8B konoplan indliplati glasilo delovne organizacije ,~^1, LETO XXXV. induplati jarše JULIJ—AVGUST 1987 Uspešno izveden napad gasilcev na regijskem gasilskem tekmovanju, ki je bilo 11. julija v Komendi, je fantom iz Induplati omogočil nastop na republiškem tekmovanju. Zato dejstvo, da so se takole sproščeno postavili pred objektiv, ni presenetljivo. Upajmo, da bodo šli po stopinjah slavnih predhodnikov pred večimi leti, ki so se udeležili celo gasilske olimpiade v Franciji. Na občinskem gasilskem tekmovanju, ki je bilo 20. junija v Jaršah, so gasilke iz Induplati zasedle 1. mesto in dobile pokal. Prvikrat v času obstoja IGD Induplati so ženske dosegle tolikšen uspeh. S tem so prav gotovo upravičile nove delovne obleke, ki jih je kupila DO nekaj dni pred tekmovanjem. Rezultati poslovanja v I. polletju 1987 Značilnosti poslovanja iz prvega trimesečja so večinoma ostale prisotne tudi v drugem kvartalu, tako da ne moremo govoriti o ugodnih in stabilnih pogojih gospodarjenja. Preskrbljenost z osnovnimi in pomožnimi repromateriali je bila sorazmerno dobra, kar pa ne moremo trditi za kvaliteto nabavljenih materialov, ki je bila večkrat pod zahtevanim nivojem. Počasna rast ameriškega, s tem pa tudi klirinškega dolarja v primerjavi z drugimi konvertibilnimi valutami, je Ob prebiranju prikazanih podatkov ste iz izkušenj lastnega gospodinjstva ter uradno objavljene preko 100-odstotne rasti cen zagotovo pomislili, da skupna 78 % rast celotnega prihodka obeh proizvodnih TOZD ne sledi niti inflaciji, kar pomeni, da smo fizično naredili in prodali manj oz. da je bila rast cen naših izdelkov prenizka. Kako pa je bilo v resnici? Na klirinškem področju smo dosegli fizično rast prodaje v višini 2,5 %. Ker je le za 58 odstotkov porastel v enem letu tečaj klirinškega dolarja, je praktično določil le 58-odstotno rast kar je 47,3 odstotkov skupne prodaje. Na konvertibilnem področju smo dosegli fizično rast prodaje v višini 27,8 % in nominalno rast 21 odstotkov skupne prodaje v višini 143 %. Pri tem je bilo 101 odstotnih točk nominalne rasti pogojeno z rastjo tečajev tujih valut, 42 odstotnih točk nominalne rasti pa z zgoraj navedenim večjim fizičnim obsegom prodaje. Na domačem trgu smo fizično prodali za 10 % več kot v I. polletju 1986 in nominalno za 79 % več. Pri tem je bilo 62 odstotnih točk nominalne rasti pogojeno z rastjo cen naših proizvodov in 17 odstotnih točk nominalne rasti z večjim fizičnim obsegom prodaje. »Samo« 62-odstotna povprečna rast cen naših proizvodov v obravnavanem obdob- bila vzrok nižji realizaciji kot bi sicer bila ob sorazmerno usklajeni rasti z drugimi valutami. Rast zahodnoevropskih valut je v obravnavanem obdobju v primerjavi s I. polletjem preteklega leta v pov-» prečju znašala 101 %, rast klirinškega dolarja pa le za 58 % oz. kar za 43 odstotnih točk manj. Skupna prodaja obeh proizvodnih TOZD je v obravnavanem obdobju porasla za 78 %, kot je razvidno iz naslednje tabele: ju v primerjavi s I. polletjem preteklega leta, je posledica štirimesečne zamrznitve cen od junija 1986 in trimesečne zamrznitve cen od marca 1987, tako da so bile v obdobju 12 mesecev naše cene zamrznjene kar 7 mesecev. Skupno to pomeni, da smo v obravnavanem obdobju dosegli za 10 odstotkov večji fizični obseg prodaje, nominalna 78-odstotna rast pa je bila dosežena na podlagi rasti tečajev oz. cen v višini 62 odstotnih točk, na podlagi večjega fizičnega obsega prodaje pa v višini 16 odstotnih točk. S planom predvidenega obsega prodaje nismo dosegli le na domačem trgu, kjer smo predvideli tudi precej večjo rast fizičnega obsega prodaje od dosežene. Sicer pa je bila skupna planirana realizacija presežena za 14 %, vendar je potrebno omeniti, da je bil v planu vrednostni obseg prodaje določen na podlagi plana fizičnega obsega proizvodnje in že sklenjenih pogodb, predvsem pa na podlagi reso-lucijskih opredelitev za leto 1987 (projekcija cen, gibanje tečaja itd.), ki pa jih tekoča ekonomska politika s svojimi ukrepi niti približno ni bila sposobna uresničiti. Še bolj kot dosežena rast prodaje pa je bil realno zmanjšan dohodek za razporeditev in druge delitvene kategorije združenih TOZD prikazane v naslednji tabeli: Iz prikazanega je razvidno, da je v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta celotni prihodek višji za 79 %, dohodek za razporeditev pa le za 24 %, zaradi veliko hitrejše rasti porabljenih sredstev, ki so porastla kar za 136 %. Tako visoka rast porabljenih sredstev je predvsem posledica novega obračunskega sistema, ki velja od 1. 1. 1987 dalje. Brez učinka revalorizacije, ki povečuje stroške poslovanja v višini milijarde 156 milijonov 954 tisoč dinarjev, to je po starem obračunskem sistemu, bi namreč rast porabljenih sredstev znašala 84 %, kar je le za 5 odstotnih točk hitreje od rasti celotnega prihodka. Tudi rast tako ugotovljenega dohodka za razporeditev bi po starem obračunskem sistemu znašala 73 %. Če hočemo do konca leta bistveno spremeniti rast in obseg dohodka za razporeditev in tako na osnovi rezultatov poslovanja z osebnimi dohodki slediti stopnji rasti življenjskih stroškov, bo potrebno poleg večjega obsega proizvodnje in prodaje tudi bistveno zmanjšati obseg vseh vrst zalog. S tem bi skrajšali vezavo poslovnih sredstev in omogočili hitrejše obračanje sredstev. Franc Velepec Med kolektivnim dopustom je v predilnici vseh 14 dni potekala proizvodnja na sukalnih in previjalnih strojih SAVIO, en teden pa na sukalnih strojih CARNITI. v 000 din Kategorija Plan Doseženo 1986 Doseženo 1987 4:2 Indeks 4:3 1 2 3 4 5 . 6 Celotni prihodek 7,302.738 4,592.060 8,196.615 112 179 Porabljena sredstva 4,605.772 2,241.945 5,290.862 115 236 Dohodek 2,696.966 2,350.115 2,905.753 108 124 Čisti dohodek 1,832.127 1,846.340 1,940.292 106 105 Osebni dohodki 1,374.589 600.518 1,395.057 101 232 Akum. z amortiz. 578.098 1,266.270 693.820 120 55 v 000 din Prodajno področje Plan Doseženo 1986 Doseženo 1987 4:2 Indeks 4 : 3 1 2 3 4 5 6 Domači trg 2,436.279 1,307.570 2,341.863 96 179 Konvertibila 1,312.671 638.243 1,552.284 118 243 Kliring 2,761.050 2,212.342 3,497.987 127 158 Skupaj 6,510.000 4,158.155 7,392.134 114 178 Delavcem dopust, strojem pa remont »Idealno opravljen remont bi bil takrat, ko po končanem opravilu vzdrževalci ne bi imeli dela!« S temi besedami je Marjan Slapšak, strojni inšpektor v OE vzdrževanje, zaključil svoje pripovedovanje o remontnih delih v naši delovni organizaciji v času kolektivnega dopusta, pri čemer so bili delavci OE vzdrževanje zasedeni prek svojih telesnih zmogljivosti. Kljub izrednim vremenskim pogojem (zunanja temperatura ves čas prek 30° C) so vzdrževalci skupaj z ostalimi delavci opravili 90 odstotkov planiranih del na remontu. Ostalih 10 odstotkov del ni bilo opravljenih iz dveh razlogov. Prvi je bil pomanjkanje materiala, katerega ni bilo možno dobiti na tržišču. Drugi pa primanjkovanje časa, namenjenega za opravljanje posameznih remontnih del. Pri razdiranju marsikaterega stroja so se namreč pojavile prenekatere neplanirane pomanjkljivosti, katerih ni bilo možno odpraviti na hitro. Zlasti če so morali kateri občutljiv strojni del zamenjati. In ko so se pri enem stroju zaustavljali dlje časa, tudi 12-umo dnevno delo vzdrževalcev ni zadostovalo za izpolnitev plana. Zato tista dela, zaradi katerih ne trpi večji del proizvodnje, izvajajo tudi sedaj. V energetskem kanalu je redni remont npr. ovirala redna proizvodnja v oplemenitilnici. Ker je morala biti določena količina blaga obdelana v rednem roku, je prvi teden remonta kotlarna še redno obratovala, tako da so vzdrževalci lahko pričeli s popravili na toplovodih šele na soboto, 18. julija. Od tega dne dalje pa so morali zato 8-umi delavnik raztegniti na 12 ur, če so hoteli nadoknaditi zamujeno. Kot pomembno oviro pri učinkovitih remontnih delih je tovariš Slapšak omenil tudi neznosno vročino ter soparo, ki je zajela Slovenijo ravno v drugi polovici julija. Čim se je delavec nekajkrat pripognil, je bil že ves moker. Na razpoloženje so vplivali še ostri vonji barv, čistil, prah in vlaga. Takšni pogoji pa seveda niso pozitivno vplivali na voljo do dela. Kljub temu je Slapšak pohvalil delavce, ki so v času remonta opravili levji delež popravil v nevzdržnih razmerah. Na tem mestu se zahvaljuje tudi delavcem iz drugih oddelkov, ki so priskočili vzdrževalcem na pomoč. Očistili so prostore in stroje, očistili bazen za vodo in mulde pod stroji. Remontna skupina iz tkalnice je oprala osnovno verigo in prižence za stroja ARTOS in TEKTIMA. PLAN REMONTA ODVISEN OD KLJUČNIH STROJEV Zakaj pravzaprav je potreben remont? Sogovornik je povedal, da je bistvo popravilo tistih strojev in takšnih predelov v tovarni, ki jih v času obratovanja ni možno opraviti. ŠTIRINAJST DNI JE BILO PREMALO Redni remont v naši DO se je začel že pred nastopom kolektivnega dopusta, 6. julija in se je v glavnem zaključil z njegovim iztekom, 25. julija. Predčasen remont so povzročila dela na širinsko razpenjalnem stroju v oplemenitilnici — Artosu. V rednem remontu so delavci opravili vzdrževalna dela na novem širinsko razpenjalnem stroju — Textimi. , * V času remonta so bila v Jaršah opravljena naslednja dela: V predilnici so delavci iz vzdrževanja in zunanji izvajalci očistili klima napravo, opravili nujna popravila, namazali ležaje, ventilatorje in zamenjali izrabljene dele na njej. V kompresorski postaji so očistili in pregledali elektrorazdelilce. Poleg tega so preverili tesnenje ventilov na parnem razdelilcu. Ključavničarji so se lotili popravila pogonskih jer-menic na raztezalkah Tematex, kjer so obnovili gibljiva predležja elektromotorjev. Na predilnih strojih so menjali prstane, isto na sukalnem stroju Savio ter opravili manjša popravila. V pripravljalnici spada med pomembnejša dela popravilo varnostne sklopke pri snovalu Grossenheim. Izvedena so bila tudi dela na PIV gonilih, na angleškem snovalu ter na drugih strojih. V tkalnici, kjer je bilo v lanskem letu veliko novosti, so delavci očistili elektrorazdelilce, namazali elektromotorje, pregledali in po potrebi zamenjali kompenzacijske releje in menjali poškodovane kable. V oplemenitilnici so tako kot vsako leto delavci prepleskali bazen za mehko vodo, zatesnili parne ventile na parnem razdelilcu in pregledali centrifugalne črpalke in motorje. V kleti nove barvarne pa so namazali nekatere vodne in parne ventile ter pleskali meh-čalno napravo z vodoodbojno barvo. Stari širinsko razpenjalni stroj Artos je bil temeljito očiščen in popravljen. Poleg tega je zunanji izvajalec opravil na njem vsa termoizolacijska dela in izdelal pohoden pod. Z obnovo izolacije je doseženo, da bomo ob določeni temperaturi, ki jo rabimo pri tehnologiji, porabili manj kurilnega olja. Tudi na novem ŠRS Textimi so bila opravljena manjša popravila in očiščeni pomembnejši deli — prenosna veriga in sesalni ventilator. Ravno tako so bila manjša remontna dela opravljena na starem širinsko razpenjalnem stroju, bobna-sto sušilnem stroju, na HT I. in II., na centrifugi, na Mohru I. in II. ter na barvalnih aparatih. Veliko dela je bilo opravljenega v kotlarni — na kotlih, na bunkerjih premoga, v dimniku, na jaških za odpadno vodo, na merilnih napravah, v kotlovnici, na elektromotorjih in drugje. V trafo postaji pa so delavci uredili kompenzacijo in menjali DVT kontakte. V dveh tednih so bila po oddelkih opravljena tudi razna zidarska dela. Zlasti spada sem krpanje podov, ki jih v rednem času ni možno popraviti, ker se cement oziroma nove ploščice ne sušijo dovolj hitro. SODELOVANJE ZUNANJIH IZVAJALCEV Tov. Slapšak je poudaril, da ob vsakem remontu najame delovna organizacija za urejanje bolj specializiranih ali manjših del zunanje izvajalce. Pri Petrolu dobimo izvajalce za čiščenje cisterne za kurilno olje. Najeti moramo serviserje dvigal, polimetron naprave šivalnih strojev, hidravličnih vozičkov, električnih viličarjev in za podobne delovne pripomočke, ki jih po zakonu lahko popravljajo le pooblaščene osebe. Zunanji izvajalci pa opravljajo tudi razna manjša dela v tovarni. Letos so izvajali razna zidarska dela — krpanje podov, sten, obnova tlaka v čistilni napravi, obnova dela energetskega kanala, kimanje udarnih jam na dvoriščnem asfaltu, popravilo dela kanalizacije za odpadno vodo. Od pleskarskih del lahko omenimo pleskanje z vodoodbojno barvo dela klima naprav v predilnici, bazenov za mehko vodo, muld pod stroji in poda v čistilni napravi. Zmanjkalo pa je časa za pleskanje vseh garderob, zato se to delo nadaljuje po remontu, ker v manjši meri ovira delovni proces. Med dela zunanjih izvajalcev štejemo tudi termo-izolacijo na ŠRS Artos, kar je v tekstu že opisano, elektroinstalacijska dela v trafo postaji, ozemljitvena dela in ureditev hidroizolacije na strehi predilnice. Lada Lavrič Remont v TOZD Proizvodnja Delavec Marko Šmon pri obnavljanju vsipnega bunkerja za premog v kotlarni. Slika prikazuje del škrobilnega stroja, na katerega bo vgrajena elektronska naprava za merjenje metraže blaga. Naprava bo tako izpopolnjena, da bo oddajala opozorilne signale ob nastavljeni količini metrov, nakar bo delavec pri stroju tkanino odrezal. Med kolektivnim dopustom so v predilnici montirali nove Cognetex raztezalke. Električarja Matjaža Korošca smo našli pri čiščenju in preizkušanju tiskanih vezij na stroju Somet. Ker delavci v sometni tkalnici za vstavljanje večjih očiščenih delov v statve niso mogli uporabiti viličarja, so poklicali na pomoč Staneta Juga. Zunanji izvajalci pri izvajanju hidroizolacije na strehi predilnice. Pri »nizki« temperaturi (okoli + 31° C) se delavca ogrevata s plinskim gorilcem. Uspešni gasilci in gasilke Po daljšem obdobju so se v Induplati spet usposobile ekipe gasilcev in gasilk, ki se uspešno udeležujejo raznih gasilskih tekmovanj. Zelo dobri so zlasti gasilci tekmovalne desetine A. Čeprav so tako na občinskem gasilskem tekmovanju v Jaršah kot na regijskem tekmovanju v Komendi zasedli 2. mesta, pa so si z doseženim normativom med močno konkurenco izborili pravico do udeležbe na republiškem tekmovanju. Zdaj moramo počakati do septembra, ko se bodo fantje udeležili republiškega tekmovanja v Kopru. Upajmo, da bodo čimbolj uspešni, tako kot je bila pred večimi leti skupina, ki se je uspešno udeležila gasilske olimpiade v Franciji. Franc Bleje, nekdanji član pred leti uspešnih gasilcev, je povedal, da v Induplati gasilci dosegajo lepe uspehe na tekmovanjih približno vsakih deset let. Sedanja generacija mladih tekmovalcev je četrta na tej poti. Zato zanje držimo pesti! Saj vidimo, da so se zadeve lotili z veliko vnemo in resnostjo. Vsakodnevne vaje pred dosedanjimi tekmovanji niso vzeli kot zlo, temveč kot nujen pogoj za dosego vidnejšega uspeha. Kajti le vaja dela mojstra. Na vajah je redkokdo manjkal, četudi je imel popoldansko ali nočno delo. Res hvalevredno, da se je našel sestav s tako podobnimi interesi. Po vsakem tekmovanju pa se pri njih izoblikuje močnejši motiv: doseči čim več, priti čim dlje... Dokler ta zanos ne bo popustil, bodo zagotovo uspešni. Gasilci, ki so pred leti dosegali uspehe na republiškem oziroma zveznem gasilskem tekmovanju, tudi ne mirujejo. Rokovanje z gasilnim orodjem je bilo takrat eno izmed načinov njihove uveljavitve. Zato so se gasilstvu predali z vsem svojim ravnanjem. Večina od njih je dosegla razne gasilske čine in položila izpite za sodnika. Nekateri pa skupaj z drugimi ljubitelji gasilstva sestavljajo gasilsko tekmovalno veteransko desetino. Sedaj se uspešno udeležujejo gasilskih tekmovanj. Tako so na meddruštvenem tekmovanju veteranov v Mengšu 19. julija zasedli uspešno 5. mesto. Nekoliko mlajši delavci, stari od 30 do 49 let, pa sestavljajo tekmovalno B desetino. So sicer malo manj uspešni kot člani A desetine in veterani, kar je zlasti posledica kadrovskih težav. Vendar ob vztrajnih vajah in ustaljeni zasedbi uspeh vnaprej ne sme izostati. Poleg gasilcev pa je v zadnjih dveh letih v Induplati spet čedalje več govora o gasilkah. Medtem ko so lam po večih letih premora še negotovo zaorale ledino, so bile letos že uspešnejše. Prvo mesto na občinskem gasilskem tekmovanju v Jaršah, ki so ga dosegle, je doslej največji uspeh ženske desetine v Induplati. Dekleta so se udeležila tudi regijskega tekmovanja. Bile so druge, vendar niso dosegle zadostnega števila točk, ki se je zahtevalo kot pogoj za Regijsko gasilsko tekmovanje v Komendi. — Gasilci tekmovalne desetine A iz Induplati pred startom. Upognjene drže tekmovalcev kažejo, da je do dokončanja desetarjevega povelja le še nekaj sekund. udeležbo na republiškem tekmovanju. Kljub temu lahko pohvalimo njihovo vnemo, saj so se izredno hitro naučile zapletenih in natančnih prijemov na gasilskem orodju. Škoda le, da so se dekleta v desetini tako hitro menjavala. Vzrok za to pa je bil ne ravno posrečeno izbran termin za tekmovanje, ki je sovpadal s časom kolektivnih dopustov. To je tudi razlog, da jim na tekmovanju v Komendi ni šlo najbolje. Še tri dni pred nastopom je bila desetina nepopolna. Mentorji so desetarko in kurirko našli tik pred zdajci. Veliko bolje ni bilo niti pred občinskim tekmovanjem. Za delovno organizacijo, v kateri je zaposlenih tri četrtine žensk, je dejstvo, da ne more brez težav zbrati ene ženske desetine, že na meji neresnosti. Pa naj si bo ta pripomba namenjena dekletom pri katerih delovni proces zaradi enourne odsotnosti ne bi utrpel večje škode. Ravno tako je namenjena tistim nadrejenim, ki delavkam kljub volji za delo v gasilski desetini tega ne omogočajo, saj je prišlo do nesporazuma, ko eni od članic desetine za čas, ko je bila na gasilskih vajah, niso pisali režijskih ur, temveč so jo obravnavali kot da je tisti čas ni bilo v tovarni. Upajmo, da se bodo te (začetniške) težave v prihodnje izravnale. Morda bodo k njihovi najugodnejši rešitvi pripomogli dobri rezultati z udeleženih tekmovanj. DO VISOKE UVRSTITVE V NOVIH DELOVNIH OBLEKAH Člani IGD Induplati oziroma natančneje gasilci in gasilke tekmovalnih desetin so v juniju dobili nove delovne obleke. Komplet gasilske delovne obleke vsebuje dvoje dolge hlače (toplejše in tanjše), bluzo, kapo in nogavice. Obleke so modno krojene in v temno modri barvi. Izdelane so v tekstilni tovarni Prebold. Čeprav so gasilci in gasilke dobili delovne obleke za tekmovanje zadnji hip, lahko pohvalimo naglo in učinkovito zavzemanje nekaterih odgovornih delavcev za njihov nakup. Kajti o nujnosti nabave gasilskih delovnih oblek (zlasti za ženske, ki so bile brez njih, medtem ko so stare moške obleke že dodobra dodelane), se je razpravljalo že dlje časa. Toda dlje od razprav ni nikoli prišlo. Potem pa so se odgovorni obrnili na JOŽETA LAVŠA, referenta za požarno varstvo, ki je prek poznanstva nabavil nujno potrebno opremo za udeležbo na gasilskih tekmovanjih. Odslej gasilci in gasilke iz naše tekstilne tovarne ne bodo več izjema med tekmovalci na gasilskih tekmovanjih. Nič več ne bodo mogli reči: Smo tekstilci, vendar brez oblek! Če se bodo na tekmovanjih izkazali, bo nakup kmalu »poplačan«. Resda ne finančno, vendar tudi moralnega zadoščenja ne gre podcenjevati. Sicer pa delovne obleke niso kupljene za eno leto, temveč vsaj za eno desetletje. L. L. Tridelni napad je zaključen. Vendar se fantje, še niso oddahnili. Na svojih mestih mimo čakajo, kako bodo njihov nastop ocenili sodniki. Toda napak ni bilo, saj so pristali na 2. mestu. Z uspešnim napadom so dosegli pravico do nastopa na republiškem tekmovanju, ki bo septembra v Kopru. Delovne počitnice nekaterih učencev »Rad bi šel s svojim denarjem na morje!« — »Rada bi si kupila moderno obleko!« — »Tako rad bi imel motorno kolo!« — »Šolske potrebščine so drage, zato z denarjem zanje ne morem venomer nadlegovati staršev!« — Te in še številne druge želje so motiv mladih, ki obiskujejo različne srednje šole, da se odločijo del svojih počitnic preživeti delovno — v kakšni izmed delovnih organizacij, ki tudi v času letnih dopustov potrebujejo delavce. Ponavadi sta zadovoljni obe strani — učenci zaslužijo nujno potrebni denar, v delovni organizaciji pa proizvodnja kljub , povečanim odsotnostim z dela zaradi dopustov ni močneje ovirana' V In-duplati smo imeli julija na počitniškem delu 14 učencev. Štirje so bili v tozdu Proizvodnja, deset pa v tozdu Konfekcija. Za vso to šolajočo mladino lahko trdimo, da je zelo pridna. Počitnice, ki naj bi bile namenjene počivanju oziroma ukvarjanju z najljubšim hobijem, športom in drugimi zanimivimi stvarmi, je del mladih učencev zamenjal za delo v zaradi vročine precej težkih delovnih pogojih. To so zgodaj odrasli otroci, ki vedo, da je njihovo (brezplačno) šolanje drago. Zato po eni strani nočejo biti staršem v breme, po drugi strani pa se ne želijo odpovedati znanju in ta čas, ko hodijo v šolo, raje potegnejo črto pod dobrinami, ki jih nudi potrošniška družba. Štefan Grošelj — tozd Konfekcija Štefan Grošelj je končal 3. letnik šolanja na srednji kovinarski šoli v Domžalah. Ima 17 let, je Radomelj čan. V tozdu Konfekcija je delal od 20. junija do 17. julija. »Opravljam raznovrstna dela,« je povedal, ko sem ga srečala na platoju, kjer je pomagal rednim delavcem pri izdelavi Al okvirjev za avtobusne mehove. »Pakiram šotore, žagam cevi in pomagam pri raznih delih.« V Induplati je Štefan letos prvikrat. Vendar vse od 15. leta služi denar v času šolskih počitnic. Lansko leto in predlanskim je delal v Mlinostroju. Letos pa je delo menjal zaradi bližine tovarne. Bliže je namreč do Konfekcije v Radomljah, čeprav je čisto na robu vasi kot do spodnjega konca Domžal. Čeprav delo, ki ga opravlja Štefan, ni podobno njegovemu poklicu, je z njim zadovoljen. Tudi sodelavci so ga lepo sprejeli medse. Z denarjem, resda ga ne bo v izobilju, pa bo fant preživel nekaj brezskrbnih in zasluženih počitniških dni na našem Jadranu. Majda Seršen — tozd Konfekcija Majda je letos zaključila 1. letnik Srednje ekonomske šole v Kamniku. Ima 16 let, doma pa je iz Komende. Majda dobro pozna Induplati oziroma TOZD Konfekcijo, saj je letos že drugič v Radomljah. Delo, ki ga opravlja, ni naporno. Skupaj s Tatjano sestavljata cevi za šotore. Tako jima ni dolgčas, saj se lahko pogovarjata med delom. Vendar pa v Radomlje Majda ne bo hodila dolgo časa. Tukaj je samo od 1. julija do kolektivnega dopusta. Potem pa bo pri štipenditorju opravljala enomesečno obvezno prakso. Z denarjem, ki ga bo Majda prislužila čez poletje, si bo kupila pisalni stroj. Ne bo ga torej porabila za počitek, temveč za novo delo. V 2. letniku ekonomske šole imajo praktični pouk — tipkanje. Dekle pa bo znanje slepega tipkanja po pisalnih tipkah najlažje osvojila tako, da bo čimveč vadila. To pa bo najlažje storila na svojem pisalnem stroju. Že tretje leto dela Štefan Grošelj med počitnicami v DO domžalske občine. Vojko Urbanija in Ivan Kenda pri čiščenju stroja iz predilnice. Občinsko gasilsko tekmovanje v Jaršah. — Dekleta iz Induplati pripravljajo gasilno orodje za svoj nastop. Iz njihovih obrazov in kretenj razberemo, da jih skrbi, ali so spojke na ceveh dovolj trdne, da se sesalni vod ne bo razdrl, ali so sesalne cevi dovolj prožne, da se bodo lahko upogibale, ali vijak na motorki ni pretrd za odvijanje, ali, ali... Pričetek izvajanja tridelnega napada na občinskem gasilskem tekmovanju po izrečenem povelju desetarke. — Deževno vreme in mokro orodje gasilkam ni delalo preglavic. Na tekmovanju so bile zelo uspešne, saj so dosegle 1. mesto in pravico do udeležbe na regijskem gasilskem tekmovanju. Tatjana Juras — tozd Konfekcija Dekle obiskuje srednjo administrativno šolo v Ljubljani. Stara je 17 let in je domačinka iz Radomelj. Dela v oddelku kovinskih konstrukcij. Tukaj sestavlja cevi za šotore na zaskočke. Na počitniškem delu pa bo cel julij. Ko omenim, kako bo porabila denar, se nasmeji in pove, da bo šla s prijateljico na morje v Umag. ' Kar bo ostalo, bo pa porabila za nakup oblačil. Tine Gorjup — tozd Konfekcija Tine šteje 17 let. Doma je iz Radomelj. Letos je zaključil 1. letnik Srednje lesarske šole v Ljubljani. V Induplati Radomlje je Tine stari znanec. Letos je tukaj že tretjič. Dela od 3. julija do kolektivnega dopusta. Našla sem ga pri pakiranju klinov za šotore. Sicer pa je dejal, da opravlja tudi razna druga dela. Avgusta bo Tine delal v Slovenijalesu, kjer ga štipendirajo. Potem bo pa že konec počitnic. Pričela se bo šola, z novimi zahtevami in napori. Se bo Tine dovolj odpočil, zlasti če bo delal do zadnjega avgusta? Morda pa si bo moč in energijo za nadaljnje delo črpal v prostih sobotah in nedeljah! Pa zasluženi denar? Tine si bo z njim kupil teniški lopar, kar pa bo ostalo, bo vložil na hranilno knjižico. Ivan Kenda in Vojko Urbanija — tozd Proizvodnja Ivana in Vojka smo v Jaršah skoraj vedno srečevali skupaj. Čeprav se prej nista poznala, sta se vseskozi družila med seboj. Tako pri delu kot med malico. Tudi v Tretjič v Induplati — Tine Gorjup Tatjana Juras in Majda Seršen sestavljata cevi za šotore. razgovoru sta sodelovala oba, čeprav je kar za oba govoril Ivan. Ivan je iz Preserij. Star je 17 let in obiskuje Srednjo ekonomsko in naravoslovno šolo v Kamniku, na-ravoslovno-matematično usmeritev Vojko pa je dve leti mlajši in čisto iz drugega konca domžalske ob- čine, iz Imenj pri Moravčah. Letos je končal osemletko. Vpisal pa se je na Kovinarsko šolo v Domžalah. Obadva fanta sta pričela delati na začetku julija in bosta ostala do konca meseca. Delavcem pri remontu pomagata pri vzdrževanju in čiščenju strojev ter pri menjavi strojnih delov. Poleg tega sta tudi barvala ograjo v kolesarnici. Potem, ko jima nadrejeni odkažejo delo, ga opravljata popolnoma samostojno. Delo jima ni pretežko. »Delati je treba,« pribije Ivan. Vendar je pohvalno, da pridejo takšne besede iz najstnikovih ust. Prene-kateri starejši in po pričakovanjih zrelejši človek nima tako visoko razvitega mišljenja in odnosa do dela. Pač pa je Ivan dodal, da ju moti neznosna vročina v delovnih prostorih. »Močno pogrešam dež,« pravi. Vendar ni poletja brez sonca. Na vprašanje, kako bosta porabila prisluženi denar, se je Ivan prisiljeno nasmehnil. Gotovo si je mislil, da ga bo za uresničitev skritih želja gotovo premalo. Ker bo trdo prislužen, pa ga bo tudi škoda porabiti za nepomembne stvari. »Še najpametneje bo, da si bom nakupil šolske potrebščine, nekaj ga bom porabil za letovanje. Za nakup kakšnega instrumenta pa bo moja ,plača' odločno prenizka,« je povedal glasbeno nadarjeni črnola-sec. Tudi Vojko si bo s prisluženim denarjem nakupil potrebščine za šolo. Ker rad prebira stripe, bo kupil tudi nekaj stripov na zalogo, da mu jih ne bo prehitro zmanjkalo za branje. Lada Lavrič (Najbolj) čisti jarški dimnik Zbor združenega dela skupščine občine Domžale je na zasedanju 16. julija obravnaval tudi poročilo o dimnikarski dejavnosti v kurilni sezoni 1986/87 v naši občini. Poročilo vsebuje tudi podatke o meritvah kurišč. Dimnikarji so na, območju občine izvršili meritve kurišč v delovnih organizacijah in v hišnih svetih. Pri tem nekateri uporabljajo za kurjenje trdo gorivo, drugi plin, tretji pa tekoče gorivo (mazut ali lahko kurilno olje). Meritve vključujejo podatke o dimnem številu, o ogljikovem dioksidu, monoksidu, kisiku, vleku zraka, izkoristku ipd. Rezultati kažejo, da je bilo zgorevanje v več kot polovici primerov neustrezno in so bili potrebni dodatni ukrepi. Dimnikarji ugotavljajo, da je zanimiv podatek, da onesnaževanje ni v neposredni povezavi z vrsto uporabe goriva. Načelno velja, da je plin najčistejše gorivo. Vendar je to odvisno od pravilne nastavitve zgorevanja. Tako je na primer saj na slika v Helios Količevo, kjer kurijo s plinom, veliko slabša od one v Induplati, kjer kurimo s premogom. Čisti dimnik — čisto okolje! Našo skrb za dimnik kaže tudi lepo rastoče rastlinje na tovarniških zelenicah. Iz podatkov dimnikarjev razberemo, da so najhujši onesnaževalci tisti, ki imajo največje preseganje dovoljene emisije v ozračje. To pa so: Tosama, Helios Oljarna, Helios Količevo, Meso Kamnik — Domžale, Termit — Ilpos Ihan, hišni svet Ljube Šercerja 2, Toko in File Mengeš. V poročilu je tudi navedeno, da vrsta kurišč obratuje izredno kvalitetno in so lahko za vzgled. Takšni kurišči sta zlasti HIŠNI SVET LJUBLJANSKA 72 DOMŽALE in INDUPLATI JARŠE. Mi v tovarni smo na to lahko ponosni. Pohvala velja konstruktorjem dimnika, ki pri gradnji niso štedili z materialom, pa tudi sedanjim delavcem v kotlarni ki so strokovno dovolj usposobljeni za pravilno uporabo in vzdrževanje dimnih naprav. Njim je prav gotovo hvaležno tudi rastlinje v okolici, saj trenutno ne kaže znakov obolenja zaradi večje onesnaženosti zraka. Rastline so namreč zelo dober tihi pokazatelj škodljivih snovi v okolju. Konoplan ob jubileju V petintridesetih letih obstoja Konoplana ga je bolj ali manj po svoje oblikovalo šestnajst urednikov. Nekateri, predvsem tisti pionirski, ki so orali ledino na vsebinskem področju, so upokojeni oziroma celo pokojni. Večina pa je še dejavnih, vendar na drugih področjih, ker delo urednika glasila nikoli ni bilo profesionalno, temveč vedno v sklopu druge delovne naloge. Nekaj nekdanjih urednikov je odšlo iz Induplati, šest pa jih je zaposlenih pri nas, kjer opravljajo naj-raznovrstnejše naloge. Delo v uredništvu časopisa je bila samo kratka epizoda na njihovi poklicni poti, na katero so ohranili raznovrsten spekter spominov — prijetnih in tudi manj prijetnih. Na kolofonih Konoplana (odstavek na zadnji strani Konoplana, čisto spodaj, kjer je navedena tiskarna, ki tiska časopis in imena in priimki urednika ter ostalih članov uredniškega odbora) so kot uredniki omenjeni naslednji sodelavci, ki še delajo v Induplati: Jože Klešnik — od januarja 1961 do septembra 1963; Anica Lajevec — od decembra 1970 do septembra 1971 in od aprila 1980 do marca 1981; Janko Ukmar — od oktobra 1972 do maja 1973 ter v decembru 1973; Bernarda Pavlič — od aprila 1981 do junija 1982; Franc Velepec — od julija 1982 do januarja 1983; Darja Fortunat — od februarja 1983 do julija 1985. Nekaterim urednikom Konoplana sem ob njegovem jubileju zastavila nekaj vprašanj. Obdobje pred desetimi leti seveda ni več živo pred očmi, zato so misli dolgo romale v preteklost, da so iz nje izluščile prave trenutke. Kako ste postali urednik Konoplana? J. Klešnik: Sedem let pred menoj in pet let za mano je bil urednik Konoplana Otmar Lipovšek. Ko je odšel na študij novinarstva, je moral nekdo zapolniti vrzel. Uredniški odbor je za urednika v tistem času izvolil mene. J. Ukmar: Prejšnja urednica Katja Labernik je odšla v drugo delovno organizacijo. Interno je bila objavljena potreba po delavcu. Ker se ni nihče javil za opravljanje tega dela, je direktor predlagal, naj bi ga kot vodja kadrovsko organizacijskega sektorja do izbire ustreznega delavca urejal jaz. A. Lajevec: Dotedanji urednik je odšel na opravljanje druge delovne dolžnosti. Za delo sem se odločila tako na podlagi predlogov s strani drugih kot tudi zato, da se preizkusim v pisanju, ki me je privlačevalo že v srednji šoli. Poleg tega sem opravljala delo vodje ekonomske propagande, ki je bilo vsaj približno sorodno delu urednika. Tudi v drugem obdobju mojega dela pri Konoplanu je po odhodu urednika nastala praznina. Vodja kadrovskega sektorja me je prosil, naj jo zapolnim jaz. Vendar sem kot referent v prodajnem sektorju težko uspešno opravljala obe nalogi. D. Fortunat: Rada sem brala in rada pisala, pa naj so bili prosti spisi ali pesmi. Že kmalu po prihodu v delovno organizacijo sem napisala nekaj člankov za tovarniško glasilo. Potem so me imenovali v uredniški odbor glasila. Ob prerazporeditvi iz ekonomsko analitskega sektorja v kadrovsko splošni sektor 1. 1. 1982 na dela in naloge referent za informiranje in samoupravljanje pa sem sčasoma prevzela tudi nalogo urednika Konoplana. B. Pavlič: Za prosto delo urednika Konoplana so me predlagali zato, ker sem opravljala delo referenta za samoupravne organe, ki je nekako sorodno delu v uredništvu časopisa. Poleg tega sem marsikdaj napisala kakšen članek za glasilo, precej aktivna pa sem bila tudi pri delu OOZSMS. F. Velepec: Preden sem postal urednik Konoplana, sem dopisoval v glasilo. Na podlagi tega so me predlagali v uredniški odbor. Urednik nisem bil dolgo — le dobre pol leta. Tehnično pa sem glasilo urejal še dve leti, v času druge urednice. Precej dolgo sem za časopis fotografiral — od junija 1982 do aprila 1987. Ste bili profesionalni urednik oziroma kakšno delo ste opravljali poleg urednika Konoplana? J. Klešnik: Jaz sem bil takrat vodja kontrolnega oddelka. B. Pavlič: Rekla sem že, da sem bila referent za samoupravne organe. Delo v uredništvu Konoplana je bilo volontersko delo. J. Ukmar: Bil sem amater. Vodil sem kadrovsko organizacijski sektor. Ker sem imel naše glasilo rad, sem skrbel, da je nemoteno izhajalo dalje. A. Lajevec: V prvem obdobju sem bila vodja ekonomske propagande, v drugem pa referent v prodajnem sektorju. F. Velepec: V času urednikovanja sem redno opravljal delo planer v EPS. « Okroglo leto našega glasila 35-krat po enajst številk. — Lep šopek je to tovarniških bilk. Enka prilezla je davnega 52. na plan, Tistikrat v Induplati bil je praznični dan. Kader mlad je Konoplan sestavljal, Obliko in vsebino mu prenavljal. Nič ni napisanih zanimivosti zaustavilo, Obveščanje vse pomembnejše je postajalo. Peresa so podajali si razni uredniki, Le 16 se jih je zvrstilo v besedi in sliki. A Konoplan se noče upokojiti. Naprej bo v raznovrstni pisani obliki Anice, Janeze in Franceljne seznanjal s tovarniškimi liki. KONOPLAN sss 5-— Jarše, cfne 12. julija 1952 Štev. J ŠT. 8 — GLASILO KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE Leto XXI. AVGUST 1972 Cena 0,20 din Efi konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LITO XXXV. junij „„ Približno vsakih deset let je Konoplan menjal svoj obraz. Katerih lepot uredniškega poklica se najbolj spominjate? J. Ukmar: Jaz razumem za lepoto v uredniškem poklicu to, da lahko opišem bralcu težje dostopne in manj razumljive podatke ali dogodke na resničen in čim bolj razumljiv način. A. Lajevec: Vedno me je privlačevalo prosto pisanje, zato sem se najraje lotevala reportaž. Spominjam se, da smo v mojem drugem obdobju dela pri Kono-planu poskušali spremeniti obliko glasila. Delno smo uspeli, vsaj v obliki in velikosti naslovnih* črk. J. Klešnik: Lepoto v uredniškem poklicu sem občutil takrat, kadar nam je uspelo izdati številko, ki je bila tako po vsebini kot obliki nekaj izrednega, ne-serijskega. D. Fortunat: Pri tem delu so mi bili v največje zadovoljstvo razni intervjuji oziroma razgovori z ljudmi, z različnimi osebami, t. j. z delavci iz naše delovne organizacije, s kulturnimi delavci, slikarji, športniki, tujimi študenti na proizvodnem delu v naši DO in podobno. Zanimivo se mi je zdelo poslušati razmišljanja ljudi o določeni temi razgovora. Prijeten občutek pa je bil tudi spoznati in poznati veliko ljudi, ki jih sicer nikoli ne bi. Kot lepoto, čeprav to ni pravi izraz, bi lahko označila tudi vsakomesečno oceno ob izidu glasila, ali so bili delavci dovolj informirani oziroma zadovoljni z vsebino, prav tako tudi z notranjo obliko glasila. Pri opravljanju uredniškega poklica ne manjka težav. Na katere ste najpogosteje naleteli? D. Fortunat: Pri vsakem delu se človek sooča s težavami. Občasnimi ali ponavljajočimi. Ravno tako je bila tudi pri Konoplanu stalna problematika pomanjkanje člankov. In to predvsem člankov, ki bi jih sami delavci iz delovne organizacije prostovoljno napisali. Če si kot urednik želel, da je glasilo pravočasno izšlo, ti ni preostalo drugo, kot da večino člankov napišeš sam. Čeprav to ni težko, če ti ne bi ob vsem preostalem delu vedno zmanjkovalo časa. B. Pavlič: Meni je največje težave povzročalo pomanjkanje dopisnikov. Poleg tega sem bila po enem letu dela pri časopisu prepričana, da sem v tem času napisala vse, kar je bilo v moji moči, da sem se idejno izčrpala. Mislim, da je to problem vseh urednikov, ki nimajo novinarske izobrazbe. J. Ukmar: Ne, nobenih težav nisem imel. Niti ena številka ni izšla z zamudo. Gradiva za objavo sem imel vedno dovolj od dokaj širokega kroga dopisnikov. S fotografijami me je zanesljivo zalagal Ivo Sešek, ki je bil dolgoletni fotoreporter Konoplana. J. Klešnik: Od mojega dela v uredništvu Konoplana je minilo že 27 let, zato so težave, ki so gotovo obstajale, v glavnem pozabljene. Ene se pa še vedno dobro spominjam. To je nenehno pomanjkanje časa pred izidom nove številke. A. Lajevec: Težave! Motila me je pretirana naglica pred dnem oddaje glasila v tiskamo. F. Velepec: Težave? Takoj na začetku urednikovanja smo morali pripraviti jubilejno številko ob 30-letnici izhajanja Konoplana. Pri tem mi je nudil veliko pomoč nekdanji dolgoletni urednik Otmar Lipovšek. Nenehno so se pojavljale težave z dopisniki in pomanjkanjem časa za pripravo, še bolj pa za pravočasen izid številke. Včasih je kasnila tiskarna, tako da smo prejeli Konoplane, ki so še dišali po tiskarskem črnilu. V slabih treh letih, kar sem aktivneje delal pri tehničnem urejanju, izid glasila ni niti enkrat kasnil. Katerega dogodka se najbolj spominjate? J. Ukmar: Spominov je veliko. Vsaka številka Konoplana je njihova zakladnica. Obelodanil bom nenapisani članek ob dogodku, ki ga ni bilo. Uredniški odbor je sklenil, da bomo šli na izlet v Podpeč, kjer se dobijo dobri pečeni piščanci in celo puran. Imenovan je bil pripravljalni odbor, ki naj bi uredil vse potrebno za soboto zvečer. Tja so njegovi člani odšli v četrtek. Iz kuhinje pa je prav tisti večer prijetno dišalo. — Denar za sobotni izlet je izpuhtel... Dobro se spominjam obširne reportaže z naslovom »s fotokamero in beležko skozi IPI«, ki sva jo naredila s Seškom decembra 1961. Zajela je trenutno stanje v tovarni in razpoloženje delavcev. Iz nje se vidi, kaj nas je takrat pestilo (in nas marsikaj še danes) ter kako zadovoljni in optimistični smo bili tedaj. D. Fortunat: Ostalo je veliko spominov. Včasih še vedno prelistavam »svoje« stare Konoplane in v vsaki številki je določen članek povezan z raznovrstnimi spomini, zanimivostmi in pripetljaji. Težko bi opisala nek določen članek, omenila bom le »živčne« priprave in pričakovanje izida glasila ob jubileju, to je 60-let-nici obstoja delovne organizacije. A. Lajevec: Spomladi leta 1971 smo v tovarniškem parku sadili smreke. Napisala sem članek. Marsikdo ga je ocenil za zanimivega. B. Pavlič: Moj prvi članek v Konoplanu je bila reportaža z okrogle mize v Induplati o družbenih aktivnostih in raznih problemih zaposlenih žena. Članek je bil v celoti objavljen tudi v Tekstilcu, glasilu slovenskih tekstilnih delovnih organizacij. To mi je bilo všeč in mi je vlivalo voljo do pisanja. J. Klešnik: Najbolj se spominjam letnih srečanj članov uredniškega odbora Konoplana. Ali še kdaj napišete kakšen članek, reportažo, pesem ali povest za Konoplan oziroma drug časopis? A. Lajevec: Zase trdim, da potem, ko nisem bila več urednica, Konoplana nekaj časa sploh nisem prebirala. Ker vsak urednik vsaj dve tretjini časopisa napiše sam, se večina idejno izčrpa in mu je mučna misel na pisanje. Sicer pa ob marsikaterem dogodku rečem — to bi bilo za časopis, vendar članka ne napišem, ker ga bralci tako različno razumejo oziroma dojamejo. Redlcokdo v takšnem smislu kot jaz. B. Pavlič: Nič več ne pišem. J. Klešnik: O stvareh, ki niso bile vezane na moje delo, sem redkokdaj pisal. Sedaj pa sploh več ne pišem. J. Ukmar: Ne. D. Fortunat: Sedaj napišem le še zadeve, ki so res strogo vezane na moje delo, to so kadrovske spremembe — vstopi in izstopi delavcev. F. Velepec: Pišem le prispevke s tematiko z mojega delovnega področja. Razgovore vodila L. L. Zagrebški inštitut za družbena raziskovanja je po neki raziskavi objavil naslednje zaključke: 1. Jugoslovani neradi menjamo delovno okolje. Več kot polovica delavcev ostane v prvi službi do upokojitve. Natančneje: 57 % ljudi m še nikoli menjalo delovnega mesta, 28 % jih je menjalo delo dvakrat, ’ samo 6 % pa trikrat ali več. Od tega jih 57 % ne bo menjalo delovnega mesta, le 3 °/o pa ga želijo spremeniti. 2. Tudi z delom, ki ga opravljamo, smo Jugoslovani še kar zadovoljni. 42 % nas je z dosedanjim delom zadovoljnih, 43 % nas je z delom, ki ga opravljamo »v glavnem« zadovoljnih in le 15 % je z njim nezadovoljnih. Raziskovalci v anketi se vprašujejo, zakaj oziroma od kje pri Jugoslovanih izvira želja za mirom, želja za nbspremembami, za statusom quo! V odgovor ponujajo naslednjo ugotovitev: Skoraj polovica zaposlenih daje prednost delu brez večjega naprezanja in odgovornosti. To pa vsaka sprememba delovnega okolja prav gotovo zahteva. ZDRAVJE Zdravje naše je edino, kar kupiti se ne da. Čuvaj ga in ga ohrani koVkor dolgo se ga da. Nič mamil, alkohola, cigarete vrzi proč. Kupi si kolo in gremo vsi v naravo tekmovat. Telovadi, teci, smučaj, vse telo bo zdravo ti. Mati pa narava daje zdravja tebi in vsem nam. K. K. Kam na dopust? To vprašanje sem 15. julija postavljala delavcem tozda Konfekcija. Kajti njim se je kolektivni dopust začel šele 20. julija. Do takrat so delavci v tozdu Proizvodnja že preživeli en teden na vročem poletnem soncu. Torej kam? Različno! — Morje, gore, večja ali manjša popravila doma. Oglejmo si njihove odgovore. Mari Dimc — klaserka OTK v oddelku konfekcije posebnih šotorov Med kolektivnim dopustom bom doma. Imela bom dovolj dela, saj bomo prebelili stanovanje in menjali tapete. Nabirali bomo borovnice in brusnice. Mislim, da s takšnim dopustom ne bo nezadovoljen nihče od domačih, ker bomo v tem času tudi bolje jedli in več pili. Bojana Osolin — delavka v oddelku konfekcije posebnih šotorov Letošnji dopust bom preživela doma. Prebelili bomo stanovanje. Za razvedrilo se bom hodila kopati na bazene v Domžale ali k tovarni Lek. Stanka Hribar — krojilja v oddelku konfekcije posebnih šotorov Jaz sem že bila na dopustu. Letovala sem v naših počitniških kapacitetah. Z družino smo bili v Izoli od 21. junija do 4. julija. Nastanjeni smo bili v hišici, ki je potrebna prenove. Zlasti bi jo bilo potrebno prebarvati, pa tudi premalo opreme je v njej. Vendar to ni motilo našega razpoloženja. Imeli smo se lepo. V času kolektivnega dopusta bomo v glavnem delovni. Urejali bomo stanovanje. Vmes bomo nabirali gozdne sadeže in zelišča za čaje. Tudi kakšen enodnevni izlet na bazen ali v hribe si bomo privoščili za sprostitev. Marija Stupica — delavka v oddelku konfekcije posebnih šotorov Upam, da bom šla na morje, na Krk, v počitniško hišico. Tam nameravam ostati en teden. Preostale dni bom doma. Počivala bom in se sončila. Vmes se bom ukvarjala z ročnimi deli. Kakšen dan bom odšla nabirati borovnice. Marjeta Zupančič — šivilja v oddelku konfekcije posebnih šotorov Od 18. julija do 25. julija bom uživala v našem domu v Umagu. Na morje grem »po barvo in po družbo«. Kako bom preživela druge dni kolektivnega dopusta, še ne vem. Načrte bom najverjetneje de- Viktor Osolin lala vsak dan sproti. Cirila Banko — šivilja v oddelku konfekcije posebnih šotorov Z družino bomo letovali v Lan-terni. Od 20. julija do 30. julija. Od dopusta pričakujem zagorelo polt in sprostitev ter moč za nadaljnje delo. Na morju pa ne bom samo brezdelno ležala na soncu, temveč se bom tudi sprehajala in ogledovala okoliške kraje. Izleta v Vrsar in Fieso zagotovo ne bom izpustila. Marjan Šinkovec — delavec v ce-radnem oddelku V času kolektivnega dopusta bom odšel na izlet na Češko, v Brno. Preostale dni bom doma. Delal bom na polju. Poleg tega bom popravil streho na domači hiši. Miha Bulič — varjenje cerad v ce-radnem oddelku Z družino bomo deset dni kampirali na otoku Pašmanu pri Zadru. Tjakaj hodim že petnajst let in bom tudi v prihodnje. Kraj mi je zelo všeč. Zlasti zato, ker ni hrupno. Na počitnicah lovim ribe. Veliko se kopam in seveda sončim. Viktor Osolin — delavec v cerad-nem oddelku V drugi polovici julija bom doma. S prijatelji bomo hodili na izlete v planine. Če bo lepo vreme, se bom udeležil tudi kakšne krajše plezalne ture. Vmes bom pomagal kolegu pri zidavi hiše. Prebelil pa bom tudi svojo sobo. Marjan Šinkovec in Miha Bulič Marjeta Zupančič in Cirila Banko Stanka Hribar Mari Dimc in Bojana Osolin Marija Stupica DOPISUJTE V NAŠE GLASILO Kolektivni dopust Miyvk_ 3«. zi'~1 mMiM0b VRH j Iti. izmete^ nefn02 ra mame, cfe/ttVea /2 preizvttirjt Skrb za zobe od mladih nog Ob koncu šolskega leta, v juniju, je bila v domžalskem zdravstvenem domu drugič zapovrstjo kulturna prireditev ob zaključku akcije »za čiste in zdrave zobe«. Akcija, ki poteka v Sloveniji in tudi v Domžalah enajsto leto, je že pokazala nekatere rezultate. Zobovje naših najmlajših, šolarjev do vključno 4. razreda OŠ, je vse bolj zdravo. Domžalski osnovnošolci so po higieni ust in zob na 8. mestu med slovenskimi občinami (63 občin). Slavnostni govornik na prireditvi, dr. Šircelj, je pohvalil prizadevnost učiteljev oziroma učiteljic, ki imajo precejšnje zasluge pri tem dosežku. Poleg staršev so skoraj še edini, ki z raznimi, tudi propagandnimi prijemi, usmerjajo mlade v skrb za higieno zob. Pa ne samo z govorjenjem. Marsikje si učenci čistijo zobe tudi po šolski malici. Zasluga učiteljev v takšnih primerih je precejšnja. Kajti ni enostavno voditi približno 25 razposajenih učencev do šolskih umivalnikov. Vendar učitelji menijo, da je samo v začetku nered. Ko se enkrat navadijo na umivanje zob, se hitro zvrstijo, tako da ni nepotrebnega prerivanja. Zlasti, če budno učiteljevo oko spremlja njihovo koristno opravilo, ki jim bo prešlo v navado. Najverjetneje bo to dota, ki jih bo spremljala celo življenje. Od zobne ščetke in zobne paste se ne bodo nikdar več poslovili. Na prireditvi so razglasili tudi uvrstitev osnovnih šol oziroma razredov, ki so sodelovali v akciji. Vsi udeleženci akcije »za čiste in zdrave zobe««, pa tudi njihovi mentorji, so bili nagrajeni s praktičnimi nagradami, katere so prispevale nekatere delovne organizacije v občini. Lestvica uvrščenih pa je naslednja: 1. OŠ Martin Koželj Dob 2. OŠ Radomeljske čete Preserje 3. OŠ Matija Blejc-Matevž Mengeš 4. OŠ Edvard Kardelj Trzin 5. OŠ Olga Avbelj Domžale 6. OŠ Josip Broz Tito Domžale 7. OŠ Šlandrove brigade Domžale' OŠ Ihan 4. razred OŠ Vencelj Perko Domžale OŠ Krtina 8. 3 razr. OŠ Vencelj Perko Dom-Žcll6 9. OŠ Jurij Vega Moravče PISMO MATERI Mama, veš kaj sanjal sem nocoj in kaj sanjam vse noči? Sanjal sem, da sem živel s teboj, da lahko sem zrl ti v oči. Za tabo stezal roke sem do zvezd, a prazne mi ostajajo dlani, sprašujem se, zakaj te ni, v srce mi legla je bolest. Le kaj si mislila tedaj, ko si nesla k tujim me ljudem in se odrekla mi s tistim dnem, ko rekla si: ostal boš tu, ne bo me več nazaj. Želel sem si topline tvojih rok, želel, da mene bi ljubila. A ti si me v tuje roke izročila, kot da nisem tvoj otrok. Sem tujo ženo klical mati, me ona je ljubila, bolj kot ti, ki si me rodila, je dala mi, kar morala ti bi dati. Vse to me žre kot smrtonosni vir, ki me okužil je že v nedolžnih mladih dneh, o mama, to bil je greh, saj uničila si moje duše mir. Katarina Letnar Remont elektromotorja pri Tema-texovih raztezalkah. Ivan Lavrič, ki tke v spodnji tkalnici, je pri svojem delu zelo priden. Dokaz za to je tudi to, da ima kljub kratkemu delovnemu stažu v naši delovni organizaciji (pet mesecev) zadovoljiv odstotek blaga v 1. kvaliteti. ZAHVALA Za nesebično in humano finančno pomoč, s katero ste mi ublažili stroške, ki mi jih je prizadejal požar, vsem sodelavcem konfekcije v Radomljah hvala. Janez Hafner DSSS Sprememb ni bilo! TOZD KONFEKCIJA Vstopi: 1. GROŠELJ ŠTEFAN, del. v obratu kov. konstr., počitniško delo, 23. 6. 1987 2. NARAT DUŠAN, del. v obratu kov. konstr., poč. delo, 25. 6. 1987 3. ŽAGAR BRANKO, transportni delavec, poč. delo, 29. 6. 1987 4. SEMEN FRENK, del. v cerad. oddel., poč. delo, 29. 6. 1987 5. MAJDA SERŠEN, del. v cerad. odd., poč. delo, 1. 7. 1987 6. KURENT FRANCI, del. v obratu kov. konstr., poč. delo, 1. 7. 1987 7. KOCIPER POLONCA, šivilja v konfek., 1. 7. 1987 8. MALI MARJAN, tehnolog v pripravi dela, OE kov. konstr., 1. 7.1987 9. JURAS TATJANA, del. na mont ogr., poč. delo, 2. 7. 1987 10. VALENTIN GORJUP, del. v obratu kov. konstr., poč. delo, 3. 7.1987 11. NOVAK ANDREJA, del. v konfek. Mengeš, poč. delo, 6. 7. 1987 12. BARTELJ MARJETA, del. v konfek. Mokronog, poč. delo, L 7. 1987 Izstopi: 1. MIHELČIČ MATJAŽ, del. v obratu kov. konstr., v JLA, 14. 6. 1987 2. MARTINJAK VIDO, pom. ključ, varilec, sporazumno, 14. 6. 1987 3. ŠIMENC ROMAN, del. v obratu kov. konstr., sporazumno, 15. 6. 1987 4. PETKOVIČ ZVONKO, transportni del. v konfek., v JLA, 14. 6. 1987 L KURENT FRANCI, poč. delo, 7 7 1987 " 2. NOVAK ANDREJA, poč. delo, 15. 7. 1987 3. ŽAGAR BRANKO, poč. delo, 14. 7. 1987 4. BARTELJ MARJETA, poč. delo, 17. 7. 1987 5. GORJUP VALENTIN, poč. delo, 17. 7. 1987 6. GROŠELJ ŠTEFAN, 17. 7. 1987 7. NARAT DUŠAN, poč. delo, 17. 7. 1987 8. SERŠEN MAJDA, poč. delo, 20. 7. 1987 9. JURAS TATJANA, poč. delo, 20. 7. 1987 TOZD RESTAVRACIJA IN POČ. DOMOVI Vstopi: L ŠKAFAR DAMJAN, točenje, prod. pijač in strežba, pripravnik, 3 7 1987 " 2.' POGLEDNIK SILVA, poč. delo, čiščenje prostorov, 18. 7. 1987 Izstopi: L KOVAČEVIČ DAVOR, točenje in prodaja pijač, sporazumno 17.7. 1987 TOZD MALOPRODAJA Vstopov ni bilo! Izstopi: L MAKOVEC PAVLA, prodajalka II, sporazumno, 26. 7. 1987 OSEBNI DOHODKI V MAJU 1987 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene naj nižje in naj višje OD, izračun povprečnih OD po TOZD, DSSS in DO za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami ob dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Ce prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo. Razred 0 Q ^ o g si 03 p i n-k O cu d N C O o m m ca ‘rt* a X E-Pt hS BPi p ta do 120.000 6 3 9 120.000—150.000 97 1 l 79 178 150.000—180.000 163 1 3 88 5 260 180.000—210.000 147 13 4 53 10 227 210.000—240.000 55 8 9 16 18 106 24.000—27.000 34 1 16 10 61 27.000—30.000 22 1 1 6 13 43 300.000—330.000 2 1 3 11 17 330.000—360.000 6 14 20 360.000—390.000 2 3 5 10 390.000—420.000 2 1 2 4 9 420.000—450.000 6 6 450.000—480.000 1 1 5 7 480.000—510.000 1 1 nad 510.000 1 3 4 Zaposleni s 160 do 200 urami 537 26 20 270 105 958 Zaposleni z manj kot 160 urami 31 1 26 6 64 Zaposleni z več kot 200 urami Zaposleni brez obračuna OD 23 1 6 3 33 Skupaj število zaposlenih 591 28 20 302 114 1055 Najnižji OD 105.393 144.735 151.681 90.633 153.917 90.633 Naj višji OD 514.409 408.799 451.029 454.375 636.197 636.197 Povprečni OD 189.061 218.196 224.499 180.467 303.308 200.671 Vrednost točke je v maju : znašala v brutto vrednosti 1,10 din. Naj nižji OD v višini 90.633 din je prejela pripravnica s 70 -odstotno vrednostjo sestavljenosti del in nalog in brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V MAJU 1987 TOZD Štev. zaposl. S S 3 §2 g "7 > 3 S5 > 1 a^ rH Dt •S s 'ra s Bolez V % >m ^ >w ^ o cd O cd Pt ti Ph C Pn T3 Nega člana Sprei V % ■d u sa Skup V % Izpac ure Proizvod, izdelkov iz sint. vlaken 585 3,55 0,41 0,25 0,18 0,80 0,07 3,11 8,37 9003 Maloprodaja 28 3,73 3,73 190 Restavracija in poč. domovi 20 2,31 _ _ _ 2,31 64 Konfekcija Konfekcija — obrat 217 5,23 0,28 0,32 0,20 0,66 6,69 2673 Mokronog 77 3,30 0,51 — 1,75 0,45 3,90 9,91 1404 DSSS 113 5,07 — — — 0,42 — 3,23 8,72 1815 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih delavcev 1040 Izostanki zaradi bolezni 4,03 % Izostanki zaradi poškodbe na delu 0,27 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0,14 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,16 % Izostanki zaradi nege 0,69 % Izostanki zaradi spremstva 0,11 % Izostanki zaradi porod, in pod, por, dop.______________________2,53 % SKUPAJ:_____________7,93 % ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ANE GRILJ ‘iz Moravč, Vegova 14 se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja in darovano cvetje. Žalujoči Filip z družino ZAHVALA Ob nenadni smrti moje mame ANGELE MARINČEK se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem za denarno pomoč in podarjeno cvetje. Žalujoči France obvestila iz kadrovske službe JUNIJ IN JULIJ 1987 OSEBNI DOHODKI V JUNIJU 1987 TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. MALI ANDREJ, pom. transp. delavec, OE, vzdrž. (iz JLA), 1. 6. 1987 2. ŠKRLJ DUŠAN, navijanje tkanin v bale, OE oplem., 9. 6. 1987 3. VIDOVIČ FABIJAN, vodja odpreme blaga, OE oplem., 16. 7. 1987 POČITNIŠKO DELO: 1. KENDA IVAN, pleskar, OE vzdrž., 1. 7. 1987 2. ZALOGAR MATEJA, previjanje, OE pred., 1. 7. 1987 3. URBANIJA VOJKO, pleskar OE vzdrž., 2. 7. 1987 4. GOSTIČ ALEŠ, del. v mizarski delavnici, OE vzdrž., 20. 7. 1987 5. LAH MOJCA, previjanje, OE pred., 28. 7. 1987 1. MEŠIČ ŠEFIKA, tkanje tkanin, sporazumno, 7. 6. 1987 2. GRILJ BOJAN, transportni delavec, sporazumno, 1. 6. 1987 3. GRILJ FRANC, ključavničar, OE vzdrž., v JLA, 14. 6. 1987 4. KUTNJAK BOJAN, pom. transp. delavec, OE vzdrž., v JLA, 14. 6. 1987 5. URANKAR MARIJA, izdaja vot-ka, OE pripr., upokojena, 10. 6.1987 6. PAVLIČ PETER, barvanje preje, OE oplem., upokojen, 19. 6. 1987 7. OCEPEK ANA, čiščenje sur. tkan., OE tkalnica, upokojena 29. 6. 1987 8. KOBILICA JOŽE, mizar, OE vzdrž., upokojen 28. 6. 1987 9. FRIŠKOVEC PEPCA, vodja odpreme blaga, OE oplem., upokojena, 28. 6. 1987 10. SEMEN KRISTINA, čiščenje sur. tkanin, OE tkalnica, upokojena, 29. 6. 1987 11. KNEZ ALOJZIJA, klaser OTK, OE oplem., upokojena, 29. 6. 1987 Izstopi: 1. HUBER VILJEM, del. v skl. barv in kemikalij, upokojen 15. 7. 1987 2. ZUPANČIČ ZLATA, snemanje kopsov, OE pred., sporazumno, 5. 7. 1987 3. VERBANČIČ SILVA, dvojenje, OE pred., 12. 7. 1987 nje, OE pripr., 12. 7. 1987 4. JANC RENATA, križno previjanje, OE pripr., 12. 7. 1987 5. KENDA IVAN, pleskar, OD vzdrž., poč. delo, 31. 7. 1987 6. ZALOGAR MATEJA, previjanje, OE pred., poč. delo, 30. 7. 1987 7. URBANIJA VOJKO, pleskar, OE vzdrž., poč. delo, 31. 7. 1987 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene naj nižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD po TOZD, DSSS in DO za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami ob dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30* dni (metodologija izdelave RAD obr.). če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo. Razred TOZD Proizvod. TOZD Malopr. TOZD Restav. TOZD Konfek. DSSS Skupaj do 120.000 1 1 120.000—150.000 30 20 50 150.000—180.000 121 2 2 92 2 219 180.000—210.000 142 1 3 75 8 229 210.000—240.000 128 13 2 37 9 189 240.000—270.000 46 7 9 16 14 92 270.000—300.000 27 2 13 7 49 300.000—330.000 22 1 4 11 38 330.000—360.000 8 1 2 11 22 360.000—390.000 7 1 3 9 20 390.000—420.000 2 1 11 14 420.000—450.000 1 3 3 7 450.000—480.000 1 1 4 6 480.000—510.000 1 8 9 nad 510.000 1 2 6 9 Zaposleni s 160 do 200 urami 536 26 20 269 103 954 Zaposleni z manj kot 160 urami 29 1 24 6 60 Zaposleni z več kot 200 urami 1 1 Zaposleni brez obračuna OD 27 1 13 5 46 Skupaj število zaposlenih 593 28 20 306 114 1061 Najnižji OD 125.032 164.103 196.319 99.679 173.723 99.679 Naj višji OD 579.783 466.514 496.113 573.362 717.086 717.086 Povprečni OD 213.585 245.813 255.105 202.087 342.299 225.989 Vrednost točke je v juniju znašala v brutto vrednosti 1,25 din. Najnižji OD v višini 99.679 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del m nalog m brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V JUNIJU 1987 TOZD Štev. zaposl. Bolezen v % Poškodba na delu v % Poškodba na poti v % Pošk. izve dela v % Nega druž člana v % Spremstvo V % Red. in po' por. dop. v '5* a 3-5 ^i° m > Izpadle ure Proizvod, izdelkov iz sint. vlaken 576 4,34 0,38 0,25 0,24 0,40 0,05 3,31 8,97 9517 Maloprodaja 28 5,24 5,24 267 Restavracija in poč. dolovi 20 0,96 0,77 1,73 63 Konfekcija 217 4,96 0,17 — 0,30 0,74 0,40 0,60 7,17 2863 Konfekcija obrat Mokronog 77 5,34 0,40 — 0,56 0,34 5,48 12,12 1716 DSSS 114 5,32 — 0,11 — 0,42 0,08 3,51 9,44 1980 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih delavcev 1032 Izostanki zaradi bolezni 4,61 % Izostanki zaradi poškodbe na delu 0,28 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0,14 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,20 % Izostanki zaradi nege 0,48 % Izostanki zaradi spremstva 0,15 % Izostanki zaradi porod, in pod, por, dopusta_____________________2,77 % SKUPAJ: 8,63 % Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r.o. Uredniški c urednik), Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAI\ 4IV VriDC OE 19 in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v L j ul davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 9•ID VNEOAG010»