----    245----
Obrtnija.
Podpora obrtnikom.
Poleg hišnih posestnikov je potres ljubljanski pač najhuje prizadejal obrtnike. Gospodarske razmere so se slabšale in vse to čuti obrtni stan, ker se manjšajo naročila. Pa tudi kredit se je pri tacih razmerah omajal. Kakšnega pomena je to, ve vsakdo, ki pozna važnost kredita v današnjem času. Če je podkopan kredit obrtniku, je podkopan obstanek njegov.
Potrebno je torej, da se varuje kredit našim obrtnikom. Mi smo omenili o svojem času zborovanja trgovcev in obrtnikov v ta namen. Izvolil se je neki odbor, ki sedaj začenja svoje delovanje. Seveda mu bode vpešno delovanje mogoče, če sam dobi denar, da ga bode poso-jeval. Upati je, da se del nabranih podpor porabi v ta namen, da se bode dalo obrtnikom in rokodelcem brezobrestno posojilo. Seveda je treba, da se to hitro zgodi. Tudi državne podpore je 100 000 gld. namenjeno v jed-nake namene. Če se bode pa dala na razpolago dotičnemu odboru, ne vemo, ali bode morda deželna vlada sama ž njo razpolagala.
Bodi temu kakor koli, pred vsem je treba, da se preskrbi za hitro pomoč. Žal, da nekateri nimajo pravega zmisla za potrebe obrtnikov. Slišali smo celo, da se je izrazil visok gospod, da če obrtnikom manjka, vsaj se javno zastonj razdeluje jed. Taka podpora se pač ne strinja z dostojnostjo in važnostjo obrtnega stanu, zlasti v Ljubljani. Drugi gospod, ki je celo sam trgovec, se je pa baje izrazil, naj se pa izselijo tisti obrtniki, ki v Ljub-
------    246    ------
ljani izhajati ne morejo. Pač mož ni pomislil, da obrtnik ne more pobrati kar svojih kopit, pa iti drugam. Za selitev je treba denarja in na novem mestu se tudi ne dobe precej odjemalci. Obrtnika siliti, da naj se izseli, se pravi uničiti ga.
Ker je tesno zvezan z obrtnim stanom razvoj Ljubljane in je od tega odvisna tudi davčna sila prebivalstva, je pač želeti, da se kmalu kaj izdatnega stori v tem oziru.