glaube, dass es fiir jeden Lehrer von der grossten Bedeutung ist, zu wissen, auf welchen Ruhegehalt und unter welchen Bedingungeu er auf diesen Ruhegehalt Anspruch erheben darf, ja selbst von einer grosseren Bedeutung, als der Gehalt selbst, weil nur die Verbindung zwischen dem Gehalte und dem entsprechenden Ruhegenusse den Massstab fiir die richtige Beurtheilung einer derartigen Austellung bildet. Das ist die eine Seite der Frage, die es nicht empfehlenswert erscheinen lasst, in diesem Augenblicke an dem bestehenden System wesentlich zu riitteln. Andere Griinde weittragender Natur sind von Seite des Herrn Landesprasidenten in Bezug auf die durchzufijhrende Neusystemisirung unseres Schuhvesens rait Riicksicht auf die Abiinderung der Lehrergehalte vorgebracht worden und ich kann mich diesen Ausflihrungen nur in vollem Umfange anschliessen. Aber auch diese Neusystemisirung kann unmoglich mit etwas anderem verbunden sein, als rnit einer Verbesserung der Lehrergehalte, beziehungsweise der Ruhegeniisse und beide Actionen miissen gleichzeitig durchgefiihrt werden, wenn wir die Beruhigung haben wollen, dass diese Actionen den Mitteln des Landes entsprechend durchgefiihrt werden konnen. Also die bevorstehende Svstemisirung auf jener Grundlage, die von dem Herrn Vorredner angedeutet worden ist, ist der zweite Grund, welcher eine eingreifende Aenderung heute schon nicht empfehlen kann. Es spricht aber auch noch der weitere Umstand dafiir, dass es sich in diesem Augenblicke nicht erapfehlen wiirde, sofort rnit einer Aufbesserung vorzugehen, welche die vierte Gehaltsclasse augenblicklich der dritten vollkommen gleichstellen vvlirde. Das wiirde praktisch die Aufhebung der vierten Gehaltsclasse bedeuten, ohne alle jene Momente zu beriicksichtigen, die gleichzeitig rait dieser Aufhebung beriicksichtigt werden raiissen. Ich bin durchaus nicht der Meinung, dass wir an der Gehaltsclasse von 450 fl. in Zukunft werden festhalten konnen, ja ich glaube sogar, dass wir uns, ebenso wie dies in anderen Landern bereits geschehen ist, zu der mindesten Gehaltsclasse mit 500 fl. entschliessen werden, aber wenn Sie heute 50°/o der Lehrer sofort eine Aufbesserung von 450 fl. auf 500 fl. gewahren, so annulliren Sie mit einem Streiche diese ganze Gehaltsclasse und vollziehen in dem System eine Aenderung, die sich in diesem Augenblicke nicht empfehlen wlirde. Diese materiellen Riicksichten auf die Durchfiihrimg der Systemisirung und die Rucksichten rait dem klaren Ueberblick, welchen die finanzielle Lage des Landes erheischt, bestimmen mich, fiir den Antrag des Finanzausschusses zu stinimen, wobei ich jedoch wiederhole und betone, dass dies thatsachlich nur in dem Sinne und mit der Intention geschieht, wie dies in der ersten Resolution, die zur Abstiramung gebracht werden soll, aasgesprochen wird, eine Intention, die nur den lebhaftesten Sympathien und dem aufrichtigsten Wohlwollen fiirdie Lehrerschaft entspringt. Diesen Bemerkungen erlaube ich mir gleichzeitig die Erklarung beizufiigen, dass ich raich dem Resolutionsantrage des Herrn Abgeordneten Dr. Tavčar mit Bezug auf jene Schritte, die eingeleitet werden mlissen, ura die Beschaffung der Mittel zur Hebung unseres Volksschuhvesens zu erleichtern, gerne anschliesse und erfreut sein werde, wenn diese Schritte, Dank den Bemlihungen des Landesausschusses, von dem entsprechenden Erfolge begleitet sein werden. v Deželni glavar: Zeli še kdo besede? Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Samo par besedi bi si dovolil v ooigled temu, kar je prečastiti gospod deželni predsednik govoril nasproti meni. Gospod deželni predsednik se je postavil na juristično stališče in tu je naravno, da se nikoli ne bodeva zjedinila. Jaz stojim na svojem stališči, gospod deželni predsednik tudi na svojera; katero stališče pa je pravo, je jako dvomljivo, akoravno dobro vera, da si bo gospod deželni predsednik, kadar kak dekret podpiše, poprej poiskal ta ali oni paragraf, na katerega se pozneje lahko sklicuje. Jaz sam vem, da se končno za vsak korak lahko najde obilico paragrafov, ki ga opravičujejo ali to pa ni merodajno, kajti tisti zakoni, na katere se človek navadno lahko sklicuje v takih slučajih, so stari in obrabljeni. (C. kr. deželni predsednik baron Hein: BPa so v veljavi!"). V veljavi so, žalibog, pa nikjer ni predpisano, da bi se po črki raorali izpolnjevati; če hočejo veljavni gospodje dobro voljo pokazati, imajo zadosti proste roke, da vzlic zakonu kaj takega napravijo, kar lahko vsakdo odobrava. Če je prečastiti gospod predsednik po tistem § 24. društvenega zakona imel pravico, društvo razpustiti (0. kr. deželni predsednik baron Hein: ,,Kann aufgelost werden!"^, imel je pa tudi pravico, vso stvar inodro pregledati in živeti nadalje kot deželni predsednik na Kranjskem, prav kakor bi »Učiteljskega Tovariša" in ,,Učiteljskega društva" sploh ne bilol Ce se pa vlada hoče vtikati v vsak raalenkostni prepir med listi, potem bi pač spominjal na stari latinski izrek: Minima non curat praetor. (Pritrjevanje v središču). Zategadelj bi jaz le priporočal visoki vladi, da v prihodnje nekako bolj rahlo postopa v takih stvareh, zakaj meja, je li ta ali oni članek političen ali ne, se gotovo vselej ne da natanko določiti. Solsko vprašanje je politične narave, to se ne da tajiti, ampak v prvi vrsti se vendar tiče šole kot take, in ako bi se uciteljstvu prepovedalo, da tega vprašanja sploh ne sme stvarno razpravljati, bi bilo to toliko, kakor da bi se mu prepovedovalo, za prosto šolo se potegovati. Potem se mu pa naj naravnost zapove, da se inora podvreči konfesijonalni šoli, katera se od neke stranke zahteva. Deželni g-lavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec dr. Žitnik ima besedo. Poslanec dr. Zitnik: Visoka zbornica! Ne v sporazumu z ožjirai svojirai tovariši, ampak v svojera imenu sera primoran, o tej stvari spregovoriti nekoliko besed. Imel sem dokaj let priliko, opazovati neugoduo življenje učiteljev v mnogih krajih naše dežele in od nekdaj in tako tudi danes sem za to, da se učiteljstvu plače primerno zvišajo. Potreba poboljšanja gmotnega stanja učiteljev se je že dostikrat razpravljala v tej zkornici in zunaj zbornice. Vprašanje je, na kaki 15 podlagi naj se to zgodi, ali naj se odločimo za krajevni sistem, ali za sistem po starosti. V tem oziru ucitelji sami niso jedini, kakor spričujejo razne prošnje, ki so v teku zadnjih let dohajale visoki zbornici. Jaz za svojo osebo sem bil vedno ranenja, da naj bi se plače določevale po starosti, kajti vzemite ucitelja na deželi, ki je v četrtem plačilnem razredu in uživa torej placo 450 gld. Morebiti je jako izvrsten in delaven učitelj, ki svojemu poklicu ustreza na vse strani, pa je krotke narave, po domače rečeno, nima rogov, kompetira na vse strani, pa nič ne doseže, ker je za vsako boljše mesto po 20 do 30 kompetentov, in tak revež postane star v svojera kraji in ostane še vedno pri plači 450 gld. To je naravnost krivica, in zato naj bi deželni odbor, ki bo v prihodnjem zasedanji imel staviti visokernu zboru svoje predloge glede stalnega povišanja uciteljskih plač, natancno preštudiral vprašanje, za kateri sistem bi bilo bolje odločiti se, ali za sistem po krajih, ali po starosti, in ako bo našel, da govori več razlogov za sistem po starosti, naj v tem smislu stavi svoje predloge. To sem hotel oraeniti samo v svojem imenu. Smera-pa v imenu svojih ožjih somišljenikov in tovarišev izreči, da ni nobenega med nami, ki ne bi hotel glasovati za primerno zvišanje učiteljskih plač, kajti vsakdo, ki objektivno sodi, mora pripoznati, da so sedanje plaoe v resnici prenizke (Poslanec Hribar: ^Dobro!"). Danes se gre samo za začasno zboljšanje učiteljskih plač in vprašanje je, za katero svoto naj se sedaj glasuje. Stvar je nenadoraa prišla v finančni odsek, tako da ni bilo mogoče natančno pretehtati, katera svota naj bi se predlagala. Jaz in večina gospodov v finančnem odseku smo glasovali za 30 gld., nekateri ožji moji tovariši za 50 gld. Jaz za svojo osebo sera tako glasoval iz tistega razloga, kakor ga je navedel gospod poslanec ekscelenca baron Sch\vegel, ker stojirao glede proračuna deželnega zaklada pred negotovo prihodnostjo. Ako pride do tega, da nam država vzame naklado na žganje, odpade nara velik vir dohodkov (Poslanec Hribar: ,,Vsaj mora dati odškodnino!"). Vem, da jo bo dala, pa morebiti samo dve tretjini sedanjih pravih dohodkov. Zato sem naglašal v finančnem odseku, ako že letos dovolimo učiteljem četrtega plačilnega razreda po 50 gld., odpravirao s tem faktično četrti plačilni razred. kajti ako ga hočemo obdržati, moramo potemtakem primerno povišati plače v vseh ostalih plačilnih razredih. S tem pa gospodje zopet niso bili zadovoljni. Torej sern glasoval za svojo osebo za to, da naj se dovoli učiteljera IV. plačilnega razreda za sedaj po 30 gld. podpore, deželni odbor pa naj svoje stori, da bodo veo dobili, ko se bodo plače stalno povišale. Ako že danes učiteljem IV. plačilnega razreda povišamo plače za 50 gld., imeli bodo 500 gld. in ako potem deželni odbor predloži visoki zbornici novi nacrt organizacije učiteljskih plač, bržkone ne bo raogel več predlagati, kakor povišanje po 50 gld., in učitelji, ki so pričakovali, da se jim bodo plače povišale, se bodo pritoževali, da niso nič pridobili. Zato sem mislil, da naj bi se jim za letos dovolilo samo po 30 gld., prihodnje leto pa bodo itak gotovo dobili vsaj za 50 gld. višje plače. To je stvarni razlog, ki me napotuje, da bom za svojo osebo glasoval za predlog finančnega odseka. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec župnik Ažman irna besedo. Poslanec Ažman: Visoka zbornica! Naraeraval sem danes kaj več govoriti pri tej priliki, ali ker se je stvar že na vse strani obravnavala, si bom prizadeval, prav v kratkem odgovarjati gospodora predgovornikom na predloženo vprašanje glede zboljšanja učiteljskih plač. Izjavljam, da se popolnoraa strinjam s predlogom finančnega odseka, da naj se slabe plače haših učiteljev, kolikor je raogoče v sedanjih razmerah, povišajo. To pa storim ne ad captandam benevolentiam, ampak ker to zahteva pravičnost, naj so že učitelji prijazni stanu našemu ali ne. Ce mi vsako leto dovoljujeino precejšnje svote za cestne poprave, za zboljšanje planin in pašnikov, za povzdigo sadjerejo in živinoreje, mislim, da se ne bomo niti trenutek preinišljali, da dovolirao večji znesek, ko se gre za izrejo naše mladine! Jaz niislim, da ravno ti troški, ki se v šolo vkladajo, bodo prinesli s časom lep in velik sad. Zato menim, da ne smemo varčevati, kadar se gre za korist šole, ampak da to storimo morebiti raje pri drugili stvareh, recimo pri gledališči. Gospoda moja, jaz pravim, da je zahteva učiteljev naših opravičena. Jaz sam že hodim nad 30 let v šolo kot katehet in od blizu poznani trud in napor učiteljskega stanu. Učitelj je res velik trpin, in vsak delavec je svojega plačila vreden, torej tudi učitelj in toliko bolj, ako se pomisli, kaj se od njega zahteva in da mora itneti velike studije. Jaz sem govoril z volilci, s ktnetskimi možmi, kaj mislijo o povišanji učiteljskib plač. Mnogi so bili, ki so rekli, da naj se nikari ne povišajo plače, zakaj kraet misli, da je 400 ali 500 gld. že velika svota, ne pomisli pa, da učitelj sam nič ne pridela, ainpak da mora vse kupiti in da prihrani kakor navadni kmet in delavec tudi ne. more ostati. Potem je treba za učitelje, da se nadalje izobražujejo, da si držijo časnike in pristopajo k stanovskim dmštvom ter da raorajo gledati, da pripomorejo svojim otrokom do boljšega kruha. To vse so razlogi, ki govore za povišanje učiteljskih plač in obžalujera le, da dežela naša ni v takem stanu, vsaj začasno ne, da bi se jitn mogel dovoliti kak večji priboljšek. Zatorej se strinjara s predlogi gospodov, ki so predlagali poboljŠanje in povišanje učiteljskih plač, ne da bi se danes še spuščal v poglavitna šolo zadevajoča vprašanja. Sarao toliko povdarjam, da bo 15* šola le prospevala, ako bodo ucitelji in duhovniki jedino in skupno postopali, kar tudi jaz posebno želim. S tem mislim, da srao zadostili tudi mi zahtevara in željam našega učiteljstva, da bodo videli, da od naše strani ni nobene zapreke, kadar se gre za zboljšanje njihovega gmotnega stanja. S tera končam. Deželni glaTar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi.) Ce ne, ima gospod poročevalec koncno besedo v splošni razpravi. Poročevalec Tišnikar: Visoki zbor! Ker so vsi castiti gospodje predgovorniki priznavali, da je potrebno, zboljšati gmotno stanje učiteljev, nimam. prilike, jih pobijati, ampak priporočara le, da se sprejmejo nasveti finančnega odseka. Ako gospod predgovornik pravi, da rnisli naš kmet, da je 450 gld. že velika plača za učitelja, je to res, ali jaz mislim, gospoda, ako se količkaj pojasni ta stvar, se mora priznavati, da danes ueitelj vendar z 1 gld. 20 kr. na dan ne raore stanu primerno živeti. Nekdaj je bilo to drugače. Castiti gospod predgovornik dr. Tavčar je že povedal označujoč slučaj, jaz bi navedel drugega. Poznal sem ucitelja, ki je navadno v šoli iz lonca žgance strgal, katerega mu je žena med uro nosila v šolo, in jih jedel pričo učencev. Vem tudi drug slučaj. Deželni šolski nadzornik pride pred šolo in vidi raoža, ki je raed šolsko uro pred šolo drva sekal. Vpraša ga: ,Ali so gospod učitelj doraa?" In mož pravi: ,,Učitelj sem jaz". v Gospoda moja, danes ucitelj ne raore več tako živeti. Zivljenje je mnogo dražje, uoitelj mora gledati na izobražbo, si knjige nakupovati itd. Povdarjala se je tudi politična stran tega važnega vprašanja. Moja politika pri tern vprašanji je ta, da moramo gledati na to, da zboljšamo naše šolstvo, to pa je po mojem mnenju le 'na ta način mogoče, da zagotovimo tudi učiteljskemu stanu primerno eksistenco. Ako se je oraenilo, da Kranjska dežela za šolstvo razraerno veo žrtvuje, kakor druge dežele, moram omeniti, da to ni popolnoma resnično. Nahajamo sicer vec dežel, katere imajo v najnižji vrsti še nižje učiteljske place, ali glede petletnic ali starostnih doklad je na naša dežela najslabša. Pri nas dobiva učitelj čez 5 let 40 gld. dočim dobi n. pr. v Dalrnaciji 15°/o svoje plače, v večini drugih dežel pa po lO°/o dotične plače, kar znaša 40 do 70 in celo 80 gld. na leto. V Istri imajo n. pr. učitelji plače samo po 400, 500 in 600 gld. Ako pa vzamemo ucitelja najnižjega plačilnega razreda, vidimo, da ima v Istri čez 30 let 6 petletnic po 60 gld., to je skupaj 360 gld., med tem ko dobi pri nas cez 30 let samo 240 gld., tako da dobiva v Istri, navzlic temu, da so tam učiteljske plače prvotno najnižje, čez 30 let vendar za 70 gld. več, kakor pri nas. Prečastiterau gospodu deželnemu predsedniku je odgovoril že castiti gospod tovariš dr. Tavčar. Tudi jaz mislim, da se tukaj ne more ,.Učiteljski Tovariš" identificirati z učiteljskim stanom sploh ali pa z ueiteljskim društvom, akoravno je ta list glasilo dotičnega društva. Odgovoren je urednik. Ako je bila pisava v dotičnera članku morebiti preostra, je to naravno, gospoda moja, ako poraislite, da so bili učitelji precej raočno izzvani. Omenjam le onega nesrečnega članka v nekem drugem slovenskera listu pod naslovom ,,Pons asinorum". Ako se učitelji proti takemu sramotilnemu in zaničevalnemu članku branijo, in ako je odgovor na tak članek morebiti bil nekoliko preoster, je to popolnoma naravno in umevno, ali vsaj odpustljivo. Po teh kratkih opazkah prosim, da visoka zbornica preide v nadrobno razpravo o proračunu normalno-šolskega zaklada. Deželni glarar: Specijalna razprava se bo vršila jutri; za danes sklepam sejo. II. Nadrobna razprava. Ker snio včeraj ostali pri začetku nadrobne razprave, prosim gospoda poročevalca, da prične s poročilom. Poročevalec Višnikar: Visoka zbornica! Potrebščina za normalnošolski zaklad zna.ša in sicer v poglavji I. Aktivitetni užitki učiteljev, pri 1. naslovu pod točko 1. Plače za Postojinski okraj 30.800 gld. Obvelja. 2. Šolski okraj Kočevski 31.426 gld. Pri tem paragrafu imam opomniti glede na včerajšnjo opazko gospoda poslanca Pakiža, da tudi jaz smatrarn, da je potrebno omogočiti, da se šola na Gori čim preje zgradi in da se šola v Sodražici čim preje razširi iz tri- v štirirazrednico. Opomnim le, da je v račun postavljenih za 4. učitelja v Sodražici za tekoče leto 130 gld., to je plača za poslednje tri mesece 1897. 1., ker ne kaže, spremembe narediti že za tekoče šolsko leto. Za Goro pa je v račun postavljenih 200 gld., katera šola se sedaj ekskurendno opravlja. Ako se tekom tega šolskega leta šolsko poslopje zgradi, je vendar mogoče, da se že v jeseni otvori samostojna šola. Torej predlagam, da se pod točko 2. nespremenjeno po nasvetu deželnega odbora odobri svota 31.426 gld. Obvelja. (Bere točke 3.—12. naslova 1., potem naslov 2. in 3, potrebščine iz priloge 49., ki obveljajo brez debate). 4. Starostne doklade 37.112 gld. Tukaj opomnim, da imajo učitelji na Kranjskem starostne doklade samo po 40 gld. po 5 letih, dočim imajo učitelji v drugih deželah najmanj po 50 gld., oziroma lO°/o in tudi 15°/o dotičnih plač. Ako bi tudi na Kranjskem hoteli starostne doklade od 40 gld. na 50 gld. povišati, kar se tudi želi od strani učiteljev, bi znašala dotična potrebščina 46.390 gld., ali za 9278 gld. več, kakor znaša sedaj. Vender finančni odsek v tem oziru ni nobene spremembe nasvetoval, ter se predlaga potrebščina 37.112 gld. Obvelja. (Bere naslove potrebščine 5.—8., ki obveljajo brez debate). Vsi aktivitetni užitki učiteljev ali vse plače učiteljev znašajo torej 337.805 gld. II. Dotacije, kakor so v tiskanem poročilu nadrobno razložene, znašajo skupaj 5658 gld. Obvelja. III. Nagrade in podpore. Nagrade se nasvetujejo od točke 1.—14., kakor se razvidi iz priloge 49. na strani 7. nespremenjene v dotičnih zneskih. Predlagam, da se točke 1. —14. odobre. Obvelja. Podpore vsled bolezni in drugih nezgod. Tukaj predlaga deželni odbor kot redno potrebščino 2000 gld. in tudi finančni odsek nasvetuje nespremenjeno to svoto. Obvelja. Pri tern naslovu je dalje deželni odbor predlagal kot izredni trošek svoto 2000 gld. Ta naslov je finančni odsek bistveno spremenil. Pri tem naslovu so namreč rešiti prošnje za zboljšanje gmotnega stanja učiteljev. To so v prvi vrsti prošnje Ljubljanskih učiteljev in pa učiteljev na Viču, v Šiški in pri sv. Petru v Ljubljani. Dotični učitelji prosijo, da bi se jim, ker jini sedaj takozvane potresne doklade odpadejo, zvišale stanarine. Glede Ljubljane omenjam, da se je v tiskanem poročilu vrinila pomota v todki 1. glede števila učiteljev I. plaeilnega razreda. ,1.) učiteljem I. plačilnega razreda", to je pomota. Mi imamo samo 2 uditelja, ob enem voditelja, ki imata stanarino po 120 gld. Drugi uditelji I. plačilnega razreda imajo samo 100 po gld. stanarine. Deželni šolski svet je nasvetoval, da bi se stanarine Ljubljanskim učiteljein povišale za 60°/n, finančni odsek pa je bil rnnenja, da bi se s tem neugodno razmerje med posameznimi učitelji še bolj poostrilo in nezadovoljnost še pornnožila, kajti pri stanovanjih se pad ne more delati dosti razlike med uditelji II. in III. pladilnega razreda. Finandni odsek torej nasvetuje, da se vsem onim uditeljem, ki nimajo naturalnega stanovanja, ker tisti, ki ga imajo, so itak na boljšern, da toliko podpore, da bodo s stanarino vred imeli vsaj 150 gld. na leto. Glede prošenj drugih učiteljev opomnim, da zabtevajo, kakor je obširno povedano v prilogi, da bi se jim določile take plače, kakor jib bodo dižavni nradniki X. in XI. činovnega razreda imeli po novem zakonu, ki se je lansko leto sprejel v državnem zboru. Ako bi se tudi noben učitelj ne postavil v X. dinovni razred državnib uradnikov, arnpak bi prišli vsi samo v XI. einovni razred, bi znašala potrebšdina za okoli 230.000 gld. več. Za toliko višje svote se vendar pri sedanjih naših finandnib razmerab ne more predlagati. Ta svota bi se morala pokriti s 15°/o naklada na vse direktne davke. Dalje prosijo uditelji, da bi se jim do definitivne uredbe plad dovolile draginjske doklade letnih 150 gld. Toda tudi to bi znašalo, ako štejetno 520 stalnib učiteljev, na leto 78.000 gld. in ako bi povišali še 80 zadasnim učiteljem plače od 360 gld. na 400 gld., znašalo bi to 3200 gld., ali oboje skupaj nad 81.000 gld. Finandni odsek je bil soglasno mnenja, da tudi takih podpor vsaj sedaj ne more predlagati. Glede tretjega zabtevka uditeljev, to je, da bi se službena leta na 35 let skrdila, ogozarjam na že lani dne 9. januarija sklenjeno resolucijo. Dotidne obravnave se vrše med deželnim odborom in visoko vlado in upati je, da se že v prihodnjem zasedanji predloži kak konkretni predlog v tej zadevi. V obde glede uditeljskih plad omenjam, da sino res šele leta 1889. oziroma 1890. organizirali uditeljske plade, ali takrat se je vsa višja potrebšdina izračunila na 9000 gld. Da se z 9000 gld. ne more 600 učiteljem izdatno pomagati, je naravno, ker tu pride na enega uditelja povpredno sarno 15 gld. Glavni vzroki nezadovoljnosti učiteljev so se že včeraj omenjali. V prvi vrsti so po mojih mislib tej nezadovoljnosti krivi krajevni razredni zistem, in vse s tern zistemom spojene neprilike. Uditelji, ki hočejo priti do boljše plade, so primorani prositi na drugo inalo boljša mesta in vedkrat tudi beraditi za razne protekcije, kar gotovo ne služi ugledu uditeljskega stanu. Dalje je neugodno pri nas, da se je polovica vseh uditeljev pustila v IV. pladilnem razredu z letno plačo 450 gld. Uvrstitev učiteljev v posamezne razrede je jako neugodna, ker jih je v I. plačilnein razredu saino 5°/o, to je 30 učiteljev, v II. pa samo 100/o ali 60 uditeljev. In naposled so ludi nengodne učiteljske starostne doklade, ki so v vseh drugih deželah ugodnejše, kakor pri nas. Omenjalo se je včeraj, da bi kazalo tudi pii nas uvesti personalni razredni zistem. Gotovo bi bilo to umestno, kajti s tem bi se dosegla večja stabiliteta. Uditelji bi se bolj vezali na kraj, ker bi imeli zavest, da imajo pravico do višje plače, ako izpolnjujejo svoje dolžnosti, pri kateri šoli si bodi. Gospoda moja, ini moraino resno misliti na to, da se glede povišanja učiteljskih plad nekaj zgodi. Ozirati se moramo posebno na sosedne dežele, to je prvid na Štajersko. Na Štajerskem znašajo uditeljske plače po sedaj veljavnem zakonu 550 gld., 600 gld., 700 gld. in 800 gld., a že leta 1895. je sklenil deželni zbor Štajerski, da se opusti zadnji razred s 550 gld., tako da bodo iineli najslabše plačani učitelji vsaj po 600 gld. letne plače. Opozarjam visoko zbornico na to, da so, kakor sem izvedel, lani od 18 pripravnikov abiturijentov iz Ljubljanskega učiteljišča samo 3 ostali v deželi, drugi pa so šli na Štajersko ali drugam v službo. To je resaega pomisleka vredno. Na Koroškem se je leta 1895. uvedel personalni raziedni zistem tako, da so se sedanji štirje plačilni razredi z dosedanjimi plačami, in sicer IV. pladilni razred s 480 gld., III. z 500 gld., II. s 600 gld. in I. s 700 gld. plače, obdržali, ali v I. plačilni razred se je uvrstilo, ne kakor pri nas 5°/o, ampak 15°/o vseh učiteljev, v II. plačilni razred 2O°/o, v III. pladilni razred 4O°/o in v IV. pladilni razred samo 25°/o, tako da je razmerno rnajbno število učiteljev ostalo v IV. plačilnem razredu z lelao plado 480 gld. Ako bi se pri nas hotelo tako uvrstiti uditelje v posamezne pladilne razrede, spadalo bi jih v I. pladilni razred 90, v II. 120, v III. 240 in v IV. pladilni razred 150. Potrebščina za uditeljske plade bi znašala po tej razdelitvi približno 307.877 gld., ali za 27 581 gld. več, kakor nasvetuje za letos finandni odsek. Ako bi pa še povišali starostne doklade od 40 gld. na 50 gld., bi se ta potrebšdina povišala še za 9278 gld., torej skupaj za 36.859 gld. ali okroglo 37.000 gld. Za toliko bi se torej zvišala potrebščina za naše učitelje, ako bi hoteli zakon enako spremeniti, kakor na Koroškern in ako bi tudi uditeljice dobivale enake plade, kakor uditelji. Po teh pojasnilih predlagam v imenu finančnega odseka: Visoki deželni zbor skleni: nUčiteljstvu ljudskih šol dovoljujejo se nastopne podpore, oziroma draginjske doklade, in sicer: I. Vsem že sedaj stalno nameščenim učiteljem in učiteljicam IV. plačilnega razreda po 30 gld., skupaj 6.600 gld. II. Vsem stalno nameščenim učiteljem II. in III. plačilnega razreda izven Ljubljane, kateri ne uživajo naturalnega stanovanja, podpore po 30 gld., skupaj 1.860 „ III. Vsem stalno nameščenim učiteljern v Ljubljani, ki ne uživajo naturalnega stanovanja ali niso trajno na dopustu, dragiujske doklade in sicer: 1.) šolskima voditeljema in učiteljema I. plačilnega razreda po 40 gld. 2.) učiteljem I in II. plačilnega razreda po 50 „ 3.) učiteljem III. plačilnega razreda po 70 „ 4.) učiteljicam I., II. in III. plačilnega razreda po . . . . 30 » 5.) šolskemu slugi Štefanu Benčina 30 „ vsem skupaj . . 1.900 „ IV. Za druge stalno nameščene učitelje II. in III. plačilnega razreda, ki so voditelji ljudskih šol, katerih z ozirom na § 3. zakona z dne 29. novembra 1890, št. 23, dež. zak., sedaj ni moč uvrstiti v višji plačilni razred, kredit v znesku 1.000 „ iz kojega določa podpore c. kr. deželni šolski svet dogovorno z deželnim odborom, ozirajoč se na važnost posameznih šol, na odgovornost dotične službe in na krajne razmere. V. Navedene podpore, katere dotičnim učnim osebam ne dajo nikake pravice do višjih plač, je izplačati v polnem znesku dne 1. julija 1897. 1. Vse te podpore znašajo 11.360 „ dočim predlaga deželni odbor samo 2.000 „ tako da se nasvetuje večja svota za 9.360 gld. Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede? — Gospod deželni predsednik irna besedo. K. k. Landesprasident Freiherr y. Hein: Ich mochte den Herrn Berichterstatter nur darauf aufmerksam machen, dass mir die Textirung des Antrages III. in Punkt 1 eine nicht ganz richtige oder wenigstens eine etwas unklare zu sein scheint, denn vvenn es heisst nšolskim voditeljem in učiteljem prvega plačilnega razreda" konnte man versucht sein zu glauben, dass es sich hier um mehrere und nicht bloss um zwei Lehrer der I. Gehaltsclasse, welche zugleich Schulleiter sind, handelt. Kakor se sedaj Vaš predlog glasi, bi vsi učitelji I. plačilnega razreda in šolski voditelji dobivali tisto naklado, in torej mislim, da bi se v smislu sklepa finančnega odseka moralo reči »šolskim voditeljem, ki so učitelji I. plačilnega razreda" ali pa .onim učiteljern I. plačilnega razreda, ki so šolski voditelji". Poročevalec Višnikar: Jaz setn rekel Bšolskima voditeljema in učiteljema I. razreda". C, kr. deželni predsednik baron Hein: Pa bi se vender lahko mislilo, da so to različne osebe. Poročevalec Višuikar: Stvar se popravi s tem, da se izpusti besodice -in". Deželni glavar: Gospod poslanec Globočnik ima besedo. Poslanec Grlobočnik: Visoka zbornica! Jaz sem že v glavni razpravi ornenil, da se mi podpore, katere so predlagane od finančnega odseka, ne zde primerne, in da se ini ne zde preneznatne. Zaradi tega bi si dovolil k predlogom finančnega odseka k III. poglavji, naslovu 3., točki 2. ad I staviti spreminjalni predlog, glaseč se sledeče: a) vsem stalno nameščenim učiteljem IV. plačilnega razreda naj se da podpora 50 gld. namesto sedaj predlaganih 30 gld., kar znaša skupaj 5500 gld.; b) vsem stalno nameščenim učiteljicam IV. plačilnega razreda podpora po 30 gld., to je skupaj 3300 gld.; in ad II: vsem stalno nameščenim učiteljem II. in III. plačilnega razreda izven Ljubljane, kateri ne uživajo naturalnega stanovanja, naj se da podpora po 50 gld., mesto sedaj predlaganih 30 gld., kar bi znašalo 3100 gld. (Poslanec Hribar: BDobro!") V utemeljevanje tega predloga bi si dovolil sledeče opomaiti: Najraje bi se bil jaz odločil za tako podporo, ki bi se dovolila tistim učiteljem, ki že več let službujejo v naši deželi, recimo vsaj tri leta, ali pet let. To so starejši učitelji in taka podpora bi se meni zdela najbolj pravična in zaslužna, tako da bi ostali samo najmlajši učitelji, ki še ne služijo tri leta oziroma pet let v deželi, brez podpore. Ampak če bi tak predlog stavil, sein prepričan, da bi se zadeva zopet vrnila finančnemu odseku in potein bi se preveč zavlekla. Zaradi tega sem se odločil za to, da se pridružujem načinu podpor, kakor jih je odločil finančni odsek, samo da si dovoljujem predlagati v nekoliko zvišanje teh podpor. Glede učiteljstva IV. plačilnega razreda je vender znano, da so ti učitelji najslabše plačani in v teku debate se je priznalo, da bo glede tega učiteljstva v kratkem potrebna primerna zvišba njegovih plač. Glede učiteljev II. in III. plačilnega razreda je pa tudi že finančni odsek, kakor pii učiteljih IV. plačilnega razreda, sprevidel, da so tudi podpore potrebni. Torej je odsek potrebo podpor sarn priznal. Odločil se je pa le za podporo po 30 gld., kar se meni zdi neprimerno, kajti učitelji II. in III. plačilnega razreda prebivajo navadno v večjih krajih, v ,trgih ali rnestih in zato imajo večje potrebe glede obleke in sploh vsega kretanja in zato kaže nasvetovano podporo za 20 gld. zvišati. Glede učiteljic ne predlagam nobenega zvišanja, ampak dovoli naj se jim podpora 30 gld., kakor je predlagano. Učiteljicam nasproti so učitelji v težavnejšem stanu. Večinoma so oženjeni in imajo skrbeti za svoje družine, in z ozirom na to bi mislil, da bi se od finančnega odseka predlagana podpora zvišala za učitelje II., III. in IV. plačilnega razreda na 50 gld. To zvišanje bi pokazalo sledeee svote: Za učitelje IV. plačilnega razreda, ker jih je 110 in bi se jim podpora imela zvišati za 20 gld., bi po niojem računu to zvišanje znašalo 2200 gld.; v II. in III. plaeilnem razredu, ker jih je 62 in bi se jim podpora tudi imela zvišati za 20 gld., znašal bi ta zvišek 1240 gld. Torej ves povišek nasproti predlogoin finančnega odseka bi znašal 3440 gld. Jaz mislirn, častita gospoda, da ta povišek pač ni posebno znaten. Pomislimo, kolikokrat smo mi tukaj v deželnem zboru že dovoljevali za kako cestno ali drugo stavbo jednake in morebiti še večje svote in vender so prišle dotične svote, ki so šle iz deželnega zaklada, le malemu delu prebivalstva na korist, tukaj pa pride dotična svota vsernu učiteljstvu naše dežele na korist, in dežela naša, častita gospoda, dosedaj ni imela prevelikih stroškov za učiteljstvo. Iinam pred sabo precej statističnega materijala, in bi lahko primerjal našo deželo z drugimi, ali omenil bom le to, da samo Tirolska in Predarlska slabše plačujeta svoje učitelje, vse druge dežele plačujejo boljše (Poslanec Povše: _Goriška!"), kajti če tudi v nekaterili deželah plače niso tako visoke, kakor pri nas, so pa starostne doklade ali stanarine take, da je končni denarni facit višji, kukor v naši deželi. Dovolil bi si pa končno primerjati še troške naše dežele s Koroško, ker je Koroška nekako jednako velika, v prebivalstvu pa stoji mnogo za našo deželo. Kranjska ima okroglo 500.000, Koroška pa 360.000 prebivalcev in vender je Koroška že leta 1890. za učiteljstvo oziroma za šolstvo plačevala 412.000 gld., naša dežela pa leta 1890. le 287.000 gld. V teku teh 7 let od leta 1890. do danes so se seveda te svote zvišale, ali svota, katero bo dežela na podlagi letošnjega proračuna, tudi če se vsi današnji predlogi glede povišanja podpor sprejmejo, imela potrositi, še vedno ne bo dosegla one svote, katero je Koroška, dasiravno je manj obljudena, že pred 7. leti plačevala za svoje šolstvo. Sploh bi si dovolil častito gospodo opozoriti tudi na dobodek, ki ga ima dežela Kranjska pri žganih opojnih pijačah. Leta 1895. došlo je deželi iz tega naslova 233.000 gld., in leta 1896. se je pomnožila ta svota za okroglih 110.000 gld., tako da bo znašal ta dohodek za 1896 blizo 350.000 gld. Vsaj to posnamen iz poročila, katero nam je podal pred par dnemi gospod poročevalec vzvišeni baron Schvvegel, preliminiranih je pa za leto 1897. kot dohodek iz žganih opojnih pijač tudi 350.000 gld., torej sigurno za 110.000 gld. več, kakor je leta 1895. iz tega naslova do.šlo v deželno blagajnico. Torej bi mislil, da se nekaj od tega, kar nese deželi nemoralno in preobilno žganjepitje, sme porabiti za odgojo našega naroda v naši kronovini. (Poslanec Hribar: »Dobro!") Mislim, da moji predlogi ne segajo predaleč, potreb.ščina bi znašala vsega skupaj samo 3440 gld. več, in jaz rnenim, da se s tein dežela ne obtežuje preveč, in da ta povišek pač lahko prevzarnemo na svojo odgovornost. Prosim torej častite gospode tovariše, da bi prilrdili mojemu predlogu, katerega bom prečital in ki se glasi: ,,ad I. (potrebšč. poglavje III., naslov 3, točka 2.) a) vsem stalno nameščenim učiteljem IV. plačilnega razreda po 50 gld. 5500 gld. b) vsem stalno nameščenim učiteljicani IV. plačilnega razreda po 30 gld. 3300 „ ad II. vsem stalno namešeenim učiteljein II. in III. plačilnega razreda izven Ljubljane, kateri ne uživajo naturalnega stanovanja po 50 gld 3100 gld." Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki podpirajo ta predlog, izvolijo ustati. (Se podpre.) — Predlog je zadostno podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? Gospod poslanec kanonik Kalan ima besedo. (Konec prih.)