CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 50 KRANJ, petek, 28.6.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Hlira, pOllka Je konec — V torek se je poslednjič oglasil šolski zvonec, otrokom so razdelili spričevala in jim na srce položili obilico dobrih naukov za počitnice. Toda šolarji so le z enim ušesom poslušali priporočila, z drugim so že lovili hrup z igrišč, ki jih bo vabil vse počitnice. Kje je še jesen in začetek novega šolskega leta! — Foto: F. Perdan Enkratna priložnost ali zloraba sindikata Na naslov sindikalne organizacije *mo dobili dopis tržiškega Mercator-ja. Zadeva: akcijska ponudba izdelkov Gorenje. »Dovoljujemo si vam ponuditi Prodajo izdelkov bele tehnike in akustike Gorenje prek vaše osnovne organizacije s tem, da sodelujete pri akciji in omogočite vašim delavcem Ugodnejši nakup... (z opisom vseh nakupnih pogojev).« Podobno so jeseni prodajali prašičje polovice (in izpraznili hladilnice). Navidezno simpatična ponudba takoj zgubi ves lesk, če le malo pogledamo, zakaj je nastala. V Gorenju so se nabrale velike zaloge bele tehnike in akustičnih aparatov, ker so preveč navili cene. Od novega leta je, na primer, pralni stroj skoraj enkrat dražji. Izdelki Gorenja so za' večino ljudi postali predragi. Normalno bi bilo, da bi v Gorenju Zaradi visokih zalog in ker se jim Ustavlja prodaja, znižali cene. Vendar so se odločili, da zaloge zmanjšajo prek sindikalne prodaje. Dovolili so si pozvati osnovne organizacije sindikata, naj poskrbijo, da bodo delavci lahko z njihovo pomočjo kupili dobrine, ki so jun sicer že nedostopne. Tako bodo vsi zadovoljni. Ljudje, ki bodo lahko kupili gospodinjske in akustične aparate, Gorenje, ki bi se Znebilo zalog, in Mercator, ki bo tudi pristavil svoj lonček. Vendar sindikalni način prodaje le odlaga uveljavitev zakona ponudbe in povpraševanja in s tem zniževanja cen na raven, ki jo ljudje zmorejo in hočejo plačati. Tovarnam pa omogoča, da še naprej živijo na račun visokih cen. Račune pa tako vedno in povsod plača potrošnik. l Bogataj Priznanja ob dnevu samoupravljalcev Ljubljana — Na slovesnosti ob dnevu samoupravljalcev, ki je bila v torek, 25. junija, v dvorani slovenske skupščine, so podelili tudi vrsto priznanj samoupravljalcem in listine s plaketo Josipa Broza Tita za 35 let samoupravljanja. Slednji sta prejela tudi Konrad Derlink iz Kranja in Dante Jasnič z Jesenic, prisodili pa so jo tudi delavcem kranjske Save. f Ste že bili v rudniku? Ce se niste bili in vas to zanima, potem se ponuja priložnost v nedeljo, 30. junija, ko Rudnik urana Žirovski vrh, Todraž 1, Gorenja vas, prireja prvi informativni dan. Začel se bo ob devetih dopoldne. Rudnik urana bo odslej redno organiziral informativne dneve in seznanjal ljudi s Svojim delovanjem. Predstavniki rudnika bodo v nedeljo obiskovalce seznanili s svojim delom, jim pokazali film o rudniku in odgovarjali na vprašanja. Če bodo možnosti tudi glede na število obiskovalcev, bo mogoč tudi ogled nekaterih proizvodnih ob-^ jektov. Vabljeni torej vsi, ki bi radi spoznali delo v rudniku, še posebej pa proizvodnjo in predelavo uranove rude do rumene pogače! Čebelarski praznik v Škofji Loki Škofja Loka — Čebelarska družina Škofja Loka prireja v nedeljo, 30. junija, praznovanje in proslavo ob 80-letnici organiziranega čebelarstva v Škofji Loki. Ob 14. uri bodo v sprevodu skozi mesto prikazali čebelarska opravila s točenjem medu. Ob 15. uri pa bo na pokritem prostoru škofjeloškega gradu proslava s kulturnim programom in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim čebelarjem. Po proslavi bo zabava s plesom. Prireditev bo to nedeljo, ker so jo morali zaradi slabega vremena prejšnji teden odpovedati. (vp) Pri hrani že varčujemo Kranj — Ko so v kranjski občini pregledovali podatke o prodanih količinah najosnovnejših živil v prvi polovici tega leta, so lahko ugotovili, da je založenost trgovin in mesnic dobra. Drugače pa je s prodajo, saj letošnje mesece že počasi upada. Če je bilo morda letos prodanega več svinjskega mesa kot lani, pa se posebno pri govejem mesu pozna občuten padec prodaje. Tudi z mlekom se letos dogaja podobno. Mleka in mlečnih izdelkov je dovolj, prodaja pa se zmanjšuje. Še posebej velja to za surovo maslo pa tudi za sir. S skrbjo pa bi morali gledati na 7 odstotkov manjšo porabo mleka. Poraba se je zmanjševala že lani, letos pa je manjše povpraševanje po mleku še očitnejše. Verjetno ne bo nič drugače tudi naslednje mesece, saj bo na povpraševanje po mleku vplivala tudi zadnja podražitev. Ce kupujemo manj mesa in mleka, pa očitna ta vredna živila nadomeščamo tudi s kruhom. Vsaj pekarna napekla za 5 odstotkov Največ povpraševanja je še vec pekarni napečejo 30 odstotkov, nami, a ga v trgovinah še vedn< lepali iz tega, da je kranjska ,ot lani v enakem razdobju, po osngVnih vrstah kruha, tega v T j^f^vla med gorenjskimi pekar-*r>Smjkujjjy r-~ > V Ljubljanski banki krediti po starem Kranj — Vesti, da so številne banke v Jugoslaviji, med njimi tudi Ljubljanska banka — Stanovanjska banka Ljubljana prenehale odobravati stanovanjske in druge kredite, so povzročile govorice po Gorenjskem, češ da tudi Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske ne daje več stanovanjskih kreditov. O tem smo povprašali podpredsednika poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske Franca Cuznar-ja. Povedal je, da Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske v vseh svojih poslovnih enotah v Kranju, na Jesenicah, v Škofji Loki, Tržiču in Radovljici posluje še naprej po pogojih, ki pri njih veljajo za leto 1985. Na področju stanovanjskih kreditov, ni nobenih sprememb, torej občanom še vedno odobravajo kredije za gradnjo ali nakupe stanovanj na osnovi namenskega varčevanja, vezave dinarskih sredstev in odkupa deviz. Skratka, pri stanovanjskih in tudi pri vseh drugih kreditih v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske ni nobenih sprememb. Edina sprememba je pri nenamenskih kreditih, odobravanih na osnovi prodaje deviz občanov. Ti so začasno ustavljeni po vsej Jugoslaviji, torej tudi v Temeljni banki Gorenjske. D. D. V SREDIŠČU POZORNOSTI Skaljen blišč nove ceste Skoraj trideset kilometrov dolga avtomobilska cesta od Naklega do Ljubljane je pomemben prispevek k izgradnji sodobnih prometnic v naši domovini. Ker je nastala v času gospodarske stiske, smo nanjo upravičeno ponosni. Veseli smo jo lahko tudi zato, ker je pravi čas ujela prometni tok turistov med severom in jugom pa zahodom in vzhodom. Pred odprtjem ceste je bilo kljub zapletom in zamudi slišati, da je vse nared za nemoten promet po njej. Kmalu zatem, ko so po cesti zapeljala vozila, so nastale prve težave. Tako se poraja vprašanje, ali se za navideznim bliščem lepotice ne skrivajo tudi pomanjkljivosti. Minuli petek popoldan in pozneje je prebivalce nekaterih krajev ob izteku nove ceste presenetilo naraščanje prometa. Nenadejano spremembo so pojasnila številna vprašanja, zlasti tujih voznikov, kje je prava smer vožnje proti Tržiču in Avstriji. Za zmedo so velik krivec nekatere odvečne cestne oznake ob nekdanji magistralni cesti v bližini Nakla. Še bolj nedopustna napaka je pomanjkanje nujnih kažipotov, ki bi tudi naprej od Kranja usmerjali promet na novo cesto. , Kaj slab vtis so tujci verjetno odnesli, ko so tik ob izteku sodobne prometnice naleteli na pravo nasprotje. Z nekdanje magistralne ceste so morali zapeljati na razdra-pani makadam. Še dobro, da ne vedo, koliko časa se zaradi nove lepotice po njem vozijo domačini! Mnoge od voznikov, ki jih je navdušila z zastavami okrašena Ilirika, je gotovo razočaral pogled na okolico. Gole brežine, ostanki neuporabnih nekdanjih prometnic in druge malomarnosti je niti malo ne krase. Glavno vprašanje je, seveda, koliko je lepotica vredna brez načrtovanih objektov za razne usluge obiskovalcem in učinkovitega informiranja o ponudbi bližnjih krajev! Mar nismo spet zamudili priložnosti, da bi se turistom predstavili brez napak in jim ponudili celo več od pričakovanj? Geografske danosti za turizem je namreč treba obogatiti z drugimi prednostmi, kar je odlika vsake razvite turistične dežele. Stojan Saje Vrtljivi stoli za Kubo Železniki — DO Metalka Ljubljana, tozd Tehtnica Železniki že dalj časa v Kubo, za kupca Medicuba Havana, izvaža laboratorijske centrifuge, mešalce ter avtomatske analitične in elektronske precizne tehtnice, letos pa je podpisala pogodbo še za izvoz laboratorijskih vrtljivih stolov. To je že 7. tovrstna pogodba Tehtnice z Medicubo Havana. Tako zdaj Tehtnica pripravlja pošiljko za Kubo, v kateri bosta 602 vrtljiva laboratorijska stola, 20 avtomatskih analitskih tehtnic, 20 elektronskih preciznih tehtnic, 20 preciznih 5-kilogramskih tehtnic in 20 magnetnih mešalk MM510, skupno za okrog 35 milijonov dinarjev opreme. Da bo posel do roka in v celoti izvršen, bo z dolgoročnim kreditom za izvoz te opreme pomagala tudi Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske. D. D. Stanovanje postaja nedosegljivo Kranj — Sredi tega tedna je bil izoblikovana predlagana končna ce na kvadratnega metra za stanove nja, ki bodo prihodnji mesec in av gusta vseljiva na Planini III v Kre nju. Prvih 48 stanovanj bo predvide ma vseljivih že prihodnji mese< predlagana končna cena za kvadre tni meter pa je okrog 122.000 dinar jev. Ceno morata potrditi še odbor z; graditev pri samoupravni stanovanj ski skupnosti Kranj in komite za gc spodarstvo. Sredi toga meseca pa je med soir vestitorji oziroma bodočimi etažnim lastniki stanovanj na Planini III, k naj bi dobili stanovanja prihodnj mesec in avgusta, povzročila pre cejšnje razburjenje potrjena izhodi ščna cena za ta stanovanja. Soinve stitorji ugovarjajo, da je bila ta cen; potrjena šele 22. maja letos, izraču nana pa je bila na datum 3. ma 1984. O pripombah in stališčih soinve stitorjev stanovanj na Planini bo da nes, v petek, razpravljal tudi koordi nacijski odbor za graditev pri občin ski konferenci socialistične zvez Kranj. Ne glede na to, kakšen b razplet, se v zvezi z gradnjo ozirom; ceno stanovanj zastavlja še eno, ot novno, vprašanje: kako bo ob tak: nih podražitvah in cenah sploh mo priti do stanovanja. Več o tem m 4. strani. A. Ž. Vaš turistični servis Teden kolesarjev se izteka, skrb za njihovo varnost pa ne — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS je s pomočjo nekaterih drugih organizacij izvedel med 24. in 30. junijem vzgojno preventivno akcijo Teden kolesarjev. Z njo je skušal izboljšati prometno znanje in ravnanje kolesarjev pa tudi odnos drugih udeležencev v prometu do lastnikov jeklenih konjičkov. Ker tega ni moč storiti le v enem tednu, si bo treba za dosego začrtanega cilja prizadevati še naprej. (S) — Foto: F. Perdan J KOMPAS JUGOSLAVIJA tel.28-472 28-473 kompas jugoslavija :glas 2. stran notranja politika PETEK, 28. JUNIJA 198$ PO JUGOSLAVIJI Vidoje Žarković predsednik predsedstva CKZKJ Na torkovi seji predsedstva CK ZKJ so v skladu z določili statuta ZKJ ter poslovnika o organizaciji in načinu dela predsedstva CK ZKJ za predsednika predsedstva CK ZKJ z enoletnim mandatom izvolili člana predsedstva Vidoja Žarkovica. Predsedstvo je izreklo priznanje Aliji Šukriji za uspešno opravljanje dolžnosti predsednika v minulem obdobju. Predsedstvo je sprejelo sklep, da bo 18. seja CK ZKJ 15. julija 1985. Centralni komite bo razpravljal o vlogi in delu CK ZKJ ter obravnaval poročilo o minulem enoletnem delu predsedstva. Vidoje Žarković se je rodil leta 1927 v vasi Nedajnov v SR Črni gori. Študiral je na pravni fakulteti v Beogradu. Končal je višjo vojaško pomorsko akademijo, višjo politično šolo Djuro Djakovič in visoko šolo političnih znanosti v Beogradu. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od leta 1941. Član SKOj je postal leta 1941, KPJ pa leta 1943. Po vojni je bil dalj časa na različnih odgovornih dolžnostih v JLA. Vidoje Žarković je rezervni kontraadmiral jugoslovanske vojne mornarice. V SR Črni gori je bil na najbolj odgovornih dolžnostih: sekretar in predsednik CK ZK Črne gore, predsednik izvršnega sveta Črne ?ore, predsednik Skupščine SR 'rne gore, član predsedstva SR Črne gore, komandant republiškega štaba teritorialne obrambe. Kot predsednik Skupščine SR Črne gore je postal član predsedstva SFRJ po položaju. Za člana predsedstva SFRJ je bil izvoljen leta 1914 in 1979. Bil je podpredsednik predsedstva SFRJ od maja 1976 do maja leta 1977 in od maja 1983 do maja 1984. Prireditve ob 30-letnici OGZ Škofja Loka Od tekmovanj do svečanosti Škofja Loka — Letošnje prireditve, s katerimi je občinska gasilska zveza v Škofji Loki označila tridesetletni delovni jubilej, so se začele z občinskim tekmovanjem gasilskih enot. Tekmovanje je potekalo 15. in 16. junija na igrišču v Puštalu in v škofjeloškem gasilskem domu. Na njem so bili najuspešnejši med 17 ekipami mlajših pionirjev tekmovalci GD Trata (114 točk), Zalo log (114) in Lučine (112), med 19 moštvi starejših pionirjev Poljane I (755), Virmaše (728) in Selca (727), med 14 ekipami mladincev Jelovica (473), Dobračeva (453) in Poljane (446), med 7 ekipami mladink Poljane (453), Trebi ja (445) in Dobračeva (411), med 27 moštvi članov Godešič (786), Al-ples (754) in Dobračeva (754), med 4 ekipami članic Alples (680), Gorenjska predilnica (625) in Bukovica (618), med 5 moštvi starejših članov Jelovica (399), LTH (395) in Poljane 389 ter med 14 ekipami CZ Termopol (412), Iskra Reteče (411) in EGP (406). V petek, 21. junija, je bila slavnostna seja OGZ Škofja Loka. Na njej je predsednik Rudi Zadnik opisal dosedanji razvoj gasilstva v občini. Izročili so tudi priznanja za sodelovanje drugim gorenjskim občinskim gasilskim zvezam in gasilskim društvom iz občine, plakete trem članom in spričevala več novim nižjim častnikom. Pohvala odličnjakom Jesenice — Minulo sredo je v Kosovi graščini na Jesenicah predsednik izvršnega sveta skupščine občine Jesenice Srečko Mlinaric priredil sprejem za tiste učence osnovnih šol, ki so vseh osem let rednega šolanja zaključili z odličnim uspehom. Teh je bilo v osnovnih šolah občine 43, obenem pa je 11 srednješolcev z odličnim uspehom zaključilo programe srednjega usmerjenega izobraževanja. Skupščina občine jih je nagradila s knjižnimi darili. D. S. Borci za obnovo dvorane Križe — Borci štirih krajevnih skupnosti — Križ, Sebenj, Pristave in Seničnega - združeni v eni krajevni organizaciji zveze borcev, so na svojem letošnjem občnem zboru razpravljali o zgodovinopisju, o težkem materialnem položaju občanov, o volitvah pa tudi o obnavljanju in vzdrževanju spominskih obeležij na njihovem področju. Sklenili so, da bodo letos obnovili spominski obeležji v Gozdu in na Spodnjem Veternem pri Cizeljnu. Predlagali so tudi, da bi obnovili dvorano v domu družbenih organizacij v Križah. V dvorani, ki je bila vsa leta po vojni središče kulturnega življenja Križ in vseh okoliških vasi, ima zdaj skladišče kmetijska zadruga. Večina prireditev se je preselila v novo osnovno šolo v Križah. Vendar, pravijo borci, bi v današnjem času, ko ljudje zaradi ekonomske krize vse bolj ostajajo doma, kazalo dvorano obnoviti in ji dati prvoten namen. Šolska dvorana je sicer primerna za proslave, vaščani pa v njej ne morejo organizirati raznih zabavnih prireditev, plesov, iger. Za to bi bila kot nalašč stara dvorana, ki bi brez dvoma spodbudila kulturno in zabavno življenje v Križah in okolici, dd Minulo soboto, 22. junija, so v naselju Podlubnik pripravili razstavo opreme in sredstev za zaščito in reševanje, na kateri so poleg specializiranih enot CZ sodelovali tudi Rdeči križ, taborniki, gorski reševalci, kinologi, potapljači, zmajarji in drugi člani organizacij tehnične kulture, Jugotekstil pa je predstavil komplete za osebno zaščito. Razstavo je odprla predsednica škofjeloškega izvršnega sveta Ida Filipčič-Pe-čelin. Popoldan je bila v tem naselju vaja v reševanju iz visokih stavb. Njej je sledila proslava, katero so posvetili 40-le-tnici osvoboditve, 30-letnici OGZ in letošnjemu dnevu CZ. Slavnostni govor je imel predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Vili Tomat. Slovesnost so združili tudi s podelitvijo gasilskih priznanj in priznanj občinskega štaba CZ; slednja so prejeli KS Žiri, Gorenjska predilnica, Alples, Ludvik Jelene, Ernest Lotrič, Slavko Mur in Husein Čauševič. Radioklubu iz Škofje Loke pa so predali priznanje republiškega sekretarja za ljudsko obrambo. Prireditve so sklenili z vrtno veselico. To družabno srečanje gasilcev in drugih krajanov je priredilo GD Stara Loka. S. Saje Seja tržiške občinske skupščine TRŽIČ - Zadnje skupščinske seje pred dopusti bodo v Tržiču 1. in 2. julija. V ponedeljek, 1. julija, ob 18. uri bo 32. seja družbenopolitičnega zbora, v torek, 2. julija, ob 18. uri pa 32. seja zbora združenega dela in 30. seja zbora krajevnih skupnosti. Spregovorili bodo o problematiki svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti, o sistemu planiranja in odločanja v sisih, o večnem razkoraku med uporabniki in izvajalci, o položaju delavcev v sisih, posebej v vzgoji in izobraževanju, v otroškem varstvu, socialnem skrbstvu in kulturi, o strokovnih službah SIS družbenih dejavnosti, o njihovih osebnih dohodkih, jih primerjali z delavci v gospodarstvu, spregovorili pa bodo tudi o prepočasnem uresničevanju delegatskega sistema na vseh področjih interesnih družbenih dejavnosti. Podano bo poročilo o zavarovalni dejavnosti v občini Tržič in na Gorenjskem z namenom, da bi bili občani in delavci v gospodarstvu bolje seznanjeni z načini zavarovanja. Delegati bodo razpravljali tudi o stanovanjski gradnji v Tržiču, sredstvih zanjo in o prostorskih možnostih, revitalizaciji mesta, vzdrževanju stanovanjskega fonda, etažnem lastništvu, virih ogrevanja in podobnem. Podano bo tudi poročilo o delu samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Tržič v letu 1984 ter predlog plana za letos. Delegati bodo na kratko pregledali značilnosti gospodarskih gibanj v 1. tromesečju letošnjega leta v Tržiču. Rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje je izredno visoka, rezultati pa so zaradi velikih stroškov nizki. Tržič bo moral razmišljati o novih programih proizvodnje. Zaskrbljujoči so nizki osebni dohodki, pohvaliti pa gre visok odstotek izvoza. Žal se slednji v dohodku ne odraža. Na zborih bo podano tudi poročilo o uresničevanju programa dela SIS družbenih dejavnosti in poročilo o uresničitvi programa dela zborov skupščine občine v prvem polletju 1985. Delegati bodo obravnavali tudi pripombe na osnutek plana SRS za obdobje od leta 1986 do 2000. Tržičane najbolj zanima pokritost z 2. TV programom, zasnova elektroenergetskega omrežja, možnosti izgradnje železniške proge Tržič—Podnart, vodni viri, sistem čistilnih naprav in podobno. Narejen je investicijski program krajevnih skupnosti za leto 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti bodo razdeljena sredstva za letošnje leto. Delegati bodo na teh zborih obravnavali tudi predlog odloka o civilni zaščiti, osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Tržič ter odlok o zaščitenih kmetijah v občini Tržič. Delegati pa bodo na svoja vprašanja na prejšnjih zborih dobili tudi odgovore: za razpadajoče znamenje na Hudem, o avtobusnih zvezah in o sanaciji tržiških rek. D. Dolenc Začetek delovnih akcij Te dni v Sloveniji začenjajo dve zvezni in štiri republiške delovne akcije. V nedeljo, 23. junija, so slovesno odprli Trebče in Belo krajino, prihodnjo nedeljo pa začenjajo v Posočju, na Goričkem, Kobanskem in v Brkinih. Na Kobansko gre v nedeljo tudi škofjeloška mladinska delovna brigada Jožeta Gregorčiča, ki bo tam delala do 20. julija. Od gorenjskih brigad sta trenutno na delovišču dve: pobratena brigada, katere organizator je kranjska mladina, je v Istri, skupina tržiških brigadirjev pa dela v pobratenem Zaje-čarju. Druga kranjska brigada gre na zvezno delovno akcijo Sava 7. julija, teden dni za njo pojdejo Rado-vljičani v Belo krajino, tržiški Kokr-ški odred 4. avgusta v Slovenske gorice, tedaj se v Trebčah začenja tudi pionirska brigada Dr. Franceta Prešerna z Gorenjske. Jeseničani letos ne gredo na nobeno republiško ali zvezno delovno akcijo, ker so doma organizatorji velike lokalne akcije za izgradnjo jeklarne, ki se začne 1. julija. r Darovati kri je naša dolžnost Škofja Loka — Tradicionalna je postala prireditev, ki jo vsako leto ob dnevu krvodajalcev, 4. juniju, pripravi občinska organizacija Rdečega križa v Škofji Loki Letos je priznanja za pet-, deset-, petnajst-, dvajset-, petindvajset-in tridesetkratno darovanje krvi OO RK podelila 534 priznanj, od tega samo v Škofji Loki in okolici 205. V škofjeloški občini je v preteklem letu prišlo na odvzem krvi več kot tri tisoč osemsto občanov, kar pomeni 10,56 odstotka prebivalstva. Ta odstotek pa jo uvršča med najuspešnejše krvodajalske občine v Sloveniji. Petkova prireditev, na kateri se je zbralo več kot sto krvodajalcev -jubilantov in so jo popestrili folklorna skupina OŠ Peter Kavčič, oktet Cvetko Golar, flavtistka Tatjana Čadež in recitatorka Vanja Slapar, pomeni, da krvodajalci takšna srečanja potrebujejo, čeprav so le skromno plačilo za njihovo žrtvovanje in humanost. Priznanja za tridesetkratno darovanje krvi so prejeli Angelca Sovine iz Brodov, Ivan Resman iz Frankovega naselja in Franc Rehberger iz Podlubnika. Posebno priznanje za uspešno sodelovanje na vseh področjih dejavnosti Rdečega križa pa je dobila dolgoletna aktivistka Hilda Galova. Angelca Sovine: »Čeprav sem dala kri že več kot tridesetkrat, se še vedno počutim zdravo in še vedno dajem kri dvakrat letno. Prvič sem jo dala zato, ker je bila takrat potreba po krvi zelo velika in ker je naša dolžnost pomagati soljudem reševati življenja. Sem tudi predsednica krajevne organizacije RK na Logu in s krvodajalstvom skušam biti tudi zgled drugim.« Ivan Resman: »Prvič sem dal kri pri vojakih že pred več kot tridesetimi leti. Priznanje sem dobil za tridesetkrat dano kri, vendar sem jo dal že devetintridesetkrat. Vse pa ne more biti zabeleženo, saj so me včasih zaradi krvi iskali na domu ali pa kar na cesti. Sedaj sem sklenil, da jo dam le še enkrat, saj je dovolj mladih krvodajalcev, ki jo laže dajo. Če pa bi bilo res potrebno, pa gotovo ne bom nikoli odrekel.« Franc Rehberger: »Kri dam, ker vem, da nekomu koristi, jaz pa se prav tako dobro počutim. In dokler bom zdrav, jo bom še dajal, čeprav jo redno dajem že od služenja vojaškega roka, kjer sem jo dal prvič. Današnja prireditev, na kateri smo se srečali krvodajalci, nam vsem dosti pomeni, sej se na njej vsaj spoznamo med seboj in vemo, kdo daje kri.« V. Primožič Volitve 1986 Urejena računalniška evidenca V Škofji Loki imajo računalniško obdelane podatke o vseh evidentiranih možnih kandidatih od leta 1974 dalje — Velika pomoč evidentičarjem in boljši pregled nad tem, kdo je že opravljal določene funkcije Škofja Loka — »V primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami v Škofji Loki nekoliko kasnimo s pripravami na delegatske volitve, ki bodo prihodnje leto,« je povedal sekretar občinske konference SZDL Janko Brodar. »S temeljitimi pripravami smo začeli šele februarja, ker smo pričakovali spremembe volilne zakonodaje in sistema delegiranja.Drugi vzrok je računalniška obdelava podatkov, kjer je bilo treba opraviti določene spremembe. Vso kadrovsko evidenco imamo namreč na računalniku. Zbrane imamo podatke o vseh evidentiranih možnih kandidatih od leta 1974 dalje. Zapisano imamo tudi, kdo je bil izvoljen, kakšne funkcije je opravljal in koliko časa. To pomeni, da že iz kadrovske evidence lahko razberemo, kdo lahko kandidira in za katere funkcije. Hkrati pa je računalniško vodena kadrovska evidenca zelo olajšala delo evidentičarjev, ki so rešeni večine statističnega dela. Ko bomo imeli zbrane podatke o evidentiranih možnih kandidatih za nove volitve, bo torej treba sezname le dopolniti; črtati tiste, ki jih ni več na našem območju, in dodati tiste, ki so na novo evidentirani.« Koliko možnih kandidatov pa je bilo letos evidentiranih? »Evidentiranje bo končano konec meseca, zato točnih podatkov še ni. Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali naj v poročilih upoštevamo vse, ali pa le tiste, ki jih bodo ljudje letos na novo evidentirali.« Kako potekajo priprave na volitve v krajevnih skupnostih oziroma tozdih? »Kako resno so v krajevnih skupnostih vzeli priprave na volitve, se vidi že iz tega, da na zadnjem posvetu predsednikov koordinacijskih odborov in evidentičarjev iz 23 krajevnih skupnosti ni manjkal niti eden. Pravijo, da evidentiranje poteka brez težav, pričakujejo pa jih v kandidacijskih postopkih, ko bo treba dobiti soglasja kandidatov. V delovnih organizacijah pa evidentiranje vodi sindikat. Letos ste v Škofji Loki oblikovali posebno kadrovsko službo. »Zbrani podatki iz kadrovske evidence nam bodo koristili le, če jih bomo uporabljali. Zato smo ustanovili pri občinski skupščini posebno kadrovsko službo, od katere tudi v pripravah na volitve pričakujemo pomoč. Tam že sedaj lahko ljudje dobijo vse informacije v zvezi s pripravami na volitve.« L fiogataj Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Kranj — V zadnjih dveh mesecih oziroma od 19. aprila naprej so izšle štiri številke Uradnega vestnika Gorenjske. Zadnja, deseta številka, je izšla 14. junija. V vseh štirih številkah so objavljale predpise vse gorenjske občinske skupščine, samoupravne interesne skupnosti in drugi. Občina Kranj je v 9. številki objavila pregled stopenj davka iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov za financiranje splošnih družbenih potreb in skupnih potreb na področju SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje v občini. V 8. številki, ki je izšla 29. aprila, je med drugim objavljeno navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spreminjanja. Številka 9 je izšla 30. maja in v njej občina Kranj objavlja tudi Odredbo o višini stroškov za vozniške izpite in preizkus znanja. V 10. številki pa je objavljena tudi Odredba o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter traktorjev in traktorskih priklopnikov. Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov objavlja v 8. številki Uradnega vestnika Gorenjske občina Jesenice. Za občino Jesenice sta bila v številki 9 objavljena tudi odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom, in odlok o tistih delih urbanističnega programa in urbanističnih načrtov, ki so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Jesenice. V številki 7 občina Radovljica pre-klicuje pomotoma objavljeni odlok o kriterijih za delitev finančnih sredstev krajevnim skupnostim, v nadaljevanju pa objavlja smernice za pripravo družbenega plana občine Radovljica za obdobje od 1986 do 1990. V 9. številki objavlja odlok o spremembi odloka o poslovnem času v turistični sezoni na območju občine in navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spreminjanja. Odredba o cenah za geodetske storitve v občini Škofja Loka je objavljena v 7. številki Uradnega vestnika gorenjske in velja od 1. maja letos. V tej številki je tudi odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna in ostalih računov za leto 1984 ter odlok o proračunu občine za letos. Temu sledi še objava odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Stopnje veljajo od 1. maja dalje. Občina Tržič objavlja v 7. številki odlok, s katerim razglaša staro mestno jedro za kulturni in zgodovinski spomenik. V 8. številki objavlja aaVodilo za pošiljanje obvestil o cenah zaradi spreminjanja, odlok o družbeni kontro1"-li cen v občini in odlok o poslovnem času. V 10. številki Uradnega vestnika Gorenjske pa je od pomembnejših predpisov objavljen odlok o sprejeli zazidalnega načrta Stagne-Nart za st*' novanjsko gradnjo v Kovorju. Od predpisov samoupravnih organo^ velja omeniti v 7. številki sklep Skup' nosti otroškega varstva škofja Lok«0 povišanju denarnih pomoči otrokom občini, Samoupravna stanovanjsk' skupnost Škofja Loka objavlja Prav'1 nik o pogojih in merilih za pridobi^ posojil iz sredstev vzajemnosti. Krajf' vna skupnost Stara Loka-Podlubfl>^ objavlja v 8. številki sklep o uved15 krajevnega samoprispevka, gorenjs* občinske skupnosti za zaposlovanje P samoupravni sporazum o usklajevani letnih načrtov zaposlovanja. Škofje^ ška stanovanjska skupnost v tej štev'1 ki objavlja končne povprečne prodaji cene stanovanj. V 10. številki Medo» činska zdravstvena skupnost objavU sklep o prispevkih za zdravstveno ^ stvo za leto 1985, valorizirane osno^, za nadomestilo osebnega dohodka ^ 1. januarja do 30. junija letos in sklep znesku posmrtnine in pogrebnine 1 leto 1985. Jeseniška stanovanjs^ skupnost objavlja pravilnik o pogoj1 in merilih za dodeljevanje družbe*1 najemnih stanovanj, kranjska zdr^" stvena skupnost pa sklep o prispevk' za zdravstveno varstvo za letos. • Našteli smo le nekaj objavljei^j predpisov v zadnjih štirih števil^ Uradnega vestnika Gorenjske. Podr°* neje pa se boste lahko seznanili z v# bino, če boste Uradni vestnik naro$, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pij* deja 1, ali po telefonu na števil'1 27-960. A. Žalaf Dovolj dragih spominskih domov Tržič — Zvezni sindikat j? predlagal, da bi vsi delavski sve*1 v Jugoslaviji prispevali po en stf ri milijon dinarjev za izgradnji spominskega doma v Solinu p1"1 Splitu, kjer je bil izvoljen prvi d^ lavski svet v Jugoslaviji. O tem tij razpravljali tudi predsedniki tfffl ških osnovnih organizacij sind1' kata. V Tržiču dobro vedo, kak? je s takimi domovi: če jih zgrad1' mo, jih moramo tudi vzdrževa? in stroškov ni nikoli konec. Akc1' je niso podprli. Poglobimo sam0! upravljanje, da bo takšno, kot moralo biti, so poudarili, pa bom0 postavili samoupravljanju najl^P' ši spomenik. D. D. j PETEK, 28. JUNIJA 1985 3. stran @©ims5©5ehglas Učinkovitost delovnika merimo le v proizvodnji škofjeloški sindikati ocenjujejo, da se je izkoristek delovnega Časa silno poslabšal, kar resno ogroža konkurenčnost našega dela na trgu. Enako sodijo tudi o izkoriščenosti strojev. To je pripisati nedorasli organizaciji dela in neučinkovitemu vodenju. Škofja Loka — Pet let že v Škofji Loki spremljajo izkoriščanje delovnega časa, zaposlovanje, prisotnost Ha delu in bolezenske izostanke, 38,6 odstotka strojnih zmogljivosti je izkoriščenih manj kot 7 ur dnevno, 30,5 odstotka od 7 do 10 ur, 13,7 odstotka od 10 do 12 ur, in le 17,2 odstotka strojev dela več kot 12 ur. V škofjeloški občini kar 63 odstotkov zaposlenih dela le v eni izmeni, na dve izmeni 28,5 odstotka delavcev in na tri samo 8,5 odstotka. Vendar še nikoli niso ugotavljali tako slabega rezultata kot lani. Medtem ko so v gospodarstvu načrtovali, da bodo dosegli 83,6-odstotno prisot* lost na delu, negospodarstvo pa celo 92,3-odstotno, je prvim uspelo doseči le 76, drugim pa 79,5 odstotka. Tudi izkoristek delovnika domala povsod evidentirajo le skozi norma ure, se pravi, da registrirajo le proizvodnjo, in sicer razmerje med možnimi urami glede na proizvodne zmogljivosti in opravljenimi urami, vse ostalo pa Sprejeli gozdnogospodarski načrt Bled — Na seji sveta delavcev in kmetov Gozdnega gospodarstva Bled so za predsednika sveta izvolili Alberta Vidica in za namestnika Cirila Rozmana, za glavnega in odgovornega urednika Preseki pa imenovali Jožeta Podlogarja. Sprejeli so gozdnogospodarski načrt za enoto Jelovica, ki med ostalim predvideva v obdobju 1984—1993 izgradnjo cest v skupni dolžini 20,7 kilometra, od tega 13,5 kilometra asfaltnih. Delegati so bili seznanjeni tudi z gradnjo Večje stanovanjske stavbe v Spodnjih Gorjah, ki jo za delavce GG Bled gradi pod nadzorstvom Alpdo-ma gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. C. Rozman beležijo kot zastoje. Tak način spremljanja izkoristka delovnega časa pove, da so v tovarnah še velike rezerve, vendar jih ne izkoristijo, ker je pač tako udobneje. Kritično ugotavljajo in tudi kaznujejo zlasti odsotnost z dela v neposredni proizvodnji, medtem ko so manj kritični do odsotnosti z dela v »režiji«. Naj to pomeni, da številna režija ni tako nepogrešljiva kot bi jo radi prikazali? Dejanski učinek delovnika (menda efektivno delamo do 5 do 7 ur, pač odvisno od narave dela, organizacije, delovnih navad, stimulacije) je teže merljiv. Pa vendar o tem, kako neučinkoviti smo na delu, dovolj zgovorno pričajo podatki, da je lani 1,6 odstotka več zaposlenih povečalo fizični obseg proizvodnje za 1,2 odstotka, kar pomeni zmanjšanje produktivnosti za 0,4 odstotka. Vprašljiv je seveda spet izkoristek delovnega časa v režiji, na vodstvenih delih, v družbenih dejavnostih, kjer še vedno velja prepričanje, da se teh del in nalog ne da realno vrednotiti. Težko bi trdili, da so neučinkovitega delovnika krive številne bolniške odsotnosti. Seveda tudi vplivajo na delo, vendar so se lani močno zmanjšale, tako da bi jih težko imeli za grešnega kozla. Bolj bi za neučinkovito izrabo delovnega časa lahko krivili slabo organiziranost in neučinkovito vodenje. Torej je že izkoriščanje delovnega časa lahko eno od meril, kako presojati sposobnost vodstvenih delavcev, je pokazala sindikalna razprava. Razprava je tudi ovrgla misel, da je zastarela oprema kriva slabšega dela. Že res, da smo zaradi odpisano-sti opreme in manjše možnosti, da bi se modernizirali, manj konkurenčni s svojimi izdelki, toda k temu velja prišteti tudi izkoriščenost opreme in sredstev. Mnogokje stroji tečejo manj kot dvanajst, drugje celo pod osem ur. Globokoumni nasveti o drugi in tretji izmeni so odveč, zlasti, če gre za primer, kakršnega navajajo v Kroju. Tam bi bila še ena izmena zelo dobrodošla, saj je povpraševanje po njihovih izdelkih neomejeno, vendar je premalo delavcev. D. Z. Žlebir Zdrava konkurenca, ne pa monopoli V Kranjski gori so se sestali komunisti na problemski konferenci in govorili o turističnih problemih kraja — Odpreti se v svet in ue zapirati za lastne plotove Kranjska gora — Ko so komunisti vKranjski gori razpravljali o problemih turističnega gospodarstva pa o Povezovanju in sodelovanju gostinstva in turizma s krajem, so opozorili na vrsto težav in problemov, ki jih v tem turističnem središču nikakor ne morejo rešiti. V Kranjski gori sta dve turistični delovni organizaciji, Kompas in Gorenj ka, ki vsaka po svoje načrtujeta razvoj, v mnogih primerih in odločitvah, ki bi koristile kraju in turizmu, Pa se razhajata. Slišati je očitke o nezdravi konkurenci in odlivu kadrov pa tudi ob največjih prireditvah ne najdeta skupnega jezika. Res je, da se trudita, da bi obnovili objekte in zidali nove, vendar takšen trud Poruši nelojalna medsebojna konkurenca. , Na problemski konferenci so ugotovili, da do sodelovanja ne prihaja niti s krajevno skupnostjo, ki sama kot ve in zna rešuje probleme. Krajevna skupnost opozarja na škodo, ki nastaja na več starih milijard Vrednem smučarskem poligonu v Podkorenu in se pritožuje, da se turistična taksa, ki je v Kranjski gori ni malo, vse bolj oddaljuje od turističnega društva in krajevne skupnosti. Okoli 2.600 dinarjev takse so letos od občinske skupščine prejeli zelo kasno, tako da so zastala vsa komunalna dela, ki so jih načrtovali. Prav bi bilo, če bi delovne in turistične organizacije obračunavale in nakazovale takso bolj pošteno: od tujih turistov jo prejmejo v devizah, občini nakažejo v znesku 60 dinarjev, kar je precej manj, kot so v resnici prejeli. Najpomembnejša ugotovitev programske konference pa je bila nedvomno ta, da turistična poslovna skupnost ne bo zaživela toliko časa, dokler bo zaprta le v svoj kraj. Kranjska gora potrebuje zdravo konkurenco in ne monopola, po vsej državi pa so še druge delovne organizacije, ki bi bile pripravljene investirati v kraj. Med njimi je zanimiva in resna ponudba Petrola-INE, ki bi V Kranjski gori rada zgradila hotel A kategorije in vanj vložila 700 milijonov dinarjev. Razpravljalci niso mogli tudi mimo podatka, da je v kraju okoli 600 postelj v počitniških domovih zasedenih le mesec dni v letu in da bi lahko pomembno obogatile kranjskogorsko komercialno ponudbo. Prav tako se stalno zmanjšuje število zasebnih sob, ki so povrh vsega prav v jeseniški občini med najbolj obdavčenimi na Gorenjskem. Ko so govorili o trgovini, ki je dobila turi- stično bodečo nežo, so — ne v opravičilo, temveč v razmislek — dejali, da je bila bodeča neža pravzaprav podeljena vsem nepravilnostim v kraju, ki jih očitno ni malo. Če se bo znala Kranjska gora obrniti v svet ter se v kraju pametno in smiselno dogovoriti, bo najbrž odhajalo manj delavcev, na katerih gostinstvo in turizem slonita. Slabo la-čani delavci in slab kader nasploh pa so temeljna ovira turističnemu razcvetu. Kraj si ga želi, a bo še bolj težaven v naslednjih letih, ki bodo investicijsko in devizno še bolj leta »suhih krav« tudi ali predvsem v turizmu. D. Sedej Sandi Bartol, novi predsednik loških sindikatov ŠKOFJA LOKA - Ker je dosedanji predsednik občinskega sveta ZSS v Škofji Loki prevzel novo delovno dolžnost, so na ponedeljkovi seji sindikalnega sveta izvolili novega. Krmilo loških sindikatov je prevzel 41-letni SANDI BARTOL, komercialist iz Kmetijske zadruge v Škofji Loki. V sindikatu je že dolga leta aktiven, saj je opravljal pomembne naloge v občinskem, medobčinskem in tudi republiškem sindikalnem svetu. Doslej je bil predsednik osnovne sindikalne organizacije v svoji delovni organizaciji, predsednik sveta za vprašanja življenjskih in delovnih razmer delavcev pri občinskem in medobčinskem svetu, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije ter član statutarne komisije ZSS. Stanovanjska gradnja v radovljiški občini Domačini se boje »tujcev« V skrajnem primeru bodo pozidali tudi 16,7 hektara kakovostne kmetijske zemlje — V stanovanjski zadrugi se je uveljavilo načelo »kdo da več« Radovljica — Prostorski del osnutka dolgoročnega plana občine predvideva, da bi do leta 2000 zgradili v občini 2192 stanovanj, medtem ko naj bi se število prebivalstva v tem času povečalo za domala pet tisoč. Družbeno gradnjo načrtujejo v Bohinjski Bistrici, na Bledu, v Lescah, Radovljici, Begunjah in Kropi. Krajani Bleda in zaposleni, zlasti delavci v gostinstvu in turizmu, se bodo morali odločiti, ali je smiselno graditi stanovanja na Bledu ali je umestneje usmeriti gradnjo na območje Gorij, Bled pa ohraniti za razvoj gostinsko-turističnih zmogljivosti. Načelo, da bi stanovanje približali delovnemu mestu, usmerja stanovanjsko gradnjo tudi v kraje, ki so pomembna industrijska središča — v Begunje, Kropo, Otoče-Posavec. V teh in tudi v ostalih krajih načrtovalci pogosto naletijo na odpor, da bi v domače okolje pripeljali delavce, zaposlene v tamkajšnjih organizacijah združenega dela. Krajani povezujejo gradnjo družbenih stanovanj z dose-ljevanjem delavcev z drugih področij in pri tem poudarjajo, da bi to v njhovem življenjskem okolju povzročalo nezaželene posledice. V občini zatrjujejo, da za izgradnjo načrtovanih naselij in stanovanj nimajo na voljo zadosti nerodovitne zemlje in da bodo zato v Bohinjski Bistrici, na Bledu (če se ne bodo odločili za gradnjo v Gorjah) ter deloma tudi v Lescah in Radovljici posegli tudi po kakovostnejših zemlji- ščih. V skrajnem primeru bodo pozidali 16,7 hektara plodne kmetijske zemlje. To jim zakom o urejanju prostora dovoljuje, če gre za »gospodarsko opravičeno odločitev«, vendar jih hkrati obvezuje, da usposobijo prav toliko nadomestnega zemljišča. V občini že vseskozi prevladuje posamična gradnja. Na ta način so v preteklosti pozidali vsa večja zemljišča ob naseljih in tudi znotraj njih, tako da je le redka vas ohranila do danes prvotni kmečki značaj. V prihodnosti bo posamična gradnja usmerjena na slabša kmetijska zemljišča ob manjših naseljih na obrobju blejske kotline in radovljiškega polja, le na Bledu, v Radovljici in Lescah bodo za to namenili tudi nekaj plodnega zemljišča. Med občani je tudi precej zanimanja za gradnjo znotraj naselij, tudi zato, ker bi bila zaradi bližine vodovoda, elektrike, kanalizacije precej cenejša. V stanovanjski zadrugi Dom čaka na parcele 200 občanov, približno toliko jih že gradi. Osrednji problem, s katerim se srečujejo v zadrugi, zadeva vprašanje, komu dati razpoložljivo zemljišče. Uveljavilo se je načelo, da ga dobi posameznik, ki zanj vloži več »naporov«. To pomeni, da se kupec in prodajalec dogovorita za del plačila tudi zunaj formalnih okvirov. V občini predlagajo, da bi na podlagi nekih meril izdelali in družbeno potrdili prednostno listo, ki bi bila osnova za dodeljevanje zemljišč. C. Zaplotnik Zakaj še ni urbanističnih dokumentov Spremenjena zakonodaja je kar za nekaj let zaustavila sprejem urbanističnih dokumentov — Zelena luč za bodoče graditelje naj bi se prižgala šele prihodnje leto, ko bo sprejet srednjeročni družbeni plan občine — Poenostavljeni postopki Škofja Loka — Pomanjkljiva urbanistična dokumentacija in zamude pri izdelavi urbanističnih dokumentov so velik problem škofjeloške občine že vrsto let, čeprav je že nekaj časa obljubljeno, da se bodo zadeve na tem občutljivem področju uredile. Zakaj zamude? Za odgovor smo zaprosili direktorja Zavoda za družbeni razvoj Franceta Benedičiča. »Do zamud pri izdelavi temeljnih urbanističnih dokumentov je prišlo zaradi sprememb zakonodaje. Decembra 1982 je bil sprejet zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč, junija 1984 pa novi zakoni o urejanju prostora, naselij in stavbnih zemljišč. S tem je bilo prekinjeno delo pri izdelavi urbanističnih načrtov, ki je potekalo v skladu z do tedaj veljavno zakonodajo in opredelitvami v srednjeročnem družbenem planu občine za obdobje 1981 — 1985.« Katere načrte ste pripravljali? »V srednjeročnem planu je bila predvidena izdelava urbanističnih načrtov za Škofjo Loko, Poljansko taki sestavina dolgoročnega druž-dolino, Selško dolino in Žiri ter benega plana občine. So samo krajinskih načrtov za Polhograj- usmeritveni dokument. To pomeni, ske dolomite, Davčo, Soriško plani- da na osnovi urbanističnih zasnov no in Jelovico. Vse štiri urbanisti- ni možna izdelava lokacijske doku- Kakšne pa so novosti v navedenih zakonih? »Glavna sprememba je v tem, da urbanističnih načrtov ni več. Ti so postali urbanistične zasnove in kot čne načrte smo naročili pri ustreznih strokovnih organizacijah. Krajinski načrti pa zaradi pomanjkanja denarja niso bili naročeni. Če ne bi bilo sprememb v zakonodaji, bi urbanistični načrt za Selško dolino sprejeli konec leta 1982, za Škofjo Loko in Žiri leta 1983 in za Poljansko dolino lani.« Kaj oziroma katere nove naloge je bilo treba opraviti zaradi spremenjenih zakonov? »Interventni zakon o varovanju kmetijskih zemljišč je delo pri izdelavi urbanističnih načrtov prekinil, ker je zahteval, da je treba najprej uskladiti srednjeročni družbeni plan občine z zahtevami zakona. Zato smo morali najprej izdelati kategorizacijo kmetijskih zemljišč in določiti zemljišča, ki so trajno namenjena za pridelavo hrane. Čeprav je kategorizacijo, ki jo je izdelal Geodetski zavod Ljubljana, sprejela kmetijska zemljiška skupnost že septembra 1983, oktobra pa je občinska skupščina uskladila srednjeročni družbeni plan z zahtevami zakona, je to povzročilo skoraj enoletno zamudo pri izdelavi dokumentov. Potem pa so delo ponovno prekinili zakoni o urejanju naselij in stavbnih zemljišč, ki so bili sprejeti lani junija.« Zakaj? »Ob sprejemu omenjenih zakonov je bilo obljubljeno, da bodo v treh mesecih sprejeti tudi ustrezni podzakonski akti, ki natančneje opredeljujejo vsebino planskih in izvedbenih dokumentov s področja prostorskega urejanja. Sprejem teh aktov so odlagali vse do letošnjega maja. Ker teh dokumentov ni bilo, izdelovalci niso vedeli, kak-naj se opredelijo v posameznih primerih, kar je spet povzročalo zamude.« mentacije in izdaja lokacijskih dovoljenj. Na podlagi urbanistične zasnove in srednjeročnega plana občine je treba najprej izdelati še ustrezne izvedbene dokumente, šele potem je moč izdajati dovoljenja za gradnjo.« Katere? »Zazidalne načrte, ureditvene in lokacijske načrte in prostorske ureditvene pogoje.« Do kdaj bo vse to pripravljeno? »Občinski srednjeročni plan bo sprejet marca prihodnje leto. Vzporedno z njim pa že pripravljamo tudi najnujnejše načrte za družbeno usmerjeno gradnjo, ki naj bi bili sprejeti hkrati s planom. Pripravili bomo tudi nekatere druge zazidalne načrte za rešitev nekaterih najnujnejših problemov.« Kdaj bodo torej ljudje lahko zidali? »Kje bodo lahko zidali, bodo vedeli že s sprejemom srednjeročnega družbenega plana občine. Kdaj bodo lahko zastavili, pa je sedaj težko povedati. V družbeni usmerjeni gradnji bo to zelo hitro, ker dokumente pripravljamo vzporedno, kot sem že dejal.« Urbanistična zakonodaja je bila spremenjena predvsem zaradi poenostavitve. Bodo ljudje imeli s pridobivanjem lokacijskih dovoljenj vsaj manj sitnosti, če že morajo toliko časa čakati nanje? »Postopki bodo poenostavljeni. Zazidalni načrti, na primer, (pa tudi drugi izvedbeni akti) bodo morali imeti že vsa potrebna soglasja. Hkrati pa bo že tak dokument zadostoval za izdajo lokacijskega dovoljenja. Pomeni, da lokacijske dokumentacije, razen v izrednih primerih, bodočemu graditelju ne bo treba posebej naročati.« L. Bogataj Lepa izložba Pletne na Bledu — V preurejeni Murkini prodajalni Plet-na na Bledu niso pozabili na izložbo, ki so jo lepo »po slovensko« obarvali. V prodajalni je na voljo bogata izbira spominkov in kristala, po katerem tuji gostje najraje segajo. Foto: F. Perdan JESGLAS 4. stran. gospodarstvo PETEK, 28. JUNIJA 1985 Stanovanje postaja nedosegljivo Za stanovanja, ki bodo na Planini III vseljiva predvidoma prihodnji mesec, je predlagana končna cena za kvadratni meter okrog 122.000 dinarjev — Soinvestitorji opozarjajo na nepravilnosti pri določanju izhodiščne cene Kranj — Sredi tega tedna je bil izoblikovan predlog o končni ceni kvadratnega metra za stanovanja, ki bodo na Planini III v Kranju vseljiva predvidoma prihodnji mesec in avgusta. Gre za 72 stanovanj, ki so jih začeli graditi v začetku julija lani, zanje pa je zdaj predlagana končna cena okrog 122.000 dinarjev za kvadratni meter. Potrditi jo morata Pripravljeni na žetev Kranj — V kranjski občini predvidevajo, da se bo letošnja žetev na poljih začela okoli 20. julija, v dobrem tednu pa naj bi bilo žito že pospravljeno s polj. V KŽK, tozd Kmetijstvo so letos posejali 103 ha z ogrščico, 151 ha z ržjo, 144 ha z ječmenom in 226 ha s pšenico. Tudi v zasebnem oziroma v zadružnem sektorju, kjer za žetev skrbi Gorenjska kmetijska zadruga, so pripravljeni. Letos so kmetje zasejali s pšenico 484 ha, ječmen je na 103 ha, oves pa na 25 ha. Za čas žetve je pripravljenih tudi dovolj kombajnov in sicer sedem v družbenem sektorju, v zadružnem pa jih je kar 43, večinoma so last dobro organiziranih strojnih skupnosti. Razen vremena, ki utegne zavleči čas žetve, pa je večji problem pomanjkanje rezervnih delov za kombajne. Letos bi morala Gorenjska kmetijska zadruga pridelati 945 ton tržne pšenice. Do zdaj je bilo sklenjenih pogodb s kmeti za dobrih 600 ton, razliko pa bo treba še nadoknaditi, verjetno potem, ko bodo znane odkupne cene za pšenico. NA DELOVNEM MESTU še odbor za graditev pri samoupravni stanovanjski skupnosti in komite za gospodarstvo. Pričakovana cena je že v začetku tega meseca povzročila precejšnje razburjenje med bodočimi stanovalci oziroma lastniki (soinvestitorji) stanovanj. Od 48 stanovanj, ki bodo vseljena predvidoma julija, je sedem bodočih etažnih lastnikov izvedelo, da je odbor za graditev pri samoupravni stanovanjski skupnosti šele 22. maja letos potrdil izhodiščno ceno za ta stanovanja in sicer v znesku 75.602 dinarja. Ta izhodiščna cena pa je bila izračunana na datum 3. maja lani. Po znani metodologiji, da se končna cena kvadratnega metra poveča praviloma za 60 odstotkov, so si bodoči lastniki že lahko izračunali okvirno končno ceno. Na sestanku sredi junija so predstavniki soinvestitorjev predlagali, da odbor za graditev razveljavi sklep o sprejeti izhodiščni ceni, saj bi le-ta morala biti določena in potrjena še pred začetkom gradnje. Do sestanka rn tudi še ni bila znana in potrjena končna cena, čeprav mora biti po družbenem dogovoru o oblikovanju cen najmanj dva meseca pred vselitvijo. Bodoči etažni lastniki menijo, da bi pri izračunu izhodiščne cene morali upoštevati predračunsko ceno za posamezne objekte in ne povprečne cene za celotno sosesko. Ocenjujejo, da bi bilo treba izločiti elemente, za katere so določene fiksne cene (nakup zemljišča, obresti na kredite ...) Opozarjajo, da je v soinvestitorskih, pogodbah programirana cena 65.000 dinarjev za kvadratni meter, kar je približno za polovico več, kot je znašala cena kvadratnega metra stanovanja ob sklepanju pogodb, saj je bila še oktobra lani cena vseljenega stanovanja nekaj nad 40.000 dinarjev za kvadratni meter. Sodijo, da je sedanja cena stanovanj pretirana, saj so stanovanja drugje po Sloveniji cenejša. Menijo pa med drugim tudi, da bi soinvestitorjem morali omogočiti pridobitev posojil, s katerimi bodo lahko poravnali nepredvidljivo visoko razliko med programirano in končno ceno stanovanja. Kp smo se o stališčih soinvestitorjev pogovarjali z direktorjem Dom-plana Francem Rihtaršičem, je takoj poudaril, da nasploh vse bolj prihaja do velikih zapletov zaradi nestabilnih cen. Ni prav, da je odbor za graditev potrdil izhodiščno ceno šele po dobrem letu, se je strinjal. Vendar pa, kot je poudaril, končna cena kvadratnega metra (taka, kot je bila pred dnevi predlagana) zato ne bi bila nič drugačna. Pri izhodiščni ceni je bilo vrsto težav zaradi pridobivanja ponudb. Svoje pa je naredila tudi inflacija. Seveda pa predlagana končna cena še ni sprejeta. Za primer pa morda vseeno velja povedati, kaj prinašajo s seboj podražitve oziroma inflacija. Če je 3. maja lani znašala izračunana izhodiščna cena za kvadratni meter stanovanja na Planini III 75.602 dinarja, je bila 1. septembra že 90.382 dinarjev in 1. oktobra lani 94.873 dinarjev, za prihodnje leto pa je izračunana izhodiščna cena že 159.000 dinarjev. Ob tem pa vseeno velja poudariti, da je trenutno Kranj med gorenjskimi občinami po končni ceni za kvadratni meter stanovanja najdražji, in to kar precej. Po podatkih, ki so bili sredi tega tedna objavljeni v Delu, bo na Jesenicah cena kvadratnega metra stanovanj, ki bodo najprej vseljiva, znašala okrog 75.000 dinarjev. Podobna bo cena za stanovanja v Bohinjski Bistrici in nekaj nad 78.000 za kvadratni meter v Škofji Loki. V Tržiču pa bo do konca leta izhodiščna cena narasla na okrog 100.000 dinarjev za kvadratni meter. Soinvestitorji oziroma bodoči etažni lastniki stanovanj na Planini so s stališči seznanili nekatere odgovorne organe, službe in organizacije v kranjski občini. Prav za danes, v petek, je sklican sestanek koordinacijskega odbora za graditev pri občinski konferenci socialistične zveze. Ne glede na to, kakšen bo v Kranju razplet problema, zaradi katerega soinvestitorji oziroma bodoči posamezni etažni lastniki že ugotavljajo, da se bodo morali odpovedati soinvestitorstvu oziroma nakupu stanovanj na Planini, se zastavlja s tem v zvezi še nekaj vprašanj. Najbrž cene stanovanj res ne morejo biti povsod enake, vendar pa je težko razumeti, da so med občinami oziroma kraji tolikšne razlike in da praviloma prav Kranj vedno izstopa. Se najbolj pa zaskrbljuje, da stanovanje postaja vse bolj težko dosegljiva, da ne rečemo že kar nedosegljiva dobrina. Ni še tako dolgo, ko je kvadratni meter stanovanja veljal toliko, kot je znašal malo večji mesečni osebni dohodek. Zdaj se cena kvadratnega metra že bliža trem mesečnim osebnim dohodkom. Ob takšnem naraščanju razkoraka postaja vse večje tudi vprašanje: kako bo sploh mogoče priti do stanovanja?! A. Žalar Mladi veliko zapravijo za oblačila Kranj — Veliko mladih deklet, ki znajo šivati in se spoznajo na najnovejše modne tokove, sanja o lastnem butiku. Vesna Zaplo-tnik iz Kranja je ena takih le da ni ostala zgolj pri sanjah. Že tretje leto ima na Vodopivčevi ulici v Kranju svoj lokal. Najprej je izdelovala in prodajala otroška oblačilca, ker pa ji ni ravno cvetelo in ker so jo stranke stalno nad-' legovale, naj sešije tudi kaj za odrasle, se je odločila za nov »proizvodni program«. V butiku Bravo so zdaj naprodaj oblačila za mlade. »Mladi so radi drugače, po svoje oblečeni, ne marajo biti obsojeni na konfekcijo,« pripoveduje Vesna Zaplotnik, ki je na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani končala modno smer. »Cene v bu-tikih niso mnogo višje od onih v konfekciji, zato si mladi lahko privoščijo nakup. Nekatere stalne stranke prihajajo prav vsak mesec tam okrog desetega, dvajsetega. Mlada dekleta, odvisna od staršev, tu pustijo precej svoje žepnine, zaposlene pa verjetno kar polovico plače. Mladi so radi oblečeni v lepa, preprosta, prakti- čna oblačila. Ker ne izdelujem unikatov, temveč napravim nekaj izpeljav, tudi cena ni pretirana. Za hlače računam največ 6000 dinarjev.« Kljub sprejemljivim cenam se Vesni lokal obrestuje. Material dobi nekaj ceneje pri Tekstilindu-su (tu imajo lepe modne tkanine iz naravnih vlaken), najemnina ni previsoka, davek je še zmeren, tudi investicija v prenovo lokala ni zahtevala veliko denarja, ker so ji pomagali preurejati sorodniki. Za šivalnim strojem ji pomaga še ena šivilja. Sicer pa Vesna veliko dela. Da je prodajalnico napolnila z oblačili, je morala trdo delati dva polna meseca, zdaj ponudbo le še dopolnjuje. Pravi, da ji ni težko. Rada udejanja svoje ideje, rada ustvarja z materialom, kroji in šiva. Iz tovarne ima nekaj izkušenj. Tam se je sicer naučila postopkov dela, ki jih zdaj potrebuje, za ustvarjalnost modnega kreatorja, zlasti še, če je začetnik, pa je tam malo možnosti. Zato se v svojem lokalu še toliko bolj zaveda te prednosti in bolj kot v tovarni občuti, da dela zase. Lokal na Vodopivčevi je zelo obiskan. Tu mimo gre vsak dan zlasti okoli druge ure veliko ljudi na delo. Mnogi pa, žal, ne vedo za ta prijetni kotiček, zato bi Vesna Zaplotnik raje imela prodajalnico v starem delu mesta, da bi bil obisk še večji. D. Z. Žlebir Foto: G. Sinih Iz razprave Naslanjanje na lastne sile v KŽK Gorenjske Veliko načrtov, malo (ali nič) denarja Kranj — Razmere v kmetijstvu sc v zadnjem času redno na dnevnem redu zasedanj slovenske in nekaterih občinskih skupščin. Ne brez razloga, saj se je ta gospodarska panoga znašla v težavnem položaju. Medtem ko »zeleni plan« in vsi ostali kmetijski načrti predvidevajo povečanje kmetijske proizvodnje, v Kmetijsko .živilskem kombinatu Gorenjske ugotavljajo, da bi jo bilo v sedanjih razmerah celo bolje zmanjšati, ker vsak liter namolženega mleka in prirejenega mesa prinaša izgubo. V prvem četrtletju so s prirejo mleka samo na farmah v kranjski občini prigospo-darili 15 milijonov dinarjev izgube in če se bo tako nadaljevalo, bodo ob koncu leta v kombinatu z rdečo izpisali številko 130 milijonov — kranjsko Kmetijstvo se bo znašlo na robu še donosnega gospodarjenja, radovljiška temeljna organizacija kooperantov celo v izgubah. Kako je to mogoče, se sprašujejo na farmah ob tem, da dosegajo pri kravah zavidljivo povprečno mlečnost — od 5600 do 7000 litrov. V slovenskem »kmetijskem vrhu« je bilo celo slišati predloge, da bi bilo najbolje zgubarske farme enostavno zapreti. V kombinatu opozarjajo, da bi bil to nepremišljen ukrep, saj ni moč pričakovati, da bi farmo, ki bi jo enkrat zaprli, sploh lahko še kdaj oživili. Kruh naš vsakdanji, radi poudarjamo. Pa vendarle: gospodarica našega kmetijskega trga, sila, ki kroji našo kmetijsko politiko, je koruza. Posestva in zadruge jo morajo krepko preplačati, če jo nočejo zagotoviti za potrebe živinoreje. V kombinatu priznajo, da sejejo pšenico in jo oddajo Žitu za ljudsko prehrano le zaradi »družbene obveze«, medtem ko bi bilo najbolj gospodarno, če bi jo pridelovali le za lastne potrebe, za krmljenje živine namesto predrage koruze. V nič kaj zavidljivem položaju , niso ostale KŽK temeljne organizacije. Mlekarna ima 520 milijonov dinarjev deviznega in dinarskega dolga, veliko izrabljenost opreme v starem delu mlekarne, precejšnje zaloge, ki se zavoljo konkurence sira, izdelanega iz uvoženega mleka v prahu, še kopičijo. Poraba kon-zumnega mleka je v prvih letošnjih petih mesecih upadla za desetino v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Predelovalne zmogljivosti so zdaj v eni delovni izmeni izkoriščene domala stoodstotno, vendar predvsem po zaslugi dokupa iz drugih področij, medtem ko prireja in odkup mleka na Gorenjskem naraščata počasneje, kot so bili načrtovali. Velik delež oporečnega mleka ne omogoča, da bi izdelovali kakovostnejši sir, s katerim bi (morebiti) lahko prodrli na zasičeno evropsko tržišče. Škofjeloški Mesoizdelki se ubadajo z zastarelo opremo in z nedograjenimi predelovalnimi zmogljivostim. Čedalje hujša konkurenca na Gorenjskem in v Sloveniji jih je zaradi slabše kakovosti ponekod že izrinila s tržišča. V Komercialnem servisu so si v akciji Naslanjanje na lastne sile zadali nalogo, da izboljšajo kakovost postrežbe in zagotovijo za poslovanje lasten denar. Oljarica je v zadnjih sedmih letih šestkratno povečala proizvodnjo, a navzlic temu bi zdaj brez družbene podpore le težko shajala brez izgub. V Agro-mehaniki dobro poslujejo, a vendarle tudi v tej organizaciji občutijo, da je na jugoslovanskem trgu že presežek kmetijskih strojev. Iz zagat jih rešuje izvoz, saj pri prodaji na vzhodno tržišče iztržijo za škropilnico tudi trikrat več kot doma, pri izvozu na zahod od 30 do 50 odstotkov. V kombinatu sicer vedo, da edino večji izvoz in boljša kakovost izdelkov zagotavljata uspešnejše gospodarjenje, toda v zdajšnjih razmerah (kritične so predvsem v kmetijstvu in živilstvu) ne vidijo poti, kako bi se čimprej usposobili za uresničevanje teh nalog. Veliko imajo načrtov, a malo, skorajda nič denarja. Domala brez prebite pare se letos lotevajo izgradnje centra za hitro razmnoževanje semenskega krompirja v Šenčurju, vrednega 450 milijonov dinarjev. Dvesto milijonov dinarjev bi morali vložiti v obnovo starega dela mlekarne in za popestritev njihovega proizvodnega programa, petsto milijonov za dograditev klavniških zmogljivosti in opremo mesno-predelovalnih obratov, ne upoštevajoč pri tem hladilnice. Veliko denarja bi potrebovali za posodobitev dotrajanih farm in mešalnice krmil na Trati, za povečanje predelovanih zmogljivosti v oljarici. Zmotili so se tisti, ki so ob združitvi računali na »čarobno moč« Mercatorja, češ da bo sozd razrešil vse probleme. Sestavljena organizacija je za zdaj bolj ali manj le na papirju in minilo bo še vrsto let, preden se bo dokončno oblikovala in dozorela v učinkovit sistem. C. Zaplotnik Kruh bo zadišal iz Naklega Jeseni se bo v Naklem začela gradnja nove kranjske pekarne — Stavba bo nared verjetno še letos, na opremo pa bodo počakali do drugega leta— V no* vi pekarni bodo dnevno napekli še enkrat več kruha kot zdaj — Tudi kranj* ski peki kmalu ne bodo več delali ponoči Kranj <— Do konca tega leta naj bi v Naklem že stala nova stavba kranjske pekarne. Priprave na gradnjo so zdaj tako daleč, da bodo najkasneje v jeseni zasadili prve lopate in še letos novi pekarni postavili streho. Lokacijsko dovoljenje že imajo, h koncu pa gredo tudi vse druge priprave, ki so potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja. Razen dokumentacije pa je bil vseskozi velik problem, kako dobiti dovolj denarja za novo pekarno. Od ugotavljanja, da se v sedanji pekarni, ki ima že 15 let staro opremo, leta pa se vsak dan kvari in povzroča zastoje ter izpad proizvodnje, ne da več dobro delati, pa do tega, da je zdaj zagotovljen vsaj del denarja, je namreč poteklo kar precej časa. Ves denar sicer še ni abran, zato so se v pekarni odločili, da gradnjo delijo na dva dela; letos bo gotov gradbeni del, v naslednjem letu pa bo sledila še oprema, tako da bi približno ob koncu naslednjega leta sveže pečeni kruh že zadišal iz Naklega. Približno četrtino sredstev za okoli 400 milijonov din vredno investicijo, za katero pa bodo potrebovali tudi bančna posojila, že imajo. Več kot 30 kranjskih delovnih organizacij je namreč podpisalo sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju sredstev za novo pekarno^ Pekarna v Naklem s približno 2000 kvadratnimi metri površine bo sodobno opremljena. Zdaj lahko pe' ki spečejo od 15 do 17 ton kruha dne' vno, z novo opremo pa ga bodo zlah' ka spekli 29 ton. Razen kruha, tako osnovnega kot tudi več drugih vrst-bo v novi pekarni mogoče peči tudi več vrst in tudi večje količine peciva-Za zdaj se peki le bojijo, da jim ne b1 sedanja oprema v tem času povsei*1 odpovedala. Če se zdaj kaj takeg3 pripeti, jim priskočijo na pomoč drtf' ge pekarne, daljši zastoj v proizvod' nji, v kateri delajo le z dvema Pe^ ma, pa bi se v kranjski občini kajpak močno poznal pri oskrbi s kruhofli; Pekarna na Jezerskem, kjer v pec' na drva pečejo specialni dom^ kruh, pa zdaj daje le okoli 500 ke kruha na dan, z usposobitvijo še dr^' ge peči pa ga bo še 300 kg več. Z dograditvijo nove pekarne sX kranjski peki obetajo tudi ukinit^ nočnega dela. Že zdaj se počasi p?1' pravljajo na dnevne izmene, po p*"e] selitvi v Naklo pa bodo peki kruh pe' kli le čez dan, tako kot imajo to ur^' jeno tudi po drugih pekarnah. da bo potem tudi več zanimanja 2» ta poklic (šola je v Kamniku), saj tos na razpisane štipendije ni bn nobenega odziva mladih. L. M- iTEK, 28. JUNIJA 1985 kultura .5. stran @msm&StiM€MLA& kulturni koledar KRANJ — V Mali galeriji v Mestni hiši v Kranju bo dre vi, ob 19. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Žarka Vreze-ca. V Galeriji v Mestni hiši bo dre-W ob 19.30 otvoritev skupinske fazstave članov Društva likovnih 'n uporabnih umetnikov iz Ze-tauna. V galeriji v Prešernovi hiši bo* drevi ob 18.30 otvoritev razstave Boruta Hlupiča in Branka Vov-ka. V Šmartinski cerkvi v Straži- Sču bo nastopil v petek, 28. junija, Ob 20. uri Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke. ŠKOFJA LOKA - ZKO Škofja Loka vabi drevi ob 20. uri na koncert pihalnih orkestrov Alpina Žiri in VZDU CHOTECHNEKA No-ve mesto nad Vachom (ČSSR). Koncert bo na Mestnem trgu v Škofji Loki, ob slabem vremenu Pa bo v osnovni šoli Petra Kavčiča v Podlubniku. TRF^BNJE — Sočasno z zaključkom XVIII. Tabora likovnih Samorastnikov Jugoslavije bo v soboto, 6. julija, ob 18. uri predstavitev zbirke poezije in proze življenje ve za pot v domu kultu-re v Trebnjem. LJUBLJANA — V razstavišču foama Tromostovje — salon pohištva Brest — razstavljata do 29. julija akademska slikarja Milena Braniselj in Milan Rot. BOHINJSKA BISTRICA - ^revi ob 18. uri bo v domu Joža ^žmana v Boh. Bistrici otvoritev Jirnetniške razstave Gorenjska krajina. Razstavljajo Marjan Be-|ec, Albin Polajnar, Janez Ravnik i Metka Vovk-Mauser. Razstava bo odprta do 13. julija. tržiški kulturniki prizadene prav mlado cijo. Brezposleni so I strokovno usposobljeni *• Tudi med 35 odstotki Jlo zaposlenih je največ }h. Tu so pripravniki, ki z (j^esečnim delovnim raznih, sklepajo izobraževalcem pa ne vedo, kam. a tega je krivo neambicio-v' ^vpraševanje po delav-M združeno delo zanimanj, delavci s prvo do četrto J^nostno stopnjo izobraz-'»! Prav* »poklicni« profili, ^okovnjakih pa kljub dol-" ^Jh načrtom o sodob-tehnološkem opremlja-?foizvodnje, o avtomatiza-1 robotizaciji, o mikrora-jftiško podprti proizvod-*povpraševanja. ■ človek danes ve, da bo l*obrazbe laže dobil delo, Ponekod niti odličnjaki ^aljujejo šolanja. To se I zlasti v nerazvitih kralj?1 so nato spričo svoje nevozne kadrovske sestave gospodarstveniki: 4 Ekar ^onca, ^en vrat! Izobraževanje tudi za jutrišnje potrebe Danes velik del zaposlenih na zahtevnih delih nima ustrezne izobrazbe, imamo pa kvalificirane brezposelne, zato mladina terja, naj se analizira in zakonsko onemogoči zasedanje neustreznih delovnih mest na podlagi zgolj z delom pridobljenih sposobnosti. Zlasti naj to velja za visoko strokovna dela. Za neustrezno usposobljene naj velja študij ob delu. Tudi štipendiranje sledi zgolj trenutnim potrebam združenega dela. Če sta štipendijska in izobraževalna politika temelja razvoja, naj (tako struktura štipendij kot mreža in programska struktura šol) sledita dolgoročno načrtovanim potrebam gospodarstva. Če planiramo razvoj visokih tehnologij, mikroelektro-niko, avtomatiziranje proizvodnje in robote, potem najbrž tega ne bodo mogli upravljati priučeni delavci, kakršne potrebujemo in zaposlujemo zdaj. Mladina v težnji po odpravi brezposelnosti podpira tudi skrajševanje delovnega časa (in podaljšanje obratovalnega) in ustanavljanje malih proizvodnih enot, povezanih z velikimi proizvodnimi sistemi. V njih bi lahko Jugoslavija zaposlila pol milijona visoko uspos-boljenih delavcev. Prostor pod soncem Negativni učinki gospodarske stabilizacije, draga gradnja, visoki stroški opreme in ogrevanja, »neekonomski« osebni dohodki in socialno neselektivna kreditna politika so JJ o likvidaciji jedrske Jteili 14 milijard šilin-T- izguba bo znašala ' v enem kosu ali po K atrakcija: ogleda-turistično podjetje krivi, da je mladi generaciji dostop do stanovanja zaprt. Mladi so zato stanovanjsko odvisni od staršev ali podna-jemništva. Zlasti zaostren je v današnjih razmerah položaj mlade družine, saj glede na dohodek ne sodijo ravno med socialno ogrožene, a jim namensko varčevanje ne odpira svetlejših obzorij. Zaradi inflacije propada vrednost njihovih prihrankov in tako kljub dolgotrajnemu varčevanju ni videti rešitve njihovega stanovanjskega problema. Dohodki mlade družine so večinoma močno obremenjeni z življenjskimi stroški (otroško varstvo, 70-odstotni osebni dohodek zaradi odsotnosti z dela pri bolezni otrok). Mladi terjajo, naj mlade družine zakon o stanovanjskem gospodarstvu znova upošteva kot prednostno skupino pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj, saj je to, kot vse kaže, edina kratkoročna rešitev. Dolgoročneje pa kaže uveljavljati različne stanarine, tako da bodo več plačevali tisti, ki sami živijo na veliki stanovanjski površini. V občinah naj bi gradili več družbeno najemnih stanovanj, njihova pridobitev pa naj ne bo vezana na zaposlitev, temveč na plačevanje dejanske ekonomske cene. Tudi otroško varstvo in podaljšan porodniški dopust sta med vodilnimi temami, o katerih so razpravljali mladi. Pri plačevanju storitev v vrtcih, so dejali, naj bi upoštevali tudi obremenitev mlade družine z odplačevanjem dolgoročnih kreditov. Porodniški dopust, podaljšan na eno leto, naj bi uveljavili tudi za brezposelne, dijakinje in študentke. Mladina se zaveda, da se bo pri uveljavljanju teh stališč morala opreti na svoje družbene »zaveznike«, saj so vsi problemi mlade generacije tudi družbeni problemi. Pa vendar, je položaj mladih danes v družbi vreden posebne pozornosti. D. Z. Zlebir ^kazovanje notranj- ski trendi v to smer h*ba • • • Mladi o svojem položaju Gorazd Majcen: Nedavni sklep guvernerjev narodne banke o omejitvi kreditiranja stanovanjske gradnje iz sredstev vezave občanov in delovnih organizacij najbolj prizadene mlade. Zdaj še s pomočjo banke ne bomo mogli do stanovanja, ki je za večino mladih že tako ali tako v oblakih. Bivalni problem mladih tako postaja docela nerešljiv, zato zahtevamo preklic tega sklepa! Gordana Šiško: Tri četrtine Slovencev pridejo do stanovanja z gradnjo ali nakupom, le četrtina jih ima možnost pridobiti stanovanja v družbeni lasti. Mladim se je z omiljenimi lestvicami odprla možnost za pridobitev najemnega stanovanja, zdaj pa je ukrep guvernerjev NB znova zaprl pot. Za nas je sklep eksperimentiranje v administrativnih krogih in terjamo njegovo takojšnjo odpravo! Miloš Garbas: Družbena stanovanja naj ostanejo socialno šibkejšim in to mladina nedvomno je. Želimo tudi, da z obnovo starih mestnih jeder pridobimo več manjših stanovanj in da gredo tudi ta mladim družinam, namesto da so to najelitnejša stanovanja. Vesna Petek: Mladi predlagamo, naj družba vloži sredstva v .mladinske kooperative', majhne proizvodne enote. S tem se ne odpira le možnost za zaposlovanje, temveč tudi za prestrukturiranje gospodarstva. Ivan Radolovič: Združeno delo bi moralo bolj spoštovati znanje, ki ga mladi prinašamo iz šol. Tako pa zaposlujejo pretežno delavce ozkega profila, tretje, četrte in pete zahtevnostne stopnje šolanja, medtem ko mladih strokovnjakov očitno ne potrebujejo. Zlatko Ravnik: V ravenski železarni dela večina mladih delavcev. Le 154 delavcev z nedokončano osnovno šolo potrebujejo, dela pa jih desetkrat več. Le nekaj čez tisoč delavcev tretje zahtevnostne stopnje zaposlujejo, čeprav bi jih potrebovali prek 2700. Pri tem pa veliko mladih z visoko izobrazbo dela na manj zahtevnih delih, med starejšimi pa je mnogo takih, ki z neustrezno izobrazbo zasedajo delovna mesta visoke strokovnosti. Darja Rojko-Piciga: Šolo danes prilagajamo kratkoročnim potrebam združenega dela. Izobražujemo v skladu s sposobnostjo učencev, čeprav se bodo morda kasneje zaposlili na manj zahtevnih delih. Družba bi morala več vlagati v znanje. Aljoša Kavčič: Čeprav je štipendiranje odraz potreb gospodarstva in ne le naših interesov, veliko štipendistov ostaja na cesti. Postavlja se vprašanje, ali delovne organizacije sploh realno kadrovsko planirajo. Rafael Podlogar: Nakopičeni gmotni problemi mladih v Radovljici so razlog, zakaj nam uhajajo mladi strokovnjaki in se zaposlujejo v metropoli. Največjo krivdo za to je pripisati stanovanjskemu problemu in neustreznemu nagrajevanju. PETKOV PORTRET Janez Mrak Velika ljubezen do čebel in čebelarstva, delo v čebelarski Organizaciji in več kot petdeset let čebelarjenja so vzroki, ki so Janeza Mraka iz Vincarij v Škofji Loki spodbudili, da je začel zbirati podatke o življenju in delu škofjeloških čebelarjev. Izid knjige 80 let škofjeloškega čebelarstva pa je najlepše darilo Čebelarski družini, ki letos praznuje 80-letnico. Janez Mrak je že kot majhen fantič na domači kmetiji v Delnicah v Poljanski dolini vzljubil čebele in čebelarjenje. Že njegov oče in starejši bratje so bili čebelarji in čebele so svoj strup spustile tudi vanj in ga za vse življenje privezale nase. Kmalu po vojni se je vključil v Čebelarsko družino v Poljanah, ko pa se je preselil v Škofjo Loko, je postal član škofjeloške čebelarske družine. Zgradil si je čebelnjak in ga sam lično poslikal. Spomin na nekdanji domač čebelnjak, ki je bil poln poslikanih panjev, in umetniška žilica mu nista pustila, da bi njegovi panji ostali neposlikani. Petnajst do dvajset panjev in okrog dvesto kilogramov medu, kolikor ga približno pridela, mu ne prinaša posebnega dobička. Med večinoma pokupijo znanci in sosedje, ki ga že dobro poznajo. Vendar prvi, da je za družbo koristen vsak kozarec medu, ki ga čebelarji sami prodajo ali podarijo za hrano in zdravilo, ne le tisti med, ki ga prodajo Medeksu in gre v izvoz. Naši ljudje vedno bolj cenijo med in tudi jedo ga več kot včasih, postal pa je tudi pomembna sestavina v izdelavi zdravilnih preparatov. Čebelarji postajajo enakovredni drugim pridelovalcem hrane. Janez Mrak je človek, ki pozna čebele in zato ne pozabi opozoriti še na dejstvo, da čebela poleg dragocenih pridelkov oprašuje sadje in druge rastline, s čimer ohranja ravnotežje v naravi. »Naša Čebelarska družina ima zelo malo arhiva. Zato smo ob njeni 80-letnici skušali zapisati nekaj o njenem delu. Najprej smo mislili na izdajo majhne brošurice, kasneje pa se je nabralo toliko gradiva, da je nastala knjiga,« pravi Janez Mrak, dolgoletni tajnik Čebelarske družine. Seveda ne pozabi omeniti ostalih članov družine, ki so tako z denarjem kot s predlogi pomagali pri nastajanju gradiva za knjigo. Tudi škofjeloške delovne organizacije, predvsem pa Lesnimi iz Ljubljane in Alpina iz Žirov, so rade priskočile na pomoč pri izdaji knjige. Veliko zahvalo pa dolgujejo tudi samoupravnemu skladu za kmetijstvo in porabo hrane v občini Škofja Loka. Knjiga je izšla v 1250 izvodih in so jo prejšnji teden že začeli prodajati. Člani Čebelarske družine, ki jih je danes 115, pa so izdelali tudi register članstva in kupili karto, koder bodo označili vse čebelnjake na škofjeloškem. Škofjeloška čebelarska družina je ena najstarejših v Sloveniji in ena izmed tistih, ki jo je Zveza čebelarskih družin Slovenije nagradila z najvišjim odlikovanjem, z redom Antona Janše prve stopnje. »Veliko priznanje za nas čebelarje pa je tudi, da smo na občini uspeli z odlokom o gradnji čebelnjakov, po katerem prostor za čebelnjak lahko naši člani kupijo pod istimi pogoji kot kmetje,« pravi Janez Mrak. Škofjeloški čebelarji imajo še en rekord. Kar 96 odstotkov čebelarjev v občini je vključenih v čebelarsko organizacijo. To pa je pomembno predvsem takrat, ko je treba zbrati moči za boj z boleznimi čebel. Ne le bolezni čebel, tudi druge skrbi tarejo današnje čebelarje. Premalo je namreč poskrbljeno za' vzgojo mladih čebelarjev, saj pravijo, da niti kmetijske šole čebelarstva ne vključijo v svoj program. Tudi v osnovnih šolah bi bilo treba več pozornosti nameniti čebelarski vzgoji, saj so čebelarski krožki le izjema. Skrb za mlade tako ostaja čebelarskim organizacijam, katerih delo pa bo uspešno le ob pomoči šol. V. Primožič Mimogrede: Mito Trefalt »Košnikov Janez je malo siten, Južek pa je veseljaku vlito Trefalt predstavlja zabavno oddajo, ki jo spremlja staro in mlado — Večina anketira Mito Trefalt predstavlja zabavno oddajo, ki jo spremlja staro in meni, da je oddaja dobra — Precej priprav na narečna besedila in predstavitve opravil, ki jih ni več V zadnjem času je predvsem z zabavno oddajo pod naslovom Naša srečanja postal Mito Trefalt priljubljen televizijski obraz, saj ga rado gleda mlado in staro. Mito Trefalt, dolgoletni dramski igralec, reporter in voditelj televizijskih oddaj, je skupaj s sodelavci znal napraviti oddajo, ki imenitno zapolni sobotni večer pred televizijskim sprejemnikom. Sprostimo se, na-smejemo in zabavamo — roko na srce, takšnega žanra ne moremo pogosto videti v naši televizijski mreži. • V soboto, 29. junija, bo na sporedu naslednje Srečanje. Katero že po vrsti? »To bo 39. srečanje pred televizijskimi zasloni, vsake tri mesece pa so televizijski gledalci lahko spremljali Košni-kovo gostilno.« • V sleherni oddaji zaja-mete vsa slovenska narečna področja, šege in navade. »Tako bo tudi tokrat. Veliko zabave bo, petja, muziciranja, saj v oddaji ni razlike med pristnimi napevi in narodno-zabavno glasbo, vse ima enako veljavo. Zame je vse glasba in pesem, najraje tista, ki jo ljudje radi poslušajo. Dodali bomo še zanimive obrti, šege, opravila, ki jih danes ni več. To soboto bo na vrsti konjereja, izdelovanje dožnjeka, prizor na vaškem perišču, iz kuhinje pa bomo predstavili prle-ške krapce in kvasenice, izdelovanje orgel, obilo bo humorja. Nastopili bodo Belokranjci, Dolenjci, Gorenjci, pihalna godba iz Gori j, Korošci, Prek-murci, Savinjčani in Prleki.« • Kot igralec ste zelo dobri v narečnih humorističnih H ■ ■ »vložkih«. Vam je kot igralcu težko izbrusiti pristnost narečne besede? »V prejšnjih oddajah so bili ti »vložki« krajši, zdaj so neprimerno daljši. Lahko rečem, da ponovim posamezni prizor od stokrat do stopetdesetkrat. Samo Južek ima danes za dvajset do petindvajset minut besedila. • Gorenjcem se je nedvomno priljubil Košnikov Janez. Ste imeli v mislih in za vzor »konkretnega« gorenjskega Košnikovega Janeza? »Sploh ne. Košnikov Janez je tipični Gorenjec, malo siten in zlepa ni z ničimer zadovoljen. Pravo nasprotje gostilničarja Južeka. Južek ima drugačen pogled na svet, sposoben Štajerc je in zna živeti in se veseliti. Gorenjci pa zabavo komaj poznajo, so le za delo.« • Zdaj ste s svojimi liki prišli tudi na slovenske odre. Kako ste bili sprejeti? »Povsod, kjer smo gostovali, so nas lepo sprejeli. Tako v Škofji Loki, v Šmarju pri Jel- mlado — Večina anketirancev Obilo smeha, glasbe, pesmi šah in drugod, kjer smo nastopili s skeči, prizori, šaljivimi nastopi. V teh nastopajo moji hčeri, oče, Vera Perova, Dare Ulaga ...« • Vaš oče, ki je že praznoval 80-letnićo, je bil nekdaj uspešen kranjski igralec in med drugim nepozabni Lipe. Kako ga sprejemajo danes?« »Oče nastopa s paradno točko iz minulih časov in moram priznati, da v vsej predstavi doživlja največji aplavz.« • Včasih se zdi, da sta z igralcem Dare to m Ulago nadvse posrečen par, da vama skupaj izjemno uspe, kot da se besedila sploh ne bi učila. »Dare Ulaga je odličen igralec. Velja pa pravilo, da moraš biti dober, če je dobro besedilo. Moraš pa biti res »pocar«, če ti ob dobrem besedilu ne uspe. Tako Vera kot Dare delo jemljeta izredno resno.« • Kaj pravijo o Srečanjih vaši kritiki? »V začetku so imeli veliko povedati, zdaj so se umirili. Zdelo se mi je nesmiselno, da bi spreminjal vsebino oddaje, če je bila ljudem všeč. V televizijskem sporedu so tudi drugi programski pasovi, kjer je mogoče najti vse po željah, okusu in zahtevah posameznika. Oddaje pa niti niso odklanjali tisti, ki so danes stari od 18 do 20 let in imajo nedvomno drugačne interese. Veliko pove minula anketa, ki jo je opravila televizija med 400 gospodinjstvi v Sloveniji. Več kot 80 odstotkov anketirancev je izjavilo, da se jim zdijo oddaje Naša srečanja ali Košnikova gostilna dobre, zelo dobre ali odlične in le 2,2 odstotka anketiranih je dejalo, da so slabe.« D. Sedej GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 28. JUNIJA 198? Zlata selekcija Nedeljskega in rokometašice Belinke Olimpije v Preddvoru Z roko ali nogo — saj je vseeno Znani Slovenci ali Zlata selekcija Nedeljskega. — Foto: G. Šinik od nog in če že ni bilo drugače, so si pomagale z rokami. Strogi sodnik se ni pustil zmesti, še manj vplivati. Vsako namerno igranje z roko je kaznoval z rdečim kartonom, a toliko je bil le prizanesljiv, da nobeni ni pokazal poti v slačilnico. Miro Cerar je tudi brez konja dobro telovadil, Bojan Križaj je tudi z žogo spretno vozil slalom. Tone Fornezzi je »po moško« stal v golu, pa mu je spretna nasprotnica kar med nogami potinila žogo v mrežo. Vili Ameršek in Brane Oblak sta z mojstrstvom na preddvorskem igrišču spomnila številne navijače na čase, ko se je Olimpija še enakovredno kosala v prvi zvezni ligi. (No, zdaj se je znašla med »republikanci«.) Bogdan Norčič je dokazal, da ni zaman v Zlati selekciji, četudi v torek ni igral po okusu svojega selektorja. Janez Hočevar-Rifle je uganjal vragolije v golu, Jože Trobec iz Kranja, avtor popularnega Vučka, se je sicer trudil, a zadetka mu navzlic temu ni uspelo doseči. Zlata selekcija se je zavedala težavnosti srečanja in je v Preddvor dopotovala z vsemi najboljšimi možmi, poleg že omenjenih so v njej igrali še Jože Pogačnik, urednik športa pri Ljubljanskem dnevniku, .nekdanji košarkar Joško Papič, tekač Janez Pavčič, drsalec Franek Klemene in hokejist Janez Petač. Bojazen je bila opravičena. Tofovi izbranci so šele v zadnjih minutah dosegli odločilni gol. Zlata selekcija je zmagala s 6:5; če pa bi k ženskemu taboru pripisali še avtogol Goljarjeve, bi bil izid celo neodločen. Gole so dosegli Ameršek, Križaj, Oblak, Klemene in Papič ter Samardžijeva, Bonova, Goljarjeva in Cudermanova, ki je spretno izkoristite prednost domačega terena (beri: igrišča, na katerem je začela svojo športno pot). C. Zaplotnik Alenka Cuderman iz Tupalič, ro-kometašica Belinke Olimpije in državna reprezentantka — tokrat v nogometnem slogu. — Foto: F. Šinik Preddvor — Zlata selekcija Nedeljskega na čelu s popularnim Tonetom Tornezzijem-Tofom si je za 65. tekmo v korist Zveze paraplegikov Slovenije izbrala Preddvor, rokometno igrišče osnovne šole Matija Valjavec, in za svojega nasprotnika rokometašice Belinke Olimpije. Potem, ko sta si obe strani izkazali pozornost, je kolesarski zanesenjak Zvone Zanoškar s sodniškim žvižgom naznanil začetek zanimivega nogometnega srečanja. Dekleta so odločno krenile v napad, kot za stavo oblegale Tofova vrata in tudi prve dosegle gol. Čotarjeva, Bonova, Čeferinova, Samardžijeva, Dež-manova, domačinka Alenka Cuderman in ostale igralke Belinke so se spretno branile. Zoga jim je šla dobro Bojan Križaj beži pred dekleti Belinke Olimpije. — Foto: G. Šinik Cooperjev test v Križah V počastitev praznika 4. julija - DNEVA BORCA — organizira PARTIZAN TRBOJE v nedeljo, 30 junija 1985, s pričetkom ob 8. uri zjutraj TURNIR V MALEM NOGOMETU. Turnir bo na igrišču ob Savi. Prijave in žrebanje pol ure pred pričetkom turnirja na igrišču v Trbojah. Vabljeni! Križe — TVD Partizan Križe vabi re-krativce in rekreativke iz Križ in ostalih krajev tržiške občine, da danes od sedme do devete ure zvečer preskusijo svoje telesne zmogljivosti na atletski stezi ob rokometnem igrišču v Knžah. Test bo brezplačen. -jk Kolesarski kronometer H rastje — Kolesarska sekcija športnega društva Jakob Štucin Hrastje-Prebačevo prireja v počastitev krajevnega praznika in dneva borca tradicionalni, 6. medklub-ski kronometer na 9 kilometrov dolgi progi od Prebačevega do obračališča pred Šenčurjem. Tekmovanje bo v nedeljo, 30. junija, s startom ob devetih dopoldne. Udeleženci bodo razdeljeni v deset kategorij po starosti in spolu: pionirji, mladinci, člani ABC, člani-rekreativci, ženske, veterani A, B, C, D in EF. Pravico nastopa imajo rekreativci in tekmovalci. Prireditelj sprejema prijave pol ure pred začetkom tekmovanja. Najboljši bodo prejeli pokale, prvi trije v vsaki kategoriji medalje. Lesce: Filip Novak slovenski prvak — Najboljši modelarji iz slovenskih aeroklubov so se v Lescah pomerili na republiškem prvenstvu radijsko vodenih modelov jadralnih letal. Tekmovanje je v sončnem, a nekoliko vetrovnem vremenu pripravil kranjski aeroklub. Največ spretnosti in znanja je pokazal Filip Novak, član AK Kranj (na sliki v sredini), drugi je bil z majhnim zaostankom Sašo Krašovec (levo) in tretji Oto Hluchv (desno). Četrti je bil Borut Perpar in peti Janko Caj-hen. — J. Hiint Ne le tekmovanje Iz Sindelfingna, mesta blizu Stutt-garta, kjer začasno živi in dela precejšnje število naših rojakov, smo prejeli pismo Mire Turk, učiteljice slovenskega dopolnilnega pouka, v katerem piše o novi, skupni akciji občinske konference SZDL Škofja Loka in SŠKD Triglav Sindelfingen. »Junija so nas obiskali kegljači iz Škofje Loke, člani Kegljaškega kluba Lubnik 77 — Srečo Jezeršek, Janko Karun, Andrej Kunstelj, Nace Kokalj, Miha Pintar, Milan Prezelj in njihov trener Miran Štucin. Nastopili so na« tradicionalnem mednarodnem keglja-škem turnirju mesta Sindelfingen — Kuchenritt, kjer so v A skupini le za nekaj kegljev zgrešili tretje mesto. To pa ni skalilo dobre volje, ki je ves čas spremljala škofjeloške kegljače. Tudi v prijateljskem dvoboju s kegljači Triglava so pokazali, koliko veljajo. Dogovorili smo se, da to srečanje ne bo zadnje in da se bomo prav kmalu pomerili v domačem okolju, v mestu pod Lubnikom. Prihod gostov so toplo pozdravili zlasti predstavniki mesta Sindelfingen, ki tudi pričakujejo, da se bodo škofjeloški umetniki odzvali povabilu na razstavo umetniških stvaritev v tukajšnji galeriji. Naši rojaki s svojo široko društveno dejavnostjo zbližujejo dežele in narode, ustvarjajo nove vezi in utrjujejo stara poznanstva. Športno srečanje postane več kot tekmovanje. In k temu cilju nas naj vodijo nove skupne akcije!« Zaključek z veselico Struževo — Športna sekcija organizira ob zaključku praznovanj ob krajevnem prazniku Struževega v soboto, 29. junija, ob 19. uri »veselico. Pripravili so tudi pester program, v katerem ne manjka niti srečelov, za glasbo so zadolžili ansambel Oglarji pa tudi hrane in pijače ne bo manjkalo. Jutri rally »Loka 85« Škofja Loka — Ljubitelji avto-moto športa bodo jutri prišli na svoj račun. Komisija za avto moto šport pri AMD Škofja Loka bo namreč priredila republiško in državno prvenstvo v avto rallvju »Loka 85«, na katerem bo nastopilo 65 posadk iz vseh pomembnejših slovenskih in jugoslovanskih društev in klubov. Tekmovanje za republiško prvenstvo se bo začelo ob 12. uri s startom prve posadke pred športno dvorano Poden in nadaljevalo s tremi hitrostnimi preskušnjami. Dve bosta na cesti Rudno — Rovtarica— Martinček—Soriška planina (24,5 km) in ena od Rudnega do Dražgoš (3,5 km). Vozniki se bodo po opravljenih hitrostnih preskušnjah vrnili v Škofjo Loko, kjer bo ob 17. uri start prvega tekmovalca za državno prvenstvo. Posadke bodo potem prevozile še 104 kilometre, od tega 32 kilometrov hitrostnih preskušenj — dve v Dražgoše in eno na Hovtarico. Prvi voznik bo pripeljal v cilj pred športno dvorano Poden ob 19.37 Razglasitev rezultatov bo v nedeljo ob desetih dopoldne. Tekmovanje, katerega glavni pokrovitelj je sozd Alpetour Škofja Loka, je posvečeno'40-letnici osvoboditve, (cz) Leski padalci ostali brez letala Lesce — Peterica padalcev Alpskega letalskega centra Lesce-Bled — Dušan Intihar, Darko Svetina, Benjamin Šmid in Roman Božič — se je lani septembra vrnila s svetovnega prvenstva v Franciji s srebrno kolajno. Fantje so dosegli imeniten mednarodni uspeh v mnogo skromnejših razmerah kot njihovi najhujši tekmeci—z delom v letališki delavnici, s prebiranjem železa, s krčenjem gozdnih površin na Šobcu, s trdim treningom, z odrekanjem. Snidenje po povratku domov je bilo res prisrčno: fantje so tisti dan in še dolgo potem sprejemali čestitke za drugo mesto na svetu. Veselili so se dosežka in hkrati upali, da se bodo zdaj, ko je o njih slišala vsa Slovenija in Jugoslavija, izboljšale možnosti za vadbo. Upali so in upali, dokler ni komanda vojnega letalstva dala letalo, iz katerega so veliko skokov opravili tudi »srebrni« leski fantje, ostali padalci in začetniki, prirediteljem svetovnega prvenstva v skupinskih likovnih skokih na Lošinju in dokler se ni pred nedavnim v nezgodi poškodovala še njihova, več kot tri desetletja stara »česna«. Komanda vojnega letalstva je pred tem večkrat pomagala iz zagat Alpskemu letalskemu centru Lesce-Bled, saj je padalcem vsaj dvakrat ali trikrat letno dala na voljo eno od svojih letal, ne le za vadbo, temveč tudi za izvedbo pomembnejših domačih tekmovanj. V Lescah bi morali v teh dneh, od 26. do 30. julija, izvesti republiško padalsko prvenstvo, a so tekmovanja preložili na avgust, ker enostavno nimajo ustreznega letala, s katerim bi padalce popeljali na start visoko na nebu. Vojno letalo so dobili na razpolago prireditelji svetovnega prvenstva, letalska zveza Hrvaške. Nihče se ne bi razburjal, če bi Jugoslavija v skupinskih likovnih skokih kaj pomenila v svetu ali če bi izvedba tega tekmovanja ugodno vplivala na razvoj tovrstne športne dejavnosti v prihodnosti. Ne eno ne drugo se ne bo uresničilo, ker je vadba likovnih skokov zelo draga in mogoča le z leta- li, ki jih ima pri nas za zdaj le vojska. Državni prvaki v tej disciplini so leski padalci Dušan Intihar, Branko Mirt, Darko Svetina in Roman Božič, moštvo torej, ki irt svojo pravo vrednost pokazalo v skupinskih skokih na cilj, medtem ko v likovnih skokih nobena domača ekipa nima možnosti za dobro uvrstitev v mednarodni konkurenci. Jugoslavija bo s tekmovanjem »odkljukala« še eno svetovno prvenstvo in se verjetno spet izkazala kot dobra gostiteljica. To bo bržčas tudi vse, saj kakršnihkoli ugodnih učinkov na športnem (padalskem) področju ni pričakovati. Nasprotno: izvedba tega tekmovanja bo (je) celo okrnila priprave padalcev, ki v svetu nekaj pomenijo. Eni nevšečnosti se je pred nedavnim pridružila še druga: pri pristanku na leškem letališču se je poškodovala častitljiva »česna« — letalo, katerega življenjsko dobo bi bilo moč zaradi obveznih pregledov (in menjave dotrajanih delov) na vsakih sto, petsto in tisoč ur letenja podaljševati domala v nedogled. Leski padalci, ne le dobitniki kolajn, tudi vsi ostali so ostali brez možnosti za vadbo in izpopolnjevanje. V sili razmer koristijo letala za turistične oziroma panoramske polete, vendar to le takrat, ko so prosta. Doslej so opravili kar dve tretjini skokov manj, kot bi jih sicer, zato jih tudi opravičeno skrbi, če bodo uspeli ohraniti naslove državnih prvakov z lanskega prvenstva v Lescah. Kakšna bo usoda »cesne«, še ni docela jasno. Trup letala je poškodovan, levo krilo povsem uničeno. Ameriški proizvajalec tovrstnih avionov je sicer zagotovil, da bi krilo izdelal v devetih mesecih za 2,5 milijona dinarjev, vendar je vprašljivo, ali bi bilo popravilo, ki bi zanesljivo veljalo pet milijonov dinarjev, sploh smiselno; še posebej, ker bi lahko v tujini kupili za šest ali sedem milijonov dinarjev mlajše in večje letalo. Toda kje dobiti denar? Alpski letalski center nima dinarjev, še manj deviz. C. Zaplotnik Štirnov Janez hiti okrevat Breg ob Savi — Svoj 19. rojstni dan si bo naš smučarski skakalec Janez Štirn z Brega ob Savi pri Kranju dobro zapomnil. Samo po očeta je z motorjem skočil na Orehek popoldne 16. maja, a je v naglici pozabil dvigniti tačko, s katero motor nasloniš. Ko je hotel v ovinku zaviti, je tačka podrsala po tleh in motor ni več ubogal. Janez je lahko izbiral le med kandelabrom na levi, hišo na desni in ogromno skalo v sredini. Malo je zadel kandelaber, malo skalo in posledica je bilo zdrobljeno zapestje v levici in dvakrat ali trikrat počena pogačica v desnem kolenu. Skoraj ves mesec je bil v bolnici, v mavcu, pred dobrim tednom pa so mu ga sneli. Zdaj si doma hiti nabirat, moči. Neverjetno, pravi, kako hitro postanejo mišice ohlapne. Nikoli si ni mislil, da človek tako hitro izgubi moč, če se ne giblje. Prav ta čas njegovi športni tovariši v Mostecu pri Ljubljani trenirajo tehniko skokov, hitre teke, preskoke, odrive in vsestransko pridobivajo kondicijo, Janez pa pestuje svojo roko in le zmerno utruja nogo. Čez deset dni mu bodo sneli opornico z roke, potem bo razgibaval vsaj roko. Tudi za nogo upa, da bo kmalu boljša, da bodo žice v kolenski ploščici pomagale, da se mu bo kost trdno zarasla, da bo kmalu tudi z njo zmogel večje napore. Do nove smučarske sezone bo težko ujeti vrstnike pri kondiciji in tehniki skakanja, a bo storil vse, kar bo v nje- Smučarski skoki Jubilejni skoki v Kranju Kranj — Včeraj v četrtek, se je začel v Kranju jubilejni, že deseti mednarodni teden smučarskih skokov na treh plastičnih skakalnicah na Gorenji Savi in v Stražišču. Tudi za letošnjo prireditev se je prijavilo zelo veliko tekmovalcev vseh rodov od cicibanov do članov. Organizator SSK Iskra Delta Triglav pričakuje, da se bo v treh dneh zvrstilo blizu 300 skakalcev iz vseh slovenskih klubov, poleg njih pa so se prijavili še tekmovalci iz Avstrije in Italije. Kljub temu da na Gorenji Savi v teh dneh potekajo obnovitvena dela, bosta skakalnici za jubilejno tekmovanje dostojno pripravljeni. S skoki so začeli najmlajši skakalci na 15-m skakalnici v Stražišču. V kategoriji mlajših pionirjev se je pomerilo več kot 100 tekmovalcev. Danes bodo ob 16. uri skoki na 35-m skakalnici za starejše pionirje in mlajše mladince. Osrednja prireditev pa bo v soboto prav tako ob 16. uri, ko bo tekmovanje na 55-m skakalnici za člarte in mladince. Vse prireditve so pod pokrovitelj stvom delovne organizacije Iskra Delta in bodo izvedene v počastitev dneva borca. J. Javornik Janez Štirn, naš mladi smučarski skakalec, je sicer še v povojih, toda, če bo vse po sreči, bo jeseni spet med svojimi pogumnimi tovariši. — Foto: D. Dolenc govi moči. Ne sme biti nestrpen, ne sme prehitro utrujati poškodovanih kosti. Da bi le predolgo ne čutil bolečin, pravi, pa bo vse dobro. Janez Stirn je skakalec, ki veliko obeta. 2. je bil na svetovnem mladinskem prvenstvu leta 1984 v Trondhei-mu na Norveškem, 22. na svetovnem pokalu v Obesdorfu, letos je v Planici skočil kot predskakalec 166 in s padcem 172 metrov, na državnem prvenstvu v Planici in v Žireh je bil obakrat odličen četrti in drugi na evropskem pokalu letos februarja v Sarajevu. Janez je prepričan, da bo z njegovo roko in nogo še to poletje vse v najlepšem redu, da bo do zime ujel tudi kondicijo. Saj se mlade kosti rade in hitro celijo! Želimo mu, da bi čim prej okrevat, da bi bil resnično že letošnjo smučarsko sezono med našimi najbolj srčnimi mladeniči. „ „ . D. Dolenc Šiler osmi Bled — Na devetem mednarodnem amaterskem prvenstvu Jugoslavije v golfu za igralce v kategoriji nad 55 let, ki je bilo od 20. do 23. junija na blejskem golf igrišču, so imeli največ uspeha avstrijski tekmovalci. Edini jugoslovanski predstavnik Peter Šiler je osvojil osmo mesto. Prireditev so denarno podprli HTP Bled — tozd Kazino, (Di-ners klub) Jugoslavija in Grand hotel Rhoriania iz Švice. Rezultati: moški — 1 Turnher 223, 2. Heergott (Avstrija) 258, 3. Fridrich (ZRN) 262; ženske -l.Chrastlova (ČSSR) 262, 2. Sernetz (Avstrija), 268, 3. Gaidman (Italiia) 294. B. Rauh PETEK, 28 JUNIJA 1985 OBVESTILA, OGLASI 13. stran (M^l^IEIIGLAS Koliko dela, denarja, časa in živcev vam je že pojedla vaša bodoča hiša ? PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU BREZPLAČEN PREVOZ DO 100 KM pri nakupu v vrednosti nad 200.000 dinarjev KVALITETNO STAVBNO POHIŠTVO OKNA JELOBOR ST — zasteklena vezana okna OKNA TERMOTON — s termoizolacijskim steklom SENČILA po Izbiri — PVC rolete, polkna z nepremičnimi in premičnimi lamelami, Alu žaluzije VHODNA IN GARAŽNA VRATA — s kovanimi mrežami in kljuko STRANSKI ELEMENTI - za dopolnilo vhodnih vrat in prilagajanje zidni odprtini VSE STAVBNO POHIŠTVO JE IZ SMREKOVEGA LESA IN ZAŠČITENO Z IMPREGNACIJSKIM SREDSTVOM NOTRANJA VRATA - z nad-svetlobami ali brez, kompletna, krila ali podboji, v hrastovem ali mahagonijevem furnirju IN MONTAŽA JELOVICA lesna industrija , Škofja Loka . Kidričeva 58 Slovenci! Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju. Slovenci in Slovenke! Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njeni ljudje. Tega smo zmožni! Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo. V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naŠe samobitnosti! Slovenija ; Moja dežela. POSLOVALNICE: BAR, Bioteh. obraz, center D. Vla-hovića, ekonom, dvorište centra CRIKVENICA, Vinodolska 31 KRAGUJEVAC, Naselje lličevo NIŠ, Ul. Nikodiie Stojanovića NOVA GRADIŠKA, Krajačićeva 31 OSIJEK, Čebinjska bb PULA, Fižela 7 a (na Stoji)' SARAJEVO - Rajlovac, Ul. 21. maja 147 SKOPJE - Madjari, Ul. 821, št. 3 SPLIT, Kovanjinova 1 STARA PAZOVA, Kamenjarova 29 ŠIBENIK, Ul. Bratstva i jedinstva 98 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 VALJEVO, Kolubarska bb ZADAR, Biogradska bb ZAGREB — Sesvete, Zagrebačka 164 Komisija za delovna razmerja GIP GRADIŠ TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA vabi k sodelovanju: 1. LESARJE — pripravnike z dokončano II., III., IV. in V. stopnjo lesarske usmeritve za področja: — strojne in ročne obdelave lesa, — sestave in montaže stavbnega pohištva — prevzem in priprava lesa, — sušenje lesa. Pogoji: dokončana srednja lesarska šola ustrezne izobrazbene stopnje. 2. MIZARJE — za opravljanje del pri strojni in ročni obdelavi lesa, — za opravljanje montaže stavbnega pohištva, Pogoji: dokončana poklicna šola lesne stroke (KV mizar) ali srednja šola lesarske usmeritve (lesar — širok profil) s 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. 3. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA — za delo pri vzdrževanju strojev in naprav Pogoji: dokončana poklicna šola kovinske stroke (KV strojni ključavničar) ali srednja šola kovinarske usmeritve (vzdrževalec strojev) s 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. 4. KURJAČA — za delo pri upravljanju in vzdrževanju kurilnice Pogoji: dokončana šola kovinske ali elektro stroke z izpitom za kurjača in 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami 5. PRIUČENE DELAVCE LESNE STROKE — za dela pri strojnem razrezu lesa, — za letvičenje in sortiranje lesa, Pogoji: dokončana osemletka in tečaj za delavce v primarni predelavi lesa Delovno razmerje pod točko 1. sklepamo za določen,čas, pod točkami od 2. do 5. pa za nedoločen čas. Poizkusno delo za vsa navedena dela traja 30 dni. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe do 10. julija 1985 na naslov GRADIŠ TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. HOTEL GRAJSKI DVOR RADOVLJICA vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del in nalog 1. VODJE HOTELSKO PRODAJNE SLUŽBE Pogoji: — višja izobrazba družboslovne smeri, , — 3 leta delovnih izkušenj, — znanje dveh tujih jezikov. 2. NOČNEGA RECEPTORJA Pogoji: — srednješolska izobrazba, — 2 leti delovnih izkušenj, — znanje dveh tujih jezikov. 3. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO ^ Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj. 4. POMIVALKE 5. SOBARICE Pogoji pod 4. in 5. — končana osnovna šola, zaželene so delovne izkušnje, trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Hotel Grajski dvor, Radovljica, Kranjska 2, v 8 dneh po objavi. Obvestilo o izbiri kandidata bodo prija vljeni prejeli v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja o izbiri kandidatov. ■F KONSTRUKTOR Bik. 00UR CIGLANA ZLATAR« 41250 ZLATAR. R. Končara 25. tel.: 049/21-779 ali 21-610 PRODAJA PO UGODNIH POGOJIH modularni blok 6/1 JUS B. D1.015 znamka opeke 15 za m' zidu 30 cm — 25 kom/m2 dolžina: 290 širina: 190 višina: 190 MALOPRODAJNA CENA 69,81 din stropni vložek JUS B. D1.030 za m2 zidu — 8 kom dolžina. 250 širina: 380 višina: 140 80,75 din V ceno je vračunano nalaganje kamiona. Na željo kupca organiziramo tudi prevoz. Vse informacije nudimo pisno ali po telefonu. GARANCIJA KVALITETE Opeka nima apnenca. 70-LETNA PROIZVODNJA! GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ Likozarjeva 1 a Zadružni svet objavlja prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja) za nedoločen delovni čas Pogoji: — višja ali visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, — 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, — po možnosti z zunanjetrgovinsko registracijo. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska obrtna zadruga Kranj, Likozarjeva 1 a, Kranj. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD Delikatesa, n. sol. o., Kranj, Maistrov trg 11 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. PRODAJALCA 2. DEIjAVKE V KUHINJI za določen čas (nadomeSčanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoji: pod 1. — IV. stopnja SI — smer prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 60 dni; pod 2. — osnovna šola, poskusno delo 30 dni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj Maistrov trg 11, 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih postopkov v 15 dneh po opravljeni izbiri. v „ OTBSSSSSSMOIAS 14. STRAN OGLASI, OBJAVE PETEK. 28. JUNUA 1985 Bled Turistično društvo Bled PROGRAM PRIREDITEV NA BLEDU V MESECU JULIJU 84.0VENUA - JUGOSLAVIJA Likovna razstava v Festivalni dvorani že od 28. 6. do 19. 7. slikar Polde Mihelič Večer komorne glasbe na Blejskem otoku. Izvaja Angela Tomanič — orgle Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani. Izvaja folklorna skupina Emona iz Ljubljane. Matinejski koncert na ploščadi pred hotelom Park. Promenadni koncert v 'Zdraviliškem parku. Izvaja godba na pihala iz Gorij. Večer komorne glasbe na Blejskem otoku. Izvajata Stanko Arnold — trobenta in Željko Marasovič — orgle. Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani. Izvaja KPD ZVEZDA iz Beograda. Gledališka predstava na Blejskem gradu. Izvaja gledališče TONE ČUFAR z Jesenic. Tenis turnir za pokal Turističnega društva Bled. Na tenis igrišču Zaka. Start kolesarskega maratona dveh jezer »Bled — Vrba« (Avstrija). Tradicionalni piknik za goste Bleda na piknik prostoru v Ribnem pri Bledu. Večerni promenadni Koncert na jezeru ob kampingu Zaka. Izvaja Pihalni orkester VERIGE iz Lesc. Matinejski koncert na ploščadi pred hotelom Park. TEDEN KOMORNE GLASBE IDRIART BLED'85. Koncert violinista Mihe Pogačnika v cerkvi na otoku. Nastop folklorne skupine LADO iz Zagreba v Festivalni dvorani. V Festivalni dvorani — Pesmi iz vzhodne Srbije, poje Radmila Stevovič Orgelski koncert solista Lea Kramerja v farni cerkvi na Bledu. Koncert sopranistke OLGE GRACEU v Festivalni dvorani. Uvod v koncert violinista Mihe Pogačnika in pianista Die dre Irons v Festivalni dvorani. Koncert violinista Mihe Pogačnika in pianista Diedre Irons v Festivalni dvorani. Gasilska vaja v centru Bleda ob 100 letnici GD Bled. Večer jugoslovanske folklore v športni dvorani, izvaja profesionalna folklorna skupina LADO iz Zagreba. Koncert kvarteta KLIMA iz Zagreba v Festivalni dvorani. Predstava EURITMIĆNEGA gledališča iz Berlina v Festivalni dvorani. Koncert Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta UROŠA LAJOVICA. Solist večera CSABA 0NCZAY -čelo. Festivalna dvorana. Koncert čelista SZABE A0NCZAY v Festivalni dvorani. Koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Hartmuta Haenchena, solista večera Miha Pogačnik — violina in Anton Grčar-Petrič. Festivalna dvorana. Razstava gorenjskih slikarjev krajinarjev (ob 90 letnici Planinskega vestnika). Festivalna dvorana. Slavnostna seja s kulturnim programom ob 100-letnici GD Bled v Festivalni dvorani. Pričetek prireditve BLEJSKA NOČ z nastopom osebja blejskih hotelov v predstavitvi kulinaričnih specialitet. Pričetek zabavnega programa pred hotelom Park. Večerni koncert na Blejskem jezeru. Tradicionalni OGNJEMET z Blejskega gradu in jezera. SURF TENIS turnir na Blejskem jezeru za pokal hotela Golf na Bledu. Gasilska parada ob 100-letnici GD Bled. Gasilska veselica v Športni dvorani Bled. Večer ŠANSONOV na Blejskem gradu. 1., po. 20.00 3., sr. 21.00 4., če. 10.00 7.. ne. 18.00 8., po. 20.00 10., sr. 21.00 12.. pe. 21.00 13.- 14. so.-ne. 8.00 13., so. 8.00 13., so. 16.00 13.. so. 21.00 14., ne. 10.00 15., po. 19.30 in 21.00 16.. to. 11.30 16.. to. 17.30 16., to. 20.30 17. sr. 11.30 17. sr. 17.30 17. sr. 20.30 17. sr. 17.00 17. sr. 21.00 18. če. 11.30 18. če. 17.30 18. če. 20.30 19. 19. 19. 20. pe. 11.30 pe. 20.30 pe-16 8 so. 19.00 20. so. 16.00 20. 20. 20. 20. 21. 21. 21. so. 19.00 so.„ 21.00 so. 22.00 21. so.-ne. ne. 14.30 ne. 16.30 ne. 21.00 TEDEN STARE BAROČNE GLASBE 22., po. 21.00 Koncert trobilnega tria v cerkvi na otoku, (trobenta — rog — pozavna). 23., to. 20.00 Koncert slovenske narodno-zabavne glasbe na ploščadi pred hotelom Park. Izvaja ansambel ALPSKI KVINTET. 23.. to. 21.00 Koncert skupine RAMOVŠ SONSORT na Blejskem gradu. Sestava: kljunasta flavta, viola da gamba in čembalo. 24., sr. 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani izvaja KPD FRANCE MAROLT iz Ljubljane. 25., če. 21.00 Koncert solistke LUCY JALLMAN-RUSSEL v Vili Bled 26., pe. 21.00 Koncert solista FRANZA ZEBINGERJA na Blejskem otoku, orgle. 27.-28. so.-ne. Tenis turnir za pokal potovalne agencije Kompas Bled na tenis igrišču Zaka. 27., so. 20.00 Predstavitev para Blejske kmečke ohceti 1985 na ploščadi pred hotelom Park. 27., so. 21.00 Koncert solista ANDREASA KECKESA (lutnja) na Blej skem gradu. 28., ne. 18.00 Promenadni koncert v Zdraviliškem parku. Izvaja pihalni orkester iz Kranja 28., ne. 21.00 Koncert tria PAHOR v hotelu Vila Bled. 29., po. 21.00 Koncert skupine GAMERITH CONSORT na Blejskem otoku. Zasedba: sopran, alt, traverso, baročna viola, čembalo, baročna viola. 31.. sr. 16.00 Otvoritev etnološke prireditve Ble;ska kmečka ohcet 1985 31., sr. , 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani — izvaja prof. folklorna skupina KOLO iz Beograda. DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. RAČUNOVODJE za nedoločen čas Pogoji: — višja ali srednja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj. OD okoli 58.000 din. 2. KNJIGOVODJE (OD in saldakonti) za nedoločen čas Pogoji: — srednja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj. I/brana kandidata bosta z delom pričela takoj. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. Vse informacije dobo kandidati osebno v domu ali po telefonu 22 590. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje Gremo na dopust Ne pozabite zapreti pipe, izključiti električnih aparatov ... — Le brezskrben dopust je tudi pravi dopust — Ste že slišali za »tiket police« za zavarovanje? Vreme res že nekaj časa ni najbolj naklonjeno razmišljanju o dopustu. Vendar pregovor pravi: za dežjem vedno posije sonce. Prav gotovo ste se že odločili, kje in kako boste letos dopustovali. Preden se odpravite z doma, naj vas spomnimo na nekaj tradicionalnih nasvetov. čeprav ste se dogovorili, kdo vam bo med odsotnostjo od časa do časa žalil rože, prezračil stanovanje in morda obiskal ter nahranil vašega pernatega ali štirinožnega prijatelja, si tik pred odhodom vzemite čas in zbrano opravite še nekatera opravila. Predvsem ne pozabite preveriti, če imate zaprte vse vodovodne pipe, posebno tiste pri pralnih in pomivalnih strojih. Zaprite tudi varnostne ventile pri plinskih jeklenkah. In ne bo odveč, če boste iz omrežja iz- ključili televizor, anteno in še kateri električni aparat. In naj vas nazadnje nikar ne premoti navada, da boste stanovanje zaklenili, ključ pa »skrili« pod predpražnik, ali pa boste stanovanje celo pozabili zakleniti. Zares neprijetno je, če se spomnite potem, med dopustom, daleč od doma, da ste nekaj pozabili. Vemo pa, da nesreča nikdar ne počiva. Čeprav ste naredili vse, se še vedno lahko zgodi kaj nenavadnega, nepričakovanega in neprijetnega. Zato ne bo odveč, da pred odhodom poskrbite tudi za. zavarovan je. Z osnovnim stanovanjskim zavarovanjem ste se praktično zavarovali proti vlomu, požaru, eksploziji, zavarovali ste lahko električne aparate in stekla, tapete in druge obloge proti izlivu vode pa tudi predmete poseb- ne vrednosti. Vendar pa so predmeti posebne vrednosti (zlatnina, nakit, slike . . .) v osnovnem stanovanjskem zavarovanju zavarovani le do višine 10.000 novih dinarjev. Zato velja razmisliti, da bi tovrstne predmete posebej zavarovali. Oglasite se v Zavarovalnici ali pa se posvetujte z njenim zastopnikom. Danes niso več redki primeri, da se zavarujemo tudi med potovanjem in med dopustom zunaj domačega kraja. Če ste se odločili za letovanje pod šotorom v kampu, lahko zavarujete šotor in stvari v njem. Izključena v tem primeru sta vlom in tatvina. Za odškodnino 4° 25.000 dinarjev znaša premija za teden dni 35 dinarjev, za odškodnino do 50.000 dinarjev pa je premija za teden dni 70 dinarjev. Zavarujete lahko tudi počitniško prikolico in stvari v njej. Za odškodnino do 75.000 dinarjev znaša premija za en teden 105 dinarjev, za odškodnino do 150.000 dinarjev pa znaša premija za en teden 210 dinarjev. Osebni avto in stvari v njem lahko zavarujete za odškodnino do 150.000 dinarjev, za kar znaša premija za teden dni 210 dinarjev. Če pa se boste odločili za odškodnino do 300.000 dinarjev, znaša premija za teden dni 420 dinarjev. Pri zavarovanju prikolice in avtomobila ter stvari zajema jamstvo tudi vlom in tatvino. Tovrstno zavarovanje med dopustom je strokovno znano pod imenom »tiket zavarovanje«. Tiket police za zavarovanje v kampih pa dobite v Zavarovalnici. GORENJSKI TISK tiskarna in kartonaža, n. sol. o. Moše Pijade 1, KRANJ DSSS po sklepu odbora za kadrovske in družbene zadeve objavlja prosta dela in naloge 1. KUHARSKA OPRAVILA II Pogoji: — dokončana osnovna šola, , — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. 2. MEHANSKA OPRAVILA KV Pogoji: — 3-letna srednja šola za mehanike, ključavničarje, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — pasivno znanje tujega jezika, — šoferski izpit B kategorije. Delo je dvoizmensko z dvomesečnim poizkusnim delom. Združujemo ga za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo DO 8 dni po objavi. i Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, n. sol. o. Kranj, Mirka Vadnova 1, TOZD OPEKARNE, b. o. objavlja naslednja prosta dela in naloge VOZNIKA VILIČARJA Pogoji: — izpit za vožnjo z viličarjem in eno leto delovnih izkušenj, — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen'čas s trimesečnimi poskusnim delom. KV ELEKTRICARJA - VZDRŽEVALCA Pogoji: — poklicna šola elektro stroke in eno leto delovnih izkušenj, — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj za navedena dela in naloge pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Opekarne. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA p. o. KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu ponovno razpisuje za šolsko leto 1985/86 naslednja dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: - POUČEVANJE FIZIKE - POUČEVANJE STROKOVNIH PREDMETOV V PROGRAMU OBUTVENI TEHNOLOG - POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V PROGRAMU OBUTVENI TEHNOLOG - 2 delavca Nastop dela 1. septembra 1985. za določen čas s polnim delovnim časom: - POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V PROGRAMU TEKSTILNI KEMIK (od 1. septembra 1985 do 19. marca 1986 — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, jg jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določeni z vzgojnoizobraževalnimi programi. Za delavca za poučevanje fizike je na razpolago stanovanje. Odbor za delovna razmerja objavlja dela in naloge za nedoločen čas - KURIAČA Pogoji: — dokončana poklicna kovinarska ali elektro šola širokega profila, izpit za kurjača, vozniški izpit B kategorije, — dvomesečno poskusno delo. - 2 SNAŽILK Pogoji: — nedokončana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo: — na razpis v 15 dneh — na objavo v 8 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33. O rezultatu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. /O ljubljanska banka TEMELJNA BANKA GORENJSKE KRANJ Z namenom, da bi banka poslovanje čimbolj približala občanom, smo razširili poslovni čas v nekaterih organizacijskih enotah, hkrati pa želimo za izboljšanje bančnega servisa v večje zadovoljstvo občanom s povečanjem števila zaposlenih okrepiti poslovanje za bančnimi okenci. Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke-Gorenjske Kranj vabi zato za potrebe svojih poslovnih enot v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču k sodelovanju 21 sodelavcev ki jih privlači dinamično in pestro delo s strankami, ki poteka v dveh izmenah. Naloge se bodo opravljale na sedežih vseh poslovnih enot in v ekspoziturah Kranjska gora, Bohinjska Bistrica, Železniki, Žiri in Bistrica pri Tržiču. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo ekonomske, splošne ali finančne smeri ter eno do dve leti delovnih izkušenj. Nudimo organizirano uvajanje in usposabljanje za delo ter možnost strokovnega izpopolnjevanja, stimulativno nagrajevanje iei primerno raven družbenega standarda. Kandidati, ki jih ponudba zanima, naj svoje prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, Cesta .11 .A 1, sektor splošnih poslov, kjer smo vam na voljo tudi za vse dodatne informacije. S prijavljenimi kandidati se bomo po zaključeni objavi osebno pogovorili. PETEK, 28. JUNIJA 1985 OGLASI, OBVESTILA 15. STRAN (g^)IMgKHJ©IEIIGLAS VIZ TOZD VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge 2 VZGOJITELJIC Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom od 1. septembra 1985 do 31. januarja 1986 Pogoji: — srednja vzgojiteljska šola, opravljen strokovni izpit. 4 VZGOJITELJIC Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom — za nadomeščanje delavk, ki so na porodniškem dopustu. Pogoj: -- srednja vzgojiteljska šola, opravljen strokovni izpit. 2 VARUHINJ Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom — za nadomeščanje delavk, ki so na porodniškem dopustu. , 1 VARUHINJO Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s skrajšanim delovnim časom za čas od 1. septembra 1985 do 31. januarja 1986. Pogoj: — končana šola za varuhinje. 1 KUHINJSKO POMOČNICO Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s skrajšanim delovnim časom od 1. septembra 1985 do 31. januarja 1986. Pogoj: — končana osemletka. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi na naslov VIZ TOZD Varstvena organizacija Jesenice, Jesenice, Tavčarjeva 21, »komisiji za delovna razmerja«. ALPETOUR ALPETOUR TOZD HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge v Poslovni enoti Šport hotel Pokljuka: 1. GOSPODARJA 2. RECEPTORJA Pod 1. morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — poklicna ali srednja šola tehnične smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — potreben je izpit za kurjača centralne kurjave, — opravljen izpit za šoferja B kategorije. Poskusna doba tri mesece. Pod 2. morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja šola, — znanje nemškega in italijanskega jezika. Poskusna doba tri mesece. Nastanitev za izbrana kandidata je zagotovljena. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Alpetour TOZD Hoteli Simonov zaliv Izola, Morova 6 a, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem izbiranju ponudb. LIP, Lesna industrija Bled, n. sol. o. TOZD Lesna predelava Mojstrana objavlja prosta dela in naloge KOTLOVNICARJA - ČUVAJA Pogoji za zasedbo: — III. stopnja zahtevnosti dela lesne ali kovinske smeri in opravljena pripravniška praksa, — izpit za opravljanje nizkotlačnih kotlov. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo opravljen tečaj za naziv gasilec in tečaj za varnostnike pri DO Varnost. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 8 dneh po objavi, to je do 5. 7.1985, na naslov Lip Bled, TOZD Mojstrana, Mojstrana. ir ggg TC |_| IVI IUT skorja loka ■ mm ■■ 1^1 IIV. STARA CESTA 2 SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Tozd komunalne dejavnosti Razpisna komisija DS TOZD Komunalne dejavnosti razpisuje prosta delovna opravila s posebnimi pooblastili za 4-letno mandatno dobo VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI — ^višja šola ekonomske ali komercialne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — srednja šola ekonomske ali komercialne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — da je kandidat gospodarsko razgledan, — da kandidat izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka, — da kandidat izpolnjuje splošne in posebne pogoje, predvidene za ta dela in naloge. Kandidati naj pošljejo vlogo z dokazili o zahtevanih pogojih v zaprti pisemski ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na SGP Tehnik, TOZD Komunalne dejavnosti, Škofja Loka, Ki dričeva 43 A, v roku 15 dni od objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po imenovanju kandidata. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisiji za delovna razmerja DSSS in TOZD Blagovni promet objavljata prosta dela in naloge 1. UREJANJE DEL TEKOČEGA ELEKTROVZDRŽEVANJA 2. IZDELAVA SEKAL - 2 delavca 3. UREJANJE DEL V ODDELKU PREVZEM IN OSKRBA 4. OPRAVLJANJE KURIRSKIH DEL Zahtevamo: pod 1. — 4-letno srednjo strokovno izobrazbo elektro smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — poznavanje strojev, naprav in inštalacij, — iznajdljivost in sposobnost hitrega ukrepanja, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo; pod 2. — 3-letno srednjo strokovno izobrazbo strojne — ključavničarske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — uspešno opravljeno dvomesečno poskusno delo; pod 3. — 3-letno srednjo strokovno izobrazbo, — leto delovnih izkušenj, — izpit za upravljanje viličarja, — organizacijske sposobnosti, — uspešno opravljeno dvomesečno poskusno delo; pod 4. — 2-letno srednjo strokovno izobrazbo, — 2 leti delovnih izkušenj, — izpit za voznika B kategorije, — uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: 2 ORGANIZATORJEV POSLOVNEGA IN INFORMACIJSKEGA SISTEMA AOP Pogoji: — visoka oziroma višja izobrazba tehnične, organizacijske, ali ekonomske smeri in 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na področju AOP ali v prometni dejavnosti. Poskusno delo traja tri mesece. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED, TOZD Hotel LOVEC BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE KUHINJE V PE MLINO Pogoji: — obvladan program V. stopnje gostinske usmeritve — smer kuharstvo, — za izvajanje naloge se je možno usposobiti v 3 letih, — trimesečni poskusni rok. 2. NATAKARJA Pogoji: — obvladan program IV. stopnje gostinske usmeritve — smer strežba, — za izvajanje naloge se je možno usposobiti v letu dni, — pogovorno znanje dveh tujih jezikov (nemški, angleški), — dvomesečni poskusni rok. 3. SLAŠČIČARJA Pogoji: — obvladan program IV. stopnje živilske usmeritve — smer slaščičar — konditor, — za izvajanje naloge se je možno usposobiti v letu dni, — enomesečni poskusni rok. Delovno razmerje pod 1., 2. in 3. združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD hotel Lovec, Ljubljanska 6., Bled, s pripisom »komisiji za delovna razmerja«. H035TWWB W KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA P. o. objavlja prosta dela in naloge VODENJE OBRATA PROIZVODNJE IN VZDRŽEVANJA Pogoji: — izobrazba I. stopnje fakultete za strojništvo, — 3 leta delovnih izkušenj na takem ali podobnem delu, — za izbranega kandidata bo uvedeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi Odboru za medsebojna razmerja v DO Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka. izbrali so zk VAS V Al m i rini trgovini v Grimščah na Bledu smo opazili zelo lepe bele ženske puloverje z abstraktnimi barvnimi vzorci. Vsi puloverji, ki so v prodaji, so unikatni izdelki. M MERKUR kranj MERKUR, trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj, Koroška 1 TOZD Universal — Prodaja na debelo, n. sub. o., Jesenice, Sp. Plavž 3 objavlja prosta dela in naloge 1. REZANJE PLOČEVINE Pogoji: — kvalificiran kovinarski delavec ozkega profila z opravljenim izpitom za avtogenega rezalca, — 1 do 2 leti delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. 2. PREVZEMANJE IN IZDAJANJE BLAGA Pogoji: — KV trgovski prodajalec tehnične stroke, — 1-do 2 leti delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh j po objavi na naslov Merkur Kranj, Trgovina in storitve, j n. sol. o., Kadrovsko-socialna služba, Kranj, Koroška 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu skle- i pov o izbiri. ■' i. Iskra ISKRA »ELEKTROMOTORJI« ŽELEZNIKI, Otoki 21 Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE SEKTORJA POSEBNIH PROGRAMOV Pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — tri leta ustrezne prakse, ali — višješolska izobrazba enake smeri, — pet let ustrezne prakse. Kandidat mora aktivno obvladati enega od svetovnih jezikov. Poleg omenjenih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Škofja Loka. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let. Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje tudi prosta dela in naloge: VODJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne smeri, — nad 4 leta ustrezne prakse. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (pod 1. in 2.) sprejema kadrovska služba Iskra TOZD Elektromotorji, Železniki, Otoki 21, v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisa. Osnovna šola IVAN TAVČAR GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge — za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. UČITELJA GLASBENE VZGOJE PA ustrezne smeri 2. UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE PA ustrezne smeri Nastop dela 1. septembra 1985. — za določen čas s polnim delovnim časom: 1. UČITELJA RP na PŠ Leskovica PA ustrezne smeri od 1. avgusta 1985 do vrnitve odsotne delavke. 2. UČITELJA V ODDELKU PB PA ustrezne smeri od 1. septembra 1985 do 31. avgusta 1986. 3. VZGOJITELJICE v vrtcu vzgojiteljska šola od 4. septeembra 1985 do vrnitve odsotne delavke. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi v osnovno šolo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku razpisa. MMSM^GLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE PETEK, 28. JUNIJA 1985 DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ objavlja možnosti za študij in izobraževanje ob delu v šolskem letu 1985/86 v naslednjih oblikah: OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE Vpisuje v vse razrede osnovne šole. Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1985. Prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zadnjem končanem razredu, — rojstni list, — potrdilo o zaposlitvi. Šolanje je brezplačno. Pouk bo organiziran dvoizmensko, tako da se lahko v šolo vključijo tudi tisti, ki delajo v izmenah. V sodelovanju z DOPISNO DELAVSKO UNIVERZO UNIVERZUM v Ljubljani organiziramo v šolskem letu 1985/86 dopisno izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe po programih usmerjenega izobraževanja v kovinarskih in elektro usmeritvah. 1. Po skrajšanih programih za kovinarje bomo izobraževali kandidate v naslednjih usmeritvah: — obdelovalec kovin, — vzdrževalec in upravljalec strojev, — spajalec in rezalec kovin. V izobraževanje po skrajšanih programih se lahko vpišejo kandidati, ki nimajo dokončane osnovne šole in so zaposleni. Šolanje traja dve leti in se potem lahko nadaljuje v srednjih programih. 2. Po srednjih programih za kovinarje bomo izobraževali kandidate v naslednjih usmeritvah: — oblikovalec kovin, — preoblikovalec in spajalec, — monter in upravljalec energetskih naprav, — finomehanik, — strojni mehanik, — strojni tehnik. V izobraževanje po srednjih programih se lahko vpišejo kandidati, ki so zaposleni in so uspešno končali osnovno šolo ali skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja. Za usmeritve od prve do pete alineje traja šolanje tri leta. Za smer strojni tehnik pa traja šolanje štiri leta. 3. Po skrajšanih in srednjih programih bomo izobraževali tudi kandidate, ki se bodo odločili za pridobitev strokovne izobrazbe po programih za energetika in sicer v naslednjih usmeritvah: — elektromonter, — elektroinštalater, — obratovni elektrikar, — elektromehanik, — mehanik za popravilo gospodinjskih aparatov. Vpisni pogoji za kandidate so isti, kot so vpisni pogoji za izobraževanje po programih za kovinarje. 4. Nadaljevalni program za kovinarje V nadaljevalnem programu se izobražujejo kandidati v smereh tehnolog in energetik. Pogoj za vpis — uspešno končana srednja kovinarska šola IV. stopnje zahtevnosti ali poklicna kovinarska šola ali avtomehanska šola ter 1 leto delovnih izkušenj. Šolanje traja 2 leti. Organiziramo tudi izpite in po potrebi seminarje za dokončanje poklicne kovinarske in elektro šole po starem programu. Izobraževanje po tem programu se po Zakonu izteka 31.8. 1986.leta. Organizacija izobraževanja Dopisno izobraževanje je organizirano tako, da udeleženec dobi program izobraževanja in ustrezno literaturo z navodili za izobraževanje. Predvidena so tudi predavanja in srečanja udeležencev s konzultacijami za posamezne predmete. Prav tako je za udeležence izobraževanja predviden čas za vaje in praktično delo v skladu z zahtevami posameznega programa. Pripominjamo, da gre za metodo racionalizacije izobraževanja odraslih, ki je v današnjem času neizogiben proces. Z izobraževanjem bomo pričeli 1. oktobra 1985. Vsa predvidena predavanja, konzultacije, vaje in praktično delo bodo organizirana v Kranju in po potrebi v Ljubljani. V sodelovanju s SREDNJO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN RAČUNALNIŠKE USMERITVE v MARIBORU organiziramo izobraževanje za pridobitev tehniške izobrazbe po nadaljevalnem programu za kandidate elektro elektronikov in energetikov. Pogoj za vpis — uspešno končana elektro šola IV. stopnje ali poklicna elektro šola. Šolanje traja 2 leti. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1985. PROMETNA TEHNIŠKA ŠOLA V sodelovanju s Šolskim centrom za cestni promet iz Zagreba organiziramo dopisno obliko za izobraževanje prometnih tehnikov — srednji, nadaljevalni program. Pogoj za vpis — uspešno končan 2-letni srednji program ali poklicna šola. Prijave sprejemamo do 20. septembra 1985. V sodelovanju s SREDNJO ŠOLO EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE KRANJ objavljamo možnosti za izobraževanje ob delu: 1. V prvem letniku administrativne dejavnosti z možnostmi nadaljevanja izobraževanja v smereh: — administrator, — upravni tehnik. Pogoji za vpis — končana osnovna šola in pozitivna ocena iz tujega jezika ter zaposlitev v administrativni dejavnosti. Prijave za vpis sprejema Delavska univerza Kranj vsak dan od 7. do 16. ure do 15. septembra 1985. 2. Organiziramo izpite in po potrebi seminarje za poklicno administrativno šolo ter upravno administrativno šolo po starih programih. Izobraževanje po tem programu traja le še do 31. 8. 1986. Pogoj za vpis — nedokončana poklicna administrativna šola in upravno administrativna šola po starem programu. Prijave za vpis sprejemamo do 15. septembra 1985. Vpisujemo v PROGRAM POSLOVNO FINANČNE DEJAVNOSTI 1. letnik z možnostjo izobraževanja za III. stopnjo —- smer poslovni manipulant in za V. stopnjo — smer ekonomski tehnik Pogoj za vključitev v izobraževanje je končana osemletka in pozitivna ocena iz tujega jezika. Možen je prestop iz drugih programov srednjega usmerjenega izobraževanja s priznanjem opravljenih izpitov iz določenih predmetov. Organiziramo tudi izpite, pripravljalne seminarje za zaključni izpit in zaključne izpite za srednjo ekonomsko šolo po starem programu — do 31. 8. 1986. Prijave za vpis sprejemamo do 15. septembra 1985. NAČIN PRIJAVE Kandidati dobijo na delavski univerzi prijavo, ki jo izpolnijo in opremijo z naslednjimi dokumenti: — potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti ali — spričevalom o dokončani osnovni šoli ali — spričevalom o dokončani poklicni šoli ali — zadnjim šolskim spričevalom, — rojstnim listom, — potrdilom o zaposlitvi, — 2 fotografijami za indeks, — potrdilom delovne organizacije ali izjavo o kritju stroškov šolanja, — 500 din prijavnih stroškov. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 15. SEPTEMBRA 1985. TEHNIŠKA FAKULTETA MARIBOR Na prvi stopnji bo organiziran študij v oddelkih za strojništvo, elektrotehniko, kemijsko tehnologijo in delno za gradbeništvo. Na drugi stopnji bo organiziran študij v oddelek za elektrotehniko, vabimo pa tudi kandidate za vpis v TF strojništvo, TF kemijsko tehnologijo in TF gradbeništvo za evidenčno prijavo. Prijave sprejemamo do 15. avgusta 1985, možen bo tudi naknaden vpis. Prijave je treba priložiti: — spričevalo o zaključnem izpitu srednje šole, — rojstni list, — življenjepis, — potrdilo o zaposlitvi ali potrdilo pristojnega zavoda, če kandidat ni zaposlen, — izjavo o plačevanju stroškov študija ali potrdilo delovne organizacije (2 x). EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA - poslovni oddelek Študij je organiziran na prvi in drugi stopnji. Prijave sprejemamo do 15. avgusta 1985, možen bo tudi naknadni vpis. Prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zaključeni srednji šoli, — izpisek iz rojstne matične knjige ali poročni list, — potrdilo o zaposlitvi, — izjavo o kritju stroškov študija ali potrdilo delovne organizacije, — 2 fotografiji 4x6, — kolek za 8 din. TEČAJI TUJIH JEZIKOV: začetni, nadaljevalni in tečaji konverzacije angleškega, nemškega in italijanskega jezika, začetni tečaji francoskega in ruskega jezika. Tečaje tujih jezikov organiziramo tudi za DELOVNE ORGANIZACIJE — splošne, na željo pa tudi po posebno prilagojenih programih. Tečaji tujih jezikov za otroke: začetni in nadaljevalni tečaji nemškega in angleškega jezika za predšolske (5—7 let) in šoloobvezne otroke (8 — 12 let). Tečaj slovenskega jezika: za delavce iz drugih republik in pokrajin. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1985. IZOBRAŽEVANJE V IZVENŠOLSKIH OBLIKAH - tečaj — strojepisja, — blagajniškega poslovanja, — poslovne administracije in korespondence, — knjigovodstva, — vodenja poslovnih knjig, — stenografije, — za vzdrževalce avtomatskih naprav, — skladiščnega poslovanja, — varstva pri delu, — za upravljalec naprav za ogrevanje, — za upravljalec telefonskih central, — za kinooperaterje, — vzdrževanja strojev in naprav, — za upravljalce viličarjev, — za kontrolorje v proizvodnji, — tehniškega risanja, — za snažilke, — za sprevodnike, — za mentorje in inštruktorje za proizvodno delo v usmerjenem izobraževanju. Tečaje bomo organizirali v vsem šolskem letu, pričeli pa bomo septembra 1985. VLJUDNO VABLJENI! špecerina VELETRGOVINA ŠPECERIJA BLED TOZD Veleprodaja Na osnovi sklepa Delavskega sveta o prodaji osnovnih sredstev razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. tovorni avto MERCEDES L 406 D/35, leto izdelave 1972, izklicna cena 600.000 din 2. osebni avto VW Golf .IG L, leto izdelave 1980, izklicna cena 500.000 din Licitacija bo v petek, 5. julija 1985, ob 14.30 na Bledu, Kajuho-va cesta 3. Ogled vozil je uro pred licitacijo. Kandidati naj vplačajo varščino v višini 50.000 din pri blagajni najkasneje eno uro pred licitacijo. V ceni ni vključen prometni davek. Prednost pri licitaciji ima družbeni sektor, katerega pooblaščena oseba se mora izkazati s pooblastilom. Vozilo je treba plačati v 5 dneh po licitaciji. Iskra ISKRA — Industrija za električna orodja Kranj, p. o. Savska loka 4 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja prosta dela VOZNIKA VILIČARJA do 1,5 tone Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — opravljen izpit za voznika viličarja, — zaželene ustrezne delovne izkušnje, — zaželen odslužen vojaški rok. K sodelovanju vabimo 2 KVALIFICIRANA KOVINARJA za delo pri stružnih avtomatih Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Splošno kadrovsko področje, Savska loka4. BUD HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD GH Toplice Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. MASERJA Pogoji: — III. stopnja zdravstvene usmeritve — maser, — poskusni rok dva meseca — pogovorno znanje dveh tujih jezikov (angl., nemški) Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. 2. POMOČNIKA VODJE OMIZIJ Pogoji: — IV. stopnja gostinske usmeritve — smer strežba, — pogovorno znanje dveh tujih jezikov (angl., nemški), — poskusni rok dva meseca. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD GH Toplice, C. svobode 12, Bled, s pripisom »komisiji za delovna razmerja«. OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC JESENICE Razpisna komisija za imenovanje pomočnika ravnatelja razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA TOZD Osnovne šole Prežihov Voranc, Jesenice Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike in pogoje, določene v I. odstavku 89. člena Zakona o osnovni šoli, — imeti mora pedagoško izobrazbo ter najmanj tri leta delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, — imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti, — biti mora družbenopolitično aktiven. Dela in naloge pomočnika ravnatelja bo izbrani kandidat dopolnjeval še z učno obveznostjo v skladu z 77. členom Statuta TOZD Osnovne šole Prežihov Voranc Jesenice. Nastop dela 1. septembra 1985. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov TOZD Osnovna šola Prežihov Voranc Jesenice, Razpisna komisija, Tomšičeva 5, Jesenice. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem roku za prijave. TOKOS TOKOS TRŽIČ, p. o. Tržiška tovarna kos in srpov Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. ORODJARJA Pogoji: — končana poklicna šola kovinarske smeri (orodjar) oziroma IV. stopnja kovinarske usmeritve, smer orodjar, — 1 do 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov Tokos Tržič, Cankarjeva 9, komisiji za delovna razmerja. K0GP - TOZD OPEKARNA KRANJ, Pševska 18, Stražišče GRADITELJI! IZREDNO UGODNO! Še do 30. 6. vam nudimo 5 % popust pri nabavi modularnega in pregradnega bloka in 50 % popust pri dostavi teh. Nudimo tudi: — porolit, zidak, tuljave, NORMA opečni montažni strop — betonski blok, vogalniki, strešniki — izotekt, bitumen, ibitol, strešna lepenka, stiropor, kombi plošče, lendapor — cement, apno, armaturne mreže, SCHIEDEL dimnik Dobava takoj — možnost uporabe avtodvigala Prodaja Stražišče, Pševska 18., tel.: 21-140, 21-195 J PETEK, 28. JUNIJA 1985 REPORTAŽA, OGLASI, OBJAVE .17. STRAN @®IMSSSoU©IEI!GLAf Sovjetska zveza danes Ogromna dežela velikih mest in resnih obrazov Kogar bi v Sovjetski zvezi vprašala, katero mesto je zanj najlepše v državi, bi povedal, da njegovo. Tako je tudi vodička Vera, ki nas, je pričakala že na mejnem prehodu v Čopu in je kasneje hodila z nami po Leningradu, Moskvi in Kijevu, do konca trdila, da je najlepše mesto Lavov. Tam smo se prvič ustavili za daljši čas. Lavov je danes eno najbolj razvitih mest v Sovjetski zvezi, seveda pa je pri tem prvem ,naju', ki jih je pri opisovanju dežele še veliko, treba zamižati vsaj na eno oko. To mesto ima močno industrijo, ki izvaža v več kot sedemdeset držav sveta, v njem je nad dvesto zgradb, ki pomenijo zgodovinske spomenike. V njem je ogromno mladih, to je mesto športnih igrišč in stadionov. Kljub vsemu temu za najosnovnejše stvari ni poskrbljeno. V mestu namreč le nekaj ur dnevno lahko odpro pipe s tekočo vodo, pa še ta ima vonj po vsem drugem, le po vodi ne. Tako nam Lavov kljub prijetnim ulicam in veličastnim zgradbam ni ostal v lepem spominu, saj se niti pošteno umiti nismo mogli. Tudi zato smo bili veseli, ko smo popoldne pristali na leningrajskem letališču. Čeprav je Leningrad mesto, ki ga povprečno le enaintridesetkrat na leto obsije sonce, je nam sijalo že prvi dan. Vendar je bilo mesto sredi aprila še zasneženo, po reki Nevi pa so plavali ogromni kosi ledu. Leningrad, nekdanja prestolnica ruske države z imenom Petrograd, leži na obali Finskega zaliva in je od Finske oddaljen le dvesto kilometrov. Zato je v Leningradu največ finskih turistov. Leningrad je mesto mostov, saj jih je kar dvesto petinšestdeset in nič čudno ni, da si je pridobil vzdevek »severne Benetke«. V Sovjetski zvezi je le Moskva večja od Leningrada, saj v njem živi več kot pet milijonov ljudi. Dve tretjini meja Sovjetske zveze potekata po morski obali, vendar dežela še zdaleč ni morska. Prav Leningrad je eno izmed mest, ki so mu v naslednjem dvajsetletnem planu namenili razvoj v pomorsko mesto. Poleg tega imajo veliko dela z njegovo obnovo, saj je več kot tisoč zgradb pod državnim nadzorstvom in so spremenjene v muzeje ter spomenike. Najveličastnejši med njimi so Ermitaž, Zimski dvorec, Petrov dvorec ter mnoge druge veličastne stavbe živo modro-rumeno-zelenih barv, da bi bilo mesto živo kljub dolgim zimam in pustim dnevom brez sonca. Tudi nekaj ,naj' zgradb je v Leningradu. Tako se zgradba general štaba lahko pohvali z najdaljšo fasado v Evropi, saj je dolga kar petsto osemdeset metrov. Aleksandrovski steber je največji stolp na svetu, ki je lit v enem kosu in visok sedeminštirideset metrov in pol ter težak šeststo petdeset ton. Poseben rekord imajo tudi štirje dvorci z imenom Ermitaž, v katerih je dva milijona sedemsto tisoč muzejskih eksponatov, predvsem slik. Izračunali so, da bi moral človek petnajst let vsak dan vsaj osem ur preživeti v muzeju; in če bi pred vsakim eksponatom stal le minuto, bi si muzej res lahko ogledal. Naše zahteve so bile bolj skromne — za ogled smo si vzeli tri ure časa. Prehodili smo skoraj petnajst kilometrov in srečali ogromno ljudi, saj Ermitaž obišče vsak dan skoraj štiri milijone ljudi. Ko smo si ogledovali muzeje in spomenike, smo kot organizirana skupina turistov prišli hitro na vrsto. Drugače je bilo, če smo si zaželeli popiti kavo ali pojesto eno izmed mnogih izvrstnih slaščic. Vrste so bile ponavadi dolge in le čudili smo'se lahko neštetim, ki so potrpežljivo čakali na priboljšek. Kavo in slaščice si lahko privoščijo vsi, saj za oboje ni treba odšteti več kot trideset ali štirideset kupei k. Osebni dohodki so v povprečju okrog sto petdeset rubljev, ru-belj pa je sto kupejk. Najvišje plače so med štiristo in ■ petsto rublji, dobivajo pa jih piloti, delavci v težkih delovnih razmerah in po naši oceni tudi vojaški in politični funkcionarji, vendar tega vodička Vera ni niti potrdila niti zanikala. Plače navadnih delavcev in trgovcev so med najnižjimi, saj zaslužijo od sedemdeset do sto rubljev. Plače učiteljev in zdravnikov pa so od sto petdeset do dvesto rubljev. Te podatke nam je povedala Vera. Če dohodek primerjamo s cenami avtobusnega pa tudi drugega prevoza, cenami stanovanj, šolskih potrebščin in hrane, potem so vse plače dobre. Za mestni avtobus je namreč treba odšteti le pet kupejk, za stanovanje dva do pet rubljev na mesec, za najboljše zvezke petnajst kupejk, tudi kruh, mleko, sir in druga osnovna živila so poceni. Liter bencina je štirideset kupejk, kar je tudi razumljivo, saj je'Sovjetska zveza že nekaj.časa med prvimi v proizovodnji nafte. Drugače pa je, ko je treba kupitiobleko, plašč, čevlje. Ženski plašč v skromni izložbi največje trgovske hiše v Leningradu stane sto dvajset rubljev. Podobno tudi kostimi. Tudi druga oblačila niso poceni. Drage so predvsem kavbojke, ki jih zadnje čase sami izdelujejo in stanejo okrog sedemdeset rubljev, kot smo videli v moskovskih izložbah. Moskva — glavno in največje mesto z več kot osmimi milijoni prebivalcev — pomeni politični, kulturni, prometni, industrijski in morda še kakšen center te ogromne dežele. Leta 1147 jo je ustanovil Jurij Dolgoroki. Simbol mesta je velika kremeljska trdnjava, ki so jo zgradili okrog prvotne lesene trdnjave. Obdaja jo več kot dva kilometra zidu, visokega od pet do dvajset metrov. Kremelj je bil že nekdaj in je še danes simbol moči. Vse v njem je veliko in veličastno. Prva kamnita zgradba v Kremlju je bila sezidana v štirinajstem stoletju, najmlajša zgradba pa je Dvorana kongresa, ki so jo zgradili leta 1962. Razen Kremlja je v Moskvi še veliko znamenitosti, ki jih je treba videti. Čudovit je Rdeči trg s katedralo svetega Vasilija. Tam je tudi mavzolej Lenina, ki pa je trenutno zaprt in smo zato lahko videli le zunanjost. Tudi Bolšoj teater je znan po vsem svetu. V njem je zaposlenih devetsto ljudi, karte za predstave pa so razprodane po več dni vnaprej. Slovita je univerza Lomonosova, ki jo sestavlja šestnajst zgradb. V Moskvi študira trideset tisoč študentov, več kot dva tisoč jih je tudi iz drugih držav. Študentje dobivajo od štirideset do šestdeset rubljev štipendije, le Leninova štipendija za odlične študente Na zunanji strani kremeljskega zidu so zgradili Leninov mavzolej. Želja treh milijonov ljudi, ki vsak dan obiščejo Moskvo, je videti Lenina. Miga nismo videli, saj je mavzolej trenutno zaprt. Velika dvorana je eden izmed najlepših prostorov v Katarininem dvorcu v Puškinu. Dvorec je bil zgrajen sredi 18. stoletja, v muzej pa so ga preuredili po prvi svetovni vojni. Čeprav ima 250 prostorov, jih je za turistični ogled renoviranih šele dvaindvajset. Veliko dvorano, ki meri 850 kvadratnih metrov, so odprli v času olimpijskih iger leta 1980. Za rekonstrukcijo so porabili 4 milijone rubljev, obnavljali pa so jo dvajset let Vodo in sokove pa tudi okusne slaščice je moč kupiti kar na ulici. Le vrsta je ponavadi dolga. čeprav so časopisi v Sovjetski zvezi zelo poceni, jih prebivalci Moskve in drugih mest lahko prebirajo kar na ulici, avtobusnih postajah in v parkih. znaša sto rubljev. Cene študentskih domov so od enega do treh rubljev, kar je zelo poceni. Po končanem šolanju sledi za vse enako dolgo služenje vojaškega roka — dve leti, le v mornarici tri leta. V Sovjetski zvezi je okrog sedemdeset milijonov otrok, katerim — kot trdijo — namenjajo veliko pozornosti. Imajo svoja gledališča, knjižnice, igrišča. Le nečesa očitno nimajo — zvječilnih gumijev. Za te prosijo na vsakem koraku in pripravljeni so jih zamenjati za pest značk ali celo za denar. Pravijo, da je Moskva najčistejše velemesto na svetu. Za sam center to morda res velja, vendar je po obronkih dosti drugače. Res pa je, da so parki zelo veliki, saj na enega prebivalca Moskve računajo šest-nast kvadratnih metrov zelenic. Tudi mesto Kijev v Ukrajini je znano kot mesto parkov. Kolosejevski park je eden največjih v Sovjetski zvezi. Kijev imenujejo mati ruskih mest, saj je mesto staro več kot 1500 let. Vendar se Kijev od ostalih velikih mest razlikuje po tem, da v njem skoraj ni starih zgradb. Med vojno je bilo mesto namreč skoraj porušeno. Ohranjenih in prenovljenih je nekaj starih cerkva, posebna znamenitost pa je kijevsko-pečein-ski samostan, od koder je čudovit pogled na most Pa-tona nad reko Dneper. Po mestnih ulicah pa hodijo ljudje, takšni kot pb vsej Sovjetski zvezi. Z resnimi obrazi, brez besed, brez smeha. Celo otroci mirno hodijo ob starših, ne sprašujejo ne jokajo in se ne smejijo. Tekst in foto: V. Primožič C C C C C C C C C C i OOOOOOOOOOO 0000000 o KRANJ (3 PEPELKA, Vodopivčeva 7, Kranj in rj ČEBELICA, Mestni trg 34, Škofja Loka O — otroški bombažni bluzoni od 2 do O 8 let samo 650 din O — otroške kavbojke od 2 do 16 let samo 3 2.800 din O ^ooooooooooooooooooooooooo o UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo dela in naloge PRIPRAVNIKA — 2 delavca Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri — V. st. zahtevnosti Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — za čas trajanja pripravniške dobe (6 mesecev) s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj, splošne službe — kadrovska služba, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi. DEŽURNI VETERINARJ od 28. 6. do 5. 7. 1985 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 22-994 za občino Škofja Loka ANDREJ PIPP, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 00-380 za občini Radovljica in Jesenice JANEZ URH, dipl. vet.* tel.: 23-716 ali 25-779 KRAJEVNA SKUPNOST GORICE objavlja NATEČAJ za izvajanje zemeljskih del pri napeljavi telefonskega omrežja, ki zajema krajevne skupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik. Prijave z navedbo cene pošljite na naslov: Krajevna skupnost Gorice, kjer dobite tudi potrebne informacije. Rok za prijavo je najkasneje 8 dni po objavi v časopisu. ur sgp TEHNIK teS8T*i88S& SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD Komunalne dejavnosti Škofja Loka obvešča porabnike komunalnih storitev, da se 28. junija 1985 dosedanje cene v povprečju povečajo: pristojbine k vodovodu za 29,86 %, pristojbine h kanalščini 24,73%, pogrebne storitve za 31,80 %, k delovni sili 24,92 %, razobeša-nje zastav 24,24 %, kontejnerski odvozi 44,89 %, smetarsko vozilo 44,89 %, vzdrževanje zelenic 29,67 %. EZ.AA/ ^X Tovarna športnega orodja w J Begunje na Gorenjskem Na podlagi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Plastika in sklepa 33. seje komisije za delovna razmerja TOZD Plastika z dne 20. 6. 1985 objavljamo prosta dela in naloge 1. MIZARJA II 2. NANAŠALCA LAMINATA v proizvodnji čolnov in jadralnih letal. Pogoji: pod 1. — poklicna šola lesarske smeri (mizar oziroma lesar širokega profila), — 6 mesecev delovnih izkušenj v stroki, — trimesečno poskusno delo; pod 2. — poklicna šola pleskarske smeri, — 6 mesecev delovnih izkušenj v stroki, — trimesečno poskusno delo. Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba DO Elan, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, v 8 dneh po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku objave. ČE STE NAROČNIK, BERETE GORENJSKI GLAS ZA 60 ODSTOTKOV CENEJE! TOREJ, NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS! DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB srečka št. din srečka št. dii 10 120 51 8( 3590 600 61 101 01050 8.000 471 701 033961 201 200 30.101 2 60 129491 30.00* 9412 860 261871 30.00» 06352 10.060 340891 2,000.00(1 47382 4.060 392281 1,000.000 56652 4.060 462491 30.000 60 .03 140 4 1073 1.000 4884 660 32243 o.ooc 09504 6.060 053803 30.140 39884 8.060 125 6985 400 600 16 160 52755 10.000 68865 6.000 ZB 14U-235096 100.000 71925 27 6.000 80 398126 200.140 05187 4.000 08 120 341017 30.000 28 120 09 100 68 100 69 80 4)18 200 89 80 2568 2.100 5689 680 8818 800 53929 4.000 9778 1.000 79519 4.000 127968 1.000 407149 30.000 149858 30.000 407149 - 30.000 GLAS 18. stran MALI OGLASI, OGLASI PETEK, 28. JUNIJA 1985 MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam zelo dobro ohranjen otroški voziček znamke »PEG«, CHICO stolček in stajico. Gasilska 20, Šenčur 8386 Prodam okroglo STAJICO, za 2000 din ceneje od nove. Kranjc, Janeza Puharja 2/1, Kranj 839: Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 35 do 150 kg. Posavec 123, Podnart, tel. 70-379 5620 Malo rabljen NEMŠKI ŠOTOR za 2 do 4 osebe ugodno prodam. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 7827 Prodam KOSILNICO rex kombi gorenje, zelo dobro ohranjeno. Matija Rihtaršič, Bukovica 13, Selca 8006 Prodam GLASBENI CENTER kbr-ting, 2x60W. Pifko, Pajarjeva 3, Šenčur 8086 Ugodno prodam nerabljen KOMAT. Naslov v oglasnem oddelku. 7877 Prodam 2300 kosov barvnega STREŠNIKA dravograd. Sp. Bela 4, Preddvor 8145 Prodam moško DIRKALNO KOLO na 10 prestav in 80-litrski BOJLER. Telefon 45-332 8146 Prodam 43 m' klasičnega jeseno-vega PARKETA, približno 2 m5 suhih hrastovih PLOHOV 50 mm in nekaj delov za motorno kosilnico al-pina (okvir, rezervoar, vplinjač in greben). Telefon 064/66-676 . 8147 Prodam 10 mesecev staro PSIČKO labrador retriever, z rodovnikom, cena 3 SM. Draksler, Mavčiče 10 8148 Prodam SPALNICO manon z drsnimi vrati. Informacije po tel. 22-777 8149 Prodam TRAKTOR TV 521, dobro ohranjen. Nande Kovačič, Javornik 9, Kranj pod Joštom 8150 Prodam 6 tednov starega BIKCA. Sr. Bitnje 27, Žabnica 8151 Prodam HARMONIKO melodija, 80-basno, 9 registrov, letnik 1983. Lesce, Alpska 65, tel. 74-122 8152 Poceni prodam PRALNI STROJ za rezervne dele, Ei Niš. Svetislav Savič, Planina 18, Kranj, tel. 25-219 8153 Prodam NOV električni, 100-litrski BOJLER, za 22.000 din. Ješetova 10, Kranj 8154 Prodam tri RADIATORJE, tip Sombor (2 kosa — 40 členov, 1 kos 22 členov). Telefon 45-254 popoldan 8155 »PLOŠE« - ŠKRILJ KRITINO, 150 do 200 m', temnosivo, prodam. Ponudbe pod: Modri škrilj 8156 Prodam MOŠKO KOLO. Viktor Cilenšek, Hrastje 136, Kranj 8157 Ugodno prodam dobro ohranjen KAVČ, 2 FOTELJA, MIZICO in PREPROGO 2x4. Telefon 25-324 8158 Prodam PUHALNIK, brez motorja. Senično 19, tel. 064/57-089 8159 Prodam SENO iz kozolca. Anton Zorman, Češnjevek 5, Cerklje 8160 Prodam kompletno opremo za BRUNARICO - les, okna, vrata. Telefon 47-679 8161 Prodam teden starega BIKCA si-mentalca. Kranj, jezerska c. 91 8162 Prodam viseče balkonske NAGELJNE. Švegelj, Golniška 46, Ko-krica 8163 Prodam kuppersbusch ŠTEDILNIK s pečico in električni ŠTEDILNIK. Suha pri Predosljah 43 8164 Prodam ZIDARSKI ODER za eno-nadstropno hišo. Praše 27, Mavčiče 8165 HI-FI STOLP 60 W z gramofonom, radio in dva kasetarja, vse v omarici na kolesih, komplet z zvočniki ter FOTOAPARAT z bliskom ali brez, z barvnim filmom, ugodno prodam. Telefon 25-514 8166 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico bucher. Sp. Sorica 14, 64229 So-rica 8167 Prodam tri mesece in pol staro TELIČKO za nadaljnjo rejo. Lom, Grahovše 5 8168 Prodam ZIBELKO in STAJICO. Telefon 27-585 popoldan 8169 Prodam DIRKALNO KOLO, okvir 62, deli: compagnolo moodolo, mic-he, cena 12 SM. Telefon 064/80-154 8170 Prodam dve TELIČKI, stari dva tedna in pet tednov. Sr. Bitnje 74 8171 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Kranj, Jezerska c. 122 8172 Prodam PRAŠIČKE, stare 7 tednov. Pivka 7, Naklo 8173 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, rjav žamet. Ropret, Vreč-kova ul. 6, Kranj 8174 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, rabljene, še dobro ohranjene, bele barve (zg. višina 87 cm). Maks Brezar, Vide Sinkovčeve 8, Kranj 8175 Prodam ZLATO za zobe aurodent, STAJICO in športni OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 22-007 8176 Ugodno prodam dobro ohranjen TROSED »kofce«. Telefon 21-304 8177 Prodam rferabljen ELEKTROMOTOR, trifazni, 5,5 kW, 2900 obratov/min. Viktor Tomič, Mlaka 162 (Nedeljska vas), Kranj 8178 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO. Telefon 74-569 8179 Prodam avto PRIKOLICO. Matija Kaplar, Planina 60, Kranj 8180 Ugodno prodam POGRAD. Pire, Seljakovo naselje 46, Kranj 8181 Prodam KABINO za traktor in MOPED na tri prestave. Ljubno 27. Podnart 8182 GOSTILNA SEJEM obvešča cenjene goste, da bo zaradi adaptacije v soboto in nedeljo, 29. in 30. junija, zaprta. Gostilna je sicer odprta vsak dan od 9. do 22. ure. Vabljeni! Prodam dvanajst tednov stare PUJSKE. Tine Ziherl, Sr. Bitnje 97, Žabnica 8183 Prodam dobro ohranjen športni VOZIČEK in otroško POSTELJICO. Telefon 27-017 8184 Prodam SPALNICO z jogi posteljo in omaro z mostom. Telefon 82-366 8185 Prodam nov ELEKTROMOTOR 18 kW, 1400 obratov in dve TRAKTORSKI GUMI 16.9-28. Ciril Teran, Prezrenje 1, Podnart 8186 Prodam 1 m' smrekovih PLOHOV 8 cm in avtoojačevalec ter avtokase-tofon. Telefon 69-644 8187 Prodam VIDEORECORDER sanio VTC 9300 s carinsko deklaracijo. Telefon 89-012 od 17. do 22. ure 8188 • Ugodno prodam 70 m' SIPOREK-SA, debeline 5 cm. Janko Pavlin, Podbrezje 115, Duplje 8189 Prodam mini KUHINJO s hladilnikom, pomivalnim koritom in dvema električnima ploščama, za 7,5 SM. Telefon 77-675 8190 Čistokrvne PUDLIE Z rodovnikom prodam. Informacije po tel. 061/571-028 8191 Prodam HI-FI GRUNDIG - center, CB postajo 40 AM, z dokumenti in mobil anteno. Znidarič, Zelenica 6, Tržič 8192 Prodam črno-bel TELEVIZOR, barvni TELEVIZOR gorenje, PRALNI STROJ naonis, POMIVALNO MIZO (dve koriti). Medvešček, Mencingerjeva 3, Kranj . 8193 Prodam gumijast ČOLN maestral 9 S in MOTOR tomos 3. Telefon 70-211 8194 Prodam suhe smrekove PLOHE in približno 170 m' OPAŽA. Šmid, Selo 25, Bled 8195 Prodam 8 tednov stare JARČKE, sorte prelux, priznane nesnice. Jože Urh, Zasip, Reber 3 pri Bledu 8196 Prodam 2 m', 5 cm suhih hrastovih PLOHOV. Zmrzlikar, Hrastje 46 8197 Prodam KRAVO simentalko z drugim teletom. Partizanska 34, Šenčur, tel.41-159 8198 Prodam PRAŠIČKE, težke 30 kg. Glinje 7, Cerklje 8199 Ugodno prodam nov GLASBENI CENTER korting 2x90W. Kranj, Tomažičeva 8/A, tel. 26-175 8200 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu, sivo-rjavo TELICO v devetem mesecu brejosti ter sivo-rjavo TELICO, staro eno leto. Jam-šek, Bukovica 12, Vodice '8201 Prodam TROSILEC umetnega gnoja vicon in gašeno APNO. Pipan, Luže 19, Šenčur 8202 Barvni TELEVIZOR iskra azur, nov, prodam. Telefon 064/66-097 8203 Prodam ŠIVALNI STROJ luznik, cena 1,5 SM. Kranj, Jezerska c. 42, tel. 26-586 8204 Prodam dobro ohranjeno PEČ za centralno kurjavo PAS, 28.000 kcal, kombinirano. Miran Lavrič, Bled, Gregorčičeva 27, tel. 78-097 8205 Prodam 10 novih dvodelnih OKEN z roletami 120x 130, eno 130x80 z roleto, 3 nova balkonska vrata z roletami in ena vhodna macesnova VRATA. Ogled v nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku. 8206 Za polovično ceno prodam otroški globok VOZIČEK z nastavkom plitvega in STAJICO. Ogled v soboto in nedeljo. Milena Globočnik, Mošnje 16. Radovljica 8207 Ugodno prodam 1500 kosov bele silikatne OPEKE. Telefon 60-531 8303 Prodam ' toplotno vodno črpalko LTH, 10 % ceneje od trgovinske cene. Bajrektarevič, Frankovo naselje 73, Škofja Loka 8304 Prodam mlado molzno KOZO. Telefon 064/62-352 8305 Prodam TELICO v devetem mesecu brejosti. Lado Zakotnik, Sv. Duh 15, Škofja Loka 8306 Prodam TRAKTOR Tomo Vinko-vič, 30 KM, dobro ohranjen. Ciril Oblak, Zadobje 7, Gorenja vas 8307 Prodam HI-FI stolp 2 x 45 WT Telefon 44-552 8308 Prodam brejo TELICO. Zg. Brnik 103, Cerklje 8309 Prodam motorno hrbtno ŠKROPILNICO holder, malo rabljeno. Šmartno 6, Cerklje 8310 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Dvorje 87, Cerklje, tel. 42-115 8311 Prodam 7 dni starega BIKCA si-mentalca. Bntof 315 8312 Ugodno prodam novo belo OBLEKO št. 36. Delavska c. 13, Stražišče, Kranj 8313 Ugodno prodam nov schiedel DIMNIK, premera 13, s tuljavami. Ogled vsak dan dopoldan in popoldan. Marjan Križnar, Pševska c. 11/B, Kranj, tel. 24-510 8314 Prodam KRAVO frizijko in plemenske TELICE, po izbiri. Čirče 23, Kranj 8315 Prodam dve OKNI 180x 120, dvodelni, z roleto. Staretova 25, Kranj, Čirče 8316 Prodam PEČ za centralno ferro-therm, 25.000 kcal, in KAVČ s foteljema. Staretova 32, Kranj, Čirče 8317 Prodam DESKE colarice in STREŠNO OPEKO folc ter betonsko ŽELEZO, 10 mm. Franc Debeljak, Pokopališka 6, Kranj 8318 Prodam 2 sipova OBRAČALNIKA sena favorit 220. Jezerska c. 57, Kranj, tel. 22-500 w 8319 Prodam dva nova, previta ELEKTROMOTORJA, 6 KM, 1400obr./min. Zg. Brnik 127 pri Gu-stelnu 8320 Prodam ČELADO nava 2 za 10.000 din in AVTORADIO KASETNIK philips za 13.000 din. Igor Krivec, Zg. Bitnje 136, pri puškami 8321 t louam GAJBICE in rabljen 200-litrski HLADILNIK. Mavčiče 44/A 8322 Ugodno prodam razjjčne ODEJE s preoblekami. Telefon 064/28-624 zvečer 8323 Originalne Wiehlerjeve GOBELINE »Iphi^enie in Zimsko noč« z okvirji, ugodno prodam. Telefon 064/28-624 zvečer 8324 Moški PEČATNI PRSTAN in sraj-čne GUMBE z oniksom, 14-karatno zlato, ugodno prodam. Telefon 064/21-714 zvečer 8325 Prodam OTROŠKO KOLO za starost do 5 let — za 6.000 din in italijansko STAJICO za 5.000 din.- Silva Žula, Lojzeta Hrovata 9, Kranj, Planina 8326 RADIOKASETOFONA benvtone, 7,5, philips 3,5, oba z vhodom za HI-FI gramofon, prodam. Telefon 22-865 dopoldan 8327 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in vrečkovo PEČ za centralno, 35.000 kcal. Kranj, tel. 22-201 8328 Prodam aluminijasto KRITINO (2,5 x 0,9). Telefon 74-035 po 20. uri 8329 Ugodno prodam PRALNI STROJ, POLKAVČ, otroško POSTELJO, MIZO, ŠTEDILNIK na trdo gorivo ter nov TELEFONSKI APARAT. Smilja Novakovič, Koroška 23, Kranj 8330 Prodam 12-basno klavirsko HARMONIKO, dobro ohranjeno, cena 1 SM. Bistrica 13, Duplje 8331 Prodam LES za ostrešje (grušt). Kranj, Jezerska c. 92 8332 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 2, Škofja Loka 8333 Prodam plinski ŠTEDILNIK, 4 go-rilci, s pečico, 80-litrski, ležeč BOJLER, nov TOMOS 4,5 KM, kratka os. Telefon 60-309 8334 Prodam brejo KRAVO. Moše 22, Smlednik 8335. Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Podbrezje 11, Duplje 8336 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO moti, primerno za hribovit teren. Lukanc, Gozd 8, Križe pri Tržiču 8337 Prodam dve TONI CEMENTA. Telefon 47-796 8338 Raztegljiv FOTELJ, nov, prodam za 15.000 din. Telefon 47-004 8339 ŠOTOR za dve osebi s prostorom za prtljago, nov, prodam. Telefon 22-991 8340 Prodam moško rogovo KOLO senior. Telefon 25-215 8341 Prodam ŠOTOR z dvema spalnicama. Telefon 28-104 8342 Prodam teden dni starega BIKCA simentalca. Zadraga 18, Duplje 8343 Prodam VILIČARJA indos, 1,5 tone, Ševlje 11, Selca 8344 Prodam italijanski športni OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 23-369 8345 Prodam 3000 kosov BOBROVCA. Hribar, Tenetiše 13, Golnik 8346 Prodam hrastove PLOHE, 50 mm. Zalog 38, Cerklje 8347 Prodam SEDEŽNO GARNITURO in športni VOZIČEK. Josifovski, Kranj, Tuga Vidmarja 10. Ogled od 18. ure dalje 8348 Prodam 5 kub. m smrekovih PLOHOV in DESK. Dvorje 56, Cerklje 8349 Prodam nov KOMBAJN za krompir in TRAKTOR 5011 z original kabino. Kalan, Zapoge 11, Vodice 8350 Prodam rabljeno ZIDNO OPEKO, dimenzije 5x15x28. Jeglič, Podbrezje 86, Duplje 8351 GLISER - elanov GT 400 s prikolico (brez motorja), ugodno prodam. Telefon 064/42-491 8352 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Stenovec, Praše 44, Mavčiče 8353 Prodam »MARJANCO - FLIPER«, znamke zakarva, .letnik 1981. Telefon 24-104 8354 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice. Marija Pogačar, Sp. Gorje 43 8355 Prodam novo, 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Telefon 65-072 8356 TROSED z raztegljivo posteljo in dvema foteljema, dobro ohranjeno, zaradi selitve, prodam. Telefon 27-738 v petek popoldan. 8357 RADIATOR, 32 reber, 29x29 cm in PRALNI STROJ zoppas, oboje potrebno manjšega popravila, ugodno prodam. Telefon 21 -000 8358 Prodam suhe smrekove DESKE, prvovrstne, za ladijski pod, debeline 30 mm in dve leti staro OSTREŠJE 7x9, dolžina špirovcev 5 m. Studen, Dobrava 1, Cerklje, tel. 061/841-349 8359 Kupim električni MEŠALEC in CIRKULAR, lahko v okvari. Telefon 25-550 popoldan 8388 VOZILA dpoaesao krao Priporočamo vam preizkušeno in učinkovito DR0GESAN S0LAR KAKA0V0 0UE in DR0GESAN MLEKO ZA SONČENJE. Drogesan Kranj, Prešernova ulica 19, 60 LET TRADICIJE Prodam PEČ za etažno centralno kurjavo kuppersbusch, komplet z dvema radiatorjema, DIRKALNO KOLO rOg super (56) in JADRNICO zeta. Telefon 064/47-138 8360 Prodam AVTORADIO 4 x 10 W, stereo gramofon, transistor, starter in dinamo za NSU. Telefon 25-550 popoldan 8361 Prodam italijansko športno KOLO na 10 prestav. Kranj, Gregorčičeva 12 8362 Ugodno prodam KUHINJSKE ELEMENTE Sonja in TELE, staro 1 teden. Marija Kravanja, Podbrezje 129, Duplje 8363 , Prodam eno sezono rabljen SURF burja. Struževo 4, Kranj 8364 Prodam SURF jugo special teh-nics, tuner OJAČEVALEC in GRAMOFON. Telefon 62-165 8365 KUPIM Kupim MOTOR od kosilnice bucher. Ponudbe po tel. 26-604 8107 Kupim lahek GUMI VOZ, od 12 do 14-colski. Telefon 88-462 8208 Kupim REŠETKE za krave. Telefon 40-109 8302 ZASTAVO 101, letnik 1979, vozno, neregistrirano, ugodno prodam. Telefon 26-857 zvečer 8240 Prodam R-18 TLJ, letnik marec 1984. Mežek, Tržič, tel. 064/50-907 8241 126-P, letnik 1977, prodam. Tele fon 75-794 od 12. do 13. ure 8242 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Tončka Uršič, Ribno 56, Bled 8243 Prodam ZASTAVO 101, karambo-lirano, nevozno, letnik 1978. Drago Škerjanc, Partizanska 46, Škofja Loka, tel. 61-252 8244 Prodam ZASTAVO 750, obnovljeno, za 5 SM. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Faganel, Poljšica 22, Podnart 8245 Prodam R-4, letnik 1976. Ogled po poldan. Nadižar, Sr. Bitnje 81, Žab niča 8246 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1979. Branko Simič, Trg svobode 6, Tržič 824? Prodam V7ARTBURG, letnik 1974, za rezervne dele, nove prve blatnike, zadnji levi blatnik in pragove. Boris Posedi, Škofjeloška c. 43/A, Kranj 8248 Prodam karambolirano LADO. Perko, Ul. Pavle Medetove 7, Naklo 8249 Prodam VW variant, letnik 1967. Kokalj, Bled, Ribenska 1, tel. 78-156 8250 Ugodno prodam R-9, dodatno opremljen, letnik 1982. Telefon 50-472 8251 Prodam GSX, letnik 1978, potreben manjših kleparskih popravil. Hajnrihar, Groharjevo naselje 3, Škofja Loka, tel. 60-251 8252 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, registriran do maja 1986. Bogataj, Gabrška gora 11, Poljane 8253 Oddam vrstni red za ZASTAVO 101. Rok dobave julij. Janez Škof, Poljanska cesta 31, Škofja Loka 8254 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Križna gora 9, Škofja Loka 8255 Prodam PEUGEOT 204 karavan. Telefon 50-068 8256 Prodam dva nova BLATNIKA za fiat 125, SKLOPKO za fiat 1500, kompletno volansko stikalo z vsemi priključki in kabli za fiat 125 in original kapo za razdelilec. Mandelc, Bled, Mlinska 24 8258 Prodam MOPED APN 4 T, s ščitniki. Šmartno 6, Cerklje 8259 Prodam ZASTAVO 750. Podbrezje 99, Duplje 8260 Prodam rezervne dele za R-16 m motor, 115.000 km, kljuko za VW hrošč. Telefon 49-114 8261 Kupim MOTOR za LADO 1200. Telefon 28-065 8262 ZASTAVO 750, letnik 1970, vozen, poceni prodam. Telefon 064/25-639 8263 Prodam VW PASSAT, letnik 1973, potrebno manjše popravilo. Telefon 40-587 8264 ZASTAVO 750, obnovljeno, ugodno prodam. Zdrave Sajevic, Predos-lje 115/A 8265 Prodam MOTORNO KOLO JAWA 350 cem, letnik 1979, 10.000 km, in 1 kub. m suhih DESK, debeline 5 cm. Pavel Bogataj, Kladje 7, Gorenja vas 8266 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Matija Rihtaršič, Bukovica 13, Selca 7942 Prodam R-4 TL, karoserija generalno obnovljena. Frida Povalej, Vi-soče 14, Tržič. Informacije po tel. 50-440 dopoldan 8113 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, karambolirano. Informacije po tel. 064/24-640 - Mali, Pokopališka 20, Kokrica. Ogled popoldan 8123 Prodam DIANO, letnik 1979, v zelo dobrem stanju. Telefon 26-263 8209 Prodam 126-P, letnik 1982, 25.000 km, dobro ohranjen in SURF burja, rabljen dve sezoni. Gartner, Alpska 3, Bled ali tel. 28-861 — int. 21-71 8210 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1982. Bojan Zepič, Retnje 45, Tržič 8211 Prodam razne dele za ZASTAVO 101. Žarko Lapanja, Ročevnica 29, Tržič 8212 Prodam VW 1303 J, letnik 1975. Dvorska vas 18, Begunje 8213 Prodam VW 1300, letnik 1971, za 15 SM. Lom 22, Tržič 8214 Prodam TOMOS avtomatic. Horvat, Cerklje 215 popoldan 8215 Prodam MOTOR za renault major in vsa stekla. Jože Kralj, Šenčur, Rožna 25 8216 RENAULT 4 TLS, star 7 let, prodam. Tacar, Hrastje 208 . 8217 Ugodno prodam SPAČKA in rabljeni kombinirani ŠTEDILNIK. Krakovo 44, Naklo 8218 Prod am MZ 125, dirkalno kolo na 10 prestav in nevozen AMI 8, lahko po delih, ali kupim motor zanj. Peter (ira.šič, Gorice 44, Golnik 8219 126-P, letnik 1982, 32.000 km, registriran do 20. 5. 1986, prodam. Škofja Loka, Frankovo naselje 134, tel. 40-085 8220 APN-6, star 7 mesecev, prodam. Fajfar, Gubčeva 3, Kranj tel. 26-745 8221 Ugodno prodam nov MOPED, neregistriran, 14 M. Ivan Resnik, Žiga-nja vas 65, Duplje 8222 Ugodno prodam MOPED APN-6, dodatno opremljen. Pot na Jošta 35, Kranj 8223 JUGO 45 prodam, star eno leto. Telefon 45-263 8224 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Ogled popoldan. Viharnik, Kranj, Jezerska c. 35 8225 TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, prodam. Telefon 77-879 8226 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno. Telefon 74-578 do 15. ure 8227 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, obnovljeno, za 8 SM. Janez Gartner, Studeno 32, Železniki 8228 v prihodnjem tednu: — na oddelku posebnih prodaj nudi: ugoden nakup vrtalnih strojev Iskra po ceni od 12.600 din dalje in orodje Tik Kobarid (garniture izvi jačev) od 222,50 din dalje AKCIJE: — te dni lahko v Naminih veleblagovnicah in seveda tudi v Škofji Loki kupite poleg opreme za taborjenje, preparatov za sončenje in kopalk tudi poletna modna oblačila po tovarniško znižanih cenah. . HIŠA DOBREGA NAKUPA . Enosobno STANOVANJE v Preddvoru zamejvjam za dvosobno v Kranju. Ponudbe pod šifro »Preddvor«. 8271 Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju. Telefon 21-078 8272 Dekle išče STANOVANJE z možnostjo kuhanja in pranja, najraje GARSONJERO, v Kranju, Škofji Loki ali okolici. Plačam redno in dobro. Šifra: Zelo nujno 8273 Mlajša zakonca brez otrok vzameta v najem STANOVANJE v Kranju ali okolici. Radovan Zec, Delavska 19, Kranj 8389 POSESTI Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977, z novim IR motorjem, za 6 SM. Telefon 064/75-130 zvečer 8229 MZ 250, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 69-774 8230 Prodam APN-4 M. Zgoša 24/A, Begunje 8231 ALFA ROMEO sprint 1,5/83, prodam. Pire, Seljakovo naselje 46, Kranj 8232 Prodam MOSKVIČ 1500, letnik 1978. Medvešček, Mencingerjeva 3, Kranj 8233 Prodam aluminijasta PLATIŠČA 145/13, primerna za jugo 45. Telefon 82-198 8234 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, cena 40.000 din. Telefon 21-267 8235 FIAT 126-P, letnik 1979, prodam. Telefon 064/50-478 8236 Prodam PEUGEOT 204. Telefon 45-270 od 18. do 19. ure 8237 Za VW ugodno prodam PRTLJAŽNIK, snežne verige, naslonjalo za glavo ter nov zadnji levi blatnik. Telefon 77-583 — int. 19 dopoldan 8238 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Franc Lotrič, Gradnikova 103, Radovljica ' 8239 MOPED TOMOS BULLET, nov, in nov barvni TELEVIZOR iskra na daljinsko vodenje, prodam. Telefon 62-708 8366 Prodam FIAT 125-P. Jakara, Go-sposvetska 11, Kranj pri zdravstvenem domu 8367 Prodam 126-P, letnik oktober 1980, zelo dobro ohranjen. Ogled v ponedeljek, 1.7. Rupnik, Kajuhova 28, Kranj 8368 Prodam MERCEDES 180 D, letnik 1957, registriran do marca 1986. Cerklje 155 8369 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Suha 17, Kranj 8370 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Stara cesta 7, Kranj 8371 Ugodno prodam ZAPOROŽCA, letnik 1976 in etažno PEČ za centralno, 15.000 kcal, staro 6 mesecev. Bi-tenc, Žeškova 4, Kranj, Labore, popoldan 8372 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974. Poženik 7, Cerklje • 8373 Kupim samo blok za stroj za zastavo 101, letnik 1979. Telefon 21-267 8374 LADO 1200 prodam za rezervne dele. Telefon 45-291 8375 Prodam nov TOMOS AVTOMATIC 3 M. Telefon 62-448 popoldan 8376 R-4 in ZASTAVO 750, letnik 1976, cena — vsak po 5 SM, prodam. Telefon 42-010 8377 Prodam osebni avto ZASTAVA 750 LC, letnik 1980. Miran Jensterle, Radovljica, Gorenjska c. 6 8378 Prodam DIANO, letnik november 1978. Telefon 82-020 8379 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, zelo ohranjeno. Crnkič, Hruši-ca 70, Jesenice 8380 > Prodam ZASTAVO 101, letnik ' 1977, prevoženih 90.000 km. Brane Tušek, Gorenj a vas 242 8381 SIMCO 1100, letnik 19734 in razne dele zanjo, prodam. Zupane, Juleta Gabrovška 19, Kranj, Planina II. 8382 Prodam športno opremljeno ZASTAVO 101, starejši letnik, registrirano do junija 1986T Jakob Šolar, Ljubno 70, Podnart 8383 Prodam LADO 1200 za rezervne dele. Telefon 28-834 8384 Prodam FORD TAUNUS M 15, letnik 1969. Cankarjeva 13, Bled 8385 Prodam FIAT 850, letnik 1978, neregistriran, lahko tudi po delih. Telefon 064/75-961 - int. 39 od 9. do 13. ure 8387 STANOVANJA Komfortno STANOVANJE v Ljubljani (40 kv. m) zamenjam za STANOVANJE ali manjšo hišo na Gorenjskem. Telefon 061/344-383 7968 Nujno potrebujem SOBO za bivšega moža v okolici Škofje Loke ali Kranja. Šifra: Nujno 8267 Sprejmem dve dekleti ali starejši upokojenski par na STANOVANJE. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 8268 Pilot nujno išče enosobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 8269 V Kranju oddam dvosobno opremljeno komfortno STANOVANJE za predplačilo ali prodam za gotovino. Ponudbe pod: Avgust 1985 8270 SOBO v Kranju ali Škofji Loki in okolici iščem. Nudim kakršnokoli popoldansko pomoč. Šifra: Uslužbenka 8299 V Radovljici ali okolici kupim enosobno STANOVANJE, klasično ogrevanje. Ponudbe pod: Takoj vseljivo 8300 Staro, manjšo HIŠO na Gorenjskem, kupim. Telefon 061/344-383 7973 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali okolici. Telefon 22-055 od 17. do 20. ure v soboto in nedeljo, ostale dneve dopoldan 8274 Sončno VIKEND PARCELO,' 900 kv. m, prva plošča, na Trsteniku, prodam. Bučan, Britof 240 8275 POSLOVNE PROSTORE s telefo; nom najamemo. Ponudbe pod: Takoj 8276 V najem oddam KMETIJO 10 km od Kamnika (6 ha zemlje in hišo s poslopjem). Jerše, tel. 50-260 od 6. do 14. ure 8277 HIŠO v tretji gradbeni fazi prodam na Gorenjskem (devize). Telefon v oglasnem oddelku. 8301 ZAPOSLITVE - Zaposlim KV MIZARJA in fanta za priučitev (osemletka ni pogoj)-MIZARSTVO OGRIS, Trojarjeva 9, Kranj, tel. 23-928 8129 FINOMEHANIK sprejme honorarno zaposlitev. Telefon 44-552 8278 Zaposlim MIZARSKEGA pomočnika in fanta, ki ima veselje do mizarskega poklica. Lado Lipar, Rožna ul. 39, Šenčur, tel. 41-098 delavnica Lahovče 31 8279 Iščem žensko za pomoč v KUHINJI. GOSTIŠČE BACK, Bled, tel. 78-114 8280 Zaposlim delavca na stroju za brizganje plastike in gume. OD po dogovoru, nealkoholika. Alojz Ravnikar, Sp. Gorje 117, Zg. Gorje 8281 V redno delovno razmerje sprejmem DELAVKO, po možnosti študentko, za čiščenje poslovnih prostorov. Informacije vsak dan razen nedelje med 12. in 15. uro po tel. 25-212 8282 Zaposlim samostojnega ELEK-TRIKARJA za vzdrževanje po Gorenjski. Naslov v oglasnem oddelku. «283 HIŠNI SVET, Gubčeva 1, Kranj, išče ČISTILKO. Oglasite se pri predsedniku Isteniču, tel. 26-757 popoldan 8390 GASILSKO DRUŠTVO TRB0-JE vabi v soboto, 29.6. 1985, ob 20. uri na KRESNO NOČ in v nedeljo, 30.6. 1985, na VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim sre-čelovom in kegljanjem za lepe nagrade. Zabaval vas bo ansambel MODRINA s pevcem ALBERTOM. Vabljeni! OBVESTILA ČISTIM in POPRAVLJAM plinske in električne štedilnike. Telefon 78-367 6624 UGODNI PREVOZI in selitve. Telefon 064/26-124 7990 ELEKTROINSTALACIJE na novi hiši in ADAPTACIJE vam nudi obr-nik. Telefon 60-584 8284 Na vašem domu vam opravim vsa DEKORACIJSKA DELA in popravim staro oblazinjeno pohištvo. Informacije na naslovu: TAPETNIŠTVO in DEKORATERSTVO Franc Šiftar, Titova 3, Jesenice 8285 Odvetnik BRANE KOŽELJ! Obveščam stranke, da bom s 1. julijem 1985 preselil pisarno na naslov: Likozarjeva 13, Kranj (ulica stavbe PTT na Primskovem) 8286 Montiram vse vrste OBLOG — lesene, kuhinje ter ostalo pohištvo. Ponudbe po tel. 47-645 popoldan 8391 PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO ŽABNICA prireja in vabi na VELIKO VRTNC VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za kolo. Prireditev bo v SOBOTO, 29. junija 1985, ob 16. uri na MIKLAVŽEVEM VRTU v Žabnici št. 5. Igral bo ansambel IVANA RU-PARJA. Za dobro počutje bo poskrbljeno. VABIJO GASILCI! 8287 ŠD PROLETER Adergas NK Vele-sovo prireja 7. julija 1985 tradicionalni turnir v MALEM NOGOMETU v počastitev 4. julija — DNEVA BORCA. Prijavite se lahko na dan tekmovanja ob 8. uri na igrišču v ADER-GASU. Organizator je preskrbel pokale ter praktične nagrade. VABIJO NOGOMETAŠI! 8288 GD BREG OB SAVI prireja v NEDELJO, 30. 6., ob 16. uri VRTNO VESELICO. Za ples in razvedrilo igra kvintet TRIGLAV. Kegljanje za ko; struna se prične že v SOBOTO, 29. junija, ob 17. uri. Bogat srečelov-VABIJO GASILCI! 8289 GASILSKO DRUŠTVO SORA va-< vabi na VRTNO VESELICO v NEDELJO, 30. junija, s pričetkom ob 17. uri. Zabaval vas bo ansambel RŽ 8290 V NEDELJO, 30. junija, ob 15. uri bo VESELICA na igrišču v SELCIH-Igra ansambel TEN, za zabavo pa skrbi JANEZ HOČEVAR-RIFLE Kegljanje za jarca s pričetkom v soboto ob 18. uri 8291 PETEK. 28. JUNIJA 1985 ti ZANIMIVOSTI, OBVESTILA KRONIKA, OSMRTNICE 19. STRAN ©MMJKMEIIGLAS 00 ZSMS BRITOF prireja 29. in 30. junija veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom — prva nagrada DIRKALNO KOLO na 10 prestav - in kegljanjem za barca. V SOBOTO od 19. ure dalje igra ansambel OBVEZNA SMER, v NEDELJO pa ansambel SIBILA od 16. ure dalje. VABIJO MLADINCI! 8292 IZGUBLJENO Od Hrastja do Čirč sem izgubil zadnjo steno od prikolice za osebni avto. Pošteni najditelj naj sporoči po tel. 22-673 8293 , Izgubila sem URO od Trate do škofje Loke,-zadaj vgravirano LTH. Jamnik. Trata 17, Škofja Loka 8294 ' Izgubila sem zlato in srebrno VERIŽICO, od Tržiča do Primskovega. Najditelja prosim, da ju vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku. 8295 Vesele počitnice NAJDENO Našli smo zelenega PAPAGAJA, ki govori. Kranj, Ručigajeva 38 8296 OSTALO Iščem INŠTRUKTORJA višje matematike I. in politične ekonomije I. Oglasite se po tel. 064/45-064 8297 Za VARSTVO 8-mesečnega fantka na našem domu iščem mlajšo upokojenko. Ponudbe pod: Pri Naklem 8298 Iščem žensko za čiščenje stanovanja. Zelo dobro plačilo. Lesce, tel. 74-220 8392 ■tjilii ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega posinovljenca ZVONETA KUNŠIČA Sp. Gorje 19 se iskreno zahvaljujeva sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje. Posebna zahvala sorodnikom, sodelavcem Al-mire za podarjeno cvetje, denarno pomoč in tolažbo v tem težkem času. Hvala pevcem za lepe pesmi slovesa in vsem trem govornikom za poslovilni govor, nosaču žare g. inž. Mihu Žu-mru in številnemu spremstvu na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Se posebno se z globoko hvaležnostjo zahvaljujeva vsem, ki ste sodelovali pri iskanju pogrešanega, posebno: komandirju Kolencu, postajam LM Kranjska gora, Jesenice, Bled, reševalni službi in vsem, ki ste kakorkoli pomagali. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ, KI STE GA IMELI RADI IN SOČUSTVUJETE Z NAMA §E ENKRAT ISKRENA HVALA ŽALUJOČA POSVOJITELJA V SPOMIN Pred letom dni nas je zapustil naš PAVEL LIKOSAR Hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin! VSI NJEGOVI Visoko, 28. junija 1985 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame KATARINE KO KALJ iz Križev se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano lepo cvetje in številno spremstvo ob končnem slovesu. Prisrčna hvala za ganljive besede tov. Vidi Dolinarjevi in predstavniku zveze združenj borcev tov. Pavlu Kleindinstu. Lepa hvala tov. Petru Sitarju za skrb ob slovesu in bratom Zupan za ganljivo petje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Andreju Robiču za dolgoletno bedenje nad njenim zdravjem ter negovalkam in medicinskim sestram doma Petra Uzarja. Hvala vsem, ki ste našo mamo obiskovali in jo vsaj včasih razveselili. VSEM, PRAV VSEM §E ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! VSI NJENI Kranj — Da otrokom med počitnicami ne bo preveč dolgčas in da ne bodo venomer staršem v breme, bodo letos znova poskrbela društva prijateljev mladine. Že nekaj let namreč kranjska Zveza dru- Izposojal si je brez vračila Kranj — Zaradi goljufij kranjska postaja milice obravnava Antona Oblaka, starega 32 let, iz Podhoma pri Bledu. Od leta 1982 si je od prijateljev in znancev izposojal denar (tudi tujo valuto) z različnimi izgovori ali pretvezo, da jim bo kaj priskrbel. Sprejemal je tudi vrednostne predmete. Na vračilo, plačilo in dane obljube je nato pozabil in se oškodovancev, ki so ga hoteli terjati, ceiO izogibal. Zoper Oblaka že teče kazenski postopek, ker ga je zaradi enakih kaznivih dejanj obravnavala tudi Uprava za notranje zadeve v Ljubljani. Od sredine meseca je osumljeni v preiskovalnem zaporu. Da bi njegovo dejavnost zoper zakon laže razčistili, na postaji milice v Kranju naprošajo občane, ki jih je Oblak ogoljufal, pa ga niso prijavili, naj to čimprej storijo. Oglasijo naj se na najbližji postaji milice. štev prijateljev mladine pri pravlja organizirane igre v krajevnih skupnostih in domala povsod so imele številen odmev. Tudi letos bodo dijakinje vzgojiteljske šole in pedagoške gimnazije vodile nekajurna srečanja otrok iz krajevnih skupnosti. Z njimi se bodo igrale na šolskih igriščih, jih vodile na sprehode, šle z njimi nabirat gozdne sadeže, skupaj bodo risali, prepevali, skratka počeli vse, kar zapolnjuje obzorje brezmejne otroške domišljije. V krajevni skupnosti Prim-skovo bodo srečanja od 1. do 31. julija, vsak dan od 9. do 12. na igrišču pred šolo. Pri Vodovodnem stolpu od 1. do 20. julija, prav tako dopoldne na igrišču, na Golniku od 1. do 26. julija ob 16. do 18. na igrišču pri šoli, na Planini bodo kar dvakrat, in sicer od 1. do 10. julija od 16. do 18. pri vrtcu Čebelica, od 10. do 20 avgusta pa na igrišču vrtca Mojca. Na Kokrici se bodo sestajali od 5. julija do 5. avgusta, od 9. do 12. pri šoli, v Stražišču pa od 20. do 30. avgusta dopoldne na igrišču tamkajšnjega vrtca. Tudi Šenčur, Preddvor, Zlato polje in Cerklje bodo letos prirejali poletna srečanja otrok. V Šenčurju bodo dvakrat na teden od 15. ure dalje, v Preddvoru in Cerkljah bodo otroke sproti obveščali o dejavnosti, prav tako bodo na Zlatem polju k srečanjem vabili kričeči plakati. Tam pripravljajo športna srečanja, taborniške popoldneve, pohode, gozdne izlete, srečanja s starši in na koncu nepogrešljivo veselico. Starši naj brez skrbi pošljejo svoje otroke na njim namenjena srečanja, saj se bodo z njih vračali bogatejši za številna počitniška doživetja! D. Ž. V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, deda in pradeda ANTONA TABARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi pevcem iz Društva upokojencev Kranj in g. župniku za lepo opravljen pogreb. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 25. junija 1985 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda TKI ANTON JAVORNIK roj. 1921 Od njega se bomo poslovili v soboto, 29. junija 1985, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Pangeršici pri Trsteniku. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Blejska gostinska ponudba — zanimiva, pestra. Preste, večje od otroških glavic, in sendviči, dolgi kot čolni. — Foto: F. Perdan NESREČE ZARADI UTRUJENOSTI IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM Gorenja vas — Voznik osebnega avtomobila, 32-letni Branko Oblak iz Lučine, se je v torek, 25. junija, peljal iz Gorenje vasi proti domu. Zaradi utrujenosti je za volanom zaspal, izgubil oblast nad vozilom, zapeljal levo in z avtom trčil v betonski kamen ob cesti. Avto se je prevrnil in se po 60 metrih ustavil ob drevesu na travniku. Hudo ranjenega so Oblaka oskrbeli v škofjeloškem zdravstvenem domu in ga nato prepeljali v Klinični center. NA PREHODU ZA PEŠCE POVOZIL PEŠAKINJO Jesenice — Prehitra vožnja voznika osebnega avtomobila Marjana Krnjajiča, starega 23 let, z Jesenic, je kriva prometne nesreče, ki se je v torek, 25. junija, zgodila na Jesenicah. Voznik je na prehodu za pešce pri jeseniški avtobusni postaji zadel Džemilo Dža-mastagič, staro 17 let, z Jesenic. V nesreči je bila lažje ranjena. ZBIL MOTORISTA Šenčur — Voznik osebnega avtomobila Dušan Dejanovič, star 32 let, iz Kranja, ki se je v nedeljo, 23. junija, peljal skozi Šenčur, je nenadoma zapeljal na levo polovico ceste. Tedaj sta nasproti na motornem kolesu pripeljala 18-letni Ignac in 15-letni Anton Koležnik, doma iz Britofa. Avto ju je zadel, zaradi česar sta padla po cesti. Ignac je obležal hudo ranjen. PODRL OTROKA IN ODPELJAL Železniki — V sredo, 26. junija, je voznik osebnega avtomobila, 32-letni Ivan Grgič iz Železnikov, na lokalni cesti pri blokih na Kresu zadel kolesarja, 6-letnega Elvisa Malovčiča. Otrok je pripeljal po dovozni poti od bloka. V nezgodi je bil lažje ranjen. Voznik po nezgodi ni poskrbel za pomoč ranjenemu otroku, niti ni prijavil nesreče, temveč se je odpeljal domov. POTNICA PADLA IZ AVTOBUSA Dorfarje — V sredo, 26. junija, malo po drugi uri popoldne se je na avtobusnem postajališču v Dorfarjih zgodila nesreča. Voznik Alpetourovega avtobusa, 49-letni Ivan Peča-rek, je na postajališču ustavil, da bi potniki izstopili in vstopili. Misleč, da so že vsi izstopili, je odpeljal, ne da bi zaprl vrata avtobusa, vendar so potniki medtem še kar izstopaa. Pri tem je 51-letna potnica Helena Dolenc s Šutne padla iz avtobusa na cesto in se laže ranila. d £ Rudar se je smrtno ponesrečil Todraž — V torek, 25. junija, se je nekaj pred 20. uro v Rudniku urana v Žirovskem vrhu smrtno ponesrečil 24-letni Muhamed Djuratović, doma iz okolice Cazina, ki je začasno stanoval v Poljanah. Z nakladalno žlico ga je zadel stroj za nakladanje rude. Med prevozom v škofjeloški zdravstveni dom je ponesrečenec zaradi hudih ran umrl. Natančen vzrok nesreče še raziskujejo. Avto je zgorel Jesenice — Voznik Ostoja Džukič z Jesenic je v torek, 25. junija, parkiral službeno vozilo na Jesenicah. V času, ko je bil odsoten, so ga obvestili, da se je avto nenadoma vnel. Z gasilnim aparatom ga je skušal pogasiti vendar zaman. Ogenj so zadušili šele gasilci iz Železarne. Vzrok požara, ki je napravil za 300 tisočakov škode, še ugotavljajo. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, babice in prababice MILKE DEMŠAR Šupcove mame iz Hotavelj se najlepše zahvaljujemo dr. Gregorčiču, dr. Perdanovi, Ivici Petek in patronažni sestri Francki Frlan, ki ste ji v dneh njene bolezni pomagali in jo obiskovali na domu. Zahvaljujemo se doktorjem in strežnemu osebju Univerzitetnega kliničnega centra iz Ljubljane. Lepa hvala Anici Šinkovec za nepozabne besede ob odprtem grobu, pevcem za petje žalostink in župniku za tako lep obred. Še posebno zahvalo izrekamo sosedom, družini Mravlja, vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam tako nesebično pomagali. Zahvaljujemo se sodelavcem Kmetijske zadruge, Alpine, Etikete in Železarne za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Radi smo imeli našo mamo, toda šele sedaj vidimo, da ste jo imeli radi tudi drugi, saj ste to dokazali s svojim številnim obiskom ob slovesu. Zato vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, jo pospremili v tako velikem številu na zadnji poti, darovali cvetje, z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali, še enkrat hvala! VSI NJENI Hotavlje, Žiri, Srednja vas, Jesenice V globoki žalosti sporočamo, da je umrl naš dragi FRANC ŠIFRER Pogreb bo v petek, 28. junija 1985,ob 16. uri na pokopališču Bitnje ŽALUJOČI: žena Pavla, sinova Marko in Andrej z di užinama, vnuka in vnukinji, bratje in sestra z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, Preddvor, Žabnica, Škofja Loka, Radovljica, 26. junija 1985 Kurivo Naklo pravi: »Naša tehtnica je točna« GLASOVA ANKETA Končno Pri Kurivo Naklo zanikajo, da bi kupce oškodovali pri tehtanju — Upoštevajo 20 odstotkov jalovine v premogu — Boljši premog po 14.000 dinarjev Naklo — Nekateri kupci, ki so včeraj, danes ali bodo jutri dobili premog na dvorišče, so več ali manj razočarani nad kvaliteto, kajti zgodi se, da je v premogu preveč kamenja ali jalovine. Nekateri ostro protestirajo in zahtevajo ocf-pis nekvalitetnih premogovih primesi, vsaj do zdaj pa se na Gorenjskem še ni zgodilo, da bi pretreseni in jezni kupec ves premog tudi stehtal. Kupec Močnik iz Milj pa ga je in je ugotovil, da so mu pripeljali 580 kilogramov jalovine in še 280 kilogramov premoga je bilo premalo. Tako je bil jezen, da nas je poklical. Pri Kurivu v Naklem so takoj ukrepali, se odpeljali v Milje in ves premog odpeljali nazaj. Strinjali so se, da je jalovine le preveč, nikakor pa niso pritrdili, da so kupca goljufali tudi pri teži. Pri Kurivu zanika- Največ — kar dvanajst — velikih divjih odlagališč v kranjski občini je v krajevni skupnosti Mavčiče. Največje med njimi pa je na Podreči, nasproti avtokampa Dragočajna. Nedovoljena odlagališča v kranjski občini 77 večjih in 66 manjših Najslabše v krajevnih skupnostih Mavčiče in Britof, za zgled pa krajevna skupnost Čirče Kranj — Rečno nadzorna služba Vodnogospodarskega podjetja Kranj se je letos odločila, da bo skušala čimbolj natančno ugotoviti stanje nedovoljenih odlagališč odpadkov na območju vodotokov na Gorenjskem. Posebno anketo so poslali vsem krajevnim skupnostim, ki imajo na svojem območju vodotoke. Podatki oziroma odgovori, ki so jih dobili sredi tega meseca, so naravnost grozljivi, čeprav še niso dokončno obdelani in so marsikateri tudi pomanjkljivi. V kranjski občini ima na svojem območju vodotoke 32 krajevnih skupnosti, v njih pa je po podatkih rečno nadzorne službe 77 večjih in 66 manjših nedovoljenih odlagališč odpadkov. Lahko bi rekli, da imajo kar v vseh krajevnih skupnostih točen pregled nad temi odlagališči. Večinoma se proti njim tudi borijo, marsikje pa so nemočni. Kar v 31 krajevnih skupnostih od 32 imajo vsako leto očiščevalne akcije in v 27 komisije za varstvo okolja. Iz 20 krajevnih skupnosti redno odvaža smeti in odpadke Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, dve krajevni skupnosti pa sami skrbita za to. Kar 10 pa je takšnih — na njihovih območjih je precej divjih odlagališč — kjer nimajo organiziranega odvoza. Večina krajevnih skupnosti tudi meni, da bi morali razširiti organiziran odvoz odpadkov v občini nasploh, pri čemer pa bi bilo treba poostriti tudi nadzor in kazni. Anton Borišek, rečni nadzornik pri Vodnogospodarskem podjetju Kranj za območje kranjske občine je v oceno stanja zapisal: »Nezadovoljiva! Najslabše je v krajevni skupnosti Mavčiče, kjer je na obrežju Save kar 12 večjih odlagališč. Deset velikih odlagališč je tudi v krajevni skupnosti Britof in osem v krajevni skupnosti Kranj Center. Za vzor pa bi lahko imenoval krajevno skupnost Čirče, kjer povsod, kjer je nevarnost, da bi nastalo odlagališče, naletiš na opozorilni napis ...!« A. Žalar Razstava cvetja / Cerkljah Cerklje — Turistično društvo iz Cerkelj prireja prihodnji teden že 19. razstavo cvetja in 16. razstavo lovstva. Odprli ju bodo v sredo, 3. julija, ob 19. uri, nato pa bo razstava, na kateri poleg domačih gospodinj s cvetjem sodelujejo tudi lovska, ribiška in čebelarska družina, s spremljajočimi prireditvami odprta do nedelje, 7. julija. V četrtek, 4. julija, bo ob 16. uri akademija ob dnevu borca, za njo pa ob 18. uri ljudska igra igralcev KUD Davorina Jenka Kje je meja. V petek, 5. julija, se bosta na košarkarskem igrišču pomerili moštvi Šenčurja in Cerkelj v 24-urni tekmi. Sobotno popoldne so poimenovali Čebelarski dan. Na prireditvenem prostoru bodo čebelarji ponujali čebelje proizvode, od medu, matičnega mlečka, propolisa do žlahtne medice. Zvečer ob 19.45 bo koncert letošnjega jubilanta, moškega pevskega zbora KUD Davorin Jenko. Nedelja bo Ribiško-lovski dan. Popoldne ob 16. uri bodo pred šolo priredili tekmovanje harmonikarjev. Pokrovitelj letošnje razstave cvetja in lovstva, ki bo kot vsa leta doslej v cerkljanski osnovni šoli, je Gozdno gospodarstvo iz Kranja- D. Ž. Turistična taksa za smučišče Jesenice — Na minuli seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice so sklenili, da se 35 odstotkov turistične takse (to je 6 milijonov 800 tisoč dinarjev) letos nameni za dokončanje poligona v Podkorenu. Letos se bo v občini zbralo predvidoma 20 milijonov 500 tisoč dinarjev turistične takse. Naložba v poligon Podkoren še ni povsem pokrita zara-"di višjih cen in večjega programa. Smučišča in žičnice so namenjene vadbi smučarskih reprezentanc in za komercialni turizem. Lani in letos so montirali dve novi vlečnici in usposobili 19 hektarov smučišč, od tega povsem na novo 8 hektarov. Člani izvršnega sveta so se tudi strinjali, da se del denarja iz turistične takse nameni tudi za pokritje anuitete Tehničnemu biroju Jesenice za izdelavo projektov za poligon Podkoren. jo, da bi kupcem vozili manj premoga, kot so ga naročili in plačali, in trdijo, da imajo natančno tehtnico. Razen tega vozniki vedno tvegajo, da bi jih ustavili miličniki, ki imajo pravico stehtati tovornjak in tovor. Pravijo, da gredo kamioni tudi po dvakrat ali trikrat na tehtnico in da se ne more zgoditi, da bi manjkalo kar več sto kilogramov premoga. Lahko se zgodi, da nekaj deset kilogramov, nikakor pa ne več. Vsi kupci — pravijo v Kurivu Naklo — imajo pravico, da so prisotni pri tehtanju. Če pa pri dobavi dvomijo, da je količina pravilna in točna, lahko Kurivo premog ponovno stehta — če je točno, bo stroške ponovnega prevoza krilo Kurivo, drugače kupec sam. Obenem opozarjajo, da so tokrat (pri Močniku) ponovno stehtali premog samo zato, ker se je prvi pritožil. Nikakor s to prakso ne nameravajo več nadaljevati, še posebej ne, če je premog na dvorišču ponovno preložen. Občani se pritožujejo tudi zaradi vlage, vendar je treba vedeti, pravi Kurivo, da ima že sam lignit lahko do 40 odstotkov vlage in se ne more prav veliko »napojiti«. Ni pa tudi dobro, da bi bil premog povsem suh, saj potem zgori kot papir. Za tiste, ki nameravajo kupiti premog: zdaj so dobave manjše od dogovorjenih, manjka tako lignita kot boljšega premoga. Večina kupcev, okoli 60 odstotkov, kupuje rjavi premog, 40 odstotkov pa lignit. Čakalna doba za lignit je devet mesecev, za rjavi premog pa leto in pol. Aprila se je podražil in stane tona boljšega premoga 14.000 dinarjev, lignita pa 7.000 dinarjev. D. Sedej Pari ljubljanske ohceti v Bohinju in na Bledu Mladi pari, ki se bodo jutri poročili na ljubljanski ohceti, bodo danes popoldne obiskali tudi Bohinj in Bled. V Bohinju bodo namreč ob 15. uri pripravili prevoz nevestine bale. Vozovi z nevestinim premoženjem bodo krenili od cerkve svetega Janeza na prireditveni prostor Pod skalco, kjer bo tudi folklorna prireditev. Če bo po stari bohinjski navadi deževalo, se bo prireditev preselila v hotel Zlatorog. Ob 18.30 bodo folklorni nastop in koncert godbe na pihala pripravili na terasi kavarne Kazina na Bledu, kjer se bodo predstavili tudi mladi pari za ljubljansko kmečko ohcet. počitnice Kranj — V torek so osnovnošolci in srednješolci bolj ali manj veselih obrazov prinesli domov spričevala. Za nekatere so se začela brezskrbne počitnice, tisti, ki pa bi radi šli na morje in zato zaslužili nekaj denarja, se bodo najprej za nekaj tednov zaposlili. Še najteže bo za najmlajše šolarje, ki bodo v poletnih mesecih prepuščeni peskovnikom in zelenicam pred bloki in hišami. Vsi pa se že veselijo tistih nekaj dni, ki jih bodo morda s starši ali pa vrstniki preživeli ob morju. nomske in družboslovne usmeritve v Kranju: »Najprej bom delala v Interevropi, zato da bom zaslužila nekaj denarja. Za delo med počitnicami sem se odločila prav zato, da imam sama nekaj denarja. Avgusta pa bom šla na počitnice v Vrsar.« Tomaž Stopar iz Kranja je končal 2. razred: »Kmalu, najbrž že jutri, bom šel na počitnice k stari mami in atu na Jezersko. Potem bom šel s taborniki za deset dni na taborjenje. Tudi starši so obljubili, da bomo šli na morje v Pulo.« Marija Rajhar je končala 5. razred: »Na počitnice bom šla k stari mami na Trato pri Škofji Loki. Potem bom doma, kaj bom delala, pa še ne vem. Tudi tega še ne vem, če bomo šli na morje.« Branka Bešter iz Tržiča je končala 2. letnik srednje šole eko- Dušan Janžekovič iz Kranja je letos prvič prinesel domov spričevalo: »Letos sem bil v šoli prav-dober, vendar sem vesel, da so počitnice. Gotovo bom največ doma pred blokom, kjer se bom igral s prijatelji, šel pa bom tudi na morje. Najbrž bomo šli v Pulo.« V. Primožič, foto: G. Šinik Nagradna igra za piknik Sodelujte v nagradni igri izseljenskega piknika v Škofji Loki! Z malo znanja in sreče lahko dobite računalnik, Alplesovo pohištvo, zamrzovalne skrinje, plašče, kosilnico in še druge vredne dobitke. Srečke lahko kupite v prodajalnah Tobaka in Dela ter pri poverjenikih organizacij sindikata. Srečka velja 100 dinarjev. Prvo od treh žrebanj bo že 6. julija! Pokazali so, kaj znajo — Pod vodstvom psihologa Janeza Planinca v osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru zelo uspešno in aktivno deluje Pionirska zadruga. Ob zaključku letošnjega šols-kega leta so v šoli pripravili tudi zanimivo razstavo izdelkov. Razstavljeni so bili pleteni in vezeni izdelki, prtički z narodnimi motivi, makrameji in redka posebnost vasi Bela: iz viter pletene čajne, cambohi in drugi izdelki. Podmladek turističnega društva, ki deluje pod mentorstvom Zdenke Bobnar, pa se je predstavil z različnimi spominki in obeski z žigom Preddvora. Naprodaj bodo v poslovalnici turističnega društva v Preddvoru. — A. Ž. TRŽNI PREGLED KRANJ — Špinača 150 din, cveta! od 120 do 150 din, korenček 150 din, 6 sen 300 din, čebula 120 din, fižj 250 din, pesa 80 din, kumare 150 dil paradižnik od 100 do 150 din, paprili 200 din, slive 240 din, jabolka od 80 1 120 din, hruške 120 din, češnje od 21 do 300 din, limone 350 din, ajdova rnl ka od 180 do 190 din, kaša 170 din, s} rovo maslo 820 din, smetana 320 di| skuta 260 din, sladko zelje 120 din, ob hi 1.500 din, jajčka od 22 do 24 dil krompir 120 din, med 450 din. 'DFŽURNE PRODAJALNE V soboto, 29. junija, bodo dežurne naslednje prodajaln KRANJ IN OKOLICA: od 7. do 18. ure pri Petrčku, Krar Pri nebotičniku, Kranj, SP Oskrt Kranj, PC Planina in Planina-ce ter, Kranj, PC Britof, SP Labore, P Preddvor, PC Kokrica, od 7. 13. ure Diskont Kranj, od 8. 12. ure Diskont Naklo, od 7. 17. ure PC Šenčur, od 7. do 19. u Hrib Preddvor in Kočna Jezersk od 7. do 16. ure Klemenček Duplje ŠKOFJA LOKA Market Novi svet JESENICE Delikatesa, posl. 7. Jesenice in De katesa, Kasta 4 na Plavžu TRŽIČ ABC Loka — Bistrica, Živila Jelk Tržič in Mercator, blagovnica Trži V nedeljo, 30. junija, bodo dežun naslednje prodajalne: Gorenjka Cerklje od 8. do 11. ure od 7. do 11. ure Delikatesa Kranj Naklo v Naklem. §j©3 v i §S5$©3 s3 CirJLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinge*. Stojan Saje, Darinka Sedcj, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik Andrej Zalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Ix>jze Erjavec, Slavko Hain if Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, oj januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisi ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31991 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računo vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 ■_ Naročnina za L polletje 1.250 d i Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek